DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15■—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se nt vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din , mali oglasi, ki slutijo v so dal ut n a m e n t d e l av s t v u in namtiieucem. vsaka hez&dA Mn JL&O Štev. 47 « Maribor, sobota, dne 22. apr«ia 1939 • Leto XIV Strnimo svoje vrste! Ob dogodkih, ki se dogajajo v našem javnem življenju ' - >-• >' r • ’< « i- * nam prihajajo v spomin dogodki pred osemnajstimi leti. Takrat je delavstvo drvelo v svoje organizacije in je imelo tudi v državi velik resepkt in vpliv. Vse socialne pridobitve, vsaj načelno, so iz tiste dobe, zlasti pa svoboda delavskega gibanja in politične svoboščine. Zalegla je beseda delavskih prganizacij vsaj v tem pogledu, da smo imeli svobodo svojega gibanja. Socialne razmere se sicer sorazmerno niso dvigale. Temu pa je bila v glavnem kriva državna gospodarska politika in odpornost zakrknjenih konjunkturistov, ki so ( navajali težkoče povojnih razmer, da ni bilo treba dvigniti preveč socialne ravni delovnega prebivalstva. Pod to psihozo imamo pri nas še danes v primeri s svetovnim življenjskim standardom skoraj 50 odst. nižji standard kakor drugod. Te razmere bi se bile nedvomno znatno popravile, če bi bilo delavstvo takrat vztrajalo na svojem zdravem stališču enotnosti in solidarnosti. Organizacije so bile velike, krepke in pametno so vodile svojo borbo za izboljšanje socialnih razmer. Toda kakor pride rado v vsakem tudi zdravem gibanju do motenj, ki povzročijo gibanju večjo ali manjšo škodo, tako je bilo tudi takrat. Gospoda, v svojem srcu reakcionarna kakor današnja, je pošiljala po državi na svoje stroškp radikalne agitatorje, da razvnamejo delavske vrste in jih pripravijo do dejanj, ki bi ji omogočili nasilen ali oborožen nastop proti delavstvu. V tem, je bil namen. Agitatorji so bili najeti, čeprav so hujskali proti svojim mecenom, toda, to so delali z namenom, da razcepijo delavske vrste in da dobe povod za oblastvene intervencije. Skovan je bil na ta način načrt, kako oslabiti delavske or-£anizacije, ki zahtevajo pravično uredi-tev socialnih razmer s svojim političnim ^ivom. Takrat so agitatorji hujskali k radikalizmu, ker so organizacije vodile svojo politiko pametno. Motili bi se pa, ako bi mislili, da so po tej dobi prenehali boji proti delavskim organizacijam. ' Danes so obrnili ost nekoliko drugače. Ustanovili so grupacijo neke delavske organizacije, v katerih so prav različni elementi. Ti hočejo, tako pravijo, uničiti komunizem in marksizem. Namen pa ie povsem drugačen. Potom teh ustanov hočejo le dobiti vso oblast v svoje roke, ne delavci, ne oni, ki se pomotoma zatekajo v njih okrilje, ampak ona kapitalistična reakcija, ki je nekdaj pošiljala v Slovenijo ultraradi-kalne agitatorje, zase. Takrat je reakcija trdila, da so delavci premalo marksisti. sedaj pa psujejo še tiste, ki niso marksisti z marksisti in komunisti. — Metoda boja proti delavstvu je torej danes nekoliko drugačna, namen pa je Drav tisti, kakor je bil pred dvajsetimi leti. Delavstvo in nameščenstvo naj bo Pozorno. — Varuje naj se nastavljenih 2anjk ter ohrani svojo zavest in solidarnost tudi v teh težkih bojih za svobodo Bolgarija z Jugoslavijo in ostalimi balkanskimi državami Bolgarija je v zadnjih dneh doživela notranji preokret, rekli bi lahko malo nekrvavo revolucijo, ki je zmagala vsled spontanega nastopa vsega naroda. V Bolgariji je zmagalo prepričanje, da je jamstvo za njeno neodvisnost in bodočnost podano samo tedaj, ako pristopi zvezi balkanskih držav, s katerimi mora ne samo gojiti prijateljske odno-šaje, ampak skleniti pravo vojaško zvezo, Prijateljske odnošaje z Jugoslavijo (s katero jo veže pakt večnega prijateljstva) in s Turčijo ter Grško je Bolgarija Notranji preokret v Bolgariji že pred časom vzpostavila. S posredovanjem Turčije pa se je njeno zbližanje z balkanskimi državami še poglobilo. Pričakuje se, da bo Bolgarija pristopila v balkansko zvezo in sklenila vojaško zvezo z njimi. Turčija je posredovala med Sofijo in Bukarešto, pa tudi v Atenah. Rezultat tega posredovanja bi, naj bil, da se bosta Rumunija in Bolgarija sporazumeli radi Dobrudže, ki je po vojni pripadla Rumuniji, Grki pa bi bili pripravljeni odpreti Bolgariji pot na Egejsko morje. V slučaju opasnosti bi Bolgarija dovolila turškim četam prehod preko svojega ozemlja zlasti v Rumunijo, do katere ima Turčija posebne obveze. Vse kaje, da se na Balkanu ustvarja zveza držav, ki je postojala pred prvo balkansko vojno leto 1912, z razliko, da je bila takrat naperjena proti Turčiji, sedaj pa je k tej zvezi pristopila tudi Turčija in je njen namen ustvariti načelo: Balkan balkanskim narodom. 'n človečanske ?včji obleki! pravice. Volk je le v kovaški notranji minister Sidor je podal ®stavko in bo najbrž imenovan za poslanika v llaki tuji državi. Sidor se je zameril dr. Tisi in llH pa bi ga raje imela daleč proč od sebe. **»rod druge vrste. V nemškem državnem dobe zastopstvo Nemci na Češkem in °raVKkemi. Tak zakon je bil objavljen. Cehi '‘lektorata v državnem /boru ne bodo za- S*ni. Jamstva ... Okrog sporazuma. »Hrvatski dnevnik« piše o sporazumu; »Sprejeti bo treba važne odločitve in v zvezi z njimi tudi postaviti jamstva, da se bodo ti sklepi res izvedli. . . Nismo za sporazum za vsako ceno.« Nato odgovarja list glavnemu glasilu JRZ »Samoupravi«, ki je zapisala, da so stvorieni vsi predpogoji za rešitev perečih političnih vprašanj in normalizira- nje naših političnih prilik ter pravi: »da bi bil zelo hvaležen »Samoupravi«, če bi: te izpolnjene predpogoje naštela. Na ta način bi vsaj vedeli, kaj je bilo do sedaj že izoolnjenega in kaj je še vedno salno J predmet obljub.« Od predpogojev za sporazum smatra »Samouprava« najbrž kot najbolj važen nastop njenih v Delavskih zbornicah. Pred odločitvijo v Evropi Živa akcija pred 28. aprilom. Kakor javljajo iz Nemčije, bo Hitler odgovoril Rooseveltu dne 28. aprila. S tem pa še ni rečeno, da je sedaj nastopil odmor v razvoju velike evropske krize. Narobe, izgleda, da so sile osi na delu, da izsilijo gotove odločitve še pred tem dnem. Napori gredo v dveh pravcih: na eni strani se hoče prepričati Anglijo, da bi nekatere manjše žrtve v Evropi mo- gle rešiti mir, zlasti, ako bi se načelo tudi kolonijalno vprašanje, na drugi strani pa ni izključeno, da se bo poskušalo z hitrim nastopom ustvariti položaj, ki bi napravil vsak nadaljnji odgovor na Rooseveltovo poslanico docela odveč. Odgovor na Rooseveltovo poslanico je namreč neprijetna zadeva, ker se more glasiti samo pritrdilno ali odklonilno. — Pred.konferenco med Itaiilo in Jugoslavijo v Benetkah Italijanski fašistični Ust o zavarovanju hrbta. V par dneh se bosta sestala v Benetkah jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič in italijanski zunanji minister grof Ciano. Sestanku pripisujejo velik pomen, ker se bo vršil neposredno pred velikimi odločitvami v Evropi. Tisk povdarja, da se bodo razgovori tikali predvsem vprašanja ureditve razmerja med Jugoslavijo in Madžarsko. Z ozirom, na zadnji Mussolinijev govor in obisk madžarskega ministrskega predsednika v Rimu je brez dvoma, da je želja Italije približati nas in Madžare. Važno pa je pisanje fašističnega tiska, ki se odkrito peča z bližajočo se vojno in trdi, da se bo odločila v zapadnem delu Sredozemskega morja in ob Renu. Pri tem pa povdarja, »da je zato treba imeti zavarovan hrbet in da se mora to doseči ali zlepa ali pa tudi s silo.« AngleSko-ruski razgovori pred zaključkom Zadnji čas kroži obilica protislovnih vesti o zvezi med zapadnimi državami in Rusijo. Pri tem ičra vlogo zlasti mnenje, da Poljska in Rumunija ne moreta sprejeti ruske pomoči za slučaj vojne, ker bi ruske čete ne prišle zemlje samo branit, ampak jo tudi osvajat za komunizem. Važno pri tem je edinole to, da se pogajanja med Anglijo in Rusijo ter Francijo vrše zelo intenzivno in da je londonski poslanik Majski odletel v Moskvo poročat ter iskat poslednjih navodil. Že danes se lahko smatra, da je dogovor med Anglijo in Sovjetsko Rusijo ter Francijo perfekten in da bo Rusija brez dvoma prevzela jamstvo za varnost držav, ki sta jim Anglija in Francija dali zaščitno jamstvo pred napadi. O podrobnostih tega dogovora javnost najbrž ne bo docela informirana, ■ : • Dr. Beneš: »Zmaga demokracije na vidiku.« Dr. Reneš je govoril v Bostonu. Izjavil je, da so avtoritarni režimi že prekoračili svoj višek in sami s svojim delovanjem zagotovili zmago demokracije.« Amerika oborožuje Sovjetsko Rusijo, trdijo nemški poročevalci. Gre za dobavo treh vojnih ladij, raznih delov za oklopnice in topove. Moi poljske armade V »Figaru« piše G. de Guilhermy o moči poljske armade: »V nasprotju z drugimi silami je bila Poljska doslej v položaju, da je lahko z vso strogostjo odbirala novince, ki so bili vpoklicani v vojaško službo. V resnici je v zadnjih letih vpoklicala samo 60 odstotkov vsakoletnih nabornikov, tako, da je sedaj v stanju število armade še znatno povečati. — Sedaj razpolaga Poljska -s 36 pehotnimi divizijami, ki imajo solidne kadre in so sijajno izvež-bane. K temu pride ne samo en zbor konjenice, ampak še številne skupine konjenice, ki je enakovredna nekdanjim poljskim ulancem izza napoleonovih vojn. Poljske letalske sile so v stanju izvršiti na morebitnega protivnika zelo hiter in močen pritisk. Ravno radi tega, ker je poljska armada še razmeroma mlada, je opremljena s popolnoma novim modernim materijalom. Njeno artiljerijo se lahko smatra kot najboljšo v Evropi.« Kaj je delavska zbornica In kaj ni! Lfudje, ki ne vedo, kaj bi z njo. Gospod Viktor Kozamernik, ki je novi predsednik ljubljanske delavske zbornice, je imel v nedeljo na skupščini programatični govor nove uprave. Zagovarjal je povezanost drugih stanov z delavsko zbornico ter priznal vrhovno vodstvo v narodnem in državnem pogledu. Predsednik smatta krščanstvo za edinega nosilca urejene svobode in temelj pravično urejene družbe. »Slovenec« v pondeljkovi številki pa obširno piše o zmagi v delavski zbornici in pravi, da so delavske zbornice institucija ministrstva socialne politike. To pa ni resnica. Po zakonu so delavske zbornice javne samoupravne institucije, nad katerimi ima ministrstvo pravico izvajati kontrolo, če vrše poslovanje po zakonu ali ne in če se kršijo zakoni, ima pravico odrediti izmeno uprave potom volitev. Po zakonu nima pravice privatna organizacija predlagati izmenjavo in imenovanje samouprave. ..... Po novih načelih naj bi delavska zbornica, čeprav je le delavska in nameščenska, prevzela ob svojih stroških tudi reševanje drugih stanov, čeprav imajo ti svoje korporacije. Iz tega sledi povsem jasno, da se hoče omejiti vpliv delavcev in nameščencev ter delavske ustanove vpreči v prid drugim interesom in ne le onim, za katere so delavske zbornice ustanovljene, Ker so delavci in nameščenci tudi državljani, imajo pa kljub temu pravico do državljanskih svoboščin in enakopravnosti kot državljani! Samo to zahtevajo. Pozdrav delegatom rudarjev na kongresu ZRJ V nedeljo, dne 23. aprila t. 1. se bodo zbrali v prijaznem mestu ob Savinji v Celju sodrugi delegati rudarji iz posameznih rudnikov Slovenije na VIL rednem kongresu Zveze rudarjev Jugoslavije. Na tem kongresu bodo podana poročila o delovanju organizacije v pretečeni poslovni dobi in določene smernice za bodoče delo. Iz teh poročil bo razvidno, da so rudarji po svojih predstavnikih organizacij kakor z zaupniki II. skupine rudarske zadruge vršili ogromno delo za zboljšanje položaja rudarjev. — Res je, da mnogokrat niso uspeli v tisti meri kot bi bilo želeti ali radi tega ne zadene krivda njih, temveč tiste, ki stoje izven organizacije. Sleherni funkcionar in za- upnik je vršil svojo nalogo, zato bo obračun na kongresu lahek. Vendar ta naš pozdrav ne bi bil popoln, če se ne bi delegatom zbranim na kongresu in članom v posameznih rudnikih priznalo, da so tudi v pretečeni poslovni dobi gojili pravo razredno zavest, t. j. ne sovraštva, temveč spoznanje, da je rudar tudi človek, ki noče biti vedno hlapec, a še manj pa vprežna živina. Zato je ostal ves trud raznih delavskih lažiprijateljev zaman, da bi razkrojili razredno solidarnost med rudarji. Zakaj rudar je v svojstvu svojega poklica borec proti vsem zavratnim silam podzemlja in zato se hoče tudi na zemlji boriti za mir, svobodo in luč. Zato, pozdravljeni nosilci boljše bodočnosti delavskega razreda! Doma Ch p Za samouprave socialnih ustanov in svobodo strokovnih organizacij Svobodne strokovne organizacije vseh smeri so poslale raznim politikom in pristojnim oblastem spomenico, v kateri pojasnjujejo svoje stališče h kršitvi samoupravnih pravic v socialnopolitičnih ustanovah in neumestnim grožnjam glede preganjanja delavskih in nameščen-skih svobodnih strokovnih organizacij. Spomenica navaja zakonodajo o zaščiti delavcev, statistične podatke iz volitev v delavsko zbornico in volitev obratnih zaupnikov, ki jasno pričajo, da je preziranje svobodnih strokovnih organizacij nenaravni protidelavski pojav. Spomenica je naslovljena na poslance in politike, ki so dolžni čuvati demokratični značaj države, v kateri mora tudi delavstvo in nameščenstvo uživati vse in enake državljanske pravice ter svoboščine, kakor drugi državljani. Socialistično delavstvo in obmejna vpraSanla RESOLUCIJA sprejeta na sestanku zaupnikov strokovnih, kulturnih in športnih organizacij socialističnega pravca v Mariboru, dne 14. aprila 1939. Na sestanku se je ugotovilo, da se širi v .Mariboru in vsem obmejnem ozemlju tuja podtalna propaganda, ki zavaja nepoučeno javnost in se zanaša tudi med delavstvo. Cilj te propagande je omajati državljansko zavest ljudstva, razbitje države in zasuženje delavskega razreda pod peto fašizma. Proti tej tuji vsenemški propagandi, ki je preračunana tudi aia strah in zbeganost najširših ljudskih množic. PREDLAGAMO: 1. demokratizacijo vsega javnega življenja, sporazumno rešitev vseh notranjih državnih problemov, priznanje in izvajanje načela enakopravnosti državljanov tudi za delavski razred, svobodo strokovnega in kulturnega delavskega gibanja, vzpostavitev svobodno izvoljenih samouprav v delavskih ustanovah, strogo izvajanje socialno zaščitne zakonodaje in njeno izpopolnitev; 2. ustanovitev narodno obrambnega sveta v j obmejnih krajih s pritegnitvijo delavskih in vseh organizacij, ki temelje na demokratični podlagi: 3. preskrbeti je sredstva za javna dela v obmejnih krajih in pospeševati razvoj gospodarstva ter nuditi čim več možnosti za zaposlitev domačih delovnih sil; 4. tekstilni industriji naj se omogoči nakup potrebnih surovin; 5. s posebnimi ukrepi naj se prepreči- špekulativna selitev industrije iz obmejnih krajev. Na sestanku zbrani funkcijonarji in zaupniki izjavljajo, da se bodo strokovne, kulturne in športne organizacije ' socialistične smeri borile z vsemi silami proti tuji podtalni propagandi s pro-tipropagando računajoč, da bodo v tem boju, zlasti pri svojem izobraževalnem delu lahko računale na podporo vseh poklicanih čini-teljev in predstavnikov države. Oblasti pa naj odločno nastopajo proti tujemu razkroje valnemu delu. ladiilt vesti Kredite nam ponujajo. Avala poroča, da nam ponujata blagovne kredite Nemčija in Italija, denar pa Francija, Anglija in Belgija. Nove valovne dolžine za radio oddajne postaje so določili v Montreauxu. Na konferenci je bil navzoč tudi naš trgovinski minister. Določene so tudi valovne dolžine za oddajni postaji v Mariboru in Splitu, kjer pa bodo postaje seveda šele zgradili. Nove tanke in topove so baje pokazali ob priliki parade na čast Hitlerju v Berlinu. Železniška konferenca med Madžarsko in Jugoslavijo je zaključila zadovoljivo. Na progi Koprivnica-Split bo v prometu še en par direktnih brzovlakov. ki bodo vozili iz Varšave preko Madžarske. Proslava 125. letnice obstoja univerze se vrši v Leningradu. Potrebo zvišanja produkcije vojaških letal je priporočil Rooseveltu polkovnik Lindbergh, ki se je vrnil iz Evrope in postal v Zedinjenih državah nadzornik letalskih sil. Dr. Stojadinovič je še vedno predsednik JRZ. Po odhodu dr. Stojadinoviča iz vlade se je nekaj časa trdilo, da je odstranjen tudi z vodstva JRZ. Sedaj pa prihaja vest, da ta trditev ne odgovarja resnici. Narobe je res, dr, Stojadino-vič je še vedno predsednik JRZ, dr. Gjura Jankovič pa njegov namestnik. (iDr. Gjura Jankovič je znan tudi našim čitateljem, vsaj po imenu, ker se je njegovo ime čulo v zvezi z nekim avtomobilom, katerega je odpeljal iz neke garaže, pa je krajevni odbor beograjske JRZ trdil, da je ta avtomobil strankina last, dočim je dr. Stojadinovič izpovedal, da je avto last dr. Jankoviča). Dr. Stojadinovič je namreč pred par dnevi v imenu vodstva JRZ sporočil drju Mačku, da se vsa JRZ strinja s sklenitvijo sporazuma. Vidimo torej, da se je dr. Stojadinovič, odkar ni več na oblasti, zasukal za 180 stopinj. Pa kaj se bomo čudili dr. Stojadinoviču, saj je enak obrat napravil tudi »Slovenec«, ako primerjamo njegovo pisavo pred' in neposredno po 11. decembru 1938 in danes.« »Slovenec« se tolaži, V št. 91 prinaša »Slovenec« članek »Hrvati in koncentracijska vlada«, v katerem citira »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da bi mogli Hrvati vstopiti le v tako vlado, ki bi imela nalogo izvesti sporazum in sicer tako, da bi bila izvedba tega sporazuma popolnoma zagotovljena. — Ves vesel pristavlja »Slovenec«: »Iz tega jasno sledi, kaj naj sodimo o govoricah, ki krožijo o nekaki koncentracijski vladi...« j »Slovenec« je torej prepričan, da je izvedba ^ sporazuma še daleč *< .i » : " '| Poplava letakov in poplava demantijev. Na , vseh koncih in krajih, zlasti pa na Hrvaškem j se pojavljajo letaki, v katerih širijo nepczvanci | najražnovrstrejše vesti o predstoječem sporazumu in razgovorih med dr. Mačkom in pred-, sednikom vlade. »Hrvatski dnevnik« ima sko-■ ro vsak dan kakšen demanti, v člankih pa neprestano poziva svoje pristaše, naj ne nasedajo vestem, 'ki so tiskane na takih letakih. Sedaj se je pojavil tudi v »Sloveniji« nek letak, ki nosi nadpis: »Našemu delavcu! Našemu kmetu!« in nosi štampiljko knezoškofijsketga ordi-narijata, ki pa izjavlja, da se je nekdo neopravičeno polastil njegove štampiljke in da škof nima z letakom ničesar skupnega. V splošni zmedi še nova zmeda. »Jugoras« za monopolske delavce. »J.ugoras« v Beogradu je uredil plače za monopolske delavce tako-le: delavci do 18. leta din 15, nad 18 let pa din 20 na dan. »Slovenec« objavlja to vest v mastnem tisku. Ko bi gospodje v svojem zanimanju za delavstvo hoteli vsaj prečitati uredbo o minimalnih mezdah, bi najbrž opustili ne samo masten tisk, ampak bi tudi vesti same ne bili objavi i. Gornje priporočamo delavcem v razmišljanje, da bodo vedeli kdo in kako čuva nad njihovo usodo. Težko je, dokler si monopolski delavci ne bodo sami pomagali. Nekaj kar ni v skladu s politiko sporazumevanja. Nastop proti delavskim zbornicam leži izven okvira takozvane politike sporazuma. Izven politike sporazuma pa leži tudi delo na ustvaritvi novih centralnih fondov. — Doslej imamo v naši državi 120 centralnih fondov. — Prejšnji mesec je bil ustanovljen centralni sanitetni fond, pred par dnevi centralni zavod za preizkušnjo in nadziranje kmetijskih strojev in orodja, sedaj pa se pripravlja ustanovitev cen- tralnega fonda za organizacijo kredita za pospeševanje hotelirstva. n.\ U *• «- -«'> »'• Za kongres in shod ZZD in Jugorasa, dne 7. maja v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani je nova uprava Delavske zbornice votirala podporo v znesku 10.000 din. Iz kluba JRZ so izstopili poslanci Branko Kaludjerič, dr. J. Mijuškovič in M, Mijič. Jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Ivo An-drič je dne 19. aprila nastopil svoje mesto i» izročil poverilna pisma Hitlerju. Poslanik in Hitler sta izrekla željo, da bi se naj prijateljsko razmerje med obema državama utrdilo, Jugoslavija uvaža premog iz Nemčije. Angleški premog se je zaradi večjega izvoza podražil. Jugoslavija je zaraditega pričela naročati premog v Nemčiji. Te dni je prišla v Dubrovnik prva pošiljka 5200 ton nemškega premoga. Obramba proti napadom iz zraka. Izšla je naredba o obrambi pred napadi iz zraka. Kako in kdaj se izvede, če bo obramba potrebna, bodo že še odredili. Občni zbor Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se bo vršil dne 12. maja t. 1. v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Avtomatična telefonska centrala. Vlada je dovolila, da se v Celju napravi avtomatska telefonska centrala. Kredit v ta namen je odobren. Ladjedelnice na Jadranu. V Jugoslaviji imame dve ladjedelnici, eno v Splitu, drugo v Kraljeviči, ki sta last francoskega in angleškega kapitala. — Splitska ladjedelnica more graditi ladje do 130 m. V naprave je družba vložila 56 milijonov kapitala. Ladjedelnica v Splitu dela omejeno in izrablja samo 30 odstotkov njene delovne sposobnosti. Letos je zaposlenih 820 delavcev, lani jih je bilo 1047. Predsednik te tuje družbe pa je bivši finančni minister dr. Gjorgjevič. Hitler bo odgovoril Rooseveltu na njegov poziv dne 28. aprila. Nemški poročevalski urad objavlja: »Vodja smatra to priliko za tako važno, da se je odločil odgovoriti predsedniku Zedinjenih držav v imenu nemškega naroda. . . . Zato je vodja in državni kancler sklical državni zbor za 28. aprila v svrho, da bo le-ta vzel na znanje neko izjavo.« Dr. Schacbt kupuje bombaž v Indiji. Bivši predsednik nemške državne banke dr. Schacht potuje po svetu. Pravi, da potuje kot letoviščar. V Indiji pa menijo, da namerava kupiti bombaževe pridelke za nemško gospodarstvo. — Dr. Schacht je obiskal več dežel in je njegova pot nedvomno — gospodarsko-politična. Bombaž pa Angleži ne bodo dali, ker se uporablja kot strelna volna. Ogromne zaloge živil v Londonu, Londonske pekarne so dobile nalog, da si nabavijo velike zaloge moke, ki morajo ostati nedotaknjene. — Vlada bo s posebnimi krediti omogočila nabavo moke in življenjskih potrebščin v to svrho in tudi določila, koliko živil mora biti na zalogi. Dva letnika letalstva je te dni vpoklicala pod orožje švedska vlada. Za inšpektorja vojnega letalstva v Zedinjenih državah je bil imenovan znani letalec polkovnik Lindberg. Ali gi tg poravnau naročnino? Ako ta na, lcpolrl no]i dolineatf C. Nordhoff in J. N. Hall: 47 HURIKAN Ko smo odveslali je sonce ravno zahajalo. Nebo je izgledialo neprijazno; skozi umazano rjavo meglo je slabotno prodirala poslednja luč dneva. Vožnja s čolni je bila zelo počasna. Kanuji na jadra s svojimi visokimi stranicami so za veslanje zelo nerodni in težko gibljivi, zato smo jih kmalu pustili za seboj. Komaj pa smo bili kakšne pol ure na morju, je veter nenadno preokrenil in pričel pihati, z vso močjo od jugozapada. Utrujeni veslači so ga pozdravili z veseljem. Zdelo se nam je kakor da bi se bil zgodil čudež, vsi srečni smo brž razpeli jadra, toda takoj nato je veter istotako hitro zopet ponehal in se pretvoril v sapico, ki jo je bilo komaj še občutiti. Morali smo pustiti, da so jadra ostala jadra in smo bili ponovno navezani na veslanje. Možje so molče veslali; izraz v njihovih obrazih in gibi pa so razodevali, da so bili zelo trudni. Tišino je pretrgalo samo redno udarjanje valov v čolnov rilec. »Hoč!, mladiči, Hoe!«, je vzklikal Tavi. »Dajte, napnite svoje sile! Saj ne bo več dolgo trajalo.« »Ehahoia!« je vzkliknil eden izmed veslačev. Ta polnozvočni vzklik sem imel vedno zelo rad; njegov pomen je zelo raznovrsten, kakor pač izzveni pri klicanju. S tem vzklikom je mogoče izraziti začudenje, skrb, nevero, jezo, skoraj vsak občutek. Pri tej priliki je pomenil ta vzklik: »Tebi je lahko reči, ,Hoe\ ti debelušni kramar! Zakaj pa sam nekoliko ne veslaš? In kaj si misliš s tem, ne bo več dolgo? Samo še do jutri zjutraj... za nas je to dovolj dolgo!« Toda Tavi ni brez vzroka slovel kot izvrsten vremenoslovec. Skoro je zopet zapihal veter, to pot od vzhoda in postajal vedno močnejši in močnejši. Tavi ni rekel ničesar, toda bilo mi je v zabavo opazovati izraz njegovega obraza. Ponos se je zrcalil v njem in globoko zaničevanje za. moža, ki ni mogel pogoltniti vzklika Ehahoja! K meni obrnjen je dejal: »Iz vetra bo nastal še silen vihar, doktor, to je gotovo, upajmo pa, da bomo že davno pred tem dospeli v vas. Vsekakor — nebo se mi ne dopade.« V divjem tempu nas je podilo za drugim čolnom, ki je plul tik pred) nami. Moštva obeh čolnov so sc zbadala druga drugo z dobronamernimi zasinehlji-virrii izrazi, ako je zdaj ta, zdaj zopet oni čoln prehiteval. Skoro pa so pripluli za nami z veliko naglico kanuji z od vetra napetimi jadri; snežnobelo se je penila voda za njimi in njihov ostri rilec je rezal valove, da je brizgala pena visoko v zrak. Naš kanu je vozil z brzino sedem vozlov, toda ostali štirje čolni na jadra so švginili mimo nas, da se nam je pri pogledu nanje zdelo kot da sami stojimo na mestu. Kadar veje močna sapa je tak polinezijski kanu v stanu, da prevozi dvanajst do petnajst vozlov na uro. Ko so nas čolni prehiteli, sc nam je nudil krasen pogled. Moštva so imela polne roke opravila, da so naravnavala jadra po zagonih vetra, ki je od sekunde do sekunde menjaval svojo smer, kljub temu pa so še vedno našli časa, da so ljudem na našem čolnu, ki je kakor po polževo nadaljeval vožnjo, kričali zasmehljive opazke. Čez deset minut smo jih v nastopajočem mraku izgubili izpred oči. DEVETO POGLAVJE. V vas smo dospeli poprej kot pa smo upali. Ponoči je postal severozapadni veter vedno močnejši. Divje je bičal dež pločevinasto streho guvernerjevega poslopja. Takoj nato pa je zopet nastopila nenadna tišina, med tem ko so bliski na daljnem obzorju preprezali nebo in valovi grmeč butali ob koralni pas. Ko se je zdanilo, je gnal veter sive oblake nad morjem. De Laage je ta dan vstal najbrže poprej kot pa običajno. Ko sc je napotil v kopalnico je skoro gotovo pogledal v vodni zbiralnik, kjer se je vsled dežja, ki je padlal ponoči, nabralo precej več vode. Potem je guverner, kakor je že bila njegova navada, pogledal barometer, čigar živo srebro je tistega jutra stalo nekoliko nižje kot običajno, vendar ne, da bi bilo dalo povod za kakšno vznemirjenje. Brez dvorna je smatral de Laage slabo vreme, ki se jc bližalo za vihar iz severovzhodne strani, ki ga domačini imenujejo faarna in kateri traja redkokdaj dalje kot dva dni. Bilo je v času, ko se dan in noč izenačita ; v tem obdobju pa nemirno vreme ni nobena redkost. Ko se je guverner obril in napravil, se je podal k svoji ženi v jedilnico, kjer ga je že čakal zajtrk. O tem, kar se je pozneje dogajalo sem zvedel nekatere podrobnosti šele potem od kapitana Nagleja. »Ti še vedno hočeš takoj odpotovati, Evgen?« ga je vprašala gospa de Laage boječe. »Moja dolžnost je,« jc odvrnil. »In vreme...? Izgleda zelo neprijazno.« (Dalje prihodnjič) TRBOVLJE Povečanje cementarne. Trboveljska premo-tokopna družba je pričela z deli na povečanju cementarne, ki je izredno donosno podjetje. Kakor se zatrjuje je v letih krize cementarna krita delno režijo rudnika. Sedaj grade žični železnici z Retja in Kleka za dovoz kamenja. | Predvsem postavljajo, opornike. Ena linija bo I vodila iz Retja, čez Bukovo goro v cementarno, druga linija pa s Kleka na Bevško in v cementarno'. Žičnica, ki bo vodila čez cesto, ki vodi v Zagorje bo imela na enem mestu 900 j metrov razpetine od enega opornika do dru-1 sega. Nad cesto bo varnostna naprava za slu- \ čaj, ako bi se odtrgal kakšen voziček, da bi ne j zgrmel kakšnemu popotniku na glavo. Gradili se bodo tudi silosi za cement. V silosih, ki- sedaj stoje pri kolodvoru je shranjen samo ma-terijal za predelavo, katerega s pomočjo zrač-neSa pritiska črpajo v te silose in iz njih. KRANJ Sestanek delavstva sklicuje Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije v nedeljo, 23. aprila -ob 9. uri v dvorani na »Stari pošti«. Med | drugim bo poročal na sestanku tudi s. Viktor Eržen iz Maribora. Delavci, udeležite se sestanka vsi. Stavka krojaških pomočnikov in pomočnic je končana. Na pogajanjih, ki so bila sklicana v sredo 19. t. m. na zahtevo Banske uprave, je bil med »Osrednjim društvom oblačilnih delavcev« ter »Združenjem krojačev in krojačic za srez Kranj« dosežen sporazum s podpisom kolektivne pogodbe. S tem je bila stavka končana. Krojaški pomočniki in pomočnice so se vrnili v četrtek 20. t. m. zopet na dela O doseženem uspehu borno poročali prihodnjič. Ali se je »Gorenjec« oglasil samo zato, da ne molči?... Pod naslovom: »Ne smemo več molčati«, prinaša »Gorenjec« od 15. t. m. na Prvi strani daljši članek s svojevrstnimi, temu tisku primernimi napadi na rdečo organizacijo in marksiste. »Rdeči teror«, ki ga po pisavi »Gorenjca« vrše marksisti v tovarnah, pa niti malo ne razburja kranjsko javnost, še manj Pa slovensko sploh, pač pa bližnje osvajalce, katerih edino stremljenje je: »osvoboditi ljudstvo izpod tega terorja ... Pri tem zasleduje »Gorenjec« težnje, ki so tako ognjevite, da se niti ne zave, kdaj se znajde v skupni borbi z onimi, ki zasužnijo po dosedanjih izkušnjah tudi njih lastne ideale. Brezsmiselno bi jim bilo na tem mestu dajati poduk, ker so za vsako stvarno kritiko nedostopni. Na napade, v kolikor se eventuelno tičejo nas, bomo pa primerno odgovorili takrat, ko bodo »resnicoljubni« gospodje okoli »Gorenjca« bolj jasni.^ »Gorenjec« že dalj časa proglaša vse za rdeče in marksiste, kar ni v njegovem taboru. Organizacije, ki ne parirajo »Gorenjcu«, v tovarnah so: »Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije«, »Jugoslovanska strokovna zveza« in »Narodna strokovna zveza«. Za »Gorenjcem« stoji od tovarniškega delavstva vidno samo štampilka Zveze združenih delavcev, ki je zgolj štampilka, s pomočjo katere brezposelni izpričujejo — bodisi zavestno aji nezavestno — svojo ponižno vdanost kapitalizmu. Da bo »Gorenjec« uverjen, katere organizacije imajo delavstvo za seboj, naj s svojo Pisavo in s svojim vplivom pripomore k izvedbi svobodnih volitev obratnih zaupnikov, kakor tudi v delavske samoupravne ustano-*e- Ta odgovor naj zadostuje in ga lahko sma-v’amo, da je podan V imenu vse trezno mišičja javnosti. Ce bomo smatrali za potrebno, f°mo prišli na dan z dejstvi kdo vrši teror v '°yarriah in kdo se ,pri preskrbi zaposlitve ne „Zlra na socialne razmere brezposelnih. Kdo 'a ie odgovoren za posledice, da se odpušča delavstvo v tovarnah, da se brezposelnost ni ^Pravila temveč vsak dan narašča, o tem r.odo seveda najbolje vedeli gospodje ckoli "Gorenjca«. Godba »Kranjskega glasbenega društva« nastopi v nedeljo 23. t. m. od pol IS. do pol 19. ure v ljubljanskem radiu, na kar opozarjamo tukajšnjo javnost. . .„.fa 8® delavski praznik Prvi maj. V sak na-niiT iV elavske Politike« bo'proslavil praz-“ La,s tem, da l>o imel poravnano naroč-' ' Naor ie v zaostanku z naročnino, naj Delavsko zborovanje bo v nedeljo, dne 23. aprila ob 9. uri dop. v hotelu »Union«. Delavci, delavke, nameščenci vsi na branik za obrambo LJUBLJANA CELJE Nic ne vedo 90. štev. »Slovenca« poroča, da je ljubljan-, 1936. leta so ustanovili takozvano »akcijo za aemvKe namescenc. vs. n»«™uK*a ska bolnišnica v prvi tretjini tekočega leta | razširitev ljubljanske bolnišnice.« Ta »akcija« delavskih pravic! - Akcijski obdor svobodnih ie po vseh ljubljanskih izložbah klicala zdrave strokovnih organizacij. n bolne Slovence na plan. ^veza rudarjev Jugoslavije bo.melajutr.v V odboru te »akcije« so bili sami naj- j Mdebo svoj 7. redni kongres-Od povsod.se uglednejši gospodje: sedaj že umrli dr. A. Šer- bodo zbrali delegati, da slisijo p - ........... napravijo sklepe za bodoče delo v korist ru- sprejela že 10.400 bolnikov. K temu dostavlja: »Sleherni dan prekosi prejšnjega in gneča v bolnišnici je vedno bolj strašna. Nihče ®a ne ve ne dneva, ne leta, kdaj bodo bolnišnico razširili oziroma vsaj odprli kirurgični oddelek. Na kirurgijo je namreč največji naval.« Mi te nevednosti nikakor ne moremo razumeti v času, ko pravi »Slovenec« sam, da predstavlja izključno njegov krog Slovenijo in Ljubljano in ko nima opozicija v Sloveniji niti enega poslanca, ki bi mogel kakorkoli motiti njihovo delo za slovensko ljudstvo. Pri takem položaju bi »Slovenčarji« že morali vsaj nekaj vedeti, če že nič ne store. Včasih, ko političen vpliv »Slovenčevega« kroga v državi še ni bil tako močan, je vedel »Slovenec« mnoge več povedati o ljubljanski bolnišnici. Če prelistavamo prešnje letnike »Slovenca«, posebno 1935. in 1936., najdemo v njih polno vesti in predlogov za bolnišnico. Tako je 22. febr. 1935. slovesno utemeljil: ... »zato je na vsak način potrebno, da zgraditev nove bolnišnice v Ljubljani pride v program kralj, vlade za javna dela.« (To je bil Jevtičev program.) Ko je prišlo potem slov. zastopstvo v vlado, je vedel »Slovenec« 22. avg. 1935 poročati, da je bil kredit za ljubljansko bolnišnico zvišan za dva milijona din. »O izplačilu ni poročal.« V istem letu je stavka zdravnikov-volonter-jev vzbudila pozornost vse javnosti. Začele so se različne akcije, akademiki so izdali brošuro, v kateri so- popisali obupne razmere v bolnišnici, sklenilo ,se je, naj se zgradi za prvo silo vsaj paviljon z as kirurgijo in v začetku ko, dr. A. Košir, dr. Tavčar, dr. Božič, dr. Kli- darskemu delavstvu. Krajevni medstrokovni odbor želi v imenu članstva svobodnih stro-. . kovnih organizacij dobrodošlico delegatom ka- B:la so posvetovanja na vse strani, nasta- k tudi da bi k uspešno zaključil svoje jali m pada h so različni načrti. Končno je zasedanje, ki ne bo v korist samo rudarjem. nar, dr. Bohinjec, inž. Dolenc, podžupan Ravnikar, profesorja Koblar in F. Kozak i. dr. »Slovenec« 15. aprila 1936 objavil proglas, v katerem smo brali, da ne kaže več popravljati starega spitala, ki nikakor ne odgovarja današnjim potrebam, temveč da mera »Ljubljana kot zdravstveni center, h kateremu gravitira 400.000 prebivalcev, dobiti novo, moderno in klinično urejeno bolnišnico z 2000 posteljami«, dočim ima sedanja samo 800 postelj in zasilnih ležišč. Ta oklic je tudi ugotovil, da je treba novo bolnišnico graditi na novem kraju, ker je sedanja lega neprimerna. V tem pozivu smo brali še to-le: »Ker se bo brezdvomno gradnja nove moderne bolnišnice zavlekla za čas najmanj enega leta, in ker je pomoč sedanjim nevzdržnim razmeram nujna, naj se začasno postavijo zasilne barake med sedanjimi zgradbami bolnišnice.« Tako je bilo še 1936. leta. Potem se razmere v bolnišnici niso sicer nič zboljšale, toda delo za novo bolnišnico je kljub temu utihnilo. Še odbor tiste »akcije« ne sporoči javnosti niti tega, ali je s smrtjo dr. A. Serka pokopana tudi »akcija«. i »Slovenec«, pa kakor vidite, ne ve v 1. 1939. niti dneva niti meseca, niti leta... ampak vsemu delavstvu. Kino Hom - Celje 22. in 23. aprila: »Marie Antoinette«. (Sijaj in raztošje francoskega dvora.) 24., 25. in 26. aprila: »Volkovi špijonaže«. (Največji1 film o špijonaži.) ________ PTUJ Delavsko zborovanje sklicujejo Združene svobodne delavske organizacije za v nedeljo, dne 23. t. m. dopoldne. Delavci in delavke, udeležite se v čim večjem številu tega važnega zborovanja. Govorniki pridejo iz Maribora. — Združene svobodne strokovne organizacije. RUŠE Pridite iia predavanje. V soboto 22. aprila t. 1. se bo vršilo s pričetkom ob 6. uri zvečeT v gostilniških prostorih s. Magdiča predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predavali bodo ss. dr. Reisman, Eržen in Jele* iz Maribora. Vabimo vse delavce na to važno predavanje, ic v zaostanku z naročnino čimprej izvrši svojo dolžnost. — V nedeljo , ' dopoldne l>o po.verjeuik sprejemal naročnino v dvorani na »Stari pošti«. JESENICE Sestanek »»rodno-obrambnega sveta, ki bi se imel vrši i Pretekli teden v telovadnici osnovne Šole m katerega naj bi Se udeležila vsa lesenlška društva, organizacije in korpora-c„e, se n. vršil, ker ,e bil prepovedan od tu-Wn,e<5a pohci|s.kega komisarijata. Tudi seja Paritetnega odbora Narodno-obrambnega sveta, hi bi se bila imela vršiti v pondeljek 17 t m., sc ni mogla vršiti, ker zastopniki občinske vetrne, ki so tudi v tem odboru, niso prišli na »eio, dasi ob sklicanju se)e niso vedeli za no-b<“ne zadržke. Kakšna bo nadaljnja usoda tega odbora, bomo še poročali. „ Zvočni kino Radio predvaja v soboto, nede-in ponedeljek ob pol 9. uri zvečer (v nede-!J0 tudi ob 3. uri ipop.) vetefilm »Esnapurski 'Rer« z La Jano v glavni vlogi. Med dod uki U|di risana barvana šala »Petelinov harem« in J\a ^arainountov zvočni tednik. — Sledi »Indijki nagrobni spomenik«. Vse p. n. obiskovalce ^ozarjamo, da je zijaj pričetek večernih pred-av ob pol 9. uri zvečer. TEZNO PRI MARIBORU i, Vzajemnost vprizori v soboto, dne 22. aori-i! °b pol s. uri zvečer v gostilni Felič, Tezno, °medijo »Vražja inisel«. Pridite! Družnost. POBREŽJE PRI MARIBORU >-aKVoč,,i kino Pobrežje. 22. in 23. aprila zelo v,^vni film „Nuiovin«, giasna jc iuui ---- »»..geljskih Slovakov, pomembna sprememba. I gjl0 je izšlo tudi v vseh drugih listih z izjemo Dosedanji odgovorni urednik in vodja slov a- (»Slovenca«, kjer slove konec tako-le: »... drugi, ških evangeličanov, dr Pavliny-Toth ni več |___________________________.„ ,llAi nre{cut dc pnui v» ^ ■ , —- ’ ----- / šef lista iz gotovih razlogov in tudi ne more več odgovarjati na dopise, ki so bili poslani na njegov naslov. Iz Prage: Pod zemljo gledališče, na strehi kavarna. Na križišču ene nailepših praških ulic Narodne ceste in Spalene ulice podirajo veliko palačo, ker bodo tam zgradila Mestna elektriška podjetja novo moderno stavbo, ki bo podobna stekleni Batjevi palači na Vac-lavskem trgu. Posebna zanimivost te stavbe pa bo veliko gledalšče pod zemljo, ki bo -tehnično in komfortno kar najlepše opremljeno Oder bo imel vse najnovejše tehnične prido med katerimi je tudi prefekt dolnje-seinskega okrožja, pa mislijo, da gre za atentat od strani komunistov.« — V Franciji taka-le naniigavanja ne vlečejo več, kajti tamkaj vedo, da imajo na vršenju atentatov na parnike interes povsem drugi ljudje kot pa Francozi, zato tudi *Havas« kaj takega ni poročala in je »Slovenec« objavil lastno poročilo — iz Ljubljane. Zavod za kontroliranje kmetiških strojev in orodja. Pri agrarni banki v Beogradu se je ustanovil nov zavod — centralističen za kon vitev bo zbujala nezadovoljnost. Prav je, da pregleda kmetiške stroje in orodje domačega in tujega izdelka strokovnjak, ni pa potrebno, bitve. Nadalje bodo dvorane za prirejanje zabav ! lroj;ranje kmetiških strojev in orodja. Ustano-itd. in bo prostora za 800 oseb, tako, da bo ^ nezadovoljnost. Prav ie. da to eno največjih praških gledališč, v katero se bo preselil najbrže znani komik, pisatelj in igralec Vlasta Burian. Na strehi te nove _ l-e bo velika kavarna, s katere bo razgjed i ^ snujejo vedno novi vijaki za dohodke in preko vseh okoliških hiš, tako, da se bo nudil j , . . , edinstveni pogled na Prago, posebno na Urad- | ustanove za razne s>n£kl're' 1 . ’ V’' čane, Petfin, Malo stran in na Letno. Pogledi Okrog 10 milijard din kredita )e odobril par-h tega kraja na Prago je doslsi popolnoma lamentarni odbor v Ameriki za razširitev in po-iieznan. Radi znanih praških saj kavarna no n ■ . i — varovanje pri OUZD, ni utemeljen. Po določbi § 35 toč. 8 z. o z. d. po preteku 1 oziroma 2 mesecev od izplačila delodajalec ne more več odtegniti prispevka, odpadajočega na nameščenca, ako ni odtegnil prispevka ob prvem izplačilu zaslužka. Nesporno pa je med strankama, da sta od zadnjega izplačila že minula celo dva meseca. Pogodba med očetom in tvrdko neve javna. Neutemljen je tudi ugovor tožene tvrdke, da se je tožnikov oče pogodil s toženko za ponujeno tedensko plačo din 50, Določbe nared-be, o minimalnih mezah je smatrati kot prisilno pravo vsaj v tem obsegu, da ni mogoče s kakoršnimikoli dogovori v naprej obiti določbe teh ureb. Po podatkih dokazovanja pa se tožnik tudi naknadno ni odrekel pravici, uveljaviti vtoževani znesek. Čim smatra torej soišče, da je tožnik opravil Utrnia HIICU picuivaivo vi r- 25 kg, ki jih bodo spravili na podstrešja, da bo do tam na razpolago za vsak slučaj. Z raztro-senjem peska bo v vsaki hiši poverjena po ena oseba, ki bo morala biti na razpolago oblastim tudi v času vsakokratnih protiletalskih obrambnih vaj. Samostan brez strehe. V Švici je te dni razsajal vihar. Divjal je s tako silo, da je na samostanu sv. Bernarda, ki ie znan po svojih ps'h bernardincih, odnesel streho. — Ko so menihi zjutraj vstali, ie bilo na vrhu samostana na-mestu strehe en meter snega. Trčenje v’akov. Pri Kalkuti v Indiji sta trčila dva vlaka. Trčenje je zahtevalo 27 smrtnih žrtev, 31 oseb pa je bilo ranjenih. Zračni vrtinec je povzročil veliko razdejanje v Loisiani, Texasu, Arkansasu in Oklahami. — Število smrtnih žrtev znaša okoli 50, ranjenih pa je 180. ___________________________________ delovne ure in mu pripada po uredbi o minir malnih mezdah za to zahtevek 3831 din in da je po drugi strani prejel le din 1419, je zahtevek 2412 din utemeljen.« Proti tej razsodbi tožena tvrdka ni vložila več priziva, ampak je tožniku terjatev v celot« izplačala. Delavstvo vidi na tem primeru ve hko važnost zaščite mezde po uredbi o minimalnih mezdah, ko se torej dogajajo celo slučaji, da niti trgovinski pomočniki ne dobivajo plače P®-minimalnih mezdah.__________________________ LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rag« pom. blagajna znana domača zavarovalna nata-nova v Dravski banovini, ki plodonosno delaje že od leta 1927 in je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti. Zavaruj« sa pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— In ia doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000-— plačljiva ob dovr-lenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Prava blagodat za delavce je: Delavski pravni svetovalec Svinjak na meji (Borovnica) Vprašanje: Tik sosedovega posestva hočem podreti lesen svinjak in postaviti novega, pa mi sosed pravi, da ne bom smel postaviti drugega. Ali sploh lahko s,osed ugovarja in potrebujem za to občinski ogled? Odgovor: Za vsako stavbo je treba dovoljenja pristojne gradbene oblasti, ki je v prvi stopnji občina. Slednja mora na Vašo prijavo izvršiti poizvedbe, tud. ogled na .c« mesta kateremu povabi vse mejaše, ki lahko pri tem javijo svoje morebitne ugovore. Stvar oblasti je. da presodi, ce so ti ugovori upravičeni ali ne. w mulile poceni ako nabavite apno, cement, nosilce, železo za beton, betonske cevi, strešno lepenko, trstje, žičnlke in okove za stavbe pri tvrdki AndraSU - Maribor Veletrgovina z železnino Maribor, Vodnikov trg (trlnl trg) aoaoaoaacoaaaaa bo odprta, ampak bo v pokriti stekleni verandi, tako da bo možno bivanje v tej kavarni tudi po zimi in v deževju. pravo Panamskega prekopa, V Budimpešti znajo rusinski, Radiooddajna postaja v Budimpešti prinaša že precej časa svoja propagandna poročila tudi v fusin&cini, - i i SVOia propagandna porui.ua iuu. .. p Pridelava umetnega bencina pride drago. Iz ki so namenjena vrnjeni Podkarpatski Kusi) , premoga se dela lahko umetni bencin, Premo- Madžarska je poslala v Podkarpatsko tudi ne-govnik v Kreki daje prniog. ki ie v te svrhe j kaj vagonov koruze in moke in ie trgovcem primeren. Preiskava pa je dognala, da bi pre-1 prepovedala zviševat cene živlieniskim potre delava tega premega v bencin bila draga, tako ščinam. Vojaški uradi pa so odredili, da moda hi stal bencin 2.40 do 2.80 din liter. Letno bi j rajo zdravniki pregledati šolska poslopia tn bi bilo mogoče predelati 40,000 ton premoga, mladino. Otrokom, ki nimajo doma tople hran-.-, kar bi stalo 44K) milijonov dinarjev.________ 1 bodo dajali dnevno 2 del mleka v šoli- »Wa~ G ocilmca P. Matkovič v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavčevi UutHiona Kiakouskl nasip 26 Telefon 31-75 Delo solidno! Cene konkurenčne? nnnnnaaaaaacoag Ta ktnztrelj Izdala tn arelal« Adolf Jel m v Marlbirn. Tlika: Lludska tiskarno, d d. v Maribora, predstavitell Viktor Eri en v Mariboru.