fv •4. 4»I'ALT3CHIFT marium St 13. a» 27 PV 'S Beilagen v < L^ r Maribor, dne 27. marca 913 i XLY1 i ¿2 «j C Cts ec V> trn Ust ljudstvu v zmm o, hj & Ur (3 iMaJa vsak četrtek in velja s poitnlno vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto I K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, ca druge iivenavsb&z/i Ssiel« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 Ea Naročnina se pošilja na: IJpravnlštvo „Slovenskega Gospodarja" ▼ Maribora, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „KiiNL SftkffTOOga društva- dobivajo list bres posebne naročnine., m žžosamezni listi stanejo 10 vin, *-> Uredništvo r Koroška cesta itevj fi, « Eokoplsl se ne vračajo, IJpravnlštvo: Koro*te cesta štev. 5, vsprejema naročnino, tnserate in reklamacije^ i£* iitmrate Ke plačuje od enostopne petltrr»ie iii enirai IB stat, «* dvakrat 25 vin., za trikrat S5 vin. Za večkratne oglase primer«: popust InaeraS se sprejema? do srede ijntraj, H» zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnja Steznika obsega 8 strani. Občni zbor Slovenske kmečke sveže se vrši na belo nedeljo, dne 30. marca ob 10. uri dopoldne v Maribora, Flossergasse 4 (blizu Gtrilove tiskarne). Med drugimi govori državni in deželni poslanec Fran Povše iz Ljubljane. Vsi pristaši vabljeni! Slovenska kmečka zveza. V nedeljo, dne 30. t. m., ima Kmečka zveza v Mariboru svoj občni zbor. Zanimanje za to zborovanje je tem večje, ker bo ob tej priliki govoril star slo. venski boritelj za kmečke pravice na Slovenskem, kranjski deželni in državni poslanec Fran Povše. Celo njegovo življenje je posvečeno delovanju za blagor našega Kmečkega ljudstva, Mož velja ne samo med Slovenci, ampak sploh na Avstrijskem kot najboljši poznavatelj kmečkih razmer. Njegovega modrega sveta v teh zadevah se radi poslužujejo v državnem zboru in pristojnih ministrstvih. Pri vseh postavah, tikajočih se kmečkih razmer, je zadnjih 25 let s svojim velikim znanjem in izredno marljivostjo sodeloval. Veseli smo, da tega odličnega kmečkega strokovnjaka lahko v nedeljo na občnem zboru Slovenske kmečke zveze vidimo, slišimo in spoznamo tudi na štajerskih tleh. Slovenska kmečka zveza se laJiko ozira na 6 let svojega obstanka nazaj. Veliko bojev je imela v tem času, a doživela je tudi veliko lepili zmag. Najlepša njena zmaga pa je, da si je pridobila zaupanje ogromne večine slovenskega kmečkega prebivalstva na Štajerskem. Kar danes krščansko misli, narodno Čuti in stremi za gospodarskim napredkom, je v njenih vrstah. Zaupanje pa ji je pridobilo njeno delovanje, ki se je vedno in povsod nanašalo na dobrobit našega kmečkega stanu. Z veseljem pa nas navdaja tokrat tudi pričakovanje, da se bo letošnjega občnega zbora S. K. Z. u-deležilo precejšnje število njenih pristašev iz vrst kmečkega delavstva. Krnet in kmečki delavec spadata sKupaj, kakor pri delu, tako tudi pri političnih bojih, in zmagah. Sreča enega, sreča tudi dn>-gega, slabi časi za enega, slabi tudi za drugega. Veselje in žalost okušata oba, zato naj tudi v javnosti nastopata sKupno. Tudi v tem oziru nam bo letošnji občni zbor nudil veselo sliko, Pozdravljamo torej iskreno vse pristaše Slovenske kmečke zveze, ki bodo v nedeljo na njenem občnem zboru. Bog blagoslovi delo in posvetovanje občnega zbora! _ Grški kralj ustreljen. Grški kralj Jurij je bil v torek', dne 18. marca, v Solunu umorjen. Torišče žalostnega dogodka je postalo isto mesto, katero je smatral umorjeni kralj za središče bodoče grške slave. Čeprav so Bolgari s svojim vojaštvom zavzeli in premagali Solun, vendar si ga je grška kraljeva rodbina takoj nato izbrala za svoje bivališče ter ravno s tem hotela vsemu svetu in pred vsem svojim zaveznikom na ves glas povedati, da smatra to važno in bogato trgovsko mesto za svojo nedotakljivo last. Toda tudi v tem slučaju se je dobesedno izkazalo, da tuja zemlja ubija človeka. Dolgih 50 let je nosil kralj Jurij grško kraljevo krono na glavi. Bila je do zadnjega zelo težko breme zanj. Ko mu bi naj bila postala lahka in slavna, zadela ga je smrtna krogla zločinčeva. Ko so 1. 1862. Grki odstavili kralja Otona iz bavarske kraljevske rodovine, izbrala je grška narodna skupščina danskega princa Jurija za svojega kralja, ki je zasedel gr- ški prestol dne 30. marca 1863. Izbralo ga je ljudstvo, ki je bilo ponosno na svojo staro grško zgodovino, ki pa je v teku stoletij v ve'dtaem boju s Turki iz_ gubilo smisel za red in zmerno samopremagovanje. Hrepenelo je po slavi in ugledu med svetom, a ni i-melo za to potrebnih sposobnosti in vrlin. Upialo je, da mu bo novi kralj vsled mnogostranskih zvez svoje rodbine pridobil to, po čemur je hrepenelo. Toda varalo se je. Saj tudi ni bilo drugače mogoče, kajti pra-va pot do moči in, slave vsake države leži v tem, da je v njej sami mir in red, da je upra"va poštena in so denarne razmere urejene. Posebno pa je zamerilo grško ljudstvo kralju Juriju, da mu ni mogel osigurati posesti Krete. Ko je leta 1807 nastala zaradi Krete vojska med Grško in Turčijo, imela je Grška nesrečo, da je bila stranovito tepena. Kakor v sedanji vojski. je tudi takrat imel najvišje povelje nad grško armado prestolonaslednik Konštantin. Turški vojskovodja Edhem-paša ga je v treh bitkah popolnoma porazil. Jeza nad prestolonaslednikom je bila tako velika, da ga niti lastni vojaki v vojnem taboru jiiso hoteli več pozdravljati. In tako dolgo je trajala nevolja proti njemu, da so se še leta 1909 uprli častniki in zahtevali, da se prestolonaslednik in vsi kraljevski princi odstranijo iz grške armade. Se-le sedanja vojska je popravila staro nevoljo nad njim, posebno ko je pod njegovim poveljstvom padla od Turkov tako junaško hranjena Janina, Kraljeva rodbina je postala zopet priljubljena med ljudstvom. Toda kralju Juriju ni bilo dano, da bi vžival prijetne sadova zadnje zmagoslavne vojske. Morilčeva roka ga je, nenadoma izbrisala izmed, vrst zmagovitih balkanskih kraljev. Kako se je zgodil umor. Kralj se je vsak dan po obedu, če je bilo količkaj lepo vreme, izprehajal po ulicah in drevoredih. Tudi v torek, dne 18. marca popoldne, je šel kralj Jurij s svojim adjutantom (pribočnikom) polkovnikom Frankudisem na izpreliod po solunskih, ulicah. Bilo je okrog 5. ure. Sprehajalca sta korakala po ulicah. Za oglom neke Jijše v ulici Hagia Trias (Sveta Trojica) je bil skrit morilec Schinas. Ko je prišel kralj v bližino dotične hiše, je skočil morilec pred kralja ter z vsklikom: „,Tu imaš!" ustrelil trikrat z velikega re_ volverja na Kralja. Adjutant je hotel ustreliti na morilca, a že poprej je ustrelil iflapadalec nanj, a ga k sreči ni zadel. Dva orožnika sta se nato razkačena vrgla na morilca in ga prijela, ne da bd se bil ta kaj branil. Kralj je stopil nekaj korakov naprej, potem pa se je zgrudil pred prodajalno nekega trgovca nezavesten na tla. Trgovec je takoj priskočil h kralju in ga skušal dvigniti. Ko je adjutant videl, da je morilec že zvezan, se je obrnil h kralju, katerega je ravno skušal trgovec spraviti k zavesti. Kralja so spravili ta~ koj na vojaški avtomobil ter ga odpeljali v vojaško bolnišnico. A med potjo je izdaJinil. Krogla mu je predrla pljuča in srce. Strel je bil tako močen, da je prišla krogla na drugi strani do kože. Kralj je močno krvavel. Obleka je b.ila vsa okrvavljena. Križ, okrašen z dragimi kamni, ki ga je nosil kralj na vratu, je bil ves pordečen s kraljevo krvjo. — Ko so žandar-ji prijeli morilca in ga izpraševali, zalcaj je izvršil u. mor, je hladnokrvno odgovoril: „Saj imate sodnijo, tam bom govoril". Truplo umrlega kralja so prenesli v solunsko kraljevo palačo, od koder ga prepeljejo v Atene. Kr. sto so nosili princ Nikolaj, kraljev adjutant in drugi višji častniki, V sprevodu so Šli vsi vojaški cerkveni in drugi odličnjaki, Grški padškol je molil pred krsto. Častno stražo ob krsti pa so izvrševali grški stotniki. Morilec. Morilec se imenuje Aleksander Schinas, je star 45 let in je po rodu Grk. Pri zaslišanju je izpovedal, da je socialni demokrat. Rekel je, da je ustrelil kralja, ker je odklonil kralj njegovo prošnjo za večjo denarno podporo in ker ga je baje kraljev adjutant nekoč spodil s kraljevega dvora. Se pred kratkim je Schinas opravljal službo sluge v neki Šoli v Seresu in po zavzetju Soluna je dobil enako službo v Solunu. Ker je bil udan pijančevanju, je bil odpuščen. Sumi se, da je tudi umor izvršil v pijanosti. Preiskava o umoru se je začela takoj po zločinu in je trajala celo noč. Kakor se je dognalo, ni imel Sobinas nobenega sokrivca. Svoj čas je bil morilec tudi učitelj, Študiral je, kakor poročajo nekateri listi, celo na vseučilišču za zdravnika, a Študij radi nerednega življenja ni dokončal. Bil je bogotajec in tako vtopljen v socialno. demokraške nauke, da je večkrat kričal, da se mora vse premoženje razdeliti med vse državljane na ena^ ke dele ter da se mora znižati delavni Čas na 2 uri na dan. Kralj Jurij. Umorjeni kralj je bil rojen 1. 1845 kot sin danskega kralja Kristjana V. Ii5u oktobra 1867 se je poročil v Petrogradu z rusko veliko vojvodinjo Olgo Konštantinovno, ki je bila rojena 1. 1851. Kralj Jurij je imel 6 otrok", in sicer: 5 sinov in 1 hčer. Najstarejši je prestolonaslednik Konštantin (sedanji kralj), rojen dne 21. julija 1868, poročen 1. 1889 s prusko prin-eezinjo Sofijo, Za njim sledijo: princi Jurij, Nikolaj, Andrej in, Krištof ter princezinja Marija, Kralj Jurij je bil zelo prijazen človek. Rad je občeval s priprostim ljudstvom. Bodisi delavec ali krnet, z vsakim se je rad pogovarjal. Na izprehod se je vozil ali šel najraje sam, ali pa je k večjemu vzel svojega adjutanta s seboj. Nekoč se je v bližini Aten peljal s svojo hčerko na izprehod. Zunaj mesta je srečal 4 može, ki so z nabitimi puškami merili nanj. Kralj obstal z vozom, vzel svojo palčico in stoje v vozu zagrozil s palčico onim možakarjem. Ti so bili vsled kraljeve hladnokrvnosti presenečeni in so zbežali. Najraje se je kralj vozil, Če so bili v kočijo vpreženi konji-belci. Z avtomobili prvotno ni imel nobenega veselja, a zadnja leta skoro ni bilo dneva, da se Jurij ne bi bil peljal s samodrčem na izpreh.od. Tudi s kolesom se je rad vozil. Neki dan je prevozil z nekim Kapitanom daljavo 80 km. Kralj je bil v svojem življenju večkrat v smrtni nevarnosti. NeHoč je šel v AtenaJi mimo vojaške straže, ki mu je zaklicala: ,,Stoj!" Ker kralj ni obstal, je straža ustrelila. Kralju je šla krogla skozi rok^v, a ranjen ni bil. Drugi dan je poklical kralj vojaka k sebi in ga prav po kraljevsko obdaroval radi njegove točnosti in zvestobe. V neki vasi je rešil stari ženici življenje. Potegnil jo je iz vode. V zahivalo so ga Kmetje povabili na dom, ga pogostili in kralj je ostal pri Kmetili Čez noč, — V neki drugi vasi je videl utrujeno žensko, Ki je nosila svoja 2-otroka. Stopil je K njej, si sam naložil otroka in ju nesel li Kmetici na dom. Žalost na Grškem. Vsled nesrečne kraljeve smrti se je odela vsa Grška v žalno obleko. Po cerkvah se opravljajo molitve in službe božje za rajnim, raz hiše plapolajo črne zastave. Trgovine in gostilne so bile več dni zar prte.. Topovi so naznanjali žalostno vest, vsi zvonovi po cerkvah so zvonili, Kraljica Olga se je onesvestila, ko je izvedela za grozno novico. Od vseh strani prihajajo v Atene sožalpe izjave. Tudi naš cesar Franc Jložel je novemu kralju KopŠtantinu v prisrčni brzojavki izrazil svoje sožalje nad žalostno smrtjo o-Četa. Kraljicar-vddva Olga je s prinoezinjo Alico in princema Jurijem in Andrejem došla dne 20. marca v. Solun. Ko je zagledala Kraljevo mrtvo truplo je o-medlela. Truplo so prepeljali te dni iz Soluna v Atene. Novi grški kralj Konštantin. Prestolonaslednik Konštantin, Ki je obenem tudi vrhovni poveljnik grške armade, je bil za Časa umora svojega očeta v Janini, [O smrti svojega očeta je izvedel od polkovnika Dusmanisa, ki mu je sporočil: „Visokost, sporočiti Vam imam važpo in žalostno novico." Prestolonaslednik je vprašal, ali je dobil morda kako poročilo iz Soluna, pa kar mu je polkovnik izročil brzojavko. Prestolonaslednik taKoj ni razumel v prvi zmedenosti brzojavke, tako, da mu jo je moral polkovnik prebrati. Globoko potrt in s solzami v očeh je odredil nato prestolonaslednik, da sporoče tudi princezinji Mariji to strašno novico, Ki je bila tudi v Janini, ter sestavil nato sam dnevno povelje na armado.. Ko sta se princezinja Marija in Konštantin se-šla, Sita se objela in bridko jokala. Prestolonaslednik se je takoj odpeljal v Atene. Dne 20. marca ob 8. uri zjutraj je s princezinjo Marijo dospel v Atene. Tisoč-glava množica je pričakovala novega kralja ter ga molče, pa iskreno pozdravljala. Konštantin je sed>ij star 45 let. Grki želijo, da bi se novi kralj imenoval Konštantin X I T., ker je bil zadnji grški bičan- tinski (carigrajski) vladar Konstantin XI. (umrl kot junak dne 29, majnika 145i3, ko so Turki zavzeli Carigrad)* V petek, dne 21. marca, je novi kralj v Atenah prisegel na grško ustavo. Atenski nadškof je molil posebne molitve ter prebral prisego, katero je ponovil kralj z močnim glasom. Nato je kralj podpisal prisego, katero so sopodpisali ministri in nadškof. Ko se je vračal kralj iz zbornice, kjer se je vršila prisega, ga je ljudstvo viharno pozdravljalo. Nato se je kralj Konštantin odpeljal v Solup k svojemu mrtvemu očetu. Na Balkanu. Umor grškega kralja k sreči ni v nobeni zvezi z balkansko vojsko, V prvem hipu, ko se je raznesla vest o tem umoru, so nemški listi podtaknili morilca Bolgarom ter so že vedeli povedati o klanju Bolgarov v Solunu ter so v duhu gledali, kako korakajo grški vojaki proti bolgarskim. Pa vse to je ostalo neizpolnjena želja dotičnih nemških krogov, ' Umor je čisto zasebnega značaja, čin propadlega socialista. Balkanska zveza ostane od njega nedotaknjena, da, še celo bolj se bo utrdila s prijateljsko vezjo med balkanskimi vladarji, ker nameravajo, kakor poročajo listi, se vsi trije ostali vladarji balkanske zveze osebno u-deležiti pogreba grškega kralja v Solunu. Med tem li) so te dni grški topovi le izstreljevali žalne strele, so bolgarski in, srbski topovi grome-li smrtno pesem nad Odrinom in Skadrom. Se se nista udali ti dve močni trdnjavi, pa kmalu bosta prisiljeni ip zastave balkanskih zmagovalcev bodo zapla-polale nad tema, nekdaj turškima trdnjavama. Naša monarhija kot najbližja soseda balkanskih, držav ni samo brezbrižna opazovala krvavega boja, temveč je že drugače prišla navskriž z balkansikimi zavezniki. Prvič se je to zgodilo v znani zadevi konzula Proliaskfe, ki se je pa zadovoljivo rešila, kakor je tudi upati, da se bomo tudi v drugih točkab pogodili s Srbi, Drugi spor pa se je pojavil me'd Črno goro in našo državo. Vzrok je albansko vprašanje, ki dan na dan poraja nove težkoče. Naša država, ki i-ma z ojačevanjem vojaških Čet na severni in južni državni meji že dosedaj kakih 600 milijonov kron izdatkov, ima gotovo braniti važne interese na Balkanu. K tej obrambi pa slabo pomaga hujskanje nemških listov, temveč bo treba mirnega sporazuma z našimi balkanskimi sosedi. Spor med Avstrijo in Črno goro. Ko je turška bojna ladja „Hamidije" dne 11. t. m. napadla Srbe pred Sv. Ivanom Meduvanskim, se je nahajal v tamošnjem pristanišču tudi avstro-ogrski trgovski parnik „,Skodra", kateremu je zapovedoval kapitan BlažiČ« Poveljnik pristanišča je zahteval od kapitana BlažiČa, naj pomaga s parnikom „Skodra" spravljati srbske vojake in, vojno gradivo z grških parnikov na suho, Kapitan se je temu protivil, ker od ravnateljstva parobrodne družbe ,.,U'ngaro-Kroata" ni imel za to dovoljenja. Med tem pa je priplula „Hami-dije" ter že začela obstreljevati grške ladje. Štiri ladje so se potopile, a tri so bile močno poškodovane. „Skodri ne ni ničesar zgodilo, ker je zavzela varno mesto, Srbski vojaki so poskakali raz grške ladje v morje. Ko se je „Hamidije" odstranila, so Črnogorci in Srbi opetovano zahtevali, naj pomaga „„Skodra" srbskim vojakom, ki so plavali po morju. Blažič se jo ustavljal, češ, da je to prenevarno in še-le potem, ko je baje poveljnik pristanišča zagrozil, da bO dal vse moštvo „Skodre" pobesiti, je Skodra" začela sprejemati na krov plavajoče Srbe in jih spravila na suho, Ko se je čez nekaj časa raznesel glas, da se „Hamidije" vrača, je porabila „Skodra" ugode'n trenotek in urno odplula v Črnogorsko pristanišče UlČinj. Tako" se je dogodila zadeva „Skodre", ki je prvi vzrok spora med Črno goro in. Avstrijo. Avstrija namreč zahteva, naj da Črna gora v tej zadevi po-jasnjenje in zadoščenje. Pa so Še druge reči, ki so povečale ta spor. Dunajski listi namreč poročajo, da so Črnogorci pri Djakovici dne 7. marca ubili katoliškega duhovnika (frančiškana) Angela. Palič, ker ni hotel pristopiti k pravoslavni veri, Kakor poročajo nemški listi, katerim pa ni vsega verjeti, se je umor izvršil tako-le: Omenjenega dne so se združili v Djakovici in o-kolici srbski in črnogorski vojaki z zagrizenimi pravoslavnimi duhovniki, da bi prisilili ondotno prebivalstvo na prestop k pravoslavni veri. 300 oseb, moških ženskih in otrok, med njimi Paliča, so zvezali z vrvmi in pozvali na prestop. Neki pravoslavni duhovnik je pokazal na vojaîke, ki so imeli pripravljene puške, pa je dejal: Ali podpišete, da prestopite, ali pa vas pošljejo vojaški božji bojevniki v pekel. Nato so jetniki podpisali. Kot zadnji je prišel PaliČ na vrsto. Bil je edini, ki je vkiljub Škratnemu pozivu mirno in dostojno odklanjal. Tedaj so na mig pravoslavnega črnogorskega popa planili vOjaki po njem, mu strgali duhovniško obleko s telesa in ga jeli obdelavati s kopiti pušk, PaliČ, ki je imel več zlomljenih kosti in reber, se je zgrudil na tla, Zdaj so težko ranjenega še enkrat vprašali. Če podpiše* Odgovoril je: „Ne, svoje vere ne zapustim". Dobil je zopet nekaj udarcev s kopiti, dokler mu ni bajonet prebodel pljuča Ip mu končal življenje. Ti dogodki so poostrili razmerje med našo monarhijo in Črno goro. Sedaj se vršijo pogovori med našo in Črnogorsko vlado. Avstro-ogrski poslanik v Cetinju, baron Giesl, je dne 19. marca v imenu avstro-ogrske vlade predložil Črnogorski vladi te-le zahteve: 1. Črna gora mora pripustiti prost odhod vseh civilnih (nevojaških) prebivalcev iz obleganega Skadra. 2. Črna gora mora pojasniti, kako in zakaj se je zgodil umor katoliškega duhovnika Paliča v Djakovici. Avstrija zahteva, da Črna gora pripusti, da gre katoliški škof v Skoplju, Miedija, v Djakovico ter ob navzočnosti avstrijsktega konzularnega uradnika preišče zadevo duhovnika Paliča. 3, Avstro-ogrska vlada zahteva, da Črna gora ustavi vse nasilnosti v Albaniji in naj Albancev ne sili k prestopu k pravoslavni veri. 4, Avstro-ogrska zahteva zadoščenje za nepravilnosti, katere so izvršili Črnogorci napram parniku „Skodra". Na te zahteve je črnogorska vlada Že odgovorila, Izjavlja, da ne more dovoliti civilnemu (ne se vojskujočemu) prebivalstvu odhoda iz Skadra; najdalje ne more dovoliti, da bi kak zastopnik tuje vlade bil u-deležen pri preiskavi v Djakovici, ker je v teh, v vojski pridobljenih krajih, edini vladar črnogorski kralj. Ta odgovor smatra naša vlada za nezadosten in bo zato stavila svoje zahteve v ostrejši obliki. Slabo zastopstvo Avstrije. Naša država in Rusija sta se pogodili, da za-čneta istočasno razoroževanje na avstrijsko-ruski meji,. Ta sklep sta naša in ruska vlada naznanili dobesedno. Ruska vlada pa je še dostavila, da se je prepričala, da Avstrija nima namena, napasti Srbije in Črne gore. S tem dostavkom bi Avstrija nekako priznala, da ima za svoje postopanje napram balkanskim državam dajati odgovor Rusiji. Takoj, ko se je izvedelo za ta čuden dostavek, je nastalo v ajvstrijskih visokih krogih razburjenje. Povpraševalo se je, kdo je od naše strani kriv, da se je ta dostavek sprejel v sklep obeh držav. Sedaj se je izvedelo, da je imel do-tični sklep ruske vlade v rokah! avstrijski poslanik v Petrogradu, grof Thurn-Valsasina, pa se mu ni protivil, Ne bi bili mogoči taki slučaji, Če bi imeli v i-nozemstvu boljše zastopnike. Pri izbiri se samo gleda na to, ali je dotični Nemec ali Madžar, ne pa tu. di na t», ali je dovolj sposoben. Položaj v Skadru. Nove srbske čete, ki so jih pripeljale grške ladje po morju, so že na svojih' mestih pred Skadrom. Srbi s svojimi topovi silovita obstreljujejo mesto. Po črnogorskih poročilih je bil učinek obstreljevanja velik. Srbske čete so si po uspešnem obstreljevanju in ljutem boju osvojile utrdbo Mali Bardanjol i.n ga obdržale v svojih rokah kljub silnemu turškemu proti-naskoku. Položaj v Skadru je silno obupen; tudi tej turški trdnjavi bo najbrž kmalu odbila zadnja ura. V mestu baje razsajajo kužne bolezni, posebno legar. Mesto na več krajih gori, Crnogorsko-turške čete se pripravljajo na zadnji glavni naskok, po katerem u. pajo, da postane Skader last Črnogorcev. Kralj Niki-ta je baje izjavil: Ali bom še Iv S k a d e r-k o t zmagovalec, alipase nevrnemvečživ nazaj v C e t i n j e. Pri Cataldči. D,ne 19. marca je napadla turška divizija z ar-tilerijo in konjenico levo bolgarsko krilo. Kljub ugodnejšim postojankam, ki so jih imeli Turki, so bile turške čete na celi črti vržene nazaj, Turki so imeli jako velike izg.ube. Neka druga turška divizija je naskočila bolgarsko središče in se je približala bolgarskim okopom na 400 korakov. Bolgari go napravili protina-skok in so pognali Turke v beg. Nad 500 mrtvih in ranjenih Turkov je ostalo na bojnem polju. Proti večeru so skušali napasti Turki skrajno levo bolgarsko krilo. Vnela se je huda bitka. Zmagali so zopet Bolgari« Odrezali so dva turška bataljona; vojaki so v divjem begu bežali proti morju, da bi se rešili na turško brodovje. Hraber dijak. Mladega bolgarskega dijaka so nekega večera poslali na ogled k turškim prednjim straža,m pred O-drin. Bila je temna noč. Drzni vojak se je plazil k turškemu taboru, Naenkrat zapazi pred sabo jasno sliko: bila je turška straža. Bolgar je zadrževal sapo in se nalahno plazil bliže; potem je nenadoma planil na Turčina, ga vrgel na tla in ga zabodel v srce. Nato je oblekel Turkovo obleko in šel dalje. Prišedši do prve straže, je nekaj mrmral kakor geslo, nato pa bliskovito zgrabil Turka za vrat in ga zadavil. Isto-tako je naredil s prihodnjo stražo, Nobeden teh Turkov ni imel Časa, da bi le pihnil. Malo dalje je Bolgar naenkrat opazil dremajočo turško stotpijo. Brž se pomakne nazaj, sleče turško uniformo in hiti vbolgar-ski tabor; tu dobi oddelek vojakov, preseneti ž njim spečo turško stotnijo in jo uniči. Drugo jutro je bil imenovan, za poročnika, Nemci o Črnogorcih. O Črnogorcih je izrekel nemški zdravnik profesor Diiring, ki se je mudil več časa v Črni gori in na bojišču ter na lastne oči videl, kaj se godi in kako se ljudstvo obnaša, to-le sodbo: Vsi so junaki od prvega do zadnjega. Med ranjenci so 151etni dečki in 701etni starčki. Dekleta se bojujejo enakb hrabro kot moški. Od prestolonaslednikove žene do zadnje ženice, vse je na delu, vse se trudi in skrbi, Navdušenje je velikansko, tudi če pada mož za možem. Posebno važno je vprašanje glede Skadra. In profesor Diiring pravi, da sedaj popolnoma razume črnogorskega kra^ lja in njegove težnje, dobiti to mesto v roke. Skader pomeni za Črnogorce zrak, luč, solnce! In. tako padajo junaki, ostali se pa borijo dalje. Geslo je za vsakega: Skader mora biti naš! O kakih grozovitostih, kakor jih Širijo nekateri listi, sploh ni govora. Da se pograbijo tu pa tam malo bolj surovo, to je razumlji- vo; mislimo, da v nemško-francoski vojski kulturni Nemci tudi niso z rokavicami prijemali Francozov! Z vjetniki delajo jako lepo in boljše se jim godi kot domačim vojakom, — Te besede moža-poštenjaka, ki ni gledal jia ljudstvo v Črni gori kot zagrizen politik, ampak kot bližnji, kot Človek, nam pač jasno kažejo, kako zavita in prav nesramno zlagana so razna nemška poročila, ki so polna le sovraštva do Slovanov in katerih namen je, uporabljati izmišljena poročila za hujskanje proti Slovencem. Politični ogled. — Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je, kakor smo že poročali, nastanil za več mesecev s soprogo in otroci v gradu Miramar pri Trstu, kjer ga že pozdravlja mehka pomlad« Nadvojvoda rodovina prebiva ves Čas večinoma po nasadih in na morju. Priredila je že lep izlet po tržaškem zalivu. — Trst. V letošnjem poletju se bodo vršile volitve za tržaški deželni zbor, ki je obenem tudi občinski svet za Trst in okolico, Slovenci so dozdaj zmagovali samo v okolici, med tem ko so bili v mestu samem izvoljeni sami Lahi. Letos pa se pripravljajo, da naskočijo tudi mestne volilne okraje. Upanja na u. speh imajo mnogo, ker se slovenski in hrvaški živelj med trgovstvom v Trstu v edin o bolj jači in množi. — Slovenci so priredili že več volilnih sestankov. Seveda se tudi Labi skrbno pripravljajo. — Madžarski kmetje. V Budimpešti se je dne 17, marca vršil shod madžarskih kmetov pod predsedstvom bivšega poljedelskega,ministra Daranji« Pritoževali so se, da ogrski državni zbor ne varuje s poštar vami kmečkega stanu, fer ugovarjali proti uvozu žive živine in, prekomorskega mesa. Sklenili so, da te sklepe naznanijo vladi tudi ustmeno. Toda kakor se je videlo pri novem volilnem redu, se sedanja vlada bore malo briga za kmečki stan. Ta ji je prepošten in bi ji gledal na prste, zato pa ga je oropala volilpe pra. vice'. Za take Čine, kakor so se dokazali sedanji vladi, da se ukrade državi kar 4 milijone kron za strankarsko blagajno, niso kmetje, ampak židoivje, edino pravi pomočniki, — Na Francoskem hoče uvesti vlada pri vojaštvu zopet 31etno vojaško službo namesto 2letne, katero so pred nekaj leti upeljali. Na ta način si pamera-va Francija pomnožiti svoje vojaštvo, kar se ji zdi z ozirom na pomnoževanje nemške armade za varstvo francoske domovine neobhodno potrebno, Socialni de-mokratje pa silno nasprotujejo vladni nameri in prirejajo velike shode proti 31etni vojaški službi. Na nekem takem shbdu prejšnji teden v Parizu je prišlo med socialisti in policijo do krvavega boja. Mpogo o-seb. je bilo ranjenih. Čudno pa je za obnašanje socialnih demokratov, da v ministrstvu, ki je izdelalo in odobrilo dotično vojaško predlogo, sedita tudi 2 socialna demokrata kot ministra. — Francosko ministrstvo Briand, novo ministrstvo pod novim predsednikom ljudovlade, Poinka-rejem, je dalo ostavko, katero je predsednik tudi sprejel. Vrgel ga je senat, nekaka naša gosposka zbornica, ki se je izrekel proti zastopstvu manjšin v novem volilnem redu. Večina, ki je nastopila proti ministru, se je sestavila iz vseh onih skupin, katere so bile nezadovoljne, da je vendar nekoliko zmernejši Po. inkare bil izlvoljen predsednikom republike. KJakšna je ta zmernost, nam kaže novi šolski zakon, ki bije v obraz vsaki svobodi. Toda mnogi vendar niso zadovoljni s sedanjim predsednikom in zato so se sedaj maščevali nad njegovim ministrskim predsedmikom Briandom. Baje je predsednik republike voljan, razpustiti državni zbor, ako bi se tudi Še dalje delale težave, — Novo ministrstvo je sestavil prijatelj predsednika Poinkareja, republikanec Barthou. V novem ministrstvu je več članov prejšnje vlade. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna. 30. Bela nedelja: Angela. 31. pondeljek: Modest, škof. 1. aprila, torek: Hugon, škof. 2. sreda: Frančišek Pavlanski. 3. četrtek: Abundij, škof. 4. petek: Izidor, škof. 6. sobota: Vincencij F., spoznav. Duh. vest. Župnik na Zgornji Poljskavi častiti gospod Franc Vidmajer in častiti gospod Anton Sebat, župnik pri Žusmu, menjata svoji mesti. Prvi bo inštaliran dne 1. aprila v Mariboru, drugi pa i-stega dne v Slov. Bistrici. * Osebna vest. Deželni vinorejski nadzornik M. Jelovšek je obolel in radi tega izostanejo gospodarski shodi, ki jih je nameraval imeti začetkom meseca a-prila. Iz južne železnice. Prestavljeni so*, pristav F. Ulčnik iz Ptuja v Krivovrbo na Koroškem; asistent Fr. Oberstein iz Celja v Ptuj; provizorični asistent Rudolf Pliberšek iz St. Jurija na Pragersko. Iz učiteljske službe. Na šestrazredni ljudski šoli, okolica Vojnik, drugi plačilni razred, je oddati mesto učiteljice; na , šestrazrednici v St. Pavlu pri Preboldu, drugi plačilni razred, je razpisano mesto nadučitelja; na štirirazrednici pri Sv. Juriju oh Taboru, drugi plačilni razred, je oddati mesto učiteljice; prošnje do 15. aprila. * Darovanje za sv. Očeta. Kakor sploh zoper darove cerkvi, tako še prav posebno brusijo jezike zoper darovanje za sv. Očeta, rimskega pape'/a, seveda oni najbolj, ki ničesar ali le malo dajo. Razložiti je treba vsaj dobro mislečim, ki imajo vsaj nekaj pojma o svetu onkraj domačih plotov in nekoliko obzorja nad „StajerČevo" in modrostjo „Narodnega Lista", da teb, darov ne porabijo papež za sebe, za svojo osebo, ampak za prav "koristne pameine in potrebe vesoljne cerkve; U darovi gredo le iz naših žepov po rokah skupnega duhovnega očeta v prid še bolj potrebnim, kot smo mi. * Katoliški shod. Pripravljalni odbor za katoliški shod v L j uTiíjári i""pV i občuje oklice na katoliške Slo. vence' in Hrvate, v katerem razglaša, da se vrši shod dne 24., 25., 26. in 27. aivgusta v Ljubljani. Na tem katoliškem shoclu se bo slovensko in hrvaško ljudstvo posvetilo Devici Brezmadežni kot najmočnejši zar vetnici naših teženj in želj. Ta shod bo eden najveličastnejših, kar se jih je Obhajalo na jugu. Tudi Hrvatje se ga udeležijo. Slovenci in Hrvatje nismo združeni pod habsburškim žezlom le po naravnih vezeh krvi in jezika, temveč vsled milosti vega zvanja božje previdnosti tudi po edinstvu vere in cerkve. V duhu tega edinstva bodo zborovali Slovenci in Hrvatje skupaj ter se navduševali za prevzvišene resnice naše sveto vere in za našo milo hrvaško-slovensko domovino. * Stoletnica rojstva ustanovitelja našega lista. Zdravnik' dr. Matija Prelog je bil rojen dne 27. septembra 1813. v Hrastju pri Ljutomeru. Po mukotrpnih, a uspešnih Šolah v Varaždipu, Gradcu in Dunaju je bil slovit lečnik v Ljutomeru, od koder so ga pregnali iz lastne hiše dne 28, avgusta 1848. ponoči nemškutarji. Zbežal je v Veržej i.n 1, 1849. se je naselil v Mariboru, Bil je vedno delaven odbornik Čitalnice, ustanovitelj političnega društva, plodovit pisatelj in oče „¡Slovenskega Gospodarja". Dne 16. januarja 1867. je prinesel sam prvo številko 'tega lista v Čitalnico. Za pravice slovenskega jezika se je vstraj-no in uspešno bojeval, plačeval je celo globe pri sod-nijah, pri glavarstvu in namestništvu ter zmagal ko^ nečno pri ministrstvu. Zaslužnemu možu naj se letos ob lOOletnici rojstva postavi primeren spomenik, če ne na pokopališču, pa vsaj v „Slovenskem Gospodarju". Ujmrl je dne 27. januarja 1872. — A mi postavimo spomenik mu tak", da slehern postane mu enak. — Slava dr, Prelogu! *Tepeni štajerčijanci. Naši pristaši so zopet iz-vojevali 2 lepi zmagi nad štajerčijanci. Pri občinskih volitvah v St, juriju ob Sčavnici in Crešpjevcu pri Slovenski Bistrici je zmagala naša stranka na obeh voliščih v III. in I» razredu» * Nemški iiuiaJiači. Nemško časopisje je pričelo v zadnjem času zopet bolj kot poprej netiti sovraštvo do balkanskih Slovanov ter hujsKati našo vlado, da z orožjem zabrani nadaljno prodiranje balkanskih zar veznikov. Avstrija je poklicana, tako pišejo, braniti mpč in upliv nemštva ter storiti vse, da se slovanstvo preveč ne okrepi. Radi priznamo, da mora vsaka država. braniti svoj ugled in upliv, toda Avstrija ni nemška država, ampak po večini slovanska, in zato tudi ne more in ne sme biti njena naloga, osovražiti se pri Slovanih ter misliti samo na Nemce. Ako hoče ohraniti Avstrija svojo samostojnost nasproti Nemčiji, se mora naslanjati na svoje balkanske sosede, ki bodo v zvezi med seboj nova velesila, s katero bo treba računati. Zato je treba, da dela Avstrija prijateljsko politiko nasproti balkanskim narodom, in Nemci, ki bujskajo proti taki balkanski politiki, ne mislijo na bodočnost Avstrije, ampak Nemčije. Seveda s tem ni rečeno, da bi vsled prijazne politike nasproti jugoslovanskim državam morali vse odobravati, n. pr. neza-slišani umor frančiškana, o, PteJiČa v Djaicovici, za koji dogodek tirja Avstrija po vsej pravici najodločneje zadoščenje. Mi hočemo, da se katoliška, slovanska in tudi avstrijska moč na Balkanu Še bolj okrepi, zato obsojamo nesramno hujskanje Nemcev in si želimo z jugoslovanskimi državami prijateljskih razmer. * Velik nemški polom. V Laškem trgu je blagajnik' nemške posojilnice, Jožef Drolc, tekom več let poneveril okrog 400.000 K. Leto za letom je to pone-verl>o umetno zakrival. Sedaj pa .ni šlo veS dalje. Spoznal je namreč, da pride pri prihodnji reviziji stvar na dan. Radi tega se je dne 20. marca odpeljal iz La,-Škega in se je ponoči nato v neki mariborski gostilni zastrupil. Takoj, k'o se je izvedelo, da si je Drolc sani vzel življenje, so začeli sumiti, da pri nemški posojilnici v Laškem, katero je Drolc vse leto skoro sam vodil, ni vse v redu. Začelo se je z revizijo, katera je pokazala, da manjka celih 400.000 K. Drolc je v pismu, katerega je zapustil, tudi vse priznal. Vsled te poneverbe bo hudo prizadet Laški trg, posebno člani nemške posojilnice, ker DrolČevo premoženje ne znaša niti ene desetine pcneverjene s\Ote. Zanimivo, kako se bo sedaj „Š,djero" kislo držal, * Duhovne vaje za organiste bodo letos pri sv. Jožefu nad Celjem od 31, sušica do 4. aprila. Začno se v ponedeljek po Beli nedelji popoldne ob 6. uri in trajajo do petka zjutraj. Vodil jih bode misijonar g. dr. Anton Zdešar. Stanova,nje in hrana v romarski hiši stane 1 K 20 vin. na dan za osebo. Kdor hoče i-meti boljše prenočišče, plača 1 K več na dan. Duhovnih vaj za organiste dosedaj Še ni bilo. Zato je upati, da se zbere veliko vrlih organistov v lepi cerkvi sv. Jožefa, katera stoji 20 minut od Celja, Kateri organista imajo Forsterjev Cantica sacra za moški zbor, naj prinesejo, ako hočejo, s seboj, da bodo v cerkvi peli. * Orli na Moravi. Kakor izkazuje najnovejši seznam, je na Moravskem med krščanskimi delavskimi sloji 121 orlovskih odsekov s 4505 člani. Nadalje je pri izobraževalnih društvih 21 orlovskih odsekov s 1040 člani, in med organizirano kmečko mladino 47 orlovskih odsekov s 1561 člani- Vseli Čeških Orlov je torej 7106, od teh jih odpade samo na Mor ar, o 6731, ostali so v Sleziji, na Dunaju, ali pa na Češkem, Številke govore, kako prodira orlovska misel med našimi severnimi brati, V tako kratki dobi pa taka armada! Z novim letom je začel češki Orel izdajati svoj strokovni list "„Orel", ki bo le še boij pospeševal .naglo prodiranje orlovske misli. * Občili zbor Zadružne zveze v Ljubljani-se vr. ši v sredo, dne 2» aprila ob 10, uri dopoldne v Ljubljani v Ljudskem Domu. — Dne 2, i:i 3. pa se vrši v Ljubljani velevažen zadružni kongres. 1 Oderuštvo z umetnimi gnojili. Posianec dr. Krek dokazuje v „Narodnem Gospodarju, da tovarne za. umetna gnojila strašno odirajo naše kmete s previsokimi cenami umetnih gnojil. Ved.no več se potrebuje umetnih gnojil, ker od oderuških kartelov plačani potovalni učitelji bolj hvalijo umetna gnojila nego domaČi gnoj, in ker se vsled napredujočega kmetijstva, res vedno več umetnih gnojil potrebuje. Da tovarne kmeta lažje odirajo, prezirajo zadružništvo, ga ne marajo ter dajejo trgovcem in agentom ali takozvanim zasebnim potovalnim učiteljem splošno več ugodnosti kakor zadrugam. Za odpomoč nasvetuje dr. Krek: Naše kmetijstvo je zavezano, z vsemi silami se pote-zati za to, da tudi v Avstriji dobimo zakon proti odiranju kartelov, ki neprimerno draže gnojila. Poleg tega je treba z vsemi silami skrbeti, da se v naši državi kolikor največ umetnih gnojil proizvaja. Prva in poglavitna reč je pa skrb za hlevni gnoj in gnojnico. Najprej mora naše kmetijstvo urediti hleve in gnojne jame in, tu vjeti veliko vrednost gnojil, ki mu sedaj uidejo, Se-le, kar manjka, naj se nadomesti z umetni mi gnojili. * Na kmečkem tečaju, ki ga priredi nemška Kmečka zveza dne 30. in "TI. marca v Gradpu, se bo predavalo o teh-le predmetih: Naloge.....deželne gospodarske politike v Avstriji in osobito na Štajerskem; vprašanje kmečke organizacije; pomoč države za po-vzdigo kmetijstva; načelna vprašanja carinske in trgovinske politike; razvoj avstrijske finančne politike s posebnim ozirom na kmečki stan, * Premestitev komisije za nabor vojaških konj. Ta komisija, ki je imela dosedaj svoj sedež v Mariboru, se premesti s 1. aprilom v Celovec. Posestniki, ki želijo prodati mlade konje vojaški upravi, naj to odslej pismeno javijo iomisiji v Celovec * Tržno poročilo. Lansko leto ni bilo posebno dobro sadno leto, a vkljub temu jabolka nimajo lepe cene. Sedaj je cena jabolkom zopet močno padla. Težko se dobi 20 vin. za 1 kg jabolk, — Cena, živini še vedno pada. Na graškem sejmu znaša padec 1—2 K pri 100 kg žive teže, — Istotajk« je tudi cej>a. žitu vedno nižja. Glasila bogatili židovskih, trgovcev trdijo, da so ozimine dobro preziinile. Radi tega je sedaj padanje cen na dnevnem redu. Kakor hitro pa se bo židovskim bogatašem zdelo primerno, bodo zopet cene žitu po svoje povišali, — Železo se baje zopet podraži. Ker je balkanski trg zaprt za avstrijsko železno industrijo, pa hočejo oni bogataši, ki imajo v rokah železne tovarne, naprtiti izgubo n,a hrbet tistim, ki so primorani kupovati od njih železno blago. — Milo postane zopet dražje. Povišanje cen znaša 5%. * V Carigradu se rekaj kuha! Delajo se namreč priprave za dne 1. aprila 1.1. zopet vršeče se žrebanje turških srečk, ki pod srečno zvezdo rojenemu naročniku prinese vrečo čistih 400.000 zlatih frankov. Kdor bi si rad naprtil to prijetno breme (okoli 130 kg), naj se požuri, da srečko pravočasno naroči. Opozarjamo na zadevni oglas „Slovenske Straže" v 12. štev. (Slov. Straža—350—2). * Koren nice rastlin se širijo po zem'ji najbolj tam, kjer je dor volj zraka in vlage. Ta zemeljska plast pa leži v lahki zemlji globeje kot v težki. Radi tega se mora Tomaževa žlindra v peščenih tleh globeje podorati kot v ilovnati zemlji. * Vojska na Balkanu. Ravnokar je izšel 11. in 12. sešitek, ki prinaša poleg slik med besedilom, tudi osem na fin papir tiskanih tabel raznih vojnih prizorov. Vse te slike so napravljene po naznanilih oče-vidcev in vojnih poročevalcev in bodo prav posebno dvignile zanimanje za to že samo na sebi krasno knigo. — 13 sešitek „Vojske na Balkanu" je že tudi izšel in je s tem sešitkom knjiga za sedaj zaključena. O dogodkih o premirju bo poročal dodatek, ki more pa še-le iziti, ko bo sklenjen mir na Balkanu. Knjiga (13 sešitkov) velja torej K 5 30, po pošti K 5'60. Vezana knjiga bo na razpolago še le, ko izide tudi dodatek. Katoliška bukvama v Ljubljani. * Nove knjige Slovensko nemški razgovori v vsakdanjem življenju (Nemščina brez učitelja II. del). Sestavil Pavel Novak. Založila Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Nemščina brez učitelja obsega sedaj dva dela I. del Nemška slovnica za samouke je bolj teoretične vrednosti in zahteva učenje po tej knjigi nekaj truda in slovnične podlage, vendar pa more to knjigo predelati kdor se hoče nemščine temeljito priučiti. I. del je izšel ravnokar v novem popolnoma popravljenem in predelanem natisu, ker jo prva izdaja pokazala mnogo hib, ki so se sedaj odpravile. II del Slovensko nemški razgovori v vsakdanjem življenju je pa čisto nova knjiga velike praktične vrednosti. To knjižico lahko rabi vsak samouk; treba je samo, da zna citati. Cena za I.del Nemška slovnica za samouke II. natis K 120. Cena za drugi del Slov. nemški razgovori K 1-20. Oba dela skupaj vezana v platno K 3'— Dobi se v Cirilovi tiskarni v Mariboru * 0'ganisti, p zor! Podporno društvo organistov s sedežem v Celju naznanja, da se vrši občni zbor dne 31. t. m. v Celju v hotelu pri Belem volu. Začetek ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem stanju. 2. Poročilo blagajnika. 3. Sprejem novih udov. 4. Volitev odbora. 5. Razni predlogi in slučajnosti. Ako se ob določeni uri ne zbere zadostno število udov, se vrši občni zbor dve uri pozneje pri vsakem številu udov. Udje naj prinesejo seboj društvene knjižice; kdor pa bi l)i bil zadržan, naj posije knjižico do 29. t. m. blagajniku g. Jakobu Škrabar, posestniku v Grižah. Ker je od tega občnega zbora odvisno ali Podporno društvo organistov še nadalje obstoji ali se razpusti, zato se gg. organisti vabijo, da se tega zborovanja udeleže v obilnem številu. Mariborski okraj. m Maribor. V našem mestu je Še m.nogo vrlih, slovenskih delavcev, ki so včlanjeni v socialnodemo-kraških društvih. Pridni so, hodijo v cerkev, v družini se držijo krščanskih navad, a pri socialnih' de-medratih so. Zakaj? „Ker so tudi drugi", ti bo odgo- voril delavec. Ko bi le vsi delavci vedeli, kam vodi socialna demokracija! Ob vero vas hoče spraviti, ob vero očetov, pa tudi glede narodnosti ni socialna demokracija nič boljša kot nemški nacionalci, Glejte! Na cvetno nedeljo sta priredili 2 sojialno-demokraški društvi v neki mariborski gostilni zabavo; do polnoči je bilo na dnevnem redu petje, godba in predstava, po polnoči pa — ples. Celo noč do belega jutra se je gulilo delavce, in to sedaj, ko socialni demokratje na vsa usta kričijo: Draginja, draginja! Sveti postni čas je bil,, a socialni demokrat, ki pravi, da nima nič proti veri, pleše in vriska in puli z delavca krvalvo zasluženi denar. Delavci, pošteni slovenski telavci, obrnite hrbet tem lažnjivim delavskim prijateljem in pridružite se raje krščanski dela|vjski organizaciji. m Sv. Magdalena. Pri zadnjem shoclu naše podružnice Slovenske Straže je predaval g, dr. Lesko-var o potrebi dobrih slovenskih Šol. Prihodnje zborovanje bo dme 20. aprila. m Sv. Križ nad Mariborom. Na Jožefovo se je občni zbor Bralnega društva in podružnice Slovenske Straže vkljub skrajno slabemu vremenu dobro obne-sel. Zborovanje je otvoril predsednik Bralnega društva, g, Pajuer. Iz norocil povzamemo: V Bralnem društvu se je prečitalo lani nad 500 knjig in nad 4000 iztisov Časnikov. Dohodkov je imelo društvo 824 K 9 vin"., izdatkov pa 5'20 K 13 vin. Krasno je uspela '¿5 letnica društva, združena s Slomšekovo slavnostjo dne 2.5. avgusta 1912; vrgla je 432 K 72 vin. čistega dobička. Podružnica Slovenske Straže je imela 110 K 40 vin. dohodkov. Fr. Žebot iz Maribora, je v svojem govoru primerjal delo naših izobraževalnih društev in Slovenske Straže z zmagonosnimi boji naših, balkanskih bratov. Vrli župan Filip Galunder je bil izvoljen za, častnega člana Bralnega društva. Zborovalci pa so ob koncu zložili za Slovensko Stražo 6 K 17 vin. Zborovanje je zaključil predsednik podružnice Slov. Straže, g, Hlebič, m Svečiua. V ponedeljek, dne 17. t. m. popoldne ob 3. uri je začelo goreti gospodarsko poslopje g. Jurija Serbinek na VrtiČah, Kako je ogenj nastal, se ne ve. Domači so bili pri delu, naenkrat je bilo celo poslopje v plamenu, Vsled silnega vetra ni bilo mogoče gasiti; zgorelo je celo poslopje, samo živino so rešili, K sreči je pihal veter v .nasprotno stran, sicer bi se bila vnela hiša, hlevi, preša iji sosednja poslopja, Posestnik je bil zavarovan. m Sv. Lovreuc.~nad Mariborom, Prihodnjo nedeljo dne 30, marca po večernicah priredijo pri g. . Kodru mariborski Orli veselico z igro: „Naša. kri". I Govori tudi poslanec dr. Verstovšek." Na,Š voditelj g. j Karol Brezočnik ie bil dne 22. marca v Mariboru I pred okrožnim sodiščem oproščen, Dolžilo se ga je ve- ' leizdiaiskih, klicev. A sodišče se je prepričalo, da se ne more verjeti trditvam kovača Lorbeka. Nemškutarji so grozno poparjeni, da se je njih hudopol.na nakana izjalovila in se je celo pred sodniio izpričala nedolžnost g. Brezočnika. Tega dogodka se bomo gotovo veselili vsi z mariborskimi gosti. Pridite torej prihodnjo nedeljo vsi z zelenega Pohorja v St, Lovrenc» m Dravska dolina. Prvi blisk in grom smo imeli letos tu na dan pred siv» Jožefom, na veliki torek proti večeru, na k3a,r je padlo po noči nekaj snega; na višinah do 30 cm, za Dravo kakih 15 cm. Razloček smo občutili tem bolj, ker je bilo prejšnji dan na veliki ponedeljek še prav toplo in prijetno. Gromenje pred J u rje vem obeta (po m.neniju gfarih ljudi) kmetu dobro letino. Saj potrebni simo je vsi skupaj — Bog nam jo daj! m Gornja Voličina. V neki bližnji gostilni se je na črno nedeljo v postu plesalo. Vsak človek, kateri ima še malo krščanskega čuta., se mora zgražati nad tem. Sveta, cerkev se ogrne v žalost ob spominu na bridko smrt in trpljenje 'Jezusovo, v tej gostilni pase je razsajalo in plesalo kakor na pustni dan. Fantje, med njimi seveda tudi nekatera dekleta, so mesto popoldanske službe božje '£am plesali» Lepo ni, da celo pričujoči stariši mirno gledajo, kako njih' otroci v postu plešejo. m Cermlenšak. Dne 15. marca so bilo v Cer-mlenšafcu občinske volitve, ki so v primeri s prejšnjimi^ nenavadno izpadle. Veliki prijatelj „Štajerca", Koc. pek, je z veliko težavo z zarjavelimi verigami (Kakšne verige? Op. ur.) skupaj strnil novi občinski odbor, ki sestoji iz njemu udanih mož. Največjega davkoplačevalca, ki je marsikaj brezplačno storil v blagor občine, je g. Jožko kratkomalo brcnil iz občinskega odbora, najbrž zato, ker je dotičnik naročnik „Slovenskega Gospodarja". Verige, s katerimi drži skupaj g. Kocpek novi občinski odbor, se bodo v treh letih potrgale. Zato bi mu svetovali, da se tačas preskrbi z novimi verigami, Če se hoče vzdržati na površju, Bodi javno povedano, da za župana ne maramo človeka, kateri hodi tožit občino k okrajnemu odboru, hoteč ji s tem naložiti denarno kazen. Za gosp. Koopeka imamo še mnogo pouKa pripravljenega in ker poznamo njegovo ukaželjnost, si bomo njega kot naročnika ptujskega „Štajerca", Še ob priliki natančneje ogledali, m Sv. Lenart v Slov. gor, Sapralot, naši gospodje čvičkarji liberalci pa so si nekaj pametnega izmislili, samo, da bi dobili naše ljudi k svojemu prekrščenemu društvu Čitalnica. Zunaj na steni Čitalnice imajo namreč pribito tablo z napisom, 'da vsak, kateri pride po knjige, jih zastonj dobi. A to menda že ni res. Mi slovenski mladeniči tega liberalcem ne verjamemo, Ce bi se kateri hotel vsesti na to limaniro, naj prej vpraša nekega delavca v S . . . Liberalci letajo sem in tja tedaj, ko gredo naši k sv. maši in o"d maše. Tudi naši gg. učitelji radi zahajajo k tem čvič-karjern. m Laporje. Že dolgo vrsto let sem Vaš naročnik, ali dopisa iz Laporja ni več v listu. Kai pa Izobraževalno društvo, ali je umrlo? To še menda ne, ker če kdo umrje, izvemo tudi v naš skriti kot. Pred par leti sem čital vedno dopise iz Laporja, kako vrlo deluje Izobraževalno društvo. In sedaj pa naj tudi cenjeni eitatelj „Slovenskega Gospodarja" izve, da la-porsko Izobraževalno društvo spi trdno spanje pravičnega, — Kakšna bo pa kaj letina, skoro smo se že bali suše; že več tednov se je neprenehoma kadil prah po cestah... Sedaj pa vendar ia blagodejna vlaga iz nebesnega oboka. jQj£Šuii£KtiC* Pri občinskih volitvah na Crešnje-vcu pri Slov. Bistrici so zmagali Slovenci v I. in III. razredu, dočim so si štajerčijanci priborili zmago v II. razredu. Pod vodstvom znanega posili-nemca Kresnika so napeli štajerčijanci vse sile, da bi dobili na Crešnjevcu občinsko gospodarstvo v roke. Toda zavedni Slovenci se tudi najstrupenejše hujskarije niso ustrašili ter so v boju z gnilim šta-jerčijanstvom slavno zmagali. Slava Zavednim vo-lilcem! Pripomniti moramo, da sta kot agitatorja posegla v boj tudi „nemški" advokat dr. Janeschitz in c. kr. sodnik „Nemec" dr. Rakovec. Slovenski kmetje si bomo to dobro zapomnili. m Slovensko g1 cdalisče v Mariboru. V nedeljo, 6. aprila zvečer se uprizori izvirna ruska igra „Gospod Jakob, naš župnik". Spisal S. Puškin, poslovenil X. Y. Igra je jako poučljiva. P tajski okraJ. p Ptuj. Krčevinskio bralno društvo priredi na belo nedeljo v ptujskem Narodnem Domu s sodelovanjem ptujskega Orla krasno igro: Rešitelj", na katere obilno udeležbo vabi uljudno odbor. Začetek ob 544. uri popoldne. — Ob krasnem vremenu so ozelene-la polja" in travniki, marelice že bujno cvetejo. Bog nas varuj mraza! p Ptujske novice. Dne 12. marca je zjutraj ob uri zjutraj začelo goreti v trgovini I, Kollenz-a v Bismarkovi ulici. Ogenj so sicer kmalu pogasili, a je vendar napravil precejšnjo Škodo. — Skrlatica močno razsaja med otroci v mestu. Umrl je na tej zar vratni bolezni ffletni sinček Dandmir dr. Gregorečev, Elica g. učitelja Seronova. Tudi v okolici zahteva mnogo žrtev. — Samo par ur vojak je bil mladenič F. Ciglar od Sv. Urbana pri Ptuju; prejšnji teden je prišel, oziroma se pripeljal z domaČim vozom na nabor v Ptuj in bil potrjen k vojakom. Ko se je odpravljal na dvorišču Zupančičeve gostilne proti domu in hotel stopiti na voz, ga konj s kopitom tako močno u-dari na čelo, da mu je prebil črepinjo in je fant čez par ur v ptujski bolnišnici umrl, N. v m. p.! — Na Ptuju podirajo staro vojašnico v sredini mesta; rta njenem mestu postavijo justično (sodno) palačo veli-$ Kar.skega obsega. Ali se bo v njej nastanil kak mini-5 ster ? p Dravsko polje. Kmetje, somišljeniki! Pojdimo prihodnjo nedeljo dne 30» marca v "Maribor na občni zbor Slovenske kmečke zveze» Dosedaj smo bili zmagujoči, bodimo Še v bodoče! p Sv. Vid pri Ptuju. Tukaj se je ustanovil tam-buraški zbor, ki pa Šošteriča grozno jezi in skuša člane pregovoriti: „Saj niste Hrvatje, da boste igrali tamburico",. No, no, Sošterič, vse to Vam ne bo nič piomagalo. Zakaj ste kupili Vi Vašemu vnuku tamburico, kaj je o.n Hrvat? — Tamburaš. p Iz Slov. goric. Potoval sem po kolednici v Čast Mariji na SveČnico med Pesnico in Sčavnico po krasnih Slovenskih goricah ter z veselim trcem občudoval, kako napreduje staro in mlado ter skrbi za po-vzdigo in razvoj raznih društev in mladinskih zvez. Kako vesele, zabavne in izobraževalne so njih' prireditve. Resnici na ljubo rečem, da se veselo organizira ljuba nam mladina. Posebno se v tem oziru odlikuje o v tehrle župnijah: Jarenina, Sv, Jurij v Slovenskih' goricah, Sv. Jurij na Ščavnici, Sv. Benedikt, Sv, Trojica, Sv. Anton, Sv, Lovrenc v Slov, goricah in pri Sv. Križu na Murskem polju. Močno in lepo so tudi tamkaj in še v več drugih župnijah razvite kmetijske podružnice in posojilnice. Ko potujem dalje v župnijo Sv. Andraž v Slov, gor., se začudim, kako tamkaj v tem oziru vse pošteno spava nekako ježevo zimsko spa/nje. Tamkaj ni nobenih prireditev. Ko nadaljujem svoj posel dalje po tej župniji, najdem spomenik pokojne bikorejske zadruge. Na napisu berem med drugim te-le besede: Vzrok pogina te zadruge je postopanje načelstva. Radoveden vprašujem, kako da je zadruga propadla? Oidigovor: Ker se skoraj pri vseh drušitvih in zastopih vrinejo na krmilo ene in i-ste osebe, ki pa se za procvit društva ali zadruge le malo brigajo. Čast, katera je mnogim, posebno pa liberalcem in slogašem, najvišji filj, pa tirja tudi dolž. nost in odgovornost. Nekaj pa moram tudi laskavo poli- aliti, namreč vas Drebetinci, ki se odlikuje po svojih lepili in velikih novozldanih hišah, znak, da tam bivajo skrbni in marljivi gospodarji in gospodinje. Ko ■ridem Čez leto in dan zopet k vam, Andreževčani, glejte, da se med tem čadom zdramite', združite in organizirate v krščanskih društvih in zvezah, da ne zaostaja o za vašimi sosedi, ki vam naj bodo v vzgled. Treba je poguma, vstrajnosti in dobre volje, pa bosta sreča in blagoslov božji sijala nad nami, p Sv. Barbara v Halozah. Pri nas strašno razsajata otroški bolezni škrlatica in davica, tako, da. je Šola zaprta. Včasih imamo en dan 4—5 mrličev. Do-ge>;]ft: je že letos v naši fari 49 mrličev, Prosili bi g. otu-a;nega zdravnika, da bi večkrat prišel k nam. — Na Belo nedeljo priredi naše Slovensko katoliško iz-< raževalno društvo igro: „KrČmar pri zvitem rogu" s tombolo in petjem. Dobitkov bo mnogo in poceni, 20 vin. karta. Pridite! Vabimo vse sosede in prijatelje društva h g. Reiclier-ju. Na svidenje! p Trgovišče pri Veliki Nedelji» Izjavljamo, da ni res, kar govorijo ljudje, da se je dne 25. februarja plesalo v naši vasi, To je, kakor že znano, raznesla neka hudobna oseba vsled neprevidnosti. Že mnogo dni je z veliko skrbjo spletalo nekaj deklet vence za veliko.nedeljsko cerkev, in tudi dne 25. februarja se je zopet zbralo nekaj poštenih deklet, a takrat je prišel tja popotni goilec, po imenu Kralič, da bi ondi prenoioil. Ta je res zaigral in mi srno zapeli nekaj cerkvenih pesmi. Plesalo se pa ni popolnoma nič, S tem je močno razžaljena poštena gospodarska družina, trgoviška dekleta, ki niso nič krive in mi sosednji fantje, ki simo prišli tja k stari domaČi rodbini, — Sosedni fant. p Ormož. Dragi gospod urednik! Tukajšnji prijatelji in somišljeniki naše stranke se čutijo dolžne potrditi, da so Vaše zadnje pripombe v Članku „Liberalci — strahopetci" popolnoma resnične. Da, ponižno se vedejo posebno ormoški in okoliški liberalni m sloga^ ški ter nosilinemški obrtniki, trgovci in gostilničarji, ki prisegajo na liberalnojslogašjkl evangelij le tedaj, kadar jim je od naših' potreba za živež kruha! Ravno tako pa se tudi druga gospoda dela nepristransko samo ob času, ko jim naiši pristaši in zavodi nosijo zaslužke, a tedaj, ko je treba javno pokazati svoje prepričanje, so pa, če že ne nemčurski, za gotovo pa hudi slovenski liberalci. p Ormož. Pod Humom pri Ormožu je po dolgi in mučni bolezni zatisnila na veke oči žena Terezija Munda. Bila je velika v trpljenju, zato jo je Bog ga-tovo lepo poplačal» N, v m. p.! p Sv. Tomaž pri Ormožu. Smrtna kosa nam je dne 12, marca vzela pridno '¿dletno hčerko Alojzijo, iz rodbine Grašič v Lalioncih, Naše sožalje. Nepozab-ljiva, vživaj večni raj! p Obrež pri Središču. Tukaj se je zasačila čedna družba, ki je imela na programu dobro življenje na račun, kurjih hlevov. Kedaj se je družba ustanovila, nam dosedaj še ni znano; vemo le toliko, da so letošnjo zimo kurji hlevi silno trpeli in da se je nastala žeja po okusnih pečenkah gasila s pristnim hum-čanom. Člani te družbe so sami pristni liberalci. V o-breškem liberalnem taboru je torej silno zasmrdelo. In skrajno malo mora držati na svojo čast in na čast občine tisti, ki bo pri bližajočih, se občinskih volitvah volil s to kurjo stranko. Kakor sem slišal, so pri pojedinah ti liberalni uzmoviči vpili: Živio dihurji, smrt kuram in „klerikalcem"! Mi pa jim kličemo: Živio dihurji v dihurnici! p Ptuj. Na belo nedeljo se bode pri nas blagoslovila pri pozni maši zastava Mladeniške Marijine družbo in Orla. Pridigo ima č. gosp. Hohnjec iz Maribora. Ker ima ima popoldan Orel gledališko igro „Rešitelj", se uljudno prosi vsivdruštva in občinstvo iz ptujske okolice, da se mnogobrojno udeleži popoldanske slavnosti. p Sv. Trojica v Halozah. Na prvo nedeljo v mescu aprilu takoj po rani službi božji se vrši v čitalnici shod Mladeniške zveze z zelo zanimivim vsporedom. Člani, katoliška mladina, prijatelji in zaščitniki naše organizacije pridite v mnogobrojnem številu. Na veselo svidenje! 1 Ljutomer. Prihodnjo nedeljo gremo muropolj-ski kmetje na občni zbor Kmečke zveze v M(aribor. Posebno nas zanima, ko bo govoril na občnem zboru star prvoboritelj kmečkih pravic, državni in deželni poslanec Povše iz Ljubljane, Somišljeniki ljutomersko-radgonskega Okraja, pridružite se nam! — I. V. 1 Očeslavci. Slabe ceste, tako se toži v naši občini, posebno od minule jeseni sem, ubogi kmet ne more k svojim goricam z vozom. Kdo pa je kriv? Morebiti naš občinski predstojnik? Kaj še! Ko so se sklepali za lansko leto občinski računi, ga je nekdo celo pohvalil zaradi umnega in dobrega gospodarstva, — Res se je precej izdalo za očeslavske ceste, pa se je pri cestnem delu občine štedilo, ker se za iste niti vinarja ni izdalo. Slovenskim odbornikom, kot manjšini, se je predbacivalo: Zakaj pa niste vozili prodca.? Odgovorijo: Ker nas nihče ni najel, ker znajo, da i-ma občinski predstojnik za to skrbeti, da se po obč. notih in cestah varno hodi in vozi. Pa g. predstojniki* naj bo odpuščeno, saj se je spokoril in dne 9. III. t. 1, svojo službo odložil, izvolili so naši generali drugega iz svoje srede, od katerega upamo, da, bo tudi naše ceste kaj pogledal; v političnem oziru se nadejamo, da ostane „pri starem". Se nekaj: naš prejšnji občinski zaston je v letu 1910 skoval neki sklep, s katerim se je „diktiralo": Sta^enški kmetje morajo na svlojo občinsko cesto voziti po 4 prizme prodeca in manjši posestniki po 1 prizmo ali pa plačati po 2 K od prizme. To pa nam ni šlo v glaivo; ali hočeš, nočeš, moraš, sklep je postal pravomočen, ker nismo znali za razglas, da bi se v postavnem roku pritožili. Ker se je pobiranje kronic našim gospodom dopadlo, so hoteli to tlako ponavljati in izpremeniti v lepo navado. Ker smo vajeni malo računati, se je dokazalo, da so za ta del ceste plačali nekateri posestniki po 40% od direktnih davkov in nato smatrali te občinske sklepe za nepostavne in krivične ter končno vložili pritožbo na deželni odbor. Opozarjajo se občani, da je deželni odbor rešil našo pritoži» z Odlokom z dne 18. januarja 1913, št. 53.357, kateri se koncčnoglasi: „Oblina Očeslavci ima občinske ceste skupno oskrbovati in se tlaka po par. 77 obč. r. razdeliti po direktnih davkih." To je naša zahteva. Delo z rokami je bilo dosedaj v navadi in to je dolžan tudi vsak občan storiti, plačilo pa. se deli po davku, to si naj vendar naši gospodje v glavo zabijejo. Tukaj bi omenili, da je posta va glede javnih razglasov ali pomanjkljiva, ali se pa slabo izvršuje, ker naši občinski predstojniki raz- glase navadno nabijejo na desko pri predstojniku ali svetovalcu, in če taisti stanuje k^e v kakem kotu, kjer ni mimo javne poti, kakor je ravno pri nas sedaj u-soda nasprotnikov hotela., tedaj je pač malokdo o razglasu obveščen, naj si bo od občine ali višje oblasti. Ljudstvo večkrat pade v zadrego in trpi škodo, V tej zadevi bi bilo umestno, naj bi gg. poslanci pa mero-dajnih mestih storili potrebne korake. 1 Iladenci. Dne 23. februarja smo imeli v svoji sredini našega poslanca RoŠkarja. Ne bom poročal, kako lepo se je obnesel sliod, hočem le omeniti, kaj se mi je vse ta dan dogodilo» Ko sem namreč prišel od shoda domov,, je bilo po vasi med možmi nekako razburjenje. Bežali so drug k drugemu s tako silo, da so plotovi pokali in so raznašali „Štajerca". Pa zakaj? Tedaj mi pride na misel, da bo popoldne volitev občinskega predstojnika. Na večer tistega dne grem v gostilno k Razleku na Čašo piva in najdem tam gospode odbornike, nekatere z veselimi in zadovoljnimi obrazi. Sedem k mizi, pijem in poslušam, a kaj se sliši od te nove stranke? Eden odbornikov pravi drugemu: ,„Vidiš, da je dobro, ko smo Mauka odbili, ker on, strašno z Divjakom drži"» No, kar je novo, je vse veselo, tako so tufdi ti novi stranka,rji iz-vanredno veseli. Pa jaz bi vam svetoval sledeče: Vi možaki nič se preveč ne veselite vaše stranke, boljše bi bilo, da se pogovorite, kako globoko da stolec županski postavite, da vam ne odprtini. Bilo bi nevarno, Če se prelkucne vaša nova stranka z županom vred v lužo. 1 Mala Nedelja. Kmet. podružnica uljudno vabi kmetovalce k živinozdravniškemu predavanju, ki se vrši dne 30. t. m. po rani službi božji v šoli. Govoril bo c. kr. okr. živinozdravnik g. Pirnat iz Slovenj Gradca. Slovenjgraški okraj« s Janžev vrh. Vrlega moža, zvestega soseda, smo dne 14, marca v najobilnejšem številu spremili k zadnjemu počitku, namreč Gregorja Kozjak, ki je na svoj god po 3mesečni hudi bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti, v starosti 61 let zaspal. Ubogim je' bil dober, kakor oče otrokom, farji i cerkvi (bil je nad 15 let ključar) zvest in skrben, kakor ženin nevesti, vsem znancem Ijubeznjiv tovariš, globokoveren tiidi v dejanju, vedno zaveden Slovenec ter zanesljiv in spreten zagovornik vsega dobrega. Njegova radodarnost je bila neomejena. Njegova dobra dela naj ga spremljajo v večnost, nam pa ostane nanj blag i;i livaležen spomin. s Št. Ilj pri Velenju. Tukaj se je vršil dne 10. marca živinski sejem. Prignalo se je veliko plemenske, pa tudi pitane živine. Za- pitano živino so bile cene primerne, za plemensko živino je bilo pa malo kupcev in se je ni moglo mnogo prodati. — Neznani zli-kovec je pokvaril sejmsko ograjo. Ce kdo ve zanj, naznani naj ga na pristojno oblast, s Zavodnje. Učitelj Smolnikar, ki je obenem tudi tuka/jšnji poštar zoper našo voljo in željo, je kot tak takoj zapazil, da je začel dobivati gostilničar K v gorah „,Slov. Gospodarja,"» Hitro je tekel tja gor na svoj frakeljc in ga pregovarjal. In res je pomagalo, dasiravno da temu gostilničarju prav malo skupiti. He, gospodine, ki se delate, kjer in kadar Vam kaže, kot nedolžno politično jagnje, .„Slovenskemu Gospodarju" jia kar vrat zavijete. s Šmartno pri Velenju. Tukajšnja Dekliška zveza priredi na belo nedeljo ob 3. uri popoldne v Društvenem domu igro tridejanko: „Večna mladost in večna lepota", na kar se že sedai občinstvo upozarja. s Šoštanj. V nedeljo, dne 6. aprila priredi Šaleška čitalnica pri Rajšterju ob 8. uri zvečer narodno igro „Legijonarji" s petjem v štirih dejanjih. Konjiški okraj» k Konjice. Katoliško politično društvo v Konjicah' je priredilo na Jožefovo občni zbor. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu sijajna. Shod je otvoril in ga vodil društveni predsednik g. Na,potnik. Poročilo o delovanju društva je podal g. vikar Jurhar. Zanimivo in za posnemanje je, da prihaja v konjiško župnijo 120 iztisov „Slovenskega Gospodarja". Priliko občnega zbora sta uporabila naša deželna poslanca gg. dr. Korošec in, Novak ter nam prišla poročat. G. Novak ie slikal vzroke in razvoj slovenske obštruk.cije, dr. Korošec pa nam je opisoval cilje in namene politike S» K, Z. Vsem našim deželnim in državnim poslancem se je izreklo neomaja.no zaupanje ter se jih pozvalo, da vstrajajo nadalje v boju za slovenske pravice. k Zreče. Gospodje: kaplan Šaloven, učitelj Snu-derl in Hinko Dobnik so 1, 1898 ustanovili politično in gospodarsko ter bralno društvo z imenom „Straža" v Z reč ah. Drušitvo je dopolnilo letos 15 let obstanka, I-stemu je prvi dve leti načeloval g. Peter Dobnik, za njim je pa prevzel vodstvo sedanji načelnik g. Lamut. Društvo je imelo na Jožefovo svoj občni zbor. Predsednik Laanut je omenjal v svojem govoru letošnje jubilejsko leto, to je: 1600letnico osvobojenja cerkve. Iz tajnikovega poročila povzamemo, da šteje društvo blizu 100 članov, in pa, da podpira krepko društvene namene vse polivale' vreden list „Slov. Gospodar", ki obiskuje naše ljudstvo okoli 100 iztisili. Samo na društveni naslov je prihajalo v minulem letu po 82 komadov ^Slovenskega Gospodarja", v novem letu je poskočilo število za 10 izvodov» Naše zborovanje je počastil državni in deželni poslanec dr. Korošec, ter naslikal v živih barvah naš politični položaj r.a Štajerskem, ki je nastal vsled slovenske obštrukcije v Gradcu. Govorniku in vsem njegovim tovarišem na Dunaju in v Gradcu se je izrekla zahvala in popolno zaupa- nje, pristavila se je prošnja, da naj vstrajajo v vojski za slovenske pravice, dokler jiji, ne izvojujejo. k Kebelj jia Pohorju. Nekdanjo Bodlerjevo gostilno, katero je lansko leto kupil g. K al še k iz Cad-rama, je sedaj zopet kupil od slednjega g. Janez Oč-ko, posestnik in grobokop iz Cadrama. T:ako je imelo dotično posestvo v teku enega leta kar 3 lastnike, v dokaz, da kjer „Stajerc" in pa šnops gospodarita, tam volk mesari, tam gre skoraj povsod rakovo joi. Upajmo, da „Stajerc" ne bo več našel prostora pri novem gospodarju. Tudi pri nekaterih drugih hišah bi treba-lo nekaj izprememb, da se žalostni nasledki žganje-pitja i p „Stajerčeve" hujskarije odpravijo. ProČsŠnop.. som in slabim berilom! k Dobrova. 14 dni je v nesrečni Oplotnici pil žganje, nekaj časa je nato doima bolehal in potem nepričakovano na veliki petek umrl okoli 40 let s-tari samec Peter Bukovnik. Bog se ga usmili! Ali ni ta konec prst božji za podobne ljudi, namreč za žganje-pivoe ? k Cadram. Naš veleč. g. monsinjor BezenŠek je obolel na influenci in se povrh še prehladi!; po zdravnikovem naročilu si mora Jako čuvati svoje rahlo zdravje, ker za starčka je bolezen lahko opasna. Nebeški Zdravnik mu podari krepko zdralvje Še in še! k Gladomes. Dne 17. marca ponoči je čuia po-sestnica Marija Pešek nek Šium v vrtu,. Njen zet gre gledat in najde v ovčjo kožo zavite tatove ob lestvici. Tatovi sio ga napadi^ toda ker je klical na pomoč, so zbežali in ga pustili ranjenega ležati na tleh. c Celje. Mnogo je Še pri .nas ljudi, ki so dozdaj slepo verjeli nemMcutarjem. Danes pa, ko se je vedelo, da je naenkrat posilinemški posojilnici v Laškem zmanjkalo 400-000 K, slo se marsikomu odprle oči. — Na občni zbor naše politične organizacije K. Z. na belo nedeljo pridemo tudi zastopniki celjskega in laškega okraja. Močni smo, zatorej se hočemo posvetovati, da bodemo v prihodnje še močnejši. Na svidenje v Mariboru! o N.ova Cerkev pri Celju. Javna izjava. Našega kaplana vlč. "g! dr, Maksimiljana Vr aber j a so v noči odi 9;, do 10. marca neznani zločinci skrajno užalili z zlobnim in smrtno-nevarnim razbijanjem šip s kamenjem. Hvala Bogu, da se blagemu g. Kaplanu ni pri-godila nobena telesna poškodba. Podpisano županstvo v imenu vsega, odbora in vsega silno ogorčenega ljudstva skrajno obžaluje, da se je ta zločin izvršil na g. kaplana, kateri ni nobenemu storil nič zalega, temveč z globoko prisrčno vnetostjo in požrtvovalnostjo izvršuje svoj poklic, kakor v cerkvi, tako tudi'v šoli; vse ljudstvo mu je udano s pravo hvaležnostjo in ga vi-Molvo čisla. Storiti hočemo vse, da se pravici popolnoma zadosti. Blagega g. kaplana prisrčno prosimo, naj radi par hudobnežev ne obsoja cele občine in naj nas ne zapusti. — Občinski odbor v Novi Cerkvi dne 17. marca 1913, — Janez Pinter, občinski predstojnik; J. Pader, Alojz Gobec, Miha Kaflilnik, Jožef Jekl, Mihael ArliČ, Josip Kline, Jožef Hrastnik, Andrej Ma_ tek, Jurij Samec, J. Lešnik, Jožef Legvart, Franc Jan-Lovič. c Sv. Peter v Sav. dol. Nedavno smo pokopali odličnega moža v naši župniji, Štefana Ribič iz Rož, Pokojnik je bil star prijatelj „Slovenskega Gospodarja", z>ato pa tudi odločen pristaš krščanske stranke. Odlikoval se je vse svoje življenje — dosegel je polnih 78 let — po treznosti in vzglednem verskem življenju. Lepo je bilo videti može Marijine družbe, la so v dolgi vrsti spremili s svetinjami Marijinimi na prsih svojega vzornega tovariša k mirnemu počitku. Svetila mu večna luč! c Sv. Peter na Medvedovem selu. Lepo število poslušalcev je na Cvetno nedeljo zbral okrog sebe zdravnik dr* A. Schwab iz Celja in nam v prezani-m vem, z dovtipi osoljenem govoru pojasnil, kako škodo povzroča alkohol, nezmerno uživan, človeškemu telesu, in kako grozne posledice poraja. Dokazi gospoda doktorja so bili prepričevalnih Otroci naj ne dobe kapljice alkoholnih pijač, (odrasli naj bodo izredno zmerni. Najboli srečni so tisti, ki sploh ne vživajo alkohola. Hvala iskrena g. doktorju za ves trud! Upamo, da ne bo zastonj in se v kratkem ustanovi pri nas „Sveta vojsEa" zlasti zoper žganjepitje in pijančevanje, Potrebna je na vseh koncih. c Laško. Na veliko sredo je naenkrat izginil iz Laškega ,loze Drolc. Pri nemški kasi so imeli revi-deuta iz, Dunaja, in ta je našel, da, pri kasi ni vse tako čedno, kakor bi si Človek mislil, ko je videl njihovo lepo hišo. Na veliko soboto je prišel iz Maribora telegram, da je Joža odrajžal v večnost. Bil je bla. ga.jničar pri nemški kasi vsa leta kar obstoji, bil je občinski odbornik pri tržki občini, bil je ud okrajnega zastopa, bil je načelnik nemškega krajnega šolskega s'-eta, torej eden najbolj imenitnih LašSanov. Na velikonočni ponedeljek pa mu je samo še njegova natakarica izkaaala zadnjo čast. Gospodje pri nemški kasi pa so brez glave. Vse kol ne- samo Jožeta. Ljudje pa pravijo, da manjka 300.000, zopet drugi da blizu 400.000 K, Med tistimi, ki imajp denar tam vložen in izposojen, vlaida grozen str,ah. Gospodje, ki so bili prej tako bogati, pravijo zdaj, da oni nimajo nič, ampak da so njihove žene posestjiice. Dobro bi bilo, če bi gospodje ljudstvo pomirili, in povedali, kako je cela stvar. Mi se le temu čudimo, kako je mogel Joža vse za nos voditi? Ali je bil Joža tako prebrisan? Ali se drugi gosj.bdje pri nemški kasi niso nič zastopili na uradovanje? To je gotovo graje vredna malomarnost, ako se s tujim denarjem tako gospodari. Krivda zadene vse, ne samo Jožeta^ zakaj pa mu niso na prste gledali! Zato je po naših mislih dolžnost gospodov in tržke občine, da iz svojega pokrijejo, Če je kaj nepokritega. Zanaprej pa naj boljše uradujejo in lepo pred svojim pragom pometajo! o Laško. Kakor smo že svoječasno ¡«ročali, je kupil trgovino v Laškem trgu od g. Drolca Rudolf Dergan, katerega vsem našim somišljenikom ponovno prav toplo priporočamo. c Celje Pri Belem volu v Celju priredi izobraževalno društvo na belo nedeljo in na predvečer krasno igro „Turški križ". Zanimanje za to igro je veliko, zato si že sedaj naročite vstopnice, katere se dobijo v papirni trgovini Goričar & Leskovšek. Tudi cene sedežev so sedaj jako nizke. Za obilen obisk vabijo gg. igralke in igralci. c Nova cerkev. Vabimo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice, ki se vrši dne 13. aprila 191 * v posojilničnem prostoru ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Volitev na-čelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zakijučka za leto 1911. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. c Vtanje. V nedeljo, dne 6. aprila se vrši pri nas ustanovni shod J. S. Z. zjutraj po prvem sv. opravilu v cerkveni hiši. Kmetje, posli, gozdarji, delavci in mladina pridite! Dobrodošli so tudi sosedje. Poroča Vekoslav Zaje. c Nazarje pri Mozirju. Na belo nedeljo dne 30. sušca se vrši popoldne ob 3. uri pri g. Toniču shod Jugoslovanske strokovne zveze. Kmetje iz Mozirja, Rečice, Kokarja in okolice, vsi delavci, posli in mladina pridite. Poročata g. dr. Veble in Vekoslav Zaje. c Gomilsko. Dne 30. marca priredi naša Dekliška zveza 2 igri in sicer „Marijin otrok" in pa „Dve teti". Začetek ob 3. uri popoldne. c St. Jur ob juž. žel. Kat. bralno društvo uriredi na Belo ne-deljo, t. j. 3 /. sušca p.i večemicah v K&t. domu lepo igro šestdejanko „Bela nedelja". Iz Št. Jurja in okolice so vsi uljudno povabljeni. Brežiški okraj. b Brežice. Imamo tihega liberalca, ki se štuli našim ljudem za dobrega Slovenca, a je njegovo glavno opravilo, da zabavlja čez naše poslance, Kmečko zvezo, „Slovenskega Gospodarja", naša društva, v „tajni" družbi v Narodnem Domu tudi čez duhovnike, Ce se ne bo poboljšal, pridemo prihodnjič z imenom. Somišljeniki, bodite pozorni pred liberalnimi hinavci! b Zabukovje. Naj vajn, dragi bralci, podam še par opazk k zadnjemu dopisu izZabukovj.a* Prvič vam moram z največjim veseljem sporočiti, da je dotični dopis našim liberalnim kavkam Čisto zmešal možgane.. To vam je bilo krika in vzdihov. V nedeljo so se zbrali „dotični" v nekem prostoru blizu cerkve in „SI, Gospodar je dosegel pri njih toliko čast, da se je vse trgalo za njega. Hlastno so požirali vsako besedo posebej, kot bi Še imeli prazne želodce* Škoda, da Vas, g. urednik, .ni bilo zraven, da bi se na lastne oči prepričali, kako dobro jim je teknilo.. Nekemu „gospodu" se je tisti „Slovenski Gospodar" tako dopadel, da bi ga bil .najrajši nesel domov še za malco. Ker pa. ni njegov naročnik, ampak le „Narodnega Lista", si je izposodil dovoljenje, da je smel dotični članek izrezali. Sicer pa dvomimo, da bo postal drugačen. Vprašamo tistega „gospoda" le nekaj: Ali se'morebiti čutite prizadetega v Članku? Bolje za Vas, da ne, sicer bi si mi lahko mislili lahko Še kaj drugega. Naši pete-linčki so res brihtni ljudje; sedaj so že sklenili, da .hočejo na vsak način za ta dopis iskati pri sodniji zadoščenja, in tega, ki jih devlje v časopis in razkriva njihove „lepe" grehe, pošteno namazati. No, no, le pomirite se do tega časa, da bo prej oni proces gotov, sicer se' Še ne spoznate, ker ima,te precej pičlo mero zdravih možganov. Ne bojte se, da Vas bo ta dopisnik pozabil. „Slovenski Gospodar" Vam bo še večkrat dobro došel, Naš „modri" gospod že hodijo s po-vešeno glavo semtertje. Gotovo se jim prizadeti smilijo, Ce ste „gospod" toliko priprosti, da hočete par besed slišati še od znane strani, stopite k meni, da Vam povem tiho na uho: Varujte se, i a se s svojo modrostjo preveč ne opečete. kajti v Zabukovju nimamo nobenega „padarja", ki bi Vas potem izlečil. Povsod piha veter, pri nas tudi, in izmed vetrovega pišca se sliši enakomerno škripanje „stolčka", „resk-resk-resk". Ce pa pride burja, kriči „hresk-hresk-lfresk", In kadar potegne' že napovedan vihar, zahreŠČalo bo „tresk-tresk-tresk" in stolček bo ležal brez nog jia tleh,. b Sv. Miklavž v Polju, ,Po zadnjih shodih v kozjanskem okraju, na katerih so liberalci s plačevanjem vina lovili .volilce, je „¡Narodni List" zmagovalno pisal, da je vzhodnji del kozjanskega okraja od Sedlarjevega do Fodsrede v taboru Narodne stranke. Mi smo se temu izlivu niapradniašlkih' nad smejali, ker razmere bolje poznamo. Shod v Polju je toludi sijajno dokazal. Shod se je vršil pri našem vrlem somišljeniku g. Petru JarČan. Zborovanje je otvoril in vodil velespoštovani g. župan v Sedlarjevem, Anton Debelak, podpredsednik je bil g, župan v LastniČu, Alojzij Vrečko, zapisnikar pa g, Jožef Goleč v Sedlarjevem, Čeprav je bilo vreme neprijazno, se je zbrar lo okoli 150 poslušalcev, med njimi ves cvet kmečkega prebivalstva, ki so z velikim zanimanjem, včasi tudi z bučnim smehom, sledili izvajanjem g, dr. Jankovi-Ča, ki je v lMmrnem govoru sijajno ovrgel trditve liberalnih govornikov glede sotelske železnice, glede obštrulčcije in druših obdolžitev. Podal je sliko delovanja Slovenske kmečke zveze, razkrinkal zahrbtno in nepošteno politiko slovenskih liberalcev, njihovo izdajalsko postopanje v vprašanju obštrnkcije,. dotaknil se je nadalje dogodkov na Balkanu, razprav v državnem zboru, finančnega načrta in stališča Slovenske ljudske stranke nasproti vladi* — Dr, Jankovič je dokazal, da pride lahko mirnim srcem tudi med svoje' volilce ob Sotli. Prepričali pa smo se tudi, da kar je res pravega kmečkega prebivalstva, je skoro vse v vrstah Slovenske kmečke zveze, edinega GlojnariČa, ki se je ustrašil resnice, smo pogrešali, Končno so izrekli zborovalci svoje popolno zaupanje svojemu posl. dr, Jamkoviču, kakor tudi ostalim poslancem S. K. Z,, odobravali obštrukoijo in zahtevali, da. jo neustrašeno nadaljujejo. — Druga resolucija se glasi: Slovenski volilci v Polju ogorčeno protestirajo proti nesramnemu in izzivajočemu postopanju finančnega komisarja Fišerederja v Brežicah1, ki muči slovensko prebivalstvo tega okraja z nemškimi opomini in dopisi. Obe resoluciji sta se soglasno sprejeli. Vam vrli možje iz Polja, ki ste tako dolgo vstrajali na shodu, pa bodi izrečena prisrčna zahvala! b Koprivnica. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo po večernicah v šolskem poslopju občni zbor. Na vsporedu je govor, poročilo, volitev odbora in slučajnosti. jNajnovejfMfc» Na Bat&ami. Spor med Črno goro in Avstrijo. Ni mnogo manjkalo., da bi ob Vel.ki noči začela Avstrija vojsko proti Črni gori. Jugoslovanom sovražno nemško časopisje je že vriskalo veselja, da zači:e. mo tudi mi kakor Turki streljati na jugoslovanske narode. Toda med tem veseljem se je spor med Avstrijo in Črno goro že mirnim potom ne sicer poravnal, ampak rešil s tem, da Črna gora vendar dopusti 1. da sme civilno prebivalstvo Skader zapustiti. 2. da bodo umor Palica in dogodke v Djakovici po katoliškem nadškofu skopeljskem v navzočnosti avstrijskega uradnika preiskali ter se krivci strogo kaznovali in 3. da se kaznujejo tudi oni, ki so avstrijsko ladjo „Skodro" prisilili, da je pomagala srbskim vojakom. Toda naznaniti moramo, da se dogodki na ,„;Skodri" in v Djakovici danes v že precej drugačni luči opisujejo, kar k.or so Nemci prvi dan razhobnali. Polič je baje huj-skal proti Črnogorcem in bil ustreljen na begu; toda nerazjasnjeuo je še, ali so res Srbi na nečuven način prisilili katoliške Albance k odpadu* Tudi na^Skodri" baje Crnogorai niso nastopali tako nasilno, kakor so pravila prva poročila, Počakati je torej treba preiskave in nepristranskih poročil. Da se je Črna gora u-dala, pripisovati je temu, ker sta ji to nasivetov.ali tudi Rusija in Italija. Toda Skader Črna gora še nadalje obstreljuje vkljub temu, da se splošno zatrjuje, da ga ne bo smela obdržati, tudi a' eksotične živali iz zoološkega vrta. Na trgu so prodajali pse, mačke in — podgane. Meseca^ novembra je veljala podgana 60 santimov, proti konou obleganja pa 4 franke, izračunali so,, da je takrat pojedel Pariz okrog 20 milijonov podgan. Šivalni stroj 20. stoletja. SINGER Co., akc. družba za šiv. stroje, Maribor» Gosposka ul. 32, Celje, Graškac. 33; SIOV. Gradec. Glav. trg46 Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" ponujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. — Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko. — Na vprašanje vedno zaželjeni odgovor. V Št. Lovrencu nad Mariborom se odda s 1. aprilom dobro idOČS kovačija v najem. Najemnik moia biti izvrstno izurjen v podkovanju volov in konj. Prosilci se'naj priglase pri Pisni k Karolu v Št. Lovrencu nad Mariborom Loterijske Številke. Dne 18. marca 1913. Gradec 76 14 86 54 55 Dne 22. marca 1913 : Line 3i 11 39 73 25 Pozor ! Izdelovalnica Pozor ! raznih vozov. Kdor hoče imeti trpežno in solidno izvršene vozove po jaho nizkih censh, kompletnih ali »amo z les-nino, kakor tudi različne okove za vozove, naj se blagovoli obrniti na brdko M. Ložar, Dragomelj, p. Domžale, Kranjsko. 860 Msjer s tremi delavskimi močmi se sprejme takoj pod dobrimi po goji za opravljanje živine. Kje pove uredništvo. 839 Novnzidana vila se po ceni proda. Studenci pri Mariboru,Werks ätten-strasse 82. 382 Išfcjo se hUpci k goveji živini. Oskrbništvo „Meniško" v L?mbahu št 28, p. Bistrica pri Mariboru. 898 Proda se takoj malo posestvo z gospodarskim poslopjem, njivami, sadonosniki, travniki, goricami, studenec pri hiši. Ferdinand Žni-darič v Drakovcih, pošta Mala nedeljašt.81."___425 Lepo malo posestvo na prodaj. Redijo se dve kravi, zraven je gozd in več njiv, travniki, sadonosnik. Posestvo je 10 minut od kolodvora in se po ceni proda. Pojasnila daje lastnik do 4. aprila. Piše se naj na: „J. T. 246" poste restante, Velenje. 440 Zaradi bolezni in starosti se proda takoj lepo posestvo 10 minut od železne tovarne v Štorah, pripravno za delavca ali penzijonista. Več se izve pri Vincencu Lokošek, posestniku v Štorah pri Celju. 441 Učenec s primerno izobrazbo in dobrimi izpričevali, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Ignaca Sitar, Toplice pri Rudol-fovem, Kranjsko. 442 Nekaj novega! Zanaprej se menja moka z žitom vsake vrste, prav dobro in čisto po nizki ceni, velika zaloga moke pri parnem mlinu in žagi v magda-lenskem predmestju pri Janezu Špes, Maribor. 433 Kmečko posestvo hiša, hlev, krog 14 oralov zemlje, travniki, gozd, njive, novonasajeni vinograd, vse arondirano, 20 minut od postaje Poljčane se proda za 6000 K. Polovico hranilnice lahko ostane. Vpraša se pri Schwelzu v Poljčanah. 426 Jajca za valenje od zUtorumenih Orpicgtonk zajamčene čiste pasme. Ducat po covzetjn 4 krone z zavojem \red. Pošilja Anton Slod-njak, p. Juršiaci pri Ptuju. 365 Prod»m iz proste roke moje 20 oralov veliko posestvo pri Sv. Trojici v Slov. gor. tik okrajne ceste, 15 minut cd farne cerkve, obstoječe iz dobrih r ji», travnikov in gozda Zidana, prostorna stanovalna hiša, ter še skoro novo gospodarsko poslopje in svinjaki. Proda se zaradi bolezni po ceni. Pojasnila daje Marija Letnik, krčmarica v Gor. Senarski, pošt« 8v. Trojica v Slov. gor. 340 Krompir „Eldorado" najrodovitnej ša vrsta sedajnosti 5 kg. poštni zavoj 90 < in, 60 kg. po železnici 6 kron. „Böhmov u-peh" zelo rodovitne, krompirjevka ostane zelena do oktobra, brez da bi ga bilo treba škropiti, za kar se jamči. B feg. 1 K, 50 kg 7 K 50 vin. „Beli" štajerski krompir, bogato rodeč z velikimi gomolji 5 kg 80 vin , 50 kg 6 kron „Oblstnlk" najzgodnejši, 5 kg 1 krono. Vse cene se razumejo z zavojnino vred, loco Juršinci, oziroma kolodvor Ptuj. Pošilja po povzetju Anton Slodajak, posestnik, pošta Juršinci pri Ptuja, Štajersko. 845 Več tisoč čepljenih trt, različnih vrst, silranec, muškat, silvanš, špajnol, kraljevina, laški rizlirg zelen in več drugih vrst. Cena od I. vrste 18 K, II. vrste 12 K za 100 komadov. Imam tudi razna vipavska, goriška in istrska vina po ceni, hO do 60 K za 100 lit. Se priporoča Josip Cotič, vinograd nik, v Vrhpoli, p. Vipava, Kranjsko. • 387 liče se hlapec h konjfm. Naslov v up avništvu tega lista. 380 Seme edinopravega kašeljskega ztlja predaja 20 g- za 1 K. Ig. Mrcina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju. Tudi prodam 15 panje? čebel. Cena po dogovoru. 190 Trgovski prostori, blizu cerkve na Sp. Poljskavi se dajo v najem, ali pa prodajo pod zelo ugodnimi pogoj'. Več se izve pri gospodu Aleksandru Struc ca Sp. Poljskavi pri Pragarskem. 412 10.000 komadov ključev I. vrste Riparia portalis ima oskrbništvo grofice Brandis, pri Sv. Petru niie Maribora na prodaj. Cena 16 K 1000 komadov. 428 Družinske hiše novozidane, 6 minut od glavnega kolodvora v Mariboru se pod ugodnimi poniji prodajo. Vpraša se pri g. Maček, Krčevina pri Mariboru št. 187. 419 Proda se radi bolehnoati Har sehlag ovo pos?stvo na Pustrici pri Velikoveu na Koroškem. Meri 80 oralo»-, na polo-ico polja in mladega lesa. Hiša je zidana, ravno tak s tudi svinjski hlevi, veliko sadja, redi se lihko 20 glav živine, 40 svinj, 100 ovac. uena s stalnim inventarjem je 82-0C0 K. O-glasila se naj naslovijo (v nemškem jeziku) na Georg Klampfe'er in Pustritz, Koroško. 406 Mala iobroiioča trpina v bi žini župn jske cerk-e se da takoj v najem. Kje, po e uredništvo. 408 Nadmlinar, ki se razume na najnotejše auto-matične mline in tudi na električno Bilo in razs- etljavo, z večletnimi spričevali, ože^jen, trezen in zelo zaneslji» išče službo v mlin, ki zamelje 10 do 20 nagonov na mesec. Naslov v upravniisvu „Slov. Gospodarja." 411 Pozor služkinje 1 Sprejmem v stalne službo pridno kmečko dekle v starosti ¡8 do 57 let, katera bi imela veselje pri gostilni in v letu tudi na polju delati Plsča s prvim mesecem 14 K, pozneje več. Nastop takoj. Pismene p>cudbe na: Ivan Ilamberger, gostilničar v Litiji. (Kranjsko). 404 Posestvo i a prodaj, 14 oralov, lepa hiša; 10.000 K. Drugo: 11 oralov; 7.000 K, obe v Kzmaici. Oglasiti se je pri Matiju Žižek, Kamn ca št. 16 pri Maribora. 8 2 pomočnike In 2 u3onca za stu-denčarski obrt ali za izdelovanje cementni ga blaga sprejme F.Bratina stud. mojster in izdelov. cem. blaga v Križo^cih p.i Ljutomeru. 410 Proda se lepo kmečko posestvo pri železniški postsji Pesnica, ob stoječe iz gospodarskih poslopij in viničarije z vsemi premakljisimi rečmi, kakor tudi živino in mla-tilnimi stroji. K posestvu spada tudi 26 oralov zemljišča: namreč njive, travniki, les, vinogrjd, natančneje se izve pri g. Jožef Hruška, Kos, p. Ptsnica št. 63. 897 Cepljeno trsje. raznih vrst, najlepše se dobi le pri Jerneju Mikolič v Zetalah pri Rogatcu. O rasti mojega trsa mnogo pohval od več let na razpolago. cena cd 9—15 K 100 kom. Prodam tudi več polovnjakov najboljšega haloškega vina. 124 Zahvala. Ni več potrebno naroče ati slabega blaga za dragi denar, ki ga razpošiljajo nekatere tuje tvrdke. Ako želite dobiti s»eže novomodno in po ceni blago za obleke predpasnike, svilne in druge robce, vse vrs.e perila, nogavice, moške in fantovske obleke, srajce, kravate itd., pišite takoj na ravnokar novo urejeno Pnro spodnještajersko razpošiljalnico:::: J.N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5 Tvrdka Alojzij Zoratti, pozlatar v Mariboru, naznanja tužno vest, da je njen nad vse spošto rani in izkreno ljubljeni ustanovitelj, gospod Angelo sen. v soboto, dne 15. t. m. previd en s svetimi »a-kramenti v 75. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnega je bil v torek na mestnem pokopališču. S ete maše zadušnice se bodo brale v četrtek, dne 27. t. m. ob 10. uri predpoldne v stolni in žopni cerkvi v Mariboru. Blag mu spomin! Maribor, 19. sušca 1913. Žalujoči «stali. Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti našega nepozabnega predobrega in iskreno ljubljenega gospoda Angelo Zoratti sen. ustanovitelja tvrdke, kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu, za poklonjene krasne vence, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa še mil. g. stolnemu in mestnemu župnikn Moravcu za sprevod ter za gin-Ijive besede ob odpriem grobu, našo najiskre-nejšo in najglobokejšo zahvalo. Maribor, 19. sušca 1913. Žalujoči ostali. NaznanilOr Podpisani najudaneje naznanja, veleč, duhovščini, cenj. gosp. naročnikom, prijateljem in znancem, da se je pre-elil v V O T ITI O Ž ob Dravi. Proseč hkrati nadaljne naklonjenosti bilježi z odličnim vele spoštovanjem udani KAROL ROJS, obl. izk. zid. mojster in stavb, podjetnik. Osaho ura 14 dni na poskušnjo. Se pošilja samo proti povzet, u, Po 14 dneh se na želje denar vrne. Velik cenik brezplačno. (Jamstvo" 3 leta.) Srebrne ure........K 6'50 Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6"— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Roskopf ure.....„ 4"— Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19"— 14 karatne zlate ura za gospode „ 40"— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2"— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20"— 14 karatni zlati prstani . , . n 4"— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10 80 Kuhinjske ure........ 2'40 Budilke.......... 3 — Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'— A. Kiffman, Maribor M. 40 Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. da Vam pošlje vzorce, dobite jih zastonj in poštnine prosto oli ^ ,,__r„„.4„ _______ _______4________t r_____ ______ Šivilje in krojači dobijo popust. Postrežba je točna in strogo solidna, če pridete v Maribor, ogledajte si to trgovino in kupite vse Vaše potrebščine, bo-dete zelo zado'oljni. Pazite pa na slovenski napis, da ne zamenjate te trgovine b kako drugo, ki se tako glasi, piše pa Schosteritsch ali Schusteritsch. Pravilno je samo J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ul. 5. K. in R. Ježek tovarna strojev, livarna želez» in kovfne, MARIBOR, Meljska cesta 103 priporoča » oje raznovrstne poljedeljske stroje, mline, priprave za žage, transmisije, «dovode, studenčne senaljke, kakor tudi motore prve vrste itd. pod ugodrimi plačilnimi pogoji. 376 Lastna delavnica za poprav la poIjedelskih strote* v MAR BORU. Stara pisma, pismene j. k^Mir tudi zbirke pi-eumkih znamk, ZnamKe, kup ¿je po dobrih cenah Emil Fischer, Trst, postfach št. 481. 384 uunuununnnuuM Svojiksvoiiml Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^nana slovenska trgovina _ Rafael Salmič v Celju, Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih Mr, zlatnine srebrnine m optičnih predmetov. Najnlfle ce e! postrežba točna! V mali dobiček I Dobro ¡m« I ' Razpošiljanje blaga po «seh delih fveta Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi »antonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p:-*n ►em piejel vsled dobre in poštene pOHtrežbe Izjava. Podpisani Franc S o Ji u t z , posestnik* v 2er-jafv.cih, preklicujem vse, kar sem trdil o g. Jožefu Krajino, trgovcu pri Sv. Barbari, kot neresnično, in se zahvaljujem g. Joželu K rajne, da mi je odpustil kazen pred sodiščem. 434 FRANC SCHUTZ, lastnik Trojiškega vrelca. Zahvala Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodoma nepričakovane smrti našega ljubljenega sina, brata 23 let starega Franca Dvoršak, se zahvaljuje vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se v obilnem številu udeležili pogreba. ^ Posebno se zahvaljojemo prečastitemu gospodo župniku pri Sv. Martinu, organistom, ki so prišli iz sosednjih župnij in pevcem, ki so zapeli žalostin-ke doma, v cerkvi in na pokopališču. Zahvaljujemo se še posebno tistim, kateri so bili pri njegovi smrtni uri in tedaj i a njega molili. Zgornji Duplek, dne 15. sušca 1913. 429 Žalujoči ostali. Zahvala Ob nepričakovani in prerani smrti našega nepozabnega s na in brata Bogomira Poseb, ključavničarja o. kr. priv. južne žel. v Bolcanu, izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in posebno gg. poštnim uslužbencem, ki so dragega raojkega spremili k njego vemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi vsem darovateljem vencev. Maribor, dne 17. sušca 1913. 438 Žalujoča rodbina Poseb. T resnih in Mif časi! dober sret! vsi v Sent Jur, k Janko Artman-u, da si ogledate novodoàlo blego za vsakovrstne obleke in velikansko izložbo svil.robcev! Izložba svilnalih robcev se otvori dne 10. suàca ip traja do 15. rožnika. Ker bo ta izložba res zanimiva in ker ima Janko $rfm«n v svoji daleč na okrog sloveči trgovini tudi raznovrstno drugo blago v veliki množini, t>o > Hukdo sreCen, kateri si nabavi svoje potrebčnine pri Janko Artmann v Šent Jurjn ob jnž. žel. star pregovor praviš „Želiš dobro, lepo blago po nizki ceni", pojdi k Janko Artmanu v fcent Jur. 371 niinri 8L0YI88EI ti D 8 P O H K R. 27. marca 1913. «•Ait- »V,*: V s a k a razu m n a; v ar en a g os podinja uporablja samo to sladno kavo TOMAŽEVA ZL (vpisaca znamka) je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkonosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. Tomaževa Žlindra »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjene kakovosti. Zategadelj naj zahteva vsak poljedelec TOmaŽeVO Žlindro »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek. Pozor! Tomaževa Žlindra »zvezdna znamka« se v originalnih vrečah prodaja pri sledečih trgovcih. Ed. Suppan7, Pristava, N. Zanier, Št PâTCl p. Pr. LZO.Z. Otmar Diermajer, OrfflOŽ I Alojz Maček, Maribor, I- Peter Majdič, Celje, | Alojz Pinter, S!-BiStriC», Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na: „Thomasfosfatfabriken" Berolin W 35. ^jj^m^m^Omm Pred manjvrednim Planom se •»uri J Gornjo Thomaževo žlindro, kakor tudi vsa druga Žmitna ponudba! umetna gnojila: kalijevo sol, kajnit, čilski soliter, žveplenokisli amonjak, superfosfat itd. ima v zalogi in prodaja na cele vagone kakor tudi na drobno Veletrgovina z železnino „Merkur" p. Majdi?, Celje. 237 Štefan Kaufman trgovina z železnino V H; (i,;oni priporoča najboljše o-celne, motike in lopate, pravo štajersko železo po najnižji reni in solidni postrežbi. 393 Mladenič srednje gtarosti, Slovenec, neomadeževane preteklosti, vešč nemščine, z 3&00 K prihranka, se želi poročiti s poštenim dekletom ali vdovo, ki bi imela svoje posestvo ali krčmo v prometnem kraja. Le resne ponudbe pod „M O", po-ste restanto Sv. Lovrenc nad Marib. Cepljeno trsje Vinogradrikr-m naznanjam, da imam več tisoč najbolj priznanih prvih vrst na prodaj in sicer: Žlahtnina (Gat-edel), laški rilček, šipon (rnozler) in zmešane vr.-te. Vse trte so cepljene na Rip. Portalis in dobro vkoreninjene ter popolnoma zaraščene, za kar se jamči Cena trtam je po dogovoru Oglasiti se je ustmeno pri Francu Slodnjak, trt-narju, poŠta Jnršinci pri Ptnju. " 922 Slovenke! Agitirajte za naš list ! Vinorejci pozor! Trsje na prodaj : šipon, burgundec beli, Itèki rizling, silvanec, gut-edel, ranfi 1, kraljevina, vrbovec in druge domače vrste. Opljeno na Rip. Portalb. Tudi k« dobije korenjaki ed Kip. Portslis. Cen» po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. Studeoice pri Pcljčaoah. 1*48 Najboljša svetovna barva za brke ia lase je „Karti", uradno preizkušena, prosta strupa reizpirljiva, svetle rujava trmno rujava in srna. K 4'—. Razpošil-jalnica K. M^» Thérèse, Dunaj VIII. Lerhengwsse 26. 51 500 kron Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Riamazilo" Vašrga kurjega očesa, bradavice, trde kcže v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z gsrarcij-Bkim pismom eno krono. 224 „Kemeny, Kašau I. poštni predal 12/76 (Ogrsko)". Cepljeno trsje in ključi. Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino amerikanskih trt na prodaj. Sezaam trt : pošip, rulandec b, silvanec, žlahtnimi, rudeca in bela, ranfol, portugrzee, vel:linec, laški rizling, kapčin», muškat silvanec. Več tisoč korenjakov. Riparia Port., Vitis Salo nh, Montikola in ključev. Vtlika množina Riparia Portalis Montico-la. Cena po dogovoru. Janez Verb njak, trsuičar Breg pri Ptuju. 196 Lepo posestvo, blizu Maribora, farne cerkve in žel. postaje, zidani hrami in Ilevi, veliko travnikov in sadonosnikov in vse drugo potrebno je z vtem p-emakljivim vr