LETO VI./ŠTEVILKA 28 KRANJ DNE 11. JULIJA 1953 GORENJSKE UREJA • UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 ' IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Nekaj misli s prve seje Okrajnega odbora SZDL t Radovljici V podjetjih povzroča največ nejasnosti tarifna politika Do volitev v zvezno in republiško ljudsko skupščino bo odbor SZDL radovljiškega okraja utrdil vaške in občinske organizacije V četrtek, 2- julija, se je sestal na prvi seji novoizvo- ddde, bodo morali paziti tudi na ljeni odbor SZDL radovljiškega okraja. Za predsednika od- delo odbornikov in zaostriti bora je bil izvoljen tovariš Mirko Zlatnar^ izvoljen pa je bil njihovo osebno disciplino. Tudi tudi 9-članski sekretariat in predsedniki komisij za telesno okrajni odbor SZDL bo moral vzgojo in šport, za delo z ženami in za agitacijo in propa- bolj kot dO sedaj pomagati ob-gando. činskim odborom v Gorjah, Begunjah, (Kropi in gornjesav- V razpravi o nalogah okraj- mrlo, hkrati pa bodo morali ski dolini, kjer 0@ uveljavljajo Maršal Tito je prišel osebno čestitat tržiškim cevliariem Največje priznanje delovnemu kolektivu „.Triglava" ob proslavi 50 letnice tovarne . Tito prihaja! - Je že tu! - škega delovnega kolektiva. Z varna čevljev z vsemi stroji, Take in podobne vzklike je bi- obiskom pa so slovesnost po- ki jih potrebuje čevljarska iru lo slišati v nedeljo dopoldne večali še član Izvršnega sveta dustrija za izdelavo najrazlič-okoli pol dvanajste ure med ti- LRS Tomo Brejc, član CK ZKS nejše obutve, sočglavo množico pred tovarno Ivan 'Novak-Očka, tajnik sin- Gospodarska kriza leta 1929 čevljev »Triglav« v Tržiču- Po. dikatov Mavricij Bore in dru- je podjetje občutno prizadela, tem je začelo vse vprek izra- gi. Najbolj prizadeto pa j)e bilo žati svoje navdušenje nad pri- Uvodoma je spregovorili ne- delavstvo, ki ga je lastnik podhodom ljubljenega maršala, ki kaj besed predsednik delav- jetja še bolj izkoriščal kakor nega odbora in občinskih od- obiskati vasi, kjer -fe bila razrJ. klerikalni elementi je v spremstvu člana zveznega skega sveta »Triglava« Jože poprej. Zarad*; tega je pnšlo ^rov SZDL so se odborniki pri zadnjih volitvah občutna Boli kot doslej bodo morah Izvršnega sveta tov. Borisa Benedičič, nato pa je direktor leta 1934 do štrajka, v kate- dal, časa zadržali ob pripra- abstinenca: v češnjico in Je- občinski odbori ;SZDL poma-Krajgerja in generalmajorja tovarne Ivan Štucin prikazal rem je zahtevalo delavstvo zvi- va^ ^ voiitve v zvezno in re- reko v Bohinju, v Zasip in Pod- gati tudi l-judskim odborom pri sanje mezd in uvedbo prost2ga pulsko skupščino, ki bodo hom pri Bledu te v Otok v ob- njihovem delu. Člani Sociali- sobotnega popoldneva. To je jeseni Občinski odbori SZDL čini Črnivec, kjer od zadnjih stične zveze bodo morah ak- tudi doseglo. ^ se bodo morah potruditi, da volitev v ljudske odbore niso tivneje sodelovati pik obliko- Med okupacijo je dobršen del v poletnih mesecih delo v nji- imeli nobenega sestanka- vanju ikomune, ki je za mnoge delavstva odšel v partizane, o- hovih organizacijah ne bo za- Da se bodo organizacije utr- ljudske odbornike, in občinske stali pa so v tovarni sabotira- ljudske odbore v celoti, še nejasen in nerazumljiv pojem. Prav zarad tega, ker odborniki niso razumeli (ali pa hišo hoteli razumeti) bistva delavskega in lokalnega upravljanja, se je često njihovo delo Graditev socializma postav- dar so danes dobri pedagogi, izrodilo v nekaj nemogočega-Ija tudi kulturnoprosvetnim or- Dosegli so namreč že predpisa- Na drugi strani so k temu pri-ganizacijam vrsto nalog. Res- no I zobrazbo in položili vse po- pomogla tudi nekatera gospoda so ie-tie dosegle že pomem- trebne izpite, žal pa imamo še darska podjetja. Le-ta so se bne uspehe, vendar sedanje sta- vedno učitelje in profesorje, ki orientirala zgolj na borbo za nje še vedno ni zadovoljivo, strokovno ustrezajo, so pa za- rentabilnost, pri tem pa popol-Razvoj kulturnoprosvetnega radi stare miselnost*, sovražni- noma pozatUa na mnoga važ-čil del strojev in izropal skia- dela daleč zaostaja za gospo- ki današnjega družbenega nejša vprašanja, na uveljav-dišča surovin. Zavedni delavci darskim in političnim razvojem reda. Teh ljudi seveda ne mo- ljanje novih, socialističnih od-pa so spravili tovarno že po pit nas. remo šteti med sociah- nosov v proizvodnji. Ker se za-dveh mesecih v pogon. V krat- v nekaterih kulturnih delav- stične učitelje in pedagoge. radt: takega stanja interes po-kem času so dosegli predvojno cih se je vsidralo mnenje, da Kako naj od njih pričakujemo, sameznega kolektiva nujno po kvaliteto in kapaciteto in do- li, tako da je padla proizvodnja na polovico predvojne zmogljivosti. O junaštvu delavcev iz (»Triglava« priča spominska plošča pred vhodom v tovarno, na kateri je vklesano 34 imen nekdanjih članov tega kolektiva, padlih med osvobodilno vojno. Ob osvoboditvi je sprejelo de_ lavstvo odgovorno nalogo: okupator je tovarno med umikom strahotno opustošil. uni- Več idejnosti v prosvetno delo Iz referata tov. («ostiševe na zasedanju OLO Kranj bili zato zvezno in 7 krat republiško prehodno zastavo v kultura in prosveta nimata ^ bodo našo mladino vgajali stavlja pred skupni interes lo. svojega družbenega cilja Ta v naprednem duhu? Kako naj gično v takih podjetjih tarifna k&m kultui-noprosvetni jim mlaO.no še zaupamo? Prav poltttka predstavlja najvažnej- trajno last, od vlade LRS in iarpUrlartt zem je ostanek bur- zato> ker v tem pogledu nismo ši in najbolj pereč problem Glavnega odbora sidikatov Slo- 2oaznega pojmovanja kučture in rigorozni, ne manjka primerov. Kam lahko pripelje napačno ve nije pa S diplom t.n pohval Razen tega je bilo posebej odlikovanih 29 članov kolektiva. V novem gospodarskem sistemu se je »Triglav« kmalu znašel in uveljavil. V enem samem letu je dal na trg 234 novih modelov kvalitetne obutve in tako znatno povečal asor-timent- prosvete, ki je graditeljem socializma popolnoma tuj. Vzrokov, da kultura in prosveta ne gresta v korak z ostalim družbenim razvojem, je več. Učni programi bi morah postati takšni, da bi lahko vsa, kolikor -toliko marljiva mladina osvojila učno snov. Sedanji program za obvezno osemletno šo- Maršal Tito v spremstvu predsednika delavskega sveta lov-Ilonodičiča in direktorja tov. fttueina ogleduj,, tovarno Milana žežlja stopil na govor-v daljšem govoru zgodovino te. niski oder, ves okrašen s cvet- ga podjetja. Med drugim je lanje Je preobsežen in tuci vse. Delovnemu kolektivu je če- binsko ne ustreza, ker predvi-Htital k pomembnemu jubileju deva vse premalo praktičnega tudi Tomo Brejc, k*, je uvodo- dela. Zaradi obsežnosti učnega ma poudaril, da so poleg par- načrta so uspehi na vaških šoti zanskih praznikov tudi pro- lah, kjer mora mlaclna dobr- imi programu, ki ga j<» izvedel pjtaij/,ma onemogočil mirno, ansambel Radia Ljubljana- udobno življenje, so r.istanovi- .Maršal 'lilo si je / velikim . ;.: , • , ->Ti» glava«, zanimanjem ogledal vso tovar- Podjetni trgovec Peter Kozina, ke Zveze sindikatov 'Slovenije, 79-6% učencev, tovariš Boštjančič pa je česti- Vzroke za relativno slab u- tal v imenu Okrajnega zbora speh moramo tskati tudi v sla- preizva jalcev. bett materilnem stanju naših Sledil je prihod maršala Ti- šol, ki nimajo niti najprepro- i-* . ,OV!!J:,nr^ ...t dCbl? P°Zmal t?kratn! P°" ta. o čemer smo uvodoma po- stejših sredstev za nazoren po- mačila direktor »Triglava« trebe srednjeevropskega trga, Ivan sturin in predsednik de- na številnih potovanjih opazil, da so izdelki slovenskih Čevljarjev kvalitetnejši in cenejši od izdelkov njihovih vrstnikov drugod. Zato je 1903 ustanovil I igov.sko družbo in začel deliti naro'ila tržišiškim čevlja t jem in čevljarjem v bližnji nog^j okolici. Da bi tmel čimveč do lavskegu sveta Ivan Konedieie Z Ogledom tovarne je bil naš voditelj vidno zadovoljen. Ko Je če/, eno uro zapustil Tržič, '»u je /.a odhodnioo Igrala godba, pozdravljali so ga pionirji, ki ho mu prinesli šopek gorenj rida nageljnov, vsi drugi pa So »m »opet navdušeno vzklikali, Dička je čevljarje sam zalagal »rečni, da jih j«' i^aslil ' ^ ,n jlh" lako spnM,1(._ »biskom In jim osebno čestital njl y n&vajdne mczdne delavce. JMbileju- Kmalu nato je ustanovil majiu.- fakturno delavnico ter ,si tako Drtovnl kolektiv »Triglava« povečal dobl^ktn konkiiirenčuo »e je na proslavo 50 letnice to- sposobnost. Delo mu ^ šlo le-varne skrbno pripravil. 2e ves po v klasje, tako da je že leta t^den jHvj so li.le v Tržiču !iči Kozi nov vzpon zavrle, zato pa kdikoatletu in čbuii kulturno- je vojna s številnimi voja-^metniakih skupin ter tako do- skiml naročili zopet lOPBfAlO kazali močno razvito kulturno postavila na noge. Po prvi ■ fizkuJitiurno dejavnost v to- svetovrJi vojni je tovarno zelo Varnl. poveva!: dogradil je štiri nad- V nedeljo dopoldne je bila stropja /Dograj^anje ga je to-°krog 10. ure na svečano okra- liko stalo, da ji' spet zašel v *e,n«m prostoru pred tovarno finančne težave, iz kateit.h so Klavna jubilejna slovesnost- je skušal rešiti z denarnimi ^rasiUivi so prisostvovali člant p(»*ojlll pri bankah. To pa ga v»eh množičnih in po'.Uičnih je dcmNllo do popolne otlvtsno-0rgani/.ieij, predstavniki vseli sti. Kozina 'je (nekaj let kasne-l^lovalnic »Triglava« ftjrom je umrl, za njim pa jie ostala P° državi in članstvo tovarni- najmodernejše opremljena to- ročali. Pri svečanosti je .sode- vk. Razen tega je še vedno ve. loval poleg godbe na pihala liko pomanjkanje pedagoškega tudi orkester »Svobode«, še kadra Nad polovico učiteljev pozno v noč je trajalo prijetno v kranjskem okraju mora po- razpoloženje. Kamorkoli ai šel, učevati v dveh ali celo v treh si slišal govoriti o obisku mar- razredih, zaradi časar ne- šala Tita, na kar bodo tržiški dvomno trpii kvaditeta pouka, čevljarji še dolgo, dolgo po- Na šolah je % učiteljev, kfc so dovršili pedagoški tečaj, ven- Izplačana je prva zavarovalna premija naročniku našega lista 30. maja t. 1. se je pit delu v Jeseniški železarni smrtno ponesrečil Frane Velikonja, naročnik našega lista.. Ker je imel do 15. maja t. 1. redno poravnano naročnino In je umrl zaradi obratne nesreče, nas je podružnica .Državnega zavarovalnega zavoda v Kranju obvestila, da j3 izplačala pokojnikovi ženi Alojzij Velikonji, živeči v Dvorski vasi 34 pri Begunjah 10.000 dinarjev To je prva zavarovalna premija, ki jo je v kratkem času odkar smo naše naročnik«, zavarovali, izplačala por družnica DOZ (v Kranju. Pohitite a vplačilom naročnine! Kdor še ni naročnik »Glasu (iorenjske« naj čimprej |>ostano! Naš list v vsako gorenjsko hišo! da si naša mladina v višjih pojmovanj našega novega go-gimnazijskih razredih in celo spodarskega sistema. kaže na \'soki šoli ne izoblikuje jas- primer občanskega odbora v nega, naprednega svetovnega Mojstrani. Odborniki v tej ob-nazora. čini sploh nisi seznanjeni, ka- V preteklem šolskem letu so ko naj se uporablja presežek v kranjskem okraju delale 4 akumulacije. Zato so le-tega nižje industrijske šole, 9 va- uporabili za kritje proračun-jeniških šol in 2 srednji stro- aklfa izdatkov, kljub temu da kovni šoli. Na vajeniških šolah je v občini precej nujnih ko- (Nadaljevanje na 2. strani.) munalri.h del. Z okrajne konference SZDL V nedeljo, 5. julija je bila v JNS ali pod klerikalno vlado s se noč kako a- ikratna gospodarska kriza. Zgodovina uči, da otlkar obstoja katoliška cerkev, posebno še, ko je dobila oblastveni značaj ni bila nikdar zaščitniea kmetov, ampak zaradi svojega ekonomskega položaja njegov najhujši nasprotnik. Spomnite se nekoliko nazaj pa boste videli, da ni dolgo tega, kar so imela župnišča najlepšo zemljo in je imela, če hočete konkretno, ljubljanska škofija, najlepše gozdove« V zelo živahni razpravi so prisotni obravnavali vsa aktualna vprašanja Socialistične predvsem na gospodarskih pro- zveze. Konferenca je prišla do blemih v okraju. Ko je govoril zelo zanimivih ugotovitev iz vse o stanju v kmetijstvu, je med ga okraja (Cerklje itd.). Tova-drugim dejal: riši, ki so posegli v razpravo »V zvezi s politiko ki jo vo- so razkrinkavali ljudi, k»i se dl SZDL na vasi, mislim, da skušajo danes prikazati kmeč-bi bilo treba vzbuditi pri na- kemu ljudstvu kot zagovorniki Sili javnih delavcih večjo samo- njegovih interesov (davki itd.)-zavest, namreč v tem smislu, Ko pa se malo bliže pcTgleda, da se SZDL prav tako bori za kdo so pravzaprav ti ljudje, se kmeta, kakor za delavca. Ob- vidi, da so to ljudje z zelo čutek iimim, da naši aktivisti, problematično preteklostjo, da kadar pridejo na vas, še vedno so to oni, ki so liJli vedno z neko ženiranoHtjo govore o — in so še danes proti ljud-tem, da socializem prinaša bolj- stvu in torej tudi proti kme-šo bodočnost našem u delovnemu tom. kmetu- To je po mojem mne- Na konferenci je VI izvoljen nju brez potrebe in škodljivo, 35 članski odbor, ki se je po ker je naša oblast s svojimi zaključku konference takoj se-ukrepi in dejanji ž«' mnogokrat stal in izvolil iz svoje srede 12-dokazala, da dela v korist članski sekretaiiat s predsedni-kmečkega prebivalstva. kom tov. Popitom na čelu Mislim, da bi bilo dobro obu- Podrobnejše poročilo s kon-ditl spomine na tisto dobo, ko ference bomo skupno z zaključita kmete gonila na boben ka- ki ob javih v naslednjt h števil-pitalistlčnega režima bodisi pod kah našega lista. Monopol, ki ga je treba razbiti Člani zbora proizvajalcev radovljiškega okraja se seznanjajo z gospodarsko problpmaliko v okraju Na eni svojih zadnjih sej je zbor proizvajalcev Okraj- proizvajalcev so že od vsega nega ljudskega odbora Radovljica sprejel sklep, da se v CO- začetka odborniki iz podjatij loti seznami s problematiko gospodarskih podjetjih v okra- ki ^ najmočneje zastopana v ju. Da to doseže, bo zbor organiziral postopni ogled vseh ^boru, težili, da monopolizira jo podjeU.j. že prihodnji teden si bodo člani zbora proizvajalcev t ^ fa k { ogledali podjetja »LIP« Bled z vsemi obrati. ljavijo interese svojega podjet- prebivalstva, določi zvezni jlz ja. Ko je zbor proizvajalcev vršni svet podjetjem za pro Nekaj predpisov, ki bodo zanimali predvsem naše kmetovalce Izšla je Uredba o prometu z stavbe in druge objekte, ki pri- stil okrajne ljudske odbore, da žitom. Po predpisih te Uredbe dejo v zemljiški sklad, pa se v sporazumu'z njim spremene je promet z pšenico, ržjo, ječ- določi odškodnina na. podlag*, odstotek za posamezne občine, menom, ovsom, koruzo in ocemčtve po prometni vredno- Akontacije za prvi dve trome-mlevskimi izdelki po vsej dr- sti. žavi prost. Le v primeru, če je Sedaj imajo glede določanja žito namenjeno za prehrano akontacije dohodnine kmetijskih gospodarstev za leto 1953 in o rokih plačevanja nove sečji bo treba plačati do 15. julija d953, razliko med akontacijo, Jodmerjeno za dobo janu-ar-september 1953. in akontacijo za prvi dve tromesečji pa Ta sklep zasluži vsekakor vso pohvalio, kajti le na ta način bo zbor proizvajalcev dobil v delavskem upravljanju gospodarstva v okraju tisto mesto, ki mu gre. Vsak začetek je sicer težak, posebno če gre za nov način sodelovanja v gospodarskem upravljanju. Vendar že lah- stopan v zboru, preprosto za- 1<>ei Izvršni svet, kako naj ta za leto I9o<2. Poseibej se določi ig5£ ko trdimo, daje zbor proizvajalcev radovljiškega okraja grozili ostalim članom zbora podjetja sestavljajo cene žita in akontacija za dobo januair-sep-premostil začetne težave, da ga čaka še veliko delo, da od- da iih bodo prag-lasovah če hlevskih izdelkov v trgovini, tember in posebej za četrto tro. v kolikor akontacije ne bodo pravi vse negativne pojave, ki so se pokazali v njegovem J? t( "L h_Hri JLiLn ' H1' „ način mletja itd. Mlinska pod- mesečje 1953. Vsakemu kme- Plačan- v teh rokih, se izterja-dosedanjem delu. ie-ii ii« dooo poapin premoga, ^ kupovati žito di- tijskemu gospodarstvu se dolo- 3° prisilno, zamudniku pa se da se njinovemu KoieKitivu zvi- re!k|tno Qd kmetovalcev le kot či akontacija v odstotkih - zaračunajo še stroški za izter- Zaradi takega — odvetni- sajo povprečne place za 15 zafit iki ~mem za promet določenih za /birati okraj, mesto Javo. Ljudski odbori morajo škega — pojmovanja zbora odstotkov. P. . _redpl_iVO žita Oo^nodar^k. ah mestno občino s posebnimi sporočiti davčnim zavezancem, Predvsem je bil zbor proizvajalcev doslej vse preveč formalna oblika sodelovanja delavcev pii upravljanju gospodarstva. Člani zbora niso poznali celotne gospodarske problematike v okraju, zaradi česar so predstavljali bolj zastopnike posameznih podjetij v zboru, kot pa pravega regulatorja gospodarskega razvoja v okraju. Tudi številni kolektiv*, so do sedaj napačno pojmovali delo zbora proizvajalcev. Imeli so ga za nekak posvetovalni organ. V mnogih (kolektivih so nega odbora ZB sklep, da se bili mnenja, da zbor nima pra- prvi avgust proglasi za občin-vice razpravljati o problemih ski praznik-v posameznih podjetjih in so Po vdoru okupatorja so mo- i. avgust -prasnile ljudske vstaje v Kranju Na svoji zadnji seji je sprejel cev ujeli- 10 jso jih l^teni^ na LOMO Kranj na predlog mest in predelavo žita. Gospodarski odbor zveznega Izvršnega sveta bo izdal š,e natančnejša na>-vodila za pravilno reguliranje prometa z žitcm. posebni! pravicami — od dohodnine, od- kakšen je odstotek akontacijo merjene gospodarstvu za leto na dohodnino, rok glede plači-1952. Ta odstotek določi repu- la, dn kakšne so posledice, če Milki Izvršni svet. Zaradi go- spodarska neenakosti posamez-Nadalje je objavljen važen nih oMi« ^ repubUški odlok o odškodnini za zemljo, ki je postala splošno ljudsko premoženje na podlagi pred kratkim sprejetega zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlj Izvršni svet izjemoma poobla- akontacije ne plačajo pravočasno. S kakšnimi^ posebnimi obvestili pa davčnih obvezan-cev ni treba obvestiti. Zraslo bo novo mesto Jeseničani že vsa leta n»ma- Tako kot skoraj povsod, je Bledu ubili, MUorad Stošič pa kmetijskim organ), zaci jam. Ko- jo dobrega (vodovoda, v odvod- tudi na Jeser.icah stanovanjsko je bil v Kranju obešen. Tudi niur Ibo |v smislu tega zakona ne kanale pa se stekajo tudi vprašanje zelo pereče, zlasti še, ker bi delavci i— železarji orali stanovati bliže svoje to-vaime. Na Plavžu že gradijo borci na Storžiču so bili izdani odvzeta zemilj\0ka posest, ki hudourniki, kar seveda ni prav in obkoljeni; v boju jih je 8 presega določen maksimum, bo Zato je LOMO Jesenice posve- m padlo. Tisti, ki so se srečno re- dana odškodnina glede ka- til v letošnjem investicijskem vs često postavljali zbor pred go- rali najaktivnejši član*. KP in šili, so se pridružili jeseniški tastrski razred v katerega je načrtu največjo pozornost prav 8 stanovanjskih blokov, ki do- tova dejstva. Ni čudno torej, ostali zavedni proletarci, ki so in jelovški četi ter sodelovali v zemlja uvrščena- Za prvi raz-da se zaradi vsega tega člani tili zaradi ilegalnega dela bitkah v Dražgošah in Crngro- red, t. j. za najboljšo zemljo, zbora proizvajalcev niso zave- kompromitirani, takoj v ilega- bu. je predvideno |100.000 din oddali svojih funkcij. Med njimi lo, da so se izognili aretaciji. Večina kranjskih borcev je škodnine za ha, za nadaljnjih so se pojavila dokaj čudna V Kranju so bili že maja in ju- že v prvem letu ljudskega upo- 6 razredov je odškodnina soraz-mišljenja o kompeitencah zbora nija prvi ilegalci, ki so po na- ra v številnih borbah padla, merno manjša, za zadnji, t. j-proizvajalcev Tako so n. pr. logu KP skupno s člani CK partizansko gibanje pa se je 7. razred, pa je predvideno nekateri trdili, da ne bi bilo KPS organizirali I. kranjsko kljub temu v Kranju nenehno 30.000 dinarjev odškodnine za potrebno seznaniti članov zbo- četo na desnem bregu Save, II. krepilo. Novi in novi tovariši ha. Za investicije, vložene v ra s celotno gospodarsko pro- kranjska četa pa je delovala na so odhajali v partizane in tol- sadovnjake, vinograde in razne blematiko, da zbor proizvajal- področju levega brega Save, kli sovražnika- druge dolgoletne nasade, za cev nima pravice razpravljati okolice Kokrice, Naklega, Šen-o tem, kako naj posamezno čurja in Tržiča. Za odhod v podjetje uporabi svoja sredstva partizane je bil določen 25. jiu-itd. V tem se jasno kaže težnja lij, zbirališče TI- kranjske čete kolektivov, da samostojno raz- pa je bila koča pod Storžičem. polagajo z vsemi sredstvi ne Četa pa ni dobila pravočasno glede na to, kakšne koristi ima orožja in je odšla šele 31. juli- gradnji kanalizacije. Na ta na. do menda kmalu pod streho, čin bodo prišli prebival'i do Zaradi stanovanjske stiske je urejenih naprav in se zneoili slabe zapuščine preteklosti. Gradnja vodovoda je razdeljena tri sektorje: Na Javor-nik, na Blejsko (Dobravo m na Jesenice. Za ta dela je LOMO investiral že visoke vsote, tako da bo vodovod kmalu gotov. od tega skupnost Mednarodna delovna brigada v Kraniu ja 1941. Prvi streli na II. kranjsko četo so padli že 1- avgusta dopoldne, ko sta partizane zasledovala dva gestapovca v civilni obleki, od katerih je bil eden ubit, drugi pa ranjen. 4. avgusta so bili borci zapriseženi, 65 jih je odšlo v Begunje Proizvodni« rpmpnta bi lahko iinvnNi Za gradbeno dejavnost so Kako priti iz gospodarskih dala naša podjetja že milijon- težav in omogoČiiti predvidene ske zneske. Gradbeno in pred- gradnje, hkrati pa izvoziti za- vsem stanovanjsko vprašanje dostn,e, količine cementa? Edi- bi torej že v dobršni meri re- ni izhod je, da povečamo pro-S10, če ne bi (primanjkovalo važnega gradbenega artikla-ce- med delavci in nameščenci veliko zanimanje za individualno gradnjo hišic, vendar je za sedlaj nabava gradbenega materiala, zlasti cementa, precej onemogočena. -Stanovanjska stiska pa se utegne še povečati, ker je predvideno resen, i Prav tako je nujno potre "ono približno 200 stanovanj zaradi uredit*- kanalizacijo, ker je na razširitve industrijskih objek-Jesenicah pravzaprav skoraj tov. Vendar bo LOMO skušal, ni. Sedanje kanalizacijsko o- preden piičnejo hiše rušiti, do-mrežje je zgrajeno nenačrtno. graditi nova stanovanja na za-Nujno je torej bilo, da se je padnem delu Jesenic, kjer bo ljudski odbor odločil za uredi- nastala naselbina za okoli 5000 tev kanalizacije. Hkrati z prebivalcev, gradnjo novega lomrežja bodo Jeseničanom se obeta pestra regulirali in uredili hudournike in živahna gradbena prihodnost. Je menta. Gradnje novih blokov in stanovanjskih hiš si brez cementa ne moremo zamisliti. Po cementu je veliko povpraševanje tudi v inozemstvu; ce- Kranjsko akademsko društvo osvobodit zapornike, 20 pa jih nient je važna postavka naše organiziralo v Kranju Ta- je ostalo na Storžiču. Akcija v trgovinske bilance, saj dobimo Begunjah je bila izdana, četo zanj devize, ki so nam nujno so Nemci obkolili in več bor- potrebne za nabavo strojev bor svobodnega dela. K sodelovanju je povabilo tudi svoje kolege iz Sarajeva in nekaterih inozemskih univerz. Nizozemci so že v Kranju in kopljejo temelje za nov Zdravstveni dom ob (»olniški cesti. Dance in Nemce, ki so se prav tako prijavili, pa prireditelj še čaka. Namen akcije ni samo fizično delo, temveč tudi medsebojno s|>o/,navanje in tolmačenje naše socialistične stvarnosti inozemskim kolegom. Brigada bo v Kranju tri tedne- Vse nedelje pa bodo izrabila za izlete v Postojno, Bohinj in na Jezersko. do bolnice in predel od železni-fke pfa<3taje do Javornika v najkrajšem času modernizirali in zgradbi prepotrebne hodnike ob straneh, Prav tako bo- primanjkuje strokovno in ide-do obnovili mestno cesto Je- ološko dobrih učiteljev. Tudi sanice—Kocna, ki je velikega v mladinske domove bo po- Z zasedanja OLO v Kranju (Nadaljevanje s 1. strani) vodnjo. Toda kako? Nujno bi na Mirci bilo zgraditi nove tovarne. V Jcscniške ceste ^ v ze]o radovljiškem okraju imamo vse slabem st .(lJ zato lbodo zv.ea. pogoje. Pred let., je bala v Moj- c^sto J r;>]K ktivt.< načrt, ki ga mi- v redu zaslužka. Ob zaključku sli čimprej uresničiti. V grad- šolskega bda j.- na strokovnih nji je že novo pokopališče na šolah izdelalo 78% učencev. Blejski Dobravi, Jeseničani pa Posebno pozornost bo treba bodo dobili novo pokopališče v bodoče posvetiti; telesni vzgo-na Koroški Beli. Nasproti no- ji naše mladine. Zdravstveno ve postaje, na prostoru, ki je stanje, in odpornost se bovst i v bil ibombarct ran, bodo zrasle telovadnicah in na športnih i-nove stavbe in objekti. Zgra- griščih izboljšali in utrdili. Da potrebe. Sedaj hi bila ta tovar na cementa v Mojstrani potrebna bolj kot kdajkoli. Tu je dovolj surovin za izdelavo 'kvalitetnega cementa, pa tudi dovolj delovne sile. Primerno bi bilo, da nad. gospodarstveniki o zadevi razmislijo in se odločijo za obnovitev te tovarne, če ne bomo proizvodnje cementa povečali, skoraj ni mogoče pričakovati, da bi uspešno rešili naš stanovanjski prol:! m Kapitalna izgradnja it.cer doibi-va cement, pač pa je privatna Fogh^l na osnovno šolo v Kranju, kjer lw> od 10. avgusta Gorenjski sejem gradbena dejavnost prav zara- dili bodo palačo Narodne ban- našnje telovadnice so dokaj ke, zgradbo za mestni ljudski slabo opremljene skoraj nepri-odlbor, pred katero bo manjši merne, nekatera športna igri-trg s spomenikom v revoluc« ji šča pa so le zasilno ure-padlih Je.s.-ničanov. V nepo jena. Vse to bo treba v bližnji siedui bližini pa je predvidena prihod.no.sti popraviti in v ta di pomanjkanja cementa olcž-kocena. Za obnovitev tovarno v Mojstrani naj ti se zavzel radovljiški okraj in vsi naši guvpoda.i st ven i ki. I nvestirana 31. julija tlo sredistva ti se kaj hitro obre- tudi ve>ka trgovska štovala. s pokrito tržnico. zgradba namen porabi!i vs-m razpoložljiva materialna sredstva. 14 Fronc Štefe - Miško ROJSTVO K0KRŠKE6A ODREDA l'speiiov v tem široko zamišljenem načrtu so se uadeiali zlasli zato, ker se je dr. Bedenk, in več njemu podobnih, skraja pridružil osvobodilnemu gibanju, podpiral OF in /alo živel v prepričanju, da mu ljudstvo zaupa. Vsi so seveda računali na komandne pozicije po vojni. Ker pa so kmalu ugotovili, da za lo ni pobojev in iih tudi ne bo. so s • odločili za prelinjeuo in dobro prikrito borbo proti partizanom. Dr. Bedenk je poznal \cč partizanov, med njimi tudi Janeza Per-ka. ene^a najpopularnejših borcev, ki ga je pozimi med P.lll. in 1942. letom, ko je bil ranjen, zdravil v Dupljah. /V v tem času j;-začel izvajali dobro premišljeni načrt. Potrebne so mu bile zveze s parliznni. zalo je hotel čedalje več stikov z njimi, vendar ne z vsemi. Hinavsko in licemsrsko je poudarjal svojo pripadnost 0F in si skušal z demagoškim govoričenjem pridobiti naklon jenosl narlizanov Ko pa je menil, da hi bila večina pripravljena stopili za iijim, je pričel noeasi snemali krinko s svojega umazanca izdajalskega lica. Njegovo govorunstvo se je spremenilo v pesimistično tarnanje 6 silnih naporih, ki jih morajo prenašati borci, opozarjal je na brezizhoden položaj, na stalno preganjanje itd. Vojne le ne bo konec in Nemcev ludi še ne. je prepričeval borce, in zalo predlagal, naj bi formirali novo vojaško enoto, ki bi navidez sodelovala z Nemci, • pravem Ircnulku pa udarila po "ji'1 K''1* j(1 menil, da ima borce že za sabo. je svojo de javnost usmeril predvsem na Perkota, kateremu je celo obetal, da bo imel v tej novi formaciji še višji položaj in da se niti njemu niti komurkoli drugemu, ki bi vstopil v to formacijo, ne bo ničesar zgodilo, stavil pa je Perkotu »malenkosten" pogoj: oobiti bi moral vse komuniste v bataljonu ui izdati vse komuniste, ki jih pozna, pa bi s leni poravnal (iestapu račun. Izdajalci so prejeli zas'uženo kazen Iz Bedenkove moke ni bilo kruha, čeprav ie bil sam trdno prepričan v lo. Bataljon je bil o vsem ločno ol)ves<:n. Haz.en od 1'erka ie bataljon tudi po drugih zaiinnili t irih zvedel /.a to obsežno akcijo izdajalcev in (leslapa, katere cilj je bilo formiranje bele garde, Udariti je bilo treba takoj in učinkov ilo. Bataljonski štab je zalo skupno s štalom odreda izdelal uači I za likvidacijo leli i/dand cev velikega kova. Formirana je bila posebna nalrola. Pod vodstvom komandirja tretje č ■- te, Pepela, je že 1. septembra odšla na delo. ii septembra se je Bedenk zadnjič sestal v Perkom. Izdajalec fe dobil zasluženo pla čilo. Perko je z odstranitvijo izdajalca lic denka napravil junaško dejanje, storil je lo, kar bi takrat Storil vsak zaveden Slovence, ki se je S puško v roki boril z;i svoj obšla nek in za obstoj lastnega naroda. 6. oktobra ie padel izdajalec Anion Umnik i/ Šenčurja, 7. oktobra pa še njegov pomočnik Martinka Spomenik padlim borcem v l'tidbre/.jah iz Olševka. Moral bi pusti še izdajalec Uro dar iz. rlrastja, pa mu je uspelo izmuznili se 01 s svojim sinom, kasnejšim komandauIoni bele garde, zbežali v Kranj, Ker ,e tudi tU ni čuljl varnega, je ootem pobegnil v Avstrijo, kjer še sedai deli usodo z. drugimi emigranti belogardisti, Uspeh je bil Izreden. Nemcj so zavpili lia vse grlo, toda vrb reakcije je ')il uničen in ljudstvo \saj trenutno rešeno morij, do katerih bi nedvomno prišlo, e bi v<' načrl izdajalcem posrečil. Uspeh je bil tolikanj večji, ko je bilo nekoliko kasneje p<> zasliuu VOS odkrilo in likvidirano jedro reakcije ludi v kamniškem okraju NaČrl b''1 Izdajalcev se bistveno ni razlikoval od uacr-'ov obeb prejšnjih skupin, le da so li DOiZ-kusili srečo z zvijačo \a določen ki'aj s° hoteli zvabili celotno vodstvo partizanskega gibanja s tega območja in jih potem zahrbt-tno pobiti, z enotami pa opraviti potem« Vendar se je stvar končala z zmago partizanov, Organi VOS so Nemcem Izpred nosaf sredi belega dneva odpeljali njihove ua.l zvesteiše .....nagače: Mejača iz Komende, Plemlja, Kvartiča in Severja iz Domžal i|j jih tUdI t i U v ubrali. Zasluzeno plačilo je dobil še član le uma/aiie druščine. Rado Hriba* iz graščine Strmolj pri Cerkljah, i;' i'' n^''\ najdlje prikril, vendar j,- VOS le izsledUa-Borcem je prišel v roke pO izdajalskem svetovanju / generalom Brenerjem o ""^n načrtih na uničenje partizanov. ' ( je 'udi njega prisilil partizanski strel .km ku. Sanje o beli gardi so lako oslalc sanje .... (iLAS GORKN.ISKK 2429 50 let Gorenjskega planinstva i&Gti'M&hiPH Nove V3SI # * V Novi vait ori Rad< Gornjesavska planinska društva na Jesenicah, v Ratečah fen Kranjski gori se na proslavo 50 letnice jeseniškega pia-ninskega društva primerno pripravljajo. V okviru proslav, ki bodo v dneh od 15. do 19. julija, bo tudi gostovanje ljubljanske opere s Forsterjevim »Gorenjskim slavčkom« Pri uprizoritvi bo gostoval 163 članski ansambel v isti zasedbi, kakor med gostovanjem v Celovcu. Direktorju ljubljanske Opere kakor tudi posameznim solistom gre priznanje, da so se vabilu odzvali! »Gorenjski slavček« bo uprizorjen v sredo, dne 15. julija, na znanem letnem gledališču v Ukovi na Jesenicah. Oe pomislimo, da so bile v Ljubljani vstopnice za vse predstave' že po tri tedne v naprej razprodane, ni torej nič čudnega, da je tudi na Jesenicah in daleč naokoli za gostovanje ljub- ljanske Opere izredno zanimanje. Obisk bo zaradi ugodne zveze z vlaki in nizkih cen o-mogočen slehernemu Gorenjcu. »Gorenjskemu slavSku« bodo sledile akademije planinskih društev. Centralna proslava 50 letnice pa bo 19. juh j a na Vršiču. Takrat bodo nastopile folklorne skupine, pevski zbori in godbe, zlasti zanimiv pa bo prikaz »gorenjske ohceti«. Na večer pred proslavo bodo zagoreli kresovi, temo pa bo preganjal tudi bengalični ogenj. Na dan proslave, 19. julija, bodo fanfare raz Vršiča prve naznanile pričetek proslave. Da bodo gostje v čim večjem številu pri-stvovali celotnemu programu, bodo na kraj slovesnosti vozili kamioni. 50 letnica obstoja gornejsavskih plair.inskih društev ne bo le praznik planincev in ljubiteljev naših gora, temveč praznik vseh Gorenjcev. P. U. Iz Radovljice Za; Mestrftm domom hitijo delavci z graditvijo novega modernega kina, v katerem bo 550 sedežev. Staro kino dvorano ibo poslej prevzel njen lastnik »Partizan« in jo preuredil v telovadnico. Baje bomo Ra-dovljičani zaradi tega ostali dva meseca brez kino predstav, ker |bo novi kino odprt šele 1. oktobra. Iz Komende Splošna kmetijski zadruga bo letos s selektorjem čistila in razkuževala semensko žito. Kmetovalci kažejo tu tudi veliko zanimanje za pridelovanje semenskega krompirja. V Komendi in v sosednjih Vodicah so letos zasadili 48 ha orne zemlje z semenskim krompirjem, ki obeta zelo bogat pridelek.' Otroški portret, izdelan v ateljejih »Fotolika« v Kranju ^ v v Spati * Spoti * Spati Košarka na Gorenjskem Spomladanski del košakarske-ga prvenstva zahodne C lige je za nami. Za letošnje republiško prvenstvo so vse ekipe razdeljene v tri skupine. V A skupini so najboljša republiška moštva, razen AŠK in Železničarja iz Ljubljane. V B skupini so moštva iz Slovenskega Primorja, C skupina je razdeljena v vzhodno, v kateri sodelujejo moštva iz Zasavja, in v zahodno, v kateri so ekipe TVD »Partizan« iz Domžal, Medvod in Kranja. S tem je bila kvaliteta slovenske košarke nekako kategorizirana v dve skupini, kar se je po dosedanjih izkušnjah dobro obneslo. To potrjuje izenačenost ekip predvsem v zahodr.i ligi, kjer so skoraj pri vseh srečanjih odločali zmago koši, doseženi v zadnjih sekundah. Sodelovanje treh ekip Partizana v zahodni skupini, t. j. gorenjski skupini, potrjuje da je dobila ta lepa športna igra trdne temelje tudi v okolici Ljubljane. Le-item bi »B morali pridružiti vsaj še Tržič, Kamnik in Jesenice, kjer so nedvomno tudi dobri pogoji in zanimanje za košarko. Letošnje prvenstvo je razdeljeno v spomladanski in jesenski, del. V vsakem odigrajo e-kipe po dve tekmi', da se po-veea število tekom zaradi majhnega števda ekip. Po končanem tekmovanju se bodo prvaki B in C lige borili za vstop v republiško, t. j. A ligo. Tabela pom'ndauskega dela: Partizan Kranj 4 4 0 1 69 : 13s S Partizan Medvode 4 1 2 151 : 159 5 Partizan Domžale 4 1 3 151 : 174 5 Velik in zelo zadovoljiv u-fcpeh tekmovanja jo, da so •s<" < kipe, vsaj v Kranju, pomnožile- z novimi člani in kar jo še razveseljiv;1];', da so v.se tli ^kilpe vključilo v svoj delokrog Precej pionirjev, ki bodo v j -Sl'iiiskcin dr.!n verjetno, že tekmovali med seboj. Na tekmah, posebno v Kranju, je bilo vedno precej gledalcev in lahko trdimo, da si je košarka pridobila krog navdušenih in discipliniranih ljubiteljev. Pojavljajo se tudi razne težave. V Kranju je 'n. pr. lepo igrišče, ki pa nima vode, in za gledalce primerno urejen prostor. V (Domžalah imajo a.eer dobro igrišče, je pa preveč oddaljeno od mesta, medtem ko si ga v Medvodah šele gradijo. Večje je pomanjkanje žog, ki kvalitetno še vedno ne ustrezajo. Vsaka ekipa ti morala i-meti vsaj tri žoge, da bi bili treningi zanimivi in intenzivni. M- P. Kranjska podružnica invalidskega podjetja Fotolik je zato, da bi čimbolj ustregla željam svojih odjemalcev in si olajšala delo, pred nedavnim odprla poslovalnico tudi na Titovem trsu štev. 19 Fotolik Kranj izdeluje vso portretno, pokrajinsko in reportažno fotografijo, reprodukcije vseh velikosti ter razvija in kopira posnetke fotografov amaterjev. Zlasti lepo uspejo podjetju portreti- Zato so poročne slike, izdelane pri Foto-liku v Kranju, vsakomur drag in lep spomin. Zelo ljubke so tudi fotografije otrok, ki jih po naročnikovi želji fotografirajo uslužbenci Fotolika tudi na domu. če si tovarne ali organizatorji prireditev na podeželju žele reportažnih fotografij, naj pokličejo fotografa Fotolika! V primeri z drugimi fotografskimi podjetji v Kranju so Fotolikovi izdelki precej cenejši, kljub kvalitetni izdelavi in odličnemu fotografskemu materialu-Legitimacijske fotografije izdela to podjetje po potrebi že v 48 urah. Sest fotografij (4x6 cm) stane samo 170 din. Za kvalitetno izdelavo fotografij je bila kranjska podružnica Fotolika že večkrat pohvaljena od centralne uprave pa tudi od posameznikov, lani pa je prejela na obrtni razstavi v Kranju pismeno pohvalo- Vsi, ki se boste fotografirali v novi poslovalnici na Titovem trgu štev. 19, lahko tam dvignete fotografije. Isto velja za vsa druga naročila- V Novi va£>x pri Radovljici kaj pridno gradijo. Sezidanih je pet novih ličnih stanovanjskih hiš, tri pa so v gradnji. Večidel so jih sezidali delavci »Elana« iz Begunj. Iz Nošenj Radovljiški lovci so priredili v nedeljo v tukajšnjem kulturnem domu lovsko zabavo, na kateri so razstavili divjega prašiča, ki ga je dan poprej ustrelil na posestvu Gernivec lovec Ovsenik. Prašič je bil težak 90 kg. Iz Kamnika železničarski dom na Kisov-cu, ki leži [1200 m visoko v Kamniških planinah, je preteklo soboto dobil električno razsvetljavo. Na strmem pobočju so delavci postavili 39 drogov; nekatere prav v živo skalo. Vod gre iz doline Grne ob znani žičnici, zato so dani vsi pogoji, da potegnejo električno napeljavo še poldrugi kilometer do novega planinskega doma, ki ga gradijo domžalski planinci na Veliki planini. Tovarna usnja je začela graditi nove ložiinice, zato so morali podreti nekdanjo gostilno Prusnik, nasproti mestne klavnice. Prehoda med novotrškim mostom in šutno poslej ne bo več, ker ga bo zaprlo novo tovarniško obzidje. Skoraj vse kamniške trgovine, so v teku letošnjega leta prenovili in modernizirali. Pred nedavnim so dobile tudi nove napisne table. Zdaj bo renovirala svojo trgovsko poslovalnico tudi Kmetijska zadruga. Leseni šušev most čez Nevljico pod Staiim gradom bo končno zamenjal nov betonski most. za katerega bo mestna občina žrtovala 10 milijonov dinarjev. Iz Zapuž Industrija sukna v Zapužah je letos močno povečala proizvodnjo, zlasti ko je popolnoma dogradila novo moderno predilnico in jo opremila s stroji-Zaposlila je več novih delavk. Ko bo proizvodnja stekla tudli v spodnjih prostorih nove eno-nadstropne predilnice, se bo število delavcev spet povečalo. Sah Fr. Holchaker, lržavni izprašani dentist Kranj — no sprejema toonke od 80 julija do 8. avgusta 1953. Marljivo jeseniško šahovsko društvo je v letošnjem letu odigralo že lepo število dvobojev, turnirjev in brzoturnirjev. Pred 'kratkim se je ob priliki Kulturnega tedna na Hrušici udeležilo meddruštvenega mo-štv enega turnirja, ki ga je or-gamdziralo tamkajšnje DPD »Svoboda«. Sodelovala so štiii društva, zmagalo pa je jeseniško moštvo in prejelo lep pokal. Rezultati dvoboja: 1. ŠD Jesenice 19 točk, 2. ŠD Kranj 14,5 točke, 3. ŠD Radovljica 9 točk, 4. Hrušica 1.5 točke. Jeseničani so gostovali tudi v Novi Gorici in z domačimi šahisti odigrali prijateljski dvoboj. Zmagali so gostje z rezultatom 8:2. Šahovski dvoboj med Kamnikom in Podgorjem so je končal / rezultatom -'>'■■ : \% v korist Kamnika. Kamnik je postal z 12 točkami v spomladanskem delu prvenstva zahodne skupine odbojkarski prvak. Iliiija je dobila 2 točki manj. Na tradicionalnem športnem dnevu, ki ga priredi vsako leto gradbeno podjetje »Beton« v Celju, so predstavniki kamniškega kolektiva ,/Sloveni ječo sto-r. osvojili prvo mesto. OBJAVE * SPOREDI * OGLASI „Glas Gorenjske' v vsako hišo CU§IL*»K1 KOTIČEK V.se gasilske enote okraja Vl';uij obveščamo, da bo ob r>niiki 70 letnice PGD Tržič, 2e- julija, I. pionirski gasilski nastop v Tržiču Tako množil en nastop pm. ',r.i'>'V-gnsileev je edinstven, /"'l'(> vabimo vsa. prostovoljna -ka in industrijska dru-*, a> da so nastopa udeleže v ''""Veej,.,,, litrvilll ter S telil P*°W.rjem-gasilcein dokažejo, J1'1 "Jlllov trud eenijo To pa 'l"je gasilsko zavest v naših "'' imla j.ših! ''ozivaino vsa PGD in Pl< JD, d;, „. "" dO 20, 1. m. sporoče, koli- ko članov se bo nastopa udele-žilo Ker jo prireditev okrajnega značaja, želimo, da se sleherno društvo odzove našemu pozivu. Vse novo ustanovljene pionirska desetine pozivamo, naj se •/. vso vestnostjo pripravljajo na nastop. Posebna Ikonmaja OGZ (bo v prihodnjih dneh obiskala vse desetino, proveu I a njhovo dejavnost ter ob tej priliki razdelila pionirske obleke. Na pomoč! V d. sekretar: Predsednik: Makso Tvrdy V« ktor Bizjak kino Letni kino »Partizan«, Kranj: Ul. do 17. julija ameriški film »Hitrejši od zvoka«. Predstave ob 20.30 uri. Kino »Storžič«, Kranj: 10. in lil. julija slovenski film »Svet na Kajžarju«. 10. julija predstavi ob 16. in 18. uri, 11. ju j ja pa samo ob 16. uri. Do 12. julija ameriški film» Napolni čašo«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. mi, ob nedeljah ob 16., 18. in (20. uri. V nedeljo matineji ob 8 30 uri -Hitrejši od zvoka« in ob 10. uri. »Svet na Kfijžajrju.« 13. julija angleški film «Za Kvlove ni prostore«. 14. in 15. julija ameriški film »Hitrejši od zvoka«. Kino Svoboda« Kranj-Stra- /.išče: 10. do /12. julija slovenski film »Svet na Kajžarju«. Predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uii, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V soboto zvečer dvojni program: Svet na Kajžarju« in »Napolni čašo«. V nedeljo ob 10. uri matineja »Napolni čašo«. Mostni kino »Radio«, Jesem- nice: 11. do 14. julija ameriški barvni film »Veliki Cairuzzo«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20 uri. V nedeljo dop. matineja istega filma (vstopnina 10 din). 15. do 17. pulija angleški film »Najsrečnejši dnevi«. Letni kino »Svoboda«, Jesenice, 1 1. do 1-1. julija ameriški barvni film »Veliki Caruzzo«; 15. do 17. julija angleški film .»Najsrečnejši dnevi«. Predstave ob 20 30 uri, v slučaju slabega vremena je predstava ob 16. uri v kino »Radio«. Kino Jnvornik-Koroška, Bela: 10. do 12. julija jugoslovanski film »V viharju«. Predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob is in 20. uri, v nedeljo ob 16., 1«. in 20. uri. V nedeljo dop. matineja istega filma (vstopnina LO din i Kino »Plavž«, Jesenice: 11. do 13. julija avstiijski iilni »Dvorni svetnik Geiger«. Predstave ob delavnikih ob 18. in •jO. mi, v nedeljo ob /16., IS. m 20. uii V nedeljo dopoldne malne'ja istega filma, (vstopnina, 10 din). 14. do 16. julija francoski film »Ljubimca iz Vero-ne«; 17. do 20. julija ameriški barvni film »Ljubezen je lepa«. Mestni kino Kamnik: do 14. julija francoski film »Ustreljen ob zori«; 15. do 19. julija ameriški film »Rebecca«. Mostni kino Domžale: do 12. julija ameriški film »Rebecca«; 15. in 16. julija francoski film »Panika«; 17. do 19. julija italijanski barvni film »Bagdadska roža«. MAjLI oglasi Kupim v Kranju enodružinsko hišo z vrtom. Resne ponudbe pod »Takoj plačljivo« poslati na upravo lista. Snažilko |dveh pisarn takoj rabimo. Delo v večernih urah. Ponudbe poslati pod »Vestna moč« na upravo lista. Itaznašalca za mesto Kranj rabimo takoj. Ponudbe na u-pravo »Glasu Goienjske«. Mestni odbor Zveze borcev v Kranju poziva vse hranitelje otrok padlih borcev, da priglasijo otroke, ki imajo veselje do kakršnekoli obrti, oziroma tiste, ki imajo premajhno šolsko izobrazbo in bi želeli vstopiti v pripravljalni razred. Podrobnejše informacije dobite v pisarni ZB. Sedež motornega kolesa sem izgubil 5. junija popoldne med Gorenjo vasjo in škof jo Loko. Pošten najditelj naj ga odda postaji LM Škofja Loka. I* rok lic! Podpisani: Cilril Bogataj, Marija Košir in Marija Bogataj, stanujoči na Gešnjici pri Železnikih nad Škofjo Loko, obžalujemo in preklicuje-mo vse, kar smo 18. junija 1.1. govorili o komisiji, ki jte pregledovala cesto Gešnjica—Rudno. Iščem vajenca, šifrer Janez, klepar in kotlar Stara. Loka, p. škofja Loka- Dva vrtnarska učenca sp."j me taikoj invalidsko podjetje »Vrtnarija«, Kranj, Stražišče Po možnosti iz bližino Stranišča, i Prodam enonadstropno hišo s sadovnjakom v bližini Kra-I ei. Ponudbo na upravo lista pod »Ugodno«. Izgubila sem temnordečo jopico 6. julija, na poti od Naklega do Križ. Najditelj dobi nagrado. Pepca Bratkovič, Sp. Preska 11, Tržič. objave Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Ljubljana razpisuje službena mesta stalnih cestarjev na sledečih cestnih odsekih : Na cesti: 1/1 odsek št. 28 Jesenice—Ja-vomik od km 868.500 do km 872.500. I/l ods- št. 29 Jesenice—Hrušica od (km 872.500 do km 875.000. 11/301 ods. št. 4 Vršič od km 9.000 do km 11.650. I/l ods. št. 212 črnivc—Radovljica od (km 846.587 do km 850500. I/!l ods. št. 24 Lesce—Žirovnica od km 855.000 do km 859.500. 11/315 |ods. št. 5 Soteska od km 12.000 do km 14.500. I/l ods. št. 20 Kranj—(Naklo od km 838.000 do km 842000. 11/314 olds. št. 19 Vodice—Moste od km 77.000 do km 80500. II/32il ods. št. 1 Naklo—žeje od km 0.000 do km 2.500. 11/319 ods. št. 12 Jezersko od km 29500 do km 32.500. ti/319 ods. št. 13 Jezerski vrh od km 32500 do km 35.800. 11/323 ods. /št. 6 Kamnik od km, 11.000 do km 14.000. H/323 ods. št. 3 Mengeš od km 4.500 do km 6.500. H/323 ods. št. 9 Črna—Gmivc od km [20.000 do km 23.000. H/323 ods. št. 10 Grnivec od km 23.000 do km 25.900. 11/324 ods. št. 8 Ljubljana— Lučna od km 24.670 do km 29.015. i n/328 ods. št. 2 Sv. Jakob- Dol od km 8.860 do km 11.732 H/328 ods. št. 4 Dolsko od km 11.750 do km 17 250. 11/329 |ods. št. 3 Cerovec—Moravče od km 19.000 do km 22.750. Interesenti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: odslužen vojaški rok, starost ne nad 35 let, izobrazba dovršena osnovna šola, zaželjena izobrazba v zidarski, tesarski ali sorodni stroki. Prošnje je vložiti do 25. VH. 1953 pri Upravi Iza ceste LR.S, Tehnična sekcija Ljubljana — Parmova 33. OBJAVA ESPERANTSKEGA DRUŠTVA V KRANJU Za udeležence mednarodnega kongresa esperantistov, ki bo v Zagrebu od 25. 7 do 1. 8.1953, je glavna direkcija za železnice odobrila 50%, popust. Popust velja za vse jbrze in potniške vlake 2. in 3. razredov. Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozno karto in zahtevajo obrazec K-13, katerega dajo žigosat na kongresu, kar velja Za brezplačno povratno vožnjo. Sprejeli smo sporočilo, da kongresnine ni potrebno plača. čati, temveč udeleženci plačajo za vsak dan prispevek le 100 din. Odbor. Izžrebane srečke loterije sindikata usl. LOMO v Kranju I. dobitek radioaparat »Savica« prejme lastnik srečke štev. 2479. Ostale dobitke prejmejo lastniki naslednjih srečk: 26, 287, 466, 529, 539, 600, 647 657, 899, 935, 947, 951, 997, 1008, 1092, 1149, 1196, 1244,' 1300, 1327, 1349, 1384, 1469, 149l' 1502, 1533, 1702, 1764, 1776, )1934, 2002, 2126, 2161, 2224 , 2234, 2418, 2457, 2509, 25 28, 2543, 2589, 2594, 2670, 2671, 2726, 2745, 2747, 2755, 2825, 2951, (2966, 2970, 3046, 3076 3107, 3176, 3188, 3261. 3268^ 3284, 3296, 3395, 3467, 3631, 3605, 3786, 3909, 3911. 3982, 4039, 4062, 4234' 4267. 4367^ 4398, 4637, 4649, 4695. 4745, 4808, 4895, 4916, 4984, 4998, 5000, £011, 5050, 5223. 5276, 5278, 5281 5295, 5384, 5435, 5443, 5478, 5612, 5631 5706, 5736 5802, 5830, 5835, 5900. 5921,' 5942, 5975, 5977, 6029, 6036, 6038, 6393. 6450, 6451, 655!l, 6598 6648, 6748, 6812, 6843, 7046, 7101, 7115, 7251, 7357, 7361 in 7459. Dobitke izdaja podružnica NB 611 Kranj mesto. Dobitke je treba dvigniti najkasneje v dveh mesecih po žrebanju. (JLAS GORENJSKF |J Gnojenje travnikov se izplača 0bčinski praznik žirovnice Rezultati poizkusov pedološkega odseka ljubljanske agronomske fakultete v kranjskem okraju 19. julija vsi na partizamko slavje KULTURNE NOVICE Kdo od Gorenjcev ne pozna ku nad šolo uprizorili igro iz Most pri Žirovnici, povezanih partizanskega življenja, kasne- V prejšnji številki smo objavili članek »živinorejcem po ali 8733 dinarjev dobička. Par- z junaškimi dogodki v NOB ? je bodo zagorečl taborni ognji, košnji«, danes pa priobčamo izsledke poizkusov pedološkega cela, gnojena s fosforjem in Skromni sp- menik 129 talcem, V (nedeljo se prično slovesno- odseka ljubljanske agronomske fakultete, ki jih v kranj- kalijem, je dala nekaj slabši ustreljenim 09. Jurija 1.1942, je sti že ob 9. uri dopoldne s sve- rezultat', vendar je bil pov- Prijča okupatorjevega besa za- čano komemoracijo v Mostah, prečni hektarski donos še ved- radi požiga železniškega mo3'tu kjer so Nemci postrelili talce. 200 kg/ha Nit no za g,1(1 kg. vecij kakor na v Mostah. To junaško dejanje Nato bodo navzoči krenili na skem okraju opravlja poljedelski odlbor OZZ Za dvig živinoreje je nujno III. parcela potrebna zadostna količina kva- romoncala in 20 kg/ha K-soli negnojenem zemljišču Najbolje naših, tedaj še slabo oborože- lepo urejeno partizansko po- litetne krme. Na travnikih, ki IV. parcela — 1500 kg/ha Nit nam dajejo osnovno krmo — seno, je sedaj še zelo majhen donos. S smotrnim in zadostnim gnojenjem pa bomo znatno dvignili hektarski donos tudi na travnikih. Zato je polje- romoneala in 200 kg/ha K-soli V. parcela — 200 kg/ha Nit romoncala , 500 kg/ha super- fosfata in 200 kg/ha K- soli. Pred gnojenjem so z vseh nih borcev, je bilo ogromnega kopališče, kjer bo prav tako gnojena z dušikom, fosforjem 1»°™»»» »aj je onemogočilo komemoracija. pa je obrodila parcela. po delski odbor OZZ v Kranju pod parcel vzeli zemljo in jo anali-vodstvom agronomske fakulte- zirali, da bi ugotovili, kakšne te letos spomladi začel s po- hranilne snovi ima. Vsaka in kalijem. Donos je bil izredno visok: na en hektar 1833,3 kg več sena kakor na negnojenem svetu. (154,27% več sena ali za 12.983 din večji zaslužek). vsakršen transport v okupa- Po poklonitvi padlim talcem torjevo deželo. Zato ta dan ne in borcem bo na istem prorto-more biti n.kdar pozabljen! ru kot prejšnji večer pester kul ZB in druge organizacije na turni program, pri katerem področju žirovniške občine ze bodo sodelovale vse skupine vsa leta po osvoboditvi proslav- mladega društva »Svoboda« —-ljajo ta dan s počastitvijo pad- godba na pihala, ljudske plesne Na podlagi teh rezultatov ^ žrtev. Zadnji dve leti je ta skupine, pevski zbor, dramat-izkusnim gnojenjem travnikov, parcela je bila posebej pokoše- lahko trdimo, da se gnojenje počastitev dobila širši obseg: ska skupina, fizkulturniki in Poizkusni travniki so v Nak- na, seno stehtano in prav ta- travnikov res izplača. Vendar organizirah so namreč partt- šolska mladina. Po kulturnem iem, Šenčurju, Cerkljah, Mo- ko kot zemlja analizirano. Po- povsod ne bomo dosegli enako zanski tabor. programu bo ljudsko rajanje, šah, Smledniku itd. Vsak poiz- pcCn,e podatke bomo imeli, ko (j^rih rezultatov, iker vsaki Letos bo proslava tega dne Strelska družina bo omogočila kusni travnik je bil razdeljen bomo z instituta dobili analizo zemi^ ne piija vsako umetno — na žeiJ° vsakoletnih udeie- streljanje vsem ljubiteljem te. na 5 parcel v velikosti enega zemlje in sena, kakor tudi te- *——• 1^^« »-1 -~ « rta « k. gnojilo Kakšno gnojilo bi zem- žencev iE Tržiča, ki so bil 5. ga športa. Od 8. ure zjutraj bo ara in takole pognojen: žo in analizo otave. Dosedanji ?.. . u v ^ m za(lržani zaradi proslav- vsako uro odpeljal z Jesenic v I. parcela — brez" gnojenja rezultati so pokazali, da umet- v* ustrezalo, nam pove Kemac- ljan;ja 50 letnice tovarne »Tri- Žirovnico poseben avtobus, (kontrolna) na gnojila močno vplivajo na na analiza! glav« — šele 19. t. m.; zato pa Prepričani smo, da se bo slo- n. jparcela — 200 kg/ha Nit dvig hektarskega donosa, romoncala »m 500 kg/ha super- Hektarski donos na posame fosfata znih parcelah: I. košnja JO 1 negno-jeno li dušik-fosfor III dušik-kalij IV fost>r-kalij V dušik-fosfor-kalij Pare donos več sena donos več sena donos več sena donos več sena 1 2600 3500 m 2700 100 3300 700 4000 1400 3 2000 3300 1300 2600 600 2500 500 3100 1100 3 3700 4600 900 4900 1200 3800 100 5200 1500 4 4700 6300 1600 5400 700 4800 100 5900 1200 5 2550 3950 1400 3550 1000 S500 950 5050 2500 6 4000 6200 2200 4500 500 4100 100 4700 700 7 4(500 5700 1100 5400 800 5450 850 6400 1800 8 3750 5000 1250 4950 1200 4650 900 5650 1900 9 2500 5900 3400 6300 4100 4800 1300 6900 4400 Povpr 3377,7|4938 8 1561,1 4511,1 11333 4100 1 611,1 5211,1 1833 Nujno potrebno je, da pit- bo še slovesnejša kakor doslej, vesnosti udeležilo veliko ljudi hodnjo pomlad res pričnemo z Ker bo 19. julij proglašen za iz bližnje in idaljne okolice, množičnimi poizkusi gnojenja praznik žirovniške občine, bo- predvsem pa nekdanji borci in travrikov. Takrat šele bodo re- do vse vasi praznično okrase- aktivisti, (ki so se med NOB zultati res pomembni in za vse ne: postavili bodo mlaje, hiše borili pod Stolom. Družine, ki uporabni, če pa ibom/o ikemič- pa okrasili s cvetjem, zelenjem so jim v najhujčih dneh nudile nim gnojilom dodali še hlev- in zastavami. zavetje in pomoč, in teh v ži- skega gnoja, nam bodo trav- V soboto, 18. julija, na večer rovniški občini ni malo, jih z niki dali še več krme! pred praznikom, bodo v gozdič- veseljem pričakujejo! S sodišča Uslužbenci KZ kaznovani zaradi malomarnosti S tabele je razvidno, da je z 145,51. ali 11.361 dinarjev do- dušikom in fosforjem gnojena tička. Gnojenje z dušikom in parcela dala na ha povprečno kalijem je dalo na 1 ha 1133,1 1561.1 kg več sena kot negno- kg več sena kot negnojena jena. V odstotkih izraženo zemlja, t. j. 133,75 odstotkov Kapar vedno bolj ogroža naše drevje Severni del ljubljanskega o-koliškega okraja je precej bogat na sadnem drevju, taiko da piinaša sadni pridelek sadjarjem lepe dohodke. Posebno je na sadju bogata bližnja okolica Kamnika, Domžal in Moravč. Sadjarji pa so Iv zadnjih letih preveč zanemairilt. čiščenje in nego dreves, zato se je kapar, ta največji škodljivec in uničevalec sadnega drevja zelo razšiiiil. Zadnjo zimo so res marsikje drevje očistili in škropili, toda zdaj, poleti, ko bi morali akcijo ponoviti, niso tega še nikjer stoiili, kljub temu da se kapar prav sedaj najbolj širi. ' 1 Posebno žalostno je stanje v Domžalah, kjer je pravo leglo kaparja. že pozimi je posabna komisija za zatiranje tegVa škodljivca zaznamovala vsa drevesa, ki jih je kaipar že popolnoma uničil. Ta drevesa s suhimi vejami bi morali posekati, pa še zdaj stoje m pričajo o veliki nemarnosti njihovih lastnikov. Mar se ti ljudje ne zavedajo, v kakšno nevarnost spravljajo ves sadni okoliš? Kapar se tu bohotno širi in s tem ogroža vse predele od Domžal do Moravč, Črnega grabna in Kamnika. Da zatinejo ikaparja, bi se morala resno pobrigate tudi mestna občina v Domžalah in pov/. 't 1 ostre ukrepe proti vsem, ki n9 bi temeljito očistili sadnih nasadov. Le tako bomo prepre-1 da nam kapar ne bo uničil vsega sadnega drevja. V času od 8. do 19- septembra 1952 je Okrajna zveza kmetijskih zadrug Kranj revidirala poslovanje v trgovini Kmetijske zadruge Visoko in ugotovila 419.793 dinarjev primanjkljaja Ta primanjklaj se je do novega leta [povečal na 432.531 dinarjev Revizorji so vso zadevo javili javnemu tožilstvu. Preiskava je pokazala, da so uslužbenci trgovske po-slovalr.ice KZ Visoko precej p vestno in nemarno opravljali službo. Zato se je morala pred kratkim zagovarjati pred sodiščem pTlovodkinja Frančiška Pečar, pomočnica Frančiška Cvek knjigovodja Albin Šter. Sodišče je prepričano, da nosita vso odgovornost za primanjkljaj predvsem poslovoclkinja in knjigovodja. Poslcvodkinja je namreč kršila vrsto predpisov in opustila razne ukrepe, po katerih bi imela poslovod-kinja in knjigovodja vedno pregled nad uspehom poslovalnice, nadrejeni zadružni in revizijski organi pa hitro in točno kontrolo. Knjigovodja km -tijske zadruge je delo poslo-vedkinj0 in finančni efekt trgovine vse premalo kontroliral. Nezanesljive inventi«-e in knjigovodstvo v zaostanku sta nudila kaj slab *.n nezavidljiv pregled nad finančnim stanjem v trgovini. Že ob koncu leta 1951 so u-gotovili v tej zadružni trgovini, približno 160.000 dinarjev primanjkljaja Kasneje so ta primanjkljaj na čuden način ( ;i:aviedi. Tudi ob koncu prve- ga tromesečja preteklega leta je knjigovodja vedel, da je v trgovini, primanjkljaj. Zaradi pomanjkljive povezave med trgovino in (knjigovodstvom pa je knjigovodja razčiščevanje primanjkljaja zavlačeval tja do začetka julija, ko je primanjkljaj že znatno narasel. Na podlagi vseh teh ugotovitev in dokazov je sodišče obsodilo poslovodklnjo in knjigovodjo zaradi, nevestnega dela v službi, čigar posledica je precejšnja gmotna škoda. Upoštevaje vse olajševalne in obte-ži-lne okoliščine je i poslovod-kinjo i knjigovodjo obsodilo na 6 mesecev zapora, škodo, nastalo v trgovini zaradi nevestnega poslovanja obeh uslužbencev, bo moralo KZ Visoko iztožiti s ci\» lno tožbo. Pomočnico Frančiško Cvek je sodišče oprostilo. iRes je tudi Cvekova delala napake, vendar je vse te napake videla pil nadrejeni poslovodkinji, zaradi česar &e ni mogla, po mnenju sodišča, zavedati usodnih posledic. Tudi ni pričakovati, da bi pomočnica, ki se je komaj izučila poklica, pri delu popravljala napake poslo-vodkinje in to še celo ne, |če je poslovodkinja samozavestna, kakor na primer iPečarjeva. Sodna razprava je dokazala tudi, da niti upravni niti nadzorni odbor KZ Visoko nista nadzorovala svoje trgovine. Predvsem bo nujno poskrbeti za boljša in varna skladišča, da bi bila možnost kraje izključena. Sedanji primer bo odboru nedvomno dobra šola za-bodoče. Anton Proscn iz Šenčurja pri Kranju je šel letos (14. maja v večernih urah močno vinjen proti Šenčurju. Po cesti je kričal in vpil, da bo vse poklab Ko se je mimo pripeljal kolesar Franc Svetina, ga je Prosen podrl. Pri padou si je Svetina raztrgal obleko. Nato je vinjeii Prosen brez vzroka navalil nanj, ga začel pre-teptati Iti brcati. Prizadejal mu je otekline in krvave podplutbe po glavi in desni nogi- Ko je Svetina uvidel, da je Prosen mofino vinjen, mu je pobegnil. Dopisujte ▼ „4»his (»orenjske" Prosen je na sodišču zanikal, da bi Svetino napadel Izjavil je, da sta. sie 1° s kolesi zaletela ter prevrnila. Sodišče obsojencu ni verjelo, ker sta še dve priči potrdili, da je res v pijanosti razgrajal. Za surovo vedenje in zaradi poškodb, pri-/.adejanih Svetini, je sodišče Prosena obsodilo na 14 dni zapora. Med vestmi s sodišča smo le| os 7. marca objavili, da sta bila Franc in Marija Albreht • z Snakovega pri Križah obsojena na 2 meseca, zapora zaradi krivega pričevanja. Med ponovno razpravo j.,, .sodišče ugotovilo, da »ta Albrehtova govorila resnico in zato prvotno sodibo razveljavilo. Domžale Vajensko šolo v Domžalah je letos obiskovalo )83 vajencev, od teh 70 moških in 13 žensk. Z odličmm uspehom so izdelali 3, s prav dobrim 12, z dobrim 28 in z zadostnim 13. Skupno je izdelalo 56 vajencev. Popravni izpit ima 22 vajencev, 5 jih je padlo; eden je izgubili celo pravico do nadalj-nega šolanja. V kovinsko stroko je vključenih 38 učencev, v usnjarsko 8, v tekstilno 10 in v lesno stroko 26 učencev. K zaključnim izpitom se je v junijskem roku prijavilo 15 moškth in 5 žensk, skupno 20 vajencev. Izpit je opravilo 17 vajencev, trije pa imajo popravni izpit. Za šolsko leto 1953—54 se je vpisalo na domžalsko gimnazijo 482 dijakov: v prvi razred 201 (110 moških in žensk), v dirugi razred 138 ( 68 moških in 68 žensk), v tretji razred 91 (45 moških in 46 žensk) in v četrti razred 54 (17 moških in 37 žensk). V piimeri z lanskoletnim vpisom se je število gimnazijcev povečalo letos za 56. Kaže, da bo v šob 1. 1953— 54 na domžalski gimnaziji 12 oddelkov, t. j. 5 oddelkov prvega razreda. 3 oddelki drugega in po dva oddelka tretjega in četrtega razreda, Letos je obiskovalo domžalsko gimnazijo 426 dijakov _ 208 moških in 218 žensk. Razred je izdelalo 236 dijakov: 10 z odličnim, 38 s prav dobrim, 111 z dobrim in 77 z zadostnim uspehom. Popravne ipite ima 148 dijakov In 2 razredni izpit. Razred bo ponavljalo 40 dijakov. Letos je padlo 9,39% dijakov, lani 14,4%. Popravne izpite ima letos 36,2% dijakov, lani pa 30,5%. * Doslej je glavni poverjenik »Prešernove družbe* v Domžalah pridobil v domačem kraju 113 rednih članov. Največ članov sta doslej zbrala tov. Marija Zakrajšek in tov. Anton Topol ovec. Dijaki domžalske gimnazije so postali podporni člani te družbe in so nabrali že 5000 dinarjev. Kako poteka pp dobivanje članov po delovnih kolektivih, še ni znano. Vsekakor pa bodo morali z zbiranjem članov pohiteti vsi [poverjenikv. Vodice Godbeno društvo v Vodicah praznuje v nedeljo 30 letnico svojega obstoja. Kovor V prosvetnem domu je gosto-stovala v nedeljo igralska sku-!' n,a KUD »Dobrča« iz Leš s Petrovičevo komedijo »Vozel«. Sorica Prosvetno društvo »Branko Trojer« iz PodJbrda je gostovalo v nedeljo na odru našega zadružnega dnina z .lin čičJ !o-vekarjevim -Desetim bratom«. Mestni odbor Zveze borcev v Kranju je pred nedavnim povabil vse vojne sirot© s področja mestne občine Kranj na izlet v partizansko bolnico »Fra-nja« (na Primorsko. Vabilu se je odzvalo okoli 200 pionirjev Brezplačno prijetno vožnjo z avtobusi sta jim omogočila tovarna »Iskra« in LOMO Ki mi, vse druge stroške pa je krila Zveza borcev. Nedelja. Kranj «e tokrat drugače prebuja, kakor druge dni. Na cestah ni kolesarjev v delovnih oblekah, ni smeha deklet, kk gredo v tovarno. Ves Titov trg preplavlja otroško čebljanje, veseli vzkliki- Potem zabrne avtomobilski motorji in že se $>.va kopica zgnete na udobne sedeže v avtobusih. Odhod). Kranj zajame spet tišina. V avtobusu Smeh, veselje, še šoferji so dobre Ivoljie, čeprav so jih malčki pripravili: ob počitek. — V oblakih prahu izginja za nami ištkof ja Loka. Marsikateri pioniir se še ni vozil tod, zato zvedavo pogleduje skozi okno in se glasno čudi vsemu nenavadnemu. >Domačija Ivana Tavčarja«, opozori gimnazijec. Potem .poskušajo »starejši* izletniki glasno obnoviti vse, kar vedo o pisatelju Visoške kro- nike ... Pot jie dolga, potočku z ranjenimi borci, z živežem na nunah in taiko ja vsaka sled za njimi izginila. Med borci, ki so vedeli za »Franjo«, pa tudi mod najzauplivejsimi <• vili ni bilo izdajalca. Nekoč se je pet Nemcev močno približalo bolnišnici. Stredi ilz partizanskih pušk pa so jim za zmeraj preprečili namero ... P.esede tov. I 'agona so pionirje pretresle. Preden so zapustili bolnišnico, so resnih obrazov z cnoininutniiin molkom počastili > pomiri padlih borcev. Medtem so marljive kuharice Elektro-gospotlarske šude v Cerknem pripravile vojnim sirotam odlično kosilo. Po izle-tn v »Franjo jim je še posebno teknilo. (Caš pmd o moda ne bi bili partizan* ^ ' Polni lepih in trpkih «Pf*"£[ n<.v so se pionirji proti vev vrnili domov. ^ 0LA8 GORENJSKE GLAS GORENJSKE MIHIH K ŠTEV. 28. Priloga za poduk in razvedrilo 11. VII. 1953 „Zgodba" o treh Macih, ali moderna inkvizicija raz Danes ie vpliven član des- izdajali: Sovjetski zvezi skrivnega krila Republikanske nost atomske energije je to stranke fen pobornik McCar- hajko razbesnelo do skrajnih thyjeve politike. Agenti velikih kompanij meja. Vse vprek se je — popolnoma neosnovano, seveda obtoževalo razne znanstvenike in javne delavce vohunstva. Obtoženi so bili Eleonora Roo-sevelt, Charlie Onaplin, itd. Popuščanje mednarodne napetosti vsekakor n© vpliva pozitivno ha to hajko. Zato ni čudno, da prav McCarthv in McArthur odločno nastopajo proti sklenitvi premirja na Vsi trije Maci često uporabljajo ibesedl »plačan agent«. S tema besedama poskušajo onemogočiti vse svoje politične nasprotnike. Toda ne bi morda ta etiketa pristajala najbolj koreji. »Ves svet bo ploskal prav njim samim? Sing'Man Riju, ker je (izpustil McCarthv — je po pisanju ujetnike«, je izjavil McCarthv. angleškega tiska — eksponent McArthur pa je mnenja, da je velikih kompanij srednjega vsako> premirje neumnost. »Ko-zahoda. V zadnjih štirih letih rejo je treba zavzeti s silo«, je je dobil od teh kompanij več izjavftl, »nato pa nadaljevati kot. četrt milijona dolarjev »ho- borbo, dokler ne spravimo na norarja«. Nek ameriški Kat pi- kolena tudi Kitajske.« „ _ , j % , . „ Jj» • še da McCarthy dobiva od ve- In komu kloiristijo težnje cCartny, Mc Carran na McArthur. Ljudje o katerih J>KW ^ trustov in k0rnpanij vsak treh Macov, da se mednarod- dan poldrugi tisoč dolarjev ni položaj spet zaostri? Odgo. (pilbližno pet delavskih me- vor je lahek: tistemu, ki jih sečnih plač). Vneto ga podpira pri delu podpira. Toda njim tudi katoliška cerkev s kardi- nasproti stoji ves napreden nalom Spellmanom na čelu. svet, ki je vsakakoir močnejši. Velik vpliv na vse tri Mace, Vprašanje je le, kdaj bo sena- iz vViseonsina in drugima ma Maconra o.dzvonilo. Z ogromnimi manihanacijami in izkoriščanjem kitajskega ljudstva si je zbral ta ti mog fantastično pre- Mgotovo noben pošten demokrat nia svetu ne govori s simpatijami. Vsak dan beremo o novih in novih »podvigih«, s katerimi ti moderni inkvizitorji mučijo Američane. Tistega, ki se ne strinja z njihovimi metodami, preprosto proglasijo za »plačanega agenta tuje države ali organizacije«. Tako »lovijo »čarovnice« — kot je njihovo akcijo n med tovosti in strahu. Najnovejša poteza McCarthvjc _ ---------- fl™,m?vna hišn £il, ki stoje za njim, je požig nad 30.000 knjig, ki so bile I-nau,cna ".r1; zaradi »nevarne in puntarske vsebine« odstranjene iz ameri ških javnih čiitalnic. Upravičeno se sprašujejo ljudje, kje dobiva ta »mali Hit- moženje. V različne kompanije ier« (tako imenujejo nekateri McCarthvja) In peščica ljudi ZDA je že do danes vložil na sto. okrog njega oporo, da se lahko tako nezaslišano »šali z demo- tinie miijj,onoiv dolarjev. Od tod kracijo in civilizacijo. Zato ne bo odveč, če malo podrobneje njegov velik vpliv na desno pogledamo, kdo sploh Miaot so, kdo istojl za njimi in kdo jih sililo Republikanske stranke, ganlzacije«. laico »lovijo »čarovnice« — mm. je njuiiovo »*£iy na vge tri M y < nazvalo angleško ftasop^r-- ge {ve* tapt leto zji ra.zisk.n-an jo •■•proti-"""'ii.^ke ,irjavnosti«. Do se- je obtožil že na stotfcnie u-8luižbencev vseh mogočih ame- stavil s položaja komandanta stanovah vgnezdili vohuni in a- b šumeči Savi, visoko na podlaga precej globoko, in £t- studencu kar precej. »Kaj, ži- sončnih konglomeratnih oer pri gozdu »Dobrava« glob- vali? Še nikoli nisem videl terasah, leži prijetna va- lje kot pri Udnem borštu, in drugega, kot močeradovega sica Okroglo. Vsi jo go- dalje pod Dobravo- V savski paglavca!« bo mogoče reker zadnjih predsedniških volitvah hajka proti, namišljenim agen-kanđiidiiriai1, je doživel hud po- tom. Odkritje vohunov, ki so sil OZN na Koreji. Ko je na genti. Začela se je vsesplošna tovo P<>znat€ Pa znameniti, na kotlini pa pride n|i površje, kak domačin, ko bo bral te vr- videz neznatni votlini v gozdu Skladi miocenske sivice so stice. Res je, da sta samo »Dobrava«, kjer je prišlo m'ed potemtakem nagnjeni od Ud- močeradov paglavec ali kaka okupacijo do hudega boja med nega boršta proti Savi), le v mlada postrv, ki so jo prinesli trinajstimi partizani in števil- nakeljski kotlini je ta podlaga sem ribiči, edini večji živali te-nimi Nemci. Tudi »Dom sle- bolj globoko. To pa je zasluga ga studenca. Vendar je še ne-piih« — graš&na pokojnega Tržiške Bistrice, ki je nekoč broj drobnih živalic, ki jih pre-prešornoslovca Toma Zupana tekla po tem svetu in se v prosto oko komaj opazi. Na-— Je gotovo vsakomur poznan, Struževem izlivala v Savo. — štel bom le nekaj najznačtl-saj hodijo sem na oddih slepi Struževska mlaka je ostanek nejših predstavnikov drobne li-ljudje, ki jim je tu res. (lepo nekdanje struge- — Voda, ki mnofavne tega studenca. Proti m prijetno. teče pod zemljo po apnenčevih večeru ali v deževnem vreme- čisto ob Savi, pod konglo- skladih. lma v sebi precej raz- nu zlahka opazimo na kame-meratnami terasami v senci stopljenega apnenca. Ko pride nju polžke Bvthinella ali An. košatih borov, smrek, bukev m pod Okroglim na površje, teče cylus fluviatilis. Tudi planin-hrastov, se vije ozek potoček, najprej skozi razne mahove, m vrtincarji so ^Q p0g0sti. Domačirl ga imenujejo Mli- na katerih se apnenec useda, narjev studenec, saj teče po Sčasoma jih tako obda z vseh mlinarjevem svetu in naposled strani, da ostane od mahu le goni mlin. Marsikdo ga pozna še oblika, videti pa je le ap-po kamnu, imenovanem »leh- nenec. To je torej tisti zname-njak« ali l»apneni, maček«, niti lehnjak ali apneni maček, vendar večjemu delu ljudi, še katerega je bilo včasih ob ni znan, zato si ga čisto na Mlinarjevem studencu zelo ve- kratko oglejmo. liko. Geprav ga je sedaj malo tlh te^a P°točka? Toliko zam- Studenec izvira precej niže manj, prav gotovo še ne bo mivei&a rastlinstva ta živalstva od Okroglega, izpod mogočnih kmalu izginil. ima- da bl bllo_res škoda, če k(>nglomei-atnih teras, in je Poglejmo še malo najznačil- \l s,? V'S2 to uničilo. Ljudje ho-višinsko oddaljen od Save le nejšo floro in favno tega stu- ^3« tod *n trgajo zanimive m nekaj metrov. Pod nepropust- denca. V toplih spomladanskih ™£e cvetke tcr lomijo leli-nimi konglomeratnimi skladi dneh zapazimo na vlažnih tleh nJak> katerega prav tako ne se mihaja ponekod debela ne- najprej, belocvetno planinsko ^ODhno povsod, propustna plast zelenkasto ali mastn.ee, ^zanimivo |me)sojedo Kakor so zaščitene planin-rj'avtkasto sive miocenske sivi- rastlino z mastnimi listi, s ka- ske cvetice, in ljudje to že upo-ce. Prav zaradk te podlage pri- torimi lovi majhne žuželke, števajo, tako naj bi tudi redko de voda lahko na površje. In Pozneje je pogost tudi ženi- floro ob našem studencu čuvaraš je tu skoraj povsod videti kelj in še mnogo drugih rast- li. Tudi, lehnjak je redkost, ki i'/.virkie. Verjetno je voda zbra- lin. Ozrimo se še v studenec, daje okolici svojtevtrsten čar. na pod zemljo V Udnem bor- Poleg drugih zanimivih alg Lehnjak v naravi je vsekakor štu. Od tam si je utrla pot opazimo na miocenski sivlci veliko lepši in zanimivejši ka-pod zemljo skozi nakeljsko pritrjeno črnozeileno algo kla- kor v stanovanju, na zapraše-kotltao, kjer je miocenska doforo. Tudi živali je v tem ni polici. tinčarji so zelo pogosti. Pod kamenjem živi zelo veliko navadnih postranlc in raznih trihopter ter ličink različnih vodnih žuželk. še nekaj bi rad povedal, kar mi že več let teži srce. Zakaj ne bi vsaj malenkostno zašči- McArthur GLAS GORENJSKE J a našo ženo in dom Kaj si želijo kranjske žene Rezultati ankete, ki jo je razpisal mestni odbor AFZ Kranj Otroka na sonce in svež zrak Praktični nasveti Da bi dodobra spoznal življe, nje kranjski žena in pravilno usmeril svoje delovanje, je Mestni odbor AFŽ v Kranju razpisal anketo z 20 [vprašanji, ki naj bi osvetlila privatno življenje žena, njihovo izobraževanje, željo po izpopolnitvi znanja in izpopolnitvi podjetij, namenjenih gospodinjstvu. Razposlal je J700 anketnih listov, prejel pa 502 odgovora. Nad polovico so jih poslale žene z osnovnošolsko izborazbo, ostale imajo večidel srednješolsko izobrazbo, akademsko pa le tri. Anketa se je obnesla in bo lahko koristila tudi Zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, ki se resno bavi s problematiko vseh 430 000 gospodinjstev, kolikor jih je v Sloveniji. Kranjske žene si žele vsaj enkrat mesečno gospodinjskih predavanj. Predvsem jih zanima konzerviranje sadja in zelenjave, pravilno serviranje in pripravljanje mize, lepo vedenje in pravilno pranje perila. Na 74 anketnih listih je izražena želja po kuharskem tečaju, na 62 po šivalnem tečaju in na 53 po posebnem tečaju za vkuhavanje zelenjave en sadja. Predavanj o vrtnarstvu si želi 328 žena. Dalje bi se rade izpopolnile v reji mallih živali, v pripravljanju toplih gred, v uporabi umetnih gnojil itd. Zdravstvena predavanja naj bi zajemala predvsem vprašanja osebne higiene, krvavitev in rakastih obolenj, tuberkuloze, spolnim bolezni in spolne vzgoje, bolniške: nege, nalezljivih bolezni ter zaščitnega cepljenja. S tem; da bi bila zdravstvena predavanja po terensh, in to v večernih urah, se strinja 4i29 žena. Zelg, si jih zlasti v zimskem času. Ljudska univerza naj bi po mnenju kranjskih žena vnesla v svoj bodoči program več predavanj o vzgoji mladine in otrok, o telesni vzgoji, lepem vedenju ter več zdravstven1.h, gospodarskih, poliUčnih in znanstvenih predavanj. Le-ta naj bi ne bila preveč učena tn polna tujk, temveč poljudna, nazorna, predvsem pa kratka in jedrnata ter dobro pripravljena. Razen že omenjene ter matike naj bi se predavatelji lotiJi še vprašanj o gradnji stanovanj, zanimivosti žive in mrtve prirode, življenja dragih narodov in sodobne problematike doma in v svetu. Zanimi- Svilena popoldanska obleka z globoko zalikano gubo na sprednjem delu krila in viitimi žepi vo pa je, da žena ne zanimajo predavanja o umetnosti, šolstvu ipd. Z vgojnimi ustanovami in uslužnostmi podjetji v Kranju žene niso zadovoljne. Večina je mnenja, da je premalo vrtcev za predšolsko deco in otroških igrišč z nadzorstvom. Žele sk tudi več uslužnostnih podjetij, predvsem pralnic, krpalnic tn šivalnic, ki pa naj. bi delala usluge po zmernejših cenah, kakor jih delajo že obstoječa tovrstna podjetja. Glede trgovskega poslovanja so mnenja, da je nujno izboljšati promet z mlekom in belo moko ter cene nasploh vsaj za 5% znižati, žele si tudi, da bi jih v trgovinah bolj vljudno postregli in skrbeli za zalogo jajc in zelenjave. Več žena je predlagalo, naj bi na Savskem trgu odprli trgovino z zelenjavo in 6adjem, na Hujah pekarno in v Stražišču usluznostno podjetje- življenje malčkov naj bi o-bogatill z ureditvijo lutkovnega gledališča v Kranju, z mladinskimi kino predstavami, z organiziranjem interesnih krožkov, in gled^hškirni predstavami za otroke. Kaj bero kranjske žene? V glavnem le dnevno časopisje, predvsem Slovenski poročevalec, dalje Glas Gorenjske, Delavsko enotnost, (PP, Našo ženo in Tovariša. Nekatere žene so izjavile, da ne bero nobenih revij in časopisov, ker nimajo časa. Iz podatkov o Ibranju leposlovnih knjig je videti, da kranjske žene res malo bero. Največ jih prebira knjige Prešernove družbe. Pač pa pridno zahajajo v kino, gledališče ter na različne akademije in razstave. Od žena, ki so odgovorile na anketo, jih je 254 včlanjenih v AFŽ, 215 v SZDL, 108 v ZSS, 148 v RKS, 6il v ZB, 22 v Svobodo, medtem ko jih je v drugih društvih in organizacija zelo malo. Raizpisovalec ankete bo želja žena upošteval in s pomočjo drugih dražbenlh organizacij na jesen in na zimo osnoval več izobraževalnih oziroma gospodinjskih tečajev po tovarnah In izven nje. Tečaje naj bi vodile gospodinjske učiteljice, ki jih ima Kranj 4. Dve od njih sta zaposleni na osnovni šoli, zato jih bo skušal Mestni odbor AFZ razbremeniti tega dela. — Da bo obisk v tečajih množičen, bodo začele žene že sedaj agitirati za vključitev. Postani član 1'rešernove družbe .i.liii,;::!:i!,;iiil!!i;!y:!!!!,. iiiiiiiiiJ.....iiuiiK e Komaj so sc odpeljali, je prišel skozi vrata Gardnerjeve hiše Bert King in se napotil k Margini vili, kjer ni bilo več nobene luči. - Postrcžnice ni več, - zamniira King in s svojim Univerzalnim ključem odklene vhod, Previdno odpre vrata in se še previdne je povzpne po stopnicah v prvo nadslrop-ie. Izpod vrat Margine spalnice je prihajal tračec svetlobe. Beri negiben obstane, v sobi se je nekdo neskončno previdno premikal, odpiral in zapiral predale. — Tat? — Bert sunkovito odpre vrata. Kvica Gar-diHT plane s krikom na noge. Dober večer — reče King. —■ Mislil sem, da je šla Evica spat. — Živali Skoraj bi umrla od slraliu, — odvrne slekle. .laz imam vsaj izgovor, ker sem Margina sestra, toda vi. vi sle čista navaden vohun, vi Bert King! — Beii je ostrimi. — O, ti vražji budiček, torej ste mo spoznali I - vzklikne občudu [oče — Seveda I Nekoč sem poslušala neko «ale predavani« <> kriminalistiki. Neznansko sle bili tedaj zanimivi. Prepričana sem bila, da \te najlepši človek na svetu, A kaj hočete: Sic transi t gloria... No, nikar ne delajte tako resnega obraza! Ne izdala! — Bert King jo odločno potegne krepko poljubi na tista. I.j - zakriČi Kvica, ko pride do sa-" Za danes dovoli. Misliva na pisma! Edino bitje, komur lahko zaupam, ste vi. pisma, kamor obi-je bil z rdečim pa-Berl jih je uredil: bom vas k sebi in Zakaj nam ni Marga povedala, kaj je bilo v pismih? Zakaj nas je vse spodila iz sobe? Zakaj jih ni več imela, ko je prišla k nam? Bert, jaz se bojim. — — Pojdiva, liči val odgovori Beri in stisne dekletove mrzle prstke. Končno sta jib našla v Margini Škatli za klobuke. Skrila so bila čisto na dnu med ovojem. Nekoliko primitivna tehnika • za-mrmra King in izroči pisma Evici. Na desnem vogalu vsakega čajno lepimo znamke", slelom napisan datum 2.S. It, 25. 12, 1. 1. Vsa tri pisma so bila naslovljena na go* vpodično Marv Cooper. To je Jackova edina sestra, reče Evica. Čudno pa je, da nI v naslovu naveden kraj. — - Meni se na zdi čuden ta napis s pastelom, odvrne Bert. Jack vedno pise t rdečim pastelom To je njegova stara navada, nove Evica. — Pisava je torej njegova? Da, že od daleč bi jo spoznala. Toda kaj je v pismih? Bert potegne prvi list iz ovitka in prečita: 38. novembra Dragfl sestrica, vem, da ti dolgo nisem pisal. Toda ne moreš si mislili, koliko dela sem imet Tudi danes ti ne morem pisali kaj več. Moja žena je bila bolna. Zdi se, da ni nič posebnega, vendar mi njena bolezen ne da miru. Mislim, da niti zdravnik ni uganil, kaj ji je. Upajmo, Mnoge matere se boje izpostavljati otroke soncu in čistemu zraku, /čeprav je to za o-trokovo zdravje in razvoj nujno. Seveda pa ne smemo pretiravati in pustiti otroka ves dan na soncu; upoštevati moramo pač njegovo starost. Novorojenčka nesemo že po nekaj dneh na zrak, ne smemo pa še pustiti do njega sonca. Tri do štiri mesece star dojenček mora biti vsak dan 2 do 3 ure na svežem zraku. Najbolje vedno ob istem času: bolj zgodaj zjutraj in proti večeru, ko ni močnega sonca. Enoleten otrok naj pri jutranjem sprehodu spi, pri popoldanskem pa naj v vozičku sedi in opazuje svet. Ko ima otrok leto in pol, naj bo po možnosti ves dan na prostem: nia vrtu, dvorišču ali terasi. Ko doseže temperatura 2i2 stop. C, privoščimo otroku zračne kopeli, ki obstoje v tem, da otroka dvakrat dnevno slečemo in ga na-nega pustimo najprej za 15 minut v senci in potem vsak dan za 5 ali 10 minut več; Ipo 5 dneh pričnemo s sončenjem, ki naj traja prvi dan 3 do 5 minut dopoldne in (popoldne. Dobro je, da otroke med sončenjem oblivamo z vodo, segreto na soncu; večletne otroke pa že lahko kopamo v morju, reki ali v koritu. Svež zrak in sonce krepita otrokom fizično odpornost, obenem pa pridobiva otrok med sončenjem vitamin D, ki je tako zelo potreben za njegov razvoj. Nekaj nasvetov za naše otroke il. Kadar si namenjen mimo na novo pobarvanih hiš, se oboroži z barvastimi svinčniki aM kredami in ogljem. Okrasi zidove z najrazličnejšimi »u-metninami«, s svojimi imenom in imeni prijateljev, za kar ti bodo hišni gospodarji iz srca hvaležni! 2. Ko dirjaš po ulicah, postoj pred vsako hišo, odpri' hitro vezna vrata in zatuli v vežo, potem pusti vrata odprta in naglo zdirjaj /dalje. Tako boš najbolj nazorno dokazal svojo olikanost. S- če bi te kdo zaradi »junaštva« nahrulil, mu zabrusi v obraz: »Kaj vas pa to briga!« 4. Po možnosti razbij čimveč šip in obcestnih žarnic! 5. Ko prideš domov, se pohvali pred starši s svojimi hrabrimi dejanja in zahtevaj, da te za vse, kar si počenjal, pohvalijo in nagradijo. O negi čevljev Tudi. čevlje moramo negovati, če hočemo, da dolgo ne izgube l^pih oblik in da dalj časa trajajo. Ko čevlje sezujemo, jih najprej temeljito prezračimo in, če se nam noge potijo, osušimo. Moker ali vlažen čevelj napolnimo s papirjem in ga postavimo na toplo, da bo čimprej suh. šele potem ga damo na kopito. Očistimo najprej podplate in pete, potem gornje dele. Mokro blato odstranimo z vlažno krpa ali gobo, suho pa z ostro krtačo. Nato namažemo obutev s kremo in jo pustimo toliko časa, da se loščilo dobro vpijo v kožo. Za loščenje uporabljamo mehko krtačo. Vsake 4 mesece čevlje temeljito očistimo z bencinom ali mlačno milnico, da odstranimo vso staro pasto. Nato jih takoj namažemo z mešanico ribjega in drevesnega olja (Baum-ol). Čez nekaj ur jih namažemo spet s pasto in skrtačimo s krpo ali mehko krtačo. Tako bomo očistile predvsem črne čevlje; za čevlje drugačnih barv uporabljamo drugačne metode. Rumene čevlje temeljito očistimo s čistim bencinom ali li-inonovim sokom. Mastni made- ži bodo izginili, če jih bomo prekrile z debelo plastjo z bencinom pomešane magnezije in pustile, da se mešanica na čevlju posuši. Potem obutev skrtačimo. če je madež zelo trdovraten, ponovimo postopek «2 dio 3 krat. Gumijaste čevlje operemo z vodo in namažemo z oljem. Poleti jih shranimo v vreči ali v starih vomenih nogavicah, ki smo jih prepojile z glicerinom- Smučarske čevlje moramo pogosto namazati z vazeiiino za nego .polti. Lakaste Čevlje lepo osnažimo s sokom rdeče čebule, z mlekom ali beljakom. Nato jih namažemo z belo kremo in zdr-gnemo s svileno krpo. Če nimamo kopit, moramo lakaste čevlje vedno, ko jih sezujemo, napolniti s papirjem ali starimi krpami. Bele kožnate čevlje lepo očistimo z magnezij o in bencinom. Za kratek čas Otroška Gozdni Čuvaj: »Le pojdita, samo da mi ne odlomita niti ene veje!« Kratkohlačnika: »Tovariš, ne bova je ne, saj imava žago v vreči.« Kako se znebimo mravelj Mravlje so sioer simpatične in delovne žuželke in nikomur ne pride na misel, da bi jih kje zunaj zatrl. Kadar se pa vgnezdijo v stanovanju, postanejo vsem stanovalcem, zlasti pa gospodinji, skrajno zoprni-Zaslediš jih na mesu, na sladkorju, skratka povsod, kjer jim kaj diši. Da se boste mravelj rešfiile, nastavite tam, kamor najraje zahajajo, plitve krožnike z lulgom in sladkorjem ali sladkorno sipo, pomešano z boraksom. Z lugom in bo-raksom se bodo mravlje zastrupile. Odlično sredstvo je tudi med, ki ima pri zatiranju mravelj enako vlogo, kakor muholovci pri zatiranju muh. Ker mravlje ne prenašajo vonja po petroleju in kafri, polijte vsa mesta, od koder žuželke prihajajo, s petrolejem, ali jih potrosite z zdrobljeno kafro. Motna goveja juha Večkrat se zgodi, da postan9 goveja juha med kuhanjem motna- Temu je krivo mlado meso in kosti. Tako juho zakuhamo z rižem ali širokimi rezanci. Če pa jo želimo zbistriti, jo ohladimo, in nato zmešajmo nekaj žlic hladne juhe s surovim beljakom in zlijmo vse skupaj v preostalo ohlajeno juho. Ko jo ponovno zavremo, jo precedimo skopi fino laneno krpo. Tako posto-pajmo tudi z motno juho iz telečjih kosti ali svinjskih nog, ki je namenjena za aspik ali žolico> UPORABA SODE BIKAR-BONE V GOSPODINJSTVU Stara govedina se bo med kuho zmehčala, če ji boš dodala za noževo konico jedilne sode. \ Zelenjava, fižol, suh grah ipd. bo kmalu kuhana, če boš dodala vodi nekoliko jedilne sode- S pomočjo jedilne sode bosta špinača in sveži grah obdržala prvotno barvo. če ohrovt ah sladko zelje pred kuho poparimo z vodo, v kateri je nekoliko jedilne sode, nas jed ne bo napihovala. Čez nekaj minut krop odli-jemo in nali jemo vrhu zelenjave sveže, hladne vode. Jedilna soda je odlično nadomestilo za kvas. Uporabljamo jo predvsem za pecivo. Bodimo pa pri uporabi zmerne, kajti če je je preveč, bo imelo pecivo okus po starih jajcih. da ni nič posebnega Seveda ti bom o vsem še pisal. Piši kmalu! Iskreno te pozdravlja tvoj Jack. — Ne razumem, — reče Kvica. - Saj Marga ni bolna! Odkar je poročena, naravnost cveti I In pohan, datum 28. november, Saj manjka dotlej še skoraj mesec dni. Perl, kako naj Jack lic... ! Evica nenadoma umolkne. <"'.cz čas reče s hripavim glasom: — Beri, berite drugo pismo' Drugo pismo, napisano z isto pisavo, je bilo bolj kralko. 2a. decembra Sestrica moja, ne bi te rad vznemirjal, loda drugače m- ure Pli Dal ie hlldo, Moji ženi se je stanje zelo poslabšalo, Težko W bolna. Trudimo se, da bi storil vse, kar je mogoče, V naglici tvoj Jack. — V naglici, - nonovi Evica, — v naglici, a datum 25. december. Kako naj Jack ve, da se bo Marin' stanje poslabšalo, ko vendar ni bolna. In kar dva meseca naprej I Dobro bi bilo. da pivč.ilava tretje pismo, pripomni Perl. Prebere ag in izroči !\vici, ne da bi kaj rekel. Ko je bral, so se Evici <>či vedno bolj širile. Začela se je tresli. V pismu ie bilo napisano: 1. januarja. Sestrica moja umrla je. Danes je izdihnila. Moje žene ni več, kakor da bi je nikoli ne bilo. Njenih poslednjib trenutkov ... ne. ne morem ti jib popisali... \'e morem več pisati. Pridi k meni, če moreš! Jack. - Nikar sedaj, dragica, je /animiral Perl in Zgrabil EviCO, ki so se ji udirala tla pod nogami. loda kaj naj lo pomeni? • zajoče deklica. peri položi pisma natanko tja. kjer jib je dobil, ugasne lučko in odpelje Evico Us sobe. V pritličju vstopita v Jackovo knjižnico. Kje je tisla knjiga, iz kalere so |>adla pisma'' vpraŠa Perl. Našla sla jo na polici. Knjiga je Še nova. Platnice niso obrabljene, strani so popolnoma čiste, ugotovi de-►ektiv. — Naslov? - vpraša Kvica. .Nauk o Strupih", spisal____— Nauk o sirupih? Kvica ie /. g''°" zo ogledovala knjigo. Perl je počasi liskil. V knjigi i«' |,M uporabi arzenik^ Formula, smrtni učinek, kako se na bd'M' odkrije v organih, prebavilih, predpis*"* doze, bolezni, ki izvirajo iz zastrupitve1 arzenikom, sredstva proti zastrupitvi. «> »MS GORENJSKE