Za gospodarje
Maribor, dn^ 18. julija 1934.
Zbor naših sadjarjev v Mariboru.
V nedeljo 15. t. m. so zborovali v veliki dvorani Uniona sad j ar j.i-izvozn/i.čarj i v Mariboru; v banovinski vinarski in sadjarski šoli pa številni producenti, kmetje iz mariborske okolice.
Zborovanje je otvori 1 am vodil dr. Kovačič, načelnik Kmetijske podružnice v Mariboru, ki je uvodoma pozdravil zastopnike oblasti in vse navzoče.
Izvajanja prvega govornika.
Kot. prvi je povzel besedo ravnatelj Kmet. družbe inž. Ferlinc, ki je obrazložil razvoj sadjarske trgovine ter pokret producentov v razmerju do posredovalcev iji takozvanih trgovcev. Njegov govor je izzval soglasno zahtevo vseh producentov, naj se v bodoče uredi prodaja sadja tako, da se zključijo vsd kakoršnikoli posredovalci in da se prodaja blago naravnost velikim trgovcem proti takojšnjemu plačilu. Vse to naj se organizira s pomočjo primerne organizacije, ki jo predstavlja Kmetijska družba. Ta naj ureja trgovino tako, da bo imelo blago vedno primerno ceno, oskrbuje naj potom radia obvesitiia o cenah na inozemskem trgu ter naj skrbi, da gotovi inozemski trgi ne bodo prenapolnjeni, kar hi povzročalo padec cenam. Opozoril je dalje, da bo na vsak način treba izločiti tudi večje trgovce, ki svojih obvez iz kupoprodajnih pogodb ne izpolnjujejo redno in točno in povzročajo s tem samo zmedo, nezaupanje in nered.
Nadalje je potrebno, da ta skupna organizacija, t. j. Kmetijska družba odredi točno čas, kedaj je treba v kakem kraju obirati sadje. Dogodili so se namreč slučaji, da so kmetje nestrokovnjaki obrali sadje po navodilih prekupčevalcev, ki so jih vodili seveda špekulacijski nameni, ob nepravem času in si s tem sami poslabšali kakovost blaga, obenem pa tudi radi tega znižali ceno.
Zanimivo je bilo poročilo g. ravnatelja inž. Ferlinca glede razmer v -južnih krajih naše države. Pripovedoval je, kako; je govoril glede trgovskih razmer 3 predstavniki južnih krajev. Ko jim je omenil težkoče tukajšnjih producentov, radi kreditiranja, češ, da so trgovci oziroma prekupčevalci večinoma nevredni' kredita, t. j. da ta kredit izrabljajo M to, da potem blaga ali sploh ne plačajo, ali pa plačilo zavlačujejo, so mu predstavniki z juga razlagali, da pri njih v tem oziru kakega kreditiranja sploh ne poznajo. Vsa trgovina se vrši po načelu;! jaz tebi blago, ti meni denar. In tega' načina trgovanja se bo treba oprijeti tudi v naših krajih. Samo na ta na-* ičn ho onemogočeno izrabljanje dobrodušnosti iri zaupljivosti našega kmeto-« valea.
Trgovina se naj vrši, ako se že mora' vršiti s trgovci, samo s tištimdi, ki jih spozna Kmetijska družba oziroma v to pooblaščeni odbor kot sposobne. Izključijo pa se naj vsaki poizkusi, da trgovci in ljudje, ki se spravljajo nad sadjarsko trgovino, prepisujejo svoje premoženje, ako ga kaj imajo, na svoje žene, otroke itd. Taki ljudje, pa naj bodo to mešetar ji, prekupčevalci, trgovci itd., v bo-i doče ne smejo imeti več pristopa v trgovino s sadjem.
Cilj vsega pokreta je, da se vsa trgovina vrši preko zadružnih organizacij,
Splošni razgovor.
Nastala je splošna debata (razgovor), v katero so posegli posebno gg. Mesita, ki je nazorno prikazal obupno razmerje kmeta-producenta, ki je v svoji nepoučenosti in ker nima možnosti za od-pomoč, izročen takorekoč na milost ih nemilost prekupčevalcem; dalje g. Verlič od Sv. Petra, ki je ostro grajal postopanje merodajnih faktorjev, češ, da kmete samo tolažijo in jim obljubu jejo pravilno ureditev tega vprašanja, da pa doslej ničesar niso storili. Naslovil je na
— 94 —
predstavnike oblasti', Jd’ pa so mad tem že odšli na zborovanje v Union, svoje Iprošnje in zahteve, na.j v foodoiče svoje Obljube tudi d z vrše jo. Grajal je v tem Oziru zlasti brezbrižnost slovenskih po-slancev, ki še do danes niso dosegla, da bi dobila izvoznico za sadje Kmetijska 'družba,
Nato se je. oglasil k besedi minister (v pokoju
Ivan Vesenjak,
!k! je kot bivšii načelnik štajerske sadjarske zadruga strokovnjaško obrazložil (stališče kmetov-preducentov. Poivdaril je resnico, da slovenski kmet ne ljubi pre-iprijaznih besed in obljub, temveč zahteva le zaščito svojih pravic, ki mu gredo. Sedanje neznosno stanje je le posledica proste trgovine, ki jo je tiščal v ospredje liberalistični sistem. Današnja sadna trgovina je do tri četrtine nepoštena. Toliko ogoljufanih sadjarjev, koliko jih imamo baš na Štajensketm, jih menda ni nikjer drugje po svetu. Kljub temu pa 'je še vedno dana možnost, da ljudje, ki iso svojo nepoštenost uveljavljali pri eadnii trgovini dosedaj, to pijavstvo nad slovenskim kmetom izvršujejo še naprej. Dolžnost oblasti je, da to krivico, ki se Vrši dan za dnem po slovenskih domovih, z vsemi sredstvi preprečijo. Kmet producent sam nima tiste tehnične možnosti in včasih tudi ne sposobnosti, da bi mogel ukreniti vse, kar more ukreniti v njegovo zaščito oblast. Kakor naj bi državna uprava preprečila vsako zlorabljanje posebno v sadni trgovini, tako bi morala dati na razpolago tudi potrebna sredstva za napred malokmetij&tva sploh. Kmetu mora biti zajamčeno ne samo to, 'da za svoje z ogromnim trudom pridobljene pridelke dobi pravo in pravično protivrednost, marveč tudi to, da pri svojem delovanju napreduje. Povdaril pa je ob zaključku, da je zmaga le v trudu in delu ter v zaupanju v Boga,
Še dva govornika.
v splošni razgovor je posegel še g. Pe-lar Miovič iz Maribora, nakar je obrazložil cilje in težnje Kmetijsko družbe z ozirom na ta pokret tajnik g. Kafol. Z več nazornimi primeri je tudi on orisal potrebno po enotnem boju za pravice kmetov-produ centov.
Odbor.
Nato se je izvolil odbor, ki naj bi; izvršil vse sklepe iz tega zborovanja ter nastopal kot enoten predstavnik kmetov-producentov pri sadni trgovini. V odbor' so bili izvoljeni predstavniki iz posameznih krajev, in sicer: Janžekovič (Pesnica), dr. Kovačič (Maribor), Sumail (Pesnica), Furlan (Žt lij), Roškar (Sv. Jakob), Misita (Maribor-Jarenina), Rajz-ler (Sv. Ana), Mlinarič (Sv. Trojica), Ter-čal (Sv. Jurij), Urbas (Selnica), Verlič (Sv. Peter), Zemljič (Sv. Benedikt), Mur-šec (Sv. Barbara), Čuček (Sv. Rupert), Poljanec (Sv. Lenart), Vilčnik (Sv. Marlin), Frangeš (Moče)., Rot (Razvanje), Rajšp (Poljskava), Karničnik (Sv. Lovrenc). Ostali kraji, ki niso bili zastopani, bodo imenovali svoje delegate naknadno.
Resolucija.
Po izvolitvi odbora je bila prečrtana resolucija, ki urejuje glavna vprašanja ter daje odboru navodila. Resolucija je bila sprejeta z .velikim navdušenj eni in se glasi:
Producenti vidimo važnost izvoza v, toni, da se za sadjarja dosežejo prave cene. Zaradi tega je manj važno, koliko stranih deviz se od izvoza sadja uvozi v državo, ako se je blago prodalo po neprimernih cenah. Prodajo izpod ceine odločno odklanjamo, ker bi se s tem oškodovalo narodovo premoženje.. Rušenje cen naj se oblastno prepreči ter se naj izvoz tako uredi, da se no prenatrpa zunanji trg.
Smatramo, da je v interesu producenta, da se ustvari z izvozndčarji vzajemno dejo in da je tudi v interesu uzvozničar-jev, ako iščejo s producenti vzajemna pota na pravi in solidna podlagi. Tako sadno trgovino hočejo producenti z vsemi' sredstvi podpirati. V to'evrho smo pripravljeni, nuditi eksporterjem na zadružni podlagi vso pomoč pri nakupovanju, da se na ta način izločijo nepotrebni prekupčevalci.
,V izvedbo tega zahtevamo:
1. Kontingenti za Izvoz pripadajo le producentom in se naj za to dodelijo samo Kmet. družbi..
Monopoliziranje izvoza po država ali pa po izvoznnčarjih odločno odklanjamo.
Za to zahtevamo pri podeljevanju izvoznih dovoljenj strogo izvajanjiei pra-

~ 95 —
vlLnika ter zahtevamo, 'đa se pri tem jprkegne zastopnike producentov. Za dravsko banovino bo izvoljen v ta namen 'odbor dz zastopnikov Kmetiiijske družbe, badjarakega društva in obeh zadružnih , žvez.
2. Predlagamo, da se ustanovi skupna ,obvestilna pisarna v vsakem izvoznem 'okolišu. V letošnjem letu bo kmetijska [družba osnovala tako pisarno v Mariboru ter bi bilo sodelovanje trgovcev zelo [pozdraviti. Da bi se preprečilo neljube 'dogodljaje pri prevzemu sadja na nakladalnih postajah, ki sramote našo izvozno trgovino pred inozemci, naj se sadje pre-.vzema na gotovih četrtnih, odkoder ga I eksport erji prevozijo z modernimi prevoznimi sredstvi na nakladalno postajo.
i. Podeljevanje sezonskih kreditov iz-vozničarjem ima smisel le tedaj, ako se s tem omogoči takojšnje izplačevanje producentov, za kar mora izvczničar dati popolno garancijo.
5. Z banovinsko odredbo se imajo določiti termini; za vsako posamezno sadno vrsto in poedine sadjarske okoliše. Pred temi termini se poedine sorte ne smejo obirati. Nakupovanje sadja se mora zaključiti le na podlagi borzne zaključnice in borznih predpisov. Dokler pa zahteve tega odstavka niso splošno upeljane, zahtevamo, da eiksporter odgovarja za škodo, povzročeno zaradi prezgodnjega obiranja, ako je ek,sp orte r ali njegov zastopnik odredil obiranje.
Producenti-kmetje so se nato podali skupno v dvorano Union, kjer so zborovali eksporterji ali sadjarji izvozni-čarji.
Vprašanja in odgovori.
I. Š. v B. Imam razno male dolgova...
Vsi vaši mali dolgovi so nezaščiteni in jih morate plačati, kadar bodo vaši upniki zahtevali. —
F. M. v K. Kako na] ozdravim škrofu-lozo? Zdravstvenih nasvetov ne dajemo.
E. M. v M. Spadamo v trg Mozirje, Pa smo sami kmetje in moramo plačati zgradarino. Ali se ne da nič pomagati? Edina pomoč bi bila, da se kraj priključi kaki kmetski občini, dokler ste tržani, imate enake dolžnosti z onimi v trgu.
S. B. v R. Leta 1929 sem prejel ded. ščino. Leia 1933 pri smrti brata bi moral dobiti izplačano, pa se je vdova zavezala, da ona poravna do 1. marca 1934. Sem brez službe, pa trdijo, da ne morem iztožiti svojega deleža. Ali je res? Ako jo vdova priznala dolg kot nov dolg, ki bi sicer bil v Jetu 1933 izplačljiv.
J. K. v ž. Želim v jeseni na velesejem v Gradec, kaj potrebujem? Pripravite si potni list, ki ga dobite na domačem sreckem načelstvu. Nato kupite pri Putniku v Mariboru legitimacijo za velesejem in se peljete goril Za druge prilike zahteva Avstrija tudi vizum, za obisk velesejma ne. —
M. H. v D. Služila sem pri advokatu, pa mi je ostal dolžen in trdi, da nič nima. Ali lahko iztožim? Službene zahtevke lahko iztožite, potem pa lahko rubite tudi» one zaslužke, ki jih advokat še ni prejel, kakor tudi vsako imetje, ki je njegovo. Stroške boste plačali vi, morate jih pa pri tožbi priračunati. čudimo se, da ste na sodniji dobili drugačno navodilo.
Razna obvestila.
Preceniicv letošnje žetve v naši državi. Kmetijski minister dr. Dragotin Kojič je podal izjavo, s katero je ocenil letošnjo žetev v naši državi. Precenitev letošnje pšenične žetve so izvršili po občinah in srezih sreski kmetijski referenti. V dravski banovini se bo pridelalo 500.000 metrskih stotov pšenico (lani G33.900 stotov), to je za 11.6 odst. manj. Skupno znaša cenitev letošnjega pridelka pšenico 19,800.000 metrskih stotov, medtem ko je znašala lanska žetev 26,345.573 stotov. Letos je žetev manjša za 6,545.573 stotov ali povprečno za 25 odst. Iz tega pregleda se vidi, da je letošnja pšenična žetev približno slabša srednja žetev. Povprečna pšenična žetev v zadnjih 10 letih (od 1924 do 1933) je bila 21,500.000 stotov, to je, letošnja žetev bo od povprečno žetve preteklih 10 let za okroglo 17.000 vagonov slabša. Pač pa je kakovost letošnj»e pšenice zelo dobra.
Iz tabora hmeljarjev v Žalcu. V nedeljo 15. t. m. se je vršil v Žalcu tabor; hmeljarjev, ki je bil dobro obiskan. Ugotovili so, da bo šel hmelj y denar. Obira-
nje bo trajalo letos dalje ča.sa, ker obra-Ščenje ni enakomerno. Društvo je predlagalo, naj ostane mezda za obiralce, tam kjer bo mogoče hitro obiranje, ista kot lani, to se pravi s hrano Din 1.50, brez hrane 2 Din od škafa. Prometno ministrstvo je odklonilo za obiralce polovično vožnjo. Društvo se bo še pobrigalo, da morda le doseže polovično ugodnost. Za slučaj, da to ne uspe, naj plačajo hmeljarji obiralcem, ki bodo nabrali 50 škafov, povratno vožnjo. Hmeljarski posojilnici v Žalcu je dovoljm kredit Din 300.000.— za kratkoročna posojila hmeljarjem za kriitje stroškov pri obiranju. Cene hmelju se bodo ustalile, ko bo obran hmelj po vseh državah.
Na banovinski vinarski in sadjarski Šoli v Mariboru se viši zaključna slavnost šolskega leta 1933/31 v soboto 28. julija ob 9. dopoldne. Kmetovalci in prijatelji; zavoda vljudno vabljeni.
Podružnica vinarskega društva v Ljutomeru priredi poučni izlet v soboto 28. julija t. 1. Odhod s prvim vlakom do Hrastja, od tod peš čez vinograde do Kapele, kjer ho obed. Za tem peš čez Janžev vrh do Zgornje Radgone. Pri Kapeli se namerava sprožiti nekaj raket za streljanje proti toči. Videlo bo se tudi delo v praksi, ker je delavnik. Kdor se namerava udeležiti in dobiti obed, naj se pravočasno javi na gornji naslov. Vinogradniki in sadjarji pridite!
Šolsko leto 1934/35 na drž. nižji gozdarski šoli v Mariboru bo pričelo dne 1. oktobra 1934. Sprejemali se bodo nanovo samo gojenci za enoletno šolo. Za sprejem v to šolo je potrebna z dobi'.im uspehom dovršena osnovna šola. Oni kandidati, ki bodo sprejeti, bodo morali s sprejemnim izpitom dokazati, da imajo znanje v osnovnih šolskih vedah. V to šolo se bodo sprejemali predvsem sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo dpma kot gospodarji, in potem tudi omii kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prnks^ Kandidati, stari izpod 16 let in nad 24 let se ne bodo sprejemali. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno Din 500.—. Pridnim in ubogim prosilcim s'1 bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta. Prošnje je vložiti do 15. septembra t. 1. pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila « ' 7
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 14. julija so pripeljali 32 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—11, slanina 12—13, Radi slabega vremena živinske krme ni bilo. Kmetje so pripeljali 5 voz krompirja po 0.75—1, 4 čebule po 4 (česen 6—7), 8 voz zelja po 1—3, kumarce 1—3, karfijola 1—3, ohrovt 1—2, hren 5—6, buče 1—4, paradižniki 4—6, fižol v stročju 1, luščen grah 5. Jabolke 3—4 ,hruške 3—4, suhe slive 8 do 10, črnice 1, marelice 4—7, breskve 4—7, maline 3, gmzdičje 2, dalmatinsko grozdje 10. Celi orehi 10, luščeni 34. Na trgu je bilo 12 vreč pšenice 1.25, 6 rži 1.25, 14 ječmena 1, 16 koruze 1.25, 10 ovsa 0.75—1, 12 prosa 1.50—1.75, 8 fižola 1.50 do 2.50. Smetana 10—12, mleko 1.50-^
1.75,	surovo maslo 20—24, jajca 0.30—0.60. Prinesli so 88 kokoši 20—30, 786 piščatv ccv 15—50, 11 gosi 20—30, 47 rac 10—20 1 kozliča 40, 23 kuncev 5—30.
Mariborski živinski sejem. Prignanih je bilo 17 konjev, 15 bikov, 166 volov, 346 krav in 13 telet, skupaj 557 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. julija 1934 so bile sledeče: debelit voli, 1 kg žive teže od Din 3.50—3.75, poldebelii voli 2—
2.75,	plemenski voli 2—3.50, biki za klanje 3—3.50, klavne »krave, debele 2.50— 3.50, plemenske krave 2—2.50, krave za klobasarje 1.50—2, molzne krave 2.50— 3, breje krave 2.50—3, mlada živina 3.50 do 4, teleta 4—4.50. Prodanih je bilo 359 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 1 komad.
Svinjski sejem v Mariboru. Na petkov sejem 13. t. m. je bilo pripeljanih 156 svinj. Kupčija je bila precej živahna in je bilo prodanih 114 - svinj Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov 90 do 100 Din, 6 do 9 tednov 120 do 150 Din, 3 do i mesece 250 d» 300 Din, 5 do 7 mesecev 320 do 380 Din, 8 do 10 mesecev 400 do 450 Din, leto stari 500 do 550 Din, kg žive teže 5 do 6, mrtve teže 8.5 do 10 Din.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko me-* so I. prste 1 l*g 8—10 Din, volovsko meso 2. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav .in telic 4—6 Din, telečje meso L vrste 10—12 Din, telečje meso II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso sveže 10 do 14 Din 1 kg.