14. številka. Ljubljana, v sredo 18. jannvarja. XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan ivrfer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ijano bvez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa Za o z n a n i 1 a plačuje se od četiristopnc petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravnifitvo je v Rudolfa KirbiSa hisi, Gledališka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I juhljani 18. jamivarja. Po ruskih in francoskih listih se je že mnogo pisalo o francosko-ruskej zvezi. Delali so se že računi, koliko mož moreta te dve državi postaviti na bojište proti Nemčiji in njenim zaveznicam. Ugibalo se je, na kateri strani bi bilo več upanja za zmago. Dogodki poslednjih duij so pa pokazali, da se na to zvezo več dosti ne misli. V Peterburgu se ne unemajo več za njo, pa tudi v Parizu ne. Ko bi bila pred jednim letom Rusija zbrala toliko vojakov ob nemški meji, kakor jih je letos, kako veselje bi bilo nastalo v Parizu , letos se pa zato skoro nihče zmenil ni. Francoski listi se neso dosti bavili h to zadevo. Od kod taka spiememba? Saj se vender poslednje mesece ni ničesar prigodilo, kar bi bilo utegnilo tako ohladiti poprej tako goreče prijateljstvo. Res je to. Uzrok temu je pa iskati v tem, da so se sedaj preverili, da do te zveze še tako hitro ne bode prišlo. Lani so se ruski listi res naudu-ševali za tako zvezo, toda s tem so najbrž le hoteli Rtrašiti Nemčijo. Manjkalo pa tudi ni znamenj, da je odločujočim krogom ruskim nemško prijatelj stvo le ljubši od francoskega. Nikoli se ni karal noben list, če je še tako napadal Francijo, *a „Rus-skoje Djelo" je bilo dvakrat ustavljeno zaradi napadov na Nemčijo, jedenkrat za 6, jedenkrat za 3 mesece. „Moskovskija Vjedomosti" so res smele ostro pisati proti Nemčiji, a ta list je imel nekake pred-pravice zaradi zvez njegovega urednika v višjih krogih. V ostalem je pa Katkov sam dolgo priporočal nemško prijateljstvo, samo zadnje mesece pisal je za Francijo in to le zaradi bolgarskega vprašanja. „Graždanin" je bil vedno proti zvezi s Francijo in jo večkrat jako surovo napadal, ne da bi zategadel bil dobil kak ukor, ampak ta list se je še le povzdignil iz tednika v dnevnik, kar pač dokazuje, da se mnogo Rusov strinja z njegovimi tendenci jam i. Car sam nikakor ni za zvezo z republikansko Francijo, kjer so našli zavetje že mnogi poljski iu ruski nihilisti ter drugi rovarji. V Rusiji se preveč čisla monarhično načelo, da bi se tako lahko odločili za tako zvezo. Kdo bode morda ugovarjal, češ, da je Rusija tudi v prijateljstvu z zjedinjenimi dr- žavami severnoameriškimi. A tu je bistvena razlika. Severno-ameriške države nemajo skoro nikacega upliva na evropsko mišljenje. Drugače pa je s Francijo Vsako okrepčanje Francije> pomenja okrep-čanje liberalnih idej po vsej Evropi in nasprotno. Francoske navade, francosko slovstvo se hitro širijo po Evropi. Da sedanja ruska uprava ni prijazna liberalnim idejam, ni treba omenjati. Marsikake bolj liberalne institucije, katere je bil dovolil pokojni car, so se odpravile ali pa vsaj pristrigle. Pa tudi na Francoskem neso vsi uneti za rusko zvezo. To se je videlo že pri več prilikah. Ko je bila poslednja volitev predsednika republike, so morali v Parizu atražiti vojaki ravno tako rusko, kakor nemško veleposlaništvo. Nekateri francoski listi pa jako sovražno pišejo proti Rusiji. Tako Clemenceau-ova organ kaj rad napada avtokratiško Rusijo Vsaka država pa im» proti zvezi s Francijo pomislike tudi zaradi vednih notranjih francoskih sprememb. Vsfcega pol leta je gotovo novo mini sterstvo in kdo more jamčiti, če se bode nova vlada držala v vnanjih zadevah načel prejšnjega mini-sterstva. Omeniti nam je tudi, da se v evropskih vpra šanjih, katera so poslednja leta na dnevnem redu, Francija in Rusija nikakor tako ne ujemata, kakor bi kdo mislil. Francozi so res podpirali Rusijo v bolgarskem vprašanji, pa le zategadel, ker so mislili, da bode baš zaradi tega vprašanja prišlo do vojne mej Nemčijo in Rusijo ter se jim bode ponudila priložnost, da se maščujejo nad Nemci. Rusi pa, kakor se kaže, nemajo posebnega veselja začenjati boja z Nemčijo, ampak bi le radi si zagotovili svoj upliv na Balkanu. Ko bi Rusija začela prodirati zopet na Balkan in bi Francozi spoznali, da so se varali v svojih nadah, da jih bode podpirala proti Nemcem, kdo ve, če ne bi spremenili svoje politike, zlasti ko bi 8e Rusi približali Dardanelam. Kmalu bi v Parizu so spomnili, da jim ni v prid, če dobe novega tekmeca ob Sredozemskem morji. Saj že vidimo, kako zavidljivo se gledata Italija in Francija zaradi njih veljave in interesov ob Sredozemskem morji. Jedini povod takej zvezi bi bilo sovraštvo do Nemčije. Ker so pa v Rusiji vsled raznih pojasnil spoznali, da jim Nemčija ni tako m>vražna kakor so mislili, ne imela bi sedaj taka zveza nobene prave podlage. Pa še nekaj druzega je, kar dela tako zvezo nemogočo. Francozi se pripravljajo, da bodo praznovali stoletnico velike francoske revolucije. To gotovo ne more ugajati carju, on nikakor ne more sklepati zvez z državami, kjer se take reči proslavljajo. Zadnji čas so pa Francozi podrli kapelico, katera se je bila sezidala, kjer je bil z gvilotino obglavljen Ludovik XVI. „Graždanin" je o tej priliki hudo napadal FVancoze, ki še kapelice tam ne puste, kjer so umorili Bvojega legitimnega kralja. Iz povedanega je razvidno, da ni dosti misliti na rusko francosko zvezo, dokler je Francija taka, kakor je sedaj, drugače se ve da bi bilo, ko bi monarhija postala. Potem bi se v Rusiji ložje odločili za vojno proti Nemčiji, nego sedaj, ko so še prepričani, da je mogočna Nemčija potrebna za varstvo monarhičnega principa v Evropi. Zgodovinske črtice o slovenščini na srednjih šolah na Slovenskem. (Spisal * * „ ) (Dalje.) Obrnimo se v belo Ljubljano, kjer se Slo-veucem najbolje godi. Kakor f-e v najnovejših časih sliši, prihajajo iz Ljubljane ugodni glasovi na Dunaj ob uspehih slovenskih paralelk, kar je važna stvar za gimnazije ua Stirskem in Primorskem. Ravnatelj Nečaš»k je v dveh programih, leta 1859 in 18(10 pisal o zgodovini tega zavoda, iz katerega razvidimo, da so kranjski stanovi že leta 1786 in 1787 sprevideli, kako potrebno je znanje slovenskega jezika, glede Mariborske in Ljubljanske gimnazije moremo tedaj sto let nazaj pogledavši zapaziti, da so odločujoči krogi uvideli, kako potreben je temeljit pouk v slovenskem jeziku. Ljubljanska gimnazija je od nekdaj bilo jedna izmej najbolj obiskanih v vsej Avstriji. Radi tega se je ustanovila gimnazija v Kranji, da bi nekaj dijakov nase potegnila: nižje gimnazije pa ne morejo nikoli imeti tolike magnetične moči, da 1 i zdatno oslabile višje gimnazije. Število dijakov je iznašalo v „dobrih" letih LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgen6 v, preložil Ivan Gornik. Dalje.) XV. — Videla bodeva, kateremu razredu sesalcev pripada ta oseba, govoril je sledeči dan Arkadiju Bazarov, stopaje ž njim po stopnicah gostilne, kjer se je ustavila Odincova. — Moj nos čuti, da tukaj nekaj ni, kakor bi moralo biti pravo. — Čudim se ti, vskliknil je Arkadij. — Kako? Ti, ti, Bazarov, zagovarjaš ono tesnosrčno moralo, katero .... — Kak čudovitež si ti! prekinil ga je nebrižno fiaznrov. — Ali ne veš, da v našem narečji tudi o našem bratu velja „pravo" toliko kakor „ne pravo" ? Ali nesi danes sam pravil, da se je ona na čuden način omožila, dasi po mojem mnenji možitev s starcem — ni nič čudnega, temveč nasprotno popolnoma pametna. Mestnim opravljanjem ne verujem; a rad mislim, kakor pravi naš gubernator, da so neopravičena. Arkadij ni ničesar odgovoril ter potrkal na vratih dotične Številke. Mlad sluga v livreji peljal je oba v veliko sobo, slabo opravljeno, kakor so vse sobe v mskih gostilnah, a okrašeno s cvetjem. Skoro prišla je Odincova sama v priprosti jutranji obleki. Zdela se je še mlajša v svitu pomladnega solnca. Arkadij predstavil jej je Bazarova in s skritimi začujenjem opazil, da je bil on v zadregi, do-čim je ostala Odincova popolnoma mirna, kakor včeraj. Bazarov sam je izpoznal, da se je vznemiril in postalo mu je dosadno. „Poglej se vender — baba te je pripravila v zadrego !" mislil si je ter se zavalil na stol nič slabeje nego Sitnikov in jel pretirano prosto govoriti, dočim Odincova ni odmaknila od njega svojih jasnih očes. Ana Sergejevna Odincova bila je hči Sergčja Nikolajeviča Lokteva, poznatega krasotca, bankirja in igralca, ki je prebivši in prešumevši petnajst let v Peterburgu in v Moskvi, končal s tem, tla se je popolnoma izigral ter bil prisiljen naseliti se v vasi, kjer je pa skoro umrl ostavivši malo premoženje svojima hčerama dvajsetletni Ani in dvanajstletni Katarini. Njijina mati iz siromašne rodovine knezov H . . . . skih preminila je v Peterburgu, ko je bil njen mož še v popo'ni moči. Položaj Ane po smrti otčevi bil je jako težak. Illiščeča vzgoja, katero je dobila v Peterburgu, ni je pripravila, da prenaša gospodarske in domače skrbi v praznem vaškem življenji. Znana ni bila popolnoma z nobenim v vsi okolici iu z nikomer se ni mogla posvetovati. Otec njen ogibal se je sosedov, preziral jih je, in oni so ga prezirali, vsak po svoje. Vender ni izgubila ravnovesja in brzo pisala je po sestro svoje matere, kneginjo Avdotjo Stepanovno H . . . . sko, zlo in ošabno starko, ki si je, naselivši se v hiši nečakinje, izbrala vse najlepše sobe, godrnjala in zmerjala od zore do mraka, in se še ni celo po vrtu inače sprehajala, kakor v spremstvu jedinega svojega podložnika, čmernega lakaja v iznošeni grahasti livreji z modrimi našitki in triogelnim klobukom. Ana prenašala je potrpežljivo vse trme tetkine, poleg tega vzgajala je svojo sestro ter, kakor je bilo videti, že odločila se, da zveni v samoti ... A usoda hotela je drugače. Slučajno videl jo je neki Odincov, jako bogat mož šestinšriridesetih lcl, čudak, hipo-bonder, debel, neukreten in kisel, sicer pa ne no- od 450 do 700 in še prek, posamezni razredi imajo po 60 dijakov in še več. Kdaj se je začela slovenščina kot obligaten predmet učiti, tega ne moremo povedati. Dijakov je leta 18fil bilo 690; mej temu 562 Slovencev; realka je imela 131 dijakov, 87 Slovencev. L. 1861 je bila slovenščina na gimnaziji in realki za vse učence zapovedan predmet. V programu gimnazijskem leta 1861 napisal je Marn sestavek: „Slovnice slovenskega jezika. Leta 18f>6 je učilo slovenščino 5, leta 1858 6, leta 1859 8 učiteljev, leta 1862 7; izmej teh samo jeden formalno usjio-sobljeo! Slovenske paralelke v nižjih razredih so po izjavi poprejšnega ministra le za poskušujo ! V njih se razen grščine in nemščine vse po slovenski uči, v višjih razredih je \ee nemški razen slovenščine. Izmej učiteljev, ki so učili in še uče slovenščino na gimnaziji, naj imenujemo po „Novicah" leta 1858: Pogorelec, Konšek, Melcer, Kogt-j , Marn, Žakelj; pozneje Pleteršnik, Šolar, Vavrh, Gariboldi, Kunstek, Zajec i. dr. V realki je vko nemško; poprej se je tudi slovenščina učila nemški, dasi so leta 1863 na takrat še nižji realki bili vsi učenci Slovenci. Leta 1864 se je uvedla Lesarjeva liturgika; leta 1868 je bilo 217 učencev; mej njimi 118 Slovencev, katere sta Lesar in Peternel poučevala po 3 ure (gotovo v vsakem razredu). Do leta 1880/81 slovenščina ni bila obvezeu predmet, tudi za Slovence ne; od 3. maja 1880, ministerski ukaz, št 10754, je obvezeu predmet za ves čas studij za tiste, ki se oglase za Slovence; poprej se tudi Slovencu ni trebalo učiti slovenščine. Lenobi se pa lahko služi s tem, da se učenec ne javi za Slovenca — potem pa mirna Bosna. (Slovan 1886. p. 375.) Zraven slovenščine se tudi krščanski nauk po .slovenski uči dve leti. Dijaki navadno iz-Btopijo po 3 ali 4 razredu in malo jih pride v višje razrede. Kdor pa maturo dovrši, gre k poŠti, ali železnici, k davkarstvu ali kam drugam; sploh pa prestopajo v praktično življenje : na tehniko pride jeden, redko dva. Realci ostajajo torej sploh doma mej narodom svojim kot trgovci ali uradniki; na Nemško ali Francosko si ne gre nije d e n služit kruha. Jeden slučaj je, da je nek dovršen realec v Ljubljani šel v Texas v Ameriko. Inače pa si služijo na Kranjskem svoj kruli; radi tega bi se lahko nekaj v č oziralo na nauk na narodni poglagi. (Dalje prib.) iz deželnih zborov. ZDe^elni zbor Irra.njšsici. (XIV. s e.j a d n e 17. i a n u v a r j u l e t. a 18 8 8.) (Dalje.) Mej tem je bila obširna obravnava mej dežel« nini odborom in lastniki lož prejšnjega gledišča, kateri trde, da imajo pravico do porabe vsega gledi-škega poslopja ter jo imenujejo pravico uživanja. Ker pa je gledišče pogorelo, postavijo se posestniki lož nasproti lastniku glediškega poslopja na §§ 514 in 515 občnega državljanskega zakonika, po katerih pride — potem, ko so se izvršile vse vsled požara potrebne stavbe in poprave — - pravica ložuih posestnikov do porabe lož in glediškega poslopja zopet v ravno tisto veljavo, kakor je bila pred umen iu zel človek; zaljubil se je v njo ter jo prosil roke. Bila je zadovoljna, da postane njegova žena, — a živel je samo pet let ž njo in na smrtni postelji ostavil jej vse svoje premoženje. Ana Sergejevna ni odšla ineroma ieto dnij po njegovi smrti s kmetov, potem pa je odpotovala s sestro za mejo, a živela samo na Nemškem; postalo jej je dolgočasno in vrnila se je na svoje ljubo jiosestvo Ni-kolskoje, ki je bilo oddaljeno štirideset vrst od mesta * * *. Imela je ondi krasno, odlično opravljeno hišo in lep vrt s cvetličnjaki: pokojni Odincov ni si ničesar odrekel. V mestu pojavljala se je Ana Sergejevna jako redko, večinoma po opravkih, in še to ne na dolgo. V guberniji je neso ljubili, strašno so kričali radi njenega zakona z Odineovom, pripovedovali si o njej vse možne dogodke, trdili, da je pomagala svojemu otcu v sleparijah ter da ni zaman popotovala za mejo, temveč, da pokrije neke nesrečne posledice . . . „Saj razumete kaj V- povpraševali to pobožni pripovedovalci. — „Sla je skozi ogenj in vodo", govorili so o njej; a poznat guber-nijski šaljivec dostavljal je vedno : „iu skozi medue dimnike". Vsa ta opravljanja izvedela je, vender brigala se ni za nje. Njen značaj bil je svoboden iu precej odločen. (Dalje prib. požarom in pri čemer bi le dolžni bili, povrniti obresti porabljene utavbeae glavnice v toliko v kolikor bi se vsled stavbe zboljšala njihova pravica do porabe. Ta slučaj pa se po njihovib nazorih ne more pripetiti, in sicer z jedne strani zato ne, ker si j«-težko predstavljati zboljšano uživanje, z druge strani pa zato, ker se velika veČina novih stavbenih troškov lahko poplača z zavarovalniško odškodnino, pri kateri imajo posestniki lož tudi svoj delež, ker so tudi uplačevali zavarovalnino. Na to ulogo ložnih posestnikov odgovoril je deželni odbor dotičnemu komiteju z odlokom dne 2. maja 1887 št. 2774, — ne da bi se iz te njegove izjave sklepala katerakoli posledica (prejudic), — da ne more pritrditi priobčeniin razpravam glede pravic ložnih posestnikov nasproti deželnemu gledišču, ker se je o tem razmerji v deželnem zboru že velikokrat na drobno ter na dolgo in široko razprav lj"lo in akoravno se je ta zadeva z deželnozborskim sklepom dne 30. septembra 1882 vsled dogovora dne 13. junija 1883 ugodno rešila s tem, da posestniki lož sodelulejo pri oddaji gledišča, je vender novo izvoljeni deželni zbor ugovarjal navedenemu dogovoru ter je z deželnozborskitu sklepom dne 20 ok tobra 1883 naročil deželnemu odboru, da naj pravno razmerje ložnih posestnikov še jedenkrat natanko pretresuje in o tem poroča deželnemu zboru isto-tako bil je v zadnjem zasedanji dne 24 januvarja 1887 povodom prošnje, izročene od slovenskega dramatičnega društva storjen deželno-zborski sklep, kateri se ozira na oni dogovor, in vsled katerega sklepa h' se bile s komitejem p isestuikov lož vršile daljne obravnave zaradi razširjene porabe gledišča po navedenem društvu, ako bi se ne bila pripetila omenjena nezgoda v gledišči. Glede izbire kakega dražega stavišča sprožila se je misel, da bi se v ta namen porabil jeden del na južni strani ležečih nasadov Z ve'de in pa kos bližnjega Kongresnega trga, tako, da bi lice novega gledišča bilo obrnjeno proti Vegovim ulicam ter bi se nasadi Zvezde pomaknili proti jugu, vsled česar bi kongresni trg moral nekoliko ožji postati. Za izgotovitev tak-ga gl' diškega načrta ponudil se je zgraditelj Celjskega mestnega giedulišči, arhitekt, VValter v Celji, komiteju posestnikov privatnih lož, kateri je tudi vsprejel to ponudb >, potem ko je deželni odbor naročil deželnemu inženirju Hra-■skemu, da naj izdela načrt m proračun troškov za zgradbo gledališča na starem stavišei, ter naj se ozira na pogoje, o katerih je bil razgovor pri dotični konferenci iu pod katerimi se bode zadobilo dovoljenje za to zgradbo. Deželnemu odboru predložila sta se torej dva načrta za stavbo novega gledišči, ki sta pvidjana dotičnim spisom. Po načrtu za staro stavišče, izdelanem po inženirji Hraskem, znašali bi troški uove stavbe po BumariČnem proračunu vsega skujiaj 200.000 do 225.000 gld. in sicer brez električne razsvetljave, ki bi stala najmanj 25.000 gld. in brez zgradbe obrežnega zidu ob reki Ljubljanici, kar bo menda izvršila mestna občina. V drugem načrtu, po katerem je zgraditi novo glediSče v Zve/ali, proracuujeni so stavbeni troški na 114 400 gld. Po navedenih razpravah prišlo je vprašanje glede razmere posestuikov lož do glediškega zaklada, o katerem se je že večkrat obravnavalo v deželnem zboru, v popolnem nov položaj. Kai bode treba dalje ukreniti glede zopetne zgradbe gledišča, zavisno je naj pred od rešitve navedenega vprašanja. Deželni odbor torej nasvetuje : Slavni deželni zbor blagovoli naj storiti daljne sklepe glede zahtevanja jiosestnikov lož zarad zo-jietne zgradbe gledišča, potem zarad dovoljenja po trebnlh denarnih sredstev v ta namen, pri čemer se je ozirati tudi na mestno občino ter podeliti deželnemu odboru potrebno pooblastilo, da izvrši to zadevo. Poročilo deželnega odbora je bilo izročeno finančnemu odseku. Dalje je predložil deželni odbor načrt novega cestnega zakona in zakona o uvrščeuji cest mej deželne ceste. Po tem zakonu bodo inej deželne ceste uvrščene tiste, katere so zarad posebne svoje važnosti za občenje v večjih delih dežele razglase za take z deželnim zakonom. Potrebščina za zgradbo in vzdrževanje teh cest irna se pokriti z doneski dežele (za upravne stroške in mezde cestarjev) in udeleženih okrajev, katerim je plačati polovico vzdrževalnih stroškov. Mej deželne ceste naj se uvrste sledeče okrajne ceste: i. Podkoren- Belapeč, 2. Lesce-Bohinjska Bistrica, 3. Kranj-Kamnik, 4. Trata-Loka, 5. Loka-Sorica, 6. Loka-Poljane-Kopačnica, 7. Kamnik-Trzin, 8. Kamnik - Motnik, 9. Litija - Pluska, 10. Radna Trebnje, 11. Radeče-Krško, 12. Krško-Kostmjevica, 13. Novomesto - Žužemperg - Ljubljaua, 14. Podturn-Črnonielj, Črnomelj-Vinica, 16. Kočevje-Ljubljana, 17. Ribniea-Bloke, 18 Lož-Cerkniea-Rakek-Planina, 19 Logatec Idrija in 20. Reška cesta. Dolžina zdaj navedenih cest znaša okolu 514 kilometrov, torej jedno četrtino od skupne dolžine 2060 kilometrov, s katero so izkazane dozdajne ceste. (Koncu prili.) Politični razgled. \irj: nekoliko i>ali po raznih bnzah. Ta vest se )e že tolikokrat razšir je-vala, da je tudi sedaj ne moremo prav verjeti. Splošno se je pričakovalo, di se bode car ob pravoslavnem novoletnem prazniku pri vsprejemu di plomatov v mirovnem smislu izrazil se o položaji. Carjeva besede bile bi pregnale strah pred vojno in gotovo bi sj bila po vseh evropskih nor« zah povzdignila cena vrednostnim papirjem. Car je pa sicer vsprejel diplomate, kakor vsako leto, a ni imel nikacega političnega govora. Samo to seje videlo pri vsprejemu, da car res zopet bolj čisla ne hiško prijateljstvo, kajti jako dolgo se je razgovar jal z nemškim veleposlanikom Schvveinitzom Kakor vidimo iz naše včerajšnje brzojavke, je drugo priliko ruski vladar porabil, da je izrazil svoje miroljubje. Oricijozni „Nordu je, kakor za tolažbo, objavil članek, v katerem dokazuje, da nobena država ni tako miroljubna, kakor Rusija. Ko je zbiranje čet ua zapadni meji vzbudilo vznemirjenost v Avstriji in v Ne:nči|i, je ruska vlada takoi dala pomirjajoča pojasnila in celo odpustila stare vojake garde in Odeske gubernije na dopust poprej nego druga leta. Še bolj bi pa pomirilo Evropo, če bi Rusija odmaknila vojake od avstrijske in nemš ke meje, nego jo je odpuščenje dopustnikov garde iu Odeske gubernije. Zategadel vidimo v besedah „Norda" le slabo tolažbo za ohraneuje evropskega mini. Sicer so se pa zadnji čas čule tudi druge izjave, ki nam nikakor ne povzdigujejo nad, da bi se dol go ohranil mir. Pruski prestolni govor sicer uič ne omenja vnanje politike, a v njem se nahaja pas us, da se bode že prihodnje leto doseglo ravnotežje v budgetu, če ne bode nepričakovanih zaprek. Ta pasus Berolinski listi tolmačijo tako, da se v nje .n izraža bojazen pred vojno. Oricijozna „PostM je pa začela prinašati članke o avstrijskej vojski, v katerih toži, da se zaveznica Nemčije, Avstrija, tako ne oborožuje kakor Nemčija sama. Potem našteva nekatere pomaukljivostij avstrijske vojske. S tem hočejo morda v Berolinu opozoriti na nevarnosti, ki prete Avstriji. Iz Sofije pa prihaja vest, da ob pravoslavnem novoletnem prazniku se je knez Ferdinand izjavil proti častuikom, da bodo dogodki morda kmalu prisilili Bolgare, da bodo morali braniti domovino svojo. Ker je ta govor bil naperjen proti Rusiji, je vzbudil v ruskih vladnih krogih veliko nevoljo ter posledica tega bode, da bode Rusija še bo Ij gledala, da ga poprej prežeue iz Bolgarije, morda tudi s silo, če drugače ne pojde. Tak govor, kakor ga je govoril knez Ferdiuand, je pa tudi skraj na predrznost. Vsaj še vladarji večjih držav gledajo, da s svojimi govon ne žalijo druzih držav. Nevarn ost za mir pa ne bode odstranjena, dokler ne bode rešeno bolgarsko vprašanje. Kakor se pa kaže, se pa to vprašanje še ni dosti približalo svojej reši tvi. „Nord" trdi, da so vse velevlasti jedine v tem, da se mora odstraniti Koburžun, samo to je vprašanje, kako? Nam se pa dozdeva da to ni povsem resnica. Nekaj evropskih velevlastij je najbrž ž njim zadovoljnih, četudi se ne upajo naravnost potezovati zanj. „Nord" priporoča, da bi se Turčiji naročilo, da pre žene Koburžana, ter napravi red, pri čemer seveda bi jo morale podpirati velevlasti. Turčija je pa že večkrat pokazala, da se ne mara dosti mešati v bolgarske zadeve. Koburžan bi lahko še dolgo vladal, ko bi mu od drugod ne pretile večje nevarnosti, kakor mu od Turčije. Pa našlo bi se že še kako drugo sredstvo, da ga spravijo iz Bolgarije. Saj odstranenje Koburžana ni največja težava, temveč kako mu bo dobiti naslednika, ki bi bil vsem velevlastim po volji. Te dui je baje ruski velepo slanik povprašal v BiTolinu, če bi Nemčija bila pripravljena podpirati kandidaturo kneza Petra Ka-radjordjevića, a je dobil zanikaven odgovor. Rekli so mu, da je ne morejo podpirati, ker bi ta kandidat ne bil Avstriji po volji in ker bi Karadjordjevič na bolgarskem prestolu bil nevaren kralju Milanu. Treba bode iskati druzega kandidata. Vse pa kaž da bolgarsko vprašanje ne bode tako hitro rešeno, ter bode še dolgo časa pretilo evropskemu miru. Kakor se poroča „Correspondence del' Est" iz Ruščuka, so dopolnilne volitve za holgarnko sobranje za vlado ugodno izpale. Voljenih je 31 vladnih pristašev in 1 opozicijonalec. V Lovci se volitev ni zvišila, ker je predsednik volilne komi sije mej volitvijo nenadoma zbolel. Lovca je rojstno mesto RadoslavOva in je opozicija bila njega postavila za kandidata. Novi knez jako pridno daje dvorne plesove, na katere se vabijo odličnejši Sofijski meščani poleg častnikov in višjih uradnikov. Vse potrebne stvari za take veselice se pa naročajo pri domačih trgovcih. S tem se hoče namreč Koburžan pridobiti zase. Pod Battenberžauom je pa bilo pri dvoru le malo veselic in se je vse potrebno naročevalo iz inozemstva. Kalijaii*ka vlada je že odstavila 3 župane, ki so bili podpisali peticijo na parlament, za spravo mej Italijo i u papežem. Več d ta/, i h bode pa še odstavila. Kakor se vidi, Crispi neče slišati o nikaki spravi .s papežem, katera bi se prav ne ujemala s častjo Italije ali z interesi italijanskega naroda. Listi svobodomiselne nemške stranke obsojajo nameravano podaljšanje iu pooštrenje soeija-liškega zakona „Vossisehe Zeitung" meni, da glavni namen vladne predloge je, da izrinejo socijalne demokrate iz nemškega državnega zbora, in pruskega deželnega zbora. Nobena država se pa še s tem ni zboljšala varnosti in zagotovila notranjega miru, da je odtegnila jednomu delu svojih državljanov vse jiraviee in domovinstvo, ter pognala je čez mejo. Ali bode ta zakon vsprejet, je z.visno najbolj od katoliškega centra, će bode ves katoliški centru m proti glasoval, tedaj vlada ne dobi večine, kakor če bi vsi narodni liberalci zanjo glasovali, kar je pa dvomljivo. Oo pa centrum ne bode zložen, pa ima vlada gotovo večino Nek potnik, ki je prišel iz A *»«■•,» bi i je, poroča, da ima NjegUŠ res 100 .000 vojakov, od ka terih jih je 40.000 oboroženih z ostragušami, 20.000 z drugimi puškami in ostali pa s kojiji. Topov v Abesiniji ni videl, pač pa gostostrelke , katere so Francozi pred 20 leti jmslali Njegušu. Dopisi. 'A Dunaju 17. jauuvarja. [lzv. dop.] Pred vsem kratko vprašanje na kranjske geografe: Kje leži na Kranjskem kraj, ki se zove „Lutach" ? V tem kraji namreč vrši se roman, kojega je pripovedoval g. J. Navratil v slovenskem klubu dne 14. t. m. Izšel pa je ta roman v ilustrovanem nemškem listu „Ulustrierte Welt" in pisatelj mu je nekov Streckfuss. Gospod pripovedovalec sodi, da je „Lutach" Vipava, kajti okolica tega kraja v romanu podobna je po vsem vipavski. Ali zanimalo bode gotovo bralce „Slovenskega Naroda" izvedeti ob kratkem vsebino tega romana. — Nekov Bero-linski naravoslovec čul je mnogo o krasoti zemlje kranjske, izvedel je, da se nahaja v nji mnogo redkih hroščev, metuljev, gosenic in zelišč, zato sklenil je podati se na Kranjsko, da obogati svojo zbirko s temi čudeži kranjskimi. Ali odsvetovali so mu prijatelji: Kaj, na Kranjsko hočeš iti! V to divjačino, mej takove divjake! Ne bode te več živega v Berolin! — Toda, ker je bil le trden sklep njegov, iti na Kranjsko, prigovorili so mu vsaj, da si je kupil revolver, da se bode imel vsaj s čim braniti teh kranjskih divjakov. — Pot ua Kranjsko peljala ga je skozi Dunaj, tam isto odgovarjanje; ali to vse ni omajalo njegovega sklepa. V Postojini najel si je voz, usedel se nanj ter vskliknil hrabro: „Auf nach Lutach!" Mej to vožnjo zanimale so ga posebno lične hiše ob cestah, veselilo ga je, ker so ga pozdravljali vedno prebivalci, ki so ga srečevali, in v Lutah bil je jako iznenadjen, ko mu je krčmarica na njega vprašanje: Bo li lebko stanoval tu ? odgovorila jako uljudno: „WolIen der Ilerr sich nur in den ersten Stock bemiihen !u Zvečer v krčmi seznanil se je z vsemi odličnjaki v Lutah, izvedel je tudi, kam naj hodi nabirat žužke in cvetice, in po večerji seznanila ga je dekla, ki mu je posvetila v izbo, tudi z vsemi dogooki, ki so se vršili v zadnjem času v Lutah. Povedala mu je tudi, da v samotni koči blizu Lut stanuje skopuh, ki ima hčer, koji pravijo „lepa Anka" ; da jo je snubil že on-dotni graščak Šorn, ali oče hotel jo je dati le okrajnemu sodniku Folinu, po rodu Italijanu; ali tega spet ni hotela lepa Anka. Drugo jutro gre nabirat naravoslovec na Nanos zelišča in žužke. Vračajoč se domov, gre mimo hiše skopuhove, in ker je bil jako žejen, ustopi va-njo, da poprosi za kozarec vode. Toda, kako se začudi, ko najde notri skopuha ležečega v krvi. Takoj na znani to sodniji. Zdravnik, ki je preiskaval umor jenega, izrazil se je, da sta m3 umorjenrc in morilec njegov borila, in morilec mora imeti tudi rano, če ne drugje, vsaj na roki. In čudno: oni dan imela sta ranjeni roki graščak Šorn in okrajni soduik Folin, ki sta si bila pa sicer sovražnika. Tu prenehal je pripovedovati g. Navratil in nadaljeval bode še le v prihodijem večeru klubo-veni Ugibali so poslušalci seveda mnogo: Kdo je prav za prav morilec? in radoveden bil je vsak kako se bode prav za prav razpredel ta roman. Prihodnji večer izvedeli bomo še le to. Potem unel se je prav živahen razgovor, kakor je že navadno mej obiskovalci kluba, napijalo se je temu in onemu, ter kvartet slovenskega kluba pel je mnogo domačih pesnij. Sklenilo se je tudi, da bode imel ta kvartet odslej vsak reden vajo v petji, da bode .slovenski klub tudi, kar se tiče petja, stal popolnem na lastnih nogah. — Prihodnji večer klu bov bode že 28. t. m. Iz Kamniku 14. janusarja. [Izv. dopis.] (Otroško zabavišče.) Podjetni, za povzdigo ljudskega šolstva in za narodno izomiko jako uneti okrajni šolski nadzornik gospod A. Žumer ustanovil je pred jednim letom tukaj otroško zabavišče, novodobni zavod, kateri je bil na Kranjskem, osobito jni po deželi do sedaj še kaj malo poznat. Preskrbe! je temu novemu zavodu tudi kaj spretno in jako marljivo učiteljico, katera si je znala prav hitro pridobiti srca boječih se otročičev. Svojim izrednim, prirojenim vzgojevalnini talentom, svojo vzgleilno ljubeznijo do nežnih otrok, svojo neutrud-Ijivo marljivostjo privela je v kratkem času otroke do tega, da so ti že pri Miklavževem večeru in pri božičnem drevesci v lanskem tečaji znali toliko lepili iger, lahkih molitvic in mičnih jiesuic, da so se starišl teh otrok, kakor tudi drugi pri teh Veselicah nav/oči o tem zavodu jako pohvalno izrekli. — Še lepše uspehe mogel je pozoren opazovatelj te „male šole" videti koncem šolskega leta, katero se je sklenilo s jirimerno veselico in razstavo otroških izdelkov v čitalnici. Tu je bilo videti iz papirnatih trakov spletenih, kakor tudi z raznobar-veno pavolo ušitih pisanih podob, katere so harmoničnimi hojami prav dobro uplivale na oko, dalje raznih papirnatih priprostih, a vender okusnih posodic za vizitnice, otročjih igrač iz papirja, graha in šibic, katere so otroci navodom učiteljice sami zdelali. Veselimi igrami, mej katerimi se je tudi pelo, pokazali so otroci, kako skrbi učiteljica na priprost način za zdravo razvedrilo otroškega duha. In kako milo, kako v srce segajoče glasila se je iz teh nežnih grlic cesarska in zahvalna pesen ! Kako ganljivo je bilo petje teh otrok! Tudi v letošnjem tečaji napravila je vrtnarica svojim poslušnim, nedolžnim šolarčkom in šolaricam Miklavžev večer in božično drevesce v Čitalnični dvorani, katero čitalnični odbor v ta namen vsikdar radovoljno prepusti. Preden se je prikazal častitljivi Miklavž in predno je malim in velikim radovednim gledalcem uprizorilo zagriujalo v rajski svitlobi okusno okrašeno in prav bogatim sadom obloženo smerečico, zabavali so otroci sebe in občinstvo zanimivimi igrami in petjem. Miklavžu se je seveda tudi molilo in deklamovalo. Pri božičnem drevesci 11. t. m. — kajti veselica se ni mogla vršiti na sv. večer, ker je bilo več otrok bolehnili, — pelo se je prav hvalevredno v zboru; pa tudi solistov in solistinj ter dvospevov se pri tem otroškem koncertu ni pogrešalo. Pritlični deklamovalci in dekla-movalke, katere je naučila vrtnarica jako primernih pesnic na pamet, da, še celo prav dolgih, izgovarjali so besede jako razločno in glasno in to seveda brez sufierke. Ako se slednjič še omenja, da je še eelo neki deček, ki zaradi bolezni po rojstvu težko govori in mu tudi duh ni zadosti razvit, v pesni „ Kosec" s kretanjem rok kosca posnemal, mora se pač priznati, da ima učiteljica prav veliko truda v svojem poslu in zasluži pač, da bi jo prebivalci Kamniški malo bolj podpirali s pošiljanjem svojih otrok v ta koristen zavod. Pri teh otroških veselicah bilo je vsikdar navzočega prav obilo občinstva, mej tem tudi mnogo takih starišev, ki bi za dobro vzgojo svojih otrok prav lahko vsak mesec 1 gld. utrpeli. Stariši, katerim je dobra vzgoja svojih otrok najimenitnejša skrb, morali bi se zanimati za ta važen zavod, kjer se potrebnimi molitvicami in zanimivimi poučnimi povesticami blaži srce, veselimi igrami in prijetnimi pesnicami razveseljuje otroškega duha, utrjuje spomin, bistri um. vadi pravilnega slovenskega govorjenja, izpodrivajo slabi lokalizmi in zastareli germanizmi in na ta način pripravljajo otroci za ljudsko šolo, kjer bodo gotovo dobro napredovali. Domače stvari, — (Klub narodnih poslancev k r a n j-s k i h) je v telegramu do družbe sv. Mohora izrekel živo sočutje na britki izgubi, ki je vsled Emspieler-jeve smrti zadela Koroško in ves rod slovenski. — (Za duš no mašo za Andreja E i n-spiolerja) je danes v Šentjakobski cerkvi daroval g. kanonik Klun. Prisotni so bili g. deželni predsednik baron \Vi n k I e r, deželna odbornika J. Mumik in dr. Vošnjak in mnogo narodnih deželnih in državnih poslancev. Petje na koru vodil je g. Stegnar. — (V deželnem zboru štajerskem) bila je včeraj jako burna debata glede Boessovega poročila o Pražakou zemljišnoknjižni naredbi. Poročevalec manjine bil je gosp. Jerman. Razen njega j>a so tudi govorili slovenski poslanci gg. dr. J u rte I a, dr. Berne C, dr. Suc, M. Vošujak, in Kuk ovce. Obširneje izvestje sledi. — (V deželnem zboru kor oš k e m) bila je včeraj obširna debata o prisilni delavnici. Deželni predsednik baron Scbmidt izrekel je pri tej priliki, daje prisiljen izjaviti, da so vse tožbe o kmetski bedi in slabem stanji neopravičene. Velike in lepe hi.še jio deželi dokazujejo, da ni pomanjkanja. Ta trditev vzbudila je mnogo ugovorov in poslanec Seebacher je. rekel, da kdor tako govori, dežele ne pozna. Nadalje izrazil se je dež. predsednik Scbmidt, da ne upa, da bi se koroški prisi-Ijenci v prisilni delavnici v Ljubljani poboljšali, ker ondu vladajoče narečje zato ni sposobno. Ta ojiazka dala je poslancu v:t. Ilillingerju povod k trditvi, da je popolnega poslovenen.ja prisilne delavnice v Ljubljani sedanja sistema kriva. Grof Taaffe naj le dež. predsedniku Winklerju naroči, da se imajo koroški prisiljene! veronauka nemški poučevati, kakor zahteva ravnopravnost, potem bodo gotovo dobivali pouk v nemškem, ne pa v njim neumljiveni, nesim-jiatičnem slovenskem jeziku. — Ker so vse te koroške trditve praznu in neosnovane, se bodo gotovo s kompetentnoga mesta zavrnile. — ( „Dramatično društvo") Danes zvečer točno ob 8. uri je občni zb ir slovenskega dramatičnega društva v prostorih čitalnične restavracije. — (Pisateljskega društva) zabavni v eč er bode j u t ri, v četrtek 19. t. m. ob navadni uri v steklenem salonu čitalničnem. — Predsedoval bode g. J. Hafner, čital pa g. prof. L. Pintar. — (Umrla) je včeraj zjutraj po dolgej bolezni gospa Franja Križna r, rojena Razinger, c. kr. okr. sodnika udova in mati gosp. kanoniku Miroslavu Križnarju. R I. P.! — (Stritarjevih zbranih spisov) izšla sta 28. in 29. snopič. Vsebina: Mož z mačico. — Odpusti! — Pismo. — Kita. — Otročji bazar. — (Na osepnicah ) je v Ljubljani obolelo 15. januvarja G osob, 1 umrla, 16. oboleli so 3, umrla 2. Največ bolnih je prirastlo poslednji teden namreč 43, ter je za vsem bolnih 83. V mestno bolnico za silo so bili prineseni trije bolniki. Deželni šolski svet dozdaj ni še sklenil, da bi se šole zaprle. Sicer pa pristaja pravica ljudske šole zapirati ob epidemijah mestnemu šolskemu svetu, glede srednjih šol pa imajo dotične nasvete predložiti dežel. Šolskemu svetu ravnateljstva. Ker bolezen v poslednjih dnevih zopet pojema, menila ne bo treba zapirati šol in razpuščati učencev, ter ž njimi kali bolezni raztresati po vsej deželi. — (Revakcinacijo ali precepitev) z nova priporočamo vsem, ki še neso bili cepljeni, ali pa že kot otroci. Kako da obvaruje cepitev pred osepnicami, naj kaže mej mnogimi druzimi, o kate- rih smo poizvedeli, sledeči slučaj. V rodbini K. je bilo čvetero otrok necepljenih. Ko je prvi obolel za osepnicami, je takoj poklicani zdravnik cepil ostale tri otroke z animalskim cepivom in vsi trije ostali so zdravi, dasi so bili ves čas skupaj v istej sobi s svojim obolelim bratom. Znano je, da celo tedaj, ko človek že čuti. da bode obolel iu se da cepiti, bolezen potem ni tako huda, kakor bi bila brez cepitve. — (Tukajšnje delavsko izobraževalno društvo) vabi na splošni delavski plesni venček, kateri bode dne 29. prosinca t. 1. v prostorih Srajnarjeve pivarne na Sv. Petra cesti. Godba c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Čisti dohodek namenjen je izobraževalnim namenom gori imenovanega društva. . Ustopnina za osobo: pri blagajnici 40 kr., prej kupljene ustopnice 30 kr. Blagajnica se otvori ob 7 uri. — Začetek ob 8 uri zvečer. Ustopnice so na prodaj v glavnej trafiki in v trafiki čitalničnega poslopja. — (Pasji kontu m ac) je v Ljubljani z današnjim dnem pri kraji in so psi torbe zopet prosti. — (Zastopnik učiteljišča vPtujskem okraji) je bil g. Fran Žiher, nadučitelj in predsednik učiteljskega društva v Vurbergu, izvoljen in je že od si. vis. deželn. šolsk. sveta potrjen, llver-jeni smo, da bo tudi on branil učiteljem in narodni šoli potrebne pravice. Bog blagoslovi njegovo zelo trudapolno delo! — (Kmetovalec). Ravnokar smo prejeli prvo številko letošnjega »Kmetovalca", katera prinaša v prvič brezplačno prilogo „ Vrtnar". Ne rečemo preveč, ako trdimo, da sta nas presenetila oblika, kakor vsebina lista. Prepričani smo, da ne prinaša za tako nizko ceno noben gospodarski list toliko kmetijskega berila in v taki obliki kakor ,,Kmetovalec". Zraven tega prinaša pa list tudi lepo zdelane podobe, ki razjasnujejo, koder je treba berilo. Z brezplačno prilogo, katera je poseben nov strokovni list z imenom „Vrtnar", je pa kmetijska družba kranjska gotovo dobro ustregla vsem prijateljem vrtnarstva, zlasti šolskega vrtnarstva, katero pospeševati je namen novemu listu. Tudi „Vrtnar" je ilustrovan. Priporočamo prav toplo vsem slovenskim gospodarjem „Kmetovalca", saj tako stoji na leto le 2 gold. Učitelji in šolske knjižnice dobijo list celo samo za polovico naročnine. — (Pri sv. Ivanu p o le g T r s ta) ustanovljena podružnica sv. Cirila in Metoda šteje 7 ustanovnikov in 4(> letnikov ter je odboru glavne družbe poslala 116 gold. Ustanovne stroške plačal je iz svojega na korist družbe podružnici načelnik g. Ivan M. Vatovac. — (Požar bi iz u P tu j a:) V nedeljo 15. t. m. po noči ob 1 o 12. uri je v Žabjeku zunaj Ptuja pogorela stranska hiša poznatega veleposestnika in bivšega župana g. Mihe Br en čiča. škoda je velika, tem večja, ker je zgorelo do 30 voz lepe krme in več lepih voz. Uzrok požara je gotovo sovražna roka. — (N a žel e z n i c i mej Karlovcem i u Reko) ti čila sta blizu Vrbovskoga v noči od 16. do 17. t. m. tovorni in osobni vlak. Slednji, hitreje vozeč, je tovorni vlak dohitel in poškodoval neko liko vagonov, izmej Ijudij pa nikogar. — (Bralno društvo n a K r š k e m) priredi dne 21. jan. t. I. v društveni dvorani plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za ude prosta, za neude po f>0 kr. za osebo. K obilnej udeležbi vabi odbor — (Narodna čitalnica v D oblica h) pri Črnoinlji priredi dne 22. januvarja 1887., veselico s petjem in plesom, h kateri uljudno vabi Odbor. — (Ptujska čitalnic a) priredi letošnj i pred pust v nedtdjo 22. januvarja plesni venček: 2. februvarja t. j. na svečnico pa kostumovan ples z vojaško godbo slavnega peš polka štev. 47. K tema veselicama sh prijazno vabijo prijatelji in narodnjaki od blizu in daleč. — („Ljutomerska čitalnica") priredi pleBni venček v sredo dne 25. januvarja 188S v Ljutomeru v prostorih g. J. Vaupotiča. Začetek ob 1 ,8 uri zvečer: Godba belatinska. Ustopnina za osobo 50 kr., za obitelj 1 gld. Odbor. — (Vabilo) k velikemu plesu, kojega ])riredi „ To minska veteranska" podružnica dne 21. januarja 1888 v gosp. Podšolarjevih prostorih. Svirala bo «odba c. kr. pešpolka M dana št. 97. Začetek točno ob 7. tiri zvečer. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 18. januvarja. Nad umitim šle-chetneho Slovana statečneho vudce a neohro-ženeho bojovnika p. Ondfeije Einspielera trudili s bratskvm narodem slovinskvm studentstvo češke. Akadem. Čten. Spolek v Praže. Praga 18. januvarja. Nad smrti vt?teč-nika Ondfeja Einspielera vudce korutanskyh Slovincu v klubskem žalu trudili Spolek „Slavia" v Praže. Rudolfovo 17. januvarja. Dobro vede koliko je zgubil Korotan in ves slovenski rod s smrtjo preblagega starčka Einspielerja, zlato-mašnika prvoboritelja korotanskih Slovencev, tugujejo ob njega krsti. Višji gimnazijci Novomeški. Praga 17. januvarja. Pri današnji dr-žavnozborski volitvi Oaslav-Chrudtrn-Kutna Hora bil izvoljen Mladočeh Herold z 968 izmej oddanih 1796 glasov. Staročeh Hubaček dobil 351 glasov. Dunaj 18. januvarja. Nasproti ponavljajočim se časniškim poročilom o justične uprave naredbah, po katerih bi se imeli premeniti doslej vladajoči običaji pri sodiščih raznih instanc na polji jezikovnega vprašanja, kakor: ustanovitev češkega senata pri nadsodišči v Brnu, ustanovitev slovenskega senata pri okrožnem sodišči v Celji in da je minister Pražak dal nalog, da ima sekcijski svetnik Levičnik vse tukaj se javljajoče uradnike izpraševati iz slovenskega jezika, — poizvedel je „ Fremden-blatt", da o vseh teh zatrjevanih naredbah v justičnem ministerstvu ni nič znanega. EJ nilsko sredatvo. Moli-ovo „ France m k o žganju" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvu Eroti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena ste lenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dimaji, Tuchlaubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se Izredno Mol I-o v preparat z njegovo varBtveno znamko in podpisom. 6(31—1) ..LJUBLJANSKI ZVON" artojl (192—809) [j za vse leto gld. 4.60; za pol leta [1 gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tulci: 17. januvarja) Pri slomi: Lowy i Dunaja. —Iztskul i: Zagreba« — Steinmetz iz Serajeva. — Lotrič iz St. Lorenca. — An-hart iz Trsta. — lSula h Stož. Pri Malici: Landan, Schiitz, (bisitseh s Dunaja. — Schink iz Skofjeloke. — Nali \7 Trsta. Tri bavarskem dv<»ru: Trampoš iz Koprivnika. — Aniti h Jerovevasi. Umrli so v Ljubljani: 17. januvarja: Janez Svetlik, krojač, 28 let, Vegove ulice 9, za kugami. 18. januvarja: Katra Jereb, kihiircii, 31 let, sv. Flo-rijana ulice "JO, ga kozami. V deželnej bolnici : 13. januvarja: Jernej Jelene, 47 let, za Brlgbtovo boleznijo na obistin. 14. januvarja: Marjana Jamnik, dutnarca. 43 let, za želodčnim rakom — Martin Jurca, delavec, 24 let, 86 je slučajno poškodoval. — Matevi Eodran, delavec, 39 let, za spridi:-'jem jeter. 16. januvarja: Helena Tavčar, delavka, 43 let, za bledico. Mcteorologično poročilo. s Čas opa-G zov; m j a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v| mm. a 7. zjutraj ; —j> 2. popol. 'Z •'■ zvečer 749*89 mm. 749*05 mm. 749 0"> in,n. —14-0° C — oO°C — ti-0°C si. zali. si. zah. si. zah. megla obl. obl. 0-00 mm. Srednja i temperatura — 8-7", za 66( pod normalom. ZD^Lin-Gijsl^st "borza, dne 18. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — gld- ilanoh ■ gld. 78*80 — 78-30 Srebrna renta . 80-55 — „ 80-0 Zlata renta ..... 110 — — n 109-75 B marčna renta . . . 93-40 — 7? 98*10 Akcije narodne banke. . 869 — — i» 869*— Kreditne akcije .... 269 80 — n 2t 19-20 126'8fi — ff 126*75 Srebro ....... — •— — n —•— LO-08'/, — 10 03 C kr. cekini .... 597 _ 5*97 Nemške marke . 62-25«/, — n 82* ••• 1 47„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1^64 1 ■" _ Ogerska zlata renta 4*/0...... Ogerska papirna renta 5°/a..... 5*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 10,ri Dunava reg. srećke 5°/0 . . HK) gld. 118 Zemlj. obč. avstr. 41/.,0/,, zlati zast. listi . 12^ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior. obl;g Ferdinandove sev. železnice 9!* Kreditne srečke.....1<0 gld. 177 Rndolfove srećke..... tO 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . *t8 Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a v. . 2oi 131 gld. — kr. M 10 5<> 50 50 50 Absolviran pravnik, kateri je vse državne izpite I dobrim uspehom n pravil, 1-.« . -.Im,i.« pri kakem odvetniku ali boležniku. Ves drugo pove upravništvo »Slov. Nan-da*. ;"'-> Hiša na prodaj. II i sit nt. Itil 1 Uran ji s tremi sobami, shrambo, kletjo, hlevom in s prosti rnitn dvoriščem, pripravna za vsakega rokodelca ali kupčevalea, proda ne prostovoljno. (41—2) Več pove rii. Pnelier v Žalmirl. Koroško. V Idriji se rta takoj v najem velika gostilna z vso opravo, dobro obiskovana, obstoječa iz treh sob, kuhinje, pekarije, kleti, ledenice in iz stanovanja s tremi sobami. Jedna go-stiluičn;« soba se da tudi za prodajalni DO napraviti. — Natančneje se zve UStmenn ab pa pismeno pri .Tozotu lt«>jj;«>j-i, posestniku v Idriji li. »t. Iil7. (X—5) }olezni želodca. ^OlOfcdrev, jeter in žolča, ozdravi Lippmaim-ov Karlsbadski šumeči prašek po 8 4 tedenski rabi, pri nenavadnem nakupič nji tolike Kil napravljenji kisline p > 4 do 0 ti 4»I»iv» SV pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v fljnl»ljaiti i>ri gj. £ etru Kassiiik-u. Razpošilja so v provincije proil poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDi