SGHAM RARIUHB 1 mi 1 - mit — Beilagon > V: I 81. številka. .; , up u Maribor, dne 3. avgusta 1916. ' i.'l : ' , i ' !-vi L. tečaj. f(}Hn List ljudstvu v pouk in zabavo. j>oštnlno vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge Izvenavstrijske dežele 8 K. ca na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravnistvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — udje .Katoliškega tiskovnega >sebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi ie ne vračajo. — Upravništvo: Koroška ce ' " Iz&aja vsak četrtek in velja tf Kdor hodi sam po njega, pla< društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi ie ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta itevr5, sprejema naročnino, inserate in reklamacij,e. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, I kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku .Mala naznanila" ■ i i stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklanftaje so poštnine proste. /«ioi.' ' . " ' ' ' • n • - v CESAR SVOJIM NARODOM Cesar svojim narodom. itj l, . ■, v. - - ■ ""-•' ' • Cesar jo izdal sledeče lastnoročno- pismo: „Driijgič so. se vrnili dnevi, v katerih nas je nespravljivo mišljenje sovražnikov prisililo v vojsko. Čeprav z bolestjo obžalujem človeštvu naloženo dolgo trajajočo trdo preskušnjo, Me vendar navdaja z vellikim zadoščenjem pogled na. težko borbo, ki vnovič opravičile Moje zaupanje v nepremagljivo moč naše monarhije. Vredni svojih sinov, ki, tesno združeni z ar-madajmi naših slavnih zaveznic, junaško oc&rjajo vedno'se ponavljajoče sovražne navale, izpolnjujejo Moji ljubljeni narodi tudi doma z visokim navdušenjem svoje dolžnosti v tako veliki meri, kakor to odgovarja velikemu in resnemu času. Vsi imaijo krepko, mogočno voljo, da zmagamo, in za to doprinašajo z možato odločnostjo vsako žrtev, ki zahteva zasigu-ranie botdočega, častnega in trajnega miru. S pravim umeva.njem vsega, kar se od njih zahteva v dobrobit države, prenašajo vse utesnitve gospodarskega. življenja, ki jih zahteva vojna ter na ta način o-neraogočujejo lokave nakane naših sovražnikov, ki imaio namen, načrtoma ogroževati obstoj mirnega prebivalstva.. Z vsakim posameznim mojih zvestih državljanov deli Moje srce po očetovsko skrbi, Idi jih prevzemajo na svoja ramena in prenašajo tako stanovitno, deli z njimi bolest ža padle, bojazen za drage na bojišču, obžaluje rpoterue blagoslovljenega mirnega dela in občutno Otežkočenje vseh življenjskih pogojev. Toda opirajoč se na vznesene izkušnje dveh let vojske, zrem s polnim zaupanjem v polagoma dozorevaj oeo bodočnost z osrečujočo zavest"o, da Moji vrli naročil v resnici zaslužijo zmago ter s trdnim zaupanjem, da jim milost in pravičnost božje previdnosti te zmage ne bo odtegnila, ., V teh rednih, toda upapolnrh spominskih dnevih Me sili, da vnovič naznlanim prebivalstvu, da Me navi^jffjo s jionosnim Veseljem-' njegova nikdar pojer^aoča dejanja domoljubne po3b4ivovalliiosii ter da z hvaležnim srcem priznavam njegovo vrlo končni vspeh zajamčujoče zadržanja. - Stiirgkh lr. Franc Jožel lr. Vporaba vprežaih krav in rekviriranje živine. Dobili smo sledeči' dopis, ki ga je pisal kmet iz mariborske okolice: V naši deželi je vpeljano rekviriranje goveje živine. Za vsako posamezno občino je določeno, koliko glav živine mora dati vsak mesec živinopromet-nemu zavodu. Sprva je še šlo gladko. Bilo je toliko odvišne živine, da nihče ni go|drnjal, ako mu je na-kupovalec „zapisal", da mora nekaj živine oddati, A sedaj je postala stvar drugačna. Jemljejo nam vpro-žno živino, naše edine in najboljše ¡moči na, posestvih. To je hudo! Zadnji teden je bil uri meni nakupova-lec in mi je zapisal zadnji par volov in mi je rekel, da jih moram prve dni meseca avgusta oddati.. Vprašam se, kako bom sejal letos ozimno, kako spravljal pridelke s strmih njiv na dom, kako vozil steljo in drva iz globokih grabnov v gozdu, tako gnoj na njive, kako bom odpeljal pridelke v mesto? Prosim v imenu svojih kmetskih tovarišev in ubogih "gospodinj, ki so same na, obširnih posestvih, naj vojaške in politične oblasti vpoštevajo naš mučni položaj in naj izposlujejo, da se bo vsakemu kmetu pustilo vsaj en par volov. Z vprego krav pri nas ne bo šlo! Le poglejte! Saj imamo same bolj šibke trave. Kako bom oral ž njimi v težki ilovnati zemlji, in kako vozil težke tovore? In še eno! Kaj bo z našim plemenom? Saj z brejimi kravami ne moremo delati. Kravia, če mora prenaporno delati, rada. zvrže in zopet je goveji zarod manjši. Upam, da se bo dala reč tako izpeljati, da naše kmetijstvo ne bo uničeno. Ali bi se ne dalo z rekviriranjem pričeti sedaj v drugih deželah, ki so še bogatejše glede goveje živine? Po mojem mnenju bi se v pokrajinah v ravnini lalrko vzelo za 50% več živine kot v hribovitih krajih, V LISTEK« domr- branci v dvadnevnem bojn Z I*3hi. " , (Ižvirno poročilo.) lužnotirolske bojišče, 18. jtil. io-vijolčaste barve. Ko ie detelja zrela, se jo požanje, posuši in omlati. Na 1 hektar se pridela 3 do 5 meterskih stolov detel¡nega semena, ki je pri sedanjih cenah očiščeno v redno 1800 do 3000 K. Ravnatelj Turk. Rusko bojišče. V Bukovini in Karpatih nič posebnega. Med Kolomejo in Bučacom napadajo Rusi naše postojanke pred Stanislavom. Mesto Brody so dne 28. julija Rusi zasedli. Z veliko silo so se navalili Rusi sevtovno-zahojdno od mesta Brody čez državno mejo in silijo proti Lvovu, ki pa je baje izven nevarnosti. Ob velikem ovinku ob srednjem Stohodli smo se umaknili za nekaj Idilometrov nazaj. Rusi pošiljajo nove ogromne čete v Volinijo. Huda bitka se vrši tudi na severu med mestoma, Baranoviči in Riga. Na gališko bojišče je došlo več tisoč Turkov, ki bodo v zahvalo, da so naši pomagali Turkom, se borili proti Rusom „ Odločilna borba v Galiciji. V vzhodni Galiciji in v Voliniji divjajo na celi črti, od Pruta do S to h oda, krvave bitke. Ruske armade so po velikih pripravah zamalrnile k odločilnemu udarcu. Boji morda še niso dospeli do vrhunca, toda trdno se smemo nadejati, da se Rusom navzlic njihovi premoči, njihovi srditosti in brezobzirnosti njihovih navalov tudi tokrat ne bo posrečilo, doseči prvih glavnih ciljev njihove velike oienzive, ki so o-značeni z besedami: Ogrsko, Stanislav, Lvov in Kovel. V Karpatih. V Bukovini in Karpatih je zadnji čas razmeroma mimo. Pri Kirlibabi so naši vrgli Ruse, ki so prodrli do sedla Prislop na ogrska tla, nazaj v Bu-kovino. Pri Jablooiei se je vršilo le nekaj manjših prask. Proti Stanislavu. Po večtedenskem odmoru je prešla armada generala Lešickega, dne 28. julija na svojem desnem krilu (severno od Kolomeje) k napadu. Navalila je na, naše postojanke med Chocflmierzom, jugovzhodno Tlumača in Monasterzyse ob Koropiecu. Noč in dan so se ponavljali siloviti ruski sunki, ne da bi se sovražniku posrečilo, doseči večje vspehe. Ob Koropiecu jo bil popolnoma odbit, južno od Dnjestra so ga naše čete v petek ustavile na naši drugi obrambni črti red Tilumačem in ga v soboto odbile tudi pri Molodilovu 116 km južno Otinije). Dne 30. in 31. jul. so Rusi ljuto napadali našo fronto zapadno od Buča-ca. Ruski naval južno in severno od Dnjestra proti zahodu je naperjen proti mestu Stanislav. Mesto Brody v ruskih rokah. Rusko uradno poročilo z dne 28. julija pravi, da so ruske čete isti dan (28.) zavzele ob 0. uri 30 minut mesto Brody v Galiciji. V mestu, ki je štelo poprej 20.000 ljudi, je ostalo le kakih 600 oseb. Ali je Lvov v nevarnosti? Ogrski list „Pester Lloyd" javlja iz vojnega stana o usodi Lvov a: Ce se je tudi deloma, zmanjšalo naše posestno stanje, se glavno mesto Galicije ne nahaja v nevarnosti. Ce bi prišla nevarnost, bi to vojjno vodstvo prebivalstvu pravočasno naznanilo, kakor je to storilo tudi o Brodyju. Armada ima srce za prebivalstvo in bo poskrbela, da ne bo nihče presenečen. Ce bo potrebno, se bo pravočasno naznanilo in sicer rajši 14 dni prej kot 24 ur prepozno. Pri Brodyju. Ernst Bregar iz Trbovelj, sedaj topničar pri c. kr. težkem topniškem polku štev. 1, nam piše iz Galicije: Ze štiri tedne se nahajamo vi bližini mesta Brody. Sejdaj se lahko včasih malo pozabavamo. Dne 4 jubja smo priredbi veselico za sprejem našega, novega balerijskega poveljnika, katere se je tudi naš generalmajor udeležil. Pri tej bateriji smo ljudje od vseh n!arod!nosti. Zato smo morali zapeti na željo generala v vseh jezikih. Prvi so zapeli Nemci, potem Ogri, za njimi Rumuni; Cehi so zapeli češko himno „Kje dom je moj." Ker je general tudi rodom Ceh, ie pel zraven Cehov kot navaden vojak. Nazadnje pridemo na vrsto mi Slovenci. Ceralvno najmanjši po številu, ali vendar smo zapeli navdušeno našo slovensko cesarsko pesem „Bog ohrani, Bog obvari." A ko smo končali, je rekel general, da Slovenci najlepše aapojejo in je nas pohvalil. Malo pozneje, po dobri večerji in pri žlahtni kapljici vina, -so se razlegale vesele pesmi v pozno noč, ne meneč se za< Ruse. ki so nas menda tudi poslušali. Niti eden strel ni padel tisti večer proti nam. Drugi da« so nas pa začeli prav prijateljsko pozdravljati in sicer s šrap-neli, ki pa k sreči niso naredili pri nas nobene škode. Ta prijazni pozdrav smo pa takoj obilo zavrnili z našim svincem. V Voliniji. Zelo obširni in mogoče še ljutejši boji, kakor v Galiciji in Bukovini, so se vršili na volinijski fronti. Od stobihve ob Stohodu do Berestečka ob Stiru je divjala v soboto, dne 29. julija, srdita bitka, katere potek je za Ruse povsem neugoden. V petek se je bilo sicer Rusom posrečilo, potisniti nemško središče pri Tristenu čez Stohod nazaj, toda, vspehi je brez važnejšega pomena» V soboto so 'se umaknile naše in nemške čete iz ostrega kolena, ki ga tvori reka Stohod med Janovko—Ugli—Kašovko, na ravno črto Ka-šovka—iJianovka. Naša fronta je bila tam ostro izbočena proti vzhodu in "Rusi so nas napadali od severa in od juga. tako da je general Linsinjgen moral fronto umakniti, da je bila črta. izravnana. Dne 30. julija pa so naše čete prešle celo k protinapadu in so južno od kraja Stobihva vrgle Ruse krepko nazaj. VietSh je bilo pri tem 2000 Rusov. _ Rusi se pripravljajo za tretjo zimsko vojsko. Rusko časopisje objavlja prve sklepe Rusije za tretjo vojsko po zimi. Vlada je razdelila dobava streliva za dobo od oktobra 1916 do aprila 1917: na Japonsko bo zopet odpadlo 450 milijonov rabljev. Italijansko bojišče. N;i italijanskem bojišču se od zadnjega našega poročila ni zgodilo nič kaj pomembnega. Na soški in koroški fronti večinoma samo artilerijski boji. Edino pri trdnjavici Paineggio (jufžnovtehodho od Tridenta ob državni meji) se vrše že 14 dni spopadi z menja-jočo se srditostjo. Italijani trdnjavice ne morejo dobiti v roke, Na vzhodni tirolski fronti napadajo Lahi naše postojanke pri Tofani, a tudi brez, spešno. V dolini Pozina in pri gori Monte Zebio so prešli naši k vspešnim protinapadom. Dne 27. julija je naše zračno brodovje z bombami naipajdlo več italijanskih mest. Italijanski ministrski predsednik Boselli je obiskal fronto, kar italijansko časopisje smatra kakor predznak bodoče velike it ali jamske ofenzive. Italijani podpolkovniku Turudiji. Zagrebške „Novine" pišejo: Podpolkovniku Turudiji so poslali Italijani listek, da bodo dne 1,. avgusta v Grgarju, naj jim pripravi kosilo. Vojaki so odgovorili: Naj poskušajo priti. Spečemo jim paro, pa ne v Grgarju, ampak že pri Plaveh. V krvavem ročnem metežu z Lahi. Južno bojišče, julija 1916. Maščevanje smo prisegli kletemu sovragu, zemlje lačnemu, od katerega smo bili kot poizvedovalna patrulja od vseh strani obkoljeni, skozi katerega smo si morali, da se rešimo sramotnega vjetništva, z bajoneti izsiliti izhod, ali pa častno umreti pod bodali razkačenih maščevanja željnih Lahov, ki so padali vsled naše skupne hrambe s strašnimi ranami na vse strani. Prihajali so vedno novi oddelki in naše stališče je bilo naravnost obupno. Bližnjo višino, ki je nudila vse ugodnosti vojskovanja, ki so jo pa imeli Lahi v posesti, smo si hoteli osvojiti. Vsled tega smo morali biti naitainčno. poučeni o sovražniku, da ga moremo vspešno od desne strani in s primerno močjo napasti, ne da bi sami i-meli preveč izgub. V ta namen je bila polslana poizvedovalna patrulja, sestavljena, iz samih neustrašenih, smelih mož, ki so, smrt prezirajoč, se prijavili rostovoljno, hoteč se izkazati sposobne, da vstraja-io v vsakem kritičnem položaju. Pod poveljstvom iz-bornega poveljnika je odpotovala v mraku naša patrulja. previdno vporabljajoč vse vojne zvijače. Saj se ni šlo le za, njeno usodo, temveč za usbdo celih oddelkov. Od kamena do kamena, počasi a vstrajno naprej, ne zmeneč se za nad glavami brenčeče krogle. ki so se s čudnim šumom izgubljale mogoče še brez učinka tam nekje v daljavo. Tako se priplazimo do z nizkim grmičevjem obraščenega griča, ki je bil po našem mnenju od Lahov zaseden,, Razviti v rojno črto pošljemo* dv a moža naprej. Oidprtih oči in treznega duha je bilo trelba; na levi in desni strani sem slišal šepet tovarišev, ki so se za vsak slučaj priporočali Bogu ter se v duhu poslavljali morda od svoje žene ali matere. Bleda svetloba žarometa razsvetli za hip okolico, deset korakov spredaj se premakne vejici grma, skozi katerega moli odprta cev sovražne puške. Prednja dva moža planeta od strani na nič slutečo sovražno stražo, ki je iiila v hipu razorožena, obupno kličoč na pomoč, dokler ji nismo na primeren način ustavili glas. Vendar je bilo že prepozno. Kot hijene so se vsul i Lahi iz svojih skrivališč, katere smo v svetlobi žarometov natančno spoznali ter se tako polastili vseh za nas važnih sovražnikovih skrivnosti, ki nam je hotel onemogočiti vrnitev« Naše geslo je bilo: Nazaj ter tako rešiti važno sovražnikovo skrivnost, r.li pa častno umreti ter plačati svojo smrt kolikor mogoče drago, kot se spodobi slovenskemu vojaku. Kaj mi je bilo v tistem trenutku na misli, res ne vem, kakor ne ve menda nobeden izmeîd nas, vedeli smo le eno: da moramo sedaj udariti in roke so krčevito grabile po bodalih, ker puške vsled gnje-če nismo mogli več rabiti. Na sovražni poziv „Roke kvišku!" zasadi naš povejljnijk, enoletni prostovoljec deseftnfc Ivan Stib-ler, bodalo v prsa najbližje stoječemu Lahu, ki se mrtel/ zgrudi na tla. Noži so se zabliskali. v naših rokah, jeklo je udarjalo na jeklo in se je krhalo pri odbijanju. Vršila se je obupna borba. Mož proti možu. Odločevala je le spretnost in pogum. V silni premoči nismo obupali, saj poznamo Lahe-zajce. V trenutku, ko je padel prvi Italijan, se zgrudi naš poveljnik, izognivši se zvijačno proti njemu naperjenemu udarcu, a ostali kot bli!sk poderemo vsak enega Laha na tla, skušajoč se umakniti za skalo ter si tako zavarovati hrbet. Lahi so za hip onemeli, a se i otem z vso besnostjo vrgli z „Avanti ! "-klici na nas in aopet se je zabliskal nož v n«ših rokah. Polastila se nas je bojna blaznost. Nikdo ne verjame, kaj je človek v takem trenutku zmožen. Gorkbst sovražne krvi smo čutili na obrazih, ki nam je zalivala oči m i:am jemala pogled. „Sekaj! Kolji!" smo se vspodbu-jali, ko so nam začele roke omahovati. V tem kritičnem trenutku se razpoči šrapnel tu nad naSjmi glavami, ki povzroči med Lahi grozno razburjenje, katero smo izrabili za svoje umikanje, ki se nam je brez izgub posrečilo. Na podlagi naših poročil se je še isto noč od naše stojtnije izvršil napad, katerega posledica je bala, da smo končno zasedli sovražno višino. Vjeli smo tri stotnije Lahov s pripadajočimi častniki vred. Nam pa ni izostala javna pohvala od poveljnika, Kaj ne, tqjcili junaških dejanj so zmožni samo vojaki južnoštajerekega 26. 'domobranskega pešpol-ka ! — Jurij Plevnik. Z laškim strelivom nad Lahe. Iz laškega bojišča se nam piše: Ko sem se nahajal od mesta Asiago več kilometrov v stran proti jugu v rezrervnih pozicijah, pa sem si ogledoval lepe italijanske gozdove. Res nisem si mislil, da bi Italijan imel take gozdove v takem kamenitem svetu, kjer bi rastle smreke in hoje do 30 metrov Visoke in še več. Sovražnik se j,e nahajal na visočini hriba, kjer se je bil ustafvil v svoja dobra betonska kritja. Naši so imeb svoje postojanke v sredi hriba in mi smo bili za rezervo. Od tam je Lah s tiste visočine tako grozno streljal, kajkor bi se toča vsula in večina s samim dum-dum, da je kar pokalo okoli nas, ko se je zadelal krogla ob drevo. Tudi nekaj kanonov je privlekel polentar od nekod ter metal granate in šrapnele proti nam, imel pa je slab cilj. Pozdravljala ga je tudi naša artilerija in sicer kar z njegovim lastnim strelivom in mu prizadjala prav ogromne izgube. Zgubil sem tudi jaz dobrega tovariša*, desetnika Franca Petek, doma iz Konjic. Sovražna krogla mu je šla čez prsa in mu vzeJa življenje. Bil je že četrtokrat v boju. V Galiciji si je zaslužil lrrabrost-iio kolajno II. razreda in bronasto. Na Doberdobu si je zaslužil srebrno kolajno I. razreda in tukaj mi je večkrat dejal: „Si moram zaslužiti še zlato." Sovražna krogla mu je vzela mlado življenje. Bila sva celih pet mesecev skupaj kot dobra prijatelja, oba pri eni stotniji, ali sedaj hrabri junak počiva v laški zemlji. Bodi mu tuja žemljica lahka! Nekega dne je prifrfotala laška 15 cm granata in treščila tik mojega kritja v tla. in kosci granate so zleteli v kritje. Razstrelbe ni bilo prave, ker je granata padla na mehek svet. Drugače bi gotovo bila vse kritje raznesla. Nahajalli smo se tam štirje zmi-raj skupaj. Na tihem sem zahvalil Boga, kako čudežno Bog človeka obvaruje. Zatorej zaupanje v Boga in zmiraj človek srečo ima. Pozdravljava vse somišljenike! Poddesetnik Valentin Celofiga, doma iz Brezni pri Mariboru, in Franc Vidovič, četovodja, doma iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Naši domobranci vjeli 1200 Lahov. Slovenski fantje nam pišejo: Bilo je v pretečenem tednu. Neki dan proti jutru so Lahi prišli kar v kolonah do naše postojanke, Stran 4. SL0VBNSK3 GOSF0OAB. 3. avgusta 1916, Seveda mi vrli in hrabri slovenski junaki 26. domobranskega pfišpolka se nismo vstrašili groznega laškega navala ter smo jih kolikor mogoče potolkli. A kar jih je ostalo, smo pa vlovili. Bilo jih je okrog 1200. Ta so se nas tako hali, ko smo jih tirali z nasajenimi bajoneti pod našo vlado, [da nekateri niso mogli od prevelikega strahu iti. Tudi Italijani se nas tako bojijo kot svoje dni Rusi. Prisrčne pozdrave vsem bralcem „Slovenskega Gospodarja" pošiljamo fantje iz velikionedjeljske okolice: Ivan Kosi, Sen. Vrh, Velika Nedelja; Rudolf Majcen, Hum pri Ormožu; Otinar Perko, Maritfor; Hutinski Alojzij, Ormož. Italija in Nemčija. Italija še sedaj ne bo napovedala Nemčiji vojske. Zunanji minister Sončno se je baje izrazil, da je Italija vojno napoved le odložila, ker hoče imeti proti Rumuniji močno orožje v rokah. Rumunija bi nastopila proti četverosporazumu, ako bi Italija napovedala Nemčiji vojsko. O miru. Miru nasproti. Tedenske novice. Duhovniške vesti. Vič. g. Josip Ozmec, župnik v Ljutomeru, je imenovan za dekana ljutomerske de-kanije. — V vojno službo je kot vojni kurat vpoklican č. g. Pavel Vesenjak, kaplan v Selnici ob Dravi. — Prestavljena sta čč. gg. ka||Jlana: Martin Er-hatič od Sv. Antona v Slov. gor. k Sv. Benediktu v Slov. gor. in Peter Pavlič od Sv. Benedikta v Slov. gor. v Loko pri Zidanem Mostu. — Nameščen je č. g. novomašnik Kotnik Ivan kot kaplan pri Sv. Antonu v Slov. gor. Odlikovana slovenska vojaška duhovnika. Častno znamenje Rdečega križa III. vrste z vojno dekoracijo je bilo podeljeno č. g. Ernestu Terstenjak, sedaj c. in kr. profesorju na kadetni šoli v Inomostu, v priznanje odličnega službovanja kot divizijski župnik pri 8. divizijskem poveljstvu na bojnem polju, C g. Terstenjak je tudi imejitelj duhovnega zaslužnega križca na belo-rdečem traku. — Enako odlikovanje je dobil tudi vojni kurat na severnem bojišču č. g. Franc Kren, kateri ima tako sedaj že dvojno odlikovanje, namreč: duhovniški zaslužni križec in častno znamenje Rdečega križa z vojnim okraskom. Lep zgled višjih častnikov. Prekmurske „No-vine" poročajo: „Škafar Matjaš, četovo|dja pri kav. diviziji, nam naznanja, ka je njuva divizija po teš-ldh časali zdaj par dni daleč od vojnoga hrupa na počitki. Po prestanih velikih bojah se je ta divizija naselila v ednoj maloj vesi. V toj vesi je bila preprosta cerkvica,/ a vendar je podvojeno veselje nudila zmučenim vojakom. Prvo so vživali pri nogah Ijiibo-ga jezusa, koga so vsako nedelo lehko molili pri sv» meši, drugo pa v tistom lepom zgledi, šteroga so pr-meši videli. Vsako nedelo sta pri meši dvorila dva višjiva častnika od generalnega štaiba, grof B., hu-sarski polkovnik in konjeniški mešlter, ajdjutanf ge-neralštabšefa. Te drugi je ranjen, z obvezanov gla-vov ministrivao, kaj je vseh nazočih srca globoko genolo." Molitve v vojni dobi so bile v starem času o-stro odrejene in sicer jih je sam cesar odredil in če je bilo bojišče še tako oddaljeno. Tako je bilo tudi za Maksimilijani a I. Njegova naredba leta 1566 se je tako glasila: „Kakor smo že davno na avgrfburškem dvoru naroČili, ukazujem i zdaj, da se na< Dunaju in tudi po raznih drugih avstrijskih deželah ter v kraljevini Češki ter v mejni grofiji Moravski., odredba izpolnjuje in smo v ta namen odredih zvonienje. Ke-dor bo slišal zvonenje, naj pade na kolena, prosi Boga, da se skrajša srd božji, da nam nakloni nebo zmago, kakor se glasi molitev, ki smo jo nalašč za to dali spisati in natisniti. Molitev naj vsakdo, ki 1« zna brati, pobožno bere. Vrh tega imajo duhovniki vsak petek, kadar bo zvonilo, prirejati ljudem v cerkvi kratke pridige o sv. pokori, kakršno smo tudi na svojem dvoru ukrenili. Po pridigi ima biti slovesna sv. maša in morajo biti med sv. mašo vse trgovine zaprte. Naposled odrejam, da se v teh žalostnih čar sih ne vršijo nobene veselice, ne pjles, ne zabavni večeri (za vojsko s Turki). — Taklo se je tudi zgodilo. V petek so bile cerkve vse polne vernikov. Ko je zvonilo, je vse molilo — doma. na njivah, v cerkvah in v delavnicah. Slovenec s Pohorja vjel s tremi tovariši čez 50 Lahov. Iz Uojišča se nam piše dne 27. julija: Naš rojak Friderik Herič, doma iz Ruš, je bil odlikovan za izvan redno hrabrost s srebrno hrabrost no kolajno I. vrste. S tremi možmi je zajel čez 50 Lahov in zavzel pri tem še tri nepoškodovane sovražne topove. Čestitamo vrlemu Rušanu! Pozdrave pošiljajo: Tanker in drugi. Pri nas gore šele zdaj zelenijo. Z italijanskega bojišča se nam piše: K nam še le zdaj prihaja zeleni plašč narave, zato se počutimo tudi mi tembolj sveže. Nam mladim slovenskim črnovojnikojm koraj-ža tako zlahka ne upade. Kljub vsem težavam in velikim nadlogam prav dobre volje uganjamo vsake vrste burke. Zapojemo si po domače kako slovensko pesem; posebno ono: „Slovenski fantje saj smo mi!" Najprisrčnejše pozdrave vsem cenjenim bralcem našega „Slovenskega Gospodarja" pošiljajo: Fr. Mli-narič iz Negove pri Radgoni; Franc Lapuh iz Brežic ob Savi: Alojzij Meši iz Šoštanja; Franc Valen-čak iz Kozjega; Jakob Sijanec iz Ljutomera. Koliko podpore gre Invalidu. Ako je postal vojak invalid, t. j. za vsaiko delo popolnoma nezmožen, dobi od vojaške oblasti okrog 63 kron podpore mesečno. Njegovi družini se pa zaradi tega podpore ne sme ustaviti, samo pri mesečnih izplačilih mora prinesti od županstva potrdilo, da delaniezmožnost in-validova še traja dalje. Okrajni pomožni odbori. Po naročilu domobr, ministrstva so pri vseh okrajnih sodnijah ustanovljeni okrfajni pomožni odbori, ki imajo nalogo, da pomagajo družinam vpoklicanih do njih pravic. Ako na pr. vzdrževalne komisije odklonijo prošnje za podporo, naj se žena ali drugi člani družin obrnejo naravnost na „Okrajni pomožni odbor pri c. kr. okrajni sodniji " Ako je n. pr. potrebna pritožba na upravno sodišče, mora isto podpisati advpkat ali pa tak okrajni pomožni odbor, sicer je neVeljavna, Za mariborski sodni okraj je načelnik tega pomožnega odbora sodni svetnik gospod Sterger, c. kr. okrajna sodnija. Francosko bojišče. Na francoskem bojišču traja angleško-fraucos-ka ofenziva ob reki Sommi že tri tgdlne z nečuveno, strašansko silo še naidallje. Mefcl rekama Ancre in ŽSomme si stoji poldrugi milijon mož nasproti. V tej tritedenski bitki se je posrečilo Anglležem in Francozom zavzeti 90 kvadratnih kilometrov ozemlja. V tej največji svetovni bitki so obojestranske izgube velikanske. Iz Anglije so odposlali na francosko bojišče 30.000 strežnic, ki bi naj stregle ranjenim vojar kom. To veliko število najboljše razsvetljuje velikanske angleške izgube. O Verdunu ni nobenih posebnih poročil. Grobišče ob Sommi. List „Berliner Tageblatt" piše: „Izgube so ob Sommi na obeh straneh silno velike. Pokrajina ob Sommi je francosko grobišče, tako strašno veliko, kakor v dolinah Moze pred Verdunom. Francozi pa tega nočejo uvideti in vidijo samo Nemce, da umirajo Eden njihovih voditeljev jim je dal tolažbo: Nem- j ci so kakor zastrupljene podjgane, Id' pri svojem norem zadnjem beganju semintja ne vedo, k^jer bodo ut-mrli, pred Verjdunom, na Ruskem ali ob Sommi." Trideseti zračni napad na Anglijo. V noči od 31. julija na 1. avgusta je vspešno napadel oddelek nemškega zračnega brodovja London, glavno mesto Anglije, in vzhodno angjleško morsko obaL Nemški zrakoplovci so metali bombe na utrdbe in vojaške naprave in so se vrnili vsi nepoškodovani. Pred Solunom. Pred Solunom se razvija precej živahno gibanje. Dne 27. julija in naslednje dni je prišlo pri mestu Vodena na železniški progi Solun—Bitolj zahodno od Soluna do več manjših bojev, katerih so se u-deležile tudi srbske čete. Bolgarske čete so napad četverosporajzumovih čet odbile, Grčija je umaknila iz vzhodne grške Macedonije vse svoje vojaštvo. Cet-verosporazumove čete so zasedle večji del grško-ma-cedonskega ozemlja. Turška bojišča. Na turških bojiščih je prišlo zadn&e dni do večjih dogodkov. Turki so se zadnje dni na Kavkazu, in sicer na levem krilu ob Črnem morju morali umakniti pred rusko premočjo in so morali izprazniti mesta Baiburt, Gumushaine in važno trgdvsko mesto Erzingjan južno od Traplecunta. V zahodni Arabiji je izbruhnila vstaja. Angležem se je namreč posrečilo podkupiti turškega upravitelja te pokrajine, Hussein-pašo, in poglavarje za-hodno-arabskih plemen. Središče vstaje sta za mohar-medance največji svetišči 'Meka in Medina. Velika turška armada koraka proti upornikom. V Tripolitaniji so Turki iztrgali Italijanom vse važnejše postojanke, le ozek pas ozemlja ob morski obali je Še ostal v italijanski oblasti, tako, da je Tri-politanija za Italijo izgubljena. V zahodni Perziji je prodiranje turških čet vspešno. Ruske čete so morale zapustiti vso zahodno Perzijo in se umikajo proti vzhodu. Turčija je poslala del svojih čet na avstrijsko-rusko tfojišče. Pred dnevi je najela Turčija v Nemčiji posojila v znesku pol milijarde. Rummiija se je odločila. ' Razburjenost na Rumunskem se je polegla, — kar je najboljše znamenje, da smo ustavili rusko prodiranje v Galiciji in Bukovini. Rumunski kralj in merodlajni politiki so zapustili Bukareišto, Rumjunija se je torej odločila, da še ostane nadalje nepristranska. Kot odgovor na to odločitev je Rusija prepove- | dala, d,a bi se izvažal premog na Rumunsko. Član ruskega državnega sveta Vasiljavič piše v „Rječi", da se vojska brezpogojno bliža svojemu koncu. Povdarjal je, da tega ne govori samo iz lastnega prepričanja, temveč na podlagi tega, kar je o-pazil v Londonu, Parizu in posebno \i Rimu, kjer je želja po miru največja. Seveda ne more imenovati še nobenega roka, toda tudi na Ruskem so merodajni krogi že siti vojske. Sv. Oče otrokom. Sv, Oče je dne 30, julija v Rimu sprejel 3000 rimskih otrok kot zastopnike vseh onih otrok, ki so bili ta dan pri sv. obhajilu za mir. Kardinal vikar Pompili je prebral udanostno pismo na Sv. Očeta, ki je odgovoril v daljšem govoru. Njegovo prošnjo na vse evropske otroke, da naj na žalostno obletnico v obilnem Številu prejemajo sv. obhajilo, so pred vsem uslišali rimski otroci. Sv, Oče se je večkrat vpraševal, ali tisti, ki so daleč proč .od bojišča, živijo v duhu krščanske in primerne spokornosti im ali se znajo varovajti pred zapeljivostjo življenja. V svojih mislih in nad ah se je papež zatekel k nedolžnosti o-trok kot k najmočnejšemu sredstvu, da izprosi božjo pomoč. Zaman je bilo doslej njegovo opominjanje, da naj narodi odložijo orožje in da naj po poti pameti in pravičnosti poiščejo mir, ki more končarti to človeško klanje. Sv. Oče želi, da človeška družba napravi konec sovraštvu in se zopet posveti delu miru in sprave. Sv. Oče pa ne sestavi nobenega^ načrta, kako naj se to zgodi, ker se boji, da bi njegovi predlogi njegovim sinovom, katere vse enako ljubi, ne bi znali biti vsem enako ljubi. Zato samo ponatvlja svoje želje in njihovo izdajo prepušča Vsemogočnemu, katerega zastopa v izvrševanju pravičnosti, usmiljenja in odpuščanja. Vsemogočni bo premislil in odločil z nameni ljudi, da se človeški rod zopet napravi na pot k Najvišji dobroti.*Sv. Oče je pozv|al otroke, da naj dvignejo oljčne vejice, znamenje miru, in je blagoslovil otroke. Naše žrtve za domovino. Dne 23. julija je sporočil bojni tovariš, da je njegov Zvesti, najboljši prijatelj Ivan Velinar iz O -breža pri Središču žrtvoval svoje mlado življenje s 25 leti v borbd proti Italijanom, zadet od laške granate. — Umrl je dne 23. junija 1916 Jožef Benko v bolnišnici na Tirolskem v Briksenu, Rajni je bil kmet v Destincih pri Sv. Urbanu nad P t u-j e m. Zapušča neutolažljivo ženo z žalujočima sinoma, kojih je starejši tudi na tirolski Ifojni črti, ter hčerko, Bil je miroljuben sova-ščan. Blag mu spomin, lahkia mu tuja žemljica! — Kakor smo izvedeli, sta umrla vsled zadobljenih ran narednik Ivan Brus iz F o d v i n c i pri Ptuju in pešec Iva|n Dokler iz C e 1 j a. Prvi je bil od kraja vojne zmTraj na bojnem polju, mladenič najlepših let, ud Marijine družbe in odlikovan za nevstrašenost in hrabrost s srebrno kolajno II. vrste in z bronasto kolajno. Bila sta oba zelo priljubljena med tovariši in zelo mirnega obnašanja. Naj jima bo tirolska zemlja lahka„ Najglobo-kejše sožalje vsem starišem in znancem v imenu vseh žalujočih prijateljev Ivan Vihar, računski podčastnik. — Dne 12. julija je padel v najlepših letih v boju zoper verolomnega Laha Albin Pribožič. Vsi r a j h e n b u r š k i Orli in člani 'Marijine družbe, ki še stojijo krepki v hudem boju, bodo to pretresu-jočo vest z žalostjo sprejeli, v svojih molitvah pa se spominjali blagega in tihega, a. za. krščansko prepričanje vnetega mladeniča. Obetal nam je tudi zaradi svojega dobrega glasu lepo pomoč pri pevskem zboru, pa IJožja previdnost ga je vzela v zbor boljših pevcev, ki prepevajo v nebesih slavo Bogu. — Padel je na italijanskem bojišču dne 22. maja Martin Klo-kočovnlk v S p ¡11 a 1 i č u. Bil je tudi naročnik našega „Slovenskega Gospodarja." — Došla je žalostna novica, da je padel na italijanskem bojišču dne 12. julija zadet od sovražne granate, priden mladenič Blaž Firer od Sv. Venčesla pri Slov. Bistrici, star komaj 22 let. — Iz lahkega bojišča je pisal vojni kurat, da je dne 21. maja padel junaške smrti desetnik Franc Lešnikar iz Ž u s m a v najboljši dobi 26 let, zaflet v prsa od sovražne krogle. Bil je priden mladenič. — Padel je Frana Skoberne, poddesetnik, doma iz Z u s m a. Bil je v cvetu mladosti, star še le 26 let. Žrtvoval je svoje življenje dne 6. junija za našo ljubo domovino. — Slava vsem padlim slovenskim junakom!,. Naši dragonci na ruskem bojišču. Pišejo nam: Sprejmite mnogo iskrenih pozdravov iz ruske bojno Črte od slovenskih strelcih dra&oncev polka štev. 5, in sicer od štajerskih, kranjskih in primorskih hrabrih slovenskih fantov, ki se še vedno zdravi in veseli borimo za našo domovino. 'Mi se tujdi hočemo zvesto bojevati, dokler bo tekla po našh žilah rdeča kri. Rihter Anton, doma iz Dobrne pri Celju; Peter Pahor iz Opaijjegasela pri Gorici; Grlj Ivan, doma iz Harij pri Ilirski Bistrici na Kranjskem; Alojzij Belingar, doma na Krombergu pri Gorici; Flis Jos, iz Dobrišike vasi pri Prihovi; Franc Cuček iz Pod-vinc pri Ptuju; Franc Plečko, doma od Sv. Martina; Jožef Sterlep iz Kamnika; 'Mihael Krajnc, doma iz vasi Dravci pri Ptuju; Franc Holcapfel, doma z Ledinek pri Sv. Ani na Krembergu; Luka Kodrič iz Pragarskega; Ivan Peperko, doma iz vasi Senovica, Šmarje pri Jelšah: Franc Lipožnik od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Potnfna uradnikom. Državnim uradnikom se je zvišala potnina za 50 odstotkov. Ker se vsem zvišuje in daje doklade. zato se morajo pajč tudi kmetu pripoznati razlogi, ki ga silijo, da podražuje svoje pridelke, Pogrešajo se: Janez Muršič, domobranski peš-polk št. 26, 4. stotnija, vojna pošta1 št. 48, se pogreša od septembra 1914. Boštjan Muršič, pešpolk štev. 87, 9. stotnija, vojna poŠta št. 73, se pogreša od 26. avgusta 1914. Ako kdo kaj ve, naj naznani očetu: Jakobu Muršič v Sobetincih, pošta Možganjci. Stroški se pornejo. Potni listi. Mariborsko okrajno glavarstvo naznanja: Prošnje za izgotalvljanje potnih listov, podaljšanje potnih listov in za slučajna vojaška potovalna dovoljenja se morejo prijaviti od oseb, ki so pristojne ali stanujejo zunaj mariborskega obmestja; pri c. kr. okrajnem glavarstvu Maribor le od 9, do 11. ure dopolidne in od 3. do 5. ure popoldne. Popolne liste, za katere se je prosilo v dopdldanskih urah, more se priti natvadno istega dne ob Vid. uri popoldne. Vojaška potovalna dovoljenja dospejo, kakor že znano, še le približno v osmih dneh. S seboj je prinesti izpričevalo o stanovanju in o nravnosti (zadržanju) od občine, domovnico, neprilepljeno najnovejšo sliko (fotografijo) in kolek za 2 K; posli pa samo za 30 v. Novi novci iz železa. V tem tednu bodo začeli izdajati nove 20vinarske novce iz železa. V promet jih bodo spravili okrog 40 milijonov komadov. V glavnem novčnem uradu na Dunaju so kovali vsak dan 600.000 komadov novih novcev iz železa, 120.000 komadov lOvinarskih novcev iz novega srebra, 150.000 komadov srebrnih kron, Niklasti novci pridejo iz prometa. Finančno ministrstvo je izdalo odredbo, ,ki določa, da ostanejo v prometu niklasti 20vinarski novci samo do dne 1. januarja 1917. ter da pridejo v promet že dne 3. avgusta t, 1. novi 20vinarski novci iz železa, Katera zelišča se nabirajo v avgustu. — Hrast. Mlado listje in skorja mladih debel in vej se rabi za hrastov čaj. Krepi srce, ustavi krvavenje, posebno pri krvavenju čreves in želodca, učinkuje izborno pri krvavi griži, pri driski, proti škrofu-lozi, pri katarju sapnika in mehurja. Vzemi sorazmerno 30 gramov skorje na 750 gramov volde in jo na pol skuhaj. Vsako drugo uro vzemi po 1 jedilno žlico. Stare zeliščne knjige pravijo: Hrastova skorja v mleku oparjena učinkuje proti vsakemu strupu. — Zvezdnica (Stellaria media). Caj je krasno sredstvo proti pljučnim boleznim; razrahljuje in odpravlja slez, se rabi proti bruhanju krvi, pri hemoroidih, učinkuje pri zaslizenju ledvic in mehurja. — R ¡a n j e k, uročnik (Anthyliis vulueraria). Stolčena rastlina se deva in obklada na rane. Caj na posušeni rastlini! se rabi za umivanje in obkladanje ran. — L e s i č j e k ali parkelj (Lyaopodium clavatum). Se nahajal v iglastih gozdovih in na prodastih tleh. Seme se nabira avgusta in septembra in se rabi z-mleto v moko za ranjena mesta na kbži. Caj pri kamnu v mehurju, mehurnem katarju, driski, revmati-zmu in krčih. Homeopatje rabijo rastlino proti vsar kovtrstnim kožnim boleznim. — Borovnice. Sok, pomešan z vodo, je izvrsten za grgranje pri katarju v sapniku in goltancu in pri vnetju dlesna in ustni gnilobi. — Kaj pa imajo na Pohorju meseca jyvgu-sta? Zakaj se pohorski zeliščar ne oglasi? Gospodarske novice. Zaradi trgovine s krompirjem v ptujskem o-kraju. Ptujsko okrajno glavarstvo je določilo, da smejo v ptujskem glavarstvu, sodni okraj Ptuj, kupovati krompir le oblastveno določeni nakupovalci, kakor: Rosenfeld, Sonnenschein itd. Kdor hoče krompir prodati, pa Še mora to naznaniti okrajnemu glavarstvu, Id še le potem odredi, komu in kam se naj proda-t Iz teh določil naraščajo velike težave za posestnike krompirja, kakor tuldi za konsumente v o-kraju. Nikjer ni določeno, kje smejo delavci in majhni posestniki kupovati krompir. Menda je od glavarstva mišljena Kupčija tako, da delatvec iz Sv, Lovrenca ali iz Sv. Janža na Dravskem polju mora it' k Rosenscheinu ali Sonnenfeldu, da pri njem kupi potrebni krompir, katerega bi lahko kupil doma pri svojem sosedu ali delodajalcu. V mariborskem okraj- nem glavarstvu, kjer spretne roke promet z živili v-zorno urejujejo, je samo izvoz krompirja prepovedan, trgovina v okraju pa je dana na prosto, kar se nam zdi zelo pametno. Ker nam prihajajo iz ptujskega o-kraja različna vprašanja, svetujemo, da se županstva obrnejo do cesarske namestnije s prošnjo, da se preuredijo te določbe. Prodaja malih prascev. Vprašajo nas, ali je za male prasce (prasce-dojnike, oddojke) nastavljena najvišja cena in kako drago se smejo praseta, ko se „odstavijo" od prašiče, prodajati. Prasci, stari 5—6 tednov, se smatrajo kot godni za oddajo. Nekdaj so se taki prasci prodajali po 4—10 K 1 komad. Danes pa, ko se je cena svinjam precej zvišala in je pomanjkanje svinj ponekod zelo občutno, so se tudi cene za odstavljene prasce dvignile. V mariborski okolici se taki prasci prodajajo komad po 30, 50, 80 in celo 100 K. kiakoršno je pač blago. Po mnenju kmetijskih strokovnjakov so te cene za sedanji čas primerne. Kakor izvemo, so se na mariborskem sejmu prodajali prasci po 60—80 K in dosedajj nihče ni bil radi navijanja cen klican pred sodnijo. Za svinje pod 60 kg ni določenih najvišjih cen in se torej lahko prosto prodajajo, seveda se ne sme prekoračiti cene. ki jo razsoden človek z ozirojm na kakovost in težo živali spozna za primerno, kajti če bi se prasci prodajali res predrago, lahko prodajalec kljub temu, da ni najvišjih cen za prasce, pride pred sodnijo radi navijanja cen. Uradno določenih najvišjih cen pa ni. Gene so določene le za prasce, katere se morav-sled kake kužne bolezni zaklati in sicer za deželsko pleme 3 K. 85 v 1 kg in za žlahtno pleime 4 K 65 v. Tako odškodnino plačuje dežela in država. To pa ni ni kaka podlaga za cene plemenskim prascem, ker se tudi za veliko (okuženo) živino p/lačuje odškodjnjjna, ki niti od daleč ne odgovarja današnjim sejmskim cenam. Čuvajte svinje! V nekaterih občinah Spodnjega Štajerja se je pojavila svinjska rdečica, ki leto za letom pomori veliko število svinj. Razširjenje te kužne bolezni bi letos tem hujše zadela vsakega posameznika, ker so svinje zelo drage in jih že primanjkuje. Dobro sredstvo proti rdečici je cepljenje. Ker pa primanjkuje živinozdravnikov, je letos splošno cepljenje svinj nemogoče. Radi tega rabimo druga sredstva, da preprečimo rdečico. Glavno je snaga. Svinjake večkrat splakni s svežo vodo. Korita se pa naj vsak dan umijejo. Stene svinjakov vsak teden o-beli z apnenim beležem. Dajaj svinjam vječklrat pit svežo vodo. Dajaj h krmi večkrat Glauberjeve in tu di grenke soli. Med dnevom jim dajaj večkrat sveže trave in detelje. Svinje naj bodo koiikbr le mogoče mnogo na prostem. Pripravi jim jamo za kopanje. 'A če opaziš pri kaki svinji sumljive znake bolezni, jo takoj odstrani od drugih svinj, hlev pa razkuži z ar pnenim beležem. Oseba, ki opravlja bolne živali, nai ne pride v dotiko z zdravimi svinjami. Najbolje je, da takoj pokličeš živinozdravnika. Prašiče bo na Ogrskem vlada po najvišjih cenah relcviirirala. Oddaja jajc v brežiškem okraju. V brežiškem okraju je odrejeno, da morajo župani rekviriraf za okrajno glavarstvo gotovo Število jajc. Ker pa kure sedaj le malo nesejo in župani niso strokovnjaki v nakupovanju in pošiljanju jajc, za to nastajajo velike težave. Na različna tozadevna vprašanja odgovarjamo, naj se župani obrnejo z vlogami na c. kr. na-mestnijo ter prosijo, da se ta odredba, ki je v drugih glavarstvih ni ali vsai ne v taki obliki, prekliče. Sladkor za vkuhavanje sadja. Štajersko cesarsko na.mes|tniŠtvo razglaša: Ker se za sedaj ni posrečilo zasigurati potrebne množine sladkorja za v-kuhavanje sadja, se določa, !da so sladkorne kartice za vkuhavanje sadja veljavne za meseca juli in avgust samo za dobavo polovice tiste množine sladkorja, na katero se glase, druga polovica sladkorja za vkuhavanje sadja se pa bo dobila, na dotične sladkorne kartice še le od meseca septembra naprej. Kako dobro pripravimo meso domačih zajcev. Ta navedemo dva najnavadnejša recepta. 1. Zajčja juha. Zajec se zreže na. 4—6 kosov in s preklano mu glavo, srcem, pljuči in jetri vred v mrzli vodi pristavi Preden zavre, se pridene nekoliko peleršilja, zelene, 1 Čebulo in 1 lavorov list, Soliti je po potrebi. Zakuha se riž ali drobno narezana zelenjad (grah, korenjče. šparglji, kolerabice, posamezno ali pomešano). Z ozirom na starost živali naj se kuha meso poldrugo do poltretje ure. — 2. Pečenka. Hrbet in stegno se nasoli in peče v vroči masti. Med pečenjem je meso treba polivati z juho ali vreto vodo (spočetka), pozneje s svinjsko mastjo, ali pa pečenko večkrat ob račati. Gotova pečenka se da s sokom vred na mizo, prida pa se posebej kislični pire ali pa se sok odce-di in se iz istega in raznih zelišft ali iz gob napravi istoimenska polivka. Za bramorje (KnochenfraB), gnojenje ob kosti in prisad je staro zdravilo zeleno listje bele lilije. Nek Časopis prinaša vest, da je pri neki ženski nastala potreba odrezati nogo, ker je pritiskal prisad. Jutro drugega dne je bilo določeno za operacijo. A zvečer je prišla znanka, ki je ovilja bolno nogo z zelenimi listi lilije. Ko je prišel zjutraj zdravnik. |e našel bolnico, ki ni spala že tri tedne, spečo, otok na nogi je bil splajhnjen, na ranjenem kraju, kjer se je bil začel prisad, je bila iztekla množina materije. Noge ni bilo treba rezati. Hmelj. V pretekli dobi se je poprodala na trgu v Zatcu večja množina tujega hmelja po 60 do 70 K ra 50 kg. Na Češkem računajo, da bodo imeli letos tamkaj komaj srednje dobro hmeljsko letino. Vsled ugodnejšega vremena v zadnjem času se tudi stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini vidno zbolj-šuje. Zrebci za poljedelska dela. V Ormožu m v Ljubljani sosestvom je kupil nas rojak č. g. Karol Malajner, kaplan v Trbovljah. - V nedeljo, dne 30. julija, je prejelo okoli 250 nedolžnih otrok sv. obhajilo po namenu Sv. Očeta i naši farni cerkvi, da bi kmalu zažarela zvezda ljubega miru. Ruše. Umrl je tukajšnji p.sestnik in vrl na-rodn ak Dragotin Švigelj, doa a na Činžstu. Rajni je bil vehk dobrotnik podravske podružnice »Slov. planinskega duštva«. N. p. v m ! St. Ilj v Slov. gor. V soboto, dne 29. julija, je umrla, sprevidena s sv. zakramenti, gospa Marija Swaty, bivša trgovkia in posestnica, stara 87 let. Pogreb se je vršil v torek dop. Rajna je vživala v celi okolici splošno spoštovanje. Njen eidini sin in tudi vnuk služita sedaj v armadi. Blagi pokojnici svetila večna luč! Št. Jakob v Slov. gor. V petek, dne 28. julija, dopoldne ob 11. uri, je umrla gospa Marija Zinauer, stara 76 let. Rajna je dolgo časa hudo bolehala. Bila je pred smrtjo in tekom bolezni večkrat sprevidena s sv. zakramenti. Rajna mati Zinauerca je bila izredno blaga gospa, spoštovana daleč na okoli. Svoje otroke je vzgojila, v katoliškem in slovenskem duhu. Pogreb blage rajne se je vršil dne 30, julija ob 6. uri popoldne na tukajšnje pokopališče ob izredno obilni udeležbi. Svetila pokojnici večna luč! Sv. Marko niže Ptuja. V zaTdnjih bojih na Laškem sta padla zopet dva mladeniča iz naiše fare: Marko Lesjak iz Bukovec in Ignac Janžekovič iz Zabovec, Petrovče. Dne 25. julija je umrl Jlanez Cotl, posestnik v DabrišiVasi pri Petrovčaih, vi 82. letu svoje starosti. Bil je dolgoletni naročnik „Slovenskega Gospodarja" in „Straže," N. p. v m.! Trbovlje. Dne 25. julija t. 1. je minulo 25 iet, odkar deluje preč. naš kn.-šk, duhovni svetovalec in župnik Franc Casl v Gospodovem vinogradu, jubilantu, kateri je svoje življenje posvetil delu za blagor ljudstva, želimo, da bi ga Vsemogočni ohranil Se dolgo vrsto let pri napornem, a hvaležnem delu duhovnega jaivjnega pastirstva. Razmere sedanjega sa niso pripuščale, da bi se jubilej proslavil na primeren način. RajheiilnirK ob Savi. Radi .nalezljive bolezni med begunci je uradno prepovedana za dne 6. avgusta nameravana, vojna pobožnost v Slovenskem Liir-du v Rajhenburgu. Župnijski urajdi se prosijo, dja blagohotno naznanijo to vernikom,, Dobova. Naša župnija je dala sv. cerkvi v teku sto letih šestnajst mašnikov, v zadnjih štiridesetih letih pet; iz hiše Bosina-Molan sta sedaj dva, stric in sin. V nedeljo, dne 23. julija je daroval prvo sv. mašo ob navzočnosti osem duhovnikov in mnogobrojnega ljudstva 6. g. Franc Molan iz Ga-berja. Pridigoval mu je stric, g. Ivan Bosina, kateri je z vneseno in prisrčno besedo očrtal življenje dobrega duhovnika in vsacega vernega kristjana v podobi treh delov sv. rožnega venca. Oči mnogih poslušalcev so bile orošene s solzami veselja, katero je bilo tem večje, ker je prišel oče, že več mesecev vojak v Przemyslu, za nekaj časa na svoj dom, sedaj dom radosti. — Število v vojski padlih vojakov naše župnije (20) se je zopet pomnožilo. Padla sta na južni fronti dva mladeniča Alojzij Zupančič iz Mal. Obreža in Janez Vogrinc iz Mihalovec; v Galiciji klepar in hišni posestnik Peter Böhm, zapustivši ženo in dva otroka. — V našem kraja znana blaga obitelj barona Vranyc-zani v Laduču ob Sotli tudi žalile za stojim je-dinim sinom Nikola, častniškim aspirantom, padlem dne 7. julija v Bukovini, v starosti triindvajset let Kozje. Najlskrenejša Želja prebivalstva kozjanskega okraja in obmejnih občin šmarskega okraji., zajedno pa tudi jedna prvih potreb za gospodarski razvoj teh tako lepih in rodovitnih krajev, ki pa niso imeli skoro nobenih prometnih zvez, je zgradba ceste iz Lesične ki Sv. Urbanu in potem nadalje na Grobelno. Lani se je to d,elo pričelo in sedaj, hvala Bogu, lepo napreduje. Da se je pričetek dela sploh omogočil, se moramo v prvi vrsti zahvaliti gospodu cesarskemu namestniku grofu Manfredu Clary-Ald-ringen,, Najjkasjneje prihodhje leto se namerafra zajedno pričeli s preložitvijo ceste iz Podsrede v St Peter v dolino, pri katerem delu nam bo cesarski namestnik istotako naklonjen, Da bi čutila, svoje iskrene hvaležnosti primerno izrazili, so občine: Prevor-je, Podsreda, Kozje, Pilštanj, Presično, Drensko rebro, Slivnica, Sv. Peter pod Sv. gorami, Sedlarjevo in Lastnič gospoda cesarskega namestnika jednogla-sno izvolile častnim občanom. Zadnji dve občini ste hotele s tem korakom tudi svojo zahvalo izreči za tako naglo in veliko pomoč ob priliki zadnjega velikega požara v Sedlarjevem. . i Zadnja poročila, došla v četrtek, 3. avgusta. Najnovejše avstrijsko itradno poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 2. avgusta Rusko bojišče. Nobena sprememba položaja. V j u ,ž n o - v z -hodni Galiciji, južno-zahodno od B u č a c a, pri kraju V i Š n i o v <• z y k in južno, j'užno-zahodr.o in zahodno od B r o d y j a se je več deloma močnih ruskih napadov izjalovilo. Istotako so se vsled obrambe tamkaj vojskujočih se nemških in avstro-o-grskih čet izjalovili vsi sovražni napori med gornjo T u r i o in železnico, ki vodi proti mestu K o v e 1 , predreti fronto zaveznikov. Isto usodo je imelo končno več močnih sovražnih sunkov v kolenu reke S i o-h o d pri K a š o v k i. Italijansko bojišče. Položaj nespremenjen. V D o 1 o m i tj i h je bil vzhodno od sedla S i e f napad dveh italijanskih stot-nij odbit. Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. • « » Dogodki na morju. Dne 1. avgusta, ob pol 8. uri zjutraj, je pri-plul oddelek 14 italijansklih velikih zračnih bojnih letal čez Piran v Istro. Linijski poročnik Banfield je v Trstu odplul s svojim pomorskim letalom in je zasledoval sovražni oddelek čez celo Istro, je dosegel večino sedmero letal nad Reko v višini 2700 metrov in je veliko zračno bojno letalo sestrelil. Vodja mrtev, dva opazovalca vjeta. Banfield in njegovo letalo ostalo nepoškodovano. Mornariško poveljstvo. Najnovejše nemško uradno poročilo, A Berolin, 2. avgusta. Francosko bojišče. Severno od Somme je sovražnik zvečer napa del z zelo močnimi silami, a zaman. Tekom popoldneva je bil že prej pri dvorišču Monaicu po protinapadu nemških bataljonov občutno poražen. Na < e-šti Maricourt—Clery je prodrl do naših skoro popolnoma izravnanih jarkov. Sovražne izgube so zopet znatne. Južno od iSomme krajevni boji. Desno od Moze smo severozahodno in zahodno od utrdbe Thiaumont napredovali, zasedli gorsko skupino severojv/zhodno od utrdbe Soyeville in smo potisnili sovražnika v gorskem gozdu kakor tudi v Lauffee-gozdiču znatno nazaj. Neranjenih ^jetnikov: 19 častnikov, 933 mož in 14 strojnih pušk. Rusko bojišče. Na severnem delu fronte nobenih pomembnih dogodkov, južnozaihodno od Pinska so se ruska pod-vzetja na obeh straneh jezera Nobel ponavljala in se raztegnila na okolico pri Lubiečovu (ob Stohodu). Bila so gladko odbita. Več napadov ob Stohodovem kolenu je v zatvornem ognju popolnoma ponesrečilo. Vedno je sovražnik ne glede na svoje izgube napadal naše postojanke med krajem Vitoniez in Turijo. Vsi napadi brezvspeSni. Pri armadi generala grofa Bothuierja so sovražni delni napadi v okolici zahodno od Visniovčik (db Strypi) in Velesniov ob Koropjecu se izjalovili. P-Čoln ,Deudland* odplul iz Amerike. Baltimore, L avgusta. Reuterjev urad poroča, da je nemški P-čoln „Deučlajid" danes popoldne odplul iz Baltimore proti Evropi. Koledar za slovenske vojake za leto 1#16, ki se je našim vojakom toliko prikupil, da sij ga še vedno in vedno naročajo, se bo te dni na novo tiskaL: P n i d. j a, 1 i mu bomo pa tudi koledar za leto 1017, druga vsebina ostane popolnoma neiz-premenjena. Kdor si bo torej knjižico naročil, bo i-mel že v njej koledar za leto 1917. Tisti, ki so si ta koledar naroČili, naj torej blagovolijo nekoliko potrpeti: kakor hitro bo gotov, se mu takoj dopošlje. Vojne pridige v postu 1. 1916. 47 strani. Csna po pošti 25 vinarjev. „Slovenski Gospodar" je v postnem času 1916 prinašal pridige, namenjene vojakom. Te pridige so sedaj izšle v ponatisu. V vsem je sedem pridig, ki se nanašajo na postne nedelje od prve do vključno velikonočne, le mesto za tretjo nedeljo je pridiga za praznik Oznanjenja Marijinega. Glajvne misli in nauki, ki tvorijo jedro teh pridig, so: Boj zoper skušnjave in greh, češčenje sv. Jožefa kot variha sv. Cerkve, družin in srečne smrti, zaupanje do Marije in njeno posnemainje, vellikonočna spoved in obhajilo, vdanost v voljo božjo in potrpežljivost v sedanjem trpljenju, Ijubezem do križa., velikonočno veselje. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Loterijske Številke. Trst, dne 26 julija 191fi: 20 82 46 42 Dunai, dne 29. julija 1916: 13 77 30 88 40 42 -■' -ZiM - — Služkinja čez 20 let star», ki je že bila v službi, se sprejme pri slovenski, krščanski obitelj v Mariboru. Nastop služhe 1. septembra. Ponudbe pod „služkinja št. 479" ■ na upravoištvo lista. Iščeta se dva zanesljiva stalna viničarja. Nastop 1. novembra. Naslov: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja pod „Viničarja štev. 482". ___________ i Kdor želi kupiti malo posestvo, 8CHi komadov amerikanske i rte na- • 8»jcne, sadonrsnik, mali gozd, mala njiva, se lahko ena krava in ena svinja redi, • oslopje v dobrem stanju, tri sobe, dve kleti, spo sobno za gostilno; v lepem kraju! Cena 7000 K, 800 K lahko ostauf. Trinkaus Miha, Sv. Urban nad Mariborom, občina Kamnica, hi V št«v. 79. 483 Prod» se hiša <2 sobi, 1 kuhinja, 2 drvarnici, 2 svinjska 1 leva, studenec in lepi vrt). Pobrežje pri Mariboru, Dammgasse št. 43. Anton Mutuik. 484 Sprejme se pridna deklica od 15. let n*prej za svojo, g. Ivana Krain-perger pos. .'eleuče 2, Pesnica. 487 Lepo posestvo, blizu oralov zemlje, 1 uro hoda od Maribora, se proda pod ugodnimi pogoji. Več pove lastnik v Zrkovcih št. 21, pošta Maribor. 475 Želim malo posestvo v na em, par ur od Maribora. Marija Zupauec Pesniški dvor 17 p. Pesnica. 477 Na prolaj lepo posestvo, vse v najlepšem stanju, rodovitno njive, lepi travniki, lepi sadonosniki, lepa hiša z opeko krita, obokane kleti, obokani živinski hlev, dva kozolca, lepe hoste z mešanim lesom. Posestvo mfri okoli 20 oralov, na katerem se lahko redi 8 do 10 glav živine. Posestvo leži na lepem, prijaznem, solnčnem kraju, pol ure od farne cerkve, 10 minut od okrajne ceste, katera pelja od Nove cerkve proti Dobernskim toplicam. Vse se radi starosti proda Več pove Blaž Rošar, gostilničar v Lembergu, p. Dobrna pri Celju. 478 5 vinarjev stane poštna dopisnica, s katero iahko dobite na zahtevo moj glavni cenik z novo slikanimi urami zastonj in poštnine presto. Prva tovarna ur Ivan Konrad, e. i. k. dvorni dobavitelj v Br&zu 801 na ČeškeM. Nikelnasta anker-ura K 6'30, 6'80, 9 50, starosrebrna-kovina-8ta remont, ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8 25, vojna spominska ura K 10, radium žepna ura K 18, niklasta budilka K 7, Btenska ura K 6"20. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetju. Noben riziko! Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1 Da IBTCT,, . . Vsak lišai, vseh vrst suhe in mokre luskine na glavi in v brkah, kožne izpuščaje, izrastke, srbečico, srab garje odstrani gotovo v najkrajšem času maje tisočkrat preizkušeno sredstvo. Tekoče za mazanje. Cena s poštnino vred K4'20 za originalno steklenico. Pristno samo po zavodu „Sati aa", Dunaj VII. Lerchen-felderstr. 125. (B Nepozabnega bratca in sina priporočamo, v molitev in blag spomin! V Ivenci pri Vojniku, dne 29. julija 1916. 485 Žalnjoča rodbina Vrisk. Vila norozidana z 8 gobami, 4 predsobe, 4 huhinje z rodo. Veliki vrt v Mariboru. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pove apravništvo pod „Vila 172"._ Rodbine Černej, Mešiček, Špendl se v svojem in v imenu vseh sorodnikov iskreno zahvaljujejo vsem, ki so našega nepozabnega strica gospoda Franc Divjak-a zasebnika v Mariboru ob času njegove bolezni obiskovali in to'ažili ter vsem, ki so ga v tako obilnem Števi u spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo Č. č. duhovščini od Sv. Magdalene, usmiljenim seßtram, gosp. oskrbniku Zwirn, cenj. prijateljem dragega rajnega kakor sploh vsem, ki so nas ob bridki izgubi tolažili in blagega pokojnika spremljali k večnemu počitku. Bog plati vsakemu posebej in vsem skupaj! Priporočamo rajnega strica v blag spomin in molitev! Maribor - Fram, dne 28. ju'ija 1916. 475 Ob nenadomestni izgubi naše dobre in čez VBe ljubljene, nepozabne mamice, stare matere, tašče, sestre, svakinje in tete, gospe Marl|e lwaroj Furtner, blvie poštarice-, trgovke- in poeestnice-vdove, katera je v soboto, dre 29. julija 1916 ob l/»5. uri zjutraj po dolgi težki bolezni po sprejemu sv. zakramentov za umirajoče v 87. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala, nam je došlo iz domače župnije, kakor tudi od drugod toliko dokazov iskrenega sočustvovanja, da se moremo le tem potom za nje zahvaliti. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni vsem mnogobrojnim udeležencem žalnega sprevoda, zlasti vsem sorodnikom, č. Č. duhovščini, učitelj-stvu, županom, orožništvu, vsem sosedom, domačinom in udeležencem od blizu in daleč, pevcem ter sploh vsem, ki so predrago rajno spremili k večnemu počitku na domače pokopališče. Bog plati in povrni tudi vsem darovateljem krasnih vencev ter vsem, ki so drago mamo ob času bolezni obiskovali in nas ob urah bridkosti tolažili. Prosimo vse sorodnike in znance, da bi se blage matere spominjali v molitvi. Št. 11 j v Slov. gor., dne 1. avgusta 1916. Karl Swäty, trgovec in posestnik, Redaj pri c. iu kr. armadi. sin. Karl Swäty, sedaj c. in kr. podčastnik na bojiičn, vnuk. Marija Swäty, roj. Ohl, snaha. Micika Swäty, vnukinja. 486 Ilfeiateli In ulolnlk: Katoliiko tiskovno irnAtva, Odgovorni urednik: Vekoelav Stopa*. Tisk tiskarn« «v, Cirila v Maribora«