PSREOlfcIA
Leto XVIII.
DECEMBER
1978
St. 12
PRED NAMI JE NOVO POSLOVNO LET01979 W
Tudi v novem letu 1979 želimo, ustvarjati dinamičen in uspešen razvoj naše delovne organizacije.
Vsako leto se v decembru sprašujemo, kaj lahko pričakujemo v letu, ki je pred nami. Pa ne samo to. V tem mesecu tudi bolj z gotovostjo ocenjujemo zaključek tekočega poslovnega leta, četudi bodo dokončni rezultati znani šele konec februarja ob zaključnem računu.
Poudariti moramo, da smo zadnje mesece tekoče spremljali poslovne rezultate in da smo v okviru celotne delovne organizacije na splošno zadovoljni, čeprav se pojavlja več TOZD z rezultati poslovanja na meji rentabilnosti, TOZD tovarna traktorjev pa še vedno v večji poslovni izgubi. Značilnost letošnjega leta je izrazit odmik ' TOZD jeklarn in valjarn v pozitivni smeri, saj bo ta TOZD zaključila poslovno leto 1978 res izredno uspešno.
Ko ob koncu leta spremljamo povečan tempo rasti proizvodnje in vrednosti prodanega blaga, saj se bomo zelo približali vrednosti skupnega prihodka z 2 milijardami dinarjev, pa se moramo spomniti tudi problemov in negativnih pojavov, ki so nas spremljali v letu 1978. V prvih mesecih smo bili priča okvari transformatorja na elelctroplavžu, ki je povzročila več kot dvomesečni izpad proizvodnje surovega železa. Skozi vse leto so se pojavljali problemi pri osvajanju valjev in kolutov za izvoz, kar se je negativno odrazilo tako na finančnih rezultatih, kot tudi pri izvoznih dosežkih. V drugem polletju pa smo bili priča tudi nepredvideni stagnaciji v proizvodnji traktorjev, ki bo zaradi prepočasnega osvajanja proizvodnje pri kooperantih in nezadostne materialne oskrbe nekaterih komponent, ostala precej pod začrtanim planom za letošnje leto.
Skupen izvoz bo sicer za okoli 40 % večji od doseženega v preteklem letu, pa vendar bo znatno zaostal za planiranim. Lani smo izvozili za 6,5 milijona dolarjev, letos pa se bomo približali 9 milijonom dolarjev raznih proizvodov.
Nagrajevanje po delu je spremljalo rezultate poslovanja in produktivnosti dela. S poračunom variabilnega dela osebnih dohodkov ob koncu leta, bomo dosegli za Vse leto 1978 povprečni osebni dohodek na delavca nekaj več kot 5.800 dinarjev.
Amortizacije po predpisanih stopnjah bomo obračunali 115 milijonov dinarjev, več desfet milijonov din pa še pospešene amortizacije, kar pa bo možno dokončno določiti šele z zaključnim računom v odvisnosti od rezultata prostega dela poslovnega sklada.
Za novo poslovno leto smo pričeli s pripravami podatkov in izhodišč gospodarskega načrta že v avgustu. Sledila so preračunavanja posameznih elementov in predvsem preverjanje vstopnih podatkov za računalniško obdelavo. Gospodarski načrt za leto 1979 predvideva doseganje okoli 2,4 milijarde celotnega prihodka. Posebna Značilnost je znatno povečanje izvoza, saj ocenjujemo rezultat okoli 15 milijonov dolarjev. Povečana amortizacija po predpisanih stopnjah bo dosegla blizu 140 milijonov dinarjev, k temu pa bomo tudi v prihodnjem letu' obračunali še nekaj amortizacije nad predpisanimi stopnjami. Povprečni osebni dohodek načrtujemo v višini 6.600 dinarjev.
Pri analizi ostanka dohodka ugotavljamo podobne trende kot v letošnjem letu, to je nadaljevanje uspešnega poslovanja TOZD jeklarn in valjarn ter dokaj nizke stopnje rentabilnosti večine ostalih TOZD, izgubo pa še vedno v TOZD tovarne traktorjev. Prav slednje pa zahteva posebno- analizo, da ugotovimo dejansko stanje v tovarni traktorjev, ker bi pri planirani količni 7000 traktorjev že morali priti do pozitivnega rezultata, ali pa se mu vsaj približati.
Živahno investicijsko dejavnost iz letošnjega leta bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. ¡Letos smo zaključili pomembne naložbe ha energetskem področju, predvsem s postajo za zemeljski plin. Med prvimi v Sloveniji smo začeli uporabljati y septembru novo gorivo. V izvajanju so večje investicije v TOZD jeklarn in valjarn, ki jim moramo dati vsi prioriteto tudi v letu 1979. To je dokončanje elektroobločne peči v jeklarni, dokončanje žarilnice ob valjarni ter rekonstrukcija valjarne I. Prav tako tudi pripravljalna dela na izgradnji novega obrata jeklovleka. Med ostalimi naložbami moramo omeniti nadaljevanje investiranja po programu valjev v TOZD livarne valjev in kokil ter TOZD MO ter pristop k nujnemu povečanju zmogljivosti livarne strojne litine. Dogovorili se 'bomo o združevanju dela sredstev za nujne naložbe v TOZD transport in
TOZD vzdrževanja. V programu je še več drugih investicijškili posegov, ki pa jih bomo morali resnično prioritetno dogovoriti. Ne nazadnje so pomembne naložbe v družbeni standard, kjer je v ospredju izgradnja nove stolpnice na Lipi in dograditev zdravstvene postaje, kjer bo tudi železarna Štore sodelovala z znatnimi sredstvi. Načrt investicij predvideva skupaj 280 milijonov dinarjev v osnovna sredstva, posebej pa bomo morali sanirati položaj obratnih sredstev, ki kaže^ velik primanjkljaj zaradi visokega porasta vrednosti proizvodnje že v letošnjem letu.
V	prihodnjem letu bo prišlo tudi do precejšnjih sprememb v strukturi zaposlovanja. Na tem področju moramo biti zelo pozorni, kajti dinamičen razvoj Železarne Štore je v zadnjih letih povzročil zelo veliko povečanje števila zaposlenih. Pri pregledu za nazaj ugotavljamo, da je bilo leta 1960 zaposlenih v naši delovni organizaciji že blizu 2000 delavcev, v začetku 1973 nekaj več kot 2400, v decembru letos pa že preko 3450. Za prihodnje leto načrtujemo povprečno število zaposlenih blizu 3500. Te številke gotovo ne bi smeli preseči, ker bo ustavitev SM jeklarne konec tega leta in rekonstrukcija valjarne I pomenila ;nove racionalnejše rešitve v pogledu stanja zaposlenih. Glede na visoke potrebe po družbenem standardu, zlasti stanovanjske problematike, bo potrebno v Štorah usmerjati razvoj delovne organizacije z nižjimi stopnjami rasti zaposlovanja. V obdelavi imamo več novih programov za popestritev našega proizvodnega programa in povečanje zmogljivosti. Te programe bo potrebno razvijati v okviru naše delovne organizacije na novih lokacijah izven Štor, predvsem tam, kjer je na razpolago delovna sila in ugodnejše finančne rešitve.
Ob obilici poslovnih nalog ih zadolžitev za prihodnje leto pa ne smemo pozabiti na nadaljnji razvoj naših samoupravnih in dohodkovnih odnosov. Letos smo na področju uveljavljanja zakona o združenem delu opravili veliko nalog, ko smo sprejeli vrsto samoupravnih aktov, hkrati pa ugotavljamo, da je še veliko stvari ostalo le v okvirnih določbah. Potrebno bo še mnogo truda za podrobnejše oblikovanje tako organizacije dela, sistema nagrajevanja in. dohod-hovnih odnosov med TOZD in posebej med TOZD ter delovnimi skupnostmi, prav tako pa tudi z zunanjimi poslovnimi partnerji.
Še bi lahko naštevali/ naloge, programe, ocene in zadolžitve. Da pa ne bi to delali samo ob prehodu v novo leto in ob sprejemanju letnega gospodarskega načrta, Se moramo dogovoriti za stalno in konstruktivno obravnavo vseh gospodarskih in družbeno-ekonomskih dogajanj s široko informiranostjo vseh delavcev naše delovne skupnosti.
V	imenu poslovodnega odbora želim vsem delavcem, njihovim svojcem, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam uspešno in srečno Novo leto 1919 v izpolnitvi vseh ciljev in želja posameznikov in družbene skupnosti kot celote.
DUŠAN BURNIK
cftectiQ n&M Let&
1979 4
želijo
vodstva družbenopolitičnih organizacij
samoupravni organi
kolegijski poslovodni odbor
uredništvo »Štorskega železarja«
DOGOVOR O NADALJNJEM DELU
KONČAN JE 8. KONGRES ZSJ, NAJVEČJI DOGOVOR DELAVSKEGA RAZREDA JUGOSLAVIJE-
V Beogradu je 23. novembra končal z delom 8. kongres ZSJ, katerega sem se udeležil kot eden od 195 članov slovenskega zastopstva na tem kongresu. Na kongresu se nas je zbralo 1363 delegatov iz vse države, delegacije naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini, okoli sto gostov in pa delegacije sindikalnih gibanj z vsega sveta.
21.	novembra smo se vsi delegati- zbrali v veliki dvorani doma sindikata več kot' eno - uro pred slavnostnim pričetkom. Slavnostno okrašena dvorana je čakala velik dogogek. Malo pred' deseto uro je buren aplavz iz avle naznanil, da se bo kongresa
udeležil tudi naš dragi tovariš Tito. Vsi udeleženci smo se tega trenutka najbolj veselili, , da lahko v svoji sredini pozdravimo največjega borca za delavski razred in obenem častnega predsednika Zveze sindikatov- Jugoslavije.	•
Uvodni govor je imel predsednik ZSJ tovariš Mika Špiljak, ki je pozdravil vse prisotne, posebno pa še tovariš^. Tita. V nadaljevanju je spregovoril kongresu tovariš Tito, katerega govor je bil tudi eden od izhodišč za nadaljnje razprave.
V drugem delu plenarne seje smo poslušali referat predsednika ZSJ Mike Špiljka. Kritično je oceni!'prehojeno pot in tako dal delegatom- podlago za razprave, kajti od sindikata se zahteva še bolj aktiven odnos, do v referatu nakazanih Vprašanj in bodočih nalog.
Za zdravo okolje
■ Na pobudo izvršnega sveta skupščine občine Celje bomo v našem glasilu objavili poročila-o izvajanju ukrepov za ekološko in ekonomsko sanacijo- Cinkarne Celje. Tokrat objavljamo prvo poročilo naslednja pa bodo sledila-tako kot jih bomo prejemali v objavo.
S temi poročili želimo seznaniti delavce in ostale občane, ki prebirajo naše glasilo, o poteku sanacijskih ukrepov na podlagi zahtev izraženih na razpravah v naši delovni organizaciji.
Na podlagi sklepov občinske skupščine, ki so objavljeni v 23. številki Delegatovega poročevalca v zvezi Z ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne, so bile doslej opravljene naslednje, naloge:
eventualne so predvidene naložbe v ekološko sanacijo za leto 197.9. Podvzeti so ustrezni ukrepi za zagotovitev sredstev.
—	Na razgovorih na Izvršnem svetu SR Slovenije je bilo spre-' jeto stališče, da se mora v SR Sloveniji doseči -čimprej sporazum o izdvajanju posebnih družbenih sredstev, namenjenih za sanacijo kritičnih ekoloških žarišč. . Ker sredstva na podlagi družbenega dogovora verjetno še ne bodo mogla biti zagotovljena v letu 1979, je podan predlog, da se predhodno zagotovijo sredstva preko združevanja bančnih sredstev.
—- Zahtevano je prednostno izdajanje soglasij za uvoz opreme za ekološko sanacijo, ter oprostitev carin. Glede , tega v SR Sloveniji ni dilem, vendar je pričakovati v zveznem merilu daljši postopek.
. — Podan j e predlog Raziskovalni skupnosti SR Slovenije, da zagotovi sredstva za raziskavo možne predelave odpadkov žveplove kisline v amonijev sulfat, predelavo ferosulfata v žveplov klorid ter za študije'o gibanju zračnih plasti nad celjsko kotlino.
—	V Cinkarni je v teku ugotavljanje vseh področij onesnaževanja delovnih in tehničnih priprav ter odgovornosti posameznikov, ki na teh delovnih mestih
opravljajo svoje delo. V izdelavi so. akcijski programi po TOZD.
--Od predvidenih naložb v
ekološko sanacijo je ena najpomembnejših nabava elektrofiltra, za katerega je bila že- sklenjena pogodba z rokom dobave v septembru 1979.,'
—- Izgradnja dimnika, kije predvidena; vzporedno z izgradnjo novega obrata za žveplovo kislino, je odvisna od meritev, ki jih bo opravil Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Preko dimnika bi speljali emisije dimnih plinov obstoječih žveplovih kislin, zato bi se stanje ozračja v Celju lahko izboljšalo že pred izgradnjo novih objektov za proizvodnjo žveplove kisline.
—	Čiščenje odplak od odlagališča sadre v Žepini' je v fazi osemmesečnega preizkusnega obratovanj a polindustrijske naprave, ki so jo načrtovali strokovnjaki instituta »Jožef Štefan« v Ljubljani. Poizkusi so že v septembru t. 1. pokazali, da naprava odstranjuje iz: odplak škodljive snovi do takšne stopnje, da lahko očiščena voda odteka v vodotoke. Naprava bo pričela redno obratovati predvidoma novembra 1979.
—	Cinkarna'je že pristopila k pripravi lokacije in projektne dokumentacije za izgradnjo obrata žveplove kisline. Podražitve bo krila Cinkarna z lastnimi in bančnimi sredstvi ter s sredstvi sovlagateljev.
■ —’Oblikovan je družbeni svet, /ki ga sestavljajo predstavniki IS SOb Celje,- občinske skupnosti za varstvo okolja, komiteji za varstvo okolja SR Slovenije, predstavniki družbenopolitičnih orga-. nizacij Celja, banke, Gospodarske zbornice SR Slovenije, Sekretariata za industrijo SR Slovenije, instituta »Jožef Štefan«, Razvojnega Centra Celje ter Cinkarne; Družbeni svet bo skrbel za učinkovito izvajanje sanacije in dajal predloge ustreznim organom za rešitev.
-•— Koordinacijska komisija IS SOb Celje obravnava tedensko skupaj s predstavniki Cinkarne potek sanacije in pripravlja gradivo za Izvršni svet. ,
21.	novembra popoldne in 22. ves dan je kongres delal v 7 komisijah. Sodeloval sem v komisiji za vprašanja življenjskih in delovnih pogojev. V delu te komisije je sodelovalo kar 347 delegatov, v razpravi je imelo besedo 91 delegatov, kar nam lahko pove, da je področje življenjskih in delovnih razmer zelo aktualno področje in zahteva veliko dela sindikatov posebno še osnovnih organizacij sindikata.
V nekaj besedah bi onienil glavne tCme razprav V omenjeni komisiji.
Večkrat je bilo slišati izraze Zadovoljstva ker se uresničujejo sklepi prejšnjega kongresa,, naj družbeni standard raste hitreje od osebne porabe. Veliko besed in pozornosti je bilo posvečeno stanovanjem in stanovnajski izgradnji. Ugotovitev je, da se grd-;, hi prenašajo iz leta v leto in tako s stanjem na tem področju ne. moremo biti povsem zadovoljni. Sindikat čaka v prihodnje - še veliko dela na področju delovnih pogojev in zdravja. Zelo zaskrbljujoč je podatek, da je število delovnih invalidov v Jugoslaviji v porastu. Zanje bi naj bila skrb v ospredju najodgovornejših nalog osnovnih organizacij sindikata, posebno V tistih TOZD, kjer je več primerov zmanjševanja zdravstvene in Si tem tudi delovne sposobnosti. Veliko je še delovnih organizacij, ki si še niso pripravile primerno število takih del in opravil, ki bi .prišla prav invalidom druge in tretje kategorije. 1 Pozornost so delegati po-
svetili zdravstveni zaščiti delavcev. Čeprav delavci prispevajo velik delež sredstev, še-vedno nimajo učinkovite in kakovostne zdravstvene zaščite. Služba medicine dela naj bi se predvsem ubadala z odkrivanjem vzrokov pogostejših obolenj, ne pa, da gre pretežen del- sil in sredstev za zdravljenje posledic. Vsi delegati, ki so govorili o položaju in vlogi žene v združenem delu so bili deležni Velike pozornosti. Ugotovljeno je, da je še veliko odprtih vprašanj in s tem veliko dela sindikata na tem področju.
Nekaj govornikov pa je razpravljalo o nadurnem delu, o de-loVnih odnosih, položaju sezonskih delavcev in tistih ki delajo v drugih republikah in pokrajinah.
Iz tako bogatih razprav so delegati pripravili amandmaje na predlog resolucije.
Dne 23. novembra smo se vsi delegati ponovno sestali na plenarni seji, kjer smo poslušali po-, ločila vseh 7 komisij in jih sprejeli. Soglasno smo sprejeli resolucijo o nalogah ZSJ in statut ZSJ, zatem smo' razrešili dosedanji svet ZSJ in izvolili novega, ki se je po zaključku 8: kongresa; sestal na svoji prvi seji in ponovno izvolil za predsednika sveta ZSJ Mika Špiljaka.
Kongres bo^zopet čez štiri leta in prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi realizirali vse naloge, ki smo uh razpisali v resoluciji 8. kongresa ¿.veze sindikatov Jugoslavije.
Leskovšek Zlatko
Ekskurzija članov Dl ATI na Dolenjsko
Pyek trideset članov društva Dl ATI se je v petek, 17. H. 1978 udeležilo ekskurzije v Novo mesto, kjer smo si ogledali znani delovni organizaciji IMV in KRKO.
Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali iz Štor-prek Zidanega mosta na Dolenjsko. Ustavili smo se na Otočcu, kjer so nas že pričakovali predstavniki obeh delovnih organizacij, s katerimi smo: imeli pogovore-, o inventivni, dejavnosti.
Delovno organizacijo IMV nam je predstavil dar. Borut Pretnar, o KRKI pa sta spregovorila mag, Zupet in dr. Japelj. Povedala sta, da se je tovarna v letih 1954/55 razvila iz preproste apoteke v laboratorij-, danes pa je to delovna organizacija z Visoko razvito tehnologijo. KRKA ima deset-TOZD; okrog 3000 zaposlenih, od tega, 400 fakultetno izobraženih, polovica kadra pa ima srednjo* šolo. Veliko ■ daj e j o na razvó jnoTraz-iskovalno delo, to se kaže tudi v inovacijski dejavnosti, saj imajo 319 patentnih prijav, 184 podeljenih patentov, 101 tehnično izboljšavo in 98 koristnih predlogov. Za njih imajo, velik pomen podeljeni patenti, ki so jih prijavili tudi. v tujini, s tem pa imajo dano možnostizvoza .
Predsednik D1ATI tov Vlado Renčelj in ing, Ferdo Haler pa sta prikazala delo inovatorjev v žš, Društvo izumiteljev in avtor-
jev tehničnih izboljšav,. Železarno Štore in naše delovanje z mladino, kar ima velik pomen v Železarni Štore, kakor tudi v KRKI, kjer že devet let razpisujejo »Krkine nagrade1 študentom« m so jih do sedaj podelili’že 350,
Ob koncu debate je bila izražena želja .predstavnikov -«IMV in KRKE, da bi do takih pogovorov in. izmenjav izkušenj še-prišlo; to: pa je bila tudi naša želja.. Dogovorili smo se, da se kmalu vidi-mo pri nas v Štorah in-nadaljujemo začeto sodelovanje na področju inventivne dejavnosti.
Po končanih pogovorih smo šli na ogled IMV in KRKE, ; kjer smo si ogledali njihovo proizvodnjo,, za naš neznano in zato zanimivo, Popoldne smo si ogledali zanimivosti Novega mesta,- odšli srno ha« ogled Forma vive in galerije Božidarja Jakca v Kostanjevico.
Tu so razstavljena -déla naših Umetnikov in dela starih mojstrov slikarstva, Razume se, da se nismo' odrekli ogleda vinske kleti in pokušini priznanih vin, kamor nas je povabil prijazen kletar.
Dobro razpoloženi iñ veséh zaradi uspele ekskurzije/ smo se vrnili domov, kamor , nas je srečno pripeljal organizator in vodja tovariš Franc Trafela. Udeleženci smo rekli, da bomo na »njegov avtobus« še prišli.
- AP1
O premakljivem delovnem času
Na pobudo TOZD jeklarn in valjam je bila• zadolžena DS za kadre in splošne zadeve, da prouči možnosti za uvedbo premakljivega delovnega časa (PDČ) v železarni Štore. V ta namen je DS za kadre in splošne zadeve poslala v vse komisije za medsebojna razmerje po TOZD in DS krajšo informacijo o premakljivem delovnem času 1— ta je že bila objavljena v Štorskem žele-zarju in anketni vprašalnik, s katerim naj bi ugotovili stališča v zvezi s tem. Izpolnjene vprašalnike je poslalo 10 TOZD. in 5 DS. Iz teh vprašalnikov smo lahko potegnili naslednje ugotovitve:
—	uvedba zaporednega delovnega časa, kot najbolj enostavnega PfiC (z najmanjšo svobodo izbire) bi bila po odgovorih iz ankete,: problem za skoraj vse delovne skupnosti. Medtem, ko stališča TOZD gledano v celoti, da bi uvedba zaporednega: delovnega časa v celotnem TOZD bila težko izvedljiva;
—	iz odgovorov na drugo vprašanje je razvidno, da v TOZD in DS obstaja- precejšen interes za uvedbo PDC;
—	TOZD in DS ugodno ocenjujejo PDČ (vidijo predvsem njegove pozitivne lastnosti). Izrazito negativnih stališč do PDČ g v TOZD ni; ,
—	v TOZD večinoma ugotavljajo možnost za uvedbo PDČ samo v nekaterih delovnih enotah. V DS pa izražajo stališča, da bi bilo možno uvesti PDČ v DS v celoti. Zaradi tega bi se bilo potrebno eventualne uvedbe PDČ lotiti selektivno, glede na TOZD in DS. Zanimivo je, da nobena TOZD oziroma DS ne poudarja, da PDČ kot takšnega me bi bilo možijo uvesti;. ,
—	gornje potrjujejo tudi odgovori na peto vprašanje, iz, katerih je prav tako razvidno, da TOZD in DS uvedbe PDČ kot take ne odklanjajo, vendar je očitno, da zaznavajo določene pogoje, ki bi prinesli .težave pri eventualnem uvajanju PDČ; -
—	iz. ankete je-razvidno, da bi bilo v začetku potrebno, uvesti nižje oblike. PDČ' (majhna svoboda pri izbiri odhoda in prihoda na delo), vendar smatrajo, da bi bilo potrebno težiti k bolj svobodnim oblikam;
—	mnenja o prenosu pozitivnega in negativnega salda ur v naslednji mesec so med TOZD in DS zelo deljena. Smatramo, da to vprašanje niti ni tako bistveno za sama splošna stališča za PDČ, vendar- bi ob eventualnem uvajanju PDČ bilo potrebno premisliti tudi- o tem in prilagoditi to razmeram v TOZD in DS;
:— večina DS in TOZD se zavzema za kontrolo prihoda in odhoda z dela. preko posebnih naprav (žigosne ure in podobno), ali za katero izmed kombinacij z ostalimi . možnostmi (vratarji, nadrejeni);
—	v vseh TOZD imamo opraviti z večizmenskim delom, tega dela je občutno manj v DS. Opozorili bi radi na to, da izmensko, delo ne izključuje uvedbe PDČ in da enoizmensko delo ne pomeni enostavne situacije za uvedbo PDČ. Ob eventualni uvedbi PDČ bi. bilo potrebno za vsako kon-
kretno delo določiti najbolj primemo obliko PDČ;
— delovnih opravil, ki zadevajo stalno dežurstvo in pri katerih ni možno uvesti PDČ je v TOZD in DS relativno malo.
Opozorili bi radi na dejstvo, da navedena, stališča, ki so jih dale komisije za medsebojna razmerja TOZD in DS v tej' anketi ne predstavljajo popolnoma meritornega in dokončnega stališča TOZD in DS, oziroma celotne delovne organizacije do te problematike, ampak predstavlja določeno orientacijo za eventualno proučevanje možnosti za uvedbo PDČ v Železarni Štore.
Če iz. ugotovitev, do katerih smo prišli, v analizi odgovorov, potegnemo nek generalni zaključek, bo ta vsekakor izvenel v smeri, da bi bilo potrebno delati na proučevanju možnosti za uvedbo PDČ v naši delovni organizaciji. Iz anket je namreč razvidno da je interes za premakljiv delovni čas pri, nas precejšen. V prihodnosti bo interes za bolj svobodno izbiranje delovnega časa seveda še naraščal, zaradi uresničevanja načel našega socialističnega razvoja, med katerimi ima eno osrednjih mest načelo osvobajanja dela. Prav tako
pa bo v prihodnosti potrebno težiti k uvedbi PDČ tudi zaradi določenih objektivnih dejstev, ki se že danes kažejo — težave v prometu in t. n. Zato bi bilo prav, da ima Železarna Štore tudi na področju delovnega časa določeno perspektivo za prihodnost.
Če se bomo odločili za nadaljevanje dela na področju PDČ, predlagamo naslednje korake:.
Najprej bi preko študija literature izbrali najbolj primerne variante PDČ za našo delovno organizacijo. Preštudirali bi vse pomanjkljivosti in prednosti posameznih variant. Potem, ko si bomo pridobili temeljito teoretično j podlago, bi se lotili aplikacije naših teoretičnih spoznanj na situacijo v naših TOZD in DS.
Najpfej bi se stvari lotili v TOZD jeklarn in valjarn, kot pobudniku zamisli o uvedbi PDČ. Na podlagi temeljitega proučevanja razmer v TOZD, pri katerem bi se posluževali lastnih opazovanj in ob upoštevanju mnenja delovnih ljudi tega TOZD, bi izdelali program za uvedbo PDČ za ta'TOZD. Ta program je bil sestavljen iz dveh osnovnih delov: V prvem delu bi predlagali varianto, ki bi jo bilo možno takoj realizirati, v drugem delu te-
O programih...
V 22. številki »Delegatovega poročevalca« z dne 15. novembra
1978	so bili delegatom in delegacijam posredovani v ražpravo predlogi- dodatkov k samoupravnim-sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980,
Programe so obravnavale delegacije v- temeljnih organizacijah ih delovnih skupnosti in je bilo na predlog precej pripomb. O predlogu je razpravljal tudi Svet konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Štore in je delegacijam posredoval stališča, ki vam jih v nadaljevanju v celoti objavljamo.
T. Svet je mnenja, da so programi SIS premalo konkretni zato je težko razpravljati o financiranju programov ker nam le-ti niso detal j no poznani.
2. Zavedamo se, da je potrebno financirati programe SIS, če hočemo, da se bodo programi, začrtani v srednjeročnem programu občine Celje, tudi'uresničili. Ob tem pa menimo, da je združeno delo premalo obveščeno o dosedanji realizaciji programov, kakor tudi o programih za leto
1979	in 1980. Svet zato predlaga delegacijam in delavskim svetom, da o predlogih razpravljajo, da pa. se dodatki k samoupravnim sporazumom ne podpišejo prej, dokler se programi ne dopolnijo, dokler nismo: informirani o dosedanji realizaciji, predvsem pa v naslednjem:
— koliko viškov sredstev so zbrale občinske in republiške SIS in za katere namene jih bodo uporabljali;
—	kako so realizirani dosedanji programi;
■— kakšno je razmerje med sredstvi za financiranje programov SIS in-režijo, ali se le-ta povečuje ali zmanjšuje in za koliko;
—	zakaj se povečuje odstotek, financiranja skupnosti za zaposlovanje;
—	v kakšne namene so bila porabljena sredstva za INDOK z ozirom na to, da v Železarni ne čutimo, da je bilo na tem področju kaj več storjenega;
—	zakaj se bodo porabila sredstva 0,50% občinskega davka iz OD — program.
3..	Na področju združevanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo ugotavljamo, da združevanje db sedaj ni opravičilo interesa delavcev v TOZD, prav tako pa menimo, da. se sredstva nesmotrno trošijo ter, da se ne držimo v celoti določil samoupravnega sporazuma.
Zato menimo, da je delavcem predložiti naslednje:
—	koliko je bilo pridobljenih kadrovskih stanovanj iz združenih sredstev, in poimenski seznam oseb, ki so ta stanovanja dobila ter kje združujejo delo;
—	koliko je bilo zgrajenih solidarnostnih stanovanj. in koliko upravičencev jih je dejansko dobilo;
;— sredstva za vzdrževanje stanovanj še po našem mnenju ne trošijo smotrno ob tem» da se strokovna služba SSS vse bolj širi, ne vrši pa svoje funkcije zadovoljivo;
ga projekta za TOZD jeklarn in valjarn pa bi izdelali program za postopno uvajanje PDČ za največje možno število delavcev te TOZD. Pri tem bi najprej predlagali uvedbo nižjih oblik PDČ.
Praktične izkušnje, ki bi si jih pridobili v TOZD jeklarn in valjam ob uvajanju PDČ, bi uporabili pri izdelavi programov za uvajanje PDČ v druge TOZD. Pri tem bi upoštevali tudi konkretno situacijo teh TOZD in mnenja njihovih delavcev o PDČ. Tudi pri uvajanju PDČ v te TOZD bi uporabili zgornja načela postopnosti.
Naše delo bi zaključili z izdelavo programov za uvedbo PDČ v DS. Pri tem bi upoštevali ista načela, kot smo si jih postavili zgoraj-
Sedaj je aktualno, da se odločimo ali bomo nadaljevali naše delo na projektu PDČ v Železarni Štore po korakih, kot smo si jih zgoraj zastavili (možna je tudi kakšna druga varianta). Sama uvedba premakljivega PDČ v TOZD in DS naše delovne organizacije na podlagi izdelanih programov pa bo seveda odvisna od odločitve delovnih ljudi v. TOZD in DS.
P. O.
— v programu izgradnje stanovanj v letu 1979 ni 56 stanovanj v Štorah, zato je program dopolniti.
4.	V srednjeročnem programu izgradnje objektov posebnega družbenega pomena je dogovorjeno, da se pokriti bazen na Teharju gradi» hkrati z drugo fazo Golovca. V aneksu za leto 1979 in 1980 ni tako opredeljeno.
5.	Svet meni, da se proračun občine preveč povečuje, ter da je v proračunu predvideno tudi financiranje dejavnosti, za katere združujemo že sredstva za SIS.
Svet konference pričakuje ,v delegacijah in delavskih; svetih celovito obravnavo predloženih dokumentov v rokih, kot so opredeljeni v naših samoupravnih aktih, to je, da o programu splošne in skupne porabe rok razprave ne more biti krajši od 30 dni. Kot je že omenjeno, se Svet zaveda, da je programe potrebno financirati, vendar šele takrat ko je samoupravljalcem jasno, za kakšne programe gre. Ko bomo dobili jasne odgovore, je Svet mnenja, da v železarni štore ne bo temeljne organizacije, ki bi za konkretne programe ne podpisala samoupravnih sporazumov.
Dopisujte v

ZELEZAR
UGAŠAJO PLAMENI
Danes posvečamo del vsebine našega glasila jeklarjem — jeklarne
I.	Po skoraj 33 letih se ustavlja proizvodnja jekla v »PARTIZANKI« (živi spomini na zmago partizanov nad fašisti in pa udarniško vzdušje v naporih za obnovo opustošene domovine, so botrovali pri izbiri naziva novi martinovki: »Partizanka«) Siemens Martinovi peči. Kljubovala'je času, tehnološkim napredkom današnjega časa in delavcem, ki so iz njenih nedrij črpali bogastvo jekla. Njene muhavosti so jeklarji z znojem in kletvijo na ustih krotili, da so si na koncu vsake izpuščene šarže pridobili njeno naklonjenost.
Vodil jo je človek, trši od jekla, da mu je dajala več kot je zmogla ob rojstvu 1946. leta.
Danes čaka utrujena, da za vedito v njej ugasnejo ognjeni zublji in roj isker, ko je iz nje teklo železo. Utrujena pa ni samo ona. Utrujeni in izčrpani so tudi delavci — jeklarji, veliko med njimi pa je tudi takih, ki njene ustavitve niso dočakali.
»PARTIZANKA« bi še kljubovala vsem. Vendar se je naš človek odločil za boljši, bolj človeški jutri. Za boljše delovne pogoje, za večjo produktivnost in za boljšo kvaliteto proizvodnje.
27.	decembra 1978 bo tako zadnji dan, delovni dan jeklarjev, še zadnje kaplje znoja in kletvic bo deležna ta »dama«, potem pa bodo koraki jeklarjev usmerjeni v druge obrate.
Nič več ne bo zvonec oznanjal zbor posadke k prebodu in izpustu taline iz peči. Zamrla bodo kolesa vlagainega stroja, ropot žerjavov, ne bo več rdečkastorjavega oblaka nad Štorami, ki je oznanjal delo jeklarjev, ko so v peči pripravljali potrebno sestavino taline.
Opuščeni prostori in naprave bodo služile drugim namenom in v korist delovnemu človeku železarne.
v- S temi vrsticami še nismo Zaključili. Oglasili se bomo v našem glasilu še večkrat — sledili bomo jeklarjem.
Na novih delovnih dolžnostih jim želimo veliko delovne sreče in zadovoljstva.
Srečno, jeklarji!
POSLEDNJA »MOLLOVA« SM PEČ UGAŠA SVOJ PLAMEN
Vse preveč smo povezani s SM procesom v stari jeklarni, da bi mogli neopazno ugasniti plamen v najstarejši »Mollovi« peči v Evropi, morda pa tudi v svetu.
Z pbratom, kjer je obratovala Mollova peč več kot tričetrt stoletja, nas veže delo, ob tem pa-proizvodnja jekla v Železarni Štore. Dolga leta je bila stara jeklarna, edini-dobavitelj ¡surovega jekla za valjarno I. Po izgradnji tega obrata 1913 ije bila proizvodnja organizirana tako, da ¡so jeklarski in /valjarski proces vodili in spremljali isti delavci. Delo je bilo organizirano po obdobjih — kampanjsko. Med jeklarji in valjanji ni bilo ločnice. V prvem obdobju j e jeklarna izdelovala iiizikoagljična jekla za široko potrošnjo. Jeklo — ingoti so bili-fevaljani-v obroče, ploščate profile za okovje koles, v profile za zobe bran ipd.
Ing. Ferdo Haler, vodja TOZD jeklarne — valjarne: »Za vse delavce bo poskrbljeno, nihče ne bo brez dela, potrebno pa bo dodatno usposabljanje.«
Jeklarji in valjarji v,Štorah so imeli v preteklosti poseben položaj. Plača jeklarja— valjarja je bila nekajkrat večja kot plača delavca na prostoru ali delavca izven železarne. Razumljivo je, da je lastnik tovarn sledil izredno težkim pogojem delà. Vsa opravila pri peči so bila ročna. Zakladanje 30-tonske peči se je še'po vojni vršilo . ročno. Vlagalni stroj je šele leta 1956 odpravil najtežje delo pri peči. Mnogo opravil pa je še do ¡danes ostalo nespremenjenih, predvsem dela v livni jami.
Jeklarna I, kakor imenujemo SM jeklarno, je v vsem ¡svojem obdobju od dograditve do danes opravljala zelo važno vlogo pri ¡proiz-
vodnji jekla. Po vojni je ta oforat-nosil posebno breme pri proizvodnji jekla za Obnovo domovine. Ob količinski proizvodnji je ta obrat rasel tudi; kvalitetno. Do leta- 1956 so bila osvojena vsa ogljikova jekla, jekla za avtomate ter jekla za posebne namene.
Leta 1956 smo osvojili ..prva vzmetna jekla in ostala jekla za izboljšanje-. Iz leta v leto je kolektiv rasel tako po; količini koit ikvah-teti,'velika prizadevanja pa so bila vložena potroškcm. ■ -p;; ,
Kljub velikim rezultatom, ki jih je obrat dosegel, .¡pa zaradi zastarele tehnologije, katere, posledica ¡so težka fizična opravila, visoki proizvodni stroški, in še nekateri drugi elementi, narekujejo ustavitev agregata, na katerega nas na lej dolgi prehojeni poti veže mnogo dogodkov.
¡ETP Slo	-a s.
__ ■ • ____ ■ _________

Siemens Martinova peč »PARTIZANKA« — po skoraj 33 letih prekinitev proizvodnje
Ustavitev SM jeklarne ne pomeni, ustavitev razvoja proizvodnje jekla, amipak novo. rojstvo, Prisotna je resnica, da se mora novim, boljšim, .umakniti staro, dotrajano. Vendar, kadar; govorimo tako, imamo v mislih naprave, objekte, procese, človeka pa tu izločimo. Jeklarski delavec bo svoje izkušnje prenesel v novo okolje, na nove agregate, v nov proces. -
Ob obratovanju nove élaktrpjeklarne v Štorah ¡so delavci; iz SM jeklarne dokazali, da so sposobni voditi najbolj modeme procese v jeklarstvu. Ti_ delavci ¡dopolnjujejo moderno opremo s Svojimi idejami in ugotovitvamiy;-ki pa temeljijo na bogatih izkušnjah v proizvodnji jekla.
Ko si .zastavljamo vprašanje, kdaj in ¡kako bomo ustavili SM proizvodnjo, ¡se poraja veliko vprašanj, na katere pa že imamo odgovore.
SM jeklarno bomo ustavili 26. ¡decembra, takrat ko bo peč po zadnjem remontu tudi.¡dotrajala; za ustavitev obrata pa že teče proces. Remontnih del do dneva ustavitve ne bo več, spremljajoče gradivo pa naročamo le v minimalnih količinah. -Za delavce, ki so zaposleni na delovnih.mesilih v jáM-aimi I, pripravljamo nova delovna mesta, za katera bo organiziran tečaj in poučevanje. Nekaj.¡delavcev bo takoj po ustavitvi prešlo v druge obrate, nekaj pa jih bo ostalo pri urejevanju obrata.
Osnovna .sredstva in drobni inventar so že razdeljena sporazumno. Livarna I bo odstopila prostore starega železa »šamac«' v korist jeklarne II. V zameno za te prostore pa si bo livarna I v pečni hali jeklarna I uredila ¡skladiščne prostore, pozneje pa tudi procès proizvodnje. Pozneje, ko bodo prenehali ¡obratovati -plinski .gêneratorjijsbo tudi ta prostor uporabila -livarna I. V ¡sedanji;livni jami si bo valjarna I uredila ¡skladiščni prostor za ¡gredice, Na južni ¡sitrani jeklarne I, v podaljšku transportne poti od mehanične delavnice skozi livno halo SM jeklarne.do ceste ob generatorjih, bo zgrájena nova; Cestna povezava, ki bo služila predvsem valjarni I, pa tudi ostalim obratom v Štorah 1.	* .
Ustavitev SM jeklarne pa. pogojuje: tudi"-spremembe v valjarni I, energetiki. M Ha prometu. Valjarno I bomo rekonstruirali, potisno peč bomo preuredili z ozirom na spremenjen vložek (osnovni vložek bo kv. ,100 mm in delno kv. 140 mm — konti gredice). Grobo progo bomo mehanizirali in opremili en° ogrodje z dvižno mizo in obračalno valjčnico. Dotrajane škarje ¡bomo zaipenijali z novimi, potisno peč II bomo odstranili, tam pa uredili ¡medfazno skladišče 'gredic. Pilamë-nično peč — pudlovko ¡bomo zamenjali z moderno .koračno pečjo, ki bo Zgrájena prečno na os 'valjanja predproge. Na ¡fini progi bomo 'zamenjali končno ogrodje z valjarski mi vstavki moderne izvedbe. Namesto ¡stare nefunkcionalne hladilne klopi pa bomo zgradili, novo moderno koračno hladilno klop tipa »Wimler«.
Dovoz gredic Štore II—Štore I se bo vršil prek nonmalnotirnega železriiškegd prometa, • odvoz valjarskih izdelkov pa z vlačilcem in priklopnikom. Transport v obratu bo organiziran delno prek v&ljčnic in delno z vlačilci in priklopniki. Ozkotirni promet bomo med letom. 1979 ukinili. Plinske' generatorje pa bomo ustavili po- ustavitvi 'pla-menične peči v valjarni I.
Sredstva za rekonstrukcijo valjarne § in ustavitev SM procesa so zagotavljana v glavnem iz lastnega vira, delno pa pričakujemo sovlaganje SOZD Slovenskih železarn.
Lahko rečemo, da štore I doživlja preporod. Nič več ne bomo videli romantičnih lokomotiv, nič več fenolov, pepela in odpadkov ter črne Voglajne. Gradili smo nove Štore itudi zato, da bi pogoje dela in življenja :v starih Štorah izboljšali,
Ferdo HALER, ing. org.
Presenečala me je visoka zavest delavcev
Ko sem prišel v začetku šestdesetih let kot štipendist Železarne Štore na metalurški fakulteti , na prakso, so. me v kadrovski službi najprej vprašali, v kakšni obliki želim opravljati prakso: ali kot opazovalec, ali pa da se Vključim direktno v fizično delo v metalurškem procesu. Odločil sem se za drugo. Tako sem se znašel prvič neposredno v proizvodnji Ob delavcih, ki so mi Ob težavnem delu razkrivali tajne proizvodnje jekla v Siemens Martinovi peči. Proizvodnja je temeljila na izredno težkem fizičnem delu v livni jami, medtem ko je 'bilo delo v pečni hali za delavce po njihovi presoji bistveno lažje, saj je. bila itu že prisotna določena pridobitev avtomatizacije, in sicer zakladalni stroj, ¡ki je razbremenil vrsto delavcev, ki so pred tem še ročno izakladali peč. Za mene je bilo delo . takrat pri peči še vedno izredno težko, saj je bilo potrebno poleg zalaganja peči opraviti še vrsto opravil v krajših časovnih intervalih in pri visoki- temperaturi. Med delom smo pogosto razpravljali o pogojih za delo, o možnostih izboljašnja in napredku tehnologije in o kvaliteti dela. Presenečala ime je visoka zavest delavcev, ki so bili ponosni na syoje kvalitetno delo, hkrati pa so se že takrat zavedali, da z obstoječo tehnologijo in agregati proizvedeno jeklo tako po količini kakor tudi v kvaliteti v daljši perspektivi ne bo.konkurenčno na domačem in tujem tržišču. Že takrat so bile izrečene določene misli — čeprav bolj sramežljivo ,-^'in sicer: SM jeklarno bo potrebno rekonstruirati, posodobiti ali pa zgraditi novo jeklarno, staro pa ustaviti.
Vodstvo delovne organizacije s tov. Vogo na čelu je takrat že imelo izdelan določen koncept razvoja železarne, v katerem je bil začrtan tudi prihodnji razvoj jeklarstva z moderno tehnologijo. Povedati je potrebno, da so bila razmišljanja in koncipiranja razvoja, Ob takratnem poznavanju razvoja tehnologije v metalurgiji zelo smela, vendar pravilna. Dipl. ing. Dušan Burnik je že takrat predvidel tehnologijo odlivanja jeklajprak konti naprave. Mislim, da ni potrebna obširnejša obrazloižtev, kakšno ekspanzijo je dosegel v svetu tehnološki proces odlivanja jekla prek konti naprave po letu 1970 in kakšne prednosti prinaša, saj so rezultati evidentni v naši železarni.
Po končanem študiju sem se zaposlil v Železarni Štore, kjer sem se ponovno znašel - v. ŠM jeklarni. Že takrat smo se bolj konkretno pogovarjali o perspektivi in razvoju jeklarstva v železarni. Prek samoupravnih organov je bilo že sprejeto, da se prične z zakasnelo izgradnjo nove jeklarne po'47, natečaju v Štorah TI. S tem je bila jeklarjem gg SM jeklarni dokončno začrtana, nadaljnja pot ¡razvoja, v kateri je ■lahko videl vsak delavec, da mu je zagotovljena možnost dela v izboljšanih delovnih pogojih z manj fizičnega dela, z mnogo večjo produktivnostjo, iki pa obenem zagotavlja večjo kvaliteto dela in proizvode, s katerimi lahko železarna enakovredno nastopa v jugoslovanski predelovalni industriji. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in intenzivne investicijske dejavnosti na različnih področjih v
Livna jama. Najtežji delovni pogoji v železarni
železarni se je izgradnja jeklarne razdelila v dve fazi. V prvi na postavitev hale in instaliranje ene elektroobločnejpeči s konti napravo, v drugi -fazi pa postavitev druge peči in skladišča dodatkov. Z izgradnjo prve faze v letu 1973 še vedno niso bili ¡dani vsi pogoji za popolno ukinitev proizvodnje jekla v SM jeklarni, ampak se je ta nakazala šele v letu 1978, ko smo planirali Ob koncu leta start druge elektro-obločne peči.
Že danes nam je znano, da bo letos planirani start druge peči šele v mesecu maju 1979, ker Elektrogospodarstvo Slovenije, kljub sklenjenim pogodbam in zagotovljenim sredstvom z naše strani, kasni z izgradnjo potrebnega daljnovoda ¡Podlog—Celje—Štore za 6 mesecev
in Metalna Maribor z dobavo ogrodja in plašča peči prek 3 mesece. Kljub temu pa vztrajamo pri dokončni ustavitvi SM jeklarne, konec letošnjega leta zaradi že znanih dejstev, da je martinovka popolnoma iztrošena, da so nosilci žerjavnih prog v zelo kritičnem stanju, da je nerentabilnost proizvodnje vedno večja in da postajajo delovni pogoji predvsem v livni jami vedno težji.
S postavitvijo druge peči v Železarni Šitore na področju jeklarstva zaključujemo celovitost planirane jeklarske proizvodnje po srednjeročnem planu 1975—80. Sorazmerno dolga izgradnja nove jeklarne pa že danes narekuje, da pričnemo razmišljati o nadaljnji optimali-zaciji jeklarske proizvodnje, ne s ciljem velikega povečanja količin, temveč v smeri ¡kvalitetnejše proizvodnje, specializacije, večje avtomatizacije celotnega tehnološkega procesa in na izboljšanju delovnih pogojev s ciljem čim manjšega izpostavljanja delavcev ropotu, prahu in visokim temperaturam.
Marsikomu med nami ibo težko, ko bo delo v martinarni ustavljeno in bomo pričeli rušiti. Veliko jih je v martinarni prebilo velik del ¡svojega življenja, pa tudi krvave žrtve je ¡terjala. Toda želja vsakega med nami je: delati lažje in boljše, to pa v starem obratu ni bilo več mogoče.
Dipl. ing. Srečko Senčic
USTAVITVI SM JEKLARNE OB ROB
Večina sedanjega delovnega kolektiva SM jeklarne ne pozna zgodovine jeklarne‘ter dela v njej v zadnjih 32 letih.
Tisti delavci, ki so še zaposleni v tem obratu, se pa prav dobro spominjajo v kakšnih pogojih je bilo treba delati prva povojna leta, to je v času, ko je naša domovina potrebovala neomejene količine jekla za Obnovo porušene domovine.
Ivan Vengust, obratovodja — prvi z leve — v razgovoru s sodelavci: »Ustavitev proizvodnje je nujna, saj so delovni pogoji izredno težki.«
Spominjamo se prvih let, iko ¡smo v jeklarni .delali neprestano brez proštih dni. Delali ¡smo v.se sobote, nedelje, vse praznike m kljub temu jekla ni bilo nikoli dovolj. Treba še je spomniti, ¡da je v tistem obdobju bil življenjski standard zaradi splošnega pomanjkanja dobrin zelo Skromen. ¡Prehrambeni in industrijski izdelki so se dobili samo na karte. Kljub težavam in življenjskim razmeram je bil delovni zanos mnogo večji kot je danes. .
Čeprav ¡so bili delovni pogoji izredno težki, življenjske razmere pa skromne, so obrati med seboj tekmovali, kdo bo prvi dosegel letni plan, kdo bo imel več udarniških ur, predvsem pri graditvi ozkotirne železniške proge v tovarni, na športnih igriščih in drugih objektih, ki smo jih ¡gradili z udarniškim delom.
Kolektiv ¡SM jeklarne je nekajkrat osvojil prehodno zastavico, ki je pomenila, da je bil v nekem obdobju najboljši v tovarni. Osvojili smo razne pokale pri športnih tekmovanjih ter podobno.
Bili so pomembni primeri v proizvodnji SM jeklarne leta 1955— 1957, ko je obrat pričel osvajati in tudi osvojil proizvodnjo vzmetnih in drugih kvalitetnih vrst jekla. Ko se ¡opominjamo tistih časov, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je takratni delovni kolektiv z velikim trudom in veseljem vložil vse napore, da smo lahko dali domovini več ¡kvalitetnega jekla. V tem Obdobju smo se dolžni spomniti našega nekdanjega sodelavca, dipl. ing. metalurgije tov. Rada Jelarčiča, ki je bil takrat obratovodja SM jeklarne in je bil nosilec osvajanja programov 'kvalitetnih jekel.
Največjo proizvodnjo ¡smo dosegli ¡leta 1969, ko smo proizvedli 39.634 ton kvalitetnega jekla.
Po letu 1970 je proizvodnja jekla v SM jeklarni pričela količinsko nihati, predvsem zaradi pričetka gradnje elebtro obločne peči, za katero se je v glavnem rekrutiral ves potrebni kader.
Kot že vsi vemo, bo proizvodnja v SM jeklarni konec decembra tega leta ustavljena. To ibo zgodovinski trenutek za štorske jeklarje, ker bodo po ustavitvi SM procesa delali v boljših pogojih. Kljub temu se bomo starejši delavci, ki smo mnogo let bili v SM jeklarni, težko poslovili od zadnje »MOLLOVE« peči v Evropi, vendar se bomo s ponosom spominjali let, ki smo jih preživeli v SM jeklarni.
Ivan Vengust
UGAŠAJO PLAMENI
Malec Boriš je prišel v Štore z Jesenic 1947. leta po demobilizaciji. Na Jesenicah je končal labo-rantsko šolo in se tako kot kemijski laborant 1947. leta zaposlil v obratnem laboratoriju jeklarne ŠŠ To delo je opravljal vse do leta 1955, ko se je odločil postati jeklar. Eno leto se je usposabljal za delovno mesto delovodje. Delal je na vseh delovnih mestih od priprave vložka v »šamcu«, vlivališča in pri peči. Po opravljenem usposabljanju in izpitu je moral čakati na namestitev do 1959. leta, ko je prevzel delovno mesto delovodje.
Boris Malec, delovodja: »Sem poln humorja, zato me delavci niso jemali resno — delo pa so kljub temu opravili.«
Boris! Z martinarji si živel in delal 26 let. Kako so te sprejeli delavci, ko si jim postal predpostavljeni — delovodja?
Hm, tako kot so me, kot sode-lavča poznali, neresno! - Bil sem poln humorja in zvitosti; pripravljen za vsakršno šalo in igro. Kaj vse smo počenjali, kljub težkim pogojeni dela! Verjemite ali ne, tudi kepali smo se, obešali razile predmete na hrbet sodelavcem ipd. V eni izmed takšnih šal sem padel do pasu v katransko jamo. Šalili smo se, pa tudi resno delali. Rekel sem, da so me delavci sprejeli neresno, vendar tovariško in odgovorno so opravljali delo.
Večkrat sem zaradi tega imel nevšečnosti in smola se me je dr-žala na vsakem koraku. Za vse sem bil kriv.
Leta 1973 sem bil premeščen v jeklarno 'tl. Ocenjujoč delo in pogoje dela na novem delovnem mestu moram reči, da je tu delo ; lažje, vendar bolj odgovorno.
V jeklarni so zelo težki pogoji dela. Kako ste reševali v tem o-bratu vprašanje varstva pri delu?
Moram reči, da sem bil dolga leta predsednik komisije za varstvo pri delu v jeklarni pa tudi v železarni.
Bili smo med najboljšimi. Delavcu smo posvečali vso skrb, da bi čimbolj varno delal.
Ko že-govoriva o funkcijah, naj ti povem, da sem še danes aktiven v strelski družini Kovinar Štore in v krajevni Skupnosti, za kar Sem prejel v letu 1974 znak OE občinske skupščine Celje.
Gorjanc Franc je prišel v Štore z bogatim 26-letnim jeklarskim znanjem. V Štore je prišel leta 1963 na željo Tugomerja Voge, takratnega direktorja Železarne Štore. Bogate izkušnje v jeklarstvu, pridobljene v Železarni Jesenice, je koristno uporabil na delovnem mestu obratovodje jeklarne I.
Tov. Gorjanc, na delovnem mestu obratovodje ste bili 10 let, povejte nam, kako ste doživljali ta leta v jeklarni?
Na vsakem koraku sem naletel na razumevanje in. sodelovanje. Proizvodnja je v teh letih neprestano rastla tako, da smo dosegli skoraj 40.000 ton letne proizvodnje. To nam je omogočila večja vzdržnost oboka, stalna uporaba kisika, vložek tekočega grodlja, serijska izdelava določenih kvalitet, inovacije ipd. V tem obdobju smo izdelovali 80—90 % jekla za vzmeti ter večje količine za avtomatska jekla.
Proizvodnja jekla v martinovki je bila zelo zahtevna oziroma občutljiva, saj uporabljamo kar tri vrste goriv. Peč stoji na zelo močvirnem in mehkem zemljišču, tako da so bile potrebne pogoste akcije črpanja vode. Delo je bilo težko in delavci so fizično zelo trpeli, kljub nekaterim izboljšavam. V livni jami pa se delo ni spremenilo vse do današnjega dne. S sodelavci sem se razumel in sem z njimi še danes v stalnem kontaktu.
Franc Gorjanc, tehnolog za ognje-stalni material: »Pri vseh sodelavcih sem naletel na razumevanje in pomoč.«
Tov. Gorjanc! Že Več let Ste invalidsko upokojeni, vendar še vedno prizadevno in odgovorno opravljate delovne naloge.
Kako to zmorete?
Naj kar v začetku povem, da bom ž letom 1979 dokončno zapustil delo v Železarni Štore. Po letu 1971 sem se vključil v projekt izgradnje elektro peči Štore II, vse do njenega pričetka obratovanja 1973. leta. Nadaljeval sem z delom na področju ognje vzdržnega materiala in premazov. Temu delu sem. se posvetil v celoti in dosegli smo izredne uspehe. Tako smo porabo, zmanjšali za skoraj 25 %, obenem pa dosegli tudi Večjo vzdržljivost. Redne zasledujem in tudi beležim vse podatke, tako da bo tisti, ki bo prevzel moje obveznosti za mano,
lahko nemoteno nadaljeval z delom.
Da sein še toliko let ostal zvest podjetju — jeklarjem — je predvsem v tem, da sem se počutil še dovolj sposobnega za delo. V tem časti sem prejel tudi priznanje v jugoslovanskem merilu za dosežke pri vzdržnosti* oboka ffiarti-novke. To je bil zame tudi pomemben dogodek, kajti s tem je bila ovržena teorija sistema vezanja oziroma popuščanja jeklene konstrukcije oboka peči.
— O —
Tov. Korošec, pred štirimi leti si prišel v jeklarno I. Povej nam, kako si se vključil v novo delovno sredino in kako si obvladal novo tehnologijo?
Res je. Pred štirimi leti sem prišel’ v jeklarno iz livarne valjev. Prehod na novo delovno dolžnost V drugo delovno sredino hi bil težak.! Delavce sem pravzaprav poznal že prej, Saj smo skoraj sosedje, mislim Z obrati. Prav tako sem poznal mojstre in Vodstvo.
Tehnologija v jeklarni mi ni bila tuja, vsaj kar se teorije tiče, praktično znanje pa si pridobiš z interesom in voljo do pokliča in delovnih obveznosti. Do razporeditve na delovno mesto, katerega opravljam danes, sem kot praktikant spoznal vsa dela v jeklarni od vlivališča do dela pri peči. .
Delovne obveznosti delovodje v livarni in v jeklarni se v bistvu ne razlikujejo, čeprav’ ima vsaka
"mm -a»mi*
|jtv
Ignac Korošec, vodija SM peči in vlivališča: »Prehod na novo delovno dolžnost v jeklarni I ni bil težak.«
svojje .specifičnosti in dolžnosti, prav tako odgovornosti. ■
Kako gledaš na ustavitev pečj?
Vsekakor pozitivno! Predvsem zaradi- nemogočih delovnih pogojev, v katerih delavci delajo/ Hkrati bo to tudi :prispevek k iz-bolj šanj u čistosti zraka. Moram takoj k temu dodati še to, da je iz. naših vrst jeklarjev veliko invalidov, katerim smo v našem o-bratu posvečali ■ posebno pozornost. ža vsakega smo poskrbeli in niso bili zapostavljeni. Največkrat smo jim uspeli prek strokovnih služb •_ dobiti deio v drugem obratu, kajti, v našem obratu ni delovnih mest z manjšo zmožnostjo za delo.
V zadnjem obdobju opažam pri delavcih določeno negotovost ob ustavitvi. Ni več tiste prizadevnosti in delovne vneme pa tudi delovna disciplina šepa, kljub temu da je delavcem znano, da bo vsak dobil delo, ustrezno njegovim' sposobnostim. Predvsem Se to opaža pri mlajših, medtem ko je jedro kolektiva dobro.
Nace! Poznamo te kot družbenopolitičnega delavca, saj si dolga leta (tudi danes) opravljal pomembne funkcije. Kako uspevaš to povezati z delovnimi obveznostmi?
Vsekakor te obveznosti ne vplivajo na delovne dolžnosti. Vse o-pr avl jam v prostem času. Nemalokrat sem z nočne izmene odhajal na razne seje in sestanke. Danes je veliko teh sej med delovnim-časom, včasih tega ni bilo. Tudi odgovornost do funkcije je bila včasih večja kot danes.
Bil šem vodja delovne akcije v letih 1959—1963, ko smo v Štorah zgradili vrsto objektov in naprav, ki še danes služijo mladini in odraslim. Stadion na Lipi, strelišče, dom ljudske tehnike, vodovod Šentjanž—Štore, ureditev 0-kolice ipd. Zgrajeni so bili z u-darniškim delom vseh zaposlenih in krajanov. Za vse te objekte je bilo Vloženih 302.000 udarniških ur, kolektiv pa je prispeval tudi precejšnja finančna sredstva. Teh akcij potem ni bilo več!
Jovo, kaj te je privedlo v Štore med jeklarje, katerim si še danes zvest?
Ja, to pa je bilo tako. Živel sem na kmetiji, kjer je cvenka v žepu bilo bore malo ali pa nič. Sosedje so hodili v Štore na delo in zaslužili, jaz pa ... Kar čez noč sem se odločil in jo mahnil v Štore povprašat za delo. Takoj so me sprejeli. Razporejen sem bil na delo v jeklarno k pečni posadki in kot vidite sem še danes tu.
j i ■	
flfllllfSI	
■Mfr * - J f* BF ^ \ ¡j k	
¡¡¡¡¡g	j§
Ivan Leskošek-Jovo, .topilec: »Prva moja iplača je šla za ,pecf-keT, s katerim sem se vozil na delo od 1946. do 1960. leta iz Slivnice.«
Danes opravljaš delo topilca. Od kdaj je to tvoja delovna dolžnost? : l
Čeprav kmečki fant, sem kmalu spoznal, da si lahko z izpopolnjevanjem pridobim določeno strokovno znanje in usposobljenost. Zato sem se odločil za tečaj topilca, ki sem ga uspešno zaključil leta 1949. Kot topilec sem delal pod vodstvi raznih mojstrov in moram odkrito priznati, da je bil med najboljšimi tov. Franu-lič. On je bil tisti, ki te je usmerjal in dajal navodila ter te seznanjal s tehnologijo in novostmi. Ostali mojstri pa so svoje znanje skrivali in ga imeli le zase (Razinger, Pustek),
Jovo, danes zaradi delne invalidnosti delaš, samo 4 ure. Kako gledaš na ustavitev martinovke?
Težko delo pusti posledice in tako sem tudi jaz postal invalid. Danes nihče od mlajših delavcev ne verjame, pod kakšnimi pogoji smo delali v prvih povojnih letih. Težko fizično delo, na delo peš ali s kolesom, prostih sobot, nedelj in praznikov nismo poznali, tekmovanja za udarniško značko, za prehodno zastavico v času Siro-tanoviča. Vse to ni omajalo naše prizadevnosti. Delali smo za boljši jutri. Nihče ni vprašal ali zmoreš ali ne. Delali smo! ■
Martinovko pa pravijo, da bodo ustavili zato, ker proizvodnja jekel v teh pečeh ni ekonomična. Ne vem, če je res? Tisti, ki to u-temeljujejo že vedo! Pa še to napišite, da sem si s prvo plačo kupil kolo in se z njim vozil na delo od leta 1946 do 1960, leta iz Slivnice pri Celju.
ja v jeklarni II. Pred razgovorom nam je tov. Godec kot iz rokava stresel nekaj šaljivih zgodb iz jeklarskega življenja, ki so izzvale splošen smeh. Potem je poudaril bolj resno da je bilo življenje v jeklarni vseskozi zelo težko, vendar delavcem, ki so delali, v njej, ni nikoli zmanjkalo smisla za ša-
lo.
Kakšno je bilo, delo v jeklarni takrat, ko ste prišli delat?'
Po vojni, ko sem prišel v jeklarno, so bili pogoji dela v njej dosti težji kot v cevni livarni, kjer sem delal prej. Pogoji dela so bili izredno težki v livni jami, kjer sem delal najprej. Tu je vso delo potekalo ročno. Kar se tiče peči, je bilo najtežje delo pri za-kladanju, ki je prav tako potekalo, ročno in je bilo pravo težaško delo.
Pri svojem delu v jeklarni ste prehodili pot od delavca do delovodje. Kako ste se vživljali v vsako novo delo?
V vsako novo vlogo sem se težko vživel, ker so ljudje, ki bi mi morali pomagati,. ljubosumno čuvali svoje znanje. Odvisen sem bil predvsem od samega sebe, od svojega lastnega; učenja na delovnem mestu. Tako. je bilo na primer, takrat, delo mojstrov prepuščeno njim samim. Danes je njihovo delo lažje, ker je vse bolj dognano, vendar je danes težji program kot nekdaj.
Ali nam lahko poveste,1 kateri je bil za vas najpomembnejši dogodek, za časa vašega službovanja v SM jeklarni?
Čeprav se je za časa mojega službovanja v jeklarni zgodila cela vrsta pomembnih dogodkov, bi na prvo mesto postavil dogodek, ko smo delavci jeklarne dobili žakladalni stroj. Ta je v veliki meri odpravil prejšnje težaško delo, ko smo ročno zakladali v peč grodelj, pakete, kose starega želeža, med katerimi so bili nekateri zelo težki. Seveda so še drugi važni dogodki, ki so mi o-stali v spominu. Tako se spominjam uspehov, ki smo jih dosegli v času udarniškega dela — bil
Franc Godec, delovodja; »Ob izredno težkih pogojih dela smo našli tudi čas za razvedrilo. Danes tega ni več.«
sem trikratni udarnik. V tem času, polnem entuziazma, smo imeli medobratna in druga tekmovanja, v katerih smo napeli vse si-le, da bi dosegli čimboljše uspehe. Tako smo na naši izmeni dosegli najkrajši čas šarže — 3 ure in 20 minut. Za dosego takšnega rekorda so bili seveda potrebni izjemni napori vseh delavcev.
. Godec Franc se je 1938 zapo- Franulič Anton je pričel delati slil v cevni livarni, kjer je delal v jeklarni takoj po vojni in je v dve leti. Po vojni se je leta 1946 . njej delal vse do danes,.ko je de-zaposlil v jeklarni, kjer je delal lovodja v njej. Njegovo minulo do 1973. Danes dela kot delovod- delo je bilo zelo bogato. Tov.
Franuliča namreč poznamo kot zelo delovnega na delovnem mestu in tudi kot prizadevnega družbenopolitičnega delavca. Za svoje prizadevno delo je bil odlikovan z Redom dela in Redom republike.
tično prostega časa nisem imel. V družbenopolitično delo sem se vključil že takoj na začetku svojega .dela v Štorah. Velik dogodek zame je bil, ko sem leta 1948. v času naj hujšega pritiska In-formbiroja šel na prvo partijsko

Anton Franulič, delovodja — z 41 leti delovne dobe še poln energije — v razgovoru z Godcem, levo in uredniki te rubrike: »Današnja generacija ne zna ceniti ugodnosti, ki jih delavcu nudi tovarna.«
Zanima nas, kako ste začeli delati v jeklarni in kako ste se vživeli v razmere v njej?
V Štore sem prišel Iz, Splita 1946. leta, ker je bila moja žena Štorjanka. Od vsega začetka sem delal v jeklarni. Takrat šem bil edini, delavec z juga v njej. Prvih nekaj dni sem delal pri starem železrt, potem pa sem šel k peči. V jeklarni je bilo takrat zelo težko delo, za pomoč smo imeli samo enega slepega konja. Delali smo vse dni v letu, na vse praznike. V začetku sem delal v Ker-štajnovi izmeni, on me je predlagal, da bi šel v tečaj. Ves čas pa sem si tudi sam prizadeval na delovnem mestu. Ko je prišel ing. Rupnik za obratovodjo, so mi začeli zaupati tudi bolj zahtevne naloge. Tako sem dal v jeklarni vsa delovna mesta skozi. Poudariti moram, da so me sodelavci, ko sem prišel v jeklarno, lepo sprejeli in tudi pozneje smo imeli zelo dobre medsebojne odnose.
Poleg tega, da ste delali,vse dni in na tri izmene, ste vedno našli čas za družbenopolitično delo, kako ste to zmogli?
Da, bilo je zelo težko saj sem si prizadeval, da bi na šihtu čim manj zamudil. Zaradi tega prak-
konferenco Ljubljanske oblasti. Takrat je vzhodna propaganda fazširila vest, da v Štorah nočemo delati. S tem, da smo močno presegli plan, kar sem na tej konferenci tudi poročal, smo najbolj izničili neresnične sovražnikove klevete. Pozneje sem bil dva mandata predsednik delavskega sveta in upravnega odbora. Imel sem še druge funkcije, med njimi nekatere zelo zahtevne; vendar so se mi zgornje funkcije najbolj vtisnile v spomin.
Kakšni so bili delovni odnosi v jeklarni?
V začetku smo proizvajali v.,jeklarni samo betonsko železo, pozneje pa; se je začelo bolj gledati na kvaliteto. Zato so bile potrebne določene spremembe delovnega procesa. Ljudje so v začetku tem spremembam nasprotovali,. vendar so jih sčasoma sprejeli. Poudaril bi rad, da je bilo 60 do 70% delavcev v jeklarni kmečkih ljudi, ki so bili zelo pridni in dobri delavci. Včasih je bil na primer remont takšen, da se sploh ni čakalo dva dni, da.se peč ohladi, ampak so delavci z mokro juto čez glavo, takoj ko so ugasnili peč, hiteli vanjo, da bi
UGAŠAJO
(Nadaljevanje s 7. strani) čimprej končali remont. Včasih so bili edino zaščitno sredstvo »handleder« in kos, jute. Danes delavci dobijo skoraj vse, vendar tega ne znajo ceniti.
Kako gledate na ustavitev jeklarne?
Žal mi je, da gremo v ustavitev proizvodnje v jeklarni. Mislim, da z ekonomskega vidika proizvodnja SM jekla ni vprašljiva, saj je le-to še danes zelo cenjeno. Problem delovne sile bi se morda še dal rešiti z določenimi organizacijskimi ukrepi, tako kpt se je do sedaj reševal. Vendar kljub temu, žal, še vedno ostaja problem težkega fizičnega dela. Čeprav bo jeklarna I nehala o-bratovati, menim, da.se mora je-
PLAMENI
klarska tradicija negovati in da mora jeklarstvo v Štorah bolj napredovati, vendar je potrebno pri tem paziti na okolje.
* —o —|
Kralj Jahko že 26 let dela v jeklarni I kot dežurni ključavničar. Pred tem je delal v mehanični delavnici. Po značaju skromen'in tih, je v razgovoru z nami izpovedal svojo veliko navezanost na jeklarno in na delavce, ki delajo v njej.
Kako ste začeli delati v jeklarni in kakšno je bilo vaše delo?
Ko sem delal v mehanični, so v jeklarni potrebovali vzdrževalca. Odločil sem se in odšel v jeklarno za dežurnega ključavničarja. Nekdaj je imel vzdrževalec v je-
Janko Kralj, vzdrževalec: »Danes so pogoji vzdrževanja neprimerno boljši kot pred 20 leti.«
klarni večje področje dela kot danes, zato je bilo potrebno več in težje delati. Delo je potekalo vse dni in na tri izmene. Z novo kurjavo in z modernizacijo je sicer prišlo do zmanjšanja mojega
področja dela. Vendar, ko smo dobili mazut, se je tu odprlo novo področje mojega dela.
Kakšno je bilo vaše delo v jeklarni?
Moja naloga v jeklarni je bila predvsem skrb za to, da bi bilo čim manj zastojev in če je prišlo do napake, sem si moral prizadevati, da bi se stvar1 čimprej popravila, da bi bilo čim manj zastoja proizvodnje. Poudariti moram, da sp mi delavci v jeklarni vedno pomagali pri mojem delu in da smo vedno dobro sodelovali.
Kam boste odšli potem* ko bo jeklarna nehala obratovati?
Vrnil se bom v mehanično.
— o —
Vengust Ivan je začel delati v jeklarni 1950 pri plinskem generatorju. 1953 je odšel k SM peči kot zakladalec zakladalnega stro-
Delavci I. izmene, delovodja Franulič	Delavci II. izmene, delovodja Mramor
Pričevanje iz NOB	4
TRN V PETI
Hkrati je od obveščevalcev v dogovoru s kapetanom Stevom zahteval, naj takoj sporočijo centru vsak večji premik četniških enot, posebno še, če bi- te nanovo prihajale z vzhoda.
Sicer pa je Stevova obveščevalna služba in dobro razpredena mreža povsod po terenu spremljala vsak premik sovražnikovih sil in vojaškega, materiala — tudi po železnici — in o tem sproti obveščala tako center, kot tudi partizansko letalsko oporišče, kadar je bilo to potrebno. Partizani in vsi prebivalci so bili neizmerno veseli, kadar so priletela partizanska letala in sovražniku vsaj malo povrnila trpljenje, ki jim ga je povzročal. Kadar je šlo za večje sovražnikove kolone ali železniške transporte, so partizanski letalci včasih prileteli tudi po dvakrat ali trikrat dnevno ter s svojim točnim ognjem iz letalskih mitraljezov in topov sejali pogubo med bežeče sovražnike. V več naletih so letalci prihajali zlasti tedaj, ko je šlo za večje vojaške transporte, ki jih je sovražnik po železnici pošiljal na fronto v Italiji. Tako je bila
naša partizanska vojska tudi neposredno vključena v vojskovanje proti Hitlerjevi Nemčiji in njenim zaveznikom in se torej doprinos Titovih borcev za končno osvoboditev Evrope ni omejeval le na boj v Jugoslaviji, marveč je bil izdatnega pomena tudi za uspešnejši boj anglo-ame-riških zavezniških sil na italijanski fronti.
Bilo je proti večeru 7. marca 1945, ko je kapetan Stevo dobil od svojega obveščevalca iz Ilirske Bistrice obvestilo, da bo že naslednji dan ali najpozneje 9. marca zjutraj šla od tam proti Ribnici na Divačo in naprej čez Sežano in Opčine četniška brigada proti Furlaniji, kjer naj bi pričakala zaveznike. Blisk je hotel izrabiti prav to priložnost, da bi posvetil dolgolasim bradačem s svojim ognjemetom lastnega izdelka. Vendar pa je bilo le malo časa na razpolago, zato je hitro sklical že prej predvidene mi-nerce — Čeha, Kocjančiča, Vuja, Albina in še 'našega Janeza; med potjo pa vzel s seboj tudi teren-ca Žagarja.
Blisk je svojim sodelavcem
nenehno ponavljal vsa navodila, kako naj vsak dela in kako naj se obnaša, če naj skupina uspešno izvede svojo nalogo. Ta namreč ni bila samo tehnično zelo zahtevna in nevarna, marveč je bila ta nevarnost še stopnjevana spričo pogostih nemških in četniških patrulj, ki so varovále omenjeno cesto. Blisk je ža miniranje izbral odsek ceste, kjer je bila ta v precejšnji dolžini zgrajena na škarpi. Vse je teklo, kakor namazano, vse po načrtih in prej tolikokrat premletih na-, vodilih. Pot do bunkerja, kjer so imeli skrite zaplenjene mine, so pretekli kar v eni sapi. Pripravljene mine so hitro odnesli do ceste in nato do odseka, kjer so nameravali minirati. Da bi jih pri tem ne presenetil sovražnik, so na obe strani — proti Ribnici in proti Divači — postavili stražarski opazovalnici, nato pa so se lotili miniranja. Miné so zakopavali v pesek ob visoki škarpi v razdalji desetih metrov, tako da je vsa zaminirana razdalja znašala 240 metrov. Blisk je namreč hotel velik učinek in je zato •v akcijo »vpregel« vseh-24 zaplenjenih min. Te so bile med seboj zvezane, tako da bi ob pritisku na gumb eksplodirale vse hkrati.
Kot da bi Nemci vedeli, da partizani nekaj naklepajo, so vso noč švigali na patruljnih motociklih in avtomobilih po Vremski dolini. Vsakokrat so se morali minerci skriti pred njimi, čeprav so jih še kako srbeli prsti,
da pi užgali po njih. Toda Blisk ni hotel Jcompromitirati svojega velikega dela in je zato zaukazal največjo tišino in kospiracijo. Razen tega je minercem nagajala pri delu tudi tema v oblačni poči in so si morali zlasti pri nevarnem spajanju občutljivih detonatorjev in njihovem nameščanju na nosove min pomagati z brljivo žepno baterijo.
Z neomajno vztrajnostjo in veliko požrtvovalnostjo pa so končno končali delo proti jutru, ko je zarja iz smeri Ribnice že naznanjala novi dan. Treba je bilo le še potegniti električni kabel s cestne škarpe v brkinsko stran, pri čemer pa je bilo treba premagati tudi dokaj globoko vodo Reke, ki se je po dolini vila proti škocjanskim jamam.
Za to delo je Blisk določil Janeza. Ta je bil tudi sicer vešč miniranja, ker je bil to njegov vojaški uk pred tem, razen tega pa je znal tudi dobro plavati. Doma s Štajerskega, je znal tudi dobro nemško, kar, je njegovi skupini večkrat še kako prav hodilo, če so slučajno trčili z Nemci. Janez je torej dobro vedel, kako pritr-trditi in kako speljati električni kabel tudi pod vodo, da ga ta ne odnese ali spravi na površje, kjer bi ga sovražnik lahko opazil in s tern preprečil akcijo.- Svoje delo je tako kmalu opravil, čeprav mu je pri tem nemalo preglavic' in napora povzročila predvsem ledeno mrzla voda. Kabel je potegnil kakih 20 metrov nad
ja. Potem je postal vodja čistilnice in vlivališča. Leta 1970 je bil premeščen na delovno mesto o-bratovodje šamotarne. Leta 1973 se je vrnil v jeklarno na delovno mesto obratovodje. Njega smo spraševali predvsem o splošnih stvareh v zveži z delom jeklarne in njeno ustavitvijo.
Ali bi nam lahko na kratko o-pisali razvoj jeklarne I?
Pogoji dela so bili v jeklarni vseskozi zelo težki zaradi zastarele tehnologije. V začetku je jeklarna I delala preldvsem enostavno betonsko železo. Sčasoma pa se je pokazala potreba po večjih količinah in. po bolj kvalitetnih jeklih. S prizadevanjem vseh delavcev in z. osvajanjem nove tehnologije —- spreminjala se je tehnologija v vlivališču in tudi na SM peči, je jeklarna proizvajala vedno večje količine kvalitetnih
Delavci III. izmene,
strugo na drugi strani Reke, kjer so si Blisk, Čeh in Albin postavili zaklonišče in čakali samo še na sovražnika — s prstom na gumbu električnega sprožilca, ki naj ob pravem času aktivira mk ne.
Ledena kopel bi bila Janeza skoraj stala glave, ker se je hudo prehladil. Ni se imel namreč kje posušiti in šele ko je prisopihal na Suhorje z že povsem vnetimi pljuči in grlom, so ga vzele v roke suhorske žene in ga pošteno spotile z vročimi čaji in domačimi zdravili ter tako v nekaj dneh rešile najhujšega.
Na Suhorje so se vrnili zjutraj vsi minerci razen komandirja Bliska in njegovih dveh pomočnikov, ki so ostali na preži v dolini Reke. Dobro so se prikrili in še prej zabičali drugim, ki so se vračali na Suhorje, da nikomur in res nikomur ne smejo povedati zanje. Tako tega niso izdali niti načelniku Stevu, ko jih je ta spraševal po njih in kje .so osta-
li.
Bilo je tri ura popoldne, ko se je tudi za Bliska in njegova mi-nerca končalo stražarjenje v dolini. Po cesti od Ribnice je namreč prihajala četniška brigada, kakor so jo najavili obveščevalci. Četnikih so tudi tokrat prihajali po cesti strnjeno in brezbrižno ter se obnašali popolnoma nevojaško — korakali so brez predhodnice in brez pobočnih patrulj,
jekel. Danes proizvaja jeklarna I okoli 30 kvalitet jekla.
Zakaj se bo po novem letu u-stavila proizvodnja v jeklarni I?
Jeklarna se danes ustavlja zaradi zastarele tehnologije, težkega fizičnega dela in zaradi nizke ekonomičnosti.
V čem je zastarelost tehnologije?
Vlivanje ingotov prek izlivnega voza je neprimerno, ker je velika možnost vključitve nemetalnih vključkov; zaradi dolge poti jekla od preboda do ponovce, preko šamotnih kanalov, ki jih izpira tekoče jeklo, prihaja do vključitve nemetalnih materialov, ki znižajo kvaliteto jeklu. To vlivanj e'prek vlivnega voza pa zahteva tudi več fizičnega dela kot novejše konti naprave.
delovodja Ferenčak
pripodili so se po cesti kot prava banda, kar so v resnici tudi bili.
Ko so prvi četniki dosegli zadnjo mino v smeri proti Divači, so naši fantje spojili obe žici iz kabla s poloma na električni bateriji in v istem hipu je na cesti zagrmelo vseh 24 težkih min — niti ena ni sabotirala. Eksplozija je bila tako silovita, da je polo-' vico četniške kolone dobesedno pometlo s ceste. Celo na Suhorju^ okrog dva kilometra zračne linije oddaljeni vasi, so popokale nekatere šipe na oknih, medtem ko so pri Žagarji in nekaterih drugih dolinskih domačijah popokale vse na straneh, obrnjenih proti mestu miniranja in jih je dosegel val eksplozije.
Strahotna in nepričakovana eksplozija je preplašila tudi Su-horce, ki so opravljali spomladanska dela zunaj po njivah okoli vasi, da so vsi domala brez sape prihiteli domov in se vse križem spraševali, kaj se je neki zgodilo spodaj na cesti. Spraševali so tudi partizane, ki so jim zdaj že lahko povedali, da je bil to njihov »pozdrav« četnikom. Vsi skupaj so nato hiteli na rob kotanje na robu vasi, od koder so lahko videli, kaj se dogaja spodaj na cesti.
In imeli so res kaj videti! Več 1 kot strahoten je bil pogled na pokol na cesti in pod njo, kamor , je eksplozija razmetala ljudi in konje, medtem ko so preživeli strahovito rjuli in preklinjali iz strahu ter begali kot preplašene
Kaj bo z delavci, ki delajo v jeklarni ob ustavitvi proizvodnje v njej?
TOZD jeklarn in valjarn je zadolžil kadrovsko službo, da organizira usposabljanje delavcev v tečajih na izobraževalnem centru za delo v elektrojeklarnl in v valjarnah. Za delovne invalide naj bi našli v okviru Železarne Štore za njih najbolj primerna dela in naloge, medtem ko bi delavci, ki imajo pogoje za upokojitev, lahko odšli v pokoj. Torej, za nobenega delavca ni bojazni, da bi o-stal brez zanj primernega dela.
Kaj mislite o ustavitvi proizvodnje v vašem obratu?
Menim, da je odločitev o ustavitvi proizvodnje v jeklarni I pravilna, ker mislim, da bodo v
ovce v ognju sem in tja po cesti. Obračali so mrtve in tulili nad njimi, vmes pa so stokali in rjuli še ranjenci. Njihovo vpitje je bilo slišati prav v vas. Podrobneje pa jim je potem o vsem dogajanju na cesti pripovedovala očividka Pavla Brelc iz Nove Suše ce, ki je prav takrat v neposredni bližini s svojci grabila listje:
»Ata, mama, sestra in jaz smo grabili listje za steljo dobrih sto metrov nad cesto, ko je nenadoma zagrmela strašanska eksplozija in nas skoraj oglušela. Kar zdelo se nam je, da bo kaj-hudega, ker smo prej slišali kričati neke vojake spodaj na cesti. In res — ni trajalo dolgo, ko so nas že obkolili bradati in dolgolasi četniki. Vse polno jih je bilo okoli nas v hrastovem gozdiču. Pretepali so nas in vse preiskali, a seveda nismo imeli drugega kot grablje in vile na našem vozu, s katerim smo nameravali peljati domov listje. Ko so nas nekaj časa tepli in spraševali, kje so banditi, ko so'nas dovolj opsovali in preklinjali, so'nam konč-1 no ukazali, da moramo z njimi z vozom ' in vprego. Odpeljali so nas na cesto. Nepopisno je bilo razdejanje, ki smo ga tam zagledali. Vse križem so ležala razmesarjena trupla. Pometalo jih je v breg tokraj ceste proti Sušici, zmetalo tudi daleč čez škarpo onkraj proti Reki in Suhorju.
Nekatere je tako raztrgalo, da so deli trupel viseli tudi po drevju. Vmes so stokali ranjenci in
novih obratih boljši pogoji dela. Vsekakor pa ne bi smeli pozabiti na delavce, ki so dolga leta delali v tem zastarelem obratu in so del svojega življenja žrtvovali za izgradnjo novih objektov Železarne Štore. Torej, ne smemo pozabiti na njihovo minulo delo.
prosili pomoči, vendar jih je bilo manj, kot onih mrtvih. Bilo mi je slabo in šlo mi je na bruhanje. Grozno je bilo gledati vse to, čeprav je šlo' za sovražnika, ki nam je povzročil že toliko gorja in ki smo ga vsi neizmerno sovražili ...
... Četniki so ta čas polovili po polju in po bližnjih domačijah še tudi druge ljudi in jih z vpreže-nimi kmečkimi vozovi pripeljali k nam. Morali smo pod puškami in mitraljezi pobirati mrliče in jih naložiti na naše vozove. Bilo jih je 86, kolikor smo jih lahko zbrali. Nato smo jih morali odpeljati v Ribnico, kjer smo jih morali preložiti na nemške vojaške kamione, ki so že čakali na nas ...
... Koliko je bilo ranjenih, pa sploh ne morem povedati, ker so jih nekaj že odpeljali Nemci z rešilnimi vojaškimi avtomobili in jih še kar naprej odvažali proti Ilirski Bistrici ali Postojni. Z bolničarskimi avtomobili so Nemci ' hkrati pripeljali tudi nekaj topov in spustili več granat v smeri proti Suhorju in Ostrožnemu br-du, vendar te na srečo niso zadevale vasi, marveč so padale daleč proč,« je pripovedovala Pavla.
In še je pravila, da so jih četniki pretepali ves čas, tudi medtem, ko so pobirali mrliče in jih nakladali na vozove, in med vožnjo, ko so peljali žalostni tovor, oziroma ko so mrliče prekladali na nemške kamione.
Jeklarji leta 1959 na udarniškem delu pri graditvi stadiona na Lipi
VTISI Z 10. KONGRESA ZSMS V NOVI GORICI
V	letošnjem letu 'kongresov smo se tudi mladi iz Slovenije, organizirani v Zvezi socialistične mladine Slovenije, sestali po štirih letih, da bi ugotovili/ kakšen napredek 'je v tem času doživela naša organizacija, pa tudi, da bi ugotovili, kje so tiste slabosti in težave, s katerimi se mladi vsakodnevno srečujemo in kaj hi bilo treba storiti, da bi te težave čim uspešneje odpravili.
Ni moj namen, da bi podrobno opisovala delo kongresa, bralcem želim posredovati le nekaj bežnih vtisov, ki sem jih odnesla iz Nove Gorice.
V	začetku bi rada poudarila predvsem resnično enkratno in brezhibno organizacijo kongresa in vseh spremljajočih prireditev. Da so se Novogoričani resnično dobro pripravili, pričajo množice cicibanov, ki so na najbolj prisrčen način pozdravljali prihajajoče delegate, potem izredno lepo urejene in slavnostno okrašene ulice, vrtnice, simbol Nove Gorice, ki smo jih delegati prejeli pred vhodom v kongresno dvorano pred prvim plenarnim zasedanjem itd. Skratka — trditev, da ni bilo občana, ki ne. bi prispeval .vsaj nekaj svojega truda v pripravo na kongres, prav gotovo ni pretirana.
Kongres je trajal tri dni, s pričetkom 12. 10. 1978. Na prvem plenarnem zasedanju je imel glavni referat predsednik republiške konference ZSMS, tov. Ljubo Jasnič, ki je v uvodu orisal najpomembnejše trenutke iz zgodovine mladinske organizacije, nato se je dotaknil vseh ključnih problemov, ki jih podrobneje obravnavata predlog statuta ZSMS in predlog resolucije ZSMS.
Kongres sta pozdravila 'tudi tov. Azem Vlasi, predsednik konference ZSM Jugoslaanje. Prisotni pa so bili še mnogi drugi ugledni gostje iz našega .družbenopolitičnega življenja.
Po končanem plenarnem zasedanju se je praznično vzdušje čutilo na vsakem koraku, reke ljudi so se stekale na trg pred stavbo Skupščine občine Nova Gorica, kjer je bila ob pričetku kongresa svečana .proslava z bogatim kulturnim sporedom. Poseben čar pa je predstavljal za vse udeležence ognjemet in povorka mladih.z baklami.
Naslednji dan je kongres nadaljeval delo v petih komisijah:
1)	za družbenoekonomske odnose;
2)	za politični sistem socialistične demokracije;
3)	za vzgojo in izobraževanje, kulturo in znanost;
4)	za interesne dejavnosti mladih,
5)	za mednarodne odnose.
Sodelovala sem v komisiji za družbenoekonomske odnose, kjer je bila beseda o celotnem; spletu družbenoekonomskih odnosov in kjer smo ocenili dosežene rezultate naše aktivnosti v razvoju samoupravnih odnosov v združenem delu, odnosih na področju 'kmetijstva ter preobrazbi krajevnih skupnosti.
Splošna ugotovitev je bila, da je bil v minulem obdobju storjen bistven pozitiven premik pri vključevanju ZSM v dograjevanje Sistema samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Smoter predloženih dokumentov in vseh razprav v komisiji za družbenoekonomske odnose pa je bil Sprožiti in podpreti nadaljevanje družbenega angažiranja mladih pri reševanju pomembnih vprašanj iz življenja in dela vseh delovnih ljudi, še posebej pa seveda mladih.
Pri delu komisije sem sodelovala z razpravo o mladih v SOZD Slovenske železarne, za kar smo se odločili po predhodnih razpravah na svetu ZSMS SŽ. Delegati za 10. kongres ZSMS iz vseh DO, ki so združene v SOZD Slovenske železarne smo se dogovorili, da bi na kongresu podali enoten prispevek o združevanju mladih na nivoju SOZD, o njihovem delu in problemih. Prispevek je bil sestavljen na podlagi vprašalnika, ki so ga obravnavale skoraj vse osnovne organizacije ZSMS v posameznih DO SOZD in ga v nadaljevanju v celoti objavljamo.
Kongres je bil zaključen v soboto, 14. oktobra s plenarnim zasedanjem, kjer so bila podana in sprejeta poročila o delu komisij, izvolili srno nosvo vodstvo ZSMS, delegacijo za 10. kongres ZSMJ, sprejeli statut in resolucijo ter poslali pozdravno pismo tovarišu Titu.
Valjana Brinovec
Mladi v SOZD Slovenske železarne
V letih 1969—73 se je 8 delovnih organizacij, sorodnih po svojih proizvodnih programih in investicijskem razvoju, združilo v sestavljeno organizacijo Slovenske železarne. V tej sestavljeni organizaciji je približno 6.00(> mladih, od tega 4.700 članov ZSMS. Mladi v SOZD so se leta 1970 akcijsko združili v svet ZSMS Slovenske železarne, kar je bil prvi primer akcijskega združevanja mladih na ravni SOZD. To pa je seveda izrednega pomena, saj se morajo mladi v SOZD, kjer je 17.000 zaposlenih in kjer znaša družbeni bruto produkt 1.000 milijard dinarjev, resnično aktivno vključevati v reševanje prav vseh problemov, tako na področju proizvodnje, kakor tudi na področju družbenoekonomskih odnosov in razvoju samoupravljanja, ter svoje-
akcije tudi usklajevati. Temu primeru so sledili mladi iz Iskre, Gorenja, tovarne TAM itd. Potreba po akcijskem združevanju se je pokazala kot upravičena, saj smo v preteklih letih zastavili in izpeljali precej akcij, od katerih so postale nekatere tradicionalne, npr.: -srečanje mladih SOZD Slovenske železarne, izobraževalni seminarji itn.
V	obdobju po 9. kongresu ZSMS je republiška konferenca mladih delavcev skušala izdelati pravilnik o organiziranju mladine v SOZD. Po nekaj osnutkih in enem predlogu se je delo na oblikovanju pravilnika ustavilo, ker so bila določila predloga tega pravilnika večinoma nesprejemljiva. Predlog novega statuta v 47. členu dovoljuje akcijsko povezanost mladih na. ravni SOZD za izpeljavo konkretnih nalog, ki. se tičejo vseh osnovnih organizacij v posameznih delovnih organizacijah SOZD.
V	drugih republikah so mladinci povezani v akcijske konference na ravni SOZD, ki imajo samo usklajevalno in koordinacijsko nalogo. Zahvaljujoč temu dejstvu se mladina naše SOZD lahko akcijsko povezuje z ostalimi proizvajalci železa in jekla v Jugoslaviji.
Osnovne organizacije ZSMS v sestavi SOZD so se po programih svojih občinskih konferenc ZSMS vključile v razpravo ria predloge kongresnih materialov, poleg tega so glede na specifičnosti dela razpravljale 'o vprašalniku, ki ga je pripravila skupina članov ZSMS naših delavnih organizacij, iki so delegati za kongres.
• Razmišljanja in predlogi mladih iz naših osnovnih organizacij ZSMS.	■' v
Vprašalnik je vseboval nekaj splošnih vprašanj v ¡skladu -s predlogom resolucije ZSMS in nekaj vprašanj, ki izvirajo iz našega neposrednega dela. Od 70 osnovnih orgnizaci3, kolikor jih je v SOZD, je na vprašalnik večina tudi odgovorila. Iz odgovorov, ki smo jih dobili, smo skušali izvleči najbolj bistvene probleme, ki tarejo, mlade v naših delovnih organizacijah.	<■
Problemi, s katerimi se,srečujemo mladi v SOZD Slovenske železarne:: črna metalurgija .je panoga z večino delovnih mest, kjer vladajo izredno težki pogoji dela. Struktura izobrazbe je precej nizka, vendar kljub temu ne najnižja v slovenskem gospodarstvu; v naše delovne organizacije se veliko število mladih ljudi vozi na delo tudi do 50 km. daleč; velik, je priliv delovne sile iz dmgih republ>ik; i£luk-' tuacija pa narašča.
Zaradi sorazmerno velikih .investicij v proces proizvodnje-- so Slovenske železarne manj akumulativne, kar vpliva na sredstva za družbeni standard in je problem reševanja nekaterih bistvenih vprašanj socialnoekonomskega' statusa naših mladih delavcev izredno aktualen. Znano je dejstvo, da je železarstvo na.7. mestu po povprečnem osebnem dohodku, po težavnosti -dela pa na 3. mestu.
Pri mladih v železarstvu, poj-edvsam tistih, ki prihajajo na delo iz bratskih republik, se kaže mnogo nerešenih vprašanj na področju samskih domov, organizaciji prostega časa,, ¡kulturnih prireditev, raznih seminarjev ipd.	....	.
Problemi delovnih pogojev so deloma zaradi subjektivnih, pa tudi objektivnih vzrokov zelo kritični. Jasno je, -da vseh delovnih mest s slabimi pogoji dela ne moremo reševati z benifičirano delovno dobo. Takšna delovna mesta je treba odpravljati z modernizacijo proizvodnje in posodabljanjem tehnologije. Tega pa seveda ni moč., storiti čez noč. To delo zahteva čas in denar.
Poleg tega so pri naši proizvodnji evidentni problemi onesnaževanja okolja in poleg ostalih široko zastavljenih akcij se mladi -v naši SOZD še posebej vključujejo v občasne akcije, katerih cilj je zaščita in ohranitev zdravega okolja.
Glede, na že omenjeno strukturo izobrazbe, ki je mnogokrat nižja od zahtevane, je zainteresiranost mladih za strokovno usposabljanje ob delu izredno velika. Tako imamo poleg študija na srednjih šolah in univerzah tudi veliko tečajev in seminarjev, ki usposabljajo mlade delavce za varno in kvalitetno delo na njihovih delovnih mestih. S tem pa še ne moremo 'biti zadovoljni, ker. se vse prepogosto dogaja, da po končanem strokovnem usposabljanju oz. šolanju mladi zapuščajo svoja dosedanja delovna mesta in iščejo s pridobljeno izobrazbo lažje pogoje dela in večji -zaslužek. Do tega pojava prihaja predvsem zato, ker sistema delitve po delu še vedno nismo uspeli v ¡celoti uveljaviti. Predvsem je v železarstvu 1 očiten pojav odhajanja strokovnega .tehničnega kadra iz neposredne igroizvodnje na opravljanje del in nalog, kjer so delovni pogoji mnogo lažji.
Ugotovitve mladih v OO ZSMS SOZD Slovenske železarne smo obravnavali na naših koordinacijskih konferencah in sklenili, da bi kongresu predlagali dva sklepa:
1.	Mladi delavci ise morajo z veliko več angažiranosti vključiti . V reševanje problemov slabih pogojev dela, s tam v zvezi predlagati izboljšave na svojih delovnih mestih tar se aktivno vključevati, v uresničevanje sistema delitve po delu, kar bi mlade strokovnjake zadržalo v sferi neposredne proizvodnje, kjer so še kako potrebni.
2.	Prek občinskih pravilnikov o organiziranju marajo zagotoviti; vse možnosti povezovanja mladih iz krajevne skupnosti, 'delovnih organizacij in šolstva v smislu razreševanja krajevne problematike in problematike iz drugih republik.
Dopisujte in oblikujte z nami naše glasilo
22. december dan JLA
Za dan Jugoslovanske, ljudske armade smo vam pripravili v tej številki dvoje najboljših spisov učencev osnovne šole štore, ki so organizirani v obrambnem krožku. Iz napisane vsebine lahko razberemo pogled mladih ljudi na dogajanja v svetu in pripravljenosti našega ljudstva — mladine na splošni ljudski odpor.
Objavljamo nagrajena spisa.
JLA NAŠ PONOS, KI RASTE Z NAMI V SLO
JLA je bila ustanovljena 22. decembra 1941. leta v mestecu Rudu. Ko so sovražniki napadli našo domovino, šo se iz partizanskih čet in odredov začele osnovati prve proletarske brigade. Tako je bila 22. decembra 1941. leta ustanovljena prva proletarska brigada in zato ta dan imenujemo rojstni dan JLA. Z razvojem ljudske revolucije je bilo osnovanih več brigad, divizij, korpusov. Tako je naša armada do 1945. leta osvobodila celotno ozemlje Jugoslavije. Po vojni je JLA pomembno vlogo odigrala pri izgradnji domovine, čuva bratstvo in enotnost, mir in neuvrščeno politiko Jugoslavije.
JLA je najpomembnejši dejavnik ljudske obrambe. V naši domovini igra pomembno vlogo. JLA združuje oborožene pripadnike. V Udarno in borbeno moč pa je Jugoslovanska ljudska armada organizirana v rodovih: kopenska vojska, vojna mornarica in vojno letalstvo.
Najširše področje predstavlja pri nas TO — teritorialna obramba. TO je organizirana v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela, v občinah in v republikah. Pomembna organizacija v naši krajevni skupnosti je tudi narodna zaščita. TO je organizirana v razne enote, V T-O se lahko vključujejo mladinci, predvsem dekleta.
Tudi milica je del vojske. Občani in državljani smo vsi pripadniki družbene samozaščite. Čuvamo naše imetje, družbeno premoženje in se organiziramo za odpor proti sovražniku.
Civilna zaščita je organizirana kot najširša zasnova za čuvanje . pred vojnimi učinki, bombardiranjem, rušenjem, elementarnimi nesrečami — potresi in požari. Tudi politične organizacije se organizirajo v splošni ljudski odpor — SLO. To so ZK, SZDL, mladina, sindikat..
Tudi društva morajo vzgajati svoje člane za SLO.
To so predvsem planinci, ribiči, lovci, strelci.
Povsod tam, kjer živimo in delamo, Se organiziramo za priprave • SLO. To je čuvanje naše samoupravne družbe iri našega svobodnega življenja.
Zato je SLO življenjsko vprašanje našega obstoja in naše prihodnosti. Moč naše varnosti, in' obrambe je v samoupravljanju in naši visoki zavesti. Naša varnost se mora še naprej utrjevati, da bi pre-' prečila napad na našo domovino, kajti naša obramba nujno terja zaščito naših vrednot. Vsakdo ima dolžnost, in pravico, da se vključi v oborožene sile ljudske vojske, če bi to terjala situacija. Tako oboroženemu narodu se ne more zgoditi, da bi;sovražnik zlomil moč oboroženih enot, kajti vsako uničeno enoto ljudske vojske morajo ; nadomestiti vedno novi vojaki, ki Se vključujejo iz vrst pionirjev, mladine in žena.
Tako lahko zaključim, da smo usposobljeni za uspešen odpor, Z Vsemi sredstvi bo naša JLA, skupno z nami in z raznimi orožji »pogostila« sovražnika.	Damjana Lončarič, 8. b OŠ štore
OBRAMBA NAŠE DOMOVINE
( Vojna. To je okrutna beseda, pod katero si predstavljamo na-: silje, pomanjkanje, umiranje. Vsak dan nam lahko preti nevarnost, . da jo občutimo na lastni koži.
Toda proti vsem tem nasiljem in grozotam se moramo zavarovati. Poleg tega vemo, da naša domovina Ipži na zelo občutljivem vojaško-političnem območju, kjer se prepletajo mnogi nasprotujoči si interesi, zato je nevarnost vojne še toliko večja. Proti vsemu temu pa ima naša država močni, enotno oboroženi sili: JLA in teritorialno obrambo.
JLA je skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti Jugo-. slavije. Je zelo moderno opremljena, toda še naprej jo moranio opremljati s sodobno Oborožitvijo in opremo, uriti in strokovno izpopolnjevati vojake in poveljnike, tako da bo JLA iz dneva v dan močnejša in bolj pripravljena.
Teritorialna obramba je najširša oblika organiziranega splošnega ljudskega odpora. Tudi teritorialno obrambo je treba še naprej usposabljati za skupne cilje in interese.
V primeru, da bi hotel sovražnik povzročiti vojno, mu moramo to poskusiti preprečiti in ga odvrniti od teh namenov, če pa bi pri: šlo do nje, si moramo vsi prizadevati, da bi bilo žrtev čim manj, naša zmaga pa čim hitrejša.
Enkrat na leto imamo, tako kot na vseh šolah, tudi na naši, obrambni dan. Urimo se,; kako bi, če bi prišlo do vojaškega napada, ravnali najpravilneje. Hitro skozi zadnja vrata zapustimo šolo in uidemo na varno. Nato pa imamo predavanje in tam nas’ seznanijo . o ravnanju v primeril vojaškega udara.
Na nekaterih šolah zelo aktivno deluje tudi obrambni krožek. Tam se učenci seznanjajo z orožjem /in poslušajo predavanja o.obrambi in samozaščiti. Mislim, da je to zelo koristno za vso mladino.
, Na naši šoli zelo aktivno deluje tudi krožek prve pomoči, saj se •zavedamo, da nam je znanje v nudenju prve pomoči zelo potrebno, . še najbolj pa v primeru vojne. .
Rezultati, ki smo jih dosegli pri uresničevanju nalog, splošnega ljudskega odpora, potrjujejo, da še vsi zavedamo, kako pomembna je obramba in zaščita naše domovine.	Milena Horvat, 8. b
Signalizacija — osnovni »Slovar« sporazumevanja
Pogled na oborožitev naših letal
' c ' §S jj
'.......i m
V
iwáÉs

mam
ji lili
^_
Lli.1
Oklopni transporterji nova oklopna moč naše armade
Za praznik JLA je bila v Kulturnem domu v Štorah, pod pokroviteljstvom Zveze rezervnih vojaških starešin štore, svečana proslava, na kateri so nastopili predstavniki osnovne šole Štore, ŠKIMC Štore, , amaterskega gledališča »Železar« Štore in pihalni orkester štorskih železar jev. .	’ 'v
Podrobnosti o proslavi bomo objavili v januarski številki.
Temeljito o družbenem standardu
Z namenom, da v 'železarni Štore ugotovimo stanje na področju reševanja družbenega standarda in življenjskih razmer delavcev, so se osnovne organizacije sindikata odločile, da se skliče problemska konferenca, ki naj bi ugotovila trenutno stanje na tem področju, kakor tudi sprejela stališča sindikata do reševanja družbenega standarda v železarni Štore v prihodnje.
Pred konferenco je potekala plodna razprava v vseh osnovnih organizacijah sindikata, tako da je konferenca sama pomenila resnično zaključni dogovor vseh nas članov sindikata.
Konferenca je za nadaljnje delo tako osnovnih organizacij sindikata, kot tudi vseh subjektivnih sil v železarni Štore, pri reševanju družbenega standarda, sprejela naslednje sklepe in stališča:
1.	Konferenca ugotavlja, da je Železarna Štore v preteklosti vlagala velike napore za zagotovitev življenjskega in družbenega standarda delavcev in krajanov Štor, kakor tudi za delavce izven krajevne skupnosti Štore, tam kjer živijo, predvsem z ustvarjenimi sredstvi delavcev Železarne Štore.
2.	Da pa bi razvoj družbenega standarda še pospešili, sprejema Konferenca osnovne organizacije sindikata Železarne Štore naslednja stališča in sklepe:
3.	Na področju stanovanjske izgradnje ugotavljamo, da mnogo članov naše delovne organizacije nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, kljub velikemu fondu stanovanj, s katerimi razpolagajo Temeljne organizacije združenega dela. Zato je potrebno:
a)	Stanovanjsko izgradnjo pospešiti s pridobivanjem dodatnih sredstev in-ji dati vso prioriteto.1 Ena od možnosti je, da se poveča prispevna stopnja za stanovanjsko izgradnjo od 7 % na 9 % od dohodka TOZD, vendar pod pogojem, da se predhodno izbori olajšanje obveznosti, tako da ostane povečanje v delovni-organizaciji za izgradnjo stanovanj.
b)	Čimprej začeti z izgradnjo zazidalnega kompleksa v Kompo-
lah.
c)	Spodbujati individualno gradnjo z večjim angažiranjem lastnih sredstev delavcev, kakor tudi preprečiti drobljenje sredstev ha-menjenih za kreditiranje individualne gradnje ter s tem skrajšati rok takšne gradnje.
d)	Konferenca meni, da je potrebno pripraviti analizo uspešnosti, merjena z novimi stanovanji in gospodarjenje s stanovanji v obdobju, ko smo samostojno vodili stanovanjsko izgradnjo in drugo poslovanje ter sedanje stanje, ko se odvija celotna stanovanjska-politika po Samoupravnih interesnih skupnostih. Na podlagi tega OOS skupno z delegati v SSS . analizirajo izvajanje družbenega dogovora o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in ugotovijo prednosti ali pomanjkljivosti združevanja z vidika interesa TOZD v Železarni Štore.
■e) V vsaki novi investiciji naj bo poleg ostalih potrebnih programov izdelan tudi program vlaganj v družbeni Standard za potrebe novih delavcev.
f) Še nadalje si je prizadevati za zboljšanje življenjskih, predvsem pa stanovanjskih razmer samskih delavcev. Nujno je, da se takoj uredi samski dom Teharje, v tem smislu, da se ž Ingradom dokončno uredi lastništvo in tudi enoten nadzor nad vsemi prostori.
4.	Prizadevanja za organiziran letni oddih delavcev je usmeriti
v to, da čim večjemu krogu zaposlenih nudimo možnosti aktivnega letnega počitka, zato je:	-
a)	Poleg prioritetne stanovanjske izgradnje posvetiti vso skrb takojšnji adaptaciji počitniškega doma na Rabu ter iskanju možnosti za pridobitev dodatnih kapacitet v tem letovišču.
b)	Ugotoviti interes naših delavcev za letovanje v drugih krajih ter na tej podlagi opredeliti tudi ostale možnosti letovanja z najemom prostih kapacitet, ali z nakupom počitniških prikolic.
c)	Sanirati je potrebno počitniški dom na Svetini, da bo možnost nuditi članom kolektiva vse usluge v tem domu, predvsem v zimskem času, kakor tudi opredeliti vlogo tega doma v tedenski in dnevni rekreaciji in počitku.
d)	Glede na to, da se ustanavlja občinska počitniška skupnost v Celju, je proučiti umesnost pristopa k skupnosti, predvsem z vidika interesa naših delavcev.
5.	Nadaljevati in pospešiti-je akcije preventivnega zdravljenja zaposlenih, tako v zdraviliščih, kakor tudi iskati možnosti ostalih oblik preventivnega zdravljenja.
a)	Komisija, ki je postavljena na nivoju DO naj skupno z zdravstvenim domom napravi pregled, na katerih delovnih mestih in obratih so nezgode in obolenja naj pogostejša.
b)	Konferenca meni, da je potrebno še okrepiti sodelovanje med TOZD in zdravnikom tako, da bo zdravnik seznanjen s težino dela in da bi zdravnik večkrat konkretno sodeloval z vodstvi obratov pri reševanju primerov težjih bolnikov in tudi simulantov.
6.	a) Prizadevali si bomo za zmanjšanje števila delovnih invalidov, z večjim vlaganjem v odpravo zdravju škodljivih delovnih mest (to je modernizacija) vsepovsod tam, kjer je to glede na tovrstno proizvodnjo -mogoče.
b) Več pozornosti je potrebno posvetiti delovnim invalidom, v uvajanju na nova delovna mesta, pri tem'pa je potrebno več narediti na odpiranju novih del in nalog, ki jih lahko opravljajo invalidi. Pri tem mislimo predvsem na iskanje del in nalog v sami proizvodnji in ne pri neproduktivnih delih.
7.	Še nadalje si bomo prizadevali za množično udeležbo delavcev v dnevni in tedenski rekreaciji, tako da bomo zagotavljali predvsem
pogoje za izgradnjo potrebnih objektov in adaptacijo le-teh.
8.	Še nadalje si bomo prizadevali za razvijanje kulturne dejavnosti v delovni organizaciji, tako da bomo predvsem ustvarjali pogoje za kulturno ustvarjanje.
9.	Skupno z organizacijami in društvi, ki upravljajo z objekti družbenega standarda, ki so last Železarne Štore, Je urediti medsebojne odnose v cilju, da ti objekti služijo čim širšemu krogu zaposlenih delavcev in občanom. Ob tem je iskati rešitev tudi za objekte — last Železarne Štore — ob Slivniškem jezeru, ki so v fazi propadanja. Prav tako je takoj rešiti vprašanje Vrunčevega doma, ga urediti, se dogovoriti za upravljalca, ki bo lahko upravljal dom tako, da bo služil širšemu družbenemu namenu.
10.	Konferenca ugotavlja, da smo v Železarni Štore zadovoljivo rešili vprašanje prehrane med delom. Na tem področju je trenutno še nerešen problem jedilnica v livarni II, ki ne ustreza osnovnim higienskim predpisom. Zato mora imeti na tem področju usposobitev ali izgradnja nove jedilnice v livarni II, prioriteto.
11.	Na osnovi gornjih sklepov se pripravi akcijski program prioritetnega reševanja družbenega standarda v letu 1979 in za obdobje do leta 1985.
12.	Za pripravo tega programa imenuje Konferenca odbor v sestavi: Burnik Dušan, Zakonjšek Niko, Senčic Srečko, Zelič Franc, Kajba Anton, Arzenšek Štefan, Veber Martin, Žibret Anton, Kaluža Ladislav, Nosan Franc, Gozdnikar Mirko, Žmahar Ivan — z nalogo:
—	pripravi prioritetni program in ga predloži samoupravnim organom v razpravo,
—	vseskozi spremlja realizacijo programa družbenega standarda, daje predloge in pobude,
—	vrši akcije za pridobitev dodatnih finančnih sredstev namenjenih ža družbeni standard,
—	sklicatelj prve seje odbora je svet Konference OOS do 10. 12. 1978.
Pričakujemo lahko, da se bodo ta stališča zapela kmalu uveljavljati tudi v praksi.
Društveni prostori upokojencev nared
Pred dvemi leti je bila po sklepu delavskega sveta Železarne dodeljena Društvu upokojencev v Štorah stavba bivšega otroškega vrtca na Lipi (bivša; Čečeva vila). Zgradba je bila v dokaj slabem stanju, dotrajana. "Upokojenci pa so bili takega daru izredno veseli, saj So za 600 upokojencev nujno potrebovali društvene prostore. Toda pred Društvom upokojencev je stala izredno zahtevna naloga: pristopiti so morali k obnovi vseh prostorov.
To pa je pomenilo pričeti z obsežno akcijo. Posvetovali so se z gradbeniki in obrtniki, ki so pripravili načrt obnove in pokazali najboljšo" voljo, da priskočijo upokojencem na pomoč. Upokojenci sami pa so zbrali ves potreben pogum, da še več, pravo smelost l— in se spoprijeli s številnimi težavami, ki so imeli zbrano potrebno dokumentacijo gradbene, sanitarne in požarno-vamost-ne inšpekcije.
V septembru 1976. so zavihali rokave in se lotili obsežnih del.
Predračun adaptacije dodeljene jim Stavbe je namreč presegal njihova zbrana finančna | sredstva. Ko so šli v akcijo za dodelitev finančne pomoči, so naleteli na razumevanje Republiške zveze upokojencev, deležni so bili finančne dotacije in brezobrestnega posojila. Pa tudi vodstvo in organi upravljanja železarne so jim z razumevanjem odobrili finančno dotacijo. Tako razveseljivi in izdatni viri pomoči so jim vlivali poguma, ko je prišlo do občasnih zastojev pri adaptacijskih delih. Obnovitvena dela' so se iz objektivnih vzrokov zavlekla. Pri obnovi je nepretrgano sodelovala maloštevilna skupina prostovoljcev-udarnikov, ki so pokazali izredno vztrajnost. Ta skupina je prekoračila načrtova-
nih 2000 udarniških ur, opravila je 4200 ur prostovoljnega dela.
Zdaj imajo upokojenci v Štorah prijeten dom z družabnimi prostori za razvejano klubsko dejavnost. Doživljali bodo prav prijetne ure razvedrila v kulturno-prosvetni dejavnosti, v pevskem zboru,, v šahovskem krožku, v knjižnici, v debatnih krožkih in zabavnih večerih, pri balinanju in kegljanju, skratka, na večer njihovega življenja jim bo- lepo in prijetno. To razberemo na obrazih tovarišev Miška Verbiča, Poldeta Dobrška, Franca Žgan-ka Antona Melahška in vseh tistih marljivih članov društva, ki so s svojo požrtvovalnostjo prispevali^ da so društveni prostori kljub vsem oviram vendarle nared. V drugi polovici decembra je pričelo tudi pisarniško poslovanje v novih prostorih.
Seveda so pa nadvse hvaležni za. razumevanje in pomoč Republiški zvezi upokojencev, vodstvu in organom upravljanja, kakor tudi osnovni organizaciji sindikata in Temeljnim organizacijam združenega dela železarne. Prav posebno so hvaležni za požrtvovalno pomoč mentorju, vodji gradbenih obnovitvenih del, tovarišu ing. Zagoričnik Ignacu, pa nadzornim organormza dobronamerno naklonjenost. Pravijo, da bodo s posebno voljo šli v nove akcije, da bi bilo upokojencem v teh društvenih prostorih čim bolj prijetno. S tem pa bodo izkazali zahvalo in priznanjem vsem, ki so v kakršnikoli obliki prispevali, da imajo tako udobne klubske prostore.
Dokončen pregled obnovitvenih del in pridobljenih društvenih prostorov pa bo združen s srečanjem vseh upokojencev z območja Štor v maju prihodnjega leta, ko bodo tudi ugodnejše vremenske razmere. R. U.
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Predsednik Skupščine KS Štore je sklical 2. redno sejo dne
21.	novembra. Na dnevnem redu je bila obravnava in sprejetje finančnega plana za 1979. leto, program .»HORTIKULTURA 80«, delovanje delegacij in razno. Prav je,, da ob javimo,-koliko, stane KŠ npr, samo 'vzdrževanje komunalnih objektov. Sem so vštete na-. slednje dej a vnos ti:;;
Vzdrževanje 37 km krajevnih cest, dveh pokopališč, treh mostov, dveh igrišč, enega stranišča, Stroški enega čistilca, vzdrževanje zelenic, javne Snage itd. 50 milijonov in 755.000 starih dinarjev znese to, izraženo v denarni vrednosti.
snažuje narava). Formirati je potrebno tudi pionirske hišne svete kot pomoč pri vzdrževanju snage- -7
Vodstvo KS Štore je predložilo skupščini svoj program pod naslovom HORTIKULTURA 80, s čimer bi krajani pridobili čistejši bivalni okoliš. Priporočljivo je redno striči meje, v naseljih gojiti cvetje, negovati travnate zelenice. Estetski videz okolja mo-ti jo (kot navaja PROGRAM) tudi na hitro postavljene lesene gara-, že izven naselij, čeprav’ so skrite (tudi pisec tega članka je lastnik ene takšne barakice). Žal pa nas nič kaj očitno ne motijo zasvi-njani potoki v šlorskčm okolišu,
Mladina krajevne skupnosti s traktoristom Frančekom Brecljem
Skupščina je potrdila obseg investicij za prihodnje leto v višini in skupni vrednosti 2,977.000 din.
Semkaj je všteto:
—	izdelava škarpe ob Bojan-skem potoku,
—	gradnja vodovoda Pečovje (s ■ samoprispevkom občanov ca:
300.000	din),
—	ojačanje elektrike v Kompo-lahg--Šentjanž,
—	gradnja vodovoda na Opoki,
—	ureditev vodovoda v Kom-polah ter pokopališča,
—	ureditev avtobusne čakalnice,
• Ti mostu v Mostah,
—	poravnava dolga za asfaltiranje na Lipi,
asfaltiranje; ceste v Laški vasi,' del ceste od Toplic do Recka s - samoprispevkom občanov -v vrednosti 436.000 din.
V'razpravi pod to točko dnevnega reda šo bila omenj ena še druga dela, ki jih bo treba postoriti kot nujno potrebna. Npr. prebivalci Lipe zahtevajo ureditev prometne signalizacije, .šolska uprava pa zavarovanje prehoda za otroke pri Godecu, kar bi se lahko rešilo z namestitvijo utripajoče luči. Dalje je nujna namestitev kontejnerjev v okoliških krajih (z odpadki se sedaj one-
vsaj predvideno ni, kaj s tem v zvezi storiti.
Na seji Skupščine, kot že prej na zboru vodij in. namestnikov vodij delegacij dne 15. novembra, je bila kritično ocenjena aktivnost delegacij, vsaj nekaterih. Sestanki nekaterih delegacij niso bili Sploh sklepčni. Tudi ha sejah Sveta skupščine in Skupščine KS se opaža »večna« odsotnost skoraj-vedno iste Skupine delegatov. Odbor SZDL bo v obdobju december—maj organiziral enotedenske tečaje, za delegate, ki se jih naj bi udeležili vsi člani delegacij. Hkrati apelira odbor SZDL in KS štore na zavest neaktivnih : članov, ' ki so pred volitvami v razgovorih in s svojimi podpisi pristali oziroma zagotovili aktivno delo kot predstavniki tistih območij, kjer so bili izvoljeni. '
Štorska KS, odbor SZDL in odbor RK so skupaj organizirali srečanja z ostarelimi občani dne
17.	novembra v Osnovi šoli Štore. Udeležence, bilo jih je 84, je pred kulturnim sporedom pozdravil tovariš Gaberšček in omenil, da je prav njihova generacije, se pravi oni sami, največ prispevala k razvitju tega kraja. Sledila je pogostitev pa še zaplesalo se je. Za ostarele v domovih iz našega območja pa so isti dan
Bodoče medicinske sestre pri prostovoljnem delu na cesti v Laški
vasi
poskrbele posebne delegacije. Bil je lep dan, ta november sedemnajsti, ki bo verjetno kot tak ostal tudi v prijetnem spominu ostarelih občanov.:
Mladina je priredila pohod v proslavitev Dneva republike in kongresov ZSMJ, po poteh 14. divizije in L celjske čete. Pohoda se je udeležilo čez 40, zaključek , -pa so imeli na Vrunčevem domu. Pomoč pri izvedbi pohoda je mladim nudila KS pa tudi že-lezarniška mladina, vodstvo tovarne ter organizacija ZB NOV. Nekaj dni 'pred samim pohodom
pa jena seji s predstavniki tovarne, KS, SZDL in upravnikom družbenih prostorov bilo zagotovljeno vsestransko sodelovanje, kritično analizirana aktivnost mladih v preteklosti ter obljubljena živahnejša dejavnost v .prihodnje (priobčujemo slike z akcij, vse foto Dušan).
Naj na koncu omenim naš Skupni novi uspeh odnosno pridobitev: Kdor‘še še ni, se lahko sedaj do »Špulcerja« v Kompo-lah že popelje po novi asfaltni cesti (ne razumeti, prosim, kot gostilniško reklamo), Jok
Obravnavane inovacije
Komisija za racionalizacijo je na 22. seji 19, 10. 1978 obravnavala in sprejela naslednje sklepe:,
1.	Predlog tov. Vlada OBLAKA, priprava vzdrževanja, št. 380 »Brusni drog za brušenje na horizontalnem vrtalnem stroju«, je komisija obravnavala in sprejela. Odločila .je, da avtorju pripadajo, tri posebna nadomestila, faktor ustvaritvene sposobnosti j e 2a. Prvo izmed nadomestil se izplača na' podlagi prihranka po enem letu uporabe predloga.
2.	Predlog tov. Leopolda HROVATA, energetika, št. 373 »Preprečitev vibracij manometrov«, je komisija sprejela. Odločila je, da avtorju pripada enkratna pavšalna nagrada.
3.	Predlog tov. Jožeta KOREN-TA, Benjamina BOŽIČKA in Vlada- KOJTERERJA, MRA-EA, št. 384 »Rekonstrukcija regulatorja na brusilnem stroju«, je komisija obravnavala in sprejela. Predlagateljem pripadajo tri posebna nadomestila, faktor ustvari tvene sposobnosti je 2b. Prvo nadomestilo se izplača na- podlagi prihranka 106.900,00 din.
4.	Predlog tov. Mihe KANTU-ŽERJA, mehanična delavnica, št. 382 »Sprememba gorilca za pred-pečko v livarni II«, je komisija sprejela. Predlagatelju se na podlagi enoletnega prihranka 28.200 din izplača enkratno nadomesti-
lo.
5.	Predlog tov. Rudija MOČNIKA, mehanična delavnica, št. 383 »Dopolnitev zapirala na stresni ponovci v livarni II«, je komisija sprejela. Odločila je, da predlaga-
telju pripada enkratno nadomestilo.
6.	Potrjeno je bilo izplačilo prvega, nadomestila za predlog tov. Karla KRAJNCA in Ignaca TRO-BIŠA, TT, št. 358 »Skrajšanje operacije 50 na liniji obdelave izhodnih priključkov«.- Gospodarska korist dosežena v prvem letu uporabe predloga je 81X942,40 din, ki je podlaga za izračun prvega nadomestila. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2a.,
7.	Potrjeno je izplačilo prvega nadomestila za predlog št. 243 »Obdelava vertikalnih cevi za traktorje« tov. Boža PLATOV-ŠKA; Prvo nadomestilo je izračunano na podlagi prihranka 18.064,70 din, doseženega v enem letu uporabe predloga. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2b.
8.	Tov. Josipu ČAGALJU, vzdrževanje, se za predlog št. 161 »Predelava napajanja števca ža avtomatsko rezanje gredic na konti napravi«, odobri izplačilo
II.	posebnega nadomestila na podlagi prihranka 179.160,00 din. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2b.
9.	Tov. Ivanu RAVNIKARJU, energetika, se za predlog št. 139 »Povečanje zmogljivosti 240 KVA indukcijske peči v livarni II« odobri izplačilo II. posebnega nadomestila na podlagi prihranka
2,240.860,00	din. Faktor ustvaritvene sposobnosti je Ib.
10.	Predlog tov. Marjana MAC-KOŠKA, TOZD MO, št. 386 »Obdelavama NC HFV stroju« (dipl. naloga) se v smislu sklepa z 9. seje komisije za racionalizacije .od 3. 6. 1977 zavrne.
Pripravimo se dostojno
Že v prejšnji številki »Štorske-ga železarja« smo pisali o pomembni prireditvi v letu 1980 v Celju. Danes objavljamo program te osrednje republiške cvetlične razstave »Hortikultura 1980«. Odveč bi bilo poudarjati, da je pred nami odgovorna naloga, poskrbeti za temeljite priprave na to raz-š-tvo, kar smo že napisali v prejšnjem sestavku. Toda razstava bo v takem obsegu, da. je treba priprave vzeti kar najbolj resno; delati bo treba načrtno, povezano z vsemi dejavniki, ki so prevzeli zadolžitve za čim boljšo pripravo in izvedbo razstave, kulturnih, družabnih in drugih prireditev, da bomo tako res čim bolje manifestirali vse aktivnosti in celotno družbeno dogajanje v krajevnih skupnostih in v občini, seveda pa tudi v delovnih organizacijah.
Poskrbimo, da se bomo obiskovalcem razstave in prireditev predstavili res dostojno, čim bolj kulturno in da bo takšno okolje ostalo tudi v prihodnje,
V Celju bo leta 1980 osrednja republiška cvetlična razstava —
NOVA PRIDOBITEV-
Ko govorimo o športu in posameznih panogah ne moremo mimo vprašanja kako je tej ali oni panogi zagotovljen strokovni kader. V Štorah posvečamo kadrom posebno skrb ž namenom, da kar najbolj zagotovimo vode; nje oddelkov in ekip ter hkrati izkoriščenosti športnih naprav; Posebna skrb j e namenjena tudi zimskemu športu. Poleg številnih vaditeljev in učiteljev alpskega smučanja smo letos posvetili pozornost tudi izobraževanju kadra za hojo in teke na smučeh.
V	Kranjski ,gori je bil tridevni seminar, hoj d in teka na smučeh, katerega .sta se udeležila Kavka Marjan in Zupanc Franc,
Seminar so vodili znani, bivši, državni reprezentant j e v tekih na smučeh kot brata Pavčič, Ker-štajn idr.
Seminar je. bil razdeljen na tri dele. Na priprave za tek in hojo na smučeh, tehniko teka in mazanjem smuči ter opreme za tekaški šport.
Seminar je bil želo naporen in zahteven vendar izredno koristen za nadaljnji napredek teka in hoje na smučeh v Sloveniji in razumljivo v naši ožji okolici.
V	svetu je vse več pripadnikov te zvrsti športa in se temu primerno tudi opremljajo posebne proge in priprave.
Tudi v Štorah si prizadevamo v to panogo vključiti čimveč mladine in odraslih. Začetek je skromen. Vendar se zavedamo, da smo šele pričeli in da bo v naših vrstah vedno več takih, ki bodo spoznali prednosti in lepoto tega športa.
Se zavedate, da je za ta šport oprema znatno cenejša?
Da vam ni treba ure in ure čakati na sedežnico ali vlečnico.
»Hortikultura 80«. Osrednje prireditve, ki bodo v mesecu juniju in juliju, sovpadajo s praznovanjem občinskega praznika, ki bo leta 1980 v KS »CENTER«.
Koordinacijski odbor pri OK SZDL, ki vodi in . usklajuje vse priprave za izvedbo te akcije, je opredelil naslednja programska izhodišča:
—	vse akcije in ureditve morajo dati trajne rešitve ureditve prostora v katerem živimo,
—	program mora zajeti in upoštevati celotno območje občine,
—	z večjo prizadevnostjo je potrebno poživiti realizacijo programa »OČISTIMO, UREDIMO IN POLEPŠAJMO CELJE«,
—	urediti je potrebno staro mestno jedro Celja, okolico ter vsa središča večjih naselij v občini, v smislu sanacije komunalnih naprav, stavb in ureditve zelenih površin,
—	v to akcijo je potrebno aktivno vključiti vse delovne organizacije, krajevne skupnosti, šole, društva HS, strokovne institucije in družbenopolitične organizacije,
Da v tem času prehodite ali pretečete 10 in več kilometrov. Da terena ni potrebno posebej izbirati, kjer je sneg je tudi tekaška smučina!
, Naj vas ne motijo pripombe prijateljev, in prijateljic »češ saj si nor ko tečeš na smučeh«.
Pridite, pridružite se nam. Vadba je trikrat tedensko v ponedeljek, sredo in petek od 15.20 dalje. Dobimo se na stadionu žele-zarjev na Lipi! Tudi .za opremo je poskrbljeno, dobite jo na treningu.
PRVI KILOMETRI NA SNEGU
Prva letošnja- preizkušnja naših tekačev — rekreativcev na smučeh je bila 10. decembra 1978 na množičnem teku na smučeh po poteh pohorskih partizanov.
Proga je bila dolga 15 km in je vodila od muzeja pohorskega bataljona na Osankarici, kjer je bil tudi cilj, po poteh pohorskih partizanov in nedaleč proč, kjer je padel Pohorski bataljon,
V organizaciji Železničarskega športnega društva Maribor se je teka udeležilo preko 400 tekačev raznih starosti. Na tem tekmovanju so sodelovali tudi člani našega kolektiva: Kavka Franc, Bobnič Drago, Vrtovec Branko in Zupanc Rajko.
Žal vam ne moremo postreči z rezultati oziroma uvrstitvijo posameznikov, ker jih še nismo prejeli. Lahko le zapišemo, da je prva preizkušnja dobro uspela in da bodo fantje za nadaljnja tekmovanja na Koroškem maratonu, Loškem in Trnovskem maratonu dobro pripravljeni. Te priprave pa so hkrati tudi priprave za zimske športne, igre Slovenskih železarn v februarju
1979.
—	nekatere akcije iz tega programa naj bodo stalne, s ciljem, da se z vzorom v konkretnih rešitvah prispeva k vzgoji občanov v vsakdanjem aktivnem odnosu do urejenega okolja.
CELOTEN PROGRAM »HORTIKULTURA 80« SE SESTOJI IŽ TREH DELOV:
1.	Program izvedbe tridnevne republiške cvetlične razstave na osrednjem 'prireditvenem prostoru v mestnem parku, Savinjskem nabrežju in v območju KS »CENTER«, povezane s praznovanjem občinskega praznika.
Glavni nosilec priprave razstave je Hortikulturno društvo, ki pripravi tudi predlog podrobnega programa prireditev v času tridnevne cvetlične: razstave.
2.	V mesecu maju, juniju in juliju bi v občini Celje potekale različne kulturne, strokovne, družabne in druge prireditve, ki bi manifestirale vse aktivnosti in celotno družbeno dogajanje v občini. V prireditvah bi sodelovale delovne organizacije, krajevne skupnosti, društva, kulturne in druge interesne skupnosti, strokovne institucije in drugi.
Vsi nosilci teh aktivnosti morajo do jeseni 1979 pripraviti: predloge svojih programov, ki jih bo koordinacijski odbor razstave uskladil.
3.	Program komunalno-horti-kulturnih ureditev, ki obsega: |
Asanacijo mestnega parka
—	mestni park naj bi se komunalno in hortikulturno uredil tako, da bi resnično služil: svojemu namenu.. Obnovili bi zelenice, cvetlične. nasade ter grmovnice, poti bi asfaltirali ali izdelali s kombinacijo betonskih plošč,: V parku, je potrebno postaviti tudi elemente, »mestne,opreme«, to je klopi,: koše; za; smeti ter tipske enojne mestne svetilke. Ž ureditvenimi deli ge je že pričelo, §
Asanacijo Savinjskega nabrežja
—	ureditvena dela ob Savinjskem nabrežju, to je sprehajalne poti ob Savinji, bi se izvedle samo v delnem obsegu. V letu 1979 se bo pričelo z gradnjo kanalskega zbiralca, ki bo potekal ob Savinji,. dela bodo trajala prevido-ma dve leti, poti in zelenice bodo delno poškodovane. Dodatno bi postavili samo nekaj klopi ter obnovili javno razsvetljavo s tipskimi enojnimi svetilkami.
Sanacijo »črnih točk« v mestu in bližnji okolici
—	do leta 1980 bi morali vse neurejene in zanemarjene površine primerno urediti. Pri tem je mišljena predvsem primerna ozelenitev, najosnovnejša, vendar estetska ureditev peš poti ter druga manjša ureditvena dela.
Ureditev peš križa v Celju
—	na podlagi zazidalnega načrta ima komunalna skupnost v programu ureditev peš križa v Celju. To je na celotnem potezu Stanetove ulice ter Slomškovega trga in Prešernove ulice (I. faza). Vse te površine bi bile zaprte za motorni promet -r- postale naj bi izključna domena pešca. Pri tem je potrebna istočasna ureditev napajanja lokalov in stanovanjskih objektov »od zadaj«. Pohodne površine bi medili v kombi-
naciji tlakov, ostala ureditev bi bila urejena po katalogu »mestne opreme«.
Ureditev območij mestnih vpadnic
—	vse mestne vpadnice, to je Mariborska cesta, Ljubljanska cesta, Dečkova in Čopova, Teharska cesta ter Cesta v Laško, naj bi se primemo komunalno-horti-kultumo uredile. Urejenost mestnih vpadnic daje prvi vtis urejenosti mesta.
Izgradnja »Sončnega parka«
—	v podaljšku Čopove ulice, to je na sedanjem zemljišču Hmezada, je predviden tako imenovani »Sončni park«. Do leta 1980 bi predvsem uredili sprehajalne poti, delno bi postavili elemente »mestne opreme« ter uredili zasaditev z grmovnicami in drevesi.
Ureditev strnjenih naselij občine Celje
—	vsa strnjena naselja občine Celje bi podobno kot mestno središče primerno uredili. To je mišljeno predvsem s hortikulturno ureditvijo ter postavitvijo elementov po katalogu »mestne opreme« (mestne luči, i klopi, korita za rože itd.). Delno je bila ta ureditev izvedena v letošnjem letu v Vojniku, kjer je bil. občinski praznik.
Predračunska vrednost del programa i komunajno-hortikul turnih ureditev (brez sanacij stavb, rednega programa OKS) znaša dvanajst milijonoy dinarjev..
Izvedbo programa komunalno-liortikulturnih ureditev naj bi financirali:
—	OKS in Enota 6,000.000 din ali 50 °/o;
—	IS iz občinskega proračuna
3,000.000 din ali 25	•
—	KS, DO in občani 3,000.000 din ali 25
Program komun alno-hortikul-tumih prireditev so delno že pričeli izvajati v letu 1978 z nekaterimi ureditvami v mestu Celju in z ureditvijo Vojnika.
Program komunalno-hortikul-tumih ureditev je bil v široki javni razpravi v vseh krajevnih skupnostih in je dopolnjen z njihovimi stališči in programi. Program je tudi že obravnaval in potrdil Koordinacijski odbor SZDL.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
Mrzla anekdota
Francoski slikar, bakrorezec in litograf (strokovnjak v kamnotis-ku) Felicien Rops je.mrzlega zimskega dne slikal v ateljeju. Poziral’mu je model v Adamovem kostimu. Na lepem pravi model Rop-su:
»Mojster, se vam ne zdi prav mrzlo?«
»Res, .prav imate!« odgovori slikar, vzame z obešalnika. plašč in si ga obleče.,
iiiiiiiiiMiiimiiiimiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiii
Šport in rekreacija
muMmm
Oh, dobri dedek Mraz. Vse ti dam, samo pusti mi mojega za novo leto doma. Da ne bo dežurni, da ne bo na šihtu, da ne bo prebiral sporazumov, aktov', predlogov. Da bo samo, samo moj.
ir
Žena, ali ni to- čudovito?! Leto 1979 ima 365 dni, začne se s ponedeljkom, konča: se' s ponedeljkom.Iv,
Ti krava, samo »plaveč ponedeljke' imaš v mislih!
\Ljubi, ponosna sem nate. Glej, kolegi so ti poslali novoletno darilo, Cele kupe, delegatskega gradiva, ki ga boš moral preučiti. .
Ker si že v rožcah, ljubi, na, pa še to rožco!
Dobiček si zapil, se veselil, na mene pa pozabil.
Da, tudi to:se zgodi v Štorah! »Ja, gospa, kaj imate telefon«? Np, toki :pa že lahko vedeli. Kaj ne čitate telefonskega imenika!? ■
Veš 22. decembra ko se začne zima, je najkrajši dan v letu in najdaljša noč. Učeno pravijo zimski solsticij.
' Ja, takih dni'in noči bi moralo biti več. Moja. »stara« namreč pravi: Ko bo mrak pojdi in ga spij kak deci.
In kje ste si zlomili nogo. Veste, sneg nas je vse presenetil. Pločnike za varno hojo pešcev v-Štorah II imamo, pa jih nobeden ne čisti! Pravijo, bog je dal bog bo Vzel (sneg).
Tovarišr malo sem zamudil. Bil sem na Sodobnem zdravljenju z akupunkturo, nič hudega tovariš »zamudnike. Bova kar nadaljevala s pikanjem.
Tovariši! Odkril sem nekaj genialnega, nekaj fantastičnega., Odkril sem, zakaj lahko spim v službi! Le zdravilo mi ni všeč...
Veste, šef, začel sem trenirati atletiko. Vsako jutro me lahko vidite kako sem »aktiven«.
Tako?
Ja, ko drvim na šilit, da ne zamudim.
Vidite, fantje, če ni »tatre« s plugom, bomo pa »cufus« zaorali v zapadli sneg. Alo le dajmo!
KADROVSKE V E S T I
r|§|kŠE ORGANIZACIJE^ ZDRUŽENEGA ¿ELA I
Švigir Vladimir, NK delavec — livarna I, Špoljar Stjepan, NK delavec — livarna I, Kralj Dragu-tin, NK delavec — obrat transport, Oset Franc, NK delavec — livarna II, Majcen Stanko, NK. delavec — livarna I, Gotlin Srečko, NK delavec — livarna II, Sušeč Stjepan, NK delavec —- livarna I, Rampre Srečko, NK delavec
—	valjarna I, Kitak Stanko, NK delavec - livarna I, Sopaj Vehbi, NK delavec — livarna II, Burzič Suljo, NK delavec — livarna II, Leš Slavko, NK delavec — obrat transport, Dobrin Vilim, NK delavec — obrat transport, Horvat Stjepan, NK delavec — MO valji, Jager Franc, KV avtomehanik — TT montaža, Slovič Željko, NK delavec — transport, Korošec Silva, VS ekonomist — DS za komercialne posle, Gashi Osman, NK delavec — livarna II, Kuhar Mihael, KV strojni ključavničar
—	mehanična del., Rožič Zlatko, NK delavec—- livarna I, Perga-moš Ivan, NK delavec — valjarna I, Vodišek Jože, NK delavec — jeklovlek, šivak Stjepan, NK de- ■ lavec — livarna I, Karlič Zoran, KV strojni ključavničar — mehanična del., Savič Milan, KV strugar,— MO-litina, Todorovič Pero, KV strugarMO valji, Vehabo-vie Sajib, KV ključavničar — mehanična, Kožul Jožo, KV ključavničar — valjarna II, Mešič Haj-rudin, KV strugar — MO litina, Hadžimujič Nusret, KV ključavničar — mehanična del., Labudo-vič Ivica, KV strojni ključavničar — valjarna II, Jovič Zoran, KV strugarMO valji, Gostič Ljubomir, KV ključavničar — valjarna II, Bosic Slavko, KV strojni ključavničar — TT montaža, Ljevakovič Osman, KV strojni ključavničar — mehanična del., Žekanovič Nedeljko, KV strugar
—	MO litina, Žerak Srečko, NK delavec — mehanična del., Šaino-vič Muhamed, NK delavec — livarna I, Haliti Bajram, NK delavec — valjarna II, Vončina Drago, KV avtomehanik — TT montaža, Šivak Marijan, NK delavec
—	DS za komercialne pbslc'ig|| skladišče, Glas Željko, NK delavec ■— DS- za komercialne posle
—	skladišče, Klavžar Ivan, NK delavec — TT obdelava, Burano-vič Miladin, NK delavec — valjarna II, Galuf Stanislav, VK delovodja — jeklovlek.
Mešl Franc, KV strojni ključavničar — TT obdelava,-' Gračnar Rudolf, NK delavec — elektro-plavž, Videc Ivan, NK delavec —-MO litina, Blažun Nikolaj, RTV mehanik — merilna služba, Jug Ivan, NK delavec MO valji, Hribernik An loti, KV strugar -— MO litina, Reckd. Silvester, NK delavec — livarna II.
Lelič Hasan; NK delavec in Glas Vladimir, NK delavec iz valjarne I; Frencl Josip, KV valj. prof. in Dobovišek Miran, KV ključavničar iz valjarne II; Anu-šek Štefan, KV strojni kaluper, Sovine Anton, KV livar, Bedeni-čar Stjepan, NK delavec, Avdiu Fetah, PK voznik viličarja, Škorjanc Janez, NK delavec, Strašek Stanislav, NK delavec in Zajec Dragutin, NK delavec — vsi iz livarne II; šoše Petar, NK delavec, Krivec Vladimir, NK delavec in Knez Ciril, žerjavovodja iz elek-troplavža; Lube Ivan, KV strugar, Zrnc Mladen, KV kov. strugar in Vouk Franc, KV strugar iz MO —■ valji; Egartner Franc, KV avtomehanik iz jekldvleka; Antončič Božidar, NK delavec, Bot-jdn Koloman, PK varilec in Salkič Jusuf, KV avtomehanik iz mehanične delavnice; Veber Alojz, KV strojni ključavničar iz elek-troobrata; Plahuta Stanislav, KV avtomehanik iz vzdrž. transportnih sredstev; Pušnik Karl, NK delavec iz TT obdelave; Polšak Karl, tehn. del. graf. stroke iz službe varstva pri delu; Kuhar Nedeljko, KV avtomehanik iz oddelka za kakovost; Paulovih Olga, NK delavka iz komunale.
Veber Branko, KV valjavec prof. in Strniša Cvetko, KV valjavec prof. iz valjarne II; Klako-čar Srečko, KV ključ, iz TT — obdelava, Kovačič Stanislav, NK delavec iz TT montaže, Rupnik Mirko, KV strugar iz obdeloval-nice valjev, Kovač Anton, KV ključavničar iz vzdrž. transportnih sredstev; Zajc Branko, KV strugar iz mehanične delavnice.
Zaradi negativne ocene' v poizkusni dobi so odšle:
Štih Božica, NK delavka; Riga Kristina, NK delavka in Grilec Josipa, NK delavka iz komunale.
Andrašič Josip iz livarne I, Gajšek Milena iz laboratorija in Renčelj Zlatko iz kontrole kakovosti, Srdič Vladimir, DŠ za komercialne posle za TTf Tepeš Boža, DS za komercialne posle za TT.
Želimo jim obilo družinske sreče! •
Špacapan Stane iz obdelovalni-ce valjev, Murič Ahmed iz jeklarne II, Arzenšek Drago, obrat
transport, Mlakar Franc iz SVD — ambulanta prve pomoči, Plo-štajner Hinko, priprava proizvodnje 114. panoge.
Iskrene čestitke!
UPOKOJENA
ROT STANISLAV, rojen 1. 5. 1919, stanujoč Kompole 93, Celje, se je zaposlil v Železarni Štore leta 1946 v jeklarni kot jamski pomočnik in delal do leta 1961, ponovno pa se je zaposlil v letu 1962 na prometu kot progovni delavec in delal vse do upokojitve, nazadnje -kot skupinovodja v vzdrževanju transportnih sredstev.
S 6. 11. 1978 je bil invalidsko upokojen.
PALIR JOŽE, rojen 9. 3. 1922, stanujoč Grobelno 30, Šmarje pri Jelšah,'je bil zaposlen v Železarni Štore že v letu 1940, ponovno pa se je zaposlil v letu 1946 v valjarni kot delavec v adjustaži. Delal je ves čas do upokojitve v valjarni in opravljal dela in naloge valjarja.
S 30. 11, 1978 je bil redno upokojen.
Tudi v zimskem obdobju ne zamre vaja s težkim minometom
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega sina in brata
BRANKA MOTOHA
še iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji; poti, izrekli sožalje in darovali cvetje.
Posebno se zahvaljujemo tovarišu Ramšaku za ganljive poslovilne besede, sodelavcem skladišča, upravi, sindikalni organizaciji železarne Štore, mladinski organizaciji železarne, TVD Štore in delovni skupnosti za' komercialne posle za darovane vence ter godbi na pihala.
Žalujoči:
mati, oče in brat
POPRAVEK
V novembrski številki Železarja je prišlo do neljube napake pod sliko članka »Priznanje našemu inovatorju« na 7. strani. Pravilno glasi: inovator Oblak Vlado iz TOZD vzdr ževanje.
STORSKI ŽELEZAR —§| Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE ||| Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing.,: Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Žmahar- Ivan |g§ odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik' urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Ljubljana, je časopis . oproščen, davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.