Naročnina	^^ fllBHHi^^^^	Ж	Оек	Ljub-
za	^	Ж ^^^^^^^^^ ■ ^^^^^^^^ liana
•tvo - ne-	^^^^^^	^ ^^^ V U ^__^ K). 344 za
za	^gggH^t	Ш Ш
Din	^^ ^^^ИИ	^^В и
Kopitarjevi ut. b lil	jeva b, telefon 2492
Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050	———	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva |м> prazniku
Problemi razorožitve
Razorožitvena konferenca v Ženevi umira. Če so državniki kljub temu še ostali v Ženevi, če ee posvetovanja kljub temu še nadaljujejo, temu očividno ni vzrok nobeno notranje prepričanje. da se mor« za vsako ceno v imenu mirnega sožitja med narodi doseči znatno zmanjšanje oborožene sile, namenjene za uničujoče vojne, ampak edinole strah, ki ga ima vsak državnik pred moralno odgovornostjo, da je |>omagal uničiti etično neprecenljiva prizadevanja, ki jih pa vsak v svojem srcu smatra za brezplodna. Razorožitvena konferenca je postala rafinirana igra, kako najti neko moralno obleko za notranje razpoloženje, ki je v principu protimoralno. Ženeva je postala igrišče ljudi, ki se med seboj točno poznajo kot nepopustljivi sovražniki, ki se pa ! hočejo obnašati kot prijatelji in sc skrbno izognejo vsaki priložnosti, da drug drugemu povedo resnico v obraz in se razidejo. Reševa- I nje goreče hiše. o kateri sleherni želi, da bi pogorela do tal, zdravljenje bolnika, kateremu vsak želi sigurne in takojšne smrti. Izmenjavanje uljudnosti med smrtnima sovražnikoma.
Takšen |>oložaj v vprašanju, ki odločuje o blagru celokupnega človeštva, ki posega v usodo sedanjega in bodočih rodov, ki se zadira prav v temelje socialnega občestva ljudi, je nekaj obupnega. In če se je pojavil v taki nc-dvomljivi ostrini komaj 15 let po veliki moriji, ki je položila milijone človeških žrtev v grob in zrušila telesno in moralno zdravje enega celega človeškega rodu ter uničila delo dolgih desetletij, da stoletij, potem začenjamo slutiti še-le strahoto moralnega razdejanja, ki nam jo razodeva konferenca v Ženevi kot verna podoba etične miselnosti človeštva v 20. veku po Kristusu.
Zakaj in kako je mogla razorožitvena konferenca zabresti v to močvirje, da je postala vulkan strasti, ki bruha vedno več sovražnosti med narode sveta, mesio da bi bila idiličen kotiček, iz knterega naj črjiajo narodi nepo-rušljivega optimizma za mirno organizacijo svojega sožitja in napredka? Vzrokov je mnogo. vzrokov jc sto in če bi jih hotel navajati vse, bi moral zabresti v circulus vitiosus, v katerem podijo drug drugea različni goni človeške duše. ki je izgubilo korektiv božjih zn- { konov. Navedli bomo samo tri. enega, ki je splošnega, absolutnega značaja, druirega. ki je | juridičen, in tretjega, ki je političen.
Prvega je krasno definiral že Tallevrand v znameniti noti 30. maja 1814 ob priliki pa- I rtškili pogajanj, ko pravi: »V vseh človeških Zadevah ne odločujejo materijelne. ampak du- 1 fevne okolščine. To. kar povzročit je vojno ali ohrani mir, ni višji ali manjši količnik orožja, ' ampak kolektivna volja v srcih človeštva, da ! ohranijo mir ali <la sežejo po nasilnih sred- i stvih, da borbo odklanjajo ali jo sprejmejo. Razorožitev torej ni nobena garancija za mir, I ako miroljubnost ni postala kolektivna čednost I človeka ali kakšne človeške skupnosti«. Miroljubnost pa je čednost, ki se nahaja samo v j dušah, ki so bile prečiščene in očiščene v lju- i bez ni božji. Лko vzameš človeku nadnarnvo. ostane žival. Expulsis diis. snccesit humanitas. i Mesto, iz katerega je bil izgnan Bog. je zasedel človek, divji, prepuščen svojim živalskim gonom sile, oblasti in neomejene požrešnosti. Če znižate v tem primeru oboroženo silo na en kanon, se bodo pa s tem obstreljevali. Če mu vzameš vsako orožje, se bo grize! z zobmi. V vseh debatah, ki so donele iz Ženeve, pa še nismo slišali niti enkrat poziva iz ust državnikov, da naj se pokličejo na pomoč pri spravi človeštva — saj to je vendar namen razorožitve — nadnaravne sile krščanstva, ki bodo preobrazile duše tako, da bo orožje samo od sebe padlo iz rok v Krisusu prerojenega človeka.
S tem, da se je razorožitvena konferenca postavila izključno le na stališče tehničnega merjenja in primerjevanja količine in kakovosti bojnega orožja, se je razorožitev istovetila z nasilnim strahovanjem, kot se recimo ukroti zdivjanega bika, ko se mu zarije obroč v nos. Pri tako doslednem zaničevanju vsakega nadnaravno-etičnega vpliva so se morale takoj pojaviti, če pogledamo od nasprotstev razdejano in «I ambicij ter zavisti razjedeno družino narodov, nepremostljive ovire, ob kuterih se morajo zlomiti vsi razorožitveni predlogi, ki osnovno vsi temeljijo le na medsebojnem odnosu moči in hočejo le razorožitev nasprotne države ali skupine držav iz vidika lastnih koristi.
In ena teh ovir je problem pravne enakovrednosti vseh držav. Versajski mir je to enakopravnost vsaj teoretično zahteval v členu 6 in Zveza narodov jo je v svojem paktu garantirala. Nemčija skupno z državami, ki jo lz političnih razlogov podpirajo, se je pri zadnjih dveh zasedanjih odločila, da ta pravni problem razgrne z vso njej znano brutalnostjo. Ali smo vsi narodi, združeni v Zvezi narodov. enaki? Če smo, potem pa razorožite vsi na naš količnik ali pa nam dajte dovoljenje, da se ini oborožimo do vašega. Če pa nismo enakopravni, kakšna je pa potem ta pravna skupnost Zveze narodov in smo upravičeni, da si enakopravnost z vsemi sredstvi priborimo? I ragika ženevske konference obstoji baš v tem. da vei priznavajo teoretično neoporeče-nost tega dokazovanja, ki se ga Nemčija spretno poslužuje, a da ga iz razJogov dejanskega ч nuja ne smejo sprejeti, ker vidijo, da iz nemških ust ne govorita žeja in glad po pravici, ampak dinamična strast po obračunu z bivšimi nasprotniki, nebrzdani goni po novem zavoje-vauiu, slepa nadutost »rase prvega reda« ki si domišlja, da ima previdnostno dolžnost.' tla v svoji kulturi prekvasi in izravna »rase nižjih vrst«. Državniki iz Ženeve, ker ste zavrgli nad-naravno-etične pri|>omočke, se boste morali posluževati zopet le sile, in sofizmov, da rešite pravne ovire, ki vam s|>or«zuiii onemogočil jejo.
Tretji razlog, smo rekli, je jiolitičnega značaja. Najpoglavitneiši politični tok. ki daje imer vsem postranskim tokom iu pokretoin in ki po našem mnenju gospodari lia morju so-
Nova senzacija v evropski politiki Male države pod kuraielo velikih
Pakt štirih
nel kakor Mussolini sam. Od Nemčije se je med drugim zahtevalo, da naj se odreče vsaki agresivni politiki proti Avstriji, oziroma proti Adriji, ki naj ostane pod okriljem italijanskega interesnega območja in italijanske kontrole. Od Nemčije se je nadalje zahtevalo, da naj izrečno še enkrat pristane na obljubo nenapadanja na francoski meji in da se odreče slovesno vsaki nasilni rešitvi spora, ki ga ima s poljsko republiko. Nadalje so hoteli izvedeti
natančno za stališče Nemčije v oboroževalnem vprašanju. Ker je pruski ministrski predsednik Goring prinesel s seboj zelo pomirljive instrukcije v smislu Hitlerjevega govora, so pogajanja brzo napredovala in se je moglo vzeti v obzir tudi vse nemške zahteve glede enakopravnosti kakor tudi glede zahteve po reviziji mirovnih pogodb, toda z izreč-nim pridržkom, da se bodo smele vršiti le v okviru in s pomočjo Zveze narodov.
Vtis v krogth Male zveze in Poljske
Položaj se presoja optimistično
Mussolini, izumitelj pakta štirih velesil
Besedilo že v Ženevi
Od našega poročevalca)
Ženeva, 22. maja. U. Danes sta sprejela francoski zunanji minister Paul-Boncour in angleški državni tajnik za zunanje zadeve sir John Simon besedilo novega predloga o sporazumu štirih velesil: Francije, Anglije, Nemčije in Italije, ki je nastal na pobudo MacDonalda in Mussolinija ter bil zadnje tedne predmet dolgotrajnih diplomatskih pogajanj v Rimu. Francoski zunanji minister je kot prvi med v Ženevi navzočimi državniki podal izjavo časnikarjem, v kateri je potrdil, da so se vršila pogajanja, da so potekala zelo ugodno, da so se upoštevale predvsem vse francoske želje, izražene v memorandumu, ki ga je francoska vlada poslala kot odgovor na prvi Mussolinijev predlog, in da se lahko smatra, da je novi predlog sestavljen v duhu načel francoske zunanje politike. Ni pa pravilno, je dodal Paul-Boncour, če se trdi, da je četverni pakt že zagotovljen, ker niti angleška niti francoska vlada nista o iem razpravljali meritorno, niti se je dala prilika obema državnima zboroma, da se izjavita k tej novi smernici evropske politike. Nadaljnje izjave je Paul-Boncour odklonil. Dozdeva se pa, da bo besedilo pakta prišlo oiicielno v Ženevo, kjer se nahajajo tudi zunanji ministri drugih držav in je s tem dana prilika, da se prvotno besedilo tega popravljenega pakta še enkrat v Ženevi predebatira, morda tudi nekoliko popravi, če bi se zdelo potrebno. Pakt bi se potem vsaj začasno podpisal tudi v Ženevi, med tem ko se računa z možnostjo, da bo oficielen slavnosten podpis, združen z veličastnimi manifestacijami evropske solidarnosti, izvršen v Italiji v mestu, ki ga bo predložila v to svrho italijanska vlada.
Kaj so zahtevali od
Nemčiie
V ženevskih političnih krogih se je že prej na-migavalo, da je bilo nenadno potovanje pruskega ministrskega predsednika, ki očividno vodi nemško zunanjo politiko, in je baron Neurath, zunanji minister, samo dekorativna figura, v zvezi s pogajanji o novem četvernem paktu, ki so ga izdelali v Rimu. Nemški veleposlanik v Rimu von Hasscl je zavzel v nekaterih vprašanjih ostrejše stališče in je zaradi tega poklical odgovornega ministra osrednje vlade v Berlinu, naj pride v Rim in sam privoli v nekatere koncesije, ki si jih sam ni upal podpisati, a ki so jih zahtevali tako francoski poslanik de Jouve-
dobne svetovne politike in kojega vplivi se čutijo pri slehernem političnem dogodku od podpisa vensajske mirovne pogodbe, je zasledovanje evropskega političnega ravnovesja, stremljenje, ki ga z dosledno trdovratnostjo zasleduje zlasti angleška kontinentalna politika. Anglija ne bo nikdar dopustila, dokler bo Anglija, da bi katerakoli evropska sila, ali skupina držav dobila gosjiodiijočo nadmoč nad ostalo Evropo. Ker je to nevarnost slutila 1414 ie šla v vojno in zrušila nemško nevarnost. Ker to nevarnost zopet sluti, to pot od francoske strani, se že od 1923 naprej, stalno in dosledno, brez ozira na to, če jo vladajo konservativci ali liberalci ali delavska stranka, privija tokom, ki slabijo francoske postojanke. Enkrat v vprašanju reparacij, drugič v podpiranju Italije, zopet tretjič v nasprotstvu proti Poljski, v sporazumu z Ameriko, v ruski politiki, v pomorski razorožitvi, v vprašanju kolonijalnili mandatov in tako tudi na razorožitveni konferenci, kjer podpira vsak predlog, vsaj na tihem, ki stremi za oslabitvijo Francije. Na isti način, kot bo jutri, ako bi evropsko ravnovesje bilo ogroženo od tretje strani, obrnila svojo kopje v to smer. Kjer ni nobenih etičnih meril več. tam odločuje suha niateri-jelna sila.
Iz teh razlogov in pri vsej svoji iz krščanskih osnov izvirajoči želji jki iskrenem miru med vsemi narodi, miru. ki ga ini predvsem potrebujemo, smo nad Ženevo razočarani, ker , ne vidimo od lam nobenega žarka upanja o boljši Evropi kot je bila ona. <■ kateri smo mislili, da je izginila v dimu in krvi zadnje svetovne morije.
Značilno je, da se je takoj, ko se je po Ženevi začela razširjati novica, da sta angleški in francoski zunanji minister sprejela iz Rima besedilo novega četveruega pakta, polastilo krogov Male zveze in Poljske razumljivo razburjenje, ker sta tako Mala zveza kakor Poljska zopet bili izključeni od pogajanj ter sta le od časa do časa dobili poročila o poteku diplomatskih naporov v Rimu. Zakaj to skrivanje, ko je vendar jasno, da se tudi štiri evropske velesile ne morejo med seboj sporazumeti v ničemer, ako na to ne pristanejo tri ostale evropske velesile, to so Mala zveza, Poljska in Sovjetska Rusija. Za enkrat ni mogoče izvedeti ničesar o »pomirjevalnih dostavkih« k paktu, o katerih govori francoska agencija »Havas«, in ki naj bi pregovorili Malo zvezo, Poljsko in Rusijo, da se prilagodijo novemu položaju ter pristanejo na politično spremembo, ki bo imela usodne posledice za evropsko politiko za dolgo dobo. Ministri Male zveze in Poljske so se sestali k izrednemu sestanku, toda ničesar ni proniklo v javnost o sklepih, ki so jih napravili. V splošnem prevladuje vtis, da je položaj sedaj optimističen, medtem ko je bil pri prvem predlogu Mussolinija pred enim mesecem naravnost alarmanten.
Vloga Avstrije, Madjarshe in Balkana
Tudi še ni mogoče razvozlati raznih drugih manjših političnih intrig, ki so bile pri izdelovanju pakta soudeležene. Tako se ne ve, kakšna vloga ic namenjena Avstriji in Madjarski in kakšno vlogo
naj igrajo druge balkanske države. Vsekakor pa ostane domneva, da bo morala Mala zveza nastopiti zelo odločno, da prepreči razmah italijanskega vpliva v srednji Evropi, kateri naj bi se odrekla Nemčija in iz katere bi ta četverni pakt izpodrinil tudi Francijo.
Davis v Ženevi:
Pakt štirih potreben za rešitev razorožitvene konlerenee
Da ima novi četverni pakt organično zvezo s sedanjo razorožitveno konferenco, potrjuje nenadni prihod ameriškega zastopnika Davisa, ki se je celih osem tednov vozil po Evropi od enega glavnega mesta do drugega in agitiral za sprejem ameriškega predloga za splošno razorožitev. Ker je konferenca zastala pri vprašanju enakopravnosti in varnosti, ni bilo mogoče najti izhoda iz te zagate kakor s političnim paktom, ki bo garantiral državam varnost njihovega ozemlja in tako tudi odstranil strah, ki je legel nad razorožitveno konferenco. Norman Davis je prišel v Ženevo istočasno kot Mussolinijev predlog, v dobri veri, da bo v novem, razčiščenem ozračju lažje našel pristašev za svoj razorožitveni predlog, od katerega je odvisno seveda tudi to, kako bo Roosevelt reševal vprašanje vojnih dolgov. Ako Evropa sprejme njegove predloge, kar bo sedaj, tako mislijo, lažje mogoče, bo Roosevelt prizanese! s svojimi terjatvami. V tem vrtincu intrig in političnih interesov se izoblikuje nova Evropa.
V. Jakymiv.
Davisove рипШасце
Ženeva, 22. maja. AA. Ameriški delegat Norman Davis je danes popoldne l>odal na seji splošnega odbora razorožitvene konference tole izjavo:
1.	Združene države so pripravljene v svrho preprečitve spopada posvetovati se z drugimi narodi, če bi bil mir ogrožen;
2.	V primeru, da bi države, potem ko so se med seboj posvetovale, izprevidele, da se je katera država pregrešila proti miru. in bi izdale kakšne u'krepe proti napadalcu, se bodo Združene države vzdržale sleherne akcije, ki bi moçla izjaloviti kolektivno prizadevanje držav za obnovo miru _ če bodo Združene države sporazumne z izraženo presojo;
3.	Združene države so naklonjene^sistemu nnd-zorsitva, da se zagotovi lojalna razorožitev;
4.	Združene države wnofrnijo za pogrebno učvrstitev pooblastil stalnega razorožit venega odbora, ki naj bi uspešno nadziral izpolnjevanje pogodbe;
5.	Združene države vztrajajo na len-itorijal-nem status quo in predlagajo sklenitev mednarodnega dogovora, po katerem naj se prepove pošiljanje oboroženih sil izven teritorija lastne države, in ki naj definira kot napadalca državo, katere oborožene sile so vdrle na luje ozemlje in prekršile pogodbo.
6.	Združene države so proti vsakemu novemu oboroževanju ter predlagajo razorožitev močno oboroženih držav z odpravo napadalnega orožja in s sprejetjem tistih poglavij britanskega načrta, ki govore o materijalu.
V vrtincu lažnivih intrig . . .
Dr. Dollfuss vedno trdnejši
Dunaj, 22. maja. ž. Vesti, ki se že dalj časa razširjajo o odstopu prosvetnega ministra Rinte-lena, se sedaj potrjujejo. Dr. Runtelen je preobre-I rnenjen s posli, ker obenem vrši dolžnosti dežel-nega glavarja za Štajersko in vodi tudi j>ogajanja za ureditev Creditanstnlta. Ker .je položaj na Štajerskem radi velike agitacije narodnih socialistov postal zelo resen, se hoče dr. Hintelen odločno po-j svetiti samo tej zadevi. Za njegovega naslednika i v vladi omenjajo krščanskega socialen iz Zgornje Avstrije dr. Aignerja. Če pride slednji v vlado, bi i s tem dr. Dollfuss mnogo pridobil. Kakor znano,
I so zgornjeavslrijski krščanski socialci zavedno de-! moikratski in zato niso j»reveč navdušeni za se-j danji režim. Vstop Aignerja v vlado pa bi pomenil, da so se gornjeavstrijsiki krščanski socialci s tem režimom sprijaznil'
Židovske in tramazonshe laži
Dunaj, 22. maja. ž. »Der Morgen« poroča, da so se včeraj na Dunaju širile vesti, da je bivši avstrijski prestolonaslednik Oton na avtomobilu s francoskim znakom prekoračil pri Kufsteinu avstrijsko mejo in da že nekaj dni živi pod drugim imenom v Salzburgu. Nekateri celo trdijo, da je Oton Habsburški odpotoval na Dunaj ter dn se-dnj živi v samostanu v Theresienstadtu. Dalje trdijo, da se tudi bivša avstrijska cesarica Zita nahaja v Badnu pri Dunaju, kjer ima važna pogajanja z avstrijskimi in madjarskimi légitimiste Te vesti se spravljajo v zvezo z obiskom madjar-skoga ministrskega predsednika Gômibôsa na Dunaju. Trdijo, da tudi on vodi zaupna jiogajanjn 7 avstrijskimi monarhisrti verjetno pa tudi 7. Otonom
Avstrija- »Hvala lepa, rajši ostanem stara devica...« (Po »Politiki«J
Japonci čakajo odgovora
ГЧ,«
tsma
Obroč okoli Pekinga se sklepa
.* Mâm m -
Pristni m nepristni patriotizem
(Beseda h slovenski čitank: za srednje šole)
London, 22. maju.
Kakor vsakokrat, kadar se je treba odločiti, je zavladata na Kitajskem popotna /moda. Sel nun-luhške vlade Cankajšek, ki formalno in mednarodnopravno vrši euvereniteto nad vsem Kitajem, i1' dober kitajski nacionalist, kot realen politik pa uvidova, da ,io učinkovit odpor proti japonskemu pohodu na Peking in Tijencin nemogoč. Modernemu japonskemu orožju in njegovi skrajno disciplinirani armadi nima Kitaj postaviti ničesar nasproti. Še bolj pa odločuje dejstvo, ki se v Kv-ropi premalo vpošteva, da so namreč danes vsi Mongoli onkraj Velikega zidu proti Kitaju oziroma njegovi koruptni upravi. Cankajšek je že za-uiudil dva ugodna momenta, du sklene z Japonsko mir z.a ceno Mandžurije, na katero Kitaj v nobenem slučaju 110 more voč računati. Prva prilika je bila začetkom tegu leta, ko so se Japonci pripravljali, da zasedejo Džehoi in ko je bil Tokio pripravljen poravnati vse svojo spore -s Kitajem, ako bi bil le-ta priznal neodvisnost Mandžurije. Druga prilika je Ifila pred par tedni, ko bi bil Cankajšek lahko sklenil mir, v katerem bi se bil sicer moral odreči Džehola, bi pa bil ohranil severni Kitaj to-strau Velikega zidu, to jc. provinco šansi s Pekingom in runienomorsko provinco Cili s Tijen-einom.
Japonske zahteve rastejo
Danes so seveda zahteve Japonske veliko večje. Japonska danes zahteva, da se mora ozemlju med Velikim zidom in Rumeno reko' nevtralizirati, to se pravi, da se mora tnni ustanoviti vlada, ki bo Japoncem všeč, dasi bi bila formalno še vedno pod suvereniteto Kitaja. Ako Cankajšek tega pogoja ne sprejme, bodo Japonci, kakor hitro vko-lakajo v Peking, proglasili iz pekinške province neodvisno državo, ki bo potem za Kitaj popolnoma izgubljena, ker, po pravici povedano, kitajska osrednja vlada v Pekingu kakor tudi v Tijencinu ne uživa posebnih simpatij med večinoma mongolskim prebivalstvom, in ker nacionalistična kitaj--kit propuganda v severnih provincah ni zajela več kakor izvrsten krog v obeh velikih mestih: Pekingu in 1'ijencinu, dočim je podeželsko ljudstvo idločno proti kitajskim upraviteljem.
Monroe-dohirina za Azijo
Trobu je ludi vpostevati, da Japonci kitajski vladi v Nankingu nujujo velike protikoncesije. Ta concesija bi obstojala v tesni politični, gospodarski in kulturni alianci med Kitajem in Japonsko, ki bi sicer odprla vrata Kitaja japonskemu blagu m industriji, katera bi počasi izpodrinila angleško iu ameriško, bi pa obenem pomagala, da bi se Ki-aj osvobodil hegemonije, ki jo dejansko izvaja ev-
I ropski element v vseh njegovih glavnih pomorskih in poročnih centrih. Z eno besedo: Japonci se obvežejo, da bodo pomagali Kitaju izvajati Monroc- [ I doktrino v Aziji, îti brez dvoma je japonska diplomacija tako \ Nankingu kakor v Kantonu nami- ! gnila, da bosta Kitaj in Japonska skupno lahko v svojem času osvobodila tujcev vso Azijo.
Cankajšek neotffaeen
Kljub temu pa je za Čankajšeka nemogoče, lin bi sprejel japonsko mirovno ponudbo, ker ima proti sebi napol neodvisno vlado južnega Kitaja, ki na svojo pL'sl pošilja ojačeuja v Peking, katera ojačenja bi se pa lahko.obrnila tudi proti Čankaj-šeku, ki ga kantonski poglavarji Itak zelo neradi gledajo. Cankajšek je hitro sporočil velesilam, da absolutno ni res, kar trdijo Kantonci, da namreč nankinška vlada namerava skleniti mir z Japon-; sko, in je obenem pozval kantonsko vlado, naj j obrambo severnega Kitaja prepusti njemu, dočim ! naj bi sc kantonsko divizije uporabilo za borbo i proti komunistom, ki so sc polastili province Kvansi, kjer žc osem mesecev neovirano pašujejo.
Japonci ohkotjujejo Peking
Spričo tega jc popolnoma izključeno da bi I moglo priti med japonsko vlado in Čankajšekovim neoficieliiim pooblaščencem, generalom tluang Fu, do premirja, četudi bi ga Cankajšek hotel, ampak bo japonska armada, ako /o ni, v kratkem vkorakala v Peking, to pa že zaradi lega. da prepreči, da ne bi Kantonci pošiljali še nadaljnjih ojačenj z juga. Na to kaže že dejstvo, da je 51. japonska divizija, ki se je, prodirajoč proti Pekingu s severo-zapada, utaborila kakih 15 km pred mestom, sedaj napravila diverzijo proti jugozupadu, bržčas z namenom, da Kantonce odreže od mesta in preseka železniško zvezo iz. juga na Peking. Mod tem pa bosta ostali dve japonski diviziji, severna in severovzhodna, Peking zasedli.
Tudi drugod s?abo
Še prej pa utegnejo Japonci zasesti Tijencin, v katerem vlada popolna anarhija. Tam so namreč nacionalisti, potem ko so izvršili dva bombna atentata, ubili vojaškega guvernerja Ju Sen Čunga, ki jo imel namero, da Japonec spusti v liieslo, ker nikakor ni liotel, da bi mesto, v katerem so ogromna gospodarska bogastva, trpelo. Ni treba posebič povedati, da so inozenici, med katerimi jo največ Američanov, mesto deloma zapustili, deloma pa se zatekli v ameriško koncesijo.
V 24 urah je torej treba pričakovati odločilnih dogodkov.
Nedolžne žrtve podivjanih hitlerjevcev
ш Dr. Gertich ni
Monakovo, 20. moja.
7.c večkrat je bilo javljeno, da jc znani kato-ii-1. publicist dr. Gerlich podlegel ranam, ki so mu jih zadali hitlerjevci o priliki njegove aretacije. Toda vest ni čisto resnična. Dr.' Gerlich jc listal pri življenju. Toda zgubil je eno oko, ker „a je eden hitlerjevcev sunil v glavo s čevljem in nn razbil očala, katerih drobci so se mu zasadili v oko. Zdravniki se boje, da mu bo odpovedalo tudi drugo oko in da bo popolnoma oslepel. Njegov i ženi dosedaj niso dovolili, dn bi ga smela obi-kati. Dr. Gerlich jo že dva meseca v policijskem zaporu, še do danes ni bil izročen preiskovalnemu sodniku.
Dr Gerlich je eden najbolj nadarjenih kato-i cili bavarskih časnikarjev. Prvotno je bil v uredništvu Miinchner neueste Nachrichtem . Dogodki v Konner.sreuthu, katerim .je posvetil posebno pažnjo in o njih tudi mnogo pisal, pa eo ga nagnali k odločnemu katolicizmu. Zapustil je uredništvo Miinchner neueste Nachrichten«, ki je glavni liberalni organ na Bavarskem in pričel izdajati revijo 11er gerade Weg , v kateri je odločno branit katoliška načela in napisal več pomembnih razprav o idejni zvezi med komunizmom in hitle-lijanstvom. Vse to mu je nakopalo srdite nasprot-
Občni zbor „Domagoja"
Zagreb, 22. maja. ž. Včeraj ob 1(1 je bil glavni letni občni zbor starešinstva Domagoja«. Občnemu zboru je predsedoval dr. Ljubomir Marakovič, ki je poeebno naglašal pomen 4. kongresa slovanskih katol. akademikov in starešinstva, ki je bil lani v Zagrebu. Iz. tajniškega poročila je bilo razvidno, da so bila diocezanska zborovanja starešinstva v Zagrebu, Splitu in Mostarju. Društvo šteje ;150 članov. Izvoljen je bil nov odbor z dr. Fuksom na relu, tajnik pa je estai dr. Mario Matulič.
Seja Tarifnega odbora
Ljubljana, 22. maja." AA. Danes se je v Ljubljani vršila prva seja tretjega plenuma tarifnega odbora. Sejo je otvoril predsednik tarifnega odbora in ravnatelj ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani g. Josip Cugmtis s temi besedami:
To zasedanje tarifnega odbora, ki se vrši siste-uatsko in po programu, je danes pred zaključkom. i)o zdaj se je ustvarila železniška tarifna literatura, Iti vpošteva naše čisto gospodarske razmere in po-rebe, ki ni odvisna od tujih vplivov in ki bo te-uolj za vaše sedanje objektivno in strokovno delo.
Zdaj stojimo pred sprejetjem definitivnega 'klopa o zelo kočljivem vprašanju. Zato mora biti lašo sedanje delo do skrajnosti objektivno in vestno. Pri tem ne sinemo" zaiti v napako mnogih strokovnjakov, da v tarifni politiki namreč sploji ni potrebno poslušati gospodarstvenikov, češ da le-ti zmerom zahtevajo znižanje tarif. Res je, da gospodarstveniki največkrat zahtevajo tarifne olajšave, toda to svoje zahteve morajo tudi utemeljiti Saj z.a tarifnega politika ni glavno tisto, kaj so zahteva. temveč ono. s čimer se zahteva utemeljuje.
Za naše sedanje delo bodo torej merodajni argumenti, ki so jih zbrale dosedanje ankete.
Tarifni odbor je dozdaj zadostno dokumentiral smotrnost svoje ponovne ustanovitve. Prepričan som. da bomo s svojim strokovnim, resnim in »bjeklivnim delom prepričali ludi današnje pesimiste o potrebi le ustanove za nas.
Potem se ie g. Cugnius posebej zahvalil dr. Luju Karantenskemu, nakar se je nadalirvalo strokovno delo tarifnega odbora.
ltike v lvitlerjevskcm laboru, ki so sklenili maščevanje.
Že 9. marca zvečer, šo preden se jc izvršil državni udar nad bavarsko vlado, se jo pojavila oborožena tolpa hitlerjevcev v tiskarni, ki jc tiskala Gerlichovo revijo, plenila po uredniških prostorih in z revolverji v roki zahtevala pisatelja. Sredi nezaslišanega sramotenjn so ga hitlerjevci pobili na tla, tako da je bil hitro ves v krvi. Pol nezavestnega so nato s škernji brcali v glavo in trebuh, ga sramotili in si pri letu delili cigarete, vzete iz njegovega pisalnika. Nato so ga odnesli v neko drugo sobo in ga znova do nezavesti pretepli. Nato so ga v avtomobilu odpeljali na policijo.
Zgodaj v jurtro drugega dne se je oddelek hitlerjevcev pojavil pred njegovim stanovanjem. Njegova žena, ki je paralitična, jim jc radi razbijanja po vratih in močnega zvonenja morala odpreti, nakar so se vsuli po stanovanju, razbili vso opravo in pohištvo, prebrskali vse dokumente in spise, niso pa odgovorili Gerlichovi giospej na vprašanje, kaj in kako je z njenim možem. Kot omenjeno, še do danes ni smela z njim govoriti.
Slučaj katoliškega "časnikarja Gerlicha na odvraten način kaže miselnost Hitlerjevih pristašev in meče temne sence na takozvnno nacionalno revolucijo.	Dr. W.
Jttgoslovrmska narodna strank®
Beigrad. 22. maja. 1. jugoslovanski narodni klub je pričel / delom za organiziranje Jugoslovanske narodne stranke. Poslanci tega kluba so skoro vsak dan korporalivno z&ruiii v svojih klubskih prostorih, kjer pretresajo vsa aktualna vprašanja. Da bi delo na osnovanju stranke čim bolj pospešili, so včeraj izvolili poseben akcijski odbor, ki vodi vsa dela za ustanavljanje stranke, in več sekcij, tako sekcijo za organiziranje, k'i ima nalogo, da ustanov i v vseli okrajih v državi akcijske odbore, ki bodo širili načela nove stranke in zbirali pristaše, dalje sekcijo za propagando, ki ima nalogo, da pripravi oglas, ki bo objavljen narodu, ter da zbira potrebni materi jal in sredstva z.a ustanovitev strankinega glasila, ki bo pričelo izhajati žc prihodnji teden, ter sekcijo za financiranje, ki bo zbirala od pristašev in prijateljev stranko denarna sredstva . Nn čelu akcijskega odbora je Svctislav llodžora, podpredsedniku sta tir. I.ukiè in dr. Bačič, tajniki so dr. Ivcšeljcvlč, Josip Stnžič in Drugovič. blagajnik je Jovun Misirlič. V akcijskem odboru je mula i je še več članov, deloma poslancev Jugoslovanskega narodnega kluba.
Smrtni padec
Celje, 22. maja,
Nocoj okoli pol sedmih je vozil Rakušev tovorni avto, naložen z zaboji, i:-. Muribora proti Celju. Na zabojih zadaj je sedel Maks Žerjav, uslužbenec tvrdke Wciner, V Šmarjeli na nekem ovinku pa je Žerjav padel z avtomobila na glavo na tla in ostal na mestu mrtev. Prebil si je lobanjo. Takoj so poklicali celjsko reševalno postajo, ki se jc s svojim avtomobilom podala na kraj nesreče, toda se vrnila brez ponesrečenca, ker so ugotovili, da je bil padec smrten.
Beigrad, 22. maja. 1. Kakor je Vas dopisnik zc včeraj poročal, bodo 28. maja z ozirom na vedno večjo agresivnost revizionistov v Belgradu, Z;i-lirebu in Ljubljani veliki protircvizionislični shodi.
Človek bi mislil, da smo se Slovenci iz zgodovine česa naučili, a je že tako, da se stare bolezni med nami kronično ponavljajo, šušlja se zadnje raso po naših kavarnah in omizjih, dn so nekateri modrijani med muni našli, kako svojčas v Avstriji, državi nevarno čitanko, da je že sojena iu podobnega voč. Spočetka kar nismo mogli verjeli, zlasti no, ko smo zvedeli, da gre za čisto novo knjigo, ki je bila šele preteklo poletje odobrena od prosv. min. Sn. br. 25866 z, dno 24. avg. 1982'; to je Slov o u s k a č i t a n k a in s I o v il i e n za 11. razred srednjih in -orodnih šol, ki so jo sestavili Bajec, Kolarlf, Rupel. Sovfe in šolar. Nnšn kulturna itt literarna kritika posveča' odločno premalo pauije našim šolskim knjigam, kakor da je lo le zadeva šolo in ne tudi vso javnosti, ki , mora pri našem šolstvu budno sodelovati; tako jo prezrla marsikaj, kar bi bilo vrt dno njene pozornosti. Zalo jo toliko laže delo tistih neodgovornih faktorjev, ki so boje javnosti in šušmarijo zahrbtno. Vprašujemo se: kako je mogoče, da se po letu dni nenadoma pojavijo očitki zoper od ministrstva odobreno čitanko, ko vendar to pontenja nezaupnico vsem našiim oblastem, zlasti še taki očitki, kakor da je knjiga kar naenkrat nevarna pntriatični vzgoji naše mladine! Očitajo ji menda, da jr I. odveč uvodna beseda, 2. da jo premalo srbohrvatskega in 8. rodoljubnega berila. Poglejmo si čitanko in ta dva očitka!
Na prvi strani Čitanke beremo posvetilo iz Cankarjevega dvmeiila , kjer pisatelj s prisrčno toploto in ljubeznijo govori o lepoti Triglava do Gorjancev, kjer poveličuje slovensko besedo. Zakaj so jo setavljalei postavili nn prvo stran in v posvetilo knjige? Zato, ker smatrajo za najprimitiv-nejšo narvno dolžnost, tla vsakdo ljubi svoj dom in svoj materin jezik, ker je brez. le ljubezni človek nesposoben vsake pravilne ljubezui do državo iu do drugih jezikov. Pa bo kdo ugovarjal: nli naša domovina iti samo zemlja v omenjenih mejah, naša domovina je vsa Jugoslavija. Tega nihče no taji. Ali kaj moremo zato, če slovensko govoreči ljudje bivajo lo na tem ozemlju in nc na desetkrat večjem? Ozemlje, kjer uspeva kaka rastlina, imenujemo njeno domovino, kjer prebiva kak rod ali nared, imenujemo njegovo domovino; ali naj samo slovensko govoreči ljudje nimajo svoje domovine? Kaj pa jo potem io ozemlje nam Slovencem, če ne domovina?
Morda bo kdo ugovarjaj; saj je vse to res, ali sestavek ne sodi v čitanko in najmanj na odlično mesto; preblizu je političnim vprašanjem. Vsako zvezo s političnimi vprašanji je treba odločno zavrniti, zakaj politicum je to lo tistemu, ki je izgubil pravilen odnos in resnično ljubezen do svojega materinega jezika. Kdo naj goji v mladem srcu ljubezen do slovenščine, ki jo po ustavi srbohrvaščini enakopraven jezik in uživa z njo čast državnega jezika, če no ravno slovenska čitanka? Mar se goji s tem kaka nestrpnost? Mar ne priznava Cankar sam, da bogatejši so pač drugi jeziki, pravijo tudi, da milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo»? Dolžnost in ljubezen do naše skupne Jugoslavijo nam veleva, da gojimo globoko ljubezen do domače materine besede, zakaj le njej se moramo zahvaliti, da smo danes sestavni tlel naše kraljevine! Ko bi lic bili gojili in branili naše besedo dolga stoletja pred vsemi napadi in nasprotniki, bi no bili doživeli velikega due osvobojenja, bi bili žo davno omahnili germanskemu orjaku v naročje. Čo naj dijak svoj materin jezik res ljubi in se ga res uči s tisto ljubeznijo, ki jo poudarja tudi učni načrt, jc treba poiskati najlepšega, s čimer mu moreš omiliti domačo besedo. Cankarjev sestavek je v toni pogledu zares biser lopote in diha iz njega vsa veličina pravega umetnika. Sestavek spada prav tako v čitanko kakor Slomškova beseda koroškim Slovencem o binkoštih leta 1838, kakor Strossmayer-jevo besede o domoljublju, ki jih najdeš v prvi čitanki istih sestavljalcev. Ta ljubezen do lastnega materinega jezika mora vznikniti v vsakem mladem srcu, če hočemo, da ne bo odtrgana od zemlje in družbe, ki je bistveni seetavni del Jugoslavije. Kdor torej trdi, da je ta uvodna beseda odveč, ne trdi nič več in nič manj, kakor da je ljubezen do materinega jezika nekaj prepovedanega, državi nevarnega, drugim škodljivega, kar so take go-rostas-nosti, da so jim mora čuditi in smejati vsak količkaj resen človek!
Nekateri se spotikajo ob čitanki, češ, nič srbohrvaškega ni v njej. Ta nepotrebna in nerazumljiva skrb za srbohrvaščino jc čisto odveč. Mar ne vedo ti ljudje, da se na naših srednjih šolah poučuje srbohrvatski jezik kot samostojen predmet dve uri mi teden, Res je, da imajo srbskohrvatske čitanke tudi po nekaj slovenskih sestavkov, a to le zalo, ker so taiti slovenščina ne poučuje samostojno. Tudi so nam te čitanke naravnost tsvarilni zgled, kako usodno je, če se mešata ta dva jezika v isti knjigi, zakaj napak v besedilih in razlagah kor mrgoli. Zato jo neprimerno bolje, da se vsak jezik obravnava v posebni, skrbno in dobro prirejeni knjigi. Vrhu tega pa jo še očitek neresničen v toliko, v kolikor je v knjigi vendar le zastopanih tudi nekaj srbskih iti hrvatskih pisateljev.
Premalo rodoljubnega berila Jc nekaterim v teli čitankah. Tu smo spet ob tistem starem vprašanju, ki je za resnega človeka žo davno rešeno: pri šolskem patriotizmu. Samo nekaj osnovnih misli bi zapisal o tem vprašanju. Pri vsakem pouku moramo ločiti učni in vzgojni namen. Učni namen pri slovenščini je ta, da se dijak privadi čim boljš-i rab i slovenščine v govoru in pismu, da mu postane kar se tla gibčno izrazno sredstvo; vzgojni namen jo z učnim zelo tesno zvezan: gojili mora v dijaku duhovni svet mišljenja in čustvovanja. da napravi iz njega čim boljšega človeka v individualnem in socialnem pogledu. Sredstva, ki naj z njimi dosega svoj vzgojni namen, pa niso čisto poljubna, marveč se. mora pouk opirati predvsem na miselne in estetske vrednote, ki jih bc-I vilo mora vsebovati. V vzgojnem pogledu moramo vedeti že ob nnjprimitivnojšili psiholoških pravilih, tla mlad duh ne prenese nobene sile, da mu omrzi vso vsiljeno; zato je tak patriotizem«, ki se. jc ponujal lire/, vseli estetskih in etično globokih vrednot, vzgojno brezpomemben in dijaku rajši prignusi kakor omili nekaj, kar bi mu moralo hiti res sveto. Ljubezen do domovine sc ne moro iu no i sme dijaku pridigovati abstraktno, marveč jo je treba konkretno vezati na vse tisto, kar tvori imso domovino, tisto domovino, ki jn vzvišena liad vse prigndnn, nafl vse človeško majhno! Zato jo uvodna beseda Iv. Cankarja naravnost zgledno borilo, ker oživlja v dijaku z. vso plemenitostjo lepe besede korenino takega čustvovanja. Kdor ne bo ljubil konltietnn svoje rodne zemlje, kdor ne ljulii kon-krel i.) vojega rodu. je izrvuno drevo, je človek lirez iin.'.nrn in lirez domovine iu brc« pomena in vrt Ii za tirtavo. S tega razgledu pa je napadi . (ilunku naravnost visoko patrioiivnit in lio-
' Kako prav ima. ko ob uinotiioslilo lepili in u -ino bogatih berilih goji ljubezen do zemlje,
do domačega dela, do domače hiše. do domačih navad; naravnost vzorno berilo z.a vzbujanje tako globoke, človečansko in etično plemenito ljubezni do domovino je Cankarjevo borilo O domovina, ti si kakor zdravje , ki ga srečate že tudi po s r b« k o h r v а t s k i h čitankah! Le preglejte v berilu skupino beril Dom in domovina., pa boste videli, kitko vzvišeno in pravilno pojmuje čitank i svojo dolžnost domovinske vzgojo!
Naj povemo še eno misel, ki jo je Iroba "upoštevali ob tem vprašan ju domovinske vzgoje. Dokler ni dijak etično globoko zakoreninjen, toliko časa ie nesposoben z.a resnično in pravilno občuteno ljubezen do domovine.
Nniiieil naši šoli bodi v tem pogledu vedno jasno preti oènii: vzgajati iz globokih n ravnili kotoniti plemenitega človeka, ki bo vedel, kaj sme in kaj moril, ki bo vedel. ka,i so njegove iiravioc in dolžnosti v domu. družbi in domovini.
Lišiii proces
Beigrad, 22. maja 1. Davi se je pričel pred dr-z.avnim sodiščem za zuščito države proces proli prvi skupini liških vsta.šcv, ki so pripravljali v naši državi revolucijo, s katero so hoteli ločili Hrvatsko od državne celote. Na zatožni klopi sedi sedem obtožencev, in sicer: Julij Lenac, brivski pomočnik iz Scnja, Vladimir Sečka, češkoslovaški državljan, trgovski pomočnik iz Senja, Anton Dobrila, poštni uradnik v Senju, Drago Vlabovič, trgovski proku. rist iz. Senja, Ivica Dragičcvič, ravnatelj Senjskc posojilnice iz Senja, Nikola Rupčič, slušatelj gozdarske fakultete, iz Sinca, in Avgust Juin, jurisi iz, Zagreba. Obtožnica očita Lcncu, Sečku ia Dobrili, da so v začelkti leta 1932 stopili na Reki v stike z Ladislavom Servacijem in drugimi emigranti, ki vodijo od tam akcijo za ločitev dela naše države od skupnosti, nudeč svojim pristašem v to svrho orožje, eksploziv, revolucionarne letake, časopise itd., 1er da so obenem na Reki prisegli Servaciju zvestobo. Pri lej priliki so ludi vstopili v društvo : Vstaš«, katerega statuti določajo v prvi točki: Hrvatski vstaši imajo nalogo, z oboroženo vstajo osvobodili Hrvatsko izpod tujega jarma, da poslano popolnoma samostojna in neodvisna država v obsegu svojega naroda in zgodovinskega področju, Nadalje očita obtožnica Sečku, Dobrili in Vlahovi-ču, da so leta 1932 v Senju v nekem gozdu prejeli od neznanca dva zaboja, v katerih jc bilo pel peklenskih strojev, sedem revolverjev, sedem zabojev municijc, 756 nabojev, 14 šaržerjev, ki so vsebovali vsak po osem nabojev, osem bomb, večje število propagandnih letakov in list »Grič«.-. Lenac, Sečka in Dobrila so storili zločin po členu 1, točka 5 zakona o zaščiti javne varnosti in zločin po členu 1, točka 2 istega zakona, Sečko, Dobrila in Vlahovič pa šc zločin iz člena 1, točka 6 istega zakona, ivica Dragičcvič, Nikola Rupčič in Avgust Juta sedijo ua zatožni klopi zato, ker so vedeli za dejanja ostalih obtožencev, pa tega niso naznanili oblastem. Po prečitanju obtožnice in po obširni obrazložitvi jc predsednik senala dr. Arnerič pričel zasliševati obtoženca po vrstnem redu, kakor so v obtožnici. V teku današnjega dne so bili zaslišani Julij Lenac, Vladimir Scčko in Ante Dobrila.
Iilob
Iz učiteljske sktžb'e
Beigrad, 22. maja. 1. Iz S. v 7. položajno skupino so napredovali sledeči učilelji in učiteljice: Ltiz.a-beta Bertoncelj, Kovor; Ljudmila Jenko, Mirna; Iv. Jarnovič, Ligojna; Marija Jan, Preserjc; Ciril Anio-lovič, Dobova; Franjo Benedičič, Ž.elczniKi; Marija Bonča, Sevnica; Alojz Vuk, Vrhnika; Jc. ipma Er-ker, Livold; Angelo Belančič, Fram; Josipinn Ivaii-čič, Sv. Vid; Stanislav Višner, Črešnjcvci; Marija Vardjan, Semič; Valerija Hrovat, Komenda; Bogomir Ferko, Sv. Miklavž; Leopold Fnganel, SU;-lonci; Gabrijela Filipič, Preserje; Marija Hočevar, Velike Lašče; Franja Hvalal, Krtina; Olga Hor'vnl, Trbovlje; Marija Flego, Vič; Friderik Ilogler, Marija Klina, Zagorje; Ernestina Gorup, Sv. Fiorijan; llorne-zija Droč, Jarenina; Marjeta DrašaL Slivnica; Elvira Dolinar, Velika Dolina: Marija Žagar, Franc Lasie, Kranj; Helena Lokar, Ljubljana; Josipina Ztr-icrni'-., Veliki Bcčkerek; Franc Šukovec, štuihcl; .Marija Uglič, Bizeljsko; Ferdinand Vidmar, Sv. Len.-rt; Majda Bončina, Dolenja vas; Marija Uhlir, Sadra-žica; Ana Cirman, Žiri; Alojz Šolju, Bela ce.'' . v; Marija Zdolšek, Sv. Jurij; Marija Cirman, Dobrova; Peter Obersnu, Vrhnika; Antonija Završnik, Vrhnika; Marija Zalar, Metlika; Miroslav Zor, Sv. Peter; Berla Uršič, Metlika; Viktor Engelsberger, Por i •-niča; Štefan Šajn, Jezero; Rozalija Šinigoj, Dolenji Logatec; Angela Kunsllcr, Polšiiik; Franc Kromer, Škale; Rudolf Kovačič, Vinica; Bogomil Klek, Maj-šperk; Krna Kosi, Maribor; Franc Kovačič, Šniarhri; Josip Kolarič, Št. Vid; Anton Miklavc, Brcz :vica; Ivan Megla, Sv. Lenart; Janko Malešič, Sko: l an; Vlasta Maslcc, Celje; Marija Pavelšck, RačI; Antonija Pučnik, Gizela Polbič, Gornje Sliveče; L-.opol-dina Počkaj, Sv. "Ksavcr; Danica Pokom, Moš.\i'.:; Pavla Planinšek, Ljubljana; Amalija PodgorSek, i o-njice; Marija Počlcovšck, Vrhnika; Josipinn Prekvh, Ljubljana; Cirila Berič, Ljubljana; Marija Pe. k, Brc ž ice; Josip Prijatelj, Velike Lašče; Nikolaj Г o-stov, Mošnje; Julija Novak, Trbovlje; Rudolt ŠL"-fanček, Slivice; Julija Štibler, Scrpiči; Zora Čerčck, Marenberg; Rado Resman, Stopovcc; Marija Re.", Topolce; Ivan Sumperer, Stara cerkev; Leonzld Sneli, Šmarje pri Jelšah; \ngela Cirnik, Dovje; Marija Šlraus, Rajhenburg; Ludovik Štumf, Sv. Anton.
HrvaSi roma o v R'm
Zagreb, 22. maja. Ž. Davi ob 7.Г5 so odpotovali iz Zagreba hrvaški romarji v Rini. Pr-.'1 odhodom so - • udeležili službe božje, nakar so romarji, 80!) po številu, odpnolvali. V SušrAu se jim pridruži druga skupina. V Rini so prisp?li ž" nadškof dr. Bnuer. sitbctiški Ikof dr. Lajčo Bul», liovič, banialuSki škof Olo GariČ in šibeniški Škof Joroniin Mtlela. Z romarji jo odpotoval |.-riž-.vski škof dr. Dionizije Nja.radi s spremstvom. Komarji pridejo ob 0.10 v Rim in hn-io sprejeli v uv.iiienco prt sv. očetu v sredo, dne 24. maja'ob (i popoldne.
Bukarešta. 22. maja. AA. Rador poroča: Včeraj so se v Bukarešti vršile manifestacije, kivkršuih prestolnica doslej Še ni vMeln. 20:).Г.!);ј članov organizacije namilile kmetske stranke jo dofilirulo pred šefom vlade Vnjdo Vojevi lom. Celili V niso razne kmetske delegaci je prihajale iz. v seli krajev državo v ineslo. Ogromno množico ljudi jo pripeljalo v Bukarešto Ht) posebnih vlakov, liinego so jih pa pripeljali tudi avtmbusi, nvtronoblii in ца. vadili vozovi.
Dunajska vremenska napoved: Zopet e bo pooblačilo, pozneje pa bo ponekod deževalo. Verjetne so ludi nevihte. 1 cmperaliira sc bo znižala.
ZngrebSka vremenska napoved: Lahno obluč-no, precej stalno in zmerno toplo.
Obupen položaj velenjskih rudarjev
Pomanjkanje in lakota tudi v Velenjah
Tudi rudarski upokojenci ne dobivajo prejemkov
Sledovi kneza Miloša Obrenovića v Ljubljani
Šoštanj, 20. maja 1933.
Položaj delavstva pri državnem rudniku v Velenju se je že od 1. 1923, ko je bilo drugod konjunkturno stanje še zelo stabilno in zadovoljivo, stalno slabšal in padel v letošnjem letu v skrajne nižine. Dočim je bilo 1. 1923 zaposleni Ii blizu 900 delovnih moči, se je v sledečih letih število skokoma krčilo; v letošnjem letu zaposluje rudnik komaj še 400 ljudi. Dočim je bilo 1. 1923 272 dni ali povprečno 24.7 mesečno, se stalež od tega leta clalje kljub nižjemu številu zaposljeneev vedno bolj zmanjšuje; po 1. 1923 je bilo letno 239 delovnikov ali mesečno le 19.9; v letih 1931-32 so bili meseci s samo 15 delovnimi dnevi, letos delajo še pod tem minimom: 13... To pomeni, da velenjski rudarji že 9 leto ne delajo vse delovne dni in da nimajo možnosti, da bi si zaslužili popolno, že itak skromno mezdo. Povprečni zaslužek velenjskega rudarja znaša dnevno, vševši vse odbitke za bratovsko skladnico, davke in dr., 30.— Din: pri 13 delavnikih zasluži torej 390 Din in s tem denarjem mora preživljati sebe in svojo družino. Po vseh teh številkah sodeč, je oči vid no, da se delavstvo ne more izogniti revščini in stradanju. Rudar se je zadolžil čez glavo, da je mogel sebi in svojim nabaviti obleke. Zadnji čas pa ne dobiva »na upanje» ničesar več. ker ne more odplačevati starih dolgov, tako da predstavljajo danes velenjski rudarji s svojimi družinami vred trumo nezadostno hranjenih, izčrpanih bitij. Po dosedanjih možnih ugotovitvah znašajo dolgovi rudarjev pri bližnjih trgovcih 434 000 Din.
Upov na zboljšanje pa ni. Grozijo še hujši
dnevi. Konsum premoga občutno pada. Prejšnja leta je konsumirala vsaj večina javnih ustunov premog iz Velenja. Tako so jemale razne bolnišnice (Maribor, Celje, Slovenjgradec). hranilnice, kaznilnice, magistrati (Ljubljana, Maribor, Ptuj), pošte, šole in druge ustanove mesečno nad 600 ton velenjskega premoga. Zadnji čas so vse te ustanove skoro popolnoma prenehale z odvzemom velenjskega premoga. Veliko upanja je dajalo zanočeto ojačenje velenjske električne centrale, ker bi se s tem dvignila lastna poraba premoga za 600—«00 vagonov mesečno. Zaradi ukinitve reparaejiskih dajatev na je nastal zastoj pri gradnji centrale, ki bi morala stopiti ojačena v obrat že lani.
V	obupnem stanju so tudi rudarji-upoko-jenci. Premogovnika v Znbukoviei in Velenju zadnje mesece ne plačujeta kot delodajalca zakonitih prispevkov Bratovski skladnici v Velenju, niti onih. ki se delavcem odtegujejo. Njun dolg Bratovski skladnimi znaša sedaj že 2.000.000 Din. Zato Bratovskn skladniea ne more več nakazovati unokojeneem — čez 400 no številu — krvavo zasluženih mesečnih prejemkov! Prizadetih se polašča pravcata panika. Intervenirali so nn raznih mestih in so bili povsod deležni obilo obljub.
V	življenje velenjskega rudarja se pošastno naseljuje pomanjkanje, glad. V dobi, ko se tolikokrat poudarja človečanska dostojanstvenost in ko je zemlja oblagodarjena z več ko dovolj ilobrinami, je sknroda absurdno moledovati milosti in podpore. Nnj bo mizerno življenje velenjskih rudarjev poklicanim dovolj glasen SOS, saj od obljub se živeti ne da.
f Župnik Jože Musi
Celje, 22. maja.
V nedeljo, dne 21. t. m. je ob 1 zjutraj umrl v celjski javni bolnišnici vitanjski župnik preč. g. Jože Musi.
Rajni se je rodil dne 25 decembra 1868 na Vranskfan iz trdne kmečke hiše. Gimnazijo je študiral v Celju,. po končani šesti šoli je pa moral k vojakom, kjer je služil dve leti. Po dovršeni vojaški službi je nadaljeval gimnazijske Študije zopej na celjski gimnaziji, nato pa po prestani maturi vstopil v mariborsko bogoslovje in bil dme 25. julija 1897 posvečen v mašnika. Kaplanoval je dve leti v Starem trgu. nato nad 14 let v šmartnem ob Paki, dne 1. julija 1914 je pa postal župnik v Vitanju. kjer je ost 11 do letošnje Velike noči, ko ga je bolezen pr silila, da je legel v bolniško posteljo.
Pokojni je bil goreč dušni pastir, zelo priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, bila ga je sama ljubeznivost. Živel je samo za cerkev in svoje, njemu v varstvo izročene ovčice. Skoraj 19 let je vodil lepo vitanjeko župnijo. Lepa poteza v značaju rajnega je bila njegova dobrosrčnost. Rad je pomagal revežem in marsikoga spravil h kruhu. Dobrote je delil tako, da ni znala levica kar je dala desnica. Staro, znamenito vitanjpko župno cerkev je dal po navodilih strokovnjaka, konservaitorja g. dr. Ste-leta lepo prenoviti.
Sredi dela ga je polož:la letos o Veliki noči nevarna bolezen — zastrupljenje krvi — n;i bolniško posleljo. Ko se mu je bolezen slabšala, je iskal pomeči v reljsiki bolnišnici, a bilo je žal prepozno. V nedeljo, dne 21. t. m. je ob 1 zjutraj po hudi bolezni in po več dni trajajočem smrtnem boju, dobro pripravljen za večnost, izdihnil svojo 'o'ago dušo. Pokojni zapušča dragega brata Alojzija. ki mu je dolgo vrsto let pomagal v dušnem pastinstvu in žalujoči sestri Katro in Pepco. Blagemu gospodu župniku naj sveti večna luč in naj mu dobri Bog poplača vsa njegova dobra dela, bratu in sestrama izrekamo 'skreno sožalje.
Poko.jne.ga so danes, na dan pogreba, prepeljali v Celju v Marijino cerkev, kjer je bil slovesno blagoslovljen, po blagoslovitvi pa so prepeljali njegove zemske ostanke na Vransko, kjer bo počival v rodni grudi in čakal večnega vstajenja.
Smola birmancev
Koč. Reka, 22. maja.
Prejšno nedeljo smo imeli pri nas birmo. Tudi iz vasi Ograja so peljali tja birmance. Naložili so jih na voz in pognali.
Na klancu od Morave proti Štalcerjem pa se je v diru vozu snelo kolo. Birmanci so zleteli deloma po vozu, deloma po tleh. No, hujšega le ni bilo kakor to, da sta dva birmanca odnesla manjše praske, ena birmanka, ki je na čuden način prišla pod botro, pa ima nategniene kite v vratu, kar pa tudi ne bo imelo večjih posledic. Vkljub nezgodi so se odpeljali k birmovanju.
Žalosten konec 76 letnega starčka
Novo mesto, 21. maja.
Franc Petrič iz Muhabera je bil dober posestnik in kovač. Zadnja leta pa je zlezel v dolgove ter mu je bila prodana pred nekaj meseci domačija. Od zdražbenega izkupička mu je ostalo nekaj denarja, katerega je izročil svoji hčeri, h kateri se je od sina preselil. Kakor se pa ni razumel s sinom, tako se tudi ni s hčerjo. Zadnjih 14 dni je blodil večinoma po Trški gori in iskal zatočišča pri raznih ljudeh. Zadnja dva dneva so ga pa pogrešili in ga iskali. Končno so ga našli v gozdu visečega na drevesu. Verjetno, da se mu je vsled ne-»reče in žalosti omračil um in je v takem stanju nesrečno končal. Danes so ga prepeljali v mrtva-Inico na pokoplišče v Prečni.
Požar
Ptuj, 20. maja.
Pretekli torek v pozni noči se je nenadoma fasvetilo nebo nad Ptujsko goro. Izbruhnil je polar v Stegovcih pri posestniku Ivanu Čepu. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ogenj pa je zajel bliskovito tudi stanovanjsko hišo. Zgorelo je vse do tal, kvišku štrli le ogorelo zidovje stanovanjske hiše. Vaščanom se je posrečilo rešiti le živino. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Maj-gperga, ki so krepko posegli vmes in požar omejili. Žrtev plamena je tudi obleka, perilo in precejšnja količina živil. Skoda znaša okrog 15.000 Din in je krita z zavarovalnino. V kolikor w je dosedaj dognalo, je ogenj zanetila zlobna roka iu «o orožniki zločincu že na sledi
Na obiskih po ljubljanskih antikvarijatih sem našel zanimivo sliko, o kateri javnost zelo malo ve, dasiravno bi morda zanimala posebno tiste, ki se bavijo z zgodovinskimi znamenitostmi iz preteklosti mesta Ljubljane.
Ljubljano so v preteklih časih obiskovale slavne in visoke osebnosti, rekel bi skoro, da je Ljubljana v prejšnjosti igrala v zgodovini zlasti po svojem položaju in evropskih razmerah važno vlogo.
Fout je in možje
koniiške in novocerkovške dekaniie
Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 28. t. m., bo na Gojki na Frankolovem
tabor iantovskih Marijinih kongregacij.
Spored tabora bo ta-le:
Ob 9 zjutraj se zberemo v župnijski cerkvi sv. Jožefa na Frankolovem, odkoder pojdemo v procesiji s kongregacije« o godbo iz Konjic na čelu na Gojko. Na Gojki bo imel ob 10 škofijski voditelj Marijinih kongregacij mil. gosp. stolni kanonik v Marboru Franc Časi pridigo in sv. mašo. Po sv. maši bo kratko zborovanje zunaj cerkve, na katerem podajo delegati Marijinih kongregacij poročilo o delovanju. Nato bosta pa govorila gg. dr. Josip J e r a j , profesoT bogoslovja v Mariboru irn dr. Fran V a t o v e c iz Maribora.
Možje in fantje, pokažite, da še bije v vaših prsih verno katoliško srce, zato se tega tabora udeležite iz obeli deknnij vsi do zadnjega!
Potrjena obsodba Ivane
Sevšek
Posestnikova žena Ivana Sevšek z Berinjeka pri Litiji je bila pred velikim senatom v Ljubljani ! obsojena na 7 let robije in v trajno izgubo državljanskih časti zaradi zastrupljenja svojega moža Ig acija. Pred mašo 26. junija lani mu je dala piti strihnin, pomešan v žganje.
Ivana Sevšek je proti sodbi vložila revizijo na stol sedmorice. V revizijskem spisu je navajala razloge, zakaj ni bila sodba pravilna, češ da je nejasna in nepopolna. Stol sedmorice je revizijo zavrnil in v polnem obsegu potrdil prvo sodbo. Ivano Sevšek bodo v kratkem prepeljali iz ljubljanskih zaporov v žensko kaznilnico v Begunje na Gorenjskem.
Znano je, katere visoke osebnosti so iskale v Ljub ljani gostoljublja, manj znano pa je ljubljansko gostovanje interesantnega gosta našega mesta — kneza Miloša Obrenoviča, ki je zapustil v Ljubljani sledove kakršnih ne v nobenem drugem mestu.
V antikvarijatu »Tician« na Sv. Petra cesti je portret kneza Miloša z napisom »Zum fiirsten Mi-losch«. Ta doprsna slika kneza Miloša, ki je signi-rana z imenom slikarja A. Karingerja, vzbuja zanimanje, kako je pravzaprav nastala.
Ko je bivši knez Miloš Obrenovič h koncu maja 1848. leta prispel z Dunaja skozi Gradec v Zagreb, je doživel neprijetnost, da so ga tamkaj zaprli. Avstrijska vlada ga je osumila, češ da drži z Madjari proti Hrvatom. Mislili so, da je namen njegovega potovanja organizirati srbske čete za vpad v južno Ogrsko in to s svojim sinom Mi-hajlom, ki je takrat prebival v Novem Sadu. Po 19 dnevnem zaporu, iz katerega je Miloša rešil Gaj, se je Miloš preselil s svojim spremstvom v
Trgovina „pri knezu Milošu" v Ljubhani pred 80 leti
Ljubljano, kjer je bil gostoljubno sprejet. Za časa njegovega petdnevnega bivanja v Ljubljani, so mu bile prirejane tople ovacije in dobrodošlice. Miloš, takrat najbogatejši človek na Balkanu, je bo gato obdaroval vse gostoljubne Ljubljančane na levo in desno. Stanoval je v »Avstrijskem dvoru« (Bahabirt). Kakor pa je razvideti iz nekega dokumenta je gostoval en ali dva dni tudi pri ljubljanski rodbini Karinger. In od tu izvira tudi portret kneza Miloša, katerega je slikal mladi slikar Karinger, sin gostoljubne družine, ki je povabila kneza Miloša na svoj dom.
Anton Karinger (1829—1870) je bil sin trgovske družine Karinger, rojen v hiši, kjer je dane« trgovina »Hamann« na Mestnem trgu. Bil je v tej dobi mlad slikar, ki se je baš vrnil iz Monako-vega, kjer je študiral slikarstvo. Knez Miloš je opazi! mladega slikarja in mu poklonil v zahvalo za gostoljubnost megove družine dragoceno kra-vatno iglo, ki je sedaj v ljubljanskem muzeju. Rodbini Karinger pa je knez daroval svojo sliko, katero je trgovec Karinger razstavil v svoji trgovini. V spomin na to je Karinger prekrstil tudi svojo trgovsko lirmo in jo imenoval odslej »Zum Fiirstevn Milosch«. To mu je seveda dovolil sam knez Miloš. Po petdnevnem bivanju v Ljubljani je odpotoval knez Miloš v Inomost. Rodbina Karinger je morala odposlali za njim svojega odposlanca, ki je zaprosil kneza Miloša za pismeno potrdilo, da sme trgovina nositi naslov »pri knezu Milošu«, da se Karinger tako izogne neprijetnostim od strani domačih oblasti.
V Draždanah je meseca septembra 1848 naročil knez svojemu tajniku, naj napiše zahvalo za gostoljublje v Ljubljani in dovoljenje z željo, da se trgovina imenuje po njegovem imenu. Ker knez Miloš ni znal pisati, je dokument trikrat podkrižal in oddal pismo državni oblasti z naročilom, da ga pošlje Karingerju v Ljubljano. Ta dokument je tudi še dobro ohranjen in se da lepo brati.
Medtem je mladi slikar Karinger izvrstno prekopiral od kneza Miloša podarjeni portret in ga razstavil v oknu trgovine svojega očeta, lo kopijo je podpisal s svojim imenom. Ako bi se originalni portret ne nahajal v ljubljanskem muzeju, bi se človek pač lahko premotil, kako je bilo mogoče izdelati tako dober portret v kratki dobi Miloševega bivanja v Ljubljani in to s tehniko, ki ni v skladu s Karingerjevo šolo.
Originalna slika kneza Miloša, katera se nahaja v ljubljanskem muzeju, predstavlja danes veliko vrednost v slikarskem in zgodovinskem oziru, je signirana z imenom Edvard Egerlh, — 1843.
Edvard Egerth je bil znamenit nemški slikar iz Prusije. Od njega je bilo slikanih več še danes ohranjenih slik nemških cesarjev in kraljev. Za časa bivanja kneza Miloša v Nemčiji je izvršil Egeeth tudi njegovo sliko. Miloš je to sliko velikodušno poklonil rodbini Karinger, — mladi Karinger pa je napravil kopijo za trgovino svojega očeta. Slika »Zum Fiirsten Miloš« kot kopija ni baš velike vrednosti, vendar je dokument dobe in bi bilo le želeti, da slika ne pride v tuje roke. Zato bi bilo želeti da jo odkupijo tukajšnje domač« oblasti.	Cvetkovič t
Prva smrtna žrtev na Ljubniku
26 letni Burdych Boguš iz Skof.e Loke
Rjavi alt črni damski boks čevelj.
Ant. Krisper
Mestni trg 26 Ljubljana Stritarjeva nI 1-3
Nesreča z molocikiom
Videm ob Savi, 19. maja 1983.
Včeraj popoldne ta se vozila Jože V. in Milan D. z motorjem iz Vidma proti Rajhenburgu. Na ovinku pri Marinču je gnal pred pred njima kravo I. M., ki je na motociklistov signal hotel preskočiti cesto. Vendar je bilo prepozno. Vrglo ga je v steno, dočim sta voznika padla v nižino pri železnici. I. M. si je pri padcu nategnil kite. Dobil je takoj zdravniško pomoč. Milana D. je V. prepeljal v krško bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da ima na-lomljeno in izpahnjeno nogo. Oba ponesrečenca sta izven nevarnosti.
Miši ugonabliajo
Mozelj, 21. maja.
Prav žalostna so polja. Luknja pri luknji. Greš po polju, pot ti prestrezajo miši, ena, dve, celo več. Vsako leto jih je nekaj, tako kot letos pa še nismo bili obdarovani z njimi.
Posebno koruzna polja so jih polna. Na nekaterih njivah so miši požrle čez polovico semena, drugod več ali manj.
Naš kmet se jih otresa, kakor sam najbolj ve in zna. Neki posestnik, ki je moral kar celo njivo še enkrat posejati s koruzo, nameče vsak večer nekaj koruz kar po vrhu zemlje, češ, da bodo miši ; najprej požrle potrošeno koruzo, bodo morda zadovoljne in pustile seme. Tako misli, da bo obvaroval seme do tja, ko bo dobro vskalilo, pozneje menda ni več tolike nevarnosti.
Drugod jih love v najrazličnejše pasti. Zvečer jih neso na njive, zjutraj pa pobero polne. Prav redek slučaj, da je katera prazna.
Posamezne vasi so jih na ta način že dokaj polovile, tudi mačke in psi so na delu, vprašanje le le, če bo vse to delo in vsa ta dobra volja mogla obvarovati polja mišjih zob. Jih bo le preveč. Toda, bolic nekaj kot nič — oo reklu: pomagaj si sami
Škofja Loka, 22. maja.
V	nedeljo 21. t. m. se je pripetila prva smrtna nesreča na cesti na Blegaš. Žrtev te nesreče je postal mladi 26-letni Burdych Boguš iz znane
! iekarnarjeve rodbine v Škofji Loki.
V	nedeljo zjutraj se je podal 7. večjo družbo • na Ljubnik. Z njim je šel tudi njegov brat Genči
Burdych. Proti večeru se je vračala vsa družba z Ljubnika. Vsi so se ustavili še nekoliko v Ga-brovcu nato pa odšli proti Škofji Loki. Kjer se i cepi kolovoz za novo oesto, se je Boguš ločil od družbe. To pa se ni pripetilo prvič, marveč je imel skoraj vedno navado, da je rajši sam hodil. In to je postalo ta večer zanj usodno. Družba je šla po spodnji poti.
Precej časa za tem, ko je prispela že vsa družba do tako zvane »Kobile«, je hotel drugi brat počakati Boguša. Kar hipoma začuje klice: Genči, Genči! Genči in še nekdo drug sta potem šla po grebenu navzgor, kjer sta plezala po skalah in iskala Boguša, seveda brezuspešno. Po dolgotrajnem iskanju in po velikem naporu utrujena sta spod ij na cesti zagledala več lučk. Bili so to fantje iz Gabrovega. ki so se vračali domov iz »Podpur-felce«. Klicali so navzgor, ali je kdo zgoraj, nakar sta se jima odzvala. Rekli so jima naj počakata, do bodo prišli ponje. Ko so prišli do njih, so jim povedali, da nekdo ves krvav leži na cesti.
Takoj je brat Genči vedel, da je to njegov orat Boguš. Hiteli so navzdol po stezi, napravili nosilnico in položili nanjo nezavestnega Boguša ter ga odnesli v dolino. Eden je hitel naprej, da je obvestil Pavla Hafnerja, ki je prišel z avtomobilom po ponesrečenca ter ga odpeljal na ponesrečencev dom. Vsaka zdravniška pomoč je bila
zaman. Ponesrečenec je imel od zadaj udrto lobanjo ter zlomljeno hrbtenico. Ves čas se ni |>o-polnoma nič zavedal in je približno ob pol 4 zjutraj izdihnil.
Kako se je zgodila nesreča, bo pač težko presoditi, ker ni bilo zraven nobenega očividca, pa tudi če bi bil, bi se ne dalo mnogo videti, ker je bila izredno temna noč. Pot. po kateri je šel ponesrečenec, je res nekoliko bolj strma a popolnoma nič nevarna. Nevarnost je v tein slučaju, če kdo zaide s poti vstran. Ni pa prav nič čudnega, da je zašel, prvič zato, ker je bila noč res zelo temna, drugič pa je Boguš še precej slabo videl. Poleg tega je bil še popolnoma sam. kar mu je v temni noči še povečalo nesigurnost v orientaciji, in je tako zašel s steze proti novi cesti. Plaziti se je moral skozi grmovje, a ni zapazil, da se nahaja tik nad cesto, ki je vsekana v živo skalo. Hipno mu je moralo zmanjkati tal in padel je približno 8—10 metrov globoko v cestni jarek, kjer je treščil z zadnjim delom lobanje ob skale, tam se še danes pozna mlakuža krvi. Nekateri poznejši obiskovalci tega kraja so našli njegova očala, ki so bila nepoškodovana in odtrgani pokrov od zapestne ure.
Vsem izletnikom, ki so že hodili kedaj na Ljubnik. bo ta kraj gotovo znan pod imenom »Kobila«. Drugi turisti pa, ki ne vedo kje je to, se gotovo spominjajo največje serpentine, kii jo dela cesta na Blegaš in na tistem mestu se je zgodila nesreča. V našem mestu se je pripetilo v poslednjih 6 mesecih res že precej tragičnih slučajev smrti. Človek res ne ve kedaj, kako in kje bo njegova zadnja ura. — Nesrečni rodbini naše iskreuo sožalje!
Velik požar v Drašičih
Metlika, 20. maja.
Velika nesreča je zadela danes prijazne Dra-šiče. Kdo ne pozna te solnčne vasice, ki čepi s svojo cerkvico med najlepšimi belokranjskimi gozdovi. Tako mirno je v popoldnevih na vasi, ker so pač vsi ljudje po svojem delu. In tedaj zazvoni za požar.
»V Drašičih gori!« je šel naenkrat glas po vseh okoliških vaseh. Bilo je okrog tričetrt na 3 popoldne. Prestrašeni in polni groze so tekli ljudje domov, vsi zbegani in obupani, zakaj danes pogoreti je dvakrat hudo! Ogenj je nastal v Pavlovičevem podu v Dolenjih Drašičih. Ker je bilo vse suho in je veliko slamnatih streh, je požar naenkrat zajel vso okolico. Poleg tega je še veter pritisnil, da je bilo zares obupno. Plameni so švigali po svojem bogatem plenu, ogorke je veter na daleč gnal. V hipu so bili vsi Dolenji Drašiči v nevarnosti. Ljudje so prestrašeni in vsi objokani reševali vse, kar so le mogli. Iznosili so vse premičnine in živino spustili iz vseh okoli stoječih hiš.
Kmalu so začeli prihajati ljudje gasit in reševat od vseh strani. Takoj so bili na mestu gasilci iz sosednjih vasi: iz Božakovega z brizgalno. Zelo so se potrudili zopet vrli gasilci iz sosednje Vivodine. Prihiteli so iz Rosalnic z brizgalno in še Metličani s svojo motorko. Tako, da je bilo z domačo vred kmalu
pet brizgaln na delu.
Vendar je bilo takoj videti, da se bo dal požar lc omejiti, ker preveč pogubno je žc ogenj zagrabil svoj plen. Do 4 se je z velikim naporom posrečilo
omejiti ogenj in sosednje hiše rešiti. Na sredi pa s« je videlo žalostno pogorišče. Ljudi sc je kar trlo; roka je bila pri roki, škaf pri škafu. Navzoč je bil sam g. okr. načelnik iz Metlike. Ljudje so žalostno gledali preostale ruševine, v katere je v eni uri divji požar spremenil njihovo imetje.
Najhujše je zadelo
mladega N e m a n i č a , kateremu je zgorelo vse, hiša in vsa gospodarska poslopja. In ravno ta dan se je iz Črnomlja vrnil na pogorišče! Pavlovi-č u je pogorel pod, Stankoviču hlev, p. d. K 1 o b č a r j u tudi hlev in Plutu gornja hiša. Ogenj se je oprijel tudi nekaterih sosednjih hiš oz. hlevov, pa so jih vrli gasilci in reševalci z vztrajnim in požrtvovalnim naporom rešili. Škoda jc gotovo zelo velika, bržkone nad pol milijona, in nesreča dvakrat huda, ker so letos že tako silno težki časi za Belokrajino.
Kljub vsemu pa moramo biti res zelo hvaležni gasilcem, ki so s svojim požrtvovalnim in napornim gašenjem rešili ne samo spodnje, ampak brez dvoma vsaj del gornje vasi. Posebno dobro so se odrezali Vivodinci s svojo motorko, brez katere bi bilo gašenje še veliko bolj težko in brezupno
To je žc tretji požar v naši okolici, zato jc ljudi tem bolj zadelo. Mnogi so bili vsi iz sebe ter kar trdi od strahu. Tako bi neka deklica kmalu prišla ob življenje. Ko je čula, da pri starem očetu gori, je prebledcla, kri se ji je vlila iz nosa in se je onesvestila. Vendar so jo kmalu spravili k zavesti.
Bog daj, da bi f«• bil kmalu konec težkih belokranjskih dnU
Ljubljanske vesti:
Doba neviht se bliža
Ljubljana, 22. maja.
Lclošnji majnik jc bil v splošnem zelo hladen in nevaren za razne kulture. Dostikrat je živo srebro v termometru zdrknilo prav blizu do ničle. Bilo je nevarno za nastop hujše slane. Hladno vreme pa ni nikakor vplivalo na boljšo rast rastlinja. Posevki se niso mogli tak» povoljno razvijati, ker je mraz vse tiščal k tlom. Nedelja je bila po dolgem času prvi dan, ko je solnce močneje pripekalo. Tudi danes dopoldne je nastopila prcccj huda vročina. Bilo je prav soparno. Termometer na živilskem trgu je kazal na prostem +28 C. Okoli poldneva se je nekoliko stemnilo in shladilo, Nad mestom je začelo prav ponižno rositi. Padlo Je nekaj kapljic dežja.
Včerajšnjo gorko nedeljo so mnogi kopalci izrabili, da so se solnčili in kopali na Savi in v
TA TEDEN	NOTIRAMO:
TAPETNO »LAt.C)	У.Л POHIŠTVO:
•j (vso Širine	130 Čili)
Moderni vzorci.....	. . ni Din 05.—. S5.—
	in Din 94.—. 105,—
Rips črtast (za tapete) . .	.... m Din 110.—
Prima Kvaliteto / cIcLrantn	mi
vzorci . .....	. lil Din 140.— lin 183—
\n j modernejše kvalitete kr	'.' m Din 130,— do 160,—
lani vzorci.....	
B lokali za (zustore)	
èrtasti ......	. m Din IDO,—
moderno ro/asii . . .	. in Din 133.— ilo 105.—
NAš POSEBNI ŠLAGER:	
Blago za kopalne plu.ščc.	širina 140 cm — mirni
apqrtni in »moderni vzorci	m oit Din 00.— iliitjc.
	SOVVAN
	МАМТЛКТШЛ
	LJUBLJANA
	MESTNI TKG 24
Ljubljanici. Bilo jc po raznih krajih do 500 kopalcev. Veliko število kopalcev sc jc odpeljalo v idilične Kctečc, kjer jc Sora izredno topla in zlasli dobra za revmatike, ker vsebuje mnogo železa. Mnogo izletnikov se jc v nedeljo zjutraj odpeljalo na Gorenjsko. Jutrnji gorenjski vlak je vozil 700 izletnikov; proti Kamniku sc jc odpeljalo 140, a na Dolenjsko 180. V splošnem pa jc bil promet na železnicah srednji. Kopalni vlaki bodo lakoj uvedeni, ko bo za kopalna sezono ugodnejše vreme.
Drugače prihaja doba vremenskih neviht in katastrof. Konec maja in prva polica junija sta j za polja in vinograde najnevarnejša, kajti prav v I tem času sc najraje vrste nevihte s točo. Nebo sc • hitro stemni. Po močni pripeki in sopari kar naglo prigrmi nevihta, ki je nezaželjena zlasti kmetu in vinogradniku.
Nova zastava šišenskih deklet
Lepo in prisrčno slavje je bilo v nedeljo dopoldne v Šiški, ko so slovesno blagoslovili novo zastavo šišenske dekliške Marijine kongregacije. O slavnosti je bolj obširno poročal že »Ponedelj-ski Slovenec . Primeren cerkveni govor je imel ob 10 dopoldne v napolnjeni cerkvi arhidijakon gosp. stolni kanonik in župnik dr. T. Klin ar, ki je nato blagoslovil novo zastavo. Po slovesni službi božji je bila v samostanski dvorani prisrčna akademija, ki so se je udeležile v velikem številu članice društva in starši. Spored so izvajale članice kongregacije in Marijin vrtec. Vse slovesnosti so se udeležile lu# zastopnice drugih ljubljanskih dekliških Marijinih kongregacij s šestimi zastavami.
Beračenje nese več ko poštepo deio
Pred dobrima dvema tednoma smo poročali, da je ljubljanska policija ustavila in izgnala iz Ljubljane več beračev iz južnih krajev, ki so tu nabirali dobrodelne prispevke na knjižice, pri tem pa prav dobro živeli, kvartopirili in še pošiljali domov po več slo dinarjev hkrati.
Tak berač je tudi 23 letni Luka Pcričič, doma ud Karlovca, ki ga je policija v nedeljo zvečer aretirala v Kolodvorski ulici. Pri njem so na policiji našli pri hišni preiskavi dve taki knjižici, s katerima je naljiral dobre darove. Žc iz knjižic samih je razvidno, da je šlo Peričiču prav dobro, znano pa jc, da večina darovalcev sploh nc zapiše svojih zneskov v te knjižice, temveč gleda, da se nadležnega prosilca čimprej znebi z majhnim darom. Našli so pri njem tudi dvoje potrdil, iz katerih jc razvidno, da je poslal prejšnji teden domov nič manj kakor 600 dinarjev.
Peričič jc bil pred dvema tednoma izgnan iz Ljubljane, pa se je zopet vrnil, prav dobro vedoč, da se v Ljubljani še da nekaj naberačiti. Pred mc-scci se je Pcričič pri delu ponesrečil in jc od tedaj invalid, vendar pa ne tak, da ne bi mogel delati, in je sam prostodušno priznal, da raje berači kakor da bi delal, ker mu to več nese in je ludi lažje.
Peričič bo najprej v Ljubljani kaznovan, nato pa izgnan. Seveda pa s tem šc ni rečeno, da sc ne bi zopet vrnil, čeprav mu bo to prepovedano.
0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najcencjc pri Preskcrju, Sv. Petra cesta 14.
Kai bo danes?
Drama: Zaprta.
Opera: Andre Chenier«. Red B. Kino Kodeljevo: Ob pol 9 > Rin tin tin . Samo ena predstava. Vslopina znižana.
Nočno službo imata lekarni: mr. Bohinec ded., Rimska cesta, mr. Kmet, Dunajska cesta (Sv. Krištof) in mr. Levstek, Resljeva cesta.
0 Poizkusne dušeslovne vaje se vrše nocoj na željo obiskovalcev ob 6 zvečer. Prosimo za obilno udeležbo! — Vodstvo seminarja za eksperimentalno psihologijo.
• Pogreb gospe Antonije Mrak. Gospe člani-nice kongregacije : Žalostne Matere Božje, pri sv. Florijanu naj se udeležijo pogreba umrle čla.-.ice Antonije Mrak, Gradišče št. 14. Pogreb bo v torek ob 4.
0 Akademijo v proslavo materinskega dne prirede gojenke državne učiteljske šole v Ljubljani — danes 23. maja ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Spored je bogat in izbran: sodelujejo najmanjše iz otroškega vrtca z ljubkim nastopom in največji s pesmijo in recitacijo. Ker je to družinski praznik našega centralnega vzgojnega zavoda in bo večer intimno lep, iskreno vabljeni vsi, ki se zanimajo za stremljenje naše mladine.
Spet me vidiš korenino ! Pa zakai? — Saj rad novem: Pijem S/amičevo vino, često tudi tam kar jem!
0 Trboveljski slavčki koncertirajo v Ljubljani v sredo, dne 24. t. m, Izvajajo vse one zbore bogatega svojega sporeda, ki so jih peli na tako krasno uspeli pevski turneji po Češkoslovaški in Dunaju. Občinstvo apozarjamo, da so na razpolago še sedeži po 35 in 30 Din in pa stojišča. Vsi ostali sedeži so razprodani. Predprodaja se vrši v knjigarni Glasbene Matice,
0 Podaljšek Aškerčeve ceste, ki so ga lani prebili skozi bivši Paichelnov vrt, so te dni izravnali in temeljito posuli. Vedno bolj se kaže, da bo postala ta cesta, ko bo enkrat še odstranjen del hiše, ki moli ob Fmonski cesti vanjo, glavna zveza med Tržaško cesto in Št. .lakobskim trgom, od-noKio s Karlovsko in Dolenjsko cesto. To je tembolj pomembno, ker bo treba prej nli slej misliti na direktno tramvajsko zvezo med Vičem in Dolenjskim kolodvorom. S tem pa bo treba preložiti tramvajsko progo z Rimske ceste na Aškerčevo cesto, lako da bi zavila proga za Šiško in Št. Vid proti Gradišču v Gorupovo ulico. Rimska cesta ni pripravna za tramvaj, ker je preozka in ker se v doglednem času ne bo razširila, Aškerčeva cesta pa je moderno uravnana in široka ccsta, na kateri se zlahka napravi dvojni tir.
0 Ravnikar jeva jama za evangeljskim pokopališčem ob Robbovi ulici se le zelo počasi manjša. Če se pomisli, da jo zasipavajo že skoro poldrugi mesec, je nara-nost čudno. Koliko maleri-jala je bilo treba izvoziti iz Ljubljanice, da se je rob jame za par metrov premaknil naprej. Zdai, ko dovažajo materijal z motorno silo, se jama hitreje zasipava. Na vzhodni in na zahodni strani — le ta doseza rob Robbove ulice — valijo dan na dan vse polno ilovice, izkopane v Ljubljanični strugi na dno 6 metrov globoke, 20 m široke in čez 100 metrov dolge jame. Tam, kjer se cepita tira, jn nastal oster kot, ki se pomika vsak dan naprej
OČESm ZDRAVNIK
DR. R, BASSm
LJUBLJANA, AL£KS3NORCWA 4 zopet redno ordïnïra^
Mariborske vesti:
Postajališče za letala
Zgradilev letališča v Mariboru ju načrt, ki se-jja ze kaj let nazaj, ko smo imeli tu še oblastno skupščino, Tukajšnji klub Naša krila si je prizadeval, da bi dobilo naše meslo letališče, prav tako mestna občina in tudi drugi lokalni faktorji. V tistih časih jo bilo še dovolj denarja v take s vrhe iti Maribor bi bil spričo velike podpore, ki s o jo razne oblasti obetale, letališče gotovo dobil, če bi vojaška oblast prostora na Teznu ne rabila za vežbališče. Primernejšega prostora za letališče pa v okolici ni bilo mogoče najti, odnosno. zgradba bi bila prišla z odkupitvijo potrebnega zemljišču predrago. Tuikrcit bi se bil naš civilni letalski promet ■/. inozemstvom, /.lasti s severnimi državami, predvsem usmeril preko Maribora, ker je imelo letalsko prometno društvo v načrtu, da smejo preko našega ozemlja prevažati potnike in pošto samo naša letala. Kakor rečeno, zgradba letališča jo takrat naletela na preveliko oviro, ker ni bilo mogočo najti drugega primernega vežbališča. — Sedaj pa jo tudi v înerodajnih krogih prodrlo spoznanje o važnosti letališča v obmejnem Mariboru in še
□ Seje Zveze mladih iuteligcutov .-e odslej vrše eb torkih ob 8 zvečer (ne več ob eredali ob 2 popoldne) in se prihodnja seja vrši žc danes, 23. t. m. cb K v prostorih Delavske zbornice (111. nadstropje, desno). Ker so seje radi bližajočega .se kongresu važne, prosimo zanesljive udeležbe vseh. — Nu Vncbohod, dne 25. t. ni. priredimo izlet k Sv. Križu. Podrobnejše informacije dobite v lokalu v sredo od 2—(1 popoldne. — Borzn dela za inteligenčne poklice posluje vsak ponedeljek, sredo in soboto od 2—4 popoldne Notam. — Jezikovni tečaj iz ruščino je ob ponedeljkih (ob 0), i/, poljščine pa ob sredah (ob 0). Vse podrobnejše izveste v poslovnih prostorih ob navedenih urah. Odbor.
Г] V korist igralcev. Jutri, v sredo zvečer v gledališču vprizoritev opeerto Adieu Mimi . — Predstava gre v korist Združenju gledaliških igralcev.
Mladina t boju proti jetiki. Tukajšnja Protituberkulozna liga je zanesla svoja prizadevanja, da usposobi prebivalstvo za boj proti jetiki pred vsem med mladino. Prireja velika mladinska predavanja za učence vseh mariborskih šol, na katerih razlaga mladini naloge in temelje boju proti jetiki znani specialist za pljučne bolezni dr. Vari. Te dni se je vršilo v unionski dvorani lako predavanje za obe gimnaziji, včeraj pa za učiteljišče iu učence meščanskih sol 1er Irgovske akademije. Predavanje pa je obiskalo ludi znatno število odraslih oseb.
Iz lin. sk. dijaškega semenišča, šolsko leto не bliža h koncu, zato tudi pri nas zaključujemo, kar «lilo tekom leta vadili. Dne 12. maja se je vršila ob pel osmih zvečer v K ar lino v i dvorani glasbenu produkcija z izbranim sporedom. Dijaki so pokazali, kaj so se naučili v petju in glasbi pod skrbnim vodstvom g. prof. II. Druzoviča. V nedeljo, dne 21. I. m. zjutraj pred sv. mašo pa je sprejel v semeniški kapeli naslovni škof dr. I. Tomažič M gojencev med kandidate, 15 pa med člane dijaške kongregacije Brezmadežne;. V lepem nagovoru je g. škof spodbujal vse navzoče dijake, naj bodo vedno zvesti Bogu. Jezusu in Mariji. Lepa slovesnost bo ostala vsem v trajnem spominu.
•■■жпаиванниваЕаапмпва
proti sredi jame. Ni pa pričakovati, da bo tretjina jame, ki jo označuje mišljeni podaljšek Detelove ulice, pred mesecem dni zasut. Ali bo izkopani materijal iz Ljubljanice zadostoval, dn se jama docela zasuje, pa je še vprašanje.
IZRABITE PRILOŽNOST!
Vse preostale pomladanske plašče odprodajam z
20"/,, popusta.
Gospodom nudim elegantne kamgarn obleke češke kakovosti že od 900 Din dalje. — K. PUČNIK, Šelenburgova ulica 1 (nasproti kavarne »Zvezda«).
0 Nesreča na cesti. Včeraj zjutraj se je pripetila na Frankopanski cesti nenavadna nesreča. Po cesti je vozil drva 21 letni brezposelni mehanik Jože Murlovič, sedaj zaposlen pri trgovcu z drvmi Ivanu Schlambergerju v Mostah, Ljubljanska ul. 26. Voz pa se je tako nerodno obrnil, da je zadelo oje Murloviča v trebuh s tako silo, da je fant obležal nezavesten. Ljudje so telefonirali po reševalni avto. Reševalci so res prišli, prav tedaj pa se je tudi Murlovič zavedel. Ko so ga hoteli naložiti na voz, so je Murlovič, čeprav ga je v trebuhu zelo bolele, pričel na vse prelege branili in reševalcem se res ni posrečilo prepričati ga, tako, da ni šel v bolnišnico.
0 Dipl. dentist Paul Vrankar Tavčarjeva 2/1. radi žtud. potovanja par dni odsoten.
;elos je bilo v projektu, du so zgradi poleg letališča v Ljubljani ludi zasilno postajališče za lelala v Kariboru. Hudi denarnih ovir se je moral načrt zgradbe preložiti nn prihodnje leto. Zato se bo letos gradilo samo ljubljansko letališče; prihodnje Ido .-o prično delu ludi v Mariboru. Tu bo zgradba v toliko lažja, ker jc prostor žc itak last vojaškega eni rja. Ogledala si ga je že ludi strokovna komisija, ki je ugotovila, da jc vse kar najprimernejše zu letalske namene, samo podaljšati ga bo treba v v.s"li smereh. Radi lega se bodo morali umakniti sekiri ki s|;uije\ drevored na spodnji strani, vsi gozdiči, ki sedaj obdajajo tezeuski travnik na treh straneh in morda bo treba preložili še nekaj zasilnih železniških tirov, ki so ostanki nekdanjega lezrnskega velikega premikalnega kolodvora, pa služijo sedaj le še za skladišče nerabnih železniških vozov. Seveda bo letališče služilo sedaj samo vojaškim in spertnim svrhom, dočim mednarodnega potniškega prometu šo ne bomo tako kmalu spravili prriko Maribora.
10 let vzgoje in pouku. Jutri, v sredo proslavi UikajtSnja III. deška osnovna šola na Ituški cesti štirideseto obletnico svoje vzgojnega delovanja. Slavijo prične ob petih popoldne v zavodovi telovadnici. Ob tej priliki izvaja šolski mladinski zbor speovigro Josipa Pet za Potovanje po domovini s spreniljevunjem klavirja in harmonija.
; Blagovni promet pada, osebni narašča, Mariborska carinarnica je izdala zanimivo statistiko o obmejnem blagovnem in osebnem prometu v zadnjih treh letih 1930, 1931 in 1932. Iz nje je razvidno padanje blagovnega prometa, oziroma uvoza v količini in vrednosti 1er naraščanje osebnega prometa. Sorazmerno so padali tudi dohodki carinarnici-, ki so znašali leta 1930 Din 116,107.134, leta 1931 šc Din 93,165.484 in leta 1932 pa samo Din 48,395.571. Depoziti izkazujejo \ lelu 1У30 Din 25,299.186, 1931 Din 17,233.094 in lani Din 10,866.864. Blagovni uvoz izkazuje naslednje številke: leta 1930 26.359 uvoznih deklaracij, 1931 19.989 in 1932 12.420. Izvoznih dcklaracij je bilo v istem času 3001, potem 2394 in lani še samo 1820. Poštnih paketov smo uvozili leta 1930 73.884 komadov, leta 1931 šc 50.710 komadov in lani samo 29.000 komadov. Glavni uvozni predmeti mariborske carinarnico so železo in železni proizvodi, premog za plinarne, tekstilne surovine, tekstilni stroji. Uvaža sc skozi Maribor največ iz Nemčije. Avstrije in Češkoslovaške. Izvažali smo žive svinje, živo živino, mesne proizvode, cijana-înit, kalcijev karbid, sveže sadje, zaklano perutnino. Izvoz je šel prav tako največ v Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško. — Osebni promet je znašal leta 1930 133.768 došlih in 134.795 odhajajočih potnikov, od tega 60.783 tranzitnih za Italijo in avstrijsko Koroško. Leta 1931 je došlo 136.052 popotnikov, odpotovalo jih je 137.508, tranzitiralo pa jc 55.648. Lansko leto je dopotovalo v našo državo skozi Maribor 112.693 popotnikov, odpotovalo jih je 113.329, tranzitiralo pa 40.666. Dasi jc potniški promet v številkah nekoliko nazadoval, se je znatno zmanjšal v tranzitu, tako da je taktično lani pripotovalo v našo državo več tujcev, kakor predlani ali leta 1930.
□	Kriza v pohorski kamenarski industriji. V granitnih kamnolomih v Ribnici na Pohorju nc more priti do sporazuma ined delavstvom in podjetniki. Te dni je bilo zopet odpuščeno znatno število delavcev, ki so pa bili v soboto po posredovanju mariborske izpostave Delavske zbornice deloma sprejeti nazaj v delo. Glavno vlogo ima v tem sporu mezdno vprašanje, dočim sta oba kamnoloma z naročili dobro založena.
□	Obisk na otoku narašča. Zadnjo nedeljo jc bilo v kopališču na Mariborskem otoku že prav živahno. Bilo je dovolj kopalcev, šc več pa izletnikov, ki so si zaenkrat ogledovali vodo v bazenih — iz restavracije. Šc nekaj toplih dni, pa bo otok zopet središče popoldanskega življenja.
□	Mladi in stâri umirajo. V Gregorčičevi 26 jc umrl v starosti 17 let dijak Herbert Blasnik. Pogreb bo danes ob 16 na magdalcnskcin pokopališču. — Na Ruški ccsti 45 jc umrla gospa Marija Nerat, ki jc dosegla starost 83 let. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz mrtvašnicc na magdalensko pokopališče. — Naj počivata v miru, žalujočim naše iskreno sožalje!
□	»Odlomek iz življenja Slovenske krajine.« K
včerajšnjemu poročilu pod leni naslovom dodajemo še sledeče: Ob prihodu je goste prvi pozdravil g. prof. Druzovič v imenu Ljudske univerze, ki jih jc povabila v Maribor. Gostje so prišli pod vodstvom g. šol. upravitelja Brcliha in njegove gospe. Po obedu jih je g. vikar Kolenc peljal na Slomškov grob in jim v jedrnatih besedah predstavil velikega pokojnika. Nalo jc dal vsakemu dve Slomškovi sličici, ki jih jc v ta namen dobil od prevzv. g. škofa dr. Tomažiča, in jim jc izročil tudi njegov pozdrav, ki jc goste zelo navdušil in razveselil.
KulturnS obzornik
тшшдпиишпјтштижпгп irimïï^niiiiiTïïiii'wimrwm
Dom in svet
Četrta številka Doma in sveta« je v nasprotju s prejšnjo številko, ki jc bila urejena bolj na esejistični podlagi, skoro izključno leposlovna. Žc na uvodnem mestu prinaša novelo Mirana Jar-c a , »P u s t o 1 o v c c«, motiv o človeku, ki jc postal radi nenadnega odpusta iz službe pustolovec. Novela je pisana v lirični prozi, ki ne pozna realne stvarnosti, marveč največ subjektivno refleksiven tok dejanja. — Frnnccta Bevka Krvaveče rane«, ki sc nadaljujejo iz prejšnjih zvezkov, nimajo one sile kot njegove dosedanje boljše stvaritve. Pesmi so prispevali Jože K a -sle lic (Pomladno soincc, Popolna, Heroica), Zdravko O c v i r k (Tako bi rad) in Joža Lov-r c n č i č (Aplikacija), od kalerih je prvi v ospredju. — Prav dobro šludijo o F r a n c c l u Bevku je napisal France K o b 1 a r. Za podlago si jc vzel nekaj zadnjih pisateljevih del, a od tu se je ogledal po bogali Bevkovi snovnosti (katero je razdelil v zgodovinsko fabulistično, meščansko problematično in kmetiško naturalistično skupino), slvari-teljni moči in umetniški usmerjenosti. Takih študij, dasiravno so objektivno težke, dokler pisatelj živi, sc vselej razveselimo, zakaj dajo nam enovit pogled na celoten pojav pisatelja. Za take študije pa je ravno Koblar s svojim kritičnim peresom najbolj pozvan, — Anton Breznik nadaljuje razpravo O časnikarski slovenščini«. To pol se ustavlja avlor ob Antonu Tomšiču, prvem uredniku »Slovenskega naroda« (2. apr. 1868), ki je imel razen Levstika in Jurčiča (ta dva sla pisala čislo slovenščino!) kaj mnogo sotrudnikov-ilircev. Zlasti po Beuslovcm sprejetju dualizma, so trepetali slo-
venski domoljubni razumniki za usodo slovenstva, ! zatorej so se začeli naslanjati Štajerci na južnoslo- i vansko zvezo, Kranjci in Primorci pa na rusko. In : lako so vnašali eni srbohrvatske, drugi pa ruske ; besede v slovenski književni jezik. Tc so seveda j ostale v rabi (saj so ponarodele) do današnjih dni, j Na vsak način moramo pozdraviti to veliko Brezni- { kovo delo za očiščenje slovenskega jezika. — V I »Razglcdniku. ocenjuje France Vodnik 13., 4. in ! 1 15. zvezek Cankarjevih Zbranih spisov«, J, Šolar i leposlovne knjige naših knjižnih družb, Jože Po- j gačnik pa Ozvaldovo -Osnvono psihologijo«. Tine | Dcbeljak nadaljuje zanimivo vprašanje srbsko-hr-vatske literature v odnosu do slovenske itd. V Iem ! primeru pa razpleta literarno geografijo srbsko- j hrvatske književnosti. vle to prav zanimiva študija, ki vodi čitalelja do zaključkov: kakor oplajajo posamezne cdinice srbsko-hrvalskih krajin skupno višino jugoslovanske kulture, tako jc neizmerne vrednosti tudi slovenska svojstvena književnost za skupno jugoslovansko književnost. Gotovo je ta razprava skrbno sestavljeno delo, vendar bi ponekod dodal šc kako ime, na pr. Sarajliča med sarajevske muslimane. Zanimiv jc tudi sestavek Silvestra Škerla o »Obračunu s povojnim duhom«, kjer citira avtor nekatere člane mlajše (Hcnryja de Monlhcrlanta) in starejše (H. Massisa) francoskc gcncracije kot absolutne neprijatcljc povojnega i enostranskega in nemočnega umetniškega ustvar-: ianja, ki jc pomenilo lc razkroj in nered vsega povojnega kulturnega življenja v Franciji — in kaj-I pada tudi drugje!
Bliilter aus der stovenisehen Lyre k
Za mednarodni kongres Pcn-klubo\ v Dubrovniku. ki se bo te dni vršil, je oskrbel ljubljanski Pcn-klub |H)leg antologije slovenske proze Slovenisclio Frziihler« (v prevodu dr. j. Glonarju) še intimen izbor slovenske moderne lirike (Cnnkar. Kette. Murn. /iiuančič. Gradnik) I
\ odličnem prevodu ge. Lilly Novy. Ni to ni-kaka knjig;:, marveč neke vrste album, ki ima hrbet povezan * svilenim motvozom. Tiskanih je 400 izvodov, <i od teh bo 300 podarjenih med člane Pen-klubov, ostali sto pu boste prevzeli knjigarni Nova založba in Tiskovna zadruga ter jih dajali po 100 Din. Vsekakor jo to bibli-olilsko redkost, tembolj, ker je vseh 400 izvodov mimeriranih. Uvod je napisal Josip Vidmar, ki je pouduril, «la ni to nikak izbor celotne slovenske lirike, zakaj tu ni niti generacij od Prešerna prek Jenka, Gregorčiča itd. do Cankarja, kakor tudi ne najnovejših slovenskih lirikov. Pač: pa jo tu slovenska moderna iz začetka tega stoletja, pa ludi lu ni izčrpana. — Bliitter on<ler slovenischen Lyrik« so le nekak šopek moderne slov. lirike, ki jo člani ljubljanskega Pen-kluba poklanjajo svojim umetniškim gostom, zatorej oblika albumu! Nn vsa k način bosta napravila oba izbora — »Slo-venisclie Er/ahler iu Bliitter aus der slovenischen Lyrikc — lep vlis nu odlične tujo go-.sle o slovenski literarni sili, tembolj, ker sta prevoda odlična! Lillv Novv jc prevedla sledeče pesmi: I/ Zupančiča: Bcokrnnjsko deklico, Nočni psulm, Prebujenje, Jožetu Bereetu v spomin. Večer. Ile j oblaki, I/ cikla: Moj Bog. Iz Cankarja: Ne trosi rož na mojo pot. Noč prihaja v mojo lilui sobo, I/, samotne mladosti. I/. Ketteju: Boži. Mračni gaj. I z Murna: Kresno noč, V samotah. A' mraku. I/ Gradnika: 1/ pisem, Besede i/ grobu, Eros-Tunntos. Izpoved, Y goreči jeseni.
Ljubljanska opera: Fioiow: „Marta"
Eno najbolj tipičnih del v vrsti oper lahkotnega genrca v smeri francoskc »opera lirique,: je Marta Friderika pl. Flotowa. — Vsebinske korenine nc posegajo nič kai globlic v nerazrešljive
j skrivnosti človekovega življenja, stvar poganja lc i iz vrhnjih plasti, kol privezujejo nase našo vsakdanjo pozornost. Ljubavni zaplelljaji, zavozlani v razmerju, ki jc nastajalo vse ncrazrešljivejšc nekoč med visokorodnostjo in nižjim ljudstvom, s poudarkom na veseli, smeh in veselje izvabljajoči strani. Tudi glasba soglaša. Vesela razigranost je v njej, , in mehka, čuvstvena kantilena, tako preprosta in j tipična, da se vtisne vale in te še dolgo vsiljivo spremlja. Vendar nedvomno izvirna in velike vrednosti.
Utemeljitve za ponovno vprizoritev lega dela, ki smo ga že pred kratkim imeli na repertoarju, z ozirom na sistematično urejenost repertoarja, ki naj bi vladala, jaz res nc morem najli. (Morda sem premlad in jc dano to razsvetljenje le starim in izkušenim rcccnzentom.) Toda, kar se tiče vpri-zorilve same, ji jc Ircba priznati znatno uspešnost. Opera jc naštudirana na novo in to s skrbnost o.
Lad y Harrict (poznejša Marta) je zdolgočasena dvorna dama, ki ji pa prav hrepenenje po svojevrstnih dogodivščinah, ki naj bi njeno naveličanost kratkočasile, prinese novo in tako močno ljube zen do navidez preprostega Lyonela, da ji pod-leže. Podala jo je gospa Ribičeva in predvsem v petju mestoma kar zablcstela. Njenega partnerja, otožnega a iskrenega zaljubljenca Lyonela jc g. Ba-novec zaje! prav prikupno in se razživcl v igri in ! pelju. Ladyna družica Nancy je prijetno, veselo in odločno dekle, ki mnogo pripomore do srečnega zaključka v ženitvi, pa se obenem sama zaplete in razplete v ljubavnem razmerju do bogatega zakupnika Plumkelta. Z velikim in prisrčnim humorjem jo je podala gospa Bcrnol-Golobova v igri in petju. G. Bcletto jc zopet postavil prav izklesan lip mladega zakupnika Plumkelta in sc v njem povzpel i do zajemljive učinkovitosti. G. Zupan je kot lord ! Tristan ustvaril tip, ki prav njemu dobro iiype. Celoto jc lepo izpopolnil g. Magolič kot sodnik.
Glasbeno stran jc vodil g. dr. Švara in celoto smiselno izdelal. Njegova pozitivnost je, da se trudi orkester s pevci sorazmerno izenačili. — Rp/i.
Uboj med sosedi
Sosedo ustrelil, soseda pa ranil
Senovo, 21. maja.
Komaj jo minil 011 teden po znanem krvavem dogodku, ki no jo dogodil tukaj in zahteval smrtno žrtev, že so je izvršil drug zločin, ki je zahteval še večje žrtve. Njegovi vzroki pa so drugačni. Vsa okolica je pa pod mučnim vtisom, kaj bo, če se bodo taki dogodki tako pogosto ponavljali. Včeraj, v sobolo opoldne je QoSek Jožef iz Sedma, ustrelil posestnico Karolino Sevšek, njenega moža Alojzija Sevšek pa s strelom ranil v roko. Ozadje tega do. godka je sledečo:
Jožefu Gošku je bilo letos, v noči od velike nedelje na ponedeljek ukradeno meso iu slanina od dveh prašičev, kakor ludi nekaj vina. Gošek je osumil tatvine svojega soseda Sevšeka, pri katerem se je tudi vršila preiskava, ki pa je bila brezuspešna. Pač pa je vsled tega med sosedoma prišlo večkrat do prepira. Med tem je pn nekdo Ообка ovadil oblasti, češ, dn neupravičeno izvršuje mizarsko obrt, ter da nn skrivaj na drobno pro-
daja vino. Gošek je zopet sumil, da ga ni ovadil nihče drugi, kakor njegov sosed Sevšek. Zalo je v njem — sicer zelo mirnem človeku vzkipela jeza, ki je rodila strašne posledice. V soboto dopoldne se je odločil za svoje grozno dejanje.
Prvič gn je šo žena pregovorila od njegovega namena, pozneje pu ga je premagalo razburjenje in slepa nesrečna jeza. Vzel je samokres iu šel v stanovanje svojega soseda. Na Sevšeka je oddal en strel iu ga hudo ranil, na njegovo ženo je oddal dva» strela ter je bila takoj mrtva. Ko je s svojim strašnim dejanjem svojo jezo potolažil, se je šele zavedel svojega položaja. Po /Jočinu «e je še oglasil pri nekaterih znancih, priznal svoje dejanje ter rekel, dn se gre sam javil sodišču v Sevnico. Omenil je še, da ne ve ali bo imel zato dovolj moči lo storiti, ker je bil silno vznemirjen, lies je šel. vendar danes, ob času poročila, še ni : znano, ali se je oglasil 11a sodišču v Sevnici. Sev-i škova družina jo precej številna in še dve deklici hodita v šolo. Obe družini sta vredni pomilovanja.
Pojasnil o sfovens^go Pen kluba
Z ozirom na izjavo članov Mladega PEN-kluba, priobčeno v - Ponedeljkovem Slovencu in Jutru dne 22. maja, Vas prosi PEN-klub, slovenski center v Ljubljani, da priobčite sledeče pojasnilo:
Nobeden izmeti gospodov, ki so to izjavo podpisali, ni £l:«n PEN-kluba, slovenskega centra v Ljubljani. Oni so člani samostojnega Mladega PEN-kluba v Ljubljani, ki je samo z ozirom na zahteve zakona o društvih organiziran kot sekcija PEN-kluba v Ljubljani, s čemer pa ni zvezano nobeno članstvo v tem klubu. Zato je namreč določen po pravilih urejen izbor, ki ga doslej ni bil deležen nobeden izmed podpisanih.
Predsednik Mladega PEN-kluba France Vodnik in tajnik Alfonz Gspan sta bila kot gosta povabljena od PEN-kluba v Ljubljani na kongres v Dubrovniku, kjer pa ne bosta nastopala v nikogar imenu in bi tudi nastopati ne mogla, ker ne gre za kongres Mladega PEN-kluba, ampak za kongres mednarodne zveze PEN-kluba.
PEN-klub slovenski center v Ljubljani je izbral, ko je hotel pokazati prijateljsko gostoljubnost do mladih slovenskih pisateljev, iz odbora Mladega PEN-kluba tista dva člana, ki moreta po svoji funkciji v klubu tako povabilo tudi v prvi vrsti | pričakovati, namreč predsednika Franceta Vodnika j in tajnika Alfonza Gspana.
Izjava.
K včerajšnji l/javi« nekaterih članov Mladega P. li. N.-a izjavljam, tla me podpisani neupravičeno imenujejo, člana delegacije sekcije. Podpisani so bom udeleži! mednarodnega kongresa PEN-klubov kot gost na povabilo PKN-kluhu. slovenski center, Ljubljana.
France Vodnik, književnik.
Nad H miliionov prometa v zemljiške knjigi
Ljubljana, 22. maja. Poročali smo že o kupnih pogodbah, o stanju hipotek in realnih cksckucijah, vknjiženih v zemljiški knjigi za mesec april. Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča je aprila zaznamoval cclotno za 11,111.412 Din prometa. Prav razveseljivo in zanimivo je dejstvo, da močno naraščajo izbrisi raznih posojil, dočim, kakor smo že omenili, hipote- i ke padajo. Aprila jc bilo izbrisanih pri 48 zemljiščih za 3,104.067.26 Din raznih posojilnih in drugih terjatev. Nasprotno je bilo intabulirano na 63 zemljiščih lc 2,227.344.80 Din posojil.
Na drugi strani pa se silno množc predlogi za uvedbo dražbenega postojanja. Na 32 posestvih je bilo uvedeno dražbeno postopanje za celotno 893.849 Din. Pri 5 posestvih je bila zaznamovana prednost vrstnega reda za 2,165.000 Din. Na 4 posestvih jc bila zaznamovana prisilna uprava za 397.964 Din. Zabeleženo je bilo 25 izročilnih pogodb za 667.833 Din ter naposled 2 dedščini za skupno 50.625 Din.
PKI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA PRI STARIH OSEBAH.
Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo: dajte si masirati telo s preparatom »ALGA« zvečer predno greste k počitku, in zjutraj predno vstanetc. Zvečer po masaži Vam ho telo lahko, deležni boste globokega spanja, po katerem sc boste odpočili in se okrepili. Zjutraj po masaži ostanite šc nekaj časa v postelji. Ko vstanetc, boste imeli ude gibčne, hojo lahko, telo ho kot prerojeno, občutili boste novo svežost, vedrost in življenjsko moč.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. —■—IHIIIIIII II—IIIII'HI 'li .......■——■
Po neumnosti ob kravo in dve teleti
Koč. Roka, 22. maja.
V Štalccrjih jc nekemu posestniku krava vrgla tele. Ker sc Ic ni mogla očistili in so bili iztrebki nekam čudni, so li ubogi ljudje mislili, da je krava v zadnjih izdihljajih.
Nc da bi poklica! živinozdravriika ali vprašal za svet koga, ki ima malo več izkušnje (ni šment, da b: v ccli vasi ne bilo takega), so kravo ubili. Pri poznejšem opravilu pa so videli, da listi čudni, nenavadni iztrebek ni bilo nič drugega kakor še eno — tele . .
Ni se zastonj držal za glavo posestnik, ki jc v teh težkih časih ob kravo in š<> naibrže ob 2 teleti. — Komu naj to pripisujemo? Nevednosti ali čemu?
rala pa je gospa Cirila Medvedova. Baš v tej smeri se jc pokazala skrbna roka. Posamezni prizori so bili smiselno in v glasbeni zvezi izdelani. Posebno v solističnih nastopih je bilo mnogo intimnosti, dočim bi bilo zborovskim skupinam treba še nekoliko izglaienosti. Tudi sccnerija, ki jo je oskrbel g. De-lak, jc posrečena. — Gledališče jc bilo precej borno zasedeno.	V. U.
Gostovanje g o Burje iz Maribora
V preteklih dneh jc nastopil v i.aši operi kot gost v vlogi Pinkertona Puccinijeve opere »Madame Butterfly« g. Burja, tenorist mariborskega opernega gledališča. Pcvca Ljubljana žc pozna, ker je pri nas pričel svoje operno pevsko udejstvovanjc.
Da ima pevec marsikako sposobnost, ki jo zahteva operni oder, jc res; mimo prikladne zunanjosti ima tudi njegov lirični tenorski glas prijetno barvo. Nedostajc pa mu predvsem jakosti glasuj ta ne prenese niti srednje moči orkestra ali zbora, ki ga obenem drugimi solisti močno prerašča. Menim, da leži mnogo krivde v njegovem načinu petja. Tcndcncc v prostor nima; glas sc mu koncentrira v žrelu, odnosno v obnebju in se ubija. To je glavni moment, ki ovira razsežnost glasu. Vokali-zacija ni jasna in tudi fraziranjc semtertja neizdelano. V igri je nekam medel in nepristen, kar je šc zlasti izstopalo v zvezi z njegovo partnerico, gospo Gjungjcnčcvo, ki baš v tej viogi tako močno uveljavlja vse svoje izrazite silne in prepričevalne kreaciiske sposobnosti.
Mimogrede rečeno, zahteva ta predstava že .mkrat resne režijske predelave. Šablona, kateri jc zapadla in mnogokrat prav nesmiselni momenti v prizorih ubijajo učinkovitost, ki bi jo sicer lahko
gre za vročhc, ki sc morajo v javnih zadevah izvrševati na zahtevo drugih ohlastev, uradov in občin.« Iz navedenega sledi, du je pobiranje navedene lakse, na pr. za vročitev obvestil davčne uprave iu drugih uradov, bilo protizakonito in je županstvo dolžno strankam doiične, že vplačane lakse povrniti. — Martin Steblovnik, Rečica ob Paki, 21. maja 11)83.
—	Prešernova koča ua Stolu se otvori due 24. unija in ostane stalno odprta in oskrbovana.
—	Smrt zaradi prepira. V nedeljo smo poročali, da so prepeljali v bolnišnico 58 letnega posestnika Antona Klemenca iz Dola, ki «c je ponesrečil in dobil poškodbe na trebuhu. Stvar je bila namreč taka, da se je Klemene v petek nekaj sporekel in se hudo razburil. V tem razburjenju se je spotaknil in se udaril v trebuh. Hip nato so ga obšle slabosti. Žena mu je takoj nato pomagala in ga v soboto spremila v bolnišnico. Klemencu pa takojšnja zdravniška pomoč ni mogla več pomagati in je dan po sprejemu v bolnišnici umrl.
Gasilci Kozjanske župe Podčetrtek: V nedeljo, dne 14. maja t. I. popoldne, se je vršila v našem trgu skupna vaja Kozjanske gasilske župe. Nad pričakovanje je ostalo vreme ugodni) in s tem pomnožili) udeležbo. Od ti člapic jih je sodelovalo 7 z orodjem, I brez orodju. Posebno radostno presenečenje nam jc naredilo bratsko valrogusno društvo Dcsinić s svojim strumnim moštvom in svojo silno motorko. Vseli gasilcev v kroju je bilo 161 iu 2 v civilu. Vajo so \ ršile 4 niotorkc in 4 ročne hrizgulue. Delovale so brezhibno. Moštvo jo pokazalo vsega priznanju vredno izvežbanost. Pregled efektu je /ul oviral« ožina zn vajo izbranega prostoru. l'o vaji se je sestal k seji župni občni zbor. — Niičelstvo.
Knlprtnr
Torek, 23. maja: Janez Krstnik Rosijski.
Novi grobovi
-j- Gospa Antonija Mrak-Ješe je 21. t. m umrla na svojem domu v Gradišču št. 14. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj počiva v mirul Žalujočim naše sožalje!
-f Gospa Pavla Aleš. V ljubljanski bolnišnici je 21. t. m. umrla zasebnica gospa Pavla Aleš. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočima hčerkama naše sožalje!
-{- Na Brezjah je dne 21. inaja umrl gostilničar in mesar g. Andrej Frelih v 42. letu. Za njim žalujejo mati, žena^in tri ma|hne hčerice.
+ V Dravogradu je umrla minulo soboto blaga in obče spoštovana gospa Ana Bernardi. Po-kojnica je dosegla visoko starost 80 let. Ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in dravograjskih tr-žanov so jo položili k večnemu počitku včeraj v ponedeljek dopoldne ob 9 na domače farno pokopališče. Za njo žalujejo rodbine Bernardi. Po-totschnigg in družina znanega mariborskega zdravnika dr. Kaca. Svetila ji večna luč, prizadetim naše iskreno sožalje.
Osebne vesti
Duhovska vest iz lavantinske škofije. Iz Mulo je prestavljen za kaplana v Cirkovce na Dravskem polju g. Alojzij O c v i r k.
—	Iz sodnopisarniške službe. Sodni kanclist Anton Šorec je premeščen od ok-ajnega sodišča v Kranjski gori v Delnice v gorskem kotaru.
Ostale vesti
—	Mlajši inteligenten samski upokojenec, čigar pokojnina še ni urejena ter išče brez uspeha že dolgo časa zaposlitve, prosi, da 11111 pomaga dober človek s hrano ali stanovanjem — ali če mogoče z obojim — do reguliranja njegove pokojnine ali s kakršnimsi bodi delom ali s proti poznejši povrnitvi stroškov za hrano in stanovanje. Gre ludi na deželo. Dopise prosimo na tajništvo Slovenca pod delaven in vesten '
—	Kopališče Usmiljenih bratov v Kamniku (Mekinje) je od 20. inajnika zopet odprto. Na razpolago so tudi gorke kopeli ob sredah, sobotah in nedeljah.
—	Pobiranje dinarskih taks za vročitev povabil. Prejeli smo: Šmartno ob Paki. Na vprašanja mnogoterih prizadetih davkoplačevalcev, ali jo pobiranje takse po 1 Din za vročitev raznih povabil in spisov od strani občine pravilno, naznanjam, da sem prejel od merodajne strani pojasnilo, : da se pobira taksa po 1 Din za vsako vročitev povabil nli drugih uradnih spisov, razen čc
пааетжеткзгхи. l
ta predstava dosegla v svoji elementarnosli vsebine in glasbe in še zlasti spričo lako srečno interpretirane glavne vloge.	V. U.
Ponotni nastop APZ v Lhtbliam
Veliko priznanje izvablja stremljenje akademskega pevskega zbora, da svojo žc ugotovljeno visoko vredno pevsko umetnost nudi najširšim plastem slovenskega ljudstva. Mladostni idealizem jc, ki jih žene, rekel bi, v vsa slovenska podeželska središča, da tam oznanjajo našo glasbeno produkcijo, pa tudi vzorno reprodukcijo. Baš lo dokazuje, da je njihovo umetniško udejstvovanjc v Icj smeri usidrano vse globlje od površnega uveljavljanja samega sebe, kar jc sicer pri nas tako splošen pojav. Svoje tvorne sile, ki so sc rodile iz slovenskega naroda, poklanjajo zopet njemu in to v najširšo razsežnost lokalnih in socialnih plasti.
Ponovitev koncerta v Ljubljani, in lo v nedeljo dopoldne, jc bila namenjena manj premožnim slojem. Svoj naštudirani spored Focrstcrjcvih skladb so izvedli ponovno proli minimalni vstopnini, a vendar z nezmanjšano umetniško vrednostjo. Kon-ccrl je podkrepil že izrečeno ugolovilev, da zbor pod vodstvom svojega dirigenta Franceta Marolta dela z resnostjo, ki sc javlja predvsem v do podrobnih odtenkov dognani in neomajni sigurnosti, ki nc dopušča nikakc nejasnosti ali pomote. — Pevske vložke sta pela topot dva člana zbora in to v zvoku jasno in v interpretaciji stvarno, Ic morda v vzročnosti treme malce nesigurno.
Obisk ni bil deležen tiste pozornosti, kot bi jo koncert v svojem namenu zaslužil. Dvorana ic bila do dveh tretjin zasedena, pa polna iskrenega priznanja	V. U.
— Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Jose!« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Smučarski klub Ljubljana razpisuje oddajo težaških, zidarskih, tesarskih in ostalih profesionalnih del in dobavo za zgradbo Smučarskega doma na Pokljuki«. Vsi podatki, proračuni in pogoji so dobe od 26. t. 111. dalje pri arh. Jožetu Mesarju, TyrSeva cestu 5 (nebotičnik) proti nabavni ceni. Ponudbe je vložiti do 6. junija t. I. do 11 istotam. — Smučarski klub Ljubljana.
-- Jugoslovanska knjigama v Ljubljani priporoča: Hartmann: Erlosung Sllnde und SUline. /.um heiligen Jalir. 143 strani, nevezano 40 Din. Donoso Cortes: Der Slani Gnile». Eine katholisehe Geschichtsphilosophie. 405 strani, vezano 120 Din. Dr. Fr. Frank: Vor der grossen IFende. Die Dii-inonie der moderneii Zivilisation und ihre Ober-windung 231 strani, nevezano 84 Din. — Dr. C. Gruber: Oie christlichc Ehe. Ilir Wesen und ihre W il rde ihre Gefiihrdung und Rettung, 23 strani, nevezano 4 Din. — Hangartner U.: Dus Iltich der Anftinge. 215 strani, nevezano 60 Din. — Hatzfeld IL: Helirjioscr Aufbrucli ini geisligen Frunkreich run heute. 42 strani, nevezano 24 Din. — Linhnrdt R.: Die Sosiul-I'rinzipien des hI. Thomas von Af/itin. Versuch einer Grundlegung der speziellen Soziallehren des Aquinaten. 239 strani, nevezano 176 Din. — Dr. R. Millier: Elliik und Iteclil in der Lehre von der Verantwortlichkeit. Kili LHngschnitt durcli die Geschichte der katholischen Moral-theologie. 250 strani, vezano 252 Din. — Rosi; Oldenburg: »7c/i« ein Goltrsbeircis. Den U11-; glaubensgeuossen von einst gewidmet 44 strani, nevezano 16 Din. — Dr. Theol. J. Ranit: Der Ur-sprung des katholischen Tradilionsprinzips. 310 strani, nevezano 200 Din. — Dr. II. Vonschott: Frauenbildung — Frauenberufe. Voraussetzungen und Sinndeutung des Frauenschaffens in Beruf und Familie. 254 strani, vezano 108 Din
S ONI V MILU!
Toaletno milo — prvovrstno, cenejc!
„ M E R 1 M A " Yo-Yo
kopalno milo, 6 duhov, močno peneče, veliko, komad Din 8.—, malo, komad Din 4.50.
Lanoiin m>io
mastno, za pusto, suho kožo, lepo duhteče, i veliko, komad Din 6.—, malo, komad Din 4.—.
I Bor-Kream milo
; za nečisto kožo, proti solnčnim pegam, krasno peneče, veliko, komad Din 7.—.
! Bouquet nvlo
močno duhtecc, 6 cvetličnih duhov, : veliko, komad Din 6. , malo, komad Din 4.50, manjše, komad Din 3.—.
Smrekovo milo
podolgovati komadi, partimirano s čistim smrekovim oljem, krasno peneče, komad Din 6,—.
»ROGERIJA bregorič d. z o. z liJUBLJANA, Ptešeinova ulica S
Celje
O Mrtvaški zvon. V celjski javni bolnišnici «la umrla: Pečnak Ana, -10 let, žena kočarja v Za-gradu pri Celju; Mihael Soline, 48 let, obči.nski revež iz Sv. Jurija ob juž. žel. — okolica; na Spodnji Hudinji št. 71 je umrla Omladič Terezija, 72 let, žena posestnika; na Ljubljanski cesti št. 27 je pa umrla Bajde Marija, 79 let, posestnica. Naj počivajo v miru.
. .€r Delovni trg. Pri celjski ekspozituri Borze dela se je v drugi desetini mesecu maja na novo prijavilo 60 delovnih moči, posredovanj je bilo izvršenih 48, dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 915 oseb in sicer 823 moških in 92 žensk. Delo je na razpolago: 1 mizarju, t slaščičarju, 1 kuharju, 1 pekovskemu vajencu, 2 deklam, 1 sezonski perici, 1 natakarici, 1 hotelski kuharici, 1 hotelski podkuharici in 3 kuharicam k orožnikom.
čr Tatvina iotografičnega aparata. V soboto popoldne je dosedaj še neznani tat iz nezaklenjenega ateljeja gosp. fotografa Pelikana v Razlagovi ulici odnesel fotografični aparat znamke »Leica«, vreacii 5000 Din. lat ie prej prereza! žično napeljavo za telefon in električni zvonec, ki vodi iz ateljeja v delavnico. I
JSr Škropljenje stranskih ulic. Iz vrst davkoplačevalcev «mo čuli že več pritožb, zakaj se škropijo samo glavne ulice in ceste. Davkoplačevalci se vprašujejo, ali plačujejo mestne davke samo tisti, ki stanujejo ob glavnih ulicah ali ludi dr.ugi, ker baš po nekaterih stranskih ulicah je več prometa kakor po nekaterih glavnih. Upamo, da bodo odgovorni či.iilelji upoštevali našo upravičeno pritožbo in dali škropiti tudi naše ulice.
s& Sport na praznik. Na praznik Kristusovega Vnebohoda se bo vršila ob pol 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Olimp in SK Jugoslaviio. Ob 3 popoldne se bo vršila istotam predtekma med rezervama SK Atletik in SK Olimp.
0 Pri včerajšnjem telefonskem prenosu o smrti preč gosp. župnika ložeta Musi a se je vrinila neljuba pomota. Na mesto . .. nakar bo sprevod na Vransko v njegovo rojstno vas ... mora stati v njegovo rojstno župnijo, ker Vransko jc trg.
Dravsko polje
Frani. V nedeljo popoldne bo v prostorih g. Planinca, zanimiva borba med šahisli. Spoprimejo se g. Ivan Lešnik iz ilotinje vasi iu Framčani. Zn ' turnir vlada veliko zanimanje, zlasti, ker se je i Lešnik odločil, da bo igral tudi dve slepi part i ji.
V Cirkovrih je umrl cigan, star 00 let. Za ! človeka, ki nima nikakih udobnosti v življenju, lepa leta. to bi ne bil cigan, bi morda 11e dosegel
i take starosti.
— Doraščajoči mladini nudimo zjutrai čašico naravne >Frenz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva, prj dečkih in deklicah prav izdatne uspehe.
PtUr
Radi konkurence... V soboto ob 13 jc na Slovenskem trgu stopil pred trgovino s čevlji, last tovarne »Pctovia«, nek ptujski čevljarski inojslcr, potegnil iz žepa čevljarsko kladivo in zacci z njim udrihati kakor besen po velikih šipah izložbe. V hipu so bile šipe razbite na tisoče koscev, pokvarjenih pa je tudi nekaj čevljev, ki so se nahajali v izložbi. Radi močnega žvenketanja šip sc jc zbralo mnogo občinstva, ki jc glasno obsojalo to početje. Razburjeni čevljar jc svoje dejanje opravičeval s konkurenco, katero dela tovarna Pctovia« ptujskim čevljarjem. Ker se jc pri razbijanju ranil, so ga na policijski stražnici obvezali. Tovarni je napravil precejšnjo škodo. Zagovarjali se bo moral pred sodiščem.
Nesreče. Hudo sc je ponesrečila 6 letna Marica Krambcrger iz Krčevine pri Vurbergu. Padla jc z voza, ko so se konji splašili, in se poškodovala po telesu, zlomila si je tudi levo roko pod komolccm. Otroka so spravili v bolnišnico. — V bolnišnico so prepeljali tudi 27 letnega dninarja Lovreta Šilaka iz Rucmanccv. Na glavi ima globoko rano, ki mu jc bila prizadejana s sekiro od nekega vaščana.
Kran*
Z gradnjo nove tekstilne tovarne na 1'riin-
skovem, ki jo zidu Božič iz Kranju, se je že pričelo in tlelo prav lepo napreduje. Že današnji pogled mi prve osnutke kaže precejšen obseg, ki gu ho tovarna imela. Sedaj napeljujejo k stnvbišču vodovod z glavne ceste pred Grtiiscrjeni. Pot, ki vodi od Gruiserjcvego vrtu proti gozdu, se ho nekaj razširila. — Prostor sam jc prav i/.borno izbran, ker sc nahaja sredi polja iu ob robu gozdu, kdo hi si pred leti upal predstavljati, da ho celo na Primskovo zašla industrija.
Poslopje, kjer je naslonjeno okrajno niičelstvo, nekdanji grad Kiclstein, so sedaj naskočili zidarji, .slikarji iu pleskarji. Grntl jo sicer v jedru šo dober in krepak, večjega uli manjšega popravilu je pu lc potreben. — Saj se kakšna večja popravila žc dolgo let niso izvršila. Delo gre 1111 račun kranjske mestne občine. Grad Kiclstein še danes pravtnko kot nekoč v srednjem veku, ko so ne valile pod njim divje turške trume in se razlile po Gorenjski ter razni drugi sovražniki prejšnji in poznejši, mogočno leži visoko ua skali, kar «e najlepšo vidi, če se bližaš mestu po Savskem mostu. Vendar v poletju fronto proti Savi precej zakriva drevje.
Skolia Loka
Vojni invalidi priredi- v četrtek, dne 25. t. m. v društvenem domu ob pol dr vetih zvečer dramsko tragedijo »Hnjtluk Krat une v treh dejanjih. Vabimo!
Nn l.jiihniku se ho v ršilo v četrtek planinsko slavijo. N11 plakatih beremo, tla ho tudi sv. maša. Vendar to ne odgovarja dejstvom, ker inašii ni dovoljena.
Naznanila
Društvo »Bela Krajina« v Ljubljani priredi danes, v torek dne 28. t. ni. ob osmih zvečer pri Slainiču na Gosposvetski cesti, diskusijski večer o važnih gospodarskih vprašanjih.
Klub jugosl. primorskih akademikov. Danes, 23. maja ob 20 bo predaval g.dr. Henrik Tuma o Prvi kulturi v Julijskih Alpah . Gledališka 12. Vabljeni vsi.
froprami Radio-LlubUana t
Torek, 23. maja: 11.15 Šolska ura: Naš največji sovražnik — alkoholizem in njegov vpliv (Rudolf Horvat) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza'— 18.00 Koncert zbora Mestne ženske realne gimnazije — 18.30 Plošče — 10.00 Nemščina (dr. Grafenaucr) — 19.30 Naša mala letovišča (dr. Andrejka) — 20.00 Prenos opere iz Ljubljane — 22.80 «as, poročila, plošče.
Sreda, 24. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Otroški j količek (ga. Gabrijelčičeva) — 18.00 Angleške plošče — 18.30 Junaki današnjega časa (Pavel Kuna-ver) — 19.00 Ruščina (dr. Preobražene,kij) — 10.30 Literarna ura: Današnja kriza in mladina (L. Mr-j zel) — 20.00 Naša bodoča občina (dr. Pirlkmajer) — 20.30 Mozartova ura: pojeta gdč. Dragica Sok iu g. Mirko Jelačin — 21.15 Prenos iz kavarne Zvezda — 22.00 Cas, poročila, salonski kvintet.
DruQl programi i
Sreda, 24. maja Zagreb: 20.00 Koncert radio orktestra — milano: 20.30 Domača glasba — 21.00 Komedija — London: 19.30 Koncert BBC orkestra — 21.25 To-ska, I. dej., opera (Puccini) — Stuttgart: 20.00 Zabavni koncert simfoničnega orkestra — Berlin: 21.00 Berlinski umetnostni tedni — Belgrad: 20.30 Koncert radio orkestra — 21.30 Jugoslovanske pesmi, poje operni setetet — Rim: 20.45 Nacionalna proslava — Dunaj: 20.35 »Starejši poklic«, enode-jairka, Most laži-. enodejanika — Miinchen: 20.15 Zabavni koncert radio orkestra — Budapest: 20,15 Operni odlomki.
V Moskvi imajo drugo
največjo knjižnico na svetu
Londonski listi prinašajo poročilo o veliki javni knjižnici v Moskvi, ki je po številu zvezkov druga v Evropi, to je prva za knjižnico angleškega muzeja v Londonu.
Moskovska knjižnica ima 5 milijonov knjig. V oddelku rokopisov so zbrana v rokopisu dela velike vrednosti. Število obiskovalcev knjižnice je večje kakor število vsake druge knjižnice na svetu. Lansko lelo je obiskalo knjižnico nad pol milijona ljudi. Okoli ЛКХ) ljudi študira vsak dan knjižnico, še to leto bodo knjižnico zopet povečali, da bodo dijaki iu znanstveniki lahko udobneje študirali. Odprli bodo posebno dvorano za dnevnike in re. vije. Poleg domačih listov in revij je knjižnica naročena na silno mnogo inozemskih časopisov in listov. V knjižnici ne sedijo samo knjižničarji, ki delijo obiskovalcem knjige, pač pa tudi učenjaki
in specialisti v posameznih vedah, ki dajejo obiskovalcem potrebna pojasnila v znanstvenih zadevah. Voditelji knjižnice so sestavili ogromen katalog, v katerem so vpisane knjige po vsebini. Poleg tega pa vsebuje katalog tudi označbo važnejših člankov v revijah, ki obravnavajo etnografske, etnološke, zemljepisne in umetnostne probleme. Ta katalog tma že 8 milijonov strani.
Knjižnica je v zadnjem času pričela izdajati ruske klasike. Poleg tega je bilo izdanih mnogo del in spominov politikov 19. stoletja. Delo v knjižnici čedalje narašča. Iz vsega sveta prihajajo tja knjige, radi tega so oblastva prisiljena misliti na razširjenje stavbe. V najkrajšem čase bodo odprli dve novi ogromni stavbi, ki so jih prizidali staremu poslopju. V teku enega meseca bodo dela bržkone končana.
Osem po nedolžnem obsojenih na smrt?
Pohod črncev proti Beli hiši v Wachingtonu. Črnci zahtevajo, da vlada izpusti osem njihovih rojakov ki so l)ili obsojeni v procesu Scottsboro na sinrt radi obtožbe, da so napadli dve deklici. Sprevod vodi mati glavnega obtoženca Pattersona. V njem koraka tudi gdč. Ruby Bahes, ki je najprej izpovedala, dn so jo črnci napadli, [Kizneje pa je svojo izpoved preklicala Na pr: -porju, ki ga nosijo demonstranti, stoji v angleškem jeziku zapisano: »Predsednik Roosevelt! .\li zahtevamo, da izpustite obsojence (v procesu) Scottsboro.
Topioini stroi, hi ne rabi toplote
V Baslu so te dni napravili poizkus z novim strojem, ki naj bi pridobival silo po čisto novi poti. Stroj naj bi gnala v osnovi toplota, toda stroja samega bi ne bilo treba kuriti. Izumitelj bi rad izrabil majhne toplotne i/preniembe. ki se neprestano pojavljajo nu zemeljski površini ali tui morski gladini: takšna izpremeiuba se opaža med temperaturo nad morsko gladino in temperaturo \ morskih globinah. Stroj sestoji iz jeklenega meha. ki je podoben harmoniki iu ki je postavljen med dva aparata, zgrajena nu način, kakor avtomobilski hladilci. Po aparatu kroži poseben plin, ki se v zgornjem delu priprave izpreminja iz tekočega stanja v plinsko in s svojim razširjenjem požene navzven je-keni. meh. V spodnjem delu radi mrzlejše temperature, ki jo povzro&i voda, postane plin zopet tekoč. Nato teče zopet v zgornji del priprave z višjo temperaturo, kjer se zopet spremeni v pravi plin in z razširjenjem z.op.et požene meh navzven. Poizkusi so pokazali, da je energija. ki jo na ta način proizvaja stroj, še silno majhna, toda že s tem strojem je mogoče pridobiti 10 konjskih sil.
Shri-Sadguru-Meherhaha
Novi ameriški poslanik za Angleško Bingham je prispel v Plymouth. Slika nam kože. kako ga župan, ki nosi službeno verigo, pozdravlja.
Učitelj vpraša ves razred: Kako imenujemo človeka, ki neprestano govori, in sicer tudi takrat, kadar lo njegov p okolice prav nič ne zanima? Ves razred soglasno: To je učitelji
Indijec Skri-Sadguru-Meher-Baha, ki si izdaja za Mesijo, bo te dni prispel v Evropo. Pred 7 leti je ta čudak sklenil, da ne bo 7 let govoril in prav te dni poteče doba 7 let. Namišljeni mesija ne pije alkohola, ne je mesa in ludi ne kadi. Te dni se je mesija izkrcal v Marseilleu, kamor je prispel na angleški ladji »Britannia* iz Bombaya. Skri-Sadguru-Meher-Baha ima s seboj 11 učenk, ki so [к>-večini Angležinje. Meher-Baha je te ženske za časa svojega bivanja v Londonu tako navdušil, da so odpolovale za njim v Bombay. Ko je bil v Londonu, ni spregovoril bi^sede. pač pa se je razgo-varjal z obiskovalci na poseben način. S tako .spretnostjo je kazal črke n i mizi, da si je gost lahko s teh črk sestavil besede in se je tako razgovarjal z njimi. Prav na ta način je tudi razlagal svoje nauke in si pridobil tudi nekaj učencev.
Kdo ie bolj ženski?
Na univerzi v Oxfordu je v zadnjem času prišlo do precej burnih prizorov med akademiki in aka-demkami. ker so se prvi postavili v bran proti »ženski poplavi« na univerzi. Angleški dijaki trdijo, da je prav veliko število žensk na univerzah krivo, da so se angleški dijaki pomehkužili. Dejali so: SOdstramite ženske in mi bomo avtomatično postali zopet možje, kakor so bili stari Angleži.« Akcija oxfordskih dijakov je imela ta uspeh, d:i so oblastva prepovedala ženskam hoditi v mestih ob morju in rekah v pižami.
V zadnjem času pa so si oxfordski dijaki izmislili nov snob. Nekega dne so se prikazali na ulicah s svojevrstnimi dežniki, ki so bili pobarvani z vsemogočimi vzorci, tako nekako, kakor blago, iz katerega izdelujejo pižame. Te prikazni so seveda zbudile proteste pri profesorjih, kakor tudi pri uglednih meščanih. Na drugi strani so akadem-ke z novo modo zadovoljne, ker dokaz.uje. da so se dijaki že tako nalezli ženske mode da jo sami upeljujejo in da so s tem dokazali, da je prav malo moškega ua njih
Najboljši .irkači na avtomobilski dirki na dirkališču Avus v Berlinu. Zgoraj od leve proti desni: Ciiiron (Francija), W i eden greni (švedska), Varz.i (Italija). Spodaj od leve proti desni: Nu volar i (Italija), Burgaller in Bauchitsch (Nemčija).
4us i j speltel vedno sveži kruh
V Leningradu in v Washingtonu delajo v zadnjem času zanimive poizkuse, kako bi znašli sredstvo, ki bi ohranilo kruh svež za delj časa. Zdaj se kruh pokvari že v nekaj dneh in postane neužiten. Kdor bi znal speči »večno sveži kruh«, ta bi silno koristil človeštvu, pekom in gostilničarjem. V Leningradu trdijo, da se je to posrečilo ruskemu kemiku dr. Mironovu.
Dr. A. P. Mironov zatrjuje, da je vprašanje silno enostavno. Kruhu je dodal takozvani ager-ager, to je izvleček iz določene vrste alg, ki nima
e238h
Predsednik nemške narodne banke dr. Schacht se je na povratku iz Amerike ustavil v Londonu, du bi pripravil ugodna tla za novo mednarodno posojilo, ki bi ga rada najela Nemčija. V Londonu se je seveda sestal z guvernerjem Angleške banke Montague Norman. Na deeni dr Senc t. na levi Montague Norman. Dr Schacht je zadel na hude ovire tako v Ameriki, kakor v Angliji, kjer je Hitlerjevo preganjanje Židov ustvarilo med ang'os'škimi kapitalisti veilko nevoljo.
Moški in ženska enaka: nravi Gorki
»Izvestja« in »Pravda« priobčujeta članek Gor-kega pod naslovom »Delavke in kmetice«. Pravi, da ;e splošno mnenje o podrejenosti ženske predsodek meščanskih dežel, kjer so ženske navajene poslušati in se podrejati. V teh deželah je ženska zaostala v svojih sposobnostih in vrlinah napram moškemu. V Sovjetski Rusiji pa so ženske pokazale, da so moškim enake tako glede sposobnosti kakor glede kakovosti dela. Zato morajo tudi ženske sodelovati pri sovjetskem delu in se boriti proti sta-, rim predsodkom in nagonom.
ne okusa in ki seveda nikakor ui škodljiv. Takšen kruli je treba peči na poseben način. Dr. Mironov trdi, da se je njegov kruh ohranil »vež nič manj kakor pol leta. Pri svojih raziskovanjih je dr. Mironov postopal silno radikalno. Najprej je ovrgel domnevo, da kruli zgubi svojo svežost, ker izgubi mokroto. Vprašanje, ali kruli ostane svež ali ne, ne odvisi od višine mokrote, pač pa od koloidalne sestave krulia. Znano je, da nekateri koloidi spremenijo svoje lastnosti, ako jih spopolniš z drugim koloidom. Dr. Mironov je nadaljeval svoja raziskovanja prav iz tega izhodišča. Če kruhu dodaš omenjeni izvleček agar-agar. se njegov okus prav nič ne spremeni in kruli ostane svež. Tako zatrjuje dr. Mironov.
Ameriško kmetijsko ministrstvo je naročilo svojemu specialistu L. H. Uaileyu, naj izvrši podobne poizkuse in preišče, ali ima Mironova iznajdba praktične vrednosti. Žalibog se Baileyu ni posreùilo speči takšnega krulia, da bi se ne pokvaril. Tolažimo se lahko še vedno z domnevo, da ni Američan ravnal po navodilih ruskega učenjaka.
Sport m rad o v Rusiji
V	mestnem vrtu Leningrada so ob morskem obrežju zgradili velikanski športni stadion, na katerem bo prostora za 100.000 gledalcev. Poleg stadiona bodo priredili še več nogometnih igrišč s tribunami, na katerih bo prostora za 6—10.000 gle. dalcev. Stroški bodo znašali 28 milijonov rubljev.
V	Navtalugi, to je v predmestju mesta Tiflis, je boljševiška vlada dala postaviti radijsko posti'jo, ki bo oddajala s silo 35 kilovatov. Poleg te postaje obstojita v Transkuvkaziji že dve postaji, ki oddajata na kratke valove Kakor poročajo sovjetski listi, je bil ves materijah ki so ga potrebovali za zgradbo omenjene postaje, izdelan v tvornicah sovjetske Riwije.
Dr. Alfreii VVysocki, sedanji poljski pos! mk v Berlinu bo bržkone imenovan za poslanika v Rimu.
Velikanska ura
V višini 200 metrov so postavili na Eifflov stolp v Parizu velikansko uro s premerom 20 metrov. Ura bo v najkrajšem času pričela kazati Parižanom dnevni čas. Znotraj jo bodo razsvetljevali ponoči s silnimi žarnicami.
Korošci pri Hitlerju
Iz Koroške je odšla \ Berlin posebna delegat-ja, ki se poklonila nemškemu kunclerju illtlerju.
Nas lesni trg
I/ obširnega poročila ljubljanske borze zn blago in vrednote o poslovanju v I. 1032 posnemamo o lesnem trgu v 1. 1932 tele zanimive odstavke
«Drva.
V <11-vili se jc minulo leto kaj malo trgovalo pri nas, Kakor vsako spomlad tako se je pričakovalo tudi lansko, tla l>o proti jeseni, odn. tirni večjo povpraševanje zn drva iu «e ,|e pri tem tudi računalo na zboljšanje cen od letu 1931. Zal pu smo doživeli ravno nasprotno, lo-vpraševanje po dlvih je bilo malenkostno in cene nižje nego v prejšnjih lotih. Poleg toga ni bilo ostre zime niti pri nas, toliko manj v Itu-liji. naši edini odjenmlki zu drva. Ker jc tudi v Italiji občutno pomanjkanje denarja, so krili italijanski kupci večino svoje potrebe z domačo produkcijo, ki je nudil a to blago po jako nizM ceni. Zadovoljili so se tudi « slabejšo kvaliteto, tako n. pr. sekali murve, akacije itd. Glavno vlogo je vselej igrala le cena. Naša produkcija drv v letu 1932 ni bilo velika. Kljub temu pn jc ostalo veliko blaga neprodanega in naravno, da bi sedaj producenti radi odrinili preostanek za vsako ceno. Našim drvom so konkurirala tudi hrvaška drva. Ko je pomanjkanje po gotovini doseglo vrhunec, .so lesna vcleindu-strije nu Hrvatskem vrgle na italijanski trg veliki- množine drv za nizko ceno. lako so izpodrinile slovenski produkt šc pri onih maloštevilnih italijanskih kupcih, ki so kupovali naše blago. Ako pomislimo, da ima Hrvatska dvakratno .oziroma celo trikratno vozarino <lo meje, tedaj vidimo, <la se ni v letu 1932 zu nobenega izplačal izvoz drv v Italijo.
Oglje.
Zu tu predmet velja isto kot zu drva. Odkar jc Italija uvedla uvozno carino nu oglje, du ščiti domače ogljarne, jc tam produkcija oglja rasla, pri nas pa padla. Ob začetku le italijanske odredbe pri nas še nismo toliko čutili tega vpliva, ker je bila naša produkcija v kvaliteti neprimerno boljša. V teku lanske sezije se je pa njih produkt toliko zboljšal. dn»je konkuriral našemu in smo zairosli prodali oglje le po izredno nizkih cenah. To se pravi, naše oglje je moralo pasti v coni zu italijansko uvozno carino iu za razliko \ prevoznih stroških. Z ozirom na lepe ccstc v Italiji in ceneni bencin, so si trgovci
oglja nabavili velike avtomobile, s katerimi razvažajo oglje po vseh provincah direktno v konzumentovo skladišče. Z onim denar jem, kur stane železniška vozarina od Postojne do Milana, prepel je itulijansk avtomobil isto pot dvakrat toliko oglju.
Iz vsegu tega sledi, du se je moral naš pro-duccnt, iiko je hotel prodati kak vagon oglja, sprijazniti s tako ceno, ki je vpoštcvula ugodnosti italijanskega produeentu oziroma trgovcu. Z drugimi besedami rečeno, je ogl je padlo v ceni od 26,— v letu 1931 na 13,— lir \ lotil 1932. Ako vpoštevamo bremena našega producenta. moramo priznati, <lu je za njega bolje, če produkcijo oglja sploh opusti.
Odpadki.
Jelovi odpadki povezani \ butarce so se lažje prodajali kakor običajna bukova ali hrastova drva; prvič, ker se v Italiji ne žaga veliko in mi te produkcije, drugič pa tudi pri nas ni bilo velikih zalog, ker je večina obratov mirovala. štajerskim industrijcem je ostalo nekaj teh drv, razzaganih in povezanih v kolobarje. To blago je bilo namenjeno domačini mestom, toda vsled m i Ic zime so ostale tudi te zaloge dokaj ncizčrpnne.
Pragovi.
Za izvoz pragovi niso prišli \ poštev. Kar so rabile naše domače železnice tega blaga, .so krile nakup lahko po nizkih cenah.
Brzojavni drogi.
Vsled previsoke železniške tarife smo v tej produkciji absolutno nezmožni konkurence. Italija je kupovala drogove v Rusiji. Ta je namreč dobavljala krasen stegnjen, raven les s postru-gnilimi grčami.
Hrastovimi.
Za prodajo hrastovih izdelkov je bilo leto 1932 zelo slabo. Prodalo se je neka j neobroblje-negu blaga. Podliicc niso prišle več v poštev, ker so italijanske tovarne železniških vagonov i zelo omejile svoja obratovanja. Frize, odnosno I parketne deščice so prišle pri izvozu ninlen-i kostno v poštev . i\a doninčem trgu pa so utrpele j veliko znižanje celit V hrastovim ne kaže na bolje.
Gospodarska zborovanja. Za kranjske in gorenjske trgovce ter gospodarstvenike se tu teden obetajo važna zborovanja. V petek, dne 26. maja ob 10 dopoldne bo v Narodnem domu občni zbor lesne sekcije, ki šteje 84- članov in je bila nedavno ustanovljena. Na tem zborovanju bo imel važen referat o položaju lesne trgovine tajnik zveze trgovskih združenj v Ljubljani g. Kaiser. Popoldne se bo pa istotam vršil lib 13. občni zbor /druženju trgovcev zu Kranj. Kranjsko združenje šteje okrog 400 članov in jo eno največjih v naši banovini. — Ker je udeležba občnega zbora za vse člane obvezna (kazen), se bo zborovanja gotovo udeležilo ini-pozantno število članstva. Na tem zborovanju bo podal poročilo o gospodarskem položaju minister g. Mohorič. — Važni sta še dve točki, "flttcvnega reda, o katerih bo sklepal občni zbor namreč: obvezno bolniško zavarovan je za samostojno trgovce in odprava novoletnih daril. Marsikomu jc še v spominu lanski občni zbor združenja, ki je končal tako dramatično. Moral bi se sicer nadaljevati, pa se ni. ne vemo iz kakšnih razlogov, dn se ni nadaljeval. — Pričakuje se. du bo v petek udeležba prav znatna, ker se opaža, da se v teh težkih časih ljudje bolj oklepajo svojih stanovskih organizacij.
' Likvidacija: lli.scr. rudokopna d. <1. v Zagrebu sklicuje občni zbor za 3. junij. Na dnevnem redu je sklepanje o likvidaciji. Družba ima glavnico 0.5 milj. in je bila ust. 1922.
Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XIII. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 3. do 12. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madjarska, Nemčija, Poljska, Romunija in Švica.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnar-|ev, žganjetočnikov in izkuharjev za ljubljansko okolico v Ljubljani ima 23. občni zbor v petek dne 26. t. m. ob 9 dopoldne v vrtnem salonu restavracije pri »Levu«, Gosposvetska cesta 16.
Gospodarska kriza in reiorma kapitalističnega sisteme. Svetnik osješke trgovsko - industrijske zbornice gosp. Hinko Sirovatka je napisal knjigo z gorenjim naslovom, v kateri obravnava potrebne relorme sedanjega gospodarskega sistema, ki naj se zasnuje na znanstveni socializaciji produkcije in dela pridržujoč pri tem sistem osebne neodvisnosti in zasebne lastnine. Knjiga stane 10 Din, katere je poslati naprej: Osjek, Županijska ulica 15.
I
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 1854 goved, iz Jugoslavije 100. Cene: voli najboljši 1.40, I. 1.25—1.30, II. 1.15—1.25, III. 0.00—1.00; kravo L 1.10—1.15, II. 0.85-1.00; biki 0.90—1.08; klavna živina 0.05—0.85. Tendenca je bila prijetna, ceno so se dvignilo za 2—4 groše.
Živinski sejem v Krar.ju 22. maja. Prignali so na trg: 4 bike, cene 2.50 Din; 67 volov, cena 5, 4.50, 3 Din; 32 krav, cena 2.50, 2, 1.50 Din; 5 telic, cena 3 Din; 3 teleta, cena 5, 6, 7 Din; 9 ovac; 1 kozla in 249 prašičev, cena 9, 8, 7 Din; prašički za rejo 500 Din par.
Ptujski sejmi. V torek 16. t. m. je bil v Ptuju običajni mesečni konjski in goveji sojeni, ki je bil sicer dobro založen, le kupčija je bila slaba. Prignano je bilo 164 krav, 65 telic, 136 volov, 14 bikov in 67 konjev, skupaj 446 glav. prodano pa 160. — V splošnem so ostale cene noizpremenjene in sicer so bile cene kravam Uiti 1.73—4, telice Din 2.50—4.30, voli Din 3—4.30. biki Din 2.50—3.50 za kg žive teže. — Konji so se prodajali po kakovosti in od 500 do 3.600. — Prav dobro je bil založen svinjski sejem, ki se jc vršil v sredo 17. t. in. 1'ri-gnuno je bilo ~i26 svinj, prodanih pa 88. Cene so pri ščelinarjih nekoliko padle in siccr so ee prodajali po Din 7—9 za kg žive teže, med tem ko so cene pri prejšnjih sejmih dosegle Din 9.5o. Drobnarija se je prodajala po kakovosti od 100—250 Din zn komad.
Spori
Borza
Dne 22. maja.
Denar
V današnjem prometu je popustil edino Bruselj, Curih in Praga sta ostala neizpremenjena, dočim so vse druge devize narasle.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85, na zagrebški po 8.95, dočim jo v Belgradu notiral 8.90 blago. Grški boni so notirali v Zagrebu 40—41 (40), v Belgradu pa 43.75 blago.
Ljubljanu. Amsterdam 2308.18-2310.64, Berlin 1347.80—1858.10, Bruselj 799.13—803.07. Curih 1108.35—1113.85, London 194.08—195.(18. Nevvvork 4997.15—0015.41, Pariz 225.88—227, Praga 170.90— 171.70, Trst 298.79—301.10
Promet lia zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.183 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 17.51. Newyork 150, Bruselj 72.10, Milan 27, Madrid 44.225, Amsterdam 208.375, Berlin 121.75, Dunaj 73.29 (57.25), Stockholm 89.80, Oslo 89, Kopenhagen 78, Praga 15.542, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.50, BukureStn 3.08.
Vrednostni papirji
Danes se je tendenca za državne papirje nekoliko preokrenila, kar se je še najbolj poznalo pri vojni škodi, manj pri dolarskih papirjih. Promet je bil na zagrebški borzi slab in je znašal: vojna škoda 200 kom. in 7?« Blerovo posojilo 1000 dol. Zaključenih je bilo tudi 10 delnic osješke sladkorne tovarne.
Ljubljana. 7?« inv. pos. 43—15. vojna škoda 190 den., 8% Bler. pos. 38-36, 1% Bler pos. 32.50 —33.
Belgrad. Narodna banka 3700—3900, Priv. agr. banka 216-218 (222, 218), 7% inv. pos. 40.50 lil. (46.50), vojna škoda 190-197 (197), 0% begi. obv. 32.25—32.50 (32.50, 32.25), 7% pos. DHB 44 bi.
Zagreb. Dri. papirji: 7% inv. pos 43—45, agrarji 23.50 den., vojna škoda 194—197 (193, 198), (i. 195 den., 6% begi. obv. 31.75—32.50, 8% Bler. pos. 32—36, 7% Bler. pos. 31.50—33 (32.50. — Delnice: Narodna banka 3650 den., Priv. agr. banka 225—230. Nar. Sum. 24.50 den., Guttmann 135 bi., Šečerana Osjek 145—150 (145), lmpeks 50 den.. Isis 30 bi.. Trboveljska 160—170
Dunaj. Don. sav. jadr. 58.50, Alpine 12.82, Trboveljska 15.80. Prnger K i sen 205.50, Rima Muranv 20.55.
V nedeljo so se borili na celi črti za državno prvenstvo v nogometu. V Belgradu sla so srečala Hajduk in BSK, ki sta z neodločnim rezultatom 2:2 odnesla vsak po eno točko. Gledalcev je bilo 10.000. Brez incidentov pa tudi tu ni šlo. V Zagrebu sla si stali nasproti Concordija in belgrajskn Jugoslavija; prva jo odpravila drugo z 3:1 pred 5000 glavo publiko. V Sarajevu je sarajevska Sla-vija premagala Gradjanskega s 3:1 pred 7000 gledalci. V Osijeku sta si pa Vojvodina in osiješka Slavija delili točki vsled neodločnega rezultata 2:2. Največje zanimanje med nami Slovenci pa je vladalo za tekmo
Primorje : Hušk,
kajti naš reprezentant se je moral vendar enkrat odločiti ali zasluži, da nas reprezentirn ali ne. In to so mu je v jiolni meri posrečilo, saj je odpravil svojega nasprotnika s 4:1. Tako, kakor so nam črno.beli zaigrali v nedeljo, nam žc dolgo niso in jih želimo šo večkrat videti v taki formi. S takim članom so nam zaigrati fantje preteklo nedeljo, da jih je bilo veselje gledati. S svojo požrtvovalnostjo so prekrižali vse račune zagrebškim akademikom, katerim vsa njihova tehnika in kombinacija ni nič pomagala. Le tako naprej in naš nogomet bo kmalu na oni višini, ki jo Slovenci po svoji zmožnosti tudi zaslužimo.
Poleg nogometa smo imeli v Ljubljani preteklo nedeljo lepo uspelo lahko-atletsko tekmovanje, ki ga je priredilo ASK Primorje. Edino, kar smo pogrešali pri tem mitingu je bilo: majhna udeležba od strani atletov in še manjša udeležba od strani publike. Rezultati so bili za začetek sezone zadovoljivi, organizacija in sodniški zbor v redu.
Pa tudi tenis ni počival Na igrišču Ilirije so jo vršilo II. kolo za državno prvenstvo moštev. To pot sta si stala nasproti ATK Zagreb in naša Ilirija. Zmagal jo Zagreb z rezultatom 5:2, kar jo bilo pričakovati.
Mariborčani so pa izvedli stnfetni tok skozi Maribor za prehodni pokal tvrdke Shell ua 1810 nt dolgi progi. Stalete so se udeležila tri moštva in sicer: Maribor, Železničar in Rnpid. Zmagal jo Rapid v času 4.15.8.
RAZPIS PROPAGANDNEGA DRUŠTVENEGA
MEETING A ASK PRIMORJA
ASK Primorje v Ljubljani priredi na svojem igrišču, Tyrseva cesta, v sredo, dne 24. t. ni. ob 15.30 in v četrtek, dne 25. t. m. ob 10 dopoldne propagandni društveni meeting. Pravico nastopa Imajo vsi verificirani in ncverificirani atleti ljubljanskih klubov, članov JLAS-a. Prijave, ki so proste prijavnine, je poslati do srede 24. t. ni. do 12 na naslov: Tavčarjeva ul. 1. Naknadne prijave se sprejemajo še pol ure pred pričetkoni tekmovanja.
Tekališče je iz ugaskov, z 2 dvignjenima zavojema in dolgo 397 in. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a. Prvi trije plasirani v vsaki disciplini prejmejo plakete. Program tekmovanja je naslednji-
Sreda, 24. t. m. ob 15.1)0: 1. predteki 100m, 2. skok v daljavo z zaletom, 3. predteki 400 m. 4. met diska, 5 skok v višino z zaletom, (i, tek 1500 m, 7. met krogle, 8. finale 400 m.
Četrtek, 25 t. m. oh 10 dopoldne: 1. predteki 200 m. 2. troskok, 3. tek 800 m, 4. met kopju, 5. finale 200m.
ASK 1'ri morje.
BRIDGE.TURNIR V JUGOSLAVIJI
Zagrebški bridge-krožek (Zagreb, ul. Kraljice Murije 3/1), vodilni bridge-klub v Jugoslaviji, je pred kratkim zaključil svoje mnogoštevilne turnirje, in sicer z dvema turnirjema v Belgradu.
Dne 8. in 9. maja se je bila borba za prvenstvo mesta Belgradu. Prireditev je, kar se namreč števila prijav tiče, zaostajala za sličnimi zagrebškimi prireditvami. V krasnih prostorih kr. avto-kluba, ki jih je dal na razpolago g. minister dr. Velizar Jankovlf, so je zbrala elita belgrajekib bridge-igralcev.
Turnir se je odigral za paro po zloženih kar. tali po sistemu Mitchell. Nagrade so prejeli naslednji pari: I. nagrada ga. Blanka Stern — gosp. I. K. Alkalay, II. nagrada gosp. knez V. Engaličov — gosp. R. Shellens, III. nagrada ga. N. Ribnikar —- gosp. J. Miloševič.
Upati je, da bodo ti turnirji vzbudili interes igralcev, tako da bo na sledečih turnirjih več prijav.
Prireditev se je zaključila /. jugosl. medmestnim turnirjem dne 12. in 13. maja t. 1. istotako v prostorih omenjenega avto-kluba.
Belgrad je zastopal sledeči team: D. Blagojevif, J. Miloševič, knez. V. Engaličov in 1. K. Alkalay; Zagreb pa ta-le: gg. G. Klein, J. Klein, inž. A. Bresslauer in C. Pollak. Borba se je vršila za prehodni pokal gosp. V. pl. Marsana.
Igralo se jo v 3 kolih. Klasifikacija se je vršila po niatch-točknh. Razlika od 0—39—0 ločk, 40—99 z 1 točko. 100—199 z 2 točkama, 200—399 s 3 točkami in nad 400 s 4 točkami. V prvem kolu so vodili Zagrebčani s 13 točkami, v drugem kolu so Belgrajčaui dosegli 7 točk, in končno je zmagal zagrebški team z 12 točkami.
S to zmago si jo Zagreb zopet osvojil prehodni pokal, letos v jeseni se bo pa vršila borba zanj v Zagrebu.
Zanimanje za lo srečanje je bilo ogromno, kajti med igralci jih je bilo tudi mnogo izven Belgrada.
SK Jugoslavija v Celju sporoča, da je vsled odpovedi že dovoljene upornbe Glazije prisiljena preložili cross-country v teku, ki bi se moral vršiti dne 25. t. ni. na nedoločen čas. Predvidoma se bo vršil dne 18. junija I. 1. pri Skalni kleti; pogoji ostanejo isti. Cas in kraj si prireditelj pridrži pravico točneje določiti ali preložiti.
Nogometna tekma med SK Olimp in SK Jugoslavija, se bo vršila na praznik dne 25. t. ni. popoldne pri Skalni kleti. Predtekma SK Atletik In SK Olimp rezerve. Začetek predtekme ob 3 glavne tekme pa ob 5,
BOTOT-pasta v tubah odstranjuje v» 0М0Ш na zobelil
Vsem doiinihom
Dravske banovine
Vaša dolžna razmerja urejuje v vseh slučajih naše društvo realno, poceni in hitro. Pristopajte k druàtvul Letna članarina 60 Din. Društvo za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, glavno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.
IVAN MÎHÏINC
Ljubljana, Poljanska cesta št. 20, pritličje
priporoča cenjenim naročnikom svojo
soboslikarsko-dekoracijsko obrt.
Delo ceneno, solidno, konkurenčno! Telefon 20-44
Naglušnost, slab sluh po bolezni ali od starosti sc zdravi z
ACUSTISAN — OLJE ZA UHO IN SLUH.
domača zamena za drage inozemske proizvode. — Bolečine v ušesu, trganje, srbenje, šum, grmenje, naglušnost ozdravi sigurno Acuslisati »Dolac«. — Cena 1 steklenici 15 Din. — Proizvaja in stavlja v promet stara, lela 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, Zagreb, Dolac, poleg tržnice. Lekarnar Vladko Bartulič.
«i M5 «'.S
•u a J3 e»č c o 3 >
tje g o-ej u _r
o * U - .
</> e.g
» i, 2 fti ■a = -3 3.^.
.«c!*! t» — £ л t)
ahJ a 5 o
'Л1л S :!i n
* sili
».ïj • co. г
« ž! « « t«, .2 -'o ž gcuffl a
„a I If
£S B .So 3
, o
; а
a m ,
s- !
-2-°
~ti1 « ï. - -, o _5 -o d
_rQ
o
«/i
« И
S«
•B &
CJ "(M
" > -o-
H*
<D
.J M >
•S g.s .S ° oQ
ji 3,
•3*
•-•S.S- O O -i-3"e > ^
; u. O ■<)
25
QQgÛ
ч 1 ©
, m © o
! m -o-o	...
d w n « n
u o»
-5Û ; >"5 >
2 8.S
!S.„QQ S s PR3>
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
O tem ne dvomim, gospa 0'More, toda, ali ga ne bi mogel kljub temu videti, morda rabi kakšen nasvet, se je trdovratno vsiljeval. Ali je v ti sobi, tu? je vprašal kazaje s prstom.
»Zdaj spi in ga ne smemo motiti, je energično dejal Rory.
Prav tisti trenotek se pa de Laciju zopet začelo blesti in Sweeny je to slišal.
Aha, zdaj se je zbudil,< je opozoril Sweeny, zdaj me lahko pustite k njemu, in stopil proli vratom, ko je Rory stopil vmes ter dejal, da bolnika ne pusti motiti. Hkrati se je obrnil k materi in ji pomežiknil, češ, da Sweeniju nikakor ne sme dovoliti, da bi vstopil.
Vdova se je režala in dajala znumenja kakor da hoče reči; Saj tudi ne bo Sel, zanesi, da ne.
Vidite, g. Sweeny, ubogemu gospodu se blede in ne mara tujcev.
>Blede! Ho, Im! Vročina — to jc nevarno, gospa 0'More, — pazite, rečeni vam, pazite!
Saj pazim.«
Toda vročina, gospa 0'More, ali sle mu dali pijače proti vročini.«
»Ne bojte se, inm vse, karkoli potrebuje.
Morali bi pisati njegovim sorodnikom, zakaj lahko bi umrl; pisal bom jaz, če hočete.«
»In računal šesl ulj osem pencev/ je pripomnil Rory.
»Ali veste za njegovo ime?';
Ne, je kratico dejal Rory. Nismo ga vpraševali po tem, kar nas ne briga.
Rory, ne bodite nespametni, ne jezite se; morda je to važna oseba, in morda so njegovi sorodniki v skrlieh zanj. In blede se mu. Vsekakor je trebit odpreti njegov kovčeg in pregledati njegove papirje, da lioste videli, telo je. Storil boni to jaz, če hočete.«
Zdaj pa je Roriju potrpljenje pošlo. Sweenijevo nesramnost je prenašal toliko časa, dokler je z njo nadlegoval samo nejgovo latsno osebo, ko je pa videl, da sili Sweeny v tujca in njegovo prtljago, ga je razjarilo.
Kaj nie imate za lako podlega, da bom med tem, ko bolnik leži brez moči, iztikal in brskal po njegovih rečeh ter kakor tat vlamljal v njegov kovčeg in iztikal z.a njegovimi tajnostmi?«
Dragi Rory .. л
Nič, dragi! Da, res drag. Pri moji veri, imate me za cenenega, če mislite, da bom storil kaj tako nesramnega, da bom goljufal moža pod svojo streho! Sramujte se!
To je vendar nekaj navadnega!
Da, nekaj navadnega za takega odvetnika kakršen ste vi ali pa za tatu, to je vseeno.
Halo, Rory, stojte!«
Pojdite k vragu, vi in vaš halo!: je rohnel Rory.
Še enkrat pravim, z.a tatu je nekaj navadnega, da vlam-Ija ključavnice in odpira kovčege ter iztika in pretika! Fej! Sramota za moža, ki stori kaj takega! 1'ri moji veri, če bi vedel, da je le ena kaplja take krvi v meni, bi si prerezal žile, da bi odtekla! Sramota je slišali kaj takega! Če bi .storil tako lopovščino, bi no imel miru do konca svojih dni in bi čutil, dn sem vreden samo še Judeža!
Sweony je skoraj odrevcnel spričo hudournika ito-rijevih psovk, ki so se valile nanj iz pravične jeze. 7,o je bolel odgovorili nekakšno zmedenost, ko jo Mary, ki je nekaj prej šla ven. zopet vstopila in vzkliknila:
Tecite, tecite, g. Sweeny, tecite! Konj se vam je odveza 1 iu ušel v polje!
Tisti, ki je konja odvezal in ga vrh tega še pognal, da bi se iznebil nadležnega obiskovalca, je bila seve Mary sama. Sweeny, ki niu je ob ti novici beseda na jeziku kar zastala, je švignil iz hiše kakor pšica in tekel, kar se je dalo, za konjem, ki se je z novim sedlom valjal po tleh, du je bilo veselje, pa ne Sweenijevo, ampuk konjevo.
Ko se mu je približal, je skočil konj na vse štiri in zopet zdivjal in veselo hrzal. Sweeny je pa tekal za njim in ga lovil, ves zasopel. Trajalo je precej časa preden ga je ujel, ko nui je Rory prišel na pomoč. Ko sla žival ujela, sla videla, da se je sedlo preklalo, ko se je valjala po njem. Ko je Sweeny zopet zajezdil in krenil proti domu, je Marija pokazala svoje bele zobe, ko se je čisto neprikrito in na vso moč smejala, ker se ji je posrečilo Sweenija tako potegniti. Pa ludi Rory se je krohotal.
Ko je nevarna de Lacijeva vročina čez nekaj dni zaee!л .pojemati In se mu jo pojavil izpuščaj, je bil i/, nevarnosti.
V svoji bolezni ni imel druge pomoči kakor preprosta zdravila, ki mu jili je dajala vdova, in pa svojo zdravo naravo. Tako sta bila zdaj mir in potrpljenje vse, česat je še potreboval.
Ko se je zavedel, je trajalo nekaj časa, preden je popolnoma razumel, kako jo prISel v hišo Rorija 0'More; nekaj besed пједттцп prijaznega gostitelja mu je pa po moglo, da se je spomnil vsega, kar se jo godilo, preden je zbolel.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »eaka beseda Din 1'—; ienltovenjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj prt naro<Mlu. — Pri oglasih reklamnega značaja ee računa enokolonske 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Letovišča
Zdravstvo!
Šmarješke Toplice, jugoslovanski »Gastein«, so otvorjene. - Priporočljive za večino bolezni. - Jako znižane cene. - Prospekti na zahtevo zastonj. (r)
II
Službe iščejo
Dekle
iobro izvežbano v gospodinjstvu in postrežbi bolnikov, išče stalno mesto v župnišču za minimalne zahtevke. Naslov v upr. »Slovenca« pod 5840. (a)
Razno
Milostljiva!
i Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje kon-servira tvrdka L. Rot, Mestni trg 5, Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.	(r)
Posestva
Sveža jajca
kupuje v vsakem številu Frank Abe, Igriška ul. 3, za dramskim gledališčem, Ljubljana.	(k)
W
LUI

Droben oglas v »Slovenca« oosestvo ti hitro proda; če ie ne г gotovim denarjem pač kupca ti s kniižico da.
ilužbodobe
Več šivilj
katere so spretne in natančne v izdelavi, se ta-fcoj sprejme za boljša damska dela pri F. I. Go-ričar, Sv. Petra c. 29. (b)
Išče se samski
hišnik
ki zna samostojno oskrbovati zelenjadni vrt. —
Natančneje se poizve pri upravi obče državne bolnišnice v Ljubljani, kjer je vložiti event. ponudbo do 25. t. m.	(b)
Posojila
proti dolgoletnemu odplačevanju za razdolži-tev nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin za doto itd. podeljuje: »Mobilna zadruga«, Ljubljana Mestni trg 25-1 -Išče povsod poverjenike!
IŠČEJO: Preprosto stanovanje
2 sob in kuhinje iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Kmet« št. 5859.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
obstoječe iz kuhinje, treh sob in pritiklin, se odda s 1. avgustom v Knezovi ulici 32. Poizve se isto-tam.	(č)
Oddam sobo
lepo opremljeno, boljšemu gospodu. - Jegličeva cesta 7, pritličje.	(s)
Posestvo
13 oralov, proda Vinko Kocbek, Jarenina, Vu-kovski dol 39.	(p)
Glasba
Glasba!
Slovenske narodne pesmi prirejam za citre in petje ter jih izdajam že 20 let. Priljubile so se med citraši in so razširjene povsod, kjer bivajo Slovenci. Niso »šlagerji«, temveč lepe naše narodne pesmi, ki imajo trajno vrednost. Vsled oslabelih oči pa moram, žal, to opustiti; zato bi rad vso zalogo prodal tudi po nizki ceni. Opozarjam na to slovenske trgovce mu-zikalij. — Ivan Kiferle, Ljubljana. Gosposka ulica št. 9.	(g)
Ce avto svo/ stan prodajaš аГ motorja bi tnebil se rad bri kupctv ti mniigo oriiene Slovtniev na/manjš' insérai
Modna konfekcija!
Najboljši nakup! A Pre-sker. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14.	(1)
Nogavice, rokavice
m pletenin«: Vam oudi v veliki izbiri naiugodneie in natceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana Židovska ulica in Star- trfl lil
Stavbenikom
in lovcem Gorenjske! Dne 24. maja 1933 se bo prodalo na javni dražbi v Radovljici št. 3, ca. 500 komadov cementnih cevi različne velikosti in ena lovska dvocevna puška. Dražba začne ob 18. (1)
Imam naprodaf
več vagonov zdrave, suhe, presejane koruze. L. Noušak, Bos. Dubica. (1)
Obrt
Sat nimamo
niti za Kruti !
Zelo ga bomo plesali, pa biti mora !
K »Slovencu « pojdem I Mali oglas nam kmalu pripelje ku ca !
Prehodno doba dcMlce
le med 12 In IT letom,
to je doba, ko mora osaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne živce ter izvrsten apetlt.
TO DA:

za Krepitev krvi. žlvcei In apetlto.
ENERGIN se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/, litra Din 35 — Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGA« - SUŠAK 3 velike stekbnice Din 110 —, 6 velikih steklenic Din 220 — in 1 gratis. 12 velikih ste klenic Din 440 — in 2 gratis.
i idobreno po Min. soc. politik« i narod, zdravlja S. Br. 3787 od 23. marca 1932
Naročajte
S LOVE m
ne 'cenejši ■s/oueuiri dnevnik
Restavracija naprodaj
Radi bolezni prodam svojo restavracijo »Ruska lira« v Beogradu, Dvorska ulica 11. Zelo dobro vpeljana. Najboljša domača in inozemska družba. Pet sob za restavracijo, krasen vrt, dvorane za svečanosti in separe. Stanovanje za gospodarja, 6 sob za osobje, dve kleti in perilnica. Inlormacije daje gospodar Marko Iv. Carapič.
I
Auto-fnotor
i
Motorno kolo
s prikolico in elektr. razsvetljavo, brezhibno, poceni naprodai. Vevče 10.
Avtomobili
in motocikli svetovnih znamk, novi in malo rabljeni, naprodaj po najnižjih cenah. - Avtotvrdka Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.	(f)
Kupinio
Bukova drva in oglje
kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24._(k)
Vsakovrstno
zlato knonte
po oaivišiih cenafa
CERNE luvelir. Liubliana, Wollova ulica It Ж
Martine Anton,
soboslikar, se najtopleje; priporoča za v svojo stroko spadajoča dela. Naročila se sprejemajo: Tyr-ševa cesta 17, v mlekarni. Cene zmerne. Solidno delo.	(t)
V svojem in v imenu sorodnikov naznanjamo, da je božja Previdnost poklicala v večnost svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda
Jožeta M ustja
župnika v Vitanju
ki je v nedeljo 21 -raja oh 1 zjutraj v celjski javni bolnišnici po mukapolni bolezni, dobro pripravljen za (i na pot v večnost, odšel 'asluženo plačilo.
Zemski ostanki dragega pokojnika so bili v ponedeljek 22. maja ob pol 3 popoldne v Marijini cerkvi v Celju slovesno blagoslovljeni, nato pa se je vršil pogreb na Vranskem.
i
DRVA (N PREMOG
pn Iv.Schumi
Dol en iska cesta Telefon št. 2951
Novootvorjeni damski salon Jožica Ku-melj, Ljubljana, Gledališka ulica 2 II, Lzvežbana v inozemstvu, se priporoča c. damam za prvovrstno in hitro izdelavo vse damske garderobe. -Cene konkurenčne! - V specijalni prikrojevalnici prikrojimo vsako obleko po meri in žurnalu, kjer dobite tudi navodila za nadaljnjo izdelavo. (t)
Mlmarii !
Rž. proso, ajdo in ječmen kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Veletrgovina žila in moke.
Kesljeva cesta 24.
I
Vinotoč »Zorko«
Košaki pri Mariboru od-ort. Vino po 6 Din. (o)
Flugs patentne kose
z novim pritrjevanjem so priznano najboljše
/. Videmšek
MARIBOR, Koroščeva 36
Vitanje, dne 23. maja 1933.
ŽALUJOČI BRAT IN SESTRI.
Â


Vdani v voljo Vsemogočnega javljamo vsem, ki ste ga poznali, da nam je umrl po dolgi, hudi bolezni naš iskreno ljubljeni mož, zlati atek, dobri sin, brat, zet, svak, gospod
Andrej Frelih
posestnik, gostilničar in mesar
previden s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb nepozabnega bo v sredo ob 10 iz hiše žalosti na pokopališče na Brezjah.
Blagopokojnika priporočamo v molitev. Brezje, dne 21. maja 1933.
Pepca roj. Zupan. žena. Zorka, Verenca, Tinčka, hčerkice. Marija Frelih, mama. Jerca in Marija, sestri.
Naša tako presrčno ljubljena mama, tašča, omama, sestra, teta itd., gospa
Antonija Mrak-Je še
trgovka
je previdena s tolažili svete vere dne 21. maja mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v torek 23. maja ob 16 iz hiše žalosti Gradišče št. 14.
Maša zadušnica se bo brala dne 24. maja ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 23. maja 1933.
Marija Pollak, hči; Pavel Pollak, zet; Nives, Tanja, Riko in Fedor, vnuki; Pavla Šumi in Pavel Ješe, sestra in brat.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
V neizmerni žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina nad vse ljubljena, zlata mamica, gospa
PAVLA ALEŠ
zasebnica
dne 21. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 23 maja 1933 ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. maja 1933.
Vera in Marica,
hčerkL
■ v .••	. • y- Ifhft	•;.«•*
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Kare) Ceè.
Izdajatelj: Ivan Itakoree.
Obupen položaj velenjskih rudarjev
Pomanjkanje in lakota tudi v Velenjah
Šoštanj, 20. maja 1933.
Položaj delavstva pri državnem rudniku v Velenju se je že od 1. 1923, ko je bilo drugod konjuukturno stanje še zelo stabilno in zadovoljivo, stalno slabšal in padel v letošnjem letu v skrujne nižine. Dočim je bilo 1. 1923 zaposlenih blizu 900 delovnih moči, se je v sledečih letih število skokoma krčilo; v letošnjem letu zaposluje rudnik komaj še 400 ljudi. Dočim je bilo 1. 1923 272 dni ali povprečno 24.7 mesečno, se stalež od tega leta dalje kljub nižjemu številu zaposl jeneev vedno bolj zmanjšuje; po 1. 1923 je bilo letno 239 delovnikov ali mesečno le 19.9; v letih 1931-32 so bili meseci s samo 15 delovnimi dnevi, letos delajo še pod tem minimom: 13... To pomeni, da velenjski rudarji že 9 leto ne delajo vse delovne dni in da nimajo možnosti, da bi si zaslužili popolno, že itak skromno mezdo. Povprečni zaslužek velenjskega rudarja znaša dnevno, vševši vse odbitke za bratovsko skladnico, davke in dr., 30,— Din; pri 13 delavnikih zasluži torej 390 Din in s tem denarjem mora preživljati sebe in svojo družino. Po vseh teh številkah sodeč, je očividno, da se delavstvo ne more izogniti revščini in stradanju. Rudar se je zadolžil čez glavo, da je mogel sebi in svojim nabaviti obleke. Zaduji čas pa ne dobiva »na upanje« ničesar več. ker ne more odplnčevati starih dolgov, tako da predstavljajo danes velenjski rudarji s svojimi družinami vred trumo nezadostno hranjenih, izčrpanih bitij. Po dosedanjih možnih ugotovitvah znašajo dolgovi rudarjev pri bližnjih trgovcih mooô Din.
Upov na zboljšanje pa ni. Grozijo še hujši
Tudi rudarski upokojenci ne dobivajo prejemkov
dnevi. Konsum premoga občutno pada. Prejšnja leta je konsumirala vsaj večina javnih ustanov premog iz Velenja. Tako so jemale razne bolnišnice (Maribor, Celje, Slovenjgradec), hranilnice, kaznilnice, magistrati (Ljubljana, Maribor, Ptuj), pošte, šole in druge ustanove mesečno nad 600 ton velenjskega premoga. Zadnji čas so vse te ustanove skoro popolnoma prenehale z odvzemom velenjskega premoga. Veliko upanja je dajalo započeto ojnčenje velenjske električne centrale, ker bi se s tem dvignila lastna poraba premoga za 600—800 vagonov mesečno. 7ararli ukinitve reparacjiskih dajatev na je nastal zastoj pri gradnji centrale, ki bi morala stopiti ojačena v obrat že lani.
V	obupnem stanju so tudi rudarji-npoko-jenci. Premogovnika v Zabukoviei in Velenju zadnje mesece ne plačujeta kot delodajalca zakonitih prispevkov Rrntnvski skladnici v Velenju, niti onih. ki se delavcem odloču jejo. Njun dolg Rratovski skladn'ei /naša sedaj že 2.000 000 Din. Zato Rratovska sklnrlnica ne more več nakazovati upokojencem — čez 400 nn številu — krvavo zasluženih mesečnih prejemkov! Prizadetih se pnlnšča prnvcata panika. Intervenirali so nn raznih mestih in so bili povsnd deležni obi'o obljub.
V	življenje velenjskega rudarja se pošastno naseljuje pomanjkanje, glarl. V dobi. ko se tolikokrat poudarja človečnnska dostnjnnstvennst in ko je zemlja oblagodar jena z več kn dovolj dobrina mi, je sknroda absurdno moledovati milosti in podpore. Naj bo mizernn življenje velenjskih rudarjev poklirnnim dovolj glasen SOS, saj od obljub se živeti ne da.
Sledovi kneza Miloša Obrenovića v Ljubljani
Požar
f Župnik Jožp Musi
Celje, 22. maja.
V nedeljo, dne 21. t. m. je ob 1 zjutraj umrl v celjski javni bolnišnici vitanjski župnik preč. g. Jože Musi.
Rajni se je rodil dne 25. decembra 1868 na Vranskem iz trdne kmečke hiše. Gimnazijo je študiral v Celju,, po končani šesti šoli je pn moral k vojakom, kjer je služil dve leti. Po dovršeni vojaški službi je nadaljeval gimnazijske študije zopet na celjski gimnaziji, nnlo pn po prestani maturi vstopil v mariborsko bogoslovje in bil dme 25. julija 1897 posvečen v mašnika. Kaplanoval je dve leti v Starem trgu. nnto nad 11 let v šmartnem ob Pnki, dne 1. julija 1911 je pa postal župnik v Vitanju. kjer je estai do letošnje Velike noči. ko ga je bolezen prisilila, da je legel v bolniško posteljo.
Pokojni je bil goreč dušni pastir, zelo priljubljen pri vseh. ki so ga poznali, bila ga je sama ljubeznivost. Živel je samo za cerkev in svoje, njemu v varstvo izročene ovčice. Skoraj 19 let je vodil lepo vitanisko župnijo. Lepa poteza v značaju rajnega je bila njegova dobrosrčnost. Rad je pomagal revežem in marsikoga spravil h kruhu. Dobrote je delil lako. dn ni znala levica kar je dala desnica. Staro, znamenito vitaaijs'ko župno cerkev je dal po na vod lih strokovnjaka, konservmtorja g. dr. Ste-leta lepo prenoviti.
Sredi dnin ga je položJn letos o Veliki noči nevarna bolezen — zastrupljen,je krvi — nn bolniško poslelio. Ko se mu je bolezen slabšala, je iskal pomoči v celjski bolnišnici, a bilo je žal prepozno V nedeljo, dne 21 t. m. je ob 1 zjutraj po hudi bolezni in po več dni trajajočem smrtnem boju, dobro pripravljen za večnost, izdihnil svojo b'ago dušo. Pokojni zapušča dragega brata Aloj-z ia. ki mu je dolgo vrsto let pomagal v dušnem pastirstvu in žalujoči sestri Katro in Pepco. Blagemu gospodu župniku naj sveti večna luč in naj mu dobri Rog poplnča vsa njegova dohrn dela, bratu in sestrama izrekamo 'skreno sožalje.
Pokojnega so danes, na dan pogreba, prepeljali v Celju v Marijino cerkev, kjer je bil slovesno blagoslovljen, po blagoslovitvi pa so prepe-Ijali njegove zemske ostanke na Vransko, kjer bo počival v rodni grudi in čakal večnega vstajenja.
Smola birmancev
Koč. Reka, 22. maja.
Prejšno nedeljo smo imeli pri nas birmo. Tudi Iz vasi Ograja so peljali tja birmance. Naložili so jih na voz in pognali.
Na klancu od Morave proti Štalcerjem pa se je v diru vozu snelo kolo. Birmanci so zleteli deloma po vozu, deloma po tleh. No, hujšega le ni bilo kakor to, da sta dva birmanca odnesla manjše praske, ena birmanka, ki je na čuden način prišla pod botro, pa ima nategnjene kite v vratu, kar pa tudi ne bo imelo večjih posledic. Vkljub nezgodi so se odpeljali k birmovanju.
Žalosten konec 76 letnega starčka
Novo mesto, 21. maja.
Franc Petrič iz Muhabera je bil dober posestnik in kovač. Zadnja leta pa je zlezel v dolgove ter mu je bila prodana pred nekaj meseci domačija. Od zdražbenega izkupička mu je ostalo nekaj denarja, katerega je izročil svoji hčeri, h kateri se je od sina preselil. Kakor se pa ni razumel s sinom, tako se tudi ni s hčerjo. Zadnjih 14 dni je blodil večinoma po Trški gori in iskal zatočišča pri raznih ljudeh. Zadnja dva dneva so ga pa pogrešili in ga iskali. Končno so ga našli v gozdu visečega na drevesu. Verjetno, da se mu je vsled ne-ireče in žalosti omračil um in je v takem stanju nesrečno končal. Danes so ga prepeljali v mrtva-tnico na pokoplišče v Prečni.
Ptuj, 20 maja.
Pretekli torek v pozni noči ee je nenadoma zasvetilo nebo nad Ptujsko goro. Izbruhnil je polar v Stegovcih pri posestniku Ivanu Čepu. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ogenj pa je zajel bliskovito tudi stanovanjsko hišo. Zgorelo je vse do tal, kvišku štrli le ogorelo zidovje stanovanjske hiše. Vaščanom se je posrečilo rešiti le živino. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Maj-šperga, ki so krepko posegli vmes ш požar omejili. Žrtev plamena je tudi obleka, perilo in pre-cejànjn količina živil. Škoda zaiašn okrog 15.000 Din in je krita 7. zavarovalnino. V' kolikor se je dosedaj dognalo, je ogenj zanetila zlobtia roka iu «o orožniki zločincu in ua aledi.
Na obiskih po ljubljanskih antikvarijatih sem našel zanimivo sliko, o kateri javnost zelo malo ve, dasiravno bi morda zanimala posebno tiste, ki se bavijo z zgodovinskimi znamenitostmi iz preteklosti mesta Ljubljane.
Ljubljano so v preteklih časih obiskovale slavne in visoke osebnosti, rekel bi skoro, da je Ljubljana v prejšnjosti igrala v zgodovini zlasti po svojem položaju in evropskih razmerah važno vlogo.
Fantje m možje
honiiške in novocerkovške dekaniie
Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 28 t. m., bo na Gojki na Frainkolovem
tabor fantovskih Marijinih kongregacij.
Spored tabora bo ta-le:
Ob 9 zjutraj se zberemo v župnijski cerkvi sv. Jožefa na Frankolovem. odkoder pojdemo v procesiji s kongregacijeko godbo iz Konjic na čelu na Gojko, Na Gojki bo imel ob 10 škofijski voditelj Marijinih kongregacij mil. gosp. stolni kanonik v Mariboru Franc Časi pridigo in sv. mašo. Po sv. maši bo kratko zborovanje zunaj cerkve, na katerem podajo delegati Marijinih kongregacij poročilo o delovanju. Nato bosta pa govorila gg. dr. Josip J e r a j , profesor bogoslovja v Mariboru iin dr. Fran V a t o v e c iz Maribora
Možje in fantje, pokažite, da še bije v vaših prsih verno katoliško srce, zato se tega tabora udeležite iz obeh dekanij vsi do zadnjega!
Potrjena obsodba Ivane
Sevšek
Posestnikova žena Ivana Sevšek z Berinjeka pri Litiji je bila pred velikim senatom v Ljubljani obsojena na 7 let robije in v trajno izgubo državljanskih časti zaradi zastiupljenja svojega moža Ig-acija. Pred mašo 26. junija lani mu je dala piti strihnin, pomešan v žganje.
Ivana Sevšek je proti sodbi vložila revizijo na stol sedmorice. V revizijskem spisu je navajala razloge, zakaj ni bila sodba pravilna, češ da je neiasna in nepopolna. Stol sedmorice je revizijo zavrnil in v polnem obsegu potrdil prvo sodbo. Ivano Sevšek bodo v kratkem prepeljali iz ljubljanskih zaporov v žensko kaznilnico v Begunje na Gorenjskem.

Znano je, katere visoke osebnosti so iskale v Ljub ljani gostoljublja, manj znano pa je ljubljansko gostovanje interesantnega gosta našega mesta — kneza Miloša Obrenoviča, ki je zapustil v Ljubljani sledove kakršnih ne v nobenem drugem mestu.
V antikvarijatu »Tician« na Sv. Petra cesti je portret kneza Miloša z napisom »Zum fiirsten Mi-losch«. Ta doprena slika kneza Miloša, ki je signi-rana z imenom slikarja A. Karingerja, vzbuja zanimanje, kako je pravzaprav nastala.
Ko je bivši knez Miloš Obrenovič h koncu maja 1848. leta prispel z Dunaja skozi Gradec v Zagreb, je doživel neprijetnost, da so ga tamkaj zaprli. Avstrijska vlada ga je osumila, češ da drži z Madjari proti Hrvatom. Mislili so, da je namen njegovega potovanja organizirati srbske čete za vpad v južno Ogrsko in to s svojim sinom Mi-hajlom, ki je takrat prebival v Novem Sadu. Po 19 dnevnem zaporu, iz katerega je Miloša rešil Gaj, se je Miloš preselil s svojim spremstvom v
Trgovina „pri knezu Miioèu" v Ljubliani pred 80 leti
Ljubljano, kjer je bil gostoljubno sprejet. Za časa njegovega petdnevnega bivanja v Ljubljani, so mu bile prirejane tople ovacije in dobrodošlice. Miloš, takrat najbogatejši človek na Balkanu, je bo gato obdaroval vse gostoljubne Ljubljančane na levo in desno. Stanova! je v »Avstrijskem dvoru« (Bahabirt). Kakor pa je razvideti iz nekega dokumenta je gostoval en ali dva dni tudi pri ljubljanski rodbini Karinger. In od tu izvira tudi portret kneza Miloša, katerega je slikal mladi slikar Karinger, sin gostoljubne družine, ki je povabila kneza Miloša na svoj dom.
Anton Karinger (1829—1870) je bil sin trgovske družine Karinger, rojen v hiši, kjer je dane« trgovina »Haniann« ina Mestnem trgu. Bil je v tej dobi mlad slikar, ki se je baš vrnil iz Monako-vega, kjer je študiral slikarstvo. Knez Miloš je opazil mladega slikarja in mu poklonil v zahvalo za gostoljubnost njegove družine dragoceno kra-vatno iglo, ki je sedaj v ljubljanskem muzeju. Rodbini Karinger pa je knez daroval svojo sliko, katero je trgovec Karinger razstavil v svoji trgovini. V spomin na to je Karinger prekrstil tudi svojo trgovsko firmo in jo imenoval odslej »Zum Fiirstewn Milosch«. To mu je seveda dovolil sam knez Miloš. Po petdnevnem bivanju v Ljubljani je odpotoval knez Miloš v Inomost. Rodbina Karinger je morala odposlali za njim svojega odposlanca, ki je zaprosil kneza Miloša za pismeno potrdilo, da sme trgovina nositi naslov »pri knezu Milošu«, da se Karinger tako izogne neprijetnostim od strani domačih oblastL
V Draždanah je meseca septembra 1848 naročil knez svojemu tajniku, naj napiše zahvalo za gostoljublje v Ljubljani in dovoljenje z željo, da se trgovina imenuje po njegovem imenu. Ker knez Miloš ni znal pisati, je dokument trikrat podkrižal in oddal pismo državni oblasti z naročilom, da ga pošlje Karingerju v Ljubljano. Ta dokument je tudi še dobro ohranjen in se da lepo brati.
Meotem je mladi slikar Karinger izvrstno prekopiral od kneza Miloša podarjeni portret in ga razstavil v oknu trgovine svojega očeta. To kopijo je podpisa! s svojim imenom. Ako bi se originalni portret ne nahajal v ljubljanskem muzeju, bi se človek pač lahko premotil, kako je bilo mogoče izdelati tako dober portret v kratki dobi Miloševega bivanja v Ljubljani in to s tehniko, ki ni v skladu s Karingerjevo šolo.
Originalna slika kneza Miloša, katera se nahaja v ljubljanskem muzeju, predstavlja danes veliko vrednost v slikarskem in zgodovinskem oziru, je signirana z imenom Fxlvard Egerth, — 18-13.
Edvard Egerth je bil znamenit nemški slikar iz Prusije. Od njega je bilo slikanih več še danes ohranjenih slik nemških cesarjev in kraljev. Za časa bivanja kneza Miloša v Nemčiji je izvriil Egeeth tudi njegovo sliko. Miloš je to sliko velikodušno poklonil rodbini Karinger, — mladi Karinger pa je napravil kopijo za trgovino svojega očeta. Slika »Zum FiiTsten Miloš« kot kopija ni baš velike vrednosti, vendar je dokument dobe in bi bilo le želeti, da slika ne pride v tuje roke. Zato bi bilo želeti da jo odkupijo tukajšnje domače oblasti.	Cvetkovič 1
Prva smrtna žrtev na Ljuhmlm
26 letni Burdych Boguš iz Skol e Loke
Rjavi ali črni damski boks čevelj.
Are t, Krlsper
Mestni trg 26 Ljubljana Stritarjeva nI 1-3
Nesreča z moiociktom
Videm ob Savi, 19. maja 1933.
Včeraj popoldne ta se vozila Jože V. in Milan D. z motorjem iz Vidma proti Rajhenburgu. Na ovinku pri Marinču je gnal pred pred njima kravo I. M., ki je na motociklistov signal hotel preskočiti cesto. Vendar je bilo prepozno. Vrglo ga je v steno, dočim sta vozniika padla v nižino pri železnici. I. M. si je pri padcu nategnil kite. Dobil je takoj zdravniško pomoč. Milana D. je V. prepeljal v krško bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da ima na-lomljeno in izpahnjeno nogo. Oba ponesrečenca sta izven nevarnosti.
Miši ugonabVaio
Mozelj, 21. maja.
Prav žalostna so polja. Luknja pri luknji. Greš po polju, pot ti prestrezajo miši, ena, dve, celo več. Vsako leto jih je nekaj, tako kot letos pa še nismo bili obdarovani z njimi.
Posebno koruzna polja so jih polna. Na nekaterih njivah so miši požrle čez polovico semena, drugod več ali manj.
Naš kmet se jih otresa, kakor sam najbolj ve in zna. Neki posestnik, ki je moral kar celo njivo še enkrat posejati s koruzo, nameče vsak večer nekaj koruz kar po vrhu zemlje, češ, da bodo miši najprej požrle potrošeno koruzo, bodo morda zadovoljne in pustile seme. Tako misli, da bo obvaroval seme do tja, ko bo dobro vskalilo, pozneje menda ni več tolike nevarnosti.
Drugod jih love v najrazličnejše pasti. Zvečer jih neso na njive, zjutraj pa pobero polne. Prav redek slučaj, da je katera prazna.
Posamezne vasi so jih na ta način že dokaj poiovile, tudi mačke in psi so na delu, vprašanje le le, če bo vse to delo in vsa ta dobra volja mogla obvarovati polja mišjih zob. Jih bo le preveč. Toda. bolje neka! kot nič sc reklu: pom&gai si sam'
Škofja Loka, 22. maja.
V	nedeljo 21. t. m. se je pripetila prva smrtna nesreča na cesti na Blegaš. Žrtev te nesreče je postal mladi 26-letni Burdych Boguš iz znane
j lekarnarjeve rodbine v Škofji Loki.
V	nedeljo zjutraj se je podal z večjo družbo ua Ljubnik. Z njim je »ei tudi njegov brat Genči Burdvch. Proti večeru se je vračala vsa družba z Ljubnika. Vsi so se ustavili še nekoliko v Ga-brovcu nato pn odšli proti Škofji Loki. Kjer se
i cepi kolovoz za novo cesto, se je Boguš ločil od družbe. To pa se ni pripetilo prvič, mnrveč je imel skornj vedno navado, dn je rajši snin hodil. In to je postalo ta večer zanj usodno. Družba je šla po spodnji poti.
Precej časa zn tem, ko je prispela že vsa družba do tako zvane »Kobile«, je hotel drugi brat počakati Boguša. Kar hipoma začuje klice: Genči, Genči! Genči in še nekdo drug sta potem šla po grebenu navzgor, kjer sta plezala po skalah in iskala Boguša, seveda brezuspešno. Po dolgotrajnem iskanju in po velikem naporu utrujena sta spodaj na cesti zngledaln več lučk. Bili so to fantje iz Gnbrovega, ki so se vračali domov iz »Podpur-felce«. Klicali so nnvzgor. ali je kdo zgoraj, nakar sta se jima odzvala. Rekli so, jima naj počnknta, do bodo prišli ponje. Ko so prišli do njih, so jim povedali, dn nekdo ves krvnv leži na cesti.
Tnkoj je brat Genči vedel, da je to njegov Drat Boguš. Hiteli so navzdol po stezi, napravili nosilnico in položili nanjo nezavestnegn Boguša ter ga odnesli v dolino. Eden je hitel naprej, da je obvestil Pavla Hafnerja, ki je prišel z avtomobilom po ponesrečenca ter ga odpeljal na ponesrečencev dom. Vsaka zdravniška pomoč je bila
zaman. Ponesrečenec je imel od zadaj udrto lobanjo ter zlomljeno hrbtenico. Vee čas se ni popolnoma nič zavedal in je približno ob |x>l 4 zjutraj izdihnil.
Kako se je zgodila nesreča, bo pač težko presoditi, ker ni bilo zraven nobenega očividca, ]«i tudi če bi bil. bi se ne dalo mnogo videti, ker je bile izredno temna noč. Pot. po kateri je šel ponesrečenec, je res nekoliko bolj strma n popolnoma nič nevarna. Nevarnost je v tem slučaju, če kdo zaide s poti vstran. Ni pn prav nič čudnegn, da je zašel, prvič zato. ker je bila noč res zelo temna, drugič pa je Boguš še precej slabo videl. Poleg tega je bil še popolnoma sam, knr mu je v temni noči še povečalo nesigurnost v orientaciji, in je tako 7-nšel s steze proti novi cesti. Plaziti se je moral skozi grmovje, a ni zapazil, da se nnliaja tik nad cesto, ki je vsekana v živo skalo. Hipno mu je moralo zmanjkati tal in padel je, približno 8—10 metrov globoko v cestni jarek, kjer je treščil z zadnjim delom lobanje ob skale, tam se še danes pozna mlakuža krvi. Nekateri poznejši obi-skovnlci tegn krnjn so našli njegova očala, ki so bila nepoškodovana in odtrgani jiokrov od zapestne ure.
Vsem izletnikom, ki so že hodili kednj nn Ljubnik. bo ta kraj gotovo znnn pod imenom »Kobiln«. Drugi turisti pa, ki ne vedo kje je to, se gotovo spominjajo največje serpentine, kii jo dela cesta nn Blegnš in nn tistem mestu se je zgodiln nesrečn. V našem mestu se je pripetilo v poslednjih 6 mesecih res že precej tragičnih slučajev smrti. Človek res ne ve kednj, knko in kje bo njegovn zadnja ura. — Nesrečni rodbini nnše iskreno sožalje!
Velik požar v Drašičih
Metlika, 20. maja.
Velika nesreča je zadela danes prijazne Dra-šiče. Kdo ne pozna te solnčne vasice, ki čepi s svojo cerkvico med najlepšimi belokranjskimi gozdovi. Tako mirno je v. popoldnevih na vasi, ker so pač vsi ljudje po svojem delu. In tedaj zazvoni za požar.
»V Drašičih goril« je šel naenkrat glas po vseh okoliških vaseh. Bilo je okrog tričetrt na 3 popoldne. Prestrašeni in polni groze so tekli ljudje domov, vsi zbegani in obupani, zakaj danes pogoreti je dvakrat hudo! Ogenj je nastal v Pavlovičevcm podu v Dolenjih Drašičih. Ker je bilo vse suho in je veliko slamnatih streh, je požar naenkrat zajel vso okolico. Poleg tega je še veter pritisnil, da je bilo zares obupno. Plameni so švigali po svojem bogatem plenu, ogorke je veter na daleč gnal. V hipu so bili vsi Dolenji Drašiči v nevarnosti, Ljudje so prestrašeni in vsi objokani reševali vse, kar so le mogli. Iznosili so vse premičnine in živino spustili iz vseh okoli stoječih hiš.
Kmalu so začeli prihajati ljudje gasit in reševat od vseh strani. Takoj so bili na mestu gasilci iz sosednjih vasi: iz Božakovega z brizgalno. Zelo so se potrudili zopet vrli gasilci iz sosednje Vivodine. Prihiteli so iz Rosalnic z brizgalno in še Metličani s svojo motorko. Tako, da je bilo z domačo vred kmalu
pet brlzgaln na delu.
Vendar je bilo takoj videti, da se bo dal požar le omejiti, ker preveč pogubno je že ogenj zagrabil svoj plan. Do 4 •« j« » velikim uapoioxn posrečilo i
omejiti ogenj in sosednje hiše rešiti. Na sredi pa s« je videlo žalostno pogorišče. Ljudi sc je kar trloj roka je bila pri roki, škaf pri škafu. Navzoč jc bil sam g. okr. načelnik iz Metlike. Ljudje so žalostno gledali preostale ruševine, v katere je v eni uri divji požar spremenil njihovo imetje.
Najhujše je zadelo
mladega Nemaniča, kateremu je zgorelo vse, hiša in vsa gospodarska poslopja. In ravno ta dan se je iz Črnomlja vrnil na pogorišče) Pavlovi-č u je pogorel pod, Stankoviču hlev, p. d. K 1 o b č a r j u tudi hlev in Plutu gornja hiša. Ogenj se je oprijel tudi nekaterih sosednjih hiš oz. hlevov, pa so jih vrli gasilci in reševalci z vztrajnim in požrtvovalnim naporom rešili. Skoda jc gotovo zeio velika, bržkone nad pol milijona, in nesreča dvakrat huda, ker so letos že tako silno težki časi za Belokrajino.
Kljub vsemu pa moramo biti res zelo hvaležni gasilcem, ki so s svojim požrtvovalnim in napornim gašenjem rešili nc samo spodnje, ampak brez dvoma vsaj del gornje vasi. Posebno dobro so se odrezali Vivodinci s svojo motorko, brez katere bi bilo gašenje še veliko bolj težko in brezupno
To je že tretji požar v naši okolici, zato jc ljudi tem bolj zadelo. Mnogi so bili vsi iz sebe ter kar trdi od strahu. Tako bi neka deklica kmalc prišla ob življenje. Ko je čula, da pri starem očetu gori, je prebledela, kri se ji je vlila iz nosa ir, se je onesvestila. Vendar so jo kmalu spravili k zavesti.
Bog daj, da bi i« bil kmalu konec težkih be-iuki*uj«kiii dnii
Ljubljanske vesti:
Doba neviht se
Ljubljana, 22. maja.
Letošnji majnik je bil v splošnem zelo hladen in nevaren za razne kulture. Dostikrat je živo srebro v termometru zdrknilo prav blizu do ničle, lîilo je nevarno za nastop hujše slane. Hladno vreme pa ni nikakor vplivalo na boljšo rast rastlinja. Posevki sc niso mogli take povoljno razvijati, ker jc mraz vse tiščal k tlom. Nedelja je bila po dolgem času prvi dan, ko jc solnce močneje pripekalo. Tudi danes dopoldne jc nastopila precej huda vročina. Bilo je prav soparno. Termometer na živilskem trgu je kazal na prostem +28 C. Okoli poldneva sc jc nekoliko stemnilo in shladilo. Nad mestom je začelo prav ponižno rositi. Padlo je nekaj kapljic dežja.
Včerajšnjo gorko nedeljo so mnogi kopalci izrabili, da so sc solnčili in kopali na Savi in v
TA TEDEN NOTIRAMO:
TAPETNO BLAGO ZA POHIŠTVO:
(vse Siriiie 130 cm)
Modemi vzorci .
m Din <»>.—, m l)in 44.—, . . ui nin
Bips criait (za tapete) .... Prima kvalitete 7. ele^autliiJOl
vjorci.......m Din 140— do
Najmodernejše kvalitete knri-
rjni vzorci......m Din 150.— do
Brokati ara (zastore)
črtasti ...... m Din 100,—
moderno rožusti .... in Din 135.— do
NAS POSEBNI SI.AGER:
Blago za kopalne plašče, irina 140 cm — j pa rt n i in moderni vzorci m od Din fcl).—
s5.— 10>.— 110.—
185.—
100,-
163—
1шг1п
dulje.
SOUVAN
MANUFACTURA
LJUBLJANA MESTNI TKG 24
Ljubljanici. Bilo jc po raznih krajih do 500 kopalcev. Veliko število kopalcev se je odpeljalo v idilične Relečc, kjer je Sora izredno topla in zlasti dobra za revmatike, ker vsebuje mnogo železa. Mnogo izletnikov sc je v nedeljo zjutraj odpeljalo na Gorenjsko. Jutrnji gorenjski vlak je vozil 700 izletnikov; proti Kamniku se jc odpeljalo 140, a na Dolenjsko 180. V splošnem pa jc bil promet na železnicah srednji. Kopalni vlaki bodo takoj uvedeni, ko bo za kopalno sezono ugodnejše vreme.
Drugače prihaja doba vremenskih neviht in katastrof. Konec maja in prva polovica junija sla za polja in vinograde najnevarnejša, kajti prav v tem času sc najraje vrste nevihte s točo. Nebo se hitro stemni. Po močni pripeki in sopari kar naglo prigrmi nevihta, ki jc nezaželjena zlasti kmetu in vinogradniku.
Zadnja poročila:
Suvich govori v imenu Mussoliniia t
„Revizija mirovnih pogodb je zahteva živtjenskega razvoja
u
Kaj bo danes?
Drama: Zaprta.
Opera: ; Andre Chenicr«. Red B. Kino Kodeljevo: Ob pol 9 »Rin tin tin>. Samo ena predstava. Vetopina znižana.
Nočno službo imata lekarni: mr. Bohince ded,, Rimska cesta, mr. Kmet, Dunajska cesta (Sv. Krištof) in mr. Levstek, Resljeva cesta.
Nova zastava šišenskih deklet
Lepo in prisrčno slavje je bilo v nedeljo dopoldne v Šiški, ko so slovesno blagoslovili aovo zastavo šišenske dekliške Marijine kongregacije. O slavnoeti je bolj obširno poročal že »Ponedelj-ski Slovenec«. Primeren cerkveni govor je imel ob 10 dopoldne v napolnjeni cerkvi arhidijakon gosp. stolni kanonik in župnik dr. T. Klin ar, ki je nato blagoslovil novo zastavo. Po slovesni službi božji je bila v samostanski dvorani prisrčna akademija, ki so se je udeležile v velikem številu članice društva in starši. Spored so izvajale članice kongregacije in Marijin vrtec. Vse sloveenosli so se udeležile tudi zastopnice drugih ljubljanskih dekliških Marijinih kongregacij s šestimi zastavami.
Beračenje nese več ko pošteno delo
Pred dobrima dvema tednoma smo poročali, da je ljubljanska policija ustavila in izgnala iz Ljubljane več beračev iz južnih krajev, ki so tu nabirali dobrodelne prispevke na knjižice, pri tem pa prav dobro živeli, kvartopirili in šc pošiljali domov po več sto dinarjev hkrati.
Tak berač je tudi 23 letni Luka Peričič, doma od Karlovca, ki ga jo policija v nedeljo zvečer aretirala v Kolodvorski ulici. Pri njem so na policiji našli pri hišni preiskavi dve taki knjižici, s katerima je nabiral dobre darove. Že iz knjižic samih je razvidno, da je šlo Pcričiču prav dobro, znano pa je, da večina darovalcev sploh nc zapiše svojih zneskov v te knjižice, temveč gleda, da se nadležnega prosilca čimprej znebi z majhnim darom. Našli so pri njem tudi dvoje potrdil, iz katerih je razvidno, da je poslal prejšnji teden domov nič manj kakor 60.0 dinarjev.
Peričič jc bil pred dvema tednoma izgnan iz Ljubljane, pa se je zopet vrnil, prav dobro vedoč, da se v Ljubljani še da nekaj naberačiti. Pred meseci se je Peričič pri delu ponesrečil in je od tedaj invalid, vendar pa ne tak, da nc bi mogel delati, in jc sam prostodušno priznal, da raje berači kakor da bi delal, ker mu to več nese in je ludi lažje.
Peričič bo najprej v Ljubljani kaznovan, nato pa izgnan. Seveda pa s tem šc ni rečeno, da sc ne bi zopet vrnil, čeprav mu bo lo prepovedano.
O Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Prcskerju, Sv. Petra cesta 14.
© Poizkusne dušeslovne vaje se vrše nocoj na željo obiskovalcev ob 6 zvečer. Prosimo za obilno udeležbo! — Vodstvo seminarja za eksperimentalno psihologijo.
O Pogreb gospe Antonije Mrak. Gospe člani-nice kongregacije »Žalostne Matere Božje« pri sv. Florijanu naj se udeležijo pogreba umrle članice Antonije Mrak, Gradišče št. 14. Pogreb bo v torek ob 4.	•
© Akademijo v proslavo materinskega dne prirede gojenkc državne učiteljske šole v Ljubljani — danes 23. maja ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Spored je bogat in izbran: sodelujejo najmanjše iz otroškega vrtca z ljubkim nastopom in največji s pesmijo in recitacijo. Ker je to družinski praznik našega centralnega vzgojnega zavoda in bo večer intimno lep, iskreno vabljeni vsi, ki se zanimajo za stremljenje naše mladine.
Spet me vidiš korenino! Pa zakaj? — Saj rad povem: Pijem S/amičevo vino, često tudi tam k ai jem!
© Trboveljski slavčki koncertirajo v Ljubljani v sredo, dne 24. t. m. Izvajajo vse one zbore bogatega svojega sporeda, ki so jih peli na tako krasno uspeli pevski turneji po Češkoslovaški in Dunaju. Občinstvo apozarjatno, da so na razpolago še sedeži po 35 in 30 Din in pa stojišča. Vsi ostali sedeži so razprodani. Predprodaja ee vrši v knjigarni Glasbene Matice.
IZRABITE PRILOŽNOST!
Vse preostale pomladanske plašče odprodajam z
20°/o popusta.
Gospodom nudim elegantne kamgarn obleke češke kakovosti že od 900 Din dalje. — K. PUČNIK, Šelenburgova ulica 1 (nasproti kavarne »Zvezda«),
Kini. 22. maja. tg. Na koncu ziinaiije-poli-tično debate v rimskem parlamentu je dobil danes popoldne besedo državni podtajnik Suvich, da pojasni, kakor je rekel izrecno, \ Mussolini jev cm imenu stališče vlade glede problemov, ki so se jih dotaknili predgovor-niki. Opazilo sc je da je o najaktualnejšem predmetu, to je o paktu štirih velesil govoril razmeroma mulo, sklicujoč se na tekoča pogajanja. Vsekakor pa jc imel |>ri lazmotrivanjti vprašanju razorožitve in ideje revizije priliko, šc enkrat z vso jasnostjo opisovati italijansko stališče.
Suvich postavlja mi eni strani razorožitveno konferenco, na dragi strani jni svetovno gospodarsko konferenco v prvo vrsto onih prizadevanj, da se odpravi kriza. Obe konferen-, ci nista samo /vezani med seboj, kar sc tiče njunega uspeha, temveč sta zvezani tudi ravno tako z vsemi drugimi političnimi inicija-tivami zadnjih tednov. Ugodna rešitev nalog, katere imata rešiti te dve konferenci, bi za-jumčila dolgotrajen mir na svetu in končno zopet osvobodila zaprto pot za gospodarsko ozdravljenje sveta. Nato jc Suvich šc enkrat orisal italijansko stališče glede problemov, ki so v razpravi na razorožitveni konferenci. Za j uresničenje razorožitveno misli jc jiotrebno: ; 1. da se vojni inutcrijul reducira |K>toin kvalitativne razorožitve in 2. da se državo pošteno odrečejo nnpadulncniu orožju sploh. Vse drugo so j »odrejena detajlna vprašanja, ki sledijo sama |x> sebi kot logične posledice. Konferenca I ui more imeti resničen uspeli samo tedaj, če sc odpravi ludi obstoječe diskreditiranje prava in stališče posameznih držav. Podal je kratko sliko o raznih fazah dosedanje razoro-ž.itvcnc konference, pri čemer jc miglašal, da je ugodni vpliv MaeDoiialdovega načrta trajal samo mulo časa. Pred 13 dnevi jc zato v ŽcŽ-nevi prevladoval vtis, da so vsi udeleženci raz-I orožitvenc konference prepričani, da mora konferenca propasti, in so vsi stremeli samo zu tem, dn drug na drugega zvalijo krivdo in odgovornost za neuspeli. Zavest nevarnosti, ki bi sledila potem za vse države, je |K>tcm zopet vse dele dovedln do tega, da so poskušali z
zadnjimi napori odvrniti katastrofo. To prizadevanje je najbolj podpiral Roosevelt s svojo Miomciiico in Hitler > svojim govorom, ki sta skupno pripomogla, da sc jc zopet vrnilo zaupanje.
lii jc Suvich govoril o vodilnih mislih, na katerih temelji Mussolinijevu inciativa za pakt četvorice. Splošna velika nevarnost pri tem jo ta da se s prevelikim številom detajlnih vprašanj in s prevelikim vmesnim govorjenjem zgubijo v ozadju velik" smernice. Suvich je izročilo uiiglašul. da se iz Mussolini jeve zamisli tesnega sodelovanja štirih velesil nn noben način ue more izvajati, da hi se kaka druga država izven pakta četvorice obravnavala z manjšim respektoni ali da bi te države ne bile. pripravljene sodelovati z drugimi državami v isti meri knkor štiri velesile. Razen razorožitveno konference pa obstojajo seveda tudi še drug) resni problemi, izmed katerih je iinj-resnejši problem revizije mirovnih pogodb. Nekateri zastopajo mnenje, da se o tem ne hi smelo govoriti, ker so najbrž mislili, da bi bilo ua ta način ta problem sploh mogoče potlačiti. Tako naziranje pr jc absolutno nesmiselno. Revizionizem je bil ustvarjen pri podpisu pogodb. Razvoj jc življenjski zakon, ki se nc da enostavno potlačiti. Gre za to, da se najde pot za prilagoditev mirovnih pogodb k potrebam časa, da sc najde torej mirna rešitev. za katero zopet ni nobene druge ali nobene boljše poti. kakor poprejšnji načelni sporazum štirih velesil, ki nosijo odgovornost za Evropo.
Ia predpogoj velja tudi za svetovno go-sjHxla rs ko konferenco, ki brez jioiichanja napetosti med oločiltiitni velesilami no more dovesti do nobenega uspeha, katerega moramo iskati v glavnem v novi poživitvi splošnega zaupanja. Tudi za svetovno gospodarsko konferenco je Roosev eltova sjioniciiicn odločilnega ugodnega pomena. Suvich je končal Svoja izvajanja s tem. da je poudarjal važno vlogo, ki jo ima modro državno vodstvo Mlissoliniju pri stremljenju mednarodnih sil, katera streme po tem, da so v skupnem redu ia \ disciplini organizira mil'.
„Samo združitev Avstrije z Madjarsko more rešiti Madjarsko slovanske nevarnosti"
Zunanjepolitična debata v madlarshem parlamentu
O Podaljšek Aškerčeve cestc, ki eo ga lani prebili skozi bivši Paichelnov vrt, so te dni izravnali in temeljito posuli. Vedno bolj se kaže, da bo postala ta cesta, ko bo enkrat še odstranjen del hiše, ki moli ob Emonski cesti vanjo, glavna zveza med Tržaško cesto in Št. Jakobskim trgom, od-norcio s Karlovsko in Dolenjsko cesto. To je tembolj pomembno, ker bo treba prej ali slej mislili na direktno tramvajsko zvezo med Vičem in Dolenjskim kolodvorom, S tem pa bo treba preložili tramvajsko progo z Rimske ceste na Aškerčevo cesto, tako da bi zavila proga za Šiško in Št. Vid proti Gradišču v Gorupovo ulico. Rimska cesta ni pripravna za tramvaj, ker je preozka in ker se v doglednem času ne bo razširila, Aškerčeva cesta pa je moderno uravnana in široka cesta, na kateri I se zlahka napravi dvojni tir.
0 Nesreča na cesti. Včeraj zjutraj se je pripetila na Frankopanski cesti nenavadna nesreča.
OČESN8 ZDRAV№SX
DR. ft. BASSIN
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 4 zopet čedno ordEnira.
Budimpešta, 22. maja. tg. Na današnji seji poslanske zbornice se je razpravljal proračun j zunanjega ministrstva. Govorili so tudi zopet o vprašanju mndjarskega kralja. Logitimist. grof Szigrav jc izjavil, da hočejo legitiinisti z. zakonitimi sredstvi uresničiti narodno kraljestvo, da ministrski predsednik Gombiis žal ne stoji na stališču zakonitega kraljestva, ker sploh noče nobenega kralja. Dalje je zahteval ožje gospodarske zveze z Avstrijo, ki pa brez politične zveze ni mogoča. S kraljestvom hočejo legitiinisti ustvariti krislulizacijsko točko /.a podonavsko federacijo. Dalje je govoril logitimist grof Huniady: Avstrija sc mora pridružiti ali Nemčiji ali donavski konfederaciji al pa Madjarski. Mudjur mora vse storiti, da lio Avstrija izbrala to zadnjo rešitev. Legitiinisti želijo kraljestvo samo tedaj, če ga želi tudi večina prebivalstva. Krščansko-sociulni poslanec Turi je liaglašul, da stoji svet pred odločilnimi dogodki. To se kaže tudi na Mn-djarskeni. Treba je vse pripraviti za kraljestvo. Samo združitev Avstrije z Madjarsko
i Po cesti je vozil drva 21 letni brezposelni mehanik ! Jože Murlovič, sedaj zaposlen pri trgovcu z drvmi Ivanu Schlambergerju v Mostah, Ljubljanska ul. 26. Voz pa se je tako nerodno obrnil, da je zadelo oje Murloviča v trebuh s tako silo, da je fant obležal j nezavesten. Ljudje so telefonirali po reševalni avto. Reševalci so res prišli, prav tedaj pa se je ludi Murlovič zavedel. Ko so ga hoteli naložiti na voz, se je Murlovič, čeprav ga je v trebuhu zelo bolelo, pričel nn vse pretege braniti in reševalcem se res ni posrečilo prepričati ga, tako, da ni šel v bolnišnico.
Q Dipl. dentist Paul Vrankar Tavčarjeva 2/1. radi štud. potovanja par dni odsoten.
more rešiti Madjarsko pred nemško in slovansko nevarnostjo. Če bi kljub temu prišlo do združitve Avstrije z Nemčijo, bi inoraln Madjarska vendar ohraniti svojo zunanjepolitično neodvisnost. Edina možnost za to pa je obnova ustavnega kraljestva. Če ne bomo imeli skupnega vladarju /. Avstrijo, bo postala neizogibna romunsko-madjarska personalna unija. To pa bi pomenilo konec krone sv. Štefana.
Zunanji minister Konyu je izjavil, da j« glavni namen madjarske politike, doseči pravičen mir. Prijateljstvo /. Italijo tvori fiksno točko. Dalje je Kanya izjavil popoln sporazum Madjarske z KooseveKoviin programom. Kar se tiče vprašanja priključitve Avstrije, je upati, da bo Hitlerjeva vlada postopala v evropskem duhu. Madjnrsko-avstrijski od noša j i so izvrstni in prijateljski. Vprašanje Anschluš-sa je avstrijsko vprašanje, v katerem ho dala odgovor Avstrija. Kanya smatra slej ko prej, da vprašanje ni aktualno in da né daje nobenega povoda za skrbi. Mussoliitijcv načrt je zelo važen z mudjurskego stališča in zasleduje dva cilja: odstranitev sovražnih elementov in uveljavljenje mirovnih pogodb v tem duhu. Načrt rešuje mir iu postavlja enakopravnost in revizijo v prvo vrsto mednarodne po-jitikc. Svoj govor je končal: Ne lidnjajmo sc iluzijam in vemo. da v bližnji bodočnosti glede reviziji; mirovnih pogodb ni pričakovati radikalne spremembe. Madjarska vlada kljub temu nadaljuje svojo dosedanjo politiko in se ne bo oddaljila od pota mirne evolucije. Vprašanje revizije jc že vpleteno v politično življenje Evrope in sc položaj presoja vedno mirneje. Boj bo Madjarska nadaljevala tako dolgo, dokler se nc doseže enakopravnost in se zagotovi možnost narodnega razvoja.
Kulturni obzornik
Dom in svet
Četrta številka Doma in sveta« je v nasprotju s prejšnjo številko, ki jc bila urejena bolj na esejistični podlagi, skoro izključno leposlovna. Že na uvodnem mestu prinaša novelo Mirana J a r -ca, »Pustolovec«, motiv o človeku, ki je postal radi nenadnega odpusta iz službe pustolovec. Novela je pisana v lirični prozi, ki ne pozna realne stvarnosti, marveč največ subjektivno refleksiven tok dejanja. — Franccta Bevka »Krvaveče rane«, ki se nadaljujejo iz prejšnjih zvezkov, nimajo one sile kol njegove dosedanje boljše stvaritve. Pesmi so prispevali Jože K a -s t c 1 i c (Pomladno solnce, Popotna, Heroica), Zdravko Ocvirk (Tako bi rad) in Joža Lov-renčič (Aplikacija), od katerih je prvi v ospredju. — Prav dobro študijo o Francetu Bevku je napisal France K o b 1 a r. Za podlago si jc vzel nekaj zadnjih pisateljevih del, a od lu se jc ogledal po bogali Bevkovi snovnosti (katero je razdelil v zgodovinsko fabulistično, meščansko problematično in kmeliško naturalistično skupino), slvari-leljni moči in umetniški usmerjenosti. Takih študij, dasiravno so objektivno težke, dokler pisatelj živi, se vselej razveselimo, zakaj dajo nam enovit pogled na celoten pojav pisatelja. Za take študije pa je ravno Koblar s svojim kritičnim peresom najbolj pozvan, — Anton Breznik nadaljuje razpravo :>0 časnikarski slovenščini«. To pot se ustavlja avtor ob Antonu Tomšiču, prvem uredniku »Slovenskega naroda« (2. apr. 1868), ki je imel razen Levstika in Jurčiča (ta dva sta pisala čisto slovenščino!) kaj mnogo solrudnikov-ilirccv. Zlasti po Bcuslovcm sprejetju dualizma, so trepetali slo-
venski domoljubni razumniki za usodo slovenstva, zatorej so sc začeli naslanjati Štajerci na južnoslo-vansko zvezo, Kranjci in Primorci pa na rusko. In lako so vnašali eni srbohrvatske,. drugi pa ruske besede v slovenski književni jezik. Te so seveda ostale v rabi (saj so ponarodcie) do današnjih dni. Na vsak način moramo pozdravili to veliko Brezni-kovo delo za očiščenje slovenskega jezika. — V Razglcdniku« ocenjuje France Vodnik 13., 14. in 15. zvezek Cankarjevih »Zbranih spisov«, J. šolar leposlovne knjige naših knjižnih družb, Jože Pogačnik pa Ozvaldovo »Osnvono psihologijo«. Tine Debeljak nadaljuje zanimivo vprašanje srbsko-hr-valske literature v odnosu do slovenske itd. V tem primeru pa razpleta literarno geografijo srbsko-hrvatske književnosti. Jc to prav zanimiva študija, ki vodi čitatelja do zaključkov: kakor oplajajo posamezne cdinicc srbsko-hrvatskih krajin skupno višino jugoslovanske kulture, tako je neizmerne vrednosti tudi slovenska svojstvena književnost za skupno jugoslovansko književnost. Gotovo je ta razprava skrbno sestavljeno delo, vendar bi ponekod dodal še kako ime, na pr. Sarajliča med sarajevske muslimane. Zanimiv jc tudi sestavek Silvestra Škcrla o »Obračunu s povojnim duhom«, kjer citira avtor nekatere člane mlajše (Henryja de Monlhcrlanta) in starejše (H. Massisa) francoske gencracije kot absolutne neprijatelje povojnega enostranskega in nemočnega umetniškega ustvarjanja, ki je pomenilo Ic razkroj in nered vsega povojnega kulturnega življenja v Franciji — in kajpada tudi drugje!
Bliilter au s der slovenischen Lyrik
Za mednarodni kongres Pen-klubov v Dubrovniku. ki se bo te dni vršil, jc oskrbel l jubljanski Pen-klllb poleg antologije slovenske proze Slovenische Krzuhler« (v prevodu dr. J. < ilonur ju) še intimen izbor slovenske moderne lirike (Cankar. Kette, Mlini, Zupančič, Gradnik)
v odličnem prevodu ge. Lilly Novy. Ni lo iii-kaka knjiga, marveč neko vrste album, ki ima hrbet povezan s svilenim motvozom, l iskauili jc 400 izvodov, a od teli bo 300 podarjenih med člane Pen-klubov, ostali sto pa boste prevzeli knjigarni Nova založba in Tiskovna zadruga 1er jih dajali po 100 Din. Vsekakor je to bibli-ofilska redkost, tembolj, ker jo vseh 400 izvodov nameri ranili. Uvod je napisal Josip Vidmar, ki jo poudaril, da ni to nikak izbor celotno slovenske lirike, zakaj tu ni niti generacij od Prešerna prek Jenka, Gregorčiča itd. do Cankarja, kakor tudi ne najnovejših slovenskih lirikov. Pač pa jo tu slovenska moderna iz začetka tega stoletja, pa tudi ta ni izčrpana. — Bliittcr ans de slovenischen Lyrik« so le nekak šopek moderne slov. lirike, ki jo člani ljubljanskega IVn-kluba poklanjajo svojim umetniškim : <j-Ioiii. zatorej oblika albuma! Na vsak način lio.-la napravila oba izbora — -Slovenische Krziihlcr? iu Bliittcr ans der slovenischen Lvrik lep vtis na odlične tlijo goste o slovenski literarni sili, tembolj, ker sta prevoda odlična! Lilly Novy je prevedla sledeči- рокцп: I/ Zupančiča: Bcokninjsko deklico. Nočni psnlm. Prebujenje, Jožetu Bercctu v spomin. Večer. Hej oblaki, Iz cikla: Moj Bog. Iz Cankarja: Nc trosi rož na mojo pot. Noč prihaja \ mojo tiho sobo. Iz samotne mladosti. Iz Ketteja: Roži. Mračni gaj. I/. Murna: Kresno noč. V samotah, V mraku. Iz Gradnika: 1/ pisem. Besede iz groba, Eros-'Tunutos, Izpoved, V goreči jeseni.
Liisbljcmsha оцега: Fiotow: „Marta"
Eno najbolj tipičnih del v vrsli oper lahkotnega genrca v smeri francoske opera liriquo je Marta« Friderika pl. Flolovva. — Vsebinske korenine nc posegajo nič kaj globlje v nerazrešljive
! skrivnosti človekovega življenja, stvar poganja le ' iz vrhnjih plasti, kot privezujejo nase našo vsakda-: njo pozornost. Ljubavni zaplclljaji, zavozlani v razmerju, ki je nastajalo vse nerazrešljivcjše nekoč med visokorodnostjo in nižjim ljudstvom, s poudar-i kom na veseli, smeh in veselje izvabljajoči strani. ; Tudi glasba soglaša. Vesela razigranost je v njej, ! in mehka, čuvstvena kantilena, tako preprosta in ! tipična, da se vtisne vate in te šc dolgo vsiljivo i spremlja. Vendar nedvomno izvirna in velike vrednosti.
Utemeljitve za ponovno vprizoritev lega dela, ki smo ga žc pred kratkim imeli na repertoarju, z ozirom na sistematično urejenost repertoarja, ki naj bi vladala, jaz res ne morem najti. (Morda sem premlad in jc dano to razsvetljenje le starim in izkušenim recenzentom.) Toda, kar se tiče vpri-zoritve same, ji je treba priznali znatno uspešnost. Opera ic našludirana na novo in to s skrbnostjo.
Lady Harriet (poznejša Marta) je zdolgočasena dvorna dama, ki ji pa prav hrepenenje po svojevrstnih dogodivščinah, ki naj bi njeno naveličanost kratkočasile, prinese novo in tako močno ljubezen do navidez preprostega Lyoncla, da ji podleže. Podala jo je gospa Ribičeva in predvsem v petj u mestoma kar zablestela. Njenega partnerja, otožnega a iskrenega zaljubljenca Lyoncla je g. Ba-novec zajel prav prikupno in se razživcl v igri in petju. Ladyna družica Nancy je prijetno, veselo in odločno dekle, ki mnogo pripomore do srečnega zaključka v ženitvi, pa se obenem sama zaplete in razplete v ljubavnem razmerju do bogatega zakupnika Plumketta. Z velikim in prisrčnim humorjem jo jc podalgr gospa Bcrnot-Golobova v igri in petju. G. Bctcttoljc zopet postavil prav izklesan tip mladega zakupnika Plumketta in sc v njem povzpel d j zajedljive učinkovitosti. G. Zupan jc kot lord Iristan ustvaril tip, ki prav njemu dobro uspe. Celoto jc lepo izpopolnil g. Magolič kot sodnik.
Glasbeno slran je vodil g. dr. Švara in celoto smiselno izdelal. Njegova pozitivnost jc, da se trudi orkester s pevci sorazmerno izenačili. — Reži-
Uho; med sosedi
Sosedo ustrelil, soseda pa ranil
Senovo, 21. maja.
Komaj je minil en teden po znanem krvavem dogodku, kl se je dogodil tukaj in zahteval smrtno žrtev, že so je izvršil drug zločin, ki jo zahteval še večje žrtve. Njegovi vzroki pa so drugačni. Vsa okolica je pa pod mučnim vtisom, kaj bo. če se bodo taki dogodki tako pogosto ponavljali. Včeraj, v soboto opoldne je GoSek Jožef iz Sedma, ustrelil posestnico Karollno Sevšek, njenega moža Alojzija Sevšek pa s strelom ranil v roko. Ozadje tega do. godka jo sledeče:
Jožefu Gošku je bilo letos, v noči od velike nedelje na ponedeljek ukradeno meso iu slanina od dveh prašičev, kakor tudi nekaj vina. Gošek je osumil tatvine svojega soseda Sevšeka, pri katerem se je tudi vršila preiskava; ki pa je bila brezuspešna. Pač pa je \ sled tega med sosedoma prišlo večkrat do prepira. Med tem je pa nekdo GoSka ovadil oblasti, češ, da neupravičeno izvršuje mizarsko obrt, ter da na skrivaj na drobno pro-
daja vino. Gošek je zopet sumil, du ga ni ovadil nihče drugi, kakor njegov sosed Sevšek. Zato je v njem — sicer zelo mirnem človeku — vzkipela jeza, ki je rodila strašne posledice. V soboto dopoldne se je odločil za svoje grozno dejanje.
Prvič ga je še žena pregovorila od njegovega namena, pozneje pa gu je premagalo razburjenje in slepa nesrečna jeza.'Vzel je samokres in šel v stanovanje svojega soseda. Na Sevšeka je oddal en strel ln ga hudo ranil, ua njegovo ženo je oddal dvn strela ter je bila takoj mrtva. Ko je s svojim strašnim dejanjem svojo jezo jiotolažil. se je šele zavedel svojega položaja. Po zločinu se je še oglasil pri nekaterih znancih, priznal svoje de. janjo ter rekel, da ee gre sam javil sodišču v Sevnico. Omenil je še, da ne ve ali bo imel zato dovolj moči lo storiti, ker je bil silno vznemirjen, lies jo šel. vendar danes, ob času poročila. Se ni t znano, ali se je oglasil ua sodišču v Sevnici. Sev-, škova družina je precej številna in šo dve deklici hodila v šolo. Obe družini sta vredni pomilovanja.
Pojasnilo slovenskega ; Po neumnosti oh kravo Pen kluba	i	m dve teleti
Z ozirom na izjavo članov Mladega PEN-kluba, priobčcno v »Ponedeljkovem Slovencu« in »Jutru« dne 22. maja, Vas prosi PEN-klub, slovenski center v Ljubljani, da priobčite sledeče pojasnilo:
Nobeden izmed gospodov, ki so to izjavo podpisali, ni ćlnn PEN-kluba, slovenskega centra v Ljubljani. Oni so člani samostojnega Mladega PEN-kluba v Ljubljani, ki je samo z ozirom na zahteve zakona o društvih organiziran kot sekcija 1'fc.N-kluba v Ljubljani, s čemer pa ni zvezano nobeno članstvo v tem klubu. Zato je namreč določen po pravilih urejen izbor, ki ga doslej ni bil deležen nobeden izmed podpisanih.
Predsednik Mladega PEN-kluba France Vodnik in tajnik Alfonz Gspan sta bila kot gosta povabljena od PEN-kluba v Ljubljani na kongres v Dubrovniku, kjer pa ne bosta nastopala v nikogar imenu in bi tudi nastopati ne mogla, ker ne gre za kongres Mladega PEN-kluba, ampak za kongres mednarodne zveze PEN-kluba.
PEN-klub slovenski center v Ljubljani je izbral, ko je hotel pokazati prijateljsko gostoljubnost do mladih slovenskih pisateljev, iz odbora Mladega PEN-kluba tista dva člana, ki moreta po svoji funkciji v klubu tako povabilo tudi v prvi vrsti pričakovati, namreč predsednika Franceta Vodnika ! in tajnika Alfonza Gspana.
Izjava.
K včerajšnji »Izjavi« nekaterih članov Mladega P. E. N. -u izjavljam, da me podpisani neupravičeno imenujejo, člana delegacije sekcije. Podpisani se bom udeleži! mednarodnega kongresa PEN-klubov kot gost ua povabilo PEN-kluba, slovenski center, Ljubljana.
France Vodnik, književnik.
Nad ii milijonov prometa v zemljiški kniiffi
Ljubljana, 22. maja. >
Poročali smo že o kupnih pogodbah, o stanju hipotek in realnih eksekucijah, vknjiženih v zemljiški knjigi za mesec april. Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča je aprila zaznamoval celotno za 11,111.412 Din prometa. Prav razveseljivo in zanimivo je dejstvo, da močno naraščajo izbrisi raznih posojil, dočim, kakor smo žc omenili, hipote- : kc padajo. Aprila je bilo izbrisanih pri 48 zemlji- ' ščih za 3,104.067.26 Din raznih posojilnih in drugih terjatev. Nasprotno je bilo intabulirano na 63 zemljiščih le 2,227.344.80 Din posojil.
Na drugi strani pa se silno množc predlogi za uvedbo dražbenega postojanja. Na 32 posestvih je bilo uvedeno dražbeno postopanje za celotno 893.849 Din. Pri 5 posestvih je bila zaznamovana prednost vrstnega reda za 2,165.000 Din. Na 4 posestvih je bila zaznamovana prisilna uprava za 397.964 Din. Zabeleženo je bilo 25 izročilnih po- I godb za 667.833 Din ter naposled 2 dedščini za
шпшмааиаишетвшзтшмшпнвв
PRI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA PRI STARIH OSEBAH.
Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo: dajte si masirati telo s preparatom »ALGA« zvečer prodno greste k počitku, in zjutraj predno vstanetc. Zvečer po masaži Vam bo telo lahko, deležni boste globokega spanja, po katerem so boste odpočili in se okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanetc, boste imeli tule gibčne, hojo lahko, telo ho kot prerojeno, občutili boste novo svežost, vedrost in življenjsko moč.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.
rala pa je gospa Cirila Medvedova. Baš v tej smeri se jc pokazala skrbna roka. Posamezni prizori so bili smiselno in v glasbeni zvezi izdelani. Posebno v solističnih nastopih je bilo mnogo intimnosti, dočim bi bilo zborovskim skupinam treba še nekoliko izglajenosti. Tudi sccncrija, ki jo je oskrbel g. De-lak, je posrečena. — Gledališče je bilo preccj borno zasedeno.	V. U.
Gostovanje ff.Burie iz Maribora
V preteklih dneh jc nastopil v naši operi kot gost v vlogi Pinkertona Puccinijevc opere »Madame Butterfly« g. Burja, tenorist mariborskega opernega gledališča. Pevca Ljubljana že pozna, ker je pri nas pričel svoje operno pevsko udejstvovanje.
Da ima pcvec marsikako sposobnost, ki jo zahteva operni oder, je res; mimo prikladne zunanjosti ima tudi njegov lirični tenorski glas prijetno barvo. Nedoslaje pa mu predvsem jakosti glasu; to ne prenese niti srednje moči orkestra ali zbora, ki ga obenem z drugimi solisti močno prerašča. Menim, da leži mnogo krivde v njegovem načinu petja. Tendence v prostor nima; glas se mu koncentrira v žrelu, odnosno v obnebju in se ubija. To je glavni moment, ki ovira razsežnost glasu! Vokali-zacija ni jasna in tudi fraziranjc semtertja neizdelano. V igri je nekam medel in nepristen, kar je še zlasti izstopalo v zvezi z njegovo partnerico, gospo Gjungjcnčevo, ki baš v tej vlogi tako močno uveljavlja vse svoje izrazite silne in prepričevalne krcacijskc sposobnosti.
Mimogrede rečeno, zahteva ta predstava že .»nkral resne režijske predelave. Šablona, kateri je zapadla in mnogokrat prav nesmiselni momenti v prizorih ubijajo učinkovitost, ki bi jo sicer lahko
Koč. Reka, 22. maja.
V Štalcerjih jc nekemu posestniku krava vrgla j tele. Ker se le ni mogla očistili in so bili iztrebki t nekam čudni, so ti ubogi ljudje mislili, da jc kra- ' va v zadnjih izdihljajih.
Nc da bi poklica! iivinozdravnika ali vprašal za svet koga, ki ima malo več izkušnje (ni šment, da bi v celi vasi nc bilo takega), so kravo ubili. Pri poznejšem opravilu pa so videli, da tisti čudni, nenavadni iztrebek ni bilo nič drugega kakor šc eno — tele . , .
Ni se zastonj držal za glavo posestnik, ki je | v teh težkih časih ob kravo in že najbržc ob 2 teleti. — Komu naj to pripisujemo? Nevednosti ali čemu?
gre za vročbe. ki se morajo v javnih zadevali izvrševati na zahtevo drugih oblastev, uradov in občili.« Iz navedenega sledi, da je pobiranje navedene takse, na pr. z.a vročitev obvestil davčne uprave in drugih uradov, bilo protizakonito in je županstvo dolžno strankam doiične, že vplačane takse povrniti. — Martin Steblovnik, Ročica ob Paki. 21. maja 1933.
—	Prešernova koča nu Stolu si- otvori dne 24. maja ia ostane stalno odprta iu oskrbovana.
—	Smrt zaradi prepira. V nedeljo smo poročali, da so prepeljali v bolnišnico 58 letnega posestnika Antona Klemenca iz Dola, ki se je ponesrečil in dobil poškodbe na trebuhu. Stvar je bila namreč taka, da se je Klemene v petek nekaj sporekel in sc hudo razburil. V tem razburjenju se ie spotaknil in se udaril v trebuh. Hip nato so ga obšle slabosti. Žena mu je takoj nato pomagala in ga v soboto spremila v bolnišnico. Klemencu pa takojšnja zdravniška pomoč ni mogla več pomagati in je dan po sprejemu v bolnišnici umrl.
Gasilci Kozjanske žnpe Podčetrtek: V nedeljo, dne 14. maja t. 1. popoldne, sc je vršila v našem trgu skupna vaja Kozjanske gasilske /upe. Nad pričakovanje je ostalo vreme ugodno ia s tem pomnožilo udeležbo. Cd 11 članic jih jc sodelovalo 7 / orodjem, I brez orodja. Posebno radostno presenečenje nam jc naredilo bratsko vatrogasno društvo Dcsinić s svojim strumnim moštvom in svojo silno motorko. Vseh gasilcev v kroju jc bilo i6! iu 2 v civilu. Vajo so v r.šilc 4 inotorke in 4 ročne brizgalne. Delov aie so brezhibno. Moštvo je pokazalo vsega priznanja vredno izvežbanost. Pregled efekta je /al ovirala ožina za vajo izbranega prostora. Po vaji se jc sestal k .seji župni občili zbor. — Načelstvo.

Koledar
Torek, 23. maja: Janez Krstnik Rosijski.
Novi grobovi
■f Gospa Antonija Mrak-Ječe je 21. t. m. umrla na svojem domu v Gradišču št. 14. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj počiva V miru! Žalujočim naše sožalje!
■f Gospa Pavla Aleš. V ljubljanski bolnišnici je 21. t. m. umrla zasebnica gospa Pavla Aleš. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočima hčerkama naše sožalje!
"t" Na Brezjah je dne 21. maja umrl gostilničar in mesar g. Andrej F r e 1 i h v 42. letu. Za njim žalujejo mati, žena in tri majhne hčerice.
+ V Dravogradu je umrla minulo soboto blaga in obče spoštovana gospa Ana Bernardi. Po-kojnica je dosegla visoko starost 80 let. Ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in dravograjskih tr-žanov so jo položili k večnemu počitku včeraj v ponedeljek dopoldne ob 9 na domače iarno pokopališče. Za njo žalujejo rodbine Bernardi, Po-totschnigg in družina znanega mariborskega zdravnika dr. Kaca. Svetila ji večna luč, prizadetim naše iskreno sožalje.
Osebne vesti
Duhovska vest iz lavantinske škofije. Iz Mute jo prestavljen za kaplana v Cirkovce na Dravskem polju g. Alojzij Ocvirk.
= Iz sodnopisarniške službe. Sodni kanclist Anton Š o r e c je premeščen od okrajnega sodišča v Kranjski gori v Delnice v gorskem kotaru.
Ostale vesti
—	Mlajši inteligenten samski upokojenec, čigar pokojnina še ni urejena ter išče brez uspeha že dolgo časa zaposlitve, prosi, da mu pomaga dober človek s hrano ali stanovanjem — ali če mogoče z obojim — do reguliranja njegove pokojnine ali s kakršnimsi bodi delom ali s proti poznejši povrnitvi stroškov za hrano in stanovanje. Gre tudi na deželo. Dopise prosimo na tajništvo »Slovenca' pod >delaven in vesten«.
—	Kopališče Usmiljenih bratov v Kamniku (Mekinje) je od 20. majnika zopet odprlo. Na razpolago so ludi gorke kopeli ob sredah, sobotah in nedeljah.
—	Pobiranje dinarskih taks za vročitev povabil. Prejeli smo: Šmartno ob Paki. Na vprašanja mnogoterih prizadetih davkoplačevalcev, ali je pobiranje takse po 1 Din za vročitev raznih povabil in spisov od strani občine pravilno, naznanjam, da sent prejel od merodajne strani pojasnilo, ;da se pobira taksa po 1 Din za vsako vročitev povabil ali drugih uradnih spisov, razen čc
ta predstava dosegla v svoji elementarnosti vsebine in glasbe in še zlasti spričo tako srečno interpretirane glavne vloge.	,	V. U.
Ponoen» nastop APZ v FJubljani
Veliko priznanje izvablja stremljenje akademskega pevskega zbora, da svojo že ugotovljeno visoko vredno pevsko umetnost nudi najširšim plastem slovenskega ljudstva. Mladostni idealizem je, ki jih žene, rekel bi, v vsa slovenska podeželska središča, da tam oznanjajo našo glasbeno produkcijo, pa tudi vzorno reprodukcijo. Baš to dokazuje, da jc njihovo umetniško udejstvovanje v tej smeri usidrano vse globlje od površnega uveljavljanja samega sebe, kar je sicer pri nas tako splošen pojav. Svoje tvorne sile, ki so sc rodile iz slovenskega naroda, poklanjajo zopet njemu in to v najširšo razsežnost lokalnih in socialnih plasti.
Ponovitev koncerta v Ljubljani, in to v nedeljo dopoldne, je bila namenjena manj premožnim slojem. Svoj naštudirani spored Foerstcrjevih skladb so izvedli ponovno proti minimalni vstopnini, a vendar z nezmanjšano umetniško vrednostjo. Konccrt jc podkrepil žc izrečeno ugotovitev, da zbor pod vodstvom svojega dirigenta Franceta Marolta dela z resnostjo, ki se javlja predvsem v do podrobnih odtenkov dognani in neomajni sigurnosti, ki ne dopušča nikake nejasnosti ali pomote. — Pevske vložke sta pela topot dva člana zbora in to v zvoku jasno in v interpretaciji stvarno, lc morda v Vzročnosti treme malce nesigurno.
Obisk ni bil deležen tiste pozornosti, kot bi jo konccrt v svojem namenu zaslužil. Dvorana jc bila do dveh tretjin zasedena, Da polna iskrenega priznanja	V. V.
— Pri razdražljivosti živcev, glavo- ; bolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po- j bitosti. tesnobnostnem čutu imć\mo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokali domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Smučarski klub Ljubljana razpisuje oddajo težaških, zidarskih, tesarskih in ostalih profesionalnih del in dobavo za zgradbo »Smučarskega doma na Pokljuki«. Vsi podatki, proračuni in pogoji se dobe od 26. t. m. dalje pri arh. Jožetu Mesarju, Tvrševa cesta 5 (nebotičnik) proti nabavni ceni. Ponudbe je vložiti do 6. junija t. 1. do 11 istotam. — Smučarski klub Ljubljana.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Bartmann: Erlosung Siinde und Stiline. Zum heiligen Jahr. 143 strani, nevezano 40 Din. Donoso fortes: Der Stani Golte s. Eine katholisehe G esc h ich tspli i 1 osoph i e. 405 strani, vezano 120 Din. Dr. Fr. Frank: Vor der grossen IVmule. Die Da-monie der modernen Zivilisation und ihre Ober-windung 231 strani, nevezano 84 Din. — Dr. C. Grôber: Die christliche Ehe. Ilir Wesen und ihre I Wiirde ihre Gefiihrdung und Rettung. 23 strani, i nevezano 4 Din. — Hangartner U.: L)as Buch der \ AnfUnge. 215 strani, nevezano 60 Din. — Hatzfeld ] II.: Relijjioser Aujbruch i m geistigen Frankreich con heute. 42 strani, nevezano 24 Din. — Linliardt it.: Die Soiint-Prinzipien des lil. Thomas von Aquiti. Versuch einer Grundlegung der speziellen Soziallehren des Aquinalen. 239 strani, nevezano 17« Din. — Dr. I?. Millier: Elhik und Recht in der Lehre von der Verantvvortlichkeit. Ein Langschnitt durch die Gesehichte der katholischeii Morai-theologie. 256 strani, vezano 252 Din. — Rose Oldenburg: »/eft« ein Goltesbeweis. Den Un-glaubensgenossen von einst gewidmet 44 strani, nevezano 16 Din. — Dr. Theol. J. Ranft: Der Ur- | sprung des katholischen Traditiomprinzips. 310 strani, nevezano 200 Din. - Dr. H. Vonschott: 1 Frnuenbildunn — Frauenberufc. Voraussetzungen und Sinndeutung des Frauenschaffens in Beruf und Familie. 254 strani, vezano 108 Din
—	Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega. ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe.
S DN I V MILU!
Toaletno milo — prvovrstno, ceneje!
„ M E R I M A " Yo-Yo
kopalno milo, 6 duhov, močno peneče, veliko, komad Din 8.—, malo, komad Din 4.50.
Lanoiln mHo
mastno, za pusto, suho kožo, lepo duhteče, veliko, komad Din 6.—, malo, komad Din 4.—.
Bor-Kream milo
za nečisto kožo, proti solnčnim pegam, krasno peneče, veliko, komad Din 7.—.
Bouquet mtlo
močno duhteče, 6 cvctličnih duhov, veliko, komad Din 6. , malo, komad Din 4.50, manjše, komad Din 3.—.
Smrekovo mi>o
podolgovati komadi, parfimirano s čistim smrekovim oljem, krasno peneče, komad Din 6.--.
DROGÎÏÏRÏJA tiregorič d. z o. z LJUBLJANA, Pfešemova ulica 3
Celje
0 Mrtvaški zvon. V celjski javni bolnišnici sta umrla: Pečnak Ana, 40 let, žena kočarja v Za-gradu pri Celju; Mihael Soline, 48 let, občinski revež iz Sv. Jurija ob juž. žel. — okolica; -na Spodnji Hudinji št. 71 ie umrla Omladič Terezija, 72 let, žena posestnika; na Ljubljanski cesti št. 27 je pa umrla Bajde Marija, 79 let, posestnica. Naj počivajo v miru.
£r Delovni trg. Pri celjski ekspozituri Borze dela se je v drugi desetini meseca maja na novo prijavilo 60 delovnih moči, posredovanj je bilo izvršenih 48, dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 915 oseb in sicer 823 moških in 92 žensk. Delo je na razpolago: 1 mizarju, 1 slaščičarju, 1 kuharju, 1 pekovskemu vajencu, 2 deklam, 1 sezonski perici, 1 natakarici, 1 hotelski kuharici, 1 hotelski podkuharici in 3 kuharicam k orožnikom.
sy Tatvina fotograličnega aparata. V soboto popoldne je dosedaj šc neznani tat iz nezaklenjenega ateljeja gosp. fotografa Pelikana v Razlagovi ulici odnesel lotografični aparat znamke »Leica«, vreoen 5000 Din. l at ]c prej prerezal žično napeljavo za telefon in električni zvonec, ki vodi iz ateljeja v delavnico.
•©■ škropljenje stranskih ulic. Iz vrst davkoplačevalcev smo čuli že več pritožb, zakaj se škropijo samo glavne ulice in ceete. Davkoplačevalci se vprašujejo, ali plačujejo mestne davke samo tisti, ki stanujejo ob glavnih ulicah ali ludi drugi, ker baš po nekaterih stranskih ulicah je več prometa kakor po nekaterih glavnih. Upamo, da bodo odgovorni črnitelji upoštevali našo upravičeno pritožbo in dali škropiti tudi naše ulice.
& Sport na praznik. Na praznik Kristusovega Vnebohoda se bo vršila ob pol 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Olimp in SK Jugoslavijo. Ob 3 popoldne se bo vršila istotam predtekma med rezervama SK Atletik in SK Olimp.
d Pri včerajšnjem telefonskem prenosu o smrti preč gosp. župnika Jožeta Musija se je vrinila neljuba pomota. Ma mesto . . . nakar bo sprevod na Vransko v njegovo rojstno vas . .. mora stati v njegovo rojstno župnijo, ker Vransko )e trg.
Dravsko po!jje
Vrani. V nedeljo popoldne bo v prostorih g. Planinca, zanimiva borba med šahisti. Spoprimejo se g. Ivan Lešnik iz llotinje vasi in Framčani. Za turnir vlada veliko zanimanje, zlasti, ker so je Lešnik odločil, da bo igral tudi dve slepi partiji.
V Ci rk o vri h je umrl cigan, star 90 let. Za človeka, ki nima niknkih udobnosti v življenju, lepa leta. Če bi ne bil cigan, bi morda ne dosegel take starosti.
Ptuj
Radi konkurcnce... V soboto ob !3 je na Slovenskem trgu stopil pred trgovino s čevlji, last tovarne »Petovia«, nek ptujski čevljarski mojster, potegnil iz žepa čevljarsko kladivo in začel z njim udrihati kakor besen po velikih šipah izložbe. V hipu so bile šipe razbite na tisoče koscev, pokvarjenih pa je tudi nekaj čevljev, ki so se nahajali v izložbi. Radi močnega žvenketanja šip se je zbralo mnogo občinstva, ki je glasno obsojalo to početje. Razburjeni čevljar je svoje dejanje opravičeval s konkurenco, katero dela tovarna »Petovia« ptujskim čevljarjem. Ker se je pri razbijanju ranil, so ga na policijski stražnici obvezali. Tovarni je napravil precejšnjo škodo. Zagovarjati sc bo moral pred sodiščem.
Nesreče. Hudo se je ponesrečila 6 letna Marica j Kramberger iz Krčevine pri Vurbergu. Padla je z ; voza, ko so se konji splašili, in se poškodovala po telesu, zlomila si je tudi levo roko pod komolcem. Otroka so spravili v bolnišnico. — V bolnišnico so j prepeljali tudi 27 letnega dninarja Lovrcta Šilaka iz Rucmancev. Na glavi ima globoko rano, ki mu jc bila prizadejana s sekiro od nekega vaščana.
Kvan*
Z gradnjo nove tekstilne tovorne na 1'riin-skovem, ki jo zida Božič iz Kranja, sc jc žc pričelo in delo prav lepo napreduje, že d<i-1 našli j i pogled na prve osnutke kaže prcccjšen j obseg, ki ga bo tovarna imela. Sedaj napeljujejo k stavbišču vodovod z glavne ceste pred Graiserjem. Pot, ki vodi od Gruiserjcvegn vrta proti gozdu, se bo nekaj razširila. — Prostor sam jc prav izborno izbran, ker se uahaja sredi polja in ob robu gozda. Kdo bi si pred leti upal predstavljati, da bo cclo nu Primskovo zašla industrija.
Poslopje, kjer je nastanjeno okrajno načelstvo, nekdanji grad Kielstein, so sedaj naskočili zidarji, slikarji in pleskarji. Grad je sicer v jedru šc dober in krepak, večjega ali manjšega popravila jc pa le potreben. — Saj sc kakšna večja popravilu žc dolgo let niso izvršila. Delo gre nn račun kranjske mestne občine. Grad Kielstein še danes pravtuko kot nekoč v srednjem veku, ko so se valile pod njim divjo lurškc trume in se razlile po Gorenjski ter razni drugi sovražniki prejšnji in poznejši, mogočno le/i visoko na skali, kar se najlepše vidi, čc sc bližaš mestu po Savskem mostu. Vendar v |>olctjii fronto proli Savi precej zakriva drevje.
Sfeoîîti LoSio
Vojni invalidi prirede v četrtek, dne 25. t. ni. v društvenem domu ob pol devetih /večer dramsko tragedijo »Hajduk Krstan« v treh dejanjih. Vabimo!
Nn Ljubniku se bo vršilo v četrtek planinsko sluvlje. Na plakatih beremo, da bo tudi sv. maša. Vendar to nc odgovarja dejstvom, ker maša ni dovoljena.
Društvo »Bela Krajina« v Ljubljani priredi danes, v torek dne 23. t. m. ob osmih zvečer pri Slamiču na Gosposvetski cesti, diskusijski večer o važnih gospodarskih vprašanjih.
Klub jugosl. primorskih akademikov. Danes, 23. maja ob 20 bo predaval g.dr. Henrik Turna o : Prvi kulturi v Julijskih Alpahr. Gledališka 12. Vabljeni vsi.
Radio
rrofframi Radio-Liuttflana »
Torek, 23. maja: 11.15 šolska ura: Naš največji sovražnik — alkoholizem in njegov vpliv (Rudolf Horval) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Koncert zbora Mestne ženske realne gimnazije — 18.30 Plošče — 19.00 Nemščina (dr. Grafenauer) — 19.30 Naša mala letovišča (dr. Andrejka) — 20.00 Prenos opere iz Ljubljane — 22.30 Čas, poročila, plošče.
Sreda, 24. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne ! vesti _ 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva) — 18.00 Angleške plošče — 18.30 Junaiki današnjega časa (Pavel Kuna-ver) — 19.00 Ruščina (dr. Preobraženskij) — 19.30 Literarna ura: Današnja kriza in mladina (L. Mr-i 7<e]) _ 20.00 Naša bodoča občima (dr. Pirk major) — 20.30 Mozartova ura: pojeta gdč. Dragica Sok in g. Mirko Jelačin — 21.15 Prenos iz kavarne Zvezda — 22.00 Čas, poročila, salonski kvintet.
Dragi programu
Sreda, 24. maja
Zagreb: 20.00 Koncert radio orktostra — Milano: 20.30 Domača glasba — 21.00 Komedija — ! London: 19.30 Koncert BBC orkestra — 21.25 To-! ska, I. dej., opera (Pncclni) — StntUart: 20.00 Zabavni koncert simfoničnega orkestra — Berlin: I 21.00 Berlinski umetnostni tedni — Belgrad: 20.30 1 Koncert radio orkestra — 2150 Jugoslovanske pesmi, poje operni sekfstet — Rim: 20.45 Nacionalna proslava — Dunaj: 20.35 »Starejši poklic«, enode-janka, -Most laži«, enodejaroka — Mlinchen: 20.15 Zabavni koncert radio orkestra — Budapest: 20.16 Operni odlomki.
Nnjboljš, kači na avtomobilski dirki na dirkališču Avus v Berlinu. Zgoraj od leve proti desni: Chii>>n (Francija), Wiedengreni (Švedska), Vnr/i (Italija). Spo<lnj od leve proti desni: Nuvolari (Italija), Bnrgaller iu liauchitsch (Nemčija).
lus je spekel vetîno sveži kruh
Pohod črncev proti Beli hiši v VVachingtonu. Črnci zuhtevujo, du vlada izpusti osem njihovih rojakov, ki so bili obsojeni v procesu Scottslioro na smrt radi obtožbe, da so napadli dve deklici. Sprevod vodi mati glavnega obtoženca Puttersona. V njem koraku tudi gdč. Ruby Babes, ki je najprej izpovedala, da so jo črnci napadli, pozneje pa je svojo izpoved preklicala. Na prn-porju, ki ga nosijo demonstranti, stoji v angleškem jeziku zapisano: »Predsednik R<x>seveltl Mi zahtevamo, da izpustite obsojence (v procesu) Scottsboro.
Toplotni stroj, ki ne rabi toplote
V Baslu so te dni napravili poizkus z novim strojem, ki nuj bi pridobival silo po čisto novi poti. Stroj naj bi gnala v osnovi toplota, toda stroja samega bi ne bilo treba kuriti. Izumitelj bi rad izrabil majhne toplotne izpremembe. ki ee neprestano pojavljajo na zemeljski ]>ovršini ali na morski gladini; takšna i/preniemba se opaža med temperaturo nad morsko gladino in temperaturo v morskih globinah. Stroj sestoji iz jeklenega meha, ki je podoben harmoniki in ki je postavljen med dva aparata, zgrajena na način, kakor avtomobilski hladilci. Po aparatu kroži poseben plin, ki se v zgornjem delu priprave izpreminja iz tekočega stanja v plinsko in s svojim razširjenjem požene navzven je-keni. meh. V spodnjem delu radi mrzlejše temperature, ki jo povzroča voda, postane plin zopet tekoč. Nato teče zopet v zgornji del priprave z višjo temperaturo, kjer se zopet spremeni v pravi plin in z razširjenjem zopet požene meh navzven. Poizkusi so pokazali, da je energij«, ki jo na ta način proizvaja stroj, še silno majhna, toda že 6 tem strojem je mogoče pridobiti 10 konjskih sil.
Shri-Sadguru-Mleherhaha
Indijec Skri-Sadguru-Meher-Baha, ki se izdaja za Mesijo, bo te dni prispel v Evropo. Pred 7 leti je ta čudak sklenil, da ne bo 7 let govoril in prav te dni poteče doba 7 let. Namišljeni mesija ne pije alkohola, ne je mesa in tudi ne kadi. Te dni se je mesija izkrcal v Marseilleu. kamor je prispel na angleški ladji »Britaunia« iz Bombaya. Skri-Sadguru-Meher-Baha ima s seboj 11 učenk, ki so povečini Angležinje. Meher-Baha je te ženske za časa svojega bivanja v Londonu tako navdušil, da so odpotovale za njim v Bombay. Ko je bil v Londonu, ni spregovoril besede, pač pa se je razgo-varjal z obiskovalci na poseben način. S tako spretnostjo je kazal črke na mizi, da si je gost lahko s teli črk sestavil besede in se je tako razgovarjal z njimi. Prav na ta način je tudi razlagal svoje nauke in si pridobil tudi nekaj učencev.
V Leningradu in v Washingtonu delajo v zadnjem čusu zanimive poizkuse, kako bi znašli sredstvo, ki bi ohranilo kruh svež za delj časa. Zdaj se kruh pokvari že v nekaj dneh Ln postane neužiten. Kdor bi znal speči *večno sveži krulit, ta bi silno koristil človeštvu, pekom in gostilničarjem. V Leningradu trdijo, da se je to posrečilo ruskemu kemiku dr. Mironovu.
Dr. A. P. Mironov zatrjuje, da je vprašanje silno enostavno. Kruhu je dodal tnkozvam ager-ager, to je izvleček iz določene vrste alg, ki nima
Predsednik nemške narodne banke dr. Schaeht se je na povratku iz Amerike ustavil v Londonu, da bi pripravil ugodna tla za novo mednarodno posojilo, ki bi ga rada najela Nemčija. V Londonu se je seveda sestai z guvernerjem Angleške banke Montague Norman. Na desni dr. Scacht, na levi Montague Norman. Dr. Schacht je zadel na hude ovire tako v Ameriki, kakor v Angliji, kjer je Hitlerjevo preganjanje Židov ustvarilo med anglosaškimi kapitalisti veilko nevoljo.
Moški in ženska enaka: pravi Gorki
»Izvestja« in »Pravda« priobčujeta članek Gor-kega pod naslovom »Delavke in kmetice«. Pravi, i da je splošno mnenje o podrejenosti ženske pred-I sodek meščanskih dežel, kjer so ženske navajene poslušati in se podrejati. V teh deželah јг ženska zaostala v svojih sposobnostih in vrlinah napram moškemu. V Sovjetski Rusiji pa so ženske pokazale, da so moškim enake tako glede sposobnosti kakor glede kakovosti dela. Zato morajo tudi ženske sodelovati pri sovjetskem delu in se boriti proti sta-, rim predsodkom in nagonom.
ne okusa in ki seveda nikakor ni škodljiv. Takšen kruh je treba peči na poseben način. Dr. Mironov trdi, da se je njegov kruh ohranil »vež nič man] kakor pol leta. Pri svojih raziskovanjih je dr Mironov postopal silno radikalno. Najprej je ovrgel domnevo, da kruii zgubi svojo svežost, ker izgubi mokroto. Vprašanje, ali kruh ostane svež ali ne, ne odvisi od višine mokrote, pač pa od koloidalne sestave kruha. Znano je, da nekateri koloidi spremenijo s .oje lastnosti, ako jih spopolniš z drugim koloidom. Ur. Mironov je nadaljeval svoja raziskovanja prav iz tega izhodišča. Če kruhu dodaš omenjeni izvleček agar.agar se njegov okus prav nič ne spremeni in kruh ostane svež. Tako zatrjuje dr. Mironov.
Ameriško kmetijsko ministrstvo je naročilo svojemu specialistu L. H. Baileyu, naj izvrši podobne poizkuse in preišče, ali ima Mironova iznajdba praktične vrednosti. Žalibog se Baileyu ni posreùilo speči takšnega kruha, da bi se ne pokvaril. Tolažimo se lahko še vedno z domnevo, da ni Američan ravnal po navodilih ruskega učenjaka.
Sport m rad o v Rusiji
V	mestnem vrtu Leningrada so ob morskem obrežju zgradili velikanski športni stadion, na katerem bo prostora za 100.000 gledalcev. Poleg stadiona bodo priredili še več nogometnih igrišč s tribunami, na katerih bo prostora za 6—10.000 gledalcev. Stroški bodo znašali 28 milijonov rubljev.
V	Navtalugi, to je v predmestju mesta Tiflis, je boljševiška vlada dala postaviti radijsko postajo, ki bo oddajala s silo 35 kilovatov. Poleg te |>ostaje obstojita v Transkavkaziji že dve postaji, kii oddajata na kratke valove. Kakor poročajo sovjetski listi, je bil ves maierijai, ki so ga potrebovali za zgradbo omenjene postaje, izdelan v tvornicah sovjetske Rusije.
Dr. AII red VVysocki, sedanji poljski poslanik v Berlinu bo bržkone imenovan za poslanika v Rimu.
Velibansfca ura
V višini 200 metrov so postavili na Eifflov stolp v Parizu velikansko uro s premerom 20 metrov. Ura bo v najkrajšem času pričeta kazati Parižanom dnevni čas. Znotraj jo bodo razsvetljevali ponoči e silnimi žarnicami.
Kdo ie boli ženski?
Korošci pri Hitlerju
V Moskvi imajo drugo
največjo knjižnico na svetu
Londonski listi prinašajo poročilo o veliki javni knjižnici v Moskvi, ki je po šitevilu zvezkov druga v Evropi, to je prva za knjižnico angleškega muzeja v Londonu.
Moskovska knjižnica ima 5 milijonov knjig. V oddelku rokopisov so zbrana v rokopisu dela velike vrednosti. Število obiskovalcev knjižnice je večje kakor število vsake druge knjižnice na svetu. Lansko leto je obiskalo knjižnico nad pol milijona ljudi. Okoli 2000 ljudi študira vsak dan knjižnico. &e to leto bodo knjižnico zopet povečali, da bodo dijaki in znanstveniki lahko udobneje študirali. Odprli bodo posebno dvorano za dnevnike in revije. Poleg domačih listov in revij je knjižnica naročena na silno mnogo inozemskih časopisov in listov. V knjižnici ne sedijo samo knjižničarji, ki delijo obiskovalcem knjige, pač pa tudi učenjaki
m specialisti v posameznih vedah, ki dajejo obiskovalcem potrebna pojasnila v znanstvenih zadevah. Voditelji knjižnice so sestavili :>gronien katalog, v katerem so vpisane knjige po vsebini. Poleg tega pa vsebuje katalog tudi označbo važnejših člankov v revijah, ki obravnavajo etnografske, etnološke, zemljepisne in umetnostne probleme. Ta katalog Ima že 8 milijonov strani.
Knjižnica je v zadnjem času pričela izdajati ruske klasike. Poleg tega je bilo izdanih mnogo del in spominov politikov 19. stoletja. Delo v knjižnici čedalje narašča. Iz vsega sveta prihajajo tja knjige, radi tega so oblastva prisiljena mislibi na razširjenje stavbe. V najkrajšem času bodo odprli dve novi ogromni stavbi, ki so jih prizidali staremu poslopju. V teku enega meseca bodo dela bržkone končana.
Osem po nedolžnem obsoienih nn smrt?
Na univerzi v Oxfordu je v zadnjem času prišlo do precej burnih prizorov med akademiki in aka-demkami. ker so se prvi postavili v bran proti »ženski poplavi«- na univerzi. Angleški dijaki trdijo, da je prav veliko število žensk na univerzah krivo, da so se angleški dijaki pomehkužili. Dejali so: »Odstranite ženske in mi bomo avtomatično postali zopet možje, kakor so bili stari Angleži.« Akcija oxfordskih dijakov je imela ta uspeh, da so oblastva prepovedala ženskam hoditi v mestih ob I morju in rekah v pižami.
V zadnjem času pa so si oxfordski dijaki izmislili nov snob. Nekega dne so se prikazali na ulirah s svojevrstnimi dežniki, ki so bili pobarvani z vsemogočimi vzorci, tako nekako, kakor biago, iz katerega izdelujejo pižame. Te prikazni so seveda zbudile proteste pri profesorjih, kakor tudi pri uglednih meščanih. Na drugi strani so akadem-ke z novo modo zadovoljne, ker dokazuje, da so se dijaki že tako nalezli ženske mode. da jo sami upeljujejo in da so s tem dokazali, da je prav malo moškega ua njih
Iz koroške je odšla \ Berlin posebna dchgucija, ki oe poklcuila nemškemu kanclerju llitlerju.
Novi ameriški poslanik za Angleško Bingham je prispel v Plymouth. Slika naçi kaže. kako ga župan, ki nosi službeno verigo, pozdravlja.
Učitelj vpraša ves razred: Kako imenujemo človeka, ki neprestano govori, in sicer tudi takrat, kadar to njegove okolice prav nič ne zanima? Ves razred soglasno: To je učitelji