Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna ftev. Din
Štev. 51.	V Ljubljani, dne 20. decembra 1928.	Leto XI.
Upravništvo „Demovme" * LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Izhaja vsak četrtek
lUrotnlM il taitmlti«: četrtletao f'M Din, polleti* It 01«, nlsietM tO Dia; u laoiemjtro: (ctrtletao II Dla, nollstn® U Dla, eetaletM M Dla. — Raiaa pošt« branllalcc. podražalce « Lj«bl)*aU it. 10 711.
Prijeten Božič
prijateljem in prijateljicam „Domovine"!
Nekaj razmišljanja za naše prijatelje ob praznikih
Vsi, ki ste zvesti bracli in bralke nase «Domovine», veste sami dobro, da se ne pohvalimo brez podlaee, če rečemo,
da je «Domovina» najboljši slovenski tednik.
«Domovinas ie vršila svojo dolžnost in je nudila čitatelistvu mnogo zabave, razvedrila, iniormaclj in pouka.
Takšna ki še boljša bo «Domo-vina» prihodnje leto. ko bomo posvečali zlasti zabavnemu delu še večjo pozornost kakor doslej.
Saj je popolnoma razumljivo, da si žele naši ljudje več zabave v teh hudih časih, ko •nam kleroradikalski režim greni življenje z navijanjem vsakovrstnih davkov in nam nalagajo klerikalni večini v obeh slovenskih oblastnih skupščinah nove davščine. Čitanje lepih povesti vedri človeško dušo. pri čitanju tudi največji siromak pozabi na svoje gorje.
Sklenili smo. da Hnmo tudi v novetn letu objavljali po dva romana aH oovesti, in to v odlomkih kdoslei. Razen tega bomo nrinašHi čim več kratkih povestic.
Overjeni smo. da nam boste vsi sedam? naročniki in naročnice ostali zvesti tudi prihodnje leto. To pa še ni dovolj, nego
mora vsak naš nriiatelj aH prijateljica pridobiti na«n vs*i no enega novega naročnika aH naročnico.
Smatrajte vsi to za svojo dolžnost, in šlo bo! Kaj pa stane truda, pridobiti vsaj enega no-veea «Domovinarja». Vsakdo to zinnrf če le hoče. Pomislite samo, kako ogromno bi se povečala armada naših oriiateiiev in prijateljic, če bi vsi izvršili to svojo častno dolžnost do lista, ki ga vsi Jiubite in ki mu vsi priznate, da je najboljši tednik v Sloveniji in gotovo tudi v Jugoslaviji.
M^!e«kAstna je naročnina na «Dotnovino» In zato ne bo pridobivati novih naročnikov,
Pri tenf pa moramo tudi opozoriti, da še nekateri naši prjiatelji in prijateljice dolgujejo gotove zneske za naročnino v tem letu.
Ako si pošten prijatelj in poštena prijateljica, poravnaj v teh dneh pred novim letom zaostalo naročnino.
Ne dajte se terjati in prositi, nego storite svojo dolžnost po geslu:
«Domovina za naročnika, naročnik za «Domovino»!
Stroški izdajanja našega časopisa so veliki in zato ne sme biti zaostankarjev, ki bi se skušali izmazati ter nič plačati. Vsi, ki ste šc kaj dolžni na naročnini, sedite nemudoma za mizo, napišite položnico ter pošljite denar!
Sedai ob božičnih praznikih, ko je več časa, lahko opravite vse svoje dolžnosti do
svojega lista. Uverjeni smo, da ne bo ni-kakega oklevanja, saj ste kot naš čitatelj poštenjak, ki da za svojo čast vse.
Sedaj ob praznikih boste imeli tudi več prilike za razmišljanje in uganili boste marsikatero dobro za novo leto.
Pri tem tudi ne pozabite na «Domovlno» ln skušajte ugotoviti, ali bi se v vašem kraiu mogel dobiti dooisnik, ki bi stalno poročal «Domovini» o tamkajšnjih domačih dogodkih.
To, seveda, velja za kraje, kjer še nimamo dopisnikov. «Domovina» si že od nekdaj v največji meri prizadeva, da bi imela g'av-nejše vesti iz vse Slovenije. Precej se ji je že to posrečilo, a v še večji meri se mora razvijati v to smer.
Letošnji božični prazniki nam bodo kolikor toliko zagrenjeni, zakaj
letošnje leto je bilo v gospodarskem oziru najhujše, odkar obstoja Jugoslavija.
Toda pozabimo za nekaj dni na vsa huda davčna bremena in davščine, na neenakopravnost in zapostavljanje Slovenije, pozabimo na žalostni dogodek 20. junija, ko so padli od strelov zločinske roke vladnega pristaša trije voditelji KDK — borci za naše pravice, pozabimo na izdajstvo naših klerikalcev, ki podpirajo Vukicevlcev hegemoni-zem, pozabimo na žalostni kleroradikalski režim ter se veselimo lepih božičnih praznikov. V naših srcih naj bosta mir in ljubezen. — «Slava E3ogu na višavah in mir ljudem na zemlji!*
Kako skrbe klerikalci za nas
V dveh letih, odkar so na vladi, niso klerikalci, ki so kar sipali obljube med nas, dokler so bili v opoziciji, prinesli narodu niti ene koristi. Pač pa so nam naložili na slaba ramena toliko davkov, dajatev, sitnosti in težav, da se kmalu človek ne bo več mogel gibati.
Zelo so udarili klerikalci kmeta, obrtnika ter trgovca
z uredbo o zapiranju dclavnic in trgovin.
Ni nam treba na dolgo in široko pisati o tem.
posledice tega klerikalnega blagoslova čutimo \si. Huduje se obrtnik: pozimi mu ie dan prekratek in bi moral delati zvečer, a to so mu njegovi «prijatelji> klerikalci zabranili, ker mislijo, da obrtnik zasluži tisočake. Vemo, da so vsi obrtniki zaradi tega strašno hudi na one, ki jim branijo svobodno delo in jih silijo k lenuhar-jenju. Zato pa ie potrebno, da si obrtniki dobro zapomnijo klerikalce.
Ia AMERIKA
ie gosta m trpeina tkanin«, izdelana ii na;bolj*ega ameriikeg« bombrni«. Po trikratnem pr»nju post»ne snelno be.a. V zalogi pri A. E. SKASERNE. LJUBLJANA
S to ureJbo so silno prizadeti trgovci na vasi. Kmet pride kupovat zjutraj, opoldne in zvečer, v času torej, ko mora biti trgovina zaprta. Kmetu je treba nujno, recimo petroleja zvečer, zato prosi zanj trgovca, ker sicer ne more prižgati luči. Trgovec mu nazadnje da. Slučajno pa kdo trgovca zaradi tega naznani in nesrečnik mora plačati velike denarne kazni. Za to dobroto se ima trgovec zahvaliti klerikalcem.
Kaj pa kmet? Ta pa je s to uredbo skoro najtežje prizadet. Poleti dela ves ljubi dan in niti nima Časa računati, kaj mu .ie treba kupiti. Spomni se le, ko kakšno stvar potrebuje, a takrat je že prepozno: trgovina je zaprta. Kolikokrat ni soli, žveplcnk, petroleja in drugih sličnih nujno potrebnih reči, a kupiti jih ne moremo. Zopet se hudu-jemo, jezimo in nam vse to greni življenje. Krivi so tega naši klerikalci.
Kaj bi naštevali vse težave, ki nam iih pri-zaetva ta klerikalna naredba, saj to vsak sam čuti iiaibolje na svoji koži. Lahko rečemo, da ta naredba ni samo do skrajnosti krivična, ampak naravnost smešna.
Klerikalni poslanci in ministri pa so tudi pri neki drugi stvari pokazali svoje razumevanje in ljubezen do nas. Ni jim dovolj, da plačujemo celo .vrsto raznih davkov, ki nas groze uničiti, izmislili
sc kot pravi mojstri v obdavčevanju ljudstva nov davek, in sicer
davščino na vžigalnike.
Monopolske reči, med njimi vžigalice, so silno drage. In kadilci so si pomagali na ta način, da so
novega ogromnega zemljiškega davka s tem, da je za Prekmurje določen količnik čistega kata-stralnega donosa na 30.
Kakor govorijo hudobni jeziki, se nam obetajo,
imeli vžigalnike, s čimer so sigurno mnogo pri- ako bodo klerikalci dolgo na vladi, še raznovrstni
štedili. Ti bistroumni klerikalci pa so izračunali, da bi iz kmeta tudi tu lahko iztisnili lepe denarje, zato so obdavčili vžigalnike. To darilo so nam
davki, da bo obdavčeno vse naše življenje. Kmetje v tej hudi stiski izmišljajo na račun klerikalnih davčnih mojstrov razne opazke, češ, ali ne bi bilo
dali za Miklavža in baš čujemo iz Beograda, da dobro, da bi kleroradikalna vlada navrgla davek so naši ljubi klerikalci pripravili še posebej za na davke, ki bi ga naj plačevali klerikalni in radi-Prekmurce posebno lepo darilo v obliki	'kalni bogati gospodje!
Prekmurske občine in nfihova uprava
Dolnja L en d a v a
, decembra.
Do lanskega leta so načelovali prekmurskim občinam od oblastev postavljeni gerenti. Lani — v manjšinskih občinah pa šele v začetku tega leta ■— so bila izvoljena zakonita občinska zastopstva. Priznati je treba, da je bil to velik napredek v občinski samoupravi in sploh v upravi Prekmurja. Na drugi strani pa so se razmere v poedinih primerih celo poslabšale, ker so prišli namesto sposobnih gerentov popolnoma nesposobni žu pa n L
Za časa madžarske vlade so bile naše prekmurske občine grupirane po notarij.-itih ali notar-jušijah; 4 do 5 občin (vasi) je tvorilo eden nota-rijat. Notarji (to niso notarji v popolnem avstrijskem smislu) ali notarjušje so bili izobraženi ljudje, ki so imeli 6 do 7 razredov gimnazije ali celo maturo in notarski tečaj. Brezdvomno so bili to izobraženi in sposobni ljudje in je od te strani splošna uprava vzorno delovala. Imoli pa «0 notarjušje tudi veliko pravico in oblastvo. Navedemo naj le, da so imeli pravico odobritve civilnih porok. Ženin in nevesta sta sklenila hišni zakon rajprej civilno pred notarjem in šele potem cerkveno. Iz tega je že razvidno, da so bili notarji (na Hrvatskem biijež-niki) zelo mogočni gospodje, ki so se pa svojega prava in oblastva tudi zavedali. Imeli so krasne dohodke in so zraven župnika in učitelja - kan-torja strahovali prekmursko ljudstvo. V narodnostnem oziru so bili ti trije ognjišče ma l/.arizacije.
Vsaka vas je imela svojega žup.uia, ki so ga volili občani na javni in splošni občinski seji ne- tarjušu in nič drugega. V Prekmurju bi potrebovali
logu navadno ni ugovarja! nihče in tako je bil predlagani izvoljen za župana. Zupani iz vseh vasi v notarjušiji so hodili ob nedeljah k notarju na poročanje in sprejemanje naredb in navodil. Besede niso imeli nobene, vedno je veljala, notarjeva v vsakem oziru.
Tako dejansko za časa madžarske vlade nismo imeli nobene občinske samouprave, ampak je notar kot vladni zaupnik bil neomejen gospodar nad občinami. Župani pa so bili navadno njegovi zaupni ljudje, zaradi tega je ljudstvo trpelo silno škodo, pa tudi krivice.
Tako ni bilo potrebno, da bi bil župan posebno sposoben človek. Takrat ni bilo občinskih sej, kakšnih proračunov ali obračunov; često sam žrrpari ni vedel, kaj se dela. še manj so pa imeli vpogled v občinsko upravo navadni občani. Še danes je ta duh v naših ljudeh in še danes so poedine občine, kjer ni nobene smo-trene, redne in napredne občinske uprave. Ne rečemo, da so vse občine danes v slabi upravi, nasprotno so občine in na čelu rjih župani, ki so sposobni in ugledni možje, k i upravljajo in izvršujejo svoje posle naravnost vzorno. Dejstvo pa je, da je nekaj prav žalostnih primerov, kjer so na županskem stolu nesposobni, starokopitni, nevešči in neokretni možje, ki bi bili lahko župani za časa notarjušev, ko je bilo treba samo prikimavati no-
kako tako-le: »Ti boš dober župan«, je rekel eden, ki je bil bolj oblasten v občini. Njegovemu pred-
samo sposobne župane, ker je naša občinska uprava iz zgoraj omenjenega vzroka strašno zaostala in
staroverska. V krajih pa, kjer so sedaj še zraven nesposobni župani, je naravnost neverjetno stanje.
Imamo prirror, kjer župan skoro ne zna čitati in pisati, kjer ni nobenih občinskih knjig, nobenega blagajniškega dnevnika, kjer se ne vrše nikake seje občinskega zbora, kjer župan ne zna dati nika-kihh nasvetov ter ne razume naredb in uradnih spisov, zaradi česar imajo ljudje sitnosti in nepotrebne stroške.
Znano nam je, da so vložene proti takim županom od strani občanov in občinskih odbornikov pritožbe, a se te sploh ne rešujejo in zdi se, rla samo zaradi tega ne, ker so ti župani klerikalci. Prepričani smo, da bi napreden župan, proti kateremu bi bile vložene tako utemeljene pritožbe, bil takoj odstavljen, a klerikalcu se ne zgodi nič. Naravnost čuditi se je, da oblastva mirno gledajo tako uradovanje, kakor ga vrše nekateri župani. *
Ponekod pa so ti župani tudi skrajno strankarski. Svojim političnim nasprotnikom delajo sitnosti, dajejo neosnovane, netočne uradno podatke o njih, z edinim namer n, da jim škod*i-jejo. Na drugi strani pa zopet dajejo krive in lažnive podatke o svojih prijateljih, sorodnikih, ' u-mih in botricah. Županu kot uradni osebi se, seveda, verjame in višja oblastva ne dvomijo o ne-pristranosti župana, dasi ta uradno postopa pristransko. Taki primeri se navadno dogajajo pri zadevi razdeljevanja agrarne zemlje, kjer gre za to, ali je temu in onemu treba agrarne zemlje, oziroma mu je ni treba.
V korist občin in rednega u:adovanja bi bilo, da se taki župani enostavno odstavijo in se razpišejo nove volitve. Nujno potrebno je v onih občinah. kjer so se župani izkazali kot nesposobni, s katerimi imajo oblastva sama križe in težave. Pri prvih občinskih volitvah se je, seveda, tudi v Prekmurju vršila agitacija na strankarski podlagi Zgolj na ta način so bili izvoljeni nesposobni župani — klerikalci. Danes sigurno več ne uživajo zaupanja pri občini.
Omenili smo nezdrave občinske razmere v Prekmurju z namenom, da se pristopi k izboljšanju razmer, kajti nočemo, da smo danes v svobodni državi na slabšem kakor za vlade notarjušev v nazadnjaški Madžarski.
Priporočajte in širite ,Domovino*!
A. S. Puškin — G. Strniša:
Razbojnik Dubrovski
(Dalje) 13. poglavje.
Preteklo je nekaj časa, ne da bi se zgodilo kaj posebno zanimivega. V začetku naslednjega poletja se je pa v družinskem življenju Trojekurova mnogo izpremenilo.
Trideset vrst oddaljeno od njegovega sela je bilo posestvo kneza Verejskega. Knez se je dolgo časa mudil v tujini. Njegovo imetje je upravljal upokojeni major in tako ni prišlo do nikakega občevanja med Pokrovskim in Arbatovim. Toda koncem maja se je knez vrnil iz tujine in prišel v svoje selo. ki ga še ni videl od svojega rojstva. Vajen družbe, ni mogel prenašati samote in se je že tretjega dne po svojem prihodu odpravil k Trojeku-rovu, s katerim se je bil nekdaj seznanil.
Knez je bil star okrog 50 let. toda videti je bil mnogo starejši. Vsakovrstne razuzdanosti so izpodkopale njegovo zdravje in pritisnile nanj svoj neizbrisni pečat. Brez ozira na to pa je bila njegova zunanjost prijetno zanimiva in navada večnega občevanja v družbi mu je pustila neke vrste ljubeznivost, posebno v občevanju z ženskami. Čutil je večno potrebo po zabavi in večno se je dolgočasil. Kirila Petrovič je bil izredno zadovoljen z njegovim obiskom: sprejel ga je z očitnim uvaževa-njem kakor človeka, ki pozna svet. Kot običajno vse goste je vodil tudi njega na pristave in na svoj pasii dvorec. Toda knez se
V-V da bi se zadušil v pasjem ozračju,
in je liitel ven, pritiskajoč robec na nos. Ni mu ugajal starinski vrt s svojimi obrezanimi lipami, štirioglatim ribnikom in ravnimi alejami, saj ni ljubil angleških vetrov in tako zvane prirode, vendar je vse hvalil in se vsemu divil. Sluga je prišel javit, da je obed gotov. Šla sta k obedu. Knez je bil ves utrujen in ie že obžaloval svoj obisk.
Toda v dvorani ju je sprejela Marija Kirilovna in starega pohotneža je porazila njena krasota. Trojekurov je posadil gosta poleg nje. Kneza je oživila njena navzočnost: bil je vesel in uspelo mu je. pritegniti parkrat njeno zanimanje s svojim ljubeznivim pripovedovanjem. Po obedu je Kirila Petrovič predlagal izlet na konjih, toda knez se je opravičil; pokazal je na svoje svilene šolne, a zamolčal svojo podagro. Da bi se ne ločil od svoje mile sosede, je predlagal izlet na lovskem vozičku. Zapregli so voz, oba starca in krasotica so sedli v troje in se odpeljali. Pogovor ni zastajal. Marija Kirilovna je zadovoljno poslušala laskave in zvijačne po-klone izkušenega človeka, ko se je Verejski naenkrat obrnil k Kirili Petroviču in ga vprašal, kaj pomeni to pogorelo poslopje in če je njegova lastnina. Kirila Petrovič se je zresnil : spomini, ki jih je v njem vzbudil pogoreli dvor, so mu bili neprijetni. Odgovoril je, da je ta svet zdaj njegov, da je pa prej pripadal Dubrovskemu.
«Dubrovskemu,» je povzel Verejski, »slavnemu razbojniku?«
«Niegovemu očetu«, je odvrnil Trojekurov. »Da, saj je tudi njegov oče spadal med razbojnike.*
»Kam pa je šel naš Rinaldo? Ali je ujet ali še živi?«
»Živ je in svoboden.«
»Da, kakor se vidi, je preteklo leto nekaj požgal. Marija Kirilovna, ali bi ne bilo zanimivo, seznaniti se s tem romantičnim herojem?«
»Kaj zanimivo?« je odvrnil Trojekurov. «Ona je znana ž njim. Učil io je cele tri tedne godbo, pa slava Bogu. da si še ničesar ni prisvojil za svoje lekcije!« Tu je jel pripovedovati svojo povest o francoskem lažnem učitelju. Marija Kirilovna ie sedela kakor na žerjavici. Verejski je poslušal z velikim zanimanjem: vse se mu je zdelo čudovito, vendar je spremenil tek pogovora. Ko so se vrnili, je ukazal pripraviti svoj voz in ne oziraje se na prošnjo Kirilo Petroviča, ki ga ie vabil, naj bi ostal čez noč pri njem, se je odpeljal takoj po čaju, prej pa je še povabil Kirilo Petroviča, naj pride k njemu v goste. Ponosni Trojekurov, uvažuioč knežje dostojanstvo, mu je to rad obljubil, saj je smatral kneza Verejskega do gotove meje sebi enakega.
14. poglavje.
Dva dni po tem posetu se je Kirila Petrovič odpravil s hčerko v goste k knezu Verej-skemu. Med potjo ni mogel dovolj nahvaliti prijaznih kmečkih bajt in kamnitega dvora, zidanega v stilu angleških gradov. Pred hišo se je širil gosto zaraščeni log, na katerem so se pasle švicarske krave, zvoneče s svojimi zvonci. Poslopje je od vseh strani obkrožal prostrani park. Gospodar je sprejel na krilu
Politični pregledi
Letos smo se vse leto otepali
najslabše Vlade
izza obstoja Jugoslavije. Pod to vlado se je gazila pravica, navijali so se davki; enakopravnost, ki nam gre po ustavi, se ni spoštovala, a kar je najhujše:
pod kleroradikalsko vlado je prvič v Narodni skupščini tekla kri.
Trije možje, voditelji KDK, Stjepan in Pavle Radič ter dr. Basariček so padli 20. junija pod streli zbesnelcga vladnega pristaša Puniše Račiča, padli so, ker so zahtevali za vse jugoslovensko prebivalstvo enake pravice in enake dolžnosti Zahtevali so torej le nekaj, kar nam gre po človeških in božjih postavah. Naši klerikalci, čeprav so prečani, niso z res čvrsto odločnostjo obsodili tega umora, nego po odstopu okrvavljene vlade zopet pomagali sestaviti staro vlado.
Od umora naprei kleroradikalska vlada životari in poslanci KDK po tem umoru ne gredo več v Narodno skupščino.
Tudi ne morejo iti v skupščino, kjer je tekla kri njihovih najboljših ljudi, za kar ni KDK prejela niti najmanjšega zadoščenja. Kakor da se ni zgodilo nič zlega, krmilari kleroradikalska vlada naprej in
skuša z nasilji, z orožjem, z zaplembami časopisov ln z zabranjenjem opozicijskih shodov obdržati se na površju.
Celo prijateljsko nam naklonjeno inozemstvo skuša spraviti h pameti režimovce, a je ves trud zaman. Režimovcem ni za državo, nego le za vlado.
Samo Davldovfčevl demokrati, ki tvorijo tudi del četvorne vladne koalicije, se semlntja nekoliko popantajo ln napadejo lastno vlado.
Besede, davidovičevcev proti vladi so prav Ostre. Med drugim zahtevajo davidovičevci sprejem zakona proti korupciji in odpoklic velikih
županov-olicirjev. Za 22. t. m. je sklicana seja davidovičevskega poslanskega kluba,ki bo obravnavala sedanji kritični politični položaj. Pravijo, da se je Davidovič odločil, razbiti sedanjo vlado, zaradi česar
se smatra, da Je skorajšen razpad četvorne vladne koalicije neizogiben.
Ker smo doslej opažali, da se je Davidovič po vsakem sporu z Marinkovičevo skupino v stranki ali pa po sporu z radikali kmalu zopet potolažil, tudi sedaj ni baš zanesljivega upanja, da bo kmalu padel sedanji režim v srečo vse Jugoslavije.
KDK vedno bolj pridobiva na somišljenikih in bo gotovo prej ali slej KDI< na krmilu.
Celo številni Srbijanci odkrito odobravajo pošteno in pravično borbo KDK proti hegemonizmu in nasiljem. Država more uspevati in lepo napredovati le, če je v njej izvedena popolna enakopravnost V sosednji
Rumuniji, kjer vlada sedaj kmetska deino-kracija,
je ves narod zadovoljen. Zato je pri volitvah, ki so se vršile pod kmetsko demokracijo popolnoma svobodno, dal rumunski narod ogromno večino glasov narodni kmetski stranki
Vojna nevarnost v Južni Ameriki je vedno večja.
Spor med Južnoameriškima republikama Bolivijo in Paragvajem se pooslruje.
Obe državi mobilizirata in je prišlo že do večjih obmejnih spopadov. Bolivijske čete so zavzele paragvajsko trdnjavo Vaqueron. V bojih je padlo 100 Paragvajcev in 20 Bolicijcev. Velesile si prizadevajo, da bi še pravočasno preprečile razvnetje vojne strasti Tudi papež je započel posredovalno akcijo.
SUKNO
261
ii največjih čeikih in angleških tovarn, zanesljivo in trpežno blago v veliki izbiri in zmernih cenah pri A. E. SKABERNE, LJUBLJANA
SA VODENJ NAD ŠKOFJO LOKO. Tukajšnja kmetska mladina je ustanovila pred letom Društvo kmetskih fantov in deklet v času, ko nismo imeli še g. župnika. Ta je takoj ob prihodu začel boj proti društvu. Kot prvo obrambo proti njemu je ustanovil Katoliško prosvetno društvo v Novi Oselici, ki si je nabavilo s pomočjo več SLSar-skih prvakov trožarnični radijski aparat. Na praznik Marijinega spočetja je šlo poslušat ta radio tudi več članov prvega društva. Ta večer pa se je radio prav slabo slišal, zaradi česar je eden članov iz Savodnja, ki je bil več 'et v mestu, dejal, da je radio že dostikrat slišal, pa bolje nego tu. SLSarski pristaši so ga na te besede nahrulili in zmerjali s smrkavcem. Prišlo je torej do prepira, katerega posledice so bile zaušnice in brce. G. župnik se je svoj čas zelo zgražal nad društvom v Savodnju, kako je baje nevarno za mladino, a mi vidimo, da je kaj nevarno v klerikalnem društvu.
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Božični prazniki prihajajo. Da ne bodo prešli brez veselja, bo poskrbel naš Sokol. Na Štefanovo popoldne ob pol štirih nam bo v Sokolskem domu priredil zabavo z lepo šaloigro <Enajsta zapoved*. Po igri prosta zabava s plesom. Na Silvestrovo zvečer bo priredil Sokol telovadno akademijo. Po akademiji šaljivi prizori s še bolj šaljivimi kupleti. Seveda se bo vzelo slovo od starega leta. Na svidenje tedaj v Sokolskem domu! -r- Letošnji božični prazniki bodo tudi sicer kratkočasni, posebno za člane Vodnikove družbe in njihove družine. Prav pred nekoliko dnevi smo prejeli štiri lepe in zabavne knjige. Kdor jih enkrat prične čitati, jih kar težko odloži iz rok. Imamo sicer lepo število članov v dolini, a bilo bi jih lahko še več. — Vsem bralcem in bralkam <Domovino, pa tudi drugim sorojakom voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
LESKOVCA V POLJANSKI DOLINI. Od nas, g. urednik, malokrat kaj slišite. Naša vas in naša fara se nahajata pod Blegošem, prav za prav že v Blegošu, proti Cerknemu tik državne meje. Iz naše vasi, Leskovce, je komaj deset minut do italijanskega financarja. Prav v težkih razmerah
goste in podal roko mladi lepotici. Vstopila sta v prelestno dvorano, kjer je bila miza pogrnjena za tri ljudi. Knez je odvel gosta k oknu in jima pokazal prelestni razgled. Pod oknom je tekla Volga, na kateri so plule na-tovorjene ladje in švigali po udarcih vesel ribiški čolni. Za reko so tonili holml in polja, okolico je oživljalo par naselbin. Nato so ogledovali galerijo slik. ki jih je knez kupil v tujini. O slikah ni govoril s prisiljenim tonom veščaka, temveč s čustvom. Marija Kirilovna ga je zadovoljno poslušala. Sedli so za mizo. Trojekurov se je izrazil zelo zadovoljivo o vinu in o umetnosti njegovega kuharja, a Marija Kirilovna ni čutila niti najmanjše zadrege ali prisiljenosti v pogovoru s človekom, ki ga je videla šele drugič, kar je rojena. Po obedu je predlagal gospodar gostom, da bi se podali na vrt. Na bregu širokega jezera z majhn?mi otoki posejanega so med drevjem pili kavo. Naenkrat je zaigrala godba in k bregu je pristal šestveselni čolnič. Peljali so se po jezeru okoli otočkov, posetili nekatere ižmed njih, na enem so naleteli na marmorni kip. na drugem na zapuščeno grobnico, na tretjem na spomenik s tajinstvenim napisom, ki je vzbudil v Mariji Kirilovni otroško radovednost, ki je ni mogla nasititi učena razlaga kneza. Čas je hitro potekel. Jelo se je mračiti. Knez je silil, da bi se vrniti v hišo, češ. da postaja mrzlo in mokrotno. Pričakoval jih je samovar. Knez je prosil Marijo Kirilovno. naj igra na domu samca vlogo gospodinje. Nalivala je čaj in poslušala neizčrpljivo pripovedovanje ljubeznivega govorilca. Naenkrat se je zaslišal strel in raketa je razsvetlila nebo. Knez je
ogrnil Mariji Kirilovni šal in jo s Trojekuro-vim povabil na balkon. V mraku so pred hišo švigali raznobojni plameni, sikali, krožili, se poganjali kvišku v obliki kolesa ter se v fon-tanah razpršili in ugašali, sipajoči dež zvezd, ugašali in znova vzplamteli. Knez Vereiski se je radoval nad njenim vzhičenjem in Trojekurov je bil ž njim neizmerno zadovoljen. Vse knezove fraze je sprejemal kot simbol njegovega uvaževanja in časti.
Večerja ni bila slabša od kosila. Gosta sta se odpravila v zanje pripravljene sobe in se poslovila od ljubeznivega gostitelja šele naslednji dan z obljubo, da se skoro vidijo.
15. poglavje.	#
Marija Kirilovna je sedela s pletenico pred odprtim oknom v svoji sobi. Pod roko Marije Kirilovne je platno brez napake ponavljalo vzorec risbe, toda njene misli niso zasledovale dela.
Naenkrat se je na okno mirno stegnila roka. nekdo je na vezivo položil pismo in izginil, preden je imela Marija Kirilovna čas, dobro zavesti se. Isti trenutek je vstopil sluga in jo pozval h Kirili Petroviču. Skrila ie pismo pod svileno rutico za vratom in hitela k očetu v kabinet.
Kirila Petrovič ni bil sam: pri njem je sedel knez Verejski.Prl vstopu Marije Kirilovne je knez vstal in se ji priklonil v zadregi, ki pri njem ni bila običajna. «Pojdi sem. Maša*, je dejal Kirila Petrovič. «Povem ti novico, ki te bo, kakor upam razveselila. Olej tu ženina! Knez je prosil za tvojo roko.*y
Maša je ostrmela: smrtna bledica se ji je razlila po licu. Molčala je. Knez se ji je približal. prijel njeno roko in s drhtečim glasom vprašal, ali je voljna postati njegova žena. Maša je molčala.
«Soglaša. seveda, soglaša*, je odgovoril Kirila Petrovič. «Veš, knez. dekletu je težko izreči to besedo. No. otroka, poljubita se in bodita srečna!*
Maša ie stala nepremično, stari knez ii je poljubil roko; naenkrat so oblile solze njeno lice, čelo kneza se ie nalahno zmračilo.*
«Idi, Idi, idi!» je dejal Kirila Petrovič, posuši svoje solze in se vrni veselejša. «One vse jokajo, kadar se zaprosi zanje*, je nadaljeval, obrnjen k Verejskemu. «Zdaj, knez, se pogo^ vorimo o stvari, to je o doti!*
Marija Kirilovna je zbežala v svojo sobo, zaprla jo in se svobodno razjokala. Ko si je predstavljala, da bi morala biti žena starega kneza, ii je ta naenkrat postal zopern. Poroka se ji je dozdevala kakor vislice... «Ne. ne*, je obupno ponavljala. «raje v samostan, raje grem k Dubrovskemu...» Tedaj se je spomnila pisma in ga željno jela čitati, sluteča, da je od njega. Bilo je res od njega in ie vsebo* valo naslednje besede:
«Zvečer ob desetih na prejšnjem mestu.* Luna je sijala. Noč je bila pokojna. Kot lahna senca se je mlada krasotica približala kraju napovedanega sestanka. Naenkrat je stopil pred njo izza drevja Dubrovski. «Vse vem. je rekel počasi in žalostno, mislite na svojo obljubo!*
«Vi mi ponujate svoie varstvo*, je odgovorila Maša, .«no. ne zamerite, jaz se bojim
Sfrau 1
•domovina"* §r^r=
živimo. Naše kmetije so bolj slabe. Smo pod občino Oselico in imamo svojo faro, ki je prav majhna. G. župnik uči tudi v šoli, a je že dolgo bolan. Župnijo za silo opravlja župnik iz sosedne fare, a otroci so brez pouka. Ker pa ne bodo mogli vsi ostati pri domu in bodo morali, ko do-rasejo, iti za zaslužkom, bo zelo hudo, če no bodo znali niti najpotrebnejšega. Zato smo prosili, da bi nam Jali učitelja ali učiteljico, da ne obtanejo otroci biez pouka. Mi smo prosili, a nekdo je ugoditev prošnje preprečil. Kdo je to, ne bomo rekli. Kako pademo do tega, da morajo biti naši otroci brez pouka, kar jim bo enkrat v škodo!
KAČNA. Pretekli teden je zapadel tukaj v Račni sneg, ki je pa do sedaj že skopnel. — Dne 5. t. m. smo priredili v Račni Miklavžev večer. Obdarovanih je bilo mnogo otrok. — Za kopanj-sko šolo je prišlo od oblastnega odbora že 20.000 dinarjev. — Tadi za električne žarnice smo dobili zadosti naročil, tako da se bo ele:. trika lahko napeljala. — V <Slovencu» je nekdo predlagal, da bi prekrstili postajo Račno zopet v Čušperk, češ, da se zgode razne pomote zaradi imena te postaje, kar pa ni res. Postaja Rača v Bosni in postaja Račje se pač precej drugače glasita. Postaja bi se morala prav za prav imenovati Mala Račna, ker do te vasi je samo deset minut. Če že hoče uprava spremeniti postajo, naj jo epreme ii v M do Račno in ne v Čušperk.
PETROVČE. (Smrtna kosa.) V ponedeljek poj oldn j sm:> pokopali uglednega posestnika in mesa ja g. Aniona Č e č a, ki je po kratki bolezni (operacija slepiča) umrl v najlepši moški dobi. Dolgi jvjgrebni sprevod je pričal, da je bil rajnki daleč okoli znan in spoštovan. Zapušča žalujočo ženo in dva sinka. — Blag mu spomin!
SOCKA PRI NOVI CERKVI. Nedavno se je ivršil ogled za zgradbo nove ceste Frankolovo-Socka-Dobrna. Za to cesto se je že zanimal pokojni poslanec Vošnjak, tudi bivši štajerski deželni ztor se je bavil z mislijo, da čimprej izvede nujno potrebno cesto, ka^or St. Janž-Dobrna-Socka - Frankolovo - Črešnice - Špitalič, ker s to cesto bi se dobila potem direktna proga Šcštanj-Velenje Dobrna-Frankolovo-Špitalič-Ziče-Loče-Poljčanc -Rogaška Slatina-Iiogatec. Nanovo bi se moralo z graditi približno 20 km. Ta cesta bi bila poleg državne ceste ena najbolj prometnih in važnih ces! v mariborski oblasti. Gospodom oblastnim poslancem jo zaradi tega prav priporočamo.
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Prvo tamburaško društvo bo priredilo na Štefanovo 26. L m. v društveni dvorani ob 15. <Moč uniforme*, burko v treh dejanjih. Po igri prosta zabava s plesom, šaljivo pošto in drugim. Godba na pihala iz Male Nedelje. Vsa sosednja društva se naprošajo, da upoštevajo to prireditev.
SREDIŠČE OB DRAVI. Vsi tržani smo svoje-časno z največjim odobravanjem pozdravili napredek, ki ga je zaznamoval naš trg z uvedbo električne razsvetljave; važna zadeva obcestne razsvetljave je bila na ta način temeljito rešena. V svoje obžalovanje pa opažamo, da elektrifika-cijski odsek z električno razsvetljavo malo preveč štedi. Mislimo, da smo upravičeni prositi, Laj gorijo obcestne luči sedaj v zimskem času vso noč, zlasti pa v zgodnjih jutranjih urah. To ugodnost bi občina že smela nuditi tistim, ki gredo k sv. maši (zornicam), in pa tistim, ki potujejo s prvim jutranjim vlakom. Tako pa je v jutranjih urah ves trg zavit v črno temo. S tem, da bi bil trg razsvetljen tudi v jutranjih urah, menda ne bi bila občina preveč obremenjena, posebno, ker bi se lahko skrajšala razsvetljava v poznih večernih urah, kadar je trg razsvetljen itak samo za ponočnjake. Upamo, da naša današnja prcšnja ne ostane glas vpijočega v temi in blatu.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Dopisnik v zadnjem »Slovenskem Gospodarju* hvali jurjevška katoliška društva.graja pa «nekatoliška», da iščejo svojo prosveto v gostilni. Kratek odgovor: Zanimajte se malo za nekatere Orlice in molčite:
ZENKOVCI. Smrtna kosa je pokosila 12. t. m. 451etnega Štefana Vukana, bivšega posestnika, gostilničarja in mesarja. Pokojnik zapušča ženo in dve hčerki. Blag mu spomin!
MAČKOVCI. Pri g. V. Nemetu, posestniku in gostilničarju, so neznani zlikovci v noči od 16. na 17. t. m. vdrli vrata gostilniške sobe in so preko sobe prišli na hodnik, kjer je trafika. Tatovi so odnesli, kar se je dalo nesti. Škode so napravili pet tisoč dinarjev.
LJUTOMERSKA OKOLICA. Našel sem v
<Domovini», da se bo v Sokolskem domu igralo Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski». Tega ne smem zamudit, sem si mislil ter sem šel igro gledat. Pa je že tako, da kmečki Človek j skoro ne ve, kako in kam bi se stisnil, ker je vse tako bolj »nobel«. Pa igra mi je vseeno ugajala, i Upamo pa, da bo v bodoče Sokol pripravil tudi
kako narodno igro, ki v večji meri zanima kmečko ljudstvo. Saj je polno takih iger na razpolago, kakor <Domen>, cRevček Andrejček>, «Miklova Zala> in druge. Dobili naj bi se igralci tudi iz kmečkih vrst, ker bi se s tem še bolj vzbujalo zanimanje za prireditve v Sokolskem domu. j.
Kmetijski pouk
HITRO PITANJE PRAŠIČEV.
Pri pitanje prašičev gre za dvoje važnih načel, in sicer prvič, da pitanje po možnosti okrajšamo, in drugič, da se ob ugodnih prilikah ali pogoji ne omejujemo zgolj na doma pridelana krmila.
Prašiče lahko opitamo v treh mesecih, pa tudi šele v petih ali pozneje. Odvisno je to od krmil, ki jih pokladamo. Čim krajše je pitanje, tem cenejše je, kakor nas uče izkušnje in računi. Pri pitanju mora prašič dnevno vsaj % do % kg na teži pridobiti, v enem mesecu tedaj 15 do 22*/4 in v 3 mesecih 45 do 67% kg. Časih tudi več. S tem hočem reči, da mora polleten prašič, ki je tehtal ob začetku pitanja 60 kg, tehtati kot peršutnik z 9 meseci 105 kg, pa tudi 112 kg in več.
Ta uspeh lahko dosežemo pri enem in drugem načinu reje, samo da je krma dovolj tečna !n lahko prebavna in da ima potrebne beljakovina v sebi.
Po kmetih redimo prašiče z doma pridelanim korenstvom, krompirjem in koruzo. Tudi s samim krompirjem in oblodo se da prašič opitati. Toda to bi trajalo dalje časa in bi podražilo pitanje. Zato je bolje, da pospešimo pitanje s pomočjo žita in klajne moke, ki vplivajo posebno ugodno na hitrejše opitanje. V tem pogledu sta koruza in ječmen posebno dobri piči in je dati prednost tistemu žitu, ki je za nas cenejše. Zaradi lažje prebavnosti je prav, da dajemo žitno zrnje zmleto, tedaj v podobi moke, s katero oblodimo kuhano in zmečkano korenstvo in gomolje. Izvrstno učinkuje tudi krmflna aH klajna moka ali paliska (zadnja moka). Če je mogoče pomagati tudi s posnetim mlekom, tem bolje, ker spravimo na ta način več lahko prebavnih beljakovin
sprejeti ga. Na kak način mi hočete pomagati?«
«Tega človeka bi Vas želel rešiti.»
«Za božjo voljo, ne dotaknite se ga, čc me ljubite. He smete tega poskusiti! Nočem bit! kriva česa groznega.«
«Ne bom se ga dotaknil. Vaša volja mi ie j sveta! Nikdar se ne bo izvršil kak zločin " Vašem imonu. Vi morate ostati čisti pred mojimi zločini. Toda, kako naj Vas rešim strašnega očeta?«
«Še ie upanje: nadejam se, da ga bom ganila s svojimi solzami in brezupjem. Oče je trmast, toda ljubi me.«
«Vi upate zastonj: v teh solzah bo videl samo navaden strah in nasprotovanje, lastno vsem mladim dekletom, kadar se može po pameti, a ne »o srcu. Toda če Vam bo hotel šiloma položiti na glavo poročni venec, da boste morali svojo srečo za vedno žrtvovati pokveki?«
«Tedaj, tedaj ni storiti ničesar... Pridite lin Vr.?a žena bom!«
Dubrovski je vztrepetal, bledo lice mu je jškrlatro pordelo in ta hip obledelo še bolj, kakor jc bilo prej. Dolgo je molčal s sklonjeno : glavo.
«Zb<.rite vse svoje 'duševne sile, prosite očeta, vrzite se mu k nogama, predstavite mu vso svojo strašno bodočnost, svo'o mladost, .venečo poleg bolehnega in pokvarjenega mrža. p ovejte, da Vam bogastvo ne bo dalo ni ene srečne minute. Nikar ga ne pustite v miru, ne bojte se ne njegove jeze ne gre 'nje! Ce ne bo drugega sredstva, mu recite, da si fceste... poiskali... strašno varstvo...%
Ob teh besedah je zakril Dubrovski obraz ■ rrvkpma; videlo se je, da se duši v solzah. Tudi Maša je plakala.
«Bedna, bedna moja usoda». je rekel in zavzdihnil. «Življenje bi dal za Vas. Videti Vas od daleč ali podati Vam roko, je bilo zame opojnost. Ko je naposled mogoče, da bi Vas prižel na svoje nemirno srce in rekel: tvoj sem na veke! moram nesrečnik izbegavati misli blaženstva in jih pehati šiloma od sebe. Ne smem pasti k Vašim nogam in zahvaliti nebo za zasluženo nagrado. O, kako naj ne sovražim tega... toda čutim, da v mojem srcu zdaj ni prostora za sovraštvo.«
Tiho je objel njeno nežno postavo in jo tiho privil na svoje srce. Zaupljivo je naslonila glavo na prsi mladega razbojnika. Oba sta molčala...
Čas je bežal.
■«Iti moram«,' je rekla naposled Maša. Dubrovski je bil kot vzbujen iz sanj; prijel jo je za roko in ji nataknil prstan. «Če se odločite žbezati k meni«, je rekel, »prinesite prstan semkaj, spustite ga v duplino tega hrasta; vedel bom, kaj mi je storiti.«
Dubrovski ji je poljubil roko in se skril med drevjem.	w	,,
16. poglavje.
Snubitev kneza Verejskega v soseščini že ni bila več tajna. Kirila Petrovič je dobival čestitke, vršile so se priprave za poroko.
ie od dne do dne odlašala odločilno be-r Med tem je bilo njeno obnašanje proti
mkavemu ženinu hladno in prisiljeno. Knez i si zato ci telil glave, on ni prosjačil za ljube-
zen,. zadovoljil se je z njenim molčečim so-glašanjem.
Toda čas je bežal. Maša se je odločila in je knezu Verejskemu pisala Dismo. Poskušala je v njegovem srcu vzbuditi čut velikodušnosti. odkrito mu je priznala, da ne čuti niti najmanjšega nagnenja do njega.. r-—<!a ga, naj se odpove njeni roki in jo reši pred usilji-vostjo njenega očeta. Skrivaj je izročila pismo knezu Verejskemu. Prebral ga ie. pa ni bil niti malo ginjen zaradi njene odkritosrčnosti. Nasprotno je uvidel, da je treba pospešiti poroko, in zato se mu je zdelo potrebno, pokazati pismo bodočemu tastu.
Kirila Petrovič je pobesnel: šiloma ga je moral knez pogovoriti, da na zunaj ne sme Maši pokazati, da ve za njeno pismo. Kirila Petrovič je pristal, toda sklenil je, ne tratiti časa, in odločil je poroko že na naslednji dan. Knez je smatral to za zelo pametno, šel je k svoji nevesti, ji povedal, da ga je pismo zelo užalilo, da pa upa sčasoma pridobiti njeno naklonjenost. Potem ji je poljubil roko in odšel.
Toda komaj je odšel iz dvora, je prišel njen oče in ji naravnost ukazal, naj bo pripravljena za prihodnji dan. Marija Kirilovna, razburjena že zaradi izjave kneza Verejskega, je zaplakala in se vrgla očetu k nogam.
«Očka,» je zakričala z žalostnim glasom. «očka, ne uniči me, kneza ne ljubim, ne maram biti njegova žena.«
«Kaj naj to pomeni«, je kruto odvrnil Kirila Petrovič, «do zdaj si molčala in soglašala, a zdaj, ko je vse sklenjeno, si se začela upirati. Ne norčuj se, s tem ne boš ničesar dosegla pri meni!«.
skupaj. Če manjka teh, je prav, da primešamo za oblodo nekaj oljnih tropin (lanenih ali orehovih), ker so bogate na beljakovinah in lahko
prebavne.
Če ima trajati pitanje 3 mesece, potem je prav. da ne pokladamo ves čas enako sestavljene krme. ampak da prehajamo od meseca do meseca na beli tečno in laže prebavno, zato pa bolj gosto klajo. V drugem in tretjem mesecu je dajati več krompirja, pa tudi več žitne in druge moke. Kako je to pitanje zamišljeno, kaže sledeči zgied.
Prašič, ki tehta 60 kg in je recimo 6 mesecev star, potrebuje 3 kg krompirja, 3 kg pese (oziroma korema in repe), kg ječmenove, oziroma koruzne moke, Vz kg pšeničnih otrobov in 2 litra posnetega mleka. Drugi mcsec jc povečati odmerek krompirja na 4 kg in ječmenove, ozir. koruzne, moke na 1 kg, in tretji mesec na 5 kg krompirja in 1 ^ kg ječmenove, oz. koruzne (žitne) moke. Vse drugo pa ostane kakor prvi mesec. Za potrebno pijačo je posebej skrbeti. Če bi krme zmanjkalo, jo je treba dodati, v nasprotnem primeru pa odvzeti. Pitan prašič bodi zmeraj do sitega nnkrmljen Potrebna sta tudi red in točnost v krmljenju, v svinjaku pa snaga in mir.
KOLIKO MOLZE ENA IN DRUGA KRAVA.
Če hoče veleposestnik, ki ima veliko število krav, izvedeti, koliko mleka mu daie ena in druga krava na leto in kake vrednosti je za pleme, mora mleko meriti, kar se mora zgoditi najmanj po dvakrat na mesec, da zamore iz teh podatkov sklepati na letno molžo. Na dobro urejenih veleposestvih imajo v ta namen vpeljano tako imenovano «kontro!no molžo«, da se pouče c mlečnosti posameznih krav, ki je mero-dajna tudi za odbiranje zaroda za rejo.
Prav tako delajo tudi dobro vpeljane živinorejske zadruge pri vpisanih kravah svojih članov.
Razlika ie k v tem, da so pri veleposestniku vse krave pod eno streho, pri zadrugi pa po raznih hlevih društvenikov. Namen in končni uspeh mlečne kontrole je pa ravno tisti. Tako se s pomočjo take kontrole dožene, da molze ena krava n. pr. samo 1750 1 na leto, druga 2000 I, tretja 2200 1. četrta 2S001 itd. Mlečnost je torej različna in naravno le tista krava več vredna za molžo in za pleme, ki daje več mleka.
Toda ta ocena mlečnosti bi bila pravična in točna le ob eni reji krav, kakor jo nahajamo pri
veleposestnikih, pa še tam so izjeme tekom leta, če se pokladajo močna krmila za povzdigo mlečnosti raznim kravam v različnih odmerkih, kakor se to danes godi. Boljše molznice dobijo navadno več močnih krmil kakor pa slabše molznice. Ali vsaj glavna krma jim je enaka in se vsled tega veliko laže sklepa na mlečnost posameznih krav, v takem hlevu.
Težja pa je primera medsebojne mlečnosti pri kravah, ki stoje po raznih hlevih naših maio-posestnikov, ker je po teh hlevih tudi glavna krma različna po svoji sestavi in premalo enotna za točno primerjanje mlečnosti. S tem hočem reči, da je krava, ki molze ob slabši reji 1755 li— trov na leto, lahko po svoji naravi boljša molznica kakor sosednja krava, ki molze cb močni reji 2000 litrov. Ako bi prva dobila tako močno' krmo, bi molzla lahko 2100 litrov mleka ali pa še več.	|
Kar dosežemo s kontrolno molžo, velja le za dotični hlev in dotično rejo. V splošnem bi imela pa le tedaj veljavo pri zadružnih kravah, ako bi se te krave tudi enako ali enotno krmile, kakor se po hlevih velikih posestnikov. Razen tega je jemati tudi vse druge pogoje mlečnosti v poštev,' kakor starost, vrednost različne krme in oskrbe,' pašne razmere itd. Da pridemo do točnejših po^ datkov v mlečnosti, bi morali vpeljati pri zadrugah tudi kontrolo o krmljenju. Stoprav potem bi lahko zanesljivo sklepali o mlečnosti in plemenski vrednosti krav, ki jih redijo zadružniki.
12.000 LITROV MLEKA NA LETO.
S skrbnim odbiranjem in močnim krmljenjem so posamezni nemški živinorejci dospeli tako daleč, da jim molzejo posamezne krave tudi po 6000 litrov in več na leto. Nemška rekordna molznira «Peta», posestnika H. Lotze v Grothu-senu, je dala v 365 dneh celo 12 327 kg mleka, kar je uradno izpričano. To je taka količina, da je
ŽENINI IN NEVESTE ~
kailar iinpujete b«'o. oglejte si ho^»'0 zalogo vseh vrst maiinjjkMirneca volnenega, svilenega, p'atnenega blaga pri -enani Irrdki
A. E. SKABERNE. L.IUPI JANA
treba pri nas šest krav, da spravimo toliko mleka skupaj. Na prvi pogled se zdi taka molža sploh nemogoča, toda je živa resnica, potrjena z uradno mlečno Lontrolo. In ta primer ni osamljen!
Seveda je taka žival tudi primerno velika in težka, z dolg n, globokim in širokim životom. V oči pade zl.isti mogočno vime, ki se na dol^o in široko razteza od popka naprej med zadnjima nogama. Saj ga je za velik škaf! Taka žival molze povprečno po 30 do 40 1 mleka na dan! To je mleka za dva navadna škafa! Naravno je, da je treba velikega vimena in da mora biti žival po vsem svojem ustroju usposobljena, proizvajati dnevno take količine mleka. Vsa prebava in presnova se mora živahno vršiti prav po zgledu kake tovrnice z mnogovrstnimi stroji, ki jih nahajamo tudi v živalskem organizmu v podobi različnih ugodno razvitih delov notranjega telesa.
Ali, kar je ravno tako važno, je to, da je treba za tako količino ndeka tudi primerne porcije krme, saj je mleko izdelek použite krme. 30 do 40 litrov mleka vsebuje take količine hranilnih snovi, da jih mora žival tudi vse dobiti, da- jih lahko predeluje v mleko. Z navadno klajo to ni opravljeno. Poleg običajna klaje, ki obstoji pozimi iz tečne detelje (otave, sena) in pese, mora dobiti tudi zadostne odmerke močnih krmil, ki ji zagotavljajo potrebno tečnost in potrebno podlago za proizvajanje takih množin mleka. Vse krmljenje mora biti obilno in močno. Ravno tako morajo biti pa tudi vsi drugi pogoji, kakor strežba ali oskrba, način molže, hle\ske razmere, gibanje itd., ugodni.
Zakaj navajam to visoko mlečnost? Zato, da se prepričamo, kaj se di doseči s skrbnim odbiranjem dobrega zaroda od dobrih molznic, in po drugi strani, kaj se da doseči z dobro rejo in močnim krmljenjem.
Taki primeri naj dajejo potrebno pobudo tudi za naš napredek!
Seme pri hmelju in njegovi vzroki
Hmelju dajte apna in kalija!
Od debrega hmelja zahtevamo, da vselmje kar največ hmeljske moke (lupulina), ki nudi, kakor je znano, za kuhanje piva najvažnejša sredstva, namreč hmeljsko olje, različne grenčične kisline
«Ne uničite mc», je ponovila bedna Maša. «Zakaj me podite proč od sebe in me izročate nelitibiicnemu človeku? Ali sem vam tako odveč? Pri vas hočem še nadalje ostati prav kakor doslei. Očka, brez mene vam bo dolgčas in jaz bom nesrečna. Nc maram sc poročiti.»
Kirila Petrovič je bil ginjen. toda zatajil je ginjenost in pahnil hčerko od sebe ter sirovo rekel: «Vse to ie neumnost. Bolje vem kakor ti. česa ti ie treba, da boš srečna. Solze ti ne pomorc.io, pojutrišnjem bo tvoja poroka.»
«Pojutrišniem!» je kriknila Maša! «Moj bo?! Ni mogoče, to ne sme biti! Očka poslušajte! Ce ste me sklenili uničiti, najdem zaščitnika, o katerem vi ne sanjate. Prestrašili se bcste.ko spoznate.kam ste me dovedli.»
«Kaj, kaj», je kričal Trotekurov. «groziti si upaš. drzna punčara! Da veš, s teboj bom napravil. česar se niti nc nadejaš. Ti si upaš, strašiti me'Bomo videli kdo bo ta zaščitnik!»
»Vladimir Dubrovski». je kriknila brezupno Maša.
Kirila Petrovič je mislil, da je izgubila pamet, in jo začudeno gledal. «Dobro.» ie dejal po trenutnem premolku. «pričakuj. kogar hočeš. da te osvobodi, a medtem ostani v svoji sobi. Pred poroko ne prideš iz nie.» Pri teh besedah ie Kirila Petrovič odšel in zaklenil za seboj vrata.
Dolgo ie plakala bedna deklica v vednih mislih na to. kar jo čaka, toda burno priznanje. s katerim se je izpovedala očetu, ji je olajšalo dušo. Bolj mirno Jc zdaj moc'7 militi na svoio usodo in na to. kai ii ie treba ukreniti. Glavno je bilo, rešiti se te strašne poroke.
Usoda, da bi postala žena razbojnika, se ji je dozdevala v primeri z žrtvijo* v katero so io silili, pravi paradiž. Pogledala jc prstan, ki ga ji je pustil Dubrovski. Goreče ga je želela še enkrat videti in se pred odločilnim korakom šc enkrat dodobra porazgovoriti z njiin. Slutnja ji je dejala, da najde Dubrovskcga zvečer v vrtni lopi. in sklenila ga je tam po-
I čakati. Kakor hitro se ie začelo mračiti. se je i Maša pripravila, toda vrata so bila s ključem zaklenjena. Sobarica ii je za vratmi povedala. | da ii ie Kirila Petrovič prepovedal izpustiti jo venkaj. Bila jc torej ietnica. Globoko užaljena je sedla k oknu. kjer ie ostala do temne moči; ne da bi se slekla, je nepremično strmela na temno nebo. Zjutraj je zadremala, pa so io težke sanje mučile v lahkem snu. Predramili so jo žarki vzhajajočega solnca.
17. poglavje.
Prebudila se je in takoj prva misel je porodila v duši sliko goria vseh njenih razmer. Pozvonila ie in deklica je prišla ter povedala, da je Kirila Petrovič zvečer odpotoval in se pozno vrnil, da je dal strogo povelje, ne pustiti je iz sobe ter paziti na to. da ne bo nihče govoril z njo. da v ostalem ni ukazal nič posebnega glede poroke, razen da ie vele' popu, naj pod nikakim pogoiem ne zapusti vasi. Po tem pojasnilu je deklica ostavila Marijo Kirilovno in vrata znova zaklenila.
Te besede so jetnico užalile. V glavi ii ie vrelo, zavalovala ji je kri. za vse na svetu je sklenila, obvestiti o dogodku Dubrovskeea in pričela je iskati izhoda, kako bi odpravila
prstan v duplino naznačenega hrasta. Ta hip je udaril v nje okno kamenček, steklo je za-zvenelo in Marija Kirilovna jc videla na dvoru malega Sašo, ki ii je z roko dajal znake. Poznala je njegovo naklonjenost in razveselila sc ga je. «Pozdrav!jen, Saša! Zakaj me kličeš?»
»Prišel sem. sestrica, da te povprašam, če | morda kaj potrebuješ. Papa je hud in je j vsem v hiši prepovedal, poslušati te. Če mi ukažeš, rad napravim kako uslugo. Za tebe storim vse.»
«Hvala, moj Saša! Čuj. ti poznaš stari hrast z duplino pri lopi.»
«Poznam. sestrica.«
«Ce me imaš rad. hiti urno tja in položi v duplino ta prstan. Toda pazi. da te kdo ne vidi.»
Pri teh besedah mu je vrgla prstan in zaprla okno.
Malček ie pobral prstan in zbežal na vso moč. V treh minutah ie bil pri označenem drevesu. Tu je zasoplicn obstal, se na vse strani ogledal ter položil prstan v duplino. Ko je svoje delo srečno dovršil, ie hotel takoj o tem obvestiti Marijo Kirilovno. Naenkrat pa ie skočil izza lope polraztrgan fant. in posegel z roko v duplino. Saša se ie urneie od veverice vrgel nanj ter ga zgrabil z obema rokama.
«Kaj delaš tu?» ga ie preteče vprašal.
«Kaj te briga», je fantiček odgovori! in se ga skušal otresti.
«Pusti tu prstan, sicer te naučim kozjih molitvic«, ie VDil Saša-
ter najfinejši vonj in okus. Čim bolj stopajo v ozadje razne druge sestavine fcnieljskih kobulov, tem ugodneje presojamo vrednost hmelja.
Poleg imenovanih sestavin pa naletimo pogosto v kobulih na seme, ki je za pivovarja zelo neprijetno, ker kvari kakovost piva. Naloga hmeljarjev je, da nudijo kupcu pivovarju hmelj brez semena. To bomo pa najlaže dosegli, če spoznamo vzroke, ki pripomorejo do tvoritve semena v kobulih. Če odstranimo te vzroke, se nam posreči dobiti tozadevno brezhiben pridelek.
Seme, katero naletimo večkrat v kobulih, se tvori v pestičnikih (ženski cvet) in dosežejo lahko velikost konopljinega zrna. Če se oprašijo pestič-niki s prahom prahovnikov (moškega veta), oziroma oplodijo, se razvijejo plodnice do običajne velikosti, kakor je to vedno pri divjem hmelju, in tvorijo pogosto do 30 odstotkov celotne teže kobulov. Izjemoma pa morejo plodnice tudi brez oprašenja močno narasti, zaradi česar nastane prav tako zmanjšanje vrednosti blaga.
Ker gojimo v naših hmeljnikili le rastline s pestičniki, se more izvršiti oprašenje le tedaj, če imamo v nepreveliki razdalji prahovnike, katerih prah prenese veter v hmeljišča. V Bavarski imajo stroge predpise, da se morajo v bližini hmelj-nikov vsi prahovniki odstraniti. Na Francoskem so gotovi okraji, kjer vsako leto koncem maja populijo šolski otroci pod nadzorstvom učiteljstva ves divji hmelj v obližju hmeljnikov. Tudi pri nas bi bilo dobro, če bi izdala velika župana podobno nredbo. Prigovarjanje samo kaj malo hasne, saj se opazujejo že leta v sami metropoli našega hmeljarstva, v Žalcu, žive meje, p~lne divjega hmelja. Vsak vetrček že dvigne cele oblake cvetnega prahu na hmeljnike preko ceste.
Čeprav igra glavno vlogo pri tvorbi semena oploditev pestičnikov, pridejo vendar še drugi vzroki v poštev, da to povzročijo.
Hmelj je napram svoji okolici zelo občutljiv, zaradi česar nastopajo na njem v nenormalnih okolnostih kaj rade bolezni kakor tudi oblike, ki niso v skladu z normalnim razvojem. To smo videli lepo v letu 1927., ko je šel ves zgodaj rezani hmelj v kravice in nam skvaril kakovost.
Divji kakor tudi manj žlahtni hmelj (n. pr. naš bivši pozni, belgijski, alzaški) nagiblje mnogo bolj k tvorbi semena kakor žlahtne vrste. Zaradi tega ne nastopa pri pravilni obdelavi pri teh se-
Namesto odgovora ga je fant udaril po licu s pestjo, toda Saša ga ni izpustil in je zakričal na vse grlo: »Tatovi, tatovi, semkaj, semkaj!«
Fant se je poskušal iztrgati. Izgledal je dve leti starejši od Saše in dokaj močnejši, toda Saša je bil spretnejši. Par minut sta se rovala. a naposled je zmagal fant. Vrgel je Sašo ob tla in ga stisnil za grlo; pa ga je že isti hip zgrabila krepka roka za lase.
»Ah, ti, beštija, kako si upaš topsti našega malega gospoda«, je zakričal vrtnar Štefan.
Saša se je sunkoma dvignil.
«Ti si me zgrabil pod ramo, sicer bi me ne vrgel. Vrni takoj prstan in pobcri se!»
«Zakaj ne«, je odvrnil dečko in se naenkrat spotaknil ter osvobodil svojo kuštravo glavo iz Štefanove roke.
Hotel je zbežati, toda Saša ga je ujel, ga sunil v hrbet, da je pal kakor dole ir> ?i<-n1<. Vrtnar ga je znova zgrabil in povezal z jermenom
«Daj prstan!« je vpil Saša.
«Čakaj gospod«, je dejal Štefan. «povedem ga na zaslišanje k policijskemu nadzorniku.«
Vrtnar je od vel jetnika na dvorec, a Saša je šel z njim in nemirno pogledoval svoje hlače, ki jih je zamazal in strgal med jem. Naenkrat so se vsi tri?e znašli pred Kirilo Petrovičem, ki je šel gledat svojo ko-njarno.
«Kaj pomeni to?« je vprašal Štefana.
Na kratko je opisal Štefan ves dogodek.
Kirila Petrovič ga je pazljivo poslušal
me ali ostane vsaj samo pri mali nabreklosti plodnice, katere površina je pa bogato posejana z dragocenimi snovmi hmeljske moke. Če se pa zaradi neugodnega vremena v pomladi razvoj rastline zakasni, se tudi doba cvetenja žlahtnih vrst zategne in pade s cvetenjem divjih prahovnikov skupaj. To nam je dalo letos mnogo semena celo v boljših legah. Da ni bilo divjega hmelja, bi ne imeli slabega blaga. Seme se rado tvori v hmelju, če ga gojimo na neprikladnih tleh ali če mu podnebne razmere ali lega ne ugajajo. Zato ne bomo širili hmeljarstva na neprikladnih legah. Posebno občutljiv je za lege z zelo nestalno toploto; če se pridruži temu še neugodno vreme ali napačno obdelovanje, utrpi tudi pri boljših vrstah kakovost kobulov občutno škodo.
Silno občutljiv je hmelj tudi za napake pri gnojenju. Ker pa se, žal, ne baš redko vprav hmelj z enostranskim, oziroma premočnim gnojenjem z enim samim gnojilom preobloži, se ne smemo čuditi, če postanejo kobuli grobi ter imajo malo hmeljske moke in so polni semena. Tudi tu smo mnogo grešili, ker se še vedno nismo naučili spoštovati dvoje najvažnejših gnojil za hmelj: kalijeve soli in apna. Marsikak nespameten hmeljar pusti v slabih letih gladovati svoje hmeljnike, češ, kaj mu bom stregel, ko mi ne povrne dela; ga bom že takrat pognal z umetnimi gnojili, kadar bo boljša cena. Dvakrat napačno ravna! Prvič mu vrže pri že tako nizkih cenah njegovo hmeljišče še manj dohodkov, drugič pa pokvari pozneje le sestradane rastline s preobilno hrano, da pokaže pridelek vse mogoče nepravilnosti in napake. Potem pa govore o opešanju hmelja. Poskusite tako ravnati pri živalih in uvideli boste, da tako ne gre. Četudi napolnimo nespametnemu gospodarju hlev z najlepšo živino, mu no koristi nič, če je ne bo negoval. Nespametno bi pa ravnali, če bi navalili naenkrat tej sestradani čredi hrane, kolikor bi jo hotela. Obolela bi in bi kazala vse slabe znake, čeprav je si^er dobra. Isto je pri našem hmelju. Nikakor ni opešan, le hmeljarji so nespametni, ker se nočejo učiti od svojih naprednejših tovarišev.
Če bodo hmeljarji uporabljali poleg dušič-natih gnojil, poleg superfosfata in Thomasove žlindre tudi kalij in apno, bodo hmeljniki zopet košati in zdravi, kakor so bili. Na 1000 rastlin se daje 80kg 40odstotne kalijeve soli; sedajle na
«Ti navihanec«, je dejal obrnivši se k Saši, »zakaj sta se zgrabila?«
•Ukradel je iz dupline prstan. Očka, uka-žite mu, naj prstan vrne!«
»Kakšen prstan? Iz katere dupline?«
»Dala mi ga je Marija Kirilovna... da bi ta prstan...» Saša je '>1 jecati in je bil y zadregi.
Kirila Petrovič se je zresnil, zmigal z glavo in dejal: «V to zadevo je torej zapletena Marija Kirilovna. Priznaj vse, sicer te tako s šibo pretepem, da boš videl devet solne!«
»Za Boga, očka, jaz, očka... meni ni Marija Kirilovna ničesar ukazala, papa!«
«Štefan, pojdi in ureži mi takoj brezovko!«
»Stojte, očka, vse vam povem. Sestrica Marija Kirilovna mi je velela, naj pohitim k hrastu in nesem prstan v duplino. Odšel sem torej in vložil prstan, a ta hudobni deček...»
Kirila Petrovič se je obrnil k hudobnemu dečku in ga vprašal strogo: «Čigav si?«
»Sem od služinčadi Dubrovskih«, je odgovoril.
Obraz Kirile Petroviča se je zmračil.
»Ti, kakor se vidi, me ne priznaš za svojega gospoda. Kaj si delal na mojem vrtu?«
»Maline sem kradel.«
»Tako! Kakršen gospod, tak hlapec. Ali rasejo maline pri meni na hrastih? Ali si že slišal kaj takega?«
Dečko ni ničesar odgovoril.
»Očka, ukažite mu, vrniti prstan!« je dejal Saša,
zimo (na isto množino) pa vsaj 10 stotov apnene moke, ki je najcenejše gnojilo, a kljub temu najvažnejše, ker drži v ravnovesju druga hraniva v zemlji in preprečuje njihovo enostransko škodljivo delovanje.
Le če bomo pazili na vse te okolnosti, nam bo mogoče postaviti na trg res prvovrstno blago, ki mu bo kupec zaman iskal napake in ga bo pivo-varnar rad kupil ter ostal stalen odjemalec našega blaga.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Razpoloženje na žitnih tržiščih je postalo precej mirno in mlačno. Cene pšenici so za malenkost popustile. Na ljubljanski blagovni borzi se je ponujala 18. t. m. (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenica, baška, po 285 do 287-50 Din, t u r š č i c a, ameriška, po 315-50 do 320 Dm, oves, baški ali slavonski, po 295 do 300 Din, rž, baška, po 295 do 297-50 Din, moka «0» po 430 do 435 Din.
ŽIVINA. Cene v inozemstvu so zopet za malenkost nazadovale, zlasti na Dunaju. Izvoz naš je majhen. Pri nas so cene živini prilično stalne.
HMELJ. V Žatcu (Češkoslovaška) je bil živahen promet ob čvrstem razpoloženju. Cene so se malo dvignile. Savinjski hmelj je dosegel v Žatcu 25 do 30 Din za 1 kilogram. — V Niirnbergu je položaj mirnejši. Tuji hmelj se je trgoval tam po 14 do 25 Din za 1 kilogram.
VINO. Položaj na jugoslovenskih tržiščih z vinom ni enoten, vendar se opaža v zadnjem časa, da so se cene okrepile, zlasti v Dalmaciji, kjer se plačuje za boljša vina po 4 do 5 Din za liter. V Sremu, kjer je letina precej dobra, se gibljejo cene med 4 in 4-50 Din. Tudi v Banatu se kupčija razvija živahneje, vendar so cene še vedno zelo nizke (bela vina, 8- do 9%odstotna 2-50 do 2-75 Din, 9- do lOodstotna 2-75 do 3 Din, 10- do llodstotna 3 Jo 3-50 Din in sortirana 4 do 5 Din za liter). V okolišu Bela Crkva je letošnja letina kvantitativno večja kakor lani, vendar imajo vina povprečno 'e 1 % alkohola, 11 % so že redkost. V smederevskeni okolišu ni kupčije, ker se zahtevajo previsoke cene. V Sloveniji je stanje manj ugodno ter so cene zelo različne. Slabša vina se prodajajo, postavljeno na postajo, po 5 do 6 Din, srednja po 7 do 8 Din, ljutomerčan pa preko 8 Din.
»Molči, Aleksander!« ga je zavrnil Kirila Petrovič, «ne pozabi, da midva še nisva obračunala. Idi v svojo sobo. In ti, škileč, če mi vse priznaš, te ne pretepem, nego ti dam še denarja za orehe. Daj prstan in hodi!«
Dečko je odprl pest in pokazal, da nima ničesar v roki.
«Jaz ti bom že pokazal!«
Mali ni odgovoril niti besede, stal je mirno s sklonjeno glavo ter na videz izgledal kakor kak tepec.
«Dobro!» je ukazal Kirila Petrovič, »zaprite ga kjerkoli in pazite, da ne pobegne, sicer potegnem vsem v hiši kožo čez glavo.«
Štefan je odvedel fantiča v golobinjek, ga zaklenil in postavil na stražo kurjo čuvarico Agato.
«Tu ni nikakega dvoma: obdržala je zvezo z Dubrovskim. Toda če ga res kliče na pomoč ...» je pomišljal Kirila Petrovič, hodil po sobi sem in tja ter srdito žvižgal napevko: Bojni grom... «Naposled mu pridem še na sled in ne uide nam ... Čuiem zvonček, hvala Bogu! To je policijski nadzornik. Privedite sem ujetega fanta!a
Medtem je telega pripeljala na dvor našega znanca, policijskega nadzornika, ki je priletel ves zasopel v sobo.
«Dobra novica,« je kriknil Kirila Petrovič, «ujel sem Dubrovskega.«
«Slava Bogu, Vaše velerodje«, ie dejal nadzornik vidno razveseljen. »Kje je?»
«To se pravi, ne Dubrovskega, toda enega iz njegove tolpe. Takoj ga privedejo. On nam pomaga zgrabiti svojega atamana... Tu je!«
~~	(Konec prlh.)
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 ameriški dolar za 5640 do 56-60 Din* 18. t. m. v d e v i z a h:
100 avstrijskih šilingov za 790-60 do 802-60 Din; 100 nemških mark za 1354-25 do 1357-25 Din; 100 madžarskih pengov za 990-70 do 993-70 Din; 100 italijanskih lir 296-80 do 298-80 Din; 1 dolar za 5G-64 do 56-84 Din; 100 francoskih frankov za 221-33 do 223-33 Din; 100 češkoslovaških kron za 108-20 do 169 Din.
27.	decembra: Radeč©, Vrhnika, Vitanje.
28.	decembra: Dob pri Kamniku.
29.	decembra: Mirna peč.
Sejmi
21.	decembra: Krašnja (pri Sv. Tomažu), Laško.
22.	decembra: Brežice.
Kratke vesti
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za konjiški okraj bc imela svoj redni občni zbor v nedeljo 30. t m ob 15. v šoli v Cadramu (Oplotnica) z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in nečlani, ki se za sadjerejo zanimajo, se vabijo, da se zborovanja polnoštevilno in sigurno udeleže. Po zborovanju bo predaval kmetijski referent iz Konjic o sadjarstvu.
Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ormožu vabi svoje člane kakor tudi vse ljubitelje vrtnarstva in sadjartsva na občni zbor, ki se bo vršil 26. t. m., to je na Štefanovo, po rani sv. maši v prostorih Katoliškega doma v Ormožu.
*	Kralj»va krstna slava ia rojstni dan. V četrtek so na dvoru svečano proslavili kraljevo krstno slavo. V ponedeljek pa se je svečano obhajal kraljevi rojstni dan po vsej državi kot državni praznik.
*	Kraljica je odpotovala v Romunijo. Kakor javljajo iz Beograda, je kraljica Marija odootovala v Romunijo, kjer bo katoliške božične praznike preživela pri svoji materi.
*	Gibanje SDS v mariborski oblasti. V Zibiki se je 2. t. m. vršil občni zbor krajevne organizacije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen I kmet g. Jcško Gobec. V Sv. Štefanu pri Šmarju je bil zbor 8. t. m. Predsednik je kmet g. Anton Slaten ek. V Framu 8. t. m.: predsednik posestnik Karel g. Černej. VMariboru-M e 1 j u 9. t. m., poročal je dr. Pivko. V Podčetrtku 9. t. m., poročal sreski tajnik g. Mal-' gaj; predsednik lekarnar Lovro Jurše. V Cel ju 12. t. m., poročal dr. Pivko, predsednik Vinko Šket. Prijavljeni so občni zbori krajevnih organizacij Maribor-IL okraj za 19. t. m. in D rami je zn 23. t. m. Prosimo vse nad~l nje
organizacije, ki so že izvršile občne zbore, da ne-
mudoma pošljejo zapisnike. Vse ostale pa, da občne zbore po naših navodilih v okrožnici nujno skličejo. — Oblastna tajništvo SDS, Maribor.
*	Smrt zaslužnega narodnega delavca. Te dni je umrl v Mariboru upokojeni nadučitelj Fran Podobnik, velik rodoljub in edjn najstarejših slovenskih Sokolov. Rojen je bil leta 1850. kot sin ključavničarskega mojstra v Ljubljani. Od leta 1860. je bil član Ljubljanskega Sokola. Služboval je kot učitelj najprej v Črmošnjicah pri Kočevju, nato poldrugo leto v Rajhenbunm ter 20 let na Koroškem, kjer so ga zaradi njegovega trdnega narodnega prepričanja zapostavljali in preganjali. Leta 1892. je dobil mesto nadučitelja pri Sv. Barbari v Halozah. Nato je služboval dve leti v Haj-dini pri Ptuju, kjer se je po njegovi zaslugi iztrebilo nemškutarstvo. Hajdina ga je imenovala tudi Za svojega častnega občaila. Leta 1907. je bil po 37 letih učitelje vanja upokojen na las'no prošnjo in se preselil v Maribor. Časten mu spomin!
*	Ivan Ažman zopet župan t Lescah. Kakor smo že poročali, je bil pri zadnji razpravi bivši župan v Lescah Ivan Ažman oproščen obrekovanj,
ki so jih iznesli klerikalci. Z dekretom od 13. t nt pa je okrajno glavarstvo izročilo vodstvo poslov; župana občine Lesce zopet v roke Ivana Ažmana, Tako je dobil Ivan Ažman tudi drugo uradno za* doščenje.
*	Oblastni poslanec g.Poljanšek odložil man-i dat. Poslanec ljubljanske oblastne skupščine gospod Poljanšek je odložil mandat. Predsedstvo SDS mu je ob tej priliki pismeno izreklo zahvalo stranke za njegov trud kot članu delegacije SDS v ljubljanski oblastni skupščini. Na mesto g. Pch ljaška pride g. Karel Kovač iz Starega trga pri Ložu.
*	Naši izseljenci v septembra. Po statistik! Izseljeniškega urada v Zagrebu se je meseca septembra letos izselilo iz naše države v prek« morske dežele 2083 oseb, torej 724 manj kakor v septembru lani. Izselilo se jih je največ i« Hrvatske in Slavonije (762), iz Dalmacije (495), iz Vojvodine (321), iz Slovenije (283), iz Srbije (113), iz Bosne in Hercegovine (56) in iz Črne gore (51). Izselilo se jih je največ v Argentino (1125), Zedinjene države Severne Amerike (588), v Urugvaj (134) in v Kanado (118). Vrnilo se jih je meseca septembra v staro domovino 225, r razdobju od 1. januarja do konca septembra letos pa 3623, dočim se je lani ,v istem razdobju vrnilo le 3505 oseb.
*	Znaten padec lovskih zakupnin. Prvi uspehi uvedbe oblastne davščine na zakup lovov v ljubljanski oblasti so že tu. Pri okrajnem poglavar« stvu v Črnomlju so se vršile od 24. novembra do 4. decembra t. 1. dražbe ondotnih lovišč. Nad vse zanimivo in poučno je primerjati sedanjo in prejšnjo zakupnino posameznih občin, ker se vidi, kako katastrofalno je vplivala uvedba te davščine na dohodke občin. Lovska zakupnina znaša sedaj v občinah (v oklepajih dosedanje zakupnine): Butoraj 100 Din (prej 2005 Din), Črnomelj 100 (600), Tribuče 311 (1700), Loka 615 (2250), Petrova vas 410 (1500), Talčji vrh 500 (2060), Čeplje 2500 (420), Dobliče 1200 (8000), Tanča gora 1000 (6000), Adlešiči 620 (200), Podzemelj 1521 (500), Vinji vrh 500 (2010), Kot 430 (300), Planina 4000 (5500). Semič 420 (2000), Dol 615 (750), Dolnja Podgora 1000 (1755), Radenci 650 (420), Bo-žakovo 210 (2000), Drašiči 260 (2000), Češnjevec 150 (200), Metlika 1011 (300), Lokvica 220 (999) in Suhor 250 (1050). Lovska zakupnina vseh teh
Soteščan*
Žrtev ljubezni in zvestobe
fr	Povest iz predvojne dobe.
«Ali že veste? Kdo bi si mislil... Kar na tihem so mislili narediti!«
Proti vaškemu koritu je prisopihala branjevka Šepakova Meta, odložila košaro ter si obrisala s predpasnikom znojno čelo.
•Kaj pa je Metka?* so jo vpraševale vaščanke. ^ »Križ božji! V nedeljo bosta na oklicih...»
»Kdo pa? Povej no, Meta!» so jo cukale za kočemajko.
»Srdan in Spoljarjeva Ana. Na sodišču sta že uredila, danes zjutraj sta bila v župnišču...»
»Beži no, beži! Ni mogoče! Kje si jo pobrala?« * «Sarna sem ju videla, ko sta prišla iz župnišča. Ni jima bilo prijetno, ker sem ju zalotila; nevesta jo je popihala skozi vrata na dvorišču, odkoder se je komaj upala k ženinu na cesto. Saj pravim, ta presneta Spoljarjeva Ana!»
«Premlada je zanj«, je ugovarjala Bunčkova 'Jera. «Skoro polovico je mlajša od njega.*
»Premoženje se ne postara*, je besedičila Gu-štinka. »Njemu je všeč dota, njej pa posestvo; to ju bo vezalo namesto ljubezni.*
»Špoljar jo je menda prisilil*, je branjevka zaupala sosedi. »Veš, zaradi Rogina ...»
»V Ameriko je ne pusti — že zavoljo sramote. Noče, da bi kdo rekel: edina hči, pa mora iskati kruha po svetu.* Soseda je uprla roki v bok in nadaljevala: «Na Rogina naj se ne zanaša; tri leta je že, odkar je odšel, pa se še ni oglasil.*
»Nanj je bila menda silno navezana*, je pravila Meta. »Po vse noči je prejokala, ker ni bilo jiobenega poročila. Hujšati je pričela in bolehati.
ljudem se je umikala, češ, da nimajo sočutja. Zdaj je nekoliko pozabila in oče bi jo rad popolnoma potolažil.*
«Špoljar ima denar in Ana se teg* r&rcda», je menila zgovorna vaščanka. »Odnehala pa je tudi zato, ker ne more uveljaviti svoje volje.*
«Sama ima tudi že nekaj premoženja. Nekdo je videl pri njej hranilno knjižico z lepimi tisočaki*, je vedela Fertjakova Neža. »Pa jo skriva celo pred starši in nihče ne ve, koliko je naloženo.*
»Kdo ve, odkod ima denar*, je ugibala Meta. »Ali ni morda Rogin...?»
»Preden je šel v Ameriko, je prodal kmetijo*, je namignila Drnulja. »Morda ji je res dal kaj shraniti.*
»Ako živi, bo zahteval nazaj*, je modrovala Guštinka.
«In če je mrtev, ji bo ostalo*, je branjevka pri-bila. «Pri Srdanu bo šele bogatija; tako posestvo, pa še denar in nobene obremenitve!*
»Če se bosta le razumela*, je izkušena vaščanka nekoliko podvomila.
«Stara ljubezen ne ugasne*, je trdila soseda. »Slišala sem ju, kako sta se poslovila, še danes ne morem pozabiti.*
Vaščanke so obkrožile ženico, ki se je odka-šljala, popravila ruto in pričela: »Bilo je zgodaj tisto jutro, ko je Rogin odhajal v Amerika V cerkev sem šla in spotoma sem molila rožni venec. Ančka ga je spremila do razpotja, kjer sta se ustavila. Temno je še bilo, zato me nista opazila. Poljubila sta se in objela, Anica je glasno zamakala. »Nikoli te ne bom pozabila! mu je rekla.
»Vedno te bom nosil v svojem srcu!* ji je zatrdil Rogin.
■«Pa da.se. nc boš izpozabil ln prelomil obljubo!*.
»Anica, nikoli! Na, pa tole vzemi za spomin* tole malenkost.* »Saj ni treba, France. Prav zares ni treba.* »Vzemi, Ančka. Ako ne vzameš, se mi zameriš.*? Ančka je spravila papirni zavitek, s čelom se je naslonila na deblo bližnjega drevesa ter si j« otirala solze.
»Z bogom, na svidenje, Anica!* Rogin je za« vriskal in izginil za ovinkom.
Anica se je zapletala od žalosti. Komaj je iz« pregovorila, ko sva se srečali pozneje. »Urša* moli za srečno potovanje!* mi je naročila.
»Kdo ve, kaj je bilo v tistem zavitku*, je ugibala Šepakova Meta. »Denar ali darilo?*
<Ne vem*, je odvrnila. »Pa nikar ne govorite* kar sem vam zaupno razodela!*
Vaščanke so se rotile pri vseh svetnikih, dal bodo čuvale skrivnost, vendar pa se dolgo niso mogle ločiti od zavitka. Domišljija jim ga je odvijala: nekaterim je pokazala šopek bankovcev* drugim dragoceno poročno darilo.
»In vendar se mu je izneverila!* jo je pograjala Bunčkova Jera.
»Prav je storila!* se je Drnulja oglasila. «AU naj ga čaka do pozne starosti in ostane samica?*: »Špoljar in Rogin se nista nikoli razumela*, ja poudarila Špančkova Liza. »Kadar je bil oče doma, se France ni upal v njegovo hišo, mati pal ga je zagovarjala zaradi hčere.*
»Rogin bi bil lahko spravil njeno doto*, mu je branjevka privoščila. »Srdanu bo pa odprl denarnico; bom že izvedela, koliko ji je zapisal in koliko ima sama gotovine.*
»Strica ima v Ameriki*, je menila Guštinka.j »Tudi ta io bo založil.*
= .DOMOVINA'« št. SI
t1	== Stran 8 =
lovišč je padla od letnih 44.519 Din na 18.593 dinarjev, torej za 60 odstotkov. Pri zakupni dobi petih let znaša škoda, ki jo utrpe občine, nič manj kakor 129.630 Din.
*	Ne pozabite cb novem letu na <Skovirfa>! Tudi šaljivega razvedrilnega štiva je čleve!: potreben. Naročite se na «Skovirja», ki stane iamo 15 Din četi tleino. V «Sk„viiju> izhaja lep detektivski roman. Dobite lahko vse števil ■ve za I nazaj. Lepe slike. Dobre smešnice. Naročite se!
| * Kalend ir cNarodno Kolo». Prejeli smo omenjeni kolec ar, ki je prav lično tiskan in opremljen. Ima trdi več slik. Pisan je v lahko razumljivi hrvaščini. Šteje 168 strani. Naroča se na na-Blov; Upra.a <Narodneg i Ivola>, Draškovieeva ulica 15 a/I 1T, Zagreb.
\ * Nazadovanje prebivalstva v Trstu. V Trst se preseli mo-ečuo po slr/benih podatkih okoli 1020 oseb, i/ eli pa se j I a vsaj sto več. To je nazadovanje tržaškega prebivalstva. Priseli se z dežele mnogo služkinj. Od 100 jih je 90 Krašovk ali Istrijan «. V Trstu se krči trgovina in manjša se delo v pristanišču in ladjedelnicah. Trst pac pod Italijo no more u pevatil | * Zapuščena Opatija. Puščoba je zavladala v zdravilišču. <Quarnero» in «Palace» sta zatvor-jena že dalja časa. Ostale kavarne tako nekako životarijo. Opatija, kjer je bilo pred dvema mesecema še kolikor toliko tujcev, je danes liha in mirna. Mno »i so se nadejali ugodne zimsire sezone, pa ni nič. Bilo je v Opatiji še precej ljudi Iz Italije. Teh se bojijo, ker so izbirčni in sitni in hočejo imeti vse na pol zastonj. Opatija bo v Italiji popolnoma proradla.
\ * Naval na ljubljansko bolnico. V zimskem Jfasu je zoj et velikanski naval na ljubljansko javno bolnico. Dnevno se priglaša povprečno 20 bolnikov, ki prosijo za sprejem. Letos je bilo ;v bolnico sprejetih že nad 14.700 bolnikov, torej jznatno več kakor lani. Vsi oddelki so prenapolnjeni.
*	Ljubljanski sejem s kožuliovino. Ze desetletja se vrše v Ljubljani na prvi ponedeljek po ev. Neži kožni sejmi. Zadnja leta pa je Ljubljanski velesejem s sodelovanjem Lovske zadruge v (Ljubljani te kožne sejme reorganiziral in izboljšal. Poseben oddelek na velesejmu, imenovan tDivja koža», zbira kože vseh vrst divjih živali, jih sortira in povabi domače in tuje kupre na
dražbo in nakup kož. Na ta način se dosežejo
-
^ *Ali meniš?« je branjevka pograbila novico. •Bogatinu .ce menda kar po sili množi imetje, dočim mora revež vsak krajcar krvavo zaslužiti.«
Vaščanke so počasi odhajale s škafi, zamišljene v Srnina in v Špoljarjevo Ano, ki bosta v nedeljo oklicana in najbrž že drugi dan poročena. Ni jim bilo po volji, da se take važne stvari dogajajo skrivoma za hrbtom, rad česar so prikrajšani zgovorni jeziki. Čemu je treba skrivati nekaj, kar se ne more prikriti!
Na Površju ni tisto nedeljo nihče zamudil cerkvenega opravila. Slednje oko je bilo pozorno uprto v starega župnika, ko je stopil na prižnico s knjigo za oklice. Po cerkvi je zavladala tišina, ušesa so se napela in poslušala, i «V zakonski stan želi stopiti Lovrenc Srdan, samski zakonski sin pokojnega Lovrenca Srdntia, posestnika na Površju; jemlje v zakon Ano Špoljarjevo, samsko zakonsko hčer Alojzija Špolinria, posestnika iz Krašja«, je čital Iduhovnik s tihim enakomernim glasom in dostavil na koncu odredbo oblastva, po kateri sta ženin in nevesta oklicana enkrat za trikrat. Med oznanilom je oznanil za pondeljek slovesno peto mašo s poroko. ! Tisto nedeljo ni bil inenda nihče zbrano pri cerkvenem opravilu. Posebno ženske so si venomer namigovale, šepetale in dregale druga drugo s komolci. Namesto na oltar so gledale ženina, sedečega v drugi klopi ob stranskem oltarju. Prav pobožno se je držal, ko je po maši pristopil k obhajilu. Nikamor se ni ozrl, čeprav je v njegovi bližini klečala nevesta, v molitev zatopljena. \ Vaščani so odhajali iz cerkve v živahnem pomenkovanju. Opazili so. da je bila Ana vsa objokana in da je stopala od oltarja tako, kakor bi se ji bila udirala tla pod nozamL
najboljše cene. Zato naj tudi letos nikdo ne zamudi prilike, ki mu jo nesebično nudita Ljubljanski velesejem in Lovska zadruga v Ljubljani. Pošiljajte kože <Divji koži> na Ljubljanski velesejem in s posebnim pismom razpredelbo. To zimo pade sv. Ne7a prav na ponedeljek in bo ta sejem torej 21. januarja 1929. Kože se sprejemajo vse do tega dne opoldne.
*	Prisiljena proslava v Julijski Krajini. Da so se zadnji prazniki obletnice osvobojenja in faši-stovskega pohoda na Rim vršili bolj svečano, so si razni podestati v Julijski Krajini nabavili zastave za vso vas. Vsak posestnik hiše je dobil zastavo, katero je moral izvesiti na svoji hiši. Istočasno je dobil tudi račun, ki se je glasil na 60 lir.
*	Agrarnim interesentom v Sloveniji. Prejeli smo: Zveze agrarnih zajednic v naši državi so predložile ministru za agrarno reformo načrt zakona o likvidaciji agrarnih odnošaiev na velepo-sestvih. V tem zakonu, ki se sedaj nahaja pred zakonodajnim odborom Narodne skupščine in ki bo verjetno v doglednem času izglasovan od Narodne skupščine, se predvideva med drugim, da bodo agrarni svbjekti prideljeno jim zemljo odplačevali državi 20 let potom agrarnih zajednic. V članstvo teh agrarnih zajednic bo moral vstopiti vsakdo, ki je dobil zemljo po agrarni reformi. Cena zemlji se bo odmerjala na ta način, da se čisti katastrski dohodek iz leta 1919. pomnoži z 200. V onem kraju, kjer je čisti katastrski dohodek 8 Din, bo cena enemu katastralnemu oralu 1600 Din. Glede na to, da se bodo po novem agrarnem zakonu morali združiri vsi, ki dobe veleposestniško zemljo, se ti pozivljejo, da pričnejo z ustanavljanjem agrarnih zajednic. Agrarni interesenti prejemajo potom agrarnih zajednic od ministrstva za agrarno reformo brezobrestna posojila v svrho zidanja hiš, nabave vprežne živine in kmetijskega orodja. V onem kraju, kjer je vsaj 10 agrarnih interesentov, ki želijo ustanoviti agrarno zajednico, naj se eden izmed njih obrne na Zvezo agrarnih zajednic v Mariboru, kjer se dobe brezplačno vse tiskovine in pravila za ustanovitev agrarne zajednice kakor tudi poslovne knjige za zajednico. Agrarni interesenti, združite se, ker v združitvi je rešitev!
*	Cepljenje proti steklini v Ljubljani. Poleg že obstoječega antirabičnega ambulatorija v Celju se je otvoril tudi v Higijenskem zavodu v Ljubljani antirabični ambulatorij in se bo tukaj vršilo
«Po Rojrinu žaluje«, je omenil nekdo izmed gruče. »Kdo ve, zakaj jo je pozabil in zakaj se je dala pregovoriti.«
»Špoljar pa vriska od veselja«, je dostavil Škrinjar z Dobrave. <.Zmerom se je branil Rogina za zeta in zdaj se mu je izpolnilo.«
»Zato bo pa segel v žep«, je vedela Belinka. «Srdan je hotel tudi doto, nevest je imel na izbiro. Tako je obsedel pri Ani in pri denarju.«
»Mu je bila že namenjena!« je vzdihnila Be-čanka in dostavila: «Taki lahko dajejo doto, ki imajo strice v Ameriki.«
»Ameriški denar nima teka«, je omenil Škrinjar. »Kar doma zrase, ima veljavo.«
Nekatere vašČanke, katerim je bila prirojena posebna radovednost, so čakale nevesto, kdaj bo stopila iz cerkve, da se ji bodo pridružile. Pa se jim je izmuznila skozi stranska vrata ter se izognila nadležnemu poizvedovanju. Razočarane so morale oditi; vso pot so postajale ter se ozirale nazaj, Ana pa jo je brisala po stezi za vrtovi.
Tudi Srdana so lovili njegovi prijatelji, da bi mu zaradi ženitve nekoliko ponagajali. Ni se jim sicer naravnost prikrival, všeč pa mu tudi ni bilo odgovarjati na vprašanja ob času, ko so bile vse njegove misli neprestano zaposlene.
Na klancu ga je pričakala gruča možakov, ki so ga prijazno obstopili. »Vsaj v roko mi sezi, da ti bom čestital«, ga je nagovoril Mazek, njegov najbližji sosed.
Lovrenc mu je stisnil desnico in zardel; ni se ga upal naravnost pogledati.
»Me prav veseli, da prideš v našo družbo«, ga je podražil dovtipen možak. »Pa kar potihoma jo boš primahal.«.,
cepljenje proti steklini. Brez ozira na pripadnost k ljubljanski ali mariborski oblasti se bodo cepile proti steklini vse osebe, ki imajo bližje v Ljubljano kakor v Celje. Cepilo se bo po novi metodi dr. Hempta in bo trajalo cepljenje pri najtežjih primerih ugriza samo 6 dni. Higijenski zavod bo pošiljal cepivo tudi uradnim in privatnim zdravnikom na dom, da ne bo treba ugriznjenim osebam hoditi v Ljubljano ali ostati tukaj še ves čas cepljenja.
•	Šmarnica je strup. K temu našemu članku smo prejeli več dopisov, ki v polnem obsegu odobravajo naše svarilo onim, ki v svoji nevednosti z gojenjem šmarnice škodujejo sebi in drugim. Eden dopisnikov, ki goji tudi sam to trto, pa pravi, da mu celo koristi. Spozabi se celo tako daleč, da reče: <Ker je šmarnica poceni, torej vsakdo raje pije šmarnico in zato več. Mi pravimo, da je šmarnica bolj močna in ne verjamemo, da bi vsebovala kak drugačen alkohol kakor druga vina.> Tako dopisnik, ki pač sam ne razume in se ne mara poučiti o tem, kakšno gorje je strup šmarnice. Mi smo že zadnjič rekli, da šmarnica sicer na enega ali drugega krepkega človeka ne deluje tako močno kakor na sla-botneže, zlasti če je ne piješ vsak dan, vendar pa škoduje vsakomur, čeprav močnim le v mali meri. Tu ne gre za nikako domnevo, da je šmarnica morda strupena, nego je nepobitno potom analize ugotovljeno, da vsebuje šmarnica strupe-nejši alkohol kakor vina žlahtnih trt. Ako dopisnik tega noče verjeti, moramo to samo obžalovati. Dejstva o strupeni šmarnici niti ne pobije navedba, da je ta ali oni kljub temu, da je pil šmarnico, dočakal visoko starost. To so izjeme, ki so zelo krepkega ždravja in žive v zdravem kraju. To pa je, seveda, le fantazija, če reče kdo, da se po šmarnici počuti zelo dobro. Naš dopisnik je bržkone edini na svetu, ki trdi nekaj takšnega.
*	Ker je šel fez mejo v Jugoslavijo brez predpisanih potnih listin, je bil 361etni Valentin Po-beraj iz Solkana pred goriškim sodiščem obsojen na šest mesecev zapora.
*	Gorica šteje sedaj 44.642 prebivalcev, ker ji je priklopljena še občina Vrtojba. Tako se je združilo z Gorico šest okoliških občin.
•	Nesreča predi'niške delavke. Pri tako zva-nem <troselskem> stroju v litijski predilnici je bila zaposlena 191etna Franja Urbančičova. Med delom se ji je v stroju nekaj zataknilo. Par tre-
»Saj so me javno oklicali«, se ie počasi izgovarjal. Moja navada ni, da bi nekaj razglašal, preden ne vem, kako bo izteklo.«
»Kaj bi ne vedel!« ga je sosed porogljivo zavrnil.
»Nič ne veš, kaj se lahko pripeti. Nikjer ni zapisano«, se je tudi Srdan pričel šaliti.
»No, ta je pa lepa!« se je posmehnil Jerneje. »Ženi se, pa misli, da poroke ne bo dokačal.«
»Pa se vam ne krha?« je namignil Mazek. 4
»Teče kakor olje«, se je pohvalil ponosni Srdan. »Kolo pa se včasih nenadoma ustavi.«
»Srečo pa imaš. srečo!« ga je pozdignil sosed. »Zalo nevesto si dobil in obilo boš priženil. Vsak mladi gospodar mora zadeti breme dolgov, ti imaš pa proste rame.«
»Kdo ve. kaj še pride.« Nalašč je podvomil s temi besedami in vendar ga je prešinila neka skrivna negotovost, lice se mu je spremenilo, zastal mu je jezik in pogled mu je padel k tlom, česar sosedje, seveda, niso opazili.
Fantje so se domenili, da pojdejo prodajat nevesto; vse popoldne so opazovali, kdaj pride ženin, a čakali so ga zaman. Ko se je stemnilo, so zapustili svoje postojanke in tedaj se je Lovrenc odpravil v Krašie k Špoljarju, da se dogovorijo o poroki in ženitovanju
Dan pred poroko je mladi nevesti velik dan odločitve in priprave za novo življenje. Koliko pomislekov je treba zavrniti in načrtov osnovati; kako nerado se odtrga srce od brezskrbne mladosti in kako težko se privadi novemu bremenu zakonskega jarma. Mnogim je zakon konec mla-'Ucfnega veselja in začetek trpljenja.
nutkov pred nesrečo jo je opozoril mojster, ki nadzira delavke, da bo treba napako popraviti šele zvečer, ko bodo stroji mirovali. Komaj pa je mojster šel pregledovat stroje par korakov dalje, se je začul od stroja Urbančičeve obupen krik. Francka je hotela med tem napako sama odstraniti in je posegla med vrteče se kolesje. Zobovje jo je zgrabilo za prste in jo vleklo v nevarno sredino. V opasnem trenutku so priskočile njene tovarišice in ustavile stroj. Simpatična mladenka ima odtrgan na desnici en prst, dva prsta pa poškodovana. Zdravi se v ljubljanski splošni bolnici.
*	Preteča katastrofa plazovja na Orleku. Zadnje deževje je postalo za prebivalce malega gorskega naselja Orleka v občini Kotredežu usode-polno. Prijazna vasica je že več let izpostavljena plazovju, ki se polagoma, a neprestano pomika navzdol. Lani je sicer državno oblastvo poslalo na Orlek svojega inženjerja, ki si je plazovje samo ogledal in priznal, da je pomoč nujno potrebna. Izjavil pa je, da država nima razpoložljivega denarja, da bi se izvršila potrebna regulacijska dela. Pri tem je treba le še omeniti, da je oblastvo prepovedalo posestnika Ivanu Zelezniku nadalje stanovati v svoji hiši. Te dni se je zopet odtrgal plaz. Nevarnost je vedno resnejša, a na pomoč ni upati.
*	Huda nesreča zaradi eksplodiranja samo-varja. Hčerka postajevodje na Drenovem griču, 151etna učenka III. razreda meščanske šole v Šiški, Marija Pintarjeva si je te dni zjutraj kakor navadno sama kuhala zajtrk na samovarju. Ker se ji je že mudilo k vlaku, je precej hitela, kar pa je postalo za njo usodepolno. Prenapolnjeni samovar je nenadoma eksplodiral in goreči špirit se je razlil po dekličini obleki. Obupno vzklikajoča je pričela deklica tekati po sobi, na kar je prihitel oče, ki je pograbil odejo in jo zavil vanjo. Posrečilo se mu je po nekaj tienutkih gorečo obleko popolnoma pogasiti, vendar je bila deklica strahovito opečena po vsem životu. Po nesrečno Pintarjevo je prišel kmalu nato iz Ljubljane rešilni avto ter jo odpejal v splošno bolnico.
*	Smrt starega ptuarja. Te dni so v Tržiču pokopali po vsej Gorenjski dobro znanega starino Roglja. Pokojnik je bil strasten ptičar, gojitelj kanarčkov, ki jih je prodajal daleč naokrog. Še na smrtni postelji mu je prepevalo kar dvajset pravih charcarjev*. V prejšnjih časih je bil priznan krznar. S pokojnim Rogljem je legel v grob
eden izrazitih tržiških originalov, katerih je vedno manj. Naj mirno počival
*	Samomor mlade gospe. Te dni se je zastrupila na Javorniku 281etna gospa Alojzija Oitzlova, soproga g. M;rka Oitzla, zaposlenega kot lovca pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Mlada žena je že dalje časa močno bolehala na živcih ter je pogostoma dobivala hude živčne napade, ki so ji ogrenili življenje, tako da je segla po zadnjem sredstvu in se zastrupila s strihninom. Naj bo blagi pokojnici gorenjska žemljica lahka!
*	Avtomobilska nesreča pri Trzinu. Ko je te dni neki avtotaks iz Ljubljane vozil v svojem avtu ljubljanska potnika proti Domžalam, ja v Trzinu nenadoma prišlo do male nesreče, ki bi pa lahko postala usodepolna. Na popolnoma ravni cesti se mu je že pri precej obrabljen ;m vozu skrivila vezna os, kar je imelo za posledico, da sta se prednji kolesi zasukali in so potnika kakor šofer odleteli z voza. Pri padcu se je šofer občutno poškodoval po obrazu in na desni nogi, dočim je izmed potnikov le eden dobil nekaj prask na desnem licu. Poškodovani avto je moral ostati v Trzinu, dočim so se šofer in potnika vrnili z vlakom v Ljubljano.
*	Življenje in umiranje v Ljubljani. Po zdravstvenem izkazu mestnega fizikata se je meseca novembra rodilo v Ljubljani 140 otrok (77 moškega in 63 ženskega spola), med temi 10 mrtvo-rojenčkov, umrlo pa je 48 moških in 38 žensk, skupaj torej 86 osab, in sicer: za jetiko 14, za rakom 9, za prirojeno slabostjo 9, za boleznijo na srcu 8, za ostarelostjo 5, za pljučnico 5, za vnetjem slepiča 3, za škrlatinko 2, za vnetjem črevesa 2, za vnetjem ledvic 2, za davico 1, za omehčanjem v hrbteničnem mozgu 1, za krčenjem jeter 1, za boleznijo pri porodu 1, zaradi drugih naravnih vzrokov 15, zaradi smrtnih nezgod 3,
Slivovko, pelinovec, brinjevec, rum in hraševec
si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica za napravo 4 do 5 litrov žsanja stane samo 20 Din, po pošti 32 Din. — Točno navodilo priloženo.
Drogerija A. KANC sinova, Ljubljana
židovska ulica Stev. 1.	26i
Kupujemo bi»Injevo olj«.
samomor pa je izvršilo 5 oseb. Izmed umrlih je 9 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 5 oseb: 3 na tifuzni boleznij po 1 na davici in na šenu.
*	Čuden patron. Pred nekaj dnevi zvečer se je zglasil v gostilni Alberta Horvata v Gornji Radgoni neznan moški in prosil za prenočišče, ki mu je bilo tudi dovoljeno. Neznanec je pri tej priliki ukradel razne predmete in pobegnil. Med begom pa je storilec zavoj, v katerem je imel ukradene stvari zvezane, vrgel iz neznanega vzroka poleg gostilne Janka Čiriča v cestni jarek. Horvat, ki je tatu zasledoval, je ta zavoj našel v omenjenem jarku. Poleg svojih stvari pa je dobil v zavoju še 12 svilenih robcev ter par čevljev, kar vse je drzni tat skoro gotovo tudi nekje ukradel.
*	Pobegla umobolnica. Iz hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je pred pa" dnevi pobegnila 311etna umobolna Ljudmila Plaškerjeva, doma od Sv. Ane na Štajerskem.
*	Sum težkega zločina. Nedavr.o so iz Drave v Mariboru potegnili dvajsetletnega Josipa Ne-rata, doma iz Vel. Petra. Zaposlen je bil v Mariboru in se je vsak večer vračal domov. Sprva se je domnevalo, da je Nerat po nesreči padel v Dravo. Pozneje pa so našli na mestu nesreče tuj klobuk in še neke druge predmete, iz česar je sklepati, da je Nerat bil žrtev zločina. Policija je aretirala nekega hlapca.
*	Požigi v mariborski okol'ci. Pri Ahčevih v Vidmu blizu Sv. Ju rja ob Ščavnici je te dni nastal požar, dva dni pozneje pa pri Vogrincu. Pogorele! so dobili od neznane roke pisare listke, na katerih požigalci napovedujejo še nove požare. Pri Veliki Nedelji je bil kar trem posestnikom podtaknjen požar, in sicer Tropu in Krabonji na Lesnici ter Ritonji v Veliki Nedelji.
*	Smrt nasilneža. Te dni je izdihnil v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 37letni rudar France Knez, doma iz Št. Janža. Podlegel je poškodbam* ki jih je dobil dne 9. t. m. ob priliki praznovanja sv. Barbare v Št. Janžu. Franc Knez ja bil znar nasilnež, ki se ga je vse balo.
*	Nevaren vlomilec. Policija v Mariboru j« aretirala 271etnega Ivana Magerla. Fant 3e je zdel stražniku sumljiv, us'avil ga je ua ulici, preiskal in našel pri njem vlomilsko orodje. Magerle je pred dnevi vlomil v cerkev v Sljvenski Bistrici, iz katere je odnesel dei monštrauce iu dva vrča
Nevesto Špoljarjevo Ano pa so morile še druge bridkosti in težave. S privolitvijo v zakon se je izneverila Roginu, svojemu zaročencu. Zaradi nje se je izselil v tujino, kamor ga je gnalo hrepenenje po novi stalni domačiji. Cim bi se mu bila izpolnila želja, bi ji bil sporočil in Anica bi bila zapustila starše in odšla čez morje. Niti očetove grožnje, niti materine solze bi je ne bile pridržale.
Obljubljenega sporočila pa ni bilo iz Amerike. Njeno čakanje se je vleklo že v peto leto neprestanega upanja in pričakovanja. Vsako jutro se je zbudila z novimi nadami, ki so ji za hip ugasnile, ko je legla k počitku. Nobenega glasu ni bilo od nezvestega zaročenca — kruh, ki ga jc jedla, je bil namočen z njenimi solzami.
Špoljar je porabil vsako priliko, da bi ji zaročenca očrnil ter ji ga izbrisal iz spomina. Opo-nesel ij je vse napake njegove rodbine, vsako slabost ji je pokazal pod povečevalnim steklom. Dve leti je bila Ana nepremagljiva, noben opomin ni omajal njene zvestobe; tretje leto pa je pričela omahovati in tako je nazadnje podlegla očetovi volji ter se odločila za drugega ženina.
»Poglej, kako hitijo leta!» ji je omenil nekoč, ko sta bila sama. »Kmalu se boš postarala in bridko se boš kesala, ker se nisi poročila. Kot omožena bi imela nekaj veljave, samica pa boš prezirana in zaničevana.*
»Oh, saj veste, da me veže obljuba*, je vzdih-oila in zajokala.
«On jo je prelomil in dokazal, da te ni vreden. Rajši te vidim mrtvo kakor z njim poročeno.«
Po vsakem prerekanju z očetom je prejokala čine ve in tedne, kar ie trajalo tako dolgo, dokler
ji ni bil zasejan v dušo dvom o Roginovi zvestobi.
»Dekle, zdaj imaš priložnost*, jo je presenetil oče nekega večera, prišedši od soseda. »Ali poznaš Srdana s Površja in njegovo premoženje?* «Cemu?» je osupnila, nepripravljena na tako vprašanje.
»Ženi se in zate se zanima. Nikar se mu ne umikaj!*
»Lovrenc je mnogo starejši od mene — skoro za polovico...»
«Štirideset let je najlepša moška starost. Priden je, varčen in skrben, delo mu je zabava.*
«Ne bilo bi napačno, toda...» Komaj slišno je spregovorila zadnjo besedo kakor v kesanju, da se je dala zapeljati.
«No, hvala Bogu!* jo je zgrabil oče za besedo. «Toiej lahko pride, da se bomo pomenili <Oh, saj vem, da se bom morala odločiti!* «l'rav je, da pokažeš zapel ji vcu, s kom se je hotel norčevati. Povej mu, da ga zaničuješ; preziraj ga, kakor je zaslužil.*
Dekletu sc je užalil ponos, sklenila ie kaznovati Rogina, vendar pa je vzdrhtela že ob misli na maščevanje. Nekaj ji je neprestano govorilo, naj posluša očeta.
Nikomur na Površju se ni dozdevalo, da je Srdanov Lovrenc zasnubil Špoljarjevo Ano. Tiho je prilezel v mraku nekega večera in sedel za hrastovo mizo. Z očetom sta se domenila, da je napeljal pogovor na ženitev.
»Permejš, gospodinje ti je treba, gospodinje*, je začel modrovati. »Tako posestvo potrebuje delavcev — mladega naraščaja.*
»Gospodar ne more biti brez gospodinje*, se je pridružil očetovemu mnenju. Nato pa se je po-
bahal: »Založeni smo z blagom in denarjem. Kar bom priženil, pojde na posojilo.*
»Permejš, Anica, ali slišiš?* jo je starec dregnil s komolcem. »To je nekaj za dekle, ki se zanima za gospodinjstvo! Mm, tako posestvo; prste oblizni in Boga zahvali za priložnost!«
Dekle je sramežljivo zardelo in povesilo glavo1. Rogin se ji je za hip umaknil iz spomina, kmalu pa se je zopet pojavil kakor utopljenec, ki ga skrivajo in odgrinjajo valovi.
»Anica je prva. katero sem zasnubil?■, je Srdan ponossno poudaril. »Upam, da bo sprejela mojq ponudbo.*
«Prste naj oblizne, kakor bi jih obliznila vsaka druga*, je odgovoril Špoljar namesto hčere. Brž pa se je spomnil, da se ne sme preveč poniževati, zato je hlastno popravil: »Seveda, Lovrenc, ako ti jc Anica všeč in če se imata rada...*
«Že dolgo časa kraljuje v mojem srcu ... Najlepša je med vsemi, kar jih gre v nedeljo od maše. In ra polju — kako se suče; vsako orodje nji pristoii, naj bo srp ali motika.*
«Nihče ne ve kaj slabega o moji hčeri, čeprav ni nihče brez napake. Res se je navezala nekooko na Rogina, a ni trpela njena nedolžnost. Kaj hočemo. premotil io je, znal je zapeljivo govoriti.«
«Oče!» mu je požugala s prstom, zakai neprijetno ji je bilo razkrivanje njene ljubezni, četudi ni ničesar zagrešila.
«Po doti vas ne vprašam*, ie Lovrcr.c zasukal pogovor. »Ne mislite, da se ženim zavoljo denarja.*
»Prazne pa ne dam od hiše — že zaradi jezikov. Vse tako, kakor se soodobi, da bo manj opravljanja..-
^alie Drih.),
r
sa blagoslovljeno olje. Med vlomom je nastal požar pri posestniku Juhartu. Sumijo, da je ogenj podtaknil Magerle, da bi lažo opravil svoj posel ▼ cerkvi. Magerle je vlomil najbiž tudi v cerkvi y Celju in Teharjih.
♦	Obešeni bodo samo Štirje člani Prpičeve tolpe. Kakor poročajo iz Zagreba, stol sedmorice v Zagrebu ni potrdil obsodbe vseh sedmih članov družbe Milana Prpiča ml., temveč samo smrtno obsodbo štirih Članov, dočim je za dva sklenil predlagati amnestijo, sedmemu, Smojverju, pa je znižal kazen baje na 15 do 20 let.
*	Potepin. Te dni je bil aretiran v Prešernovi ulici v Celju 691etni Alojzij Smodej iz Sv. Jerneja pri Konjicah v trenutku, ko je hot^l stopiti v neko trgovino, da bi beračil. Ker je bil Smodej nedavno kot nepoboljšljiv postopač in berač izgnan iz celjskega okraja za dobo petih let, je bil zaradi prestopka prepovedanega povratka oddan v zapor. | * Vlomilska tolpa iz Zaloga pod ključem. S pomočjo orožništva v Vevčah je prišla železniška policija na 6led vlomilski tolpi, ki je že dalje časa izvrševala vlome zlasti v tovorne vozove v Zalogu. Kradli so lopovi vse, kar se je dalo odnesti. Pred dobrima dvema tednoma so vlomili kar zaporedoma v sedem vagonov. Ukradeno blago so znašali v tajna skrivališča v Vevčah ter ga prodajali med ljudstvom. Orožništvo v Vevčah pod vodstvom komandirja g. Josipa Sušnika je ugotovilo, da imajo gotovi postopači vedno dovolj denarja in da žive razsipno. Na podlagi tega suma je železniška policija s pomočjo vevških orožnikov izvršila te dni preiskavo pri gotovih osumljencih in jih strogo zaslišala. Osumljenci so začeli drug drugega izdajati Pod ključem so doslej: bivši železniški uslužbenec Janez Jeriha, ievljar Anton Rant, krojač Anton Rant, delavec Jakob Grad, brezposelni kočarjev sin Ciril Krneč In delavec Jernej Cimerman, vsi iz Vevč. Vsi so deloma priznali krivdo. Sedmi vlomilec, Andrej Paternost, je pobegnil.
i * Gozdna tatvina. Celjski policiji je prijavil veleposestnik Franjo Lipovšek iz Ložnice, da so ®u pred nekaj dnevi v gozdu v Liscah neznani zlikovci tekom zadnjih mesecev posekali 40 bukovih dreves in mu povzročili približno 1750 Din ikode.
! * Ukradeno aro je prodajal. V neki gostilni v kolodvorski ulici v Ljubljani je sedel te dni zve-ter neznan mladenič ter ponujal gostom težko zlato uro za 800 Din, na kar ]e postal pozoren tudi neki gost v veži. Mladenič je ceno uri stalno zniževal in jo je hotel dati slednjič za 600 Din. Medtem pa je stopil v gostilno stražnik, ki je fanta povpraševal, odkod ima uro. Prodajalec je prišel v zadrego, zaradi česar ga je stražnik po-irabil s seboj. Stražnik se v ptičku ni zmotil, kajti na policiji se je izkazalo, da izvira ura iz vloma pri trgovcu Alojziju Krajcu v Grahovem, ki je bil izvršen 15. novembra. Aretiranega mladeniča so
rknili v zapor.
•	Obsodba nevarnega nepridiprava. Znani na-silnik in <strah Dolenjsko Mole, ki je bil nedavno aretiran v 5t Rupertu, je bil obsojen pred novomeškim sodiščem zaradi raznih grehov na tri leta težke ječe.
' * Samomor t Sari. Bridka izguba je zadela te dni družino gostilničarja in posestnika g. Kor-barja v Zagorju. Gospa Slavka Korbarjeva se je poročila z g. Korbarjem v Mariboru in prišla po vojni v Zagorje, kjer je prevzel mož gostilno in posestvo. Zaradi hude živčne bolezni se je morala gospa ponovno zateči k zdravniku. V petek zve-žer se je zopet razburila in zapustila hišo, a so jo k sreči domači našli v bližini ter jo spravili v posteljo. V soboto okrog 9. zjutraj se je skrivaj odpravila pri zadnjih vratih iz hiše Hitela je naravnost proti Šklendrovskemu mostu. Ko so jo .pogrešili, se je takoj odpravil g. Korbar, da jo poišče. Pri iskanju je na progi naletel na ovire, zato je ni mogel dohiteti pod mostom. V naslednjem trenutku je že opazil, da teče več ljudi Čez nost, ki so imeli drog s seboj. Poln mračnih slu-tenj je pritekel do mosta in opazil v kalni vodi, kako premetava vrtinec njegovo ženo. Kakor pripoveduje mostninar Alič, je ga. Korbarjeva na mostu preko Save naglo slekla plašč in skočila s.
Savo. Stekel je na usodni kraj in poiskal kavelj z drogom, da bi jo potegnil h kraju. Prišel je prepozno, ker jo je medtem odnesel vaL Ga. Korbarjeva, stara komaj 30 let, je zapustila možu štiri otročiče. Večkrat je izjavila, da ne bo umrla srečne smrti ter da ji je hudo, ker bo zapustila moža in otročiče, ki jo ljubijo.
*	Ropar v Julijski Krajini. Krojača Antona Kaltnekarja sta napadla dva roparja na poti iz Podmelca v Sv. Lucijo. Podrla sta ga na tla in mu vzela denarnico s 10.000 lirami. Orožniki iz Sv. Lucije so našli krojača ležečega ob cesti ter so ga spravili domov.
*	Fašistovski slepar. V Prestranku je bil nameščen za poštarja Istrijan Umberto Flego. Bil je fašistovski tajnik. Preden je prišel na Prestra-nek, se je proslavil v Buzetu s tem, da je iz cerkve iznesel križev pot, ki je imel slovenske napise, ga pred cerkvijo raztolkel in zažgal. Zaradi raznih službenih nerednosti je bil takrat iz poštne službe odpuščen. Po nast< pu fašistovske vlade je bil zopet sprejet v službo in nameščen v Prestranku, kjer se je dostikrat izkazal za vnetega zatiralca našega življa. Za nagrado mu je dovolilo oblastvo več koncesij, tako vinotoč, potem trafiko in končno še špecerijsko trgovino. Svojo ženo je zaračunal kot pismonošo. In vendar mu vsi ti dohodki niso zadostovali. Segel je po denarju naj-ubožnejših. Različni upokojenci so dobivali pokojnino za prejšnja leta, za katero so se bili morali zadolžiti. Razne vojne odškodnine so se pričele nakazovati, in sicer vse po pošti. Pri izplačilu tega denarja pa je vsakega osleparil za 500 do 1000 lir. V računih so bile izkazane kot izplačane seveda cele vsote. Sedaj se je uradno dognalo, da si je pridržal na ta način 25.000 lir. Flego je bil aretiran in odpeljan v tržaške zapore.
lisičje in f/rvnrr polhove [vull
ter kože druge divjačine plačuje najbolje trgovina s kožuhovino F. SEMKO, Miklošičeva cesta 14,
*	Vlom t restavracijo. Pred dnevi je bilo vlomljeno v restavracijo pri <Gambrinu> v Mariboru. Vlomilec je odnesel 30 parov nogavic, okrog 2C0 dinarjev kovanega denarja ter še razne druge predmete v vrednosti 1000 Din. Policija je vlomilca kmalu prijela v osebi nekdanjega uslužbenca v restavraciji Frana Topolinjaka, ki je vlom priznal. Nekaj ukradenih stvari so našli pri njem, druge je že prodal. Policija ga je izročila sodišču.
•	Žeparica iz Čakovca. Zeparica Katarina Leč-kova iz Čakovca, ki je bila zasačena na Miklavževem sejmu v Litiji, je bila nekaj dni zaprta v litijskem sodišču. Ker pa je njena tatvina presegla vsoto 10.000 Din, so Lečkovo odvedli v ljubljanske sodne zapore, kjer jo bo sodila porota. Lečkova se ukvarja že delj časa z nepošteno žeparsko obrtjo in je imela že nekajkrat opraviti na sodiščih. V Novem mestu in na Vranskem pa je morala zaradi žeparskih zadev celo za zaklenjena vrata. Nadaljnja preiskava bo vsekakor ugotovila, ali ni Katrica morda članica kake večje dolgoprste družine.
•	Potepinka. Pred tremi leti sta se nahajali v zaporih v Zagrebu prijateljici Marija Kulunži-čeva iz Nove Topole in Ivanka Gorupova iz Jur-kloštra pri Laškem. Ivanka se je baš pripravljala, da zapusti zapor. Ker Gorupova ni imela kaj obleči, ji je Kulunžičeva posodila 6voj plašč, obleko in čevlje. Dogovorili sta se za sestanek, na katerem naj bi Gorupova vrnila svoji prijateljici njene stvari. Do sestanka pa ni prišlo. Gorupova je izginila in z njo tudi izposojena obleka. Te dni pa so iz Beograda dovedli v Zagreb neko potepuško, ki je bila v kazenski evidenci vpisana kot Ivanka Gorupova. Sedaj so prišli na dan njeni grehi. Gorupova je priznala, da je izposojeno si obleko prodala. Izročena je bila ponovno zagrebškemu sodišču.
*	Dra italijanska vlomilca. V stanovanski baraki v Kotnikovi ulici v Ljubljani sta se naselila pred nekaj tedni dva Hlada, sumljiva mo-
ška, ki sta govorila med seboj v italijanščini. V ostalem pa sta se večinoma potepala okrog. Sprva so sosedje menili, da sta navadna delavca, kmalu pa so začeli na njun način življenja postajati pozorni ne samo stanovalci barak, marveč tudi stražniki Ponoči obeh Italijanov navadno sploh ni bilo doma. Prihajala sta mnogokrat šele v zgodnjih jutranjih urah, na kar sta spala. Te dni sta se oba sumljiva moška pojavila v Kolodvorski ulici, kamor sta prinesla s seboj več zavojev. Obiskala sta več gostiln, kjer sta zavoje razvila in pričela gostom ponujati različne tobačne izdelke. Kmalu sta privlekla na dan tudi razen papir, znamke, razglednice in podobno blago. Kupčija jima je izvrstno uspevala in nekateri so se kar trgali za blago, saj sta Italijana ponujala bla^o pol zastonj. Ko sta se nabrala denarja in je bila zaloga izčrpana, sta odšla oba v neko zakotno gostilno, kjer sta 6i privoščila jedi in pijače Precej okrogla sta se nato vračala domov, kjer pa ju je že pričakoval detektiv. Čim sta nova stanovalca fca:ak vstopila skozi vrata, sta že tudi imela na rokah spone. Nekaj časa sta oba popolnoma zmešana buljila v detektiva. Nato sta postala nemirna, pa je že pristopil tudi stražnik. Z detektivom sta nato odvedla aretirana lopova na policijsko direkcijo. Detektiv je bil zaplenil v njunem stanovanju najrazličnejši plen raznih tatinskih ter vlomilskih pohodov. Policija je takoj ugotovila da je prijeia že dalje časa zasledovana, izredno opasna tržaška zločinca, 381etnega bivšega šoferja Josipa Sosicha in bivšega zidarskega delavca Marcela Zudecca. Prijeta zločinca imata na vesti večje število vlomov; med drugim sta izvršila vlom v Dolžanovo trafiko v Rožni dolini, odkoder sta odnesla za okroglih 5000 Din blaga, in v bife Marije Trotov-škove poleg pokopališča pri sv. Križu, kjer sta si nabrala pijače, jestvin, obleke in nekaj denarja.
•	Tihotapci pri Postojni. Pred nekoliko dnevi je zadela močna italijanska obmejna patrulja ua cesti Postojna—Zefran ob skupino oboroženih tihotapcev. Po srditem streljanju so tihotapci izginili v megli.
•	Klemenčič xaradi ropa denarja t poštni am-bulanci obsojen na pet let težke ječe. Pred ljubljansko poroto se je te dni med drugim obravnaval lanski rop v ambulančnem vozu na dolenjski progi. Kot osumljenec se je zagovarjal kočevski hotelir Janko Klemenčič. Vozil je takrat, bilo je avgusta, v ambulantnem vozu pošto iz Kočevja proti Ljubljani pošim zvaničnik Franc Bratovž. Med potjo ga je napadel neznan maskiren ropar, mu zagrozil s samokresom, ga vrgel na tla, mu zvezal z robcem oči in ga zvezal. Nato je ropar ugrabil pet vrečnikov z gotovino 183.590 Din. Med drugim denarjem je bilo 136 tisočakov, katerih številke so bile znane. Sp:va je bil osumljen ropa sam Bratovž, a se je kmalu izkazala njegova nedolžnost. Oblastva so iskala krivca in ugotovila, da prihajajo ur pani tisočaki največ iz Kočevja in da jih je izdajal v promet kočevski hotelir Janko Klemenčič. Usoden za Klemenčiča je bil zlasti robec, s katerim je ropar zavezal Bratovžu oči. Robec je imel zajetni črki imena Klemenčičeve hčerke in se je tudi ugotovilo, da je res last njegove hčerke. Zelo obremenil je Klemenčiča nadalje njegov nastop lani oktobra v vinski veletrgovini g. Štepiea v Šiški. Tam si je Klemenčič izbral nekaj vina in ga hotel plačati s tisočaki. Ko je kontoristka prijela v roko prvi tisočak, je ugotovila, da spada k seznamu uropanih tisočakov. Ko je Klemenčič to slišal, je takoj vzel ves denar nazaj, češ, da bo tisočake nesel nazaj, kjer jih je dobil. Zelo sumljivo je bilo tudi to, da je Klemenčič, ki se je prej nahajal v veliki denarni stiski, po ropu takoj začel plačevati razne obveznosti. Po dvodnevni razpravi so porotniki spoznali Klemenčiča za krivega. Klemenčič je bil obsojen na pet let težke ječe s poostritvami.
•	Smrtna obsodba pred eeljsko poroto. Letos septembra so zverinsko usmrtili posestnika Vin-cenca Horvata njegova žena 271etna Marija Horvat, rojena Narat, njena mati, 501etna vdova Ana Narat, in njen 171etni brat Josip Narat. Umor so izvršili zvečer brez posrednega povoda. Ko so od-molili rožni venec, je Horvat še nekaj povečerjul^
legel nato spat in kmalu trdno zaspal. Nenadoma je Josip pograbil kol in začel udrihati po svaku. Mati pa je prijela nesrečnega moža, da se ni mogel braniti. Žena je zverinsko ubijanje, ki je trajalo četrt ure, gledala in ni prišla na pomoč. Zločin se je godil vpričo jokajočih otrok. Kot glavna krivka je bila obsojena vdova Ana Nara-tova na smrt, njen sin Josip na 7 let in pokojnikova žena Marija na 4 leta težke ječe.
* V potu svojega obraza ste prali doslej pe-
rilo. Radion je odpravil vsako muko, ker zadostuje, da se perilo pol ure kuha, pa je pranje končano.
* Današnji številki našega lista je priložena zelo praktična priloga stare solidne glavne ko-Lekture bankovne komanditne družbe A. Rein in drug v Zagrebu, na katero zlasti opozarjamo cenjene čitatelje, ker more, s pomočjo te priloge vsakdo na izredno enostaven način poskusiti svojo srečo potom te zanesljive glavne kolekture.
Jetika, apno in poljedelstvo
Apno je nujno potrebno rastlini, živali in človeku
Danes vemo, koliko in kake hranilne snovi vzamejo razne rastline iz zemlje. Na njivi nam poleg hlevnega gnoja pomaga skoro nepregledna vrsta umetnih gnojil nadomestiti zemlji snovi, ki so jih zemlji odvzele naše kulturne rastline in jih predelale v svojem enostavnem telesu na najcenejši način v našo hrano.
Najstarejše teh gnojil, oziroma dodatnih hranil za rastlinstvo je apno. Če zasledujemo zgodovino uporabe tega gnojila od Franklina do novejših strokovnjakov, predvsem profesorja Stoklase v Pragi, vidimo, da nismo preveč napredovali. Zastonj je pisal Franklin, naj kmetovalci več gnojijo
Zaradi tega so naša polja tako hvaležna za apno vsebujoča umetna gnojila, kakor n. pr. za Thomasovo žlindro, superiosfat, apneni dušik itd. V pivi vrsti deluje namreč tu apno; fosforjeva kislina ali dušik prideta šele kesneje do veljave.
Rumenkaste, bolehave rastline postanejo bujne in zdrave ter nudijo obilo hrane za ljudi in živino.
Ali še niste videli, kako se je popravila živina po krmi iz dobro gnojenih travnikov? Nehala je lizati les in zidovje, nehala je žvečiti nesnažno steljo, ker je dobila dovolj apna v svoji
s sadro (žveplenokislim apnom), zastonj kliče , . T. ,.:.'	.	. . ,
Stoklasa že desetletja:	hram" Kollcma Pndelka se sicer P°veea tako
Apna, več apna!
Star izrek o apnu se glasi: Apno obogat' očete, sinove pa osiromaši. V vsaki kmetijski knjigi ga
očividno kakor pri dušitnatih gnojilih, pač pa pridobi hrana na notranji vrednosti — na kakovosti. Očividni uspehi povečanja pridelkov z uporabo velikih količin dušika so lc dozdevni.
najdete. Zato se večina kmetovalcev in tudi stro- Množino pridelka si res povečal, pri tem pa je kovnjakov starega kova nikakor ne more upreti trpela kakovost pridelka, ki,je puhel, manj vre-temu izreku	i ' Rastline so ras'6 bohotno. Apna m drugih
Poglejmo'pobliže ta pregovor! Nastal je pod neobhodno potrebnih snovi pa je bilo na raz-vtisom prvih početkov apnenja v poljedelstvu. I P° ag° ® za Polov'co rastlin, zato so dobile le Znano je, da vsebuje zemlja poleg topljivih hranil, del}eh hranll> °stal° |a so nadomestile z manj-tud, mnogo prav težko topljivih, ki se naberejo 'mednimi snovmi. Zgodilo se je prav tako, kakor
v starih kulturnih zemljah v precejšnji množini.
i da bi prilila gospodinja, ki je skuhala kosilo le
ljudi. Želodce sicer napolni, a telo ima od tega mal dobiček. Edino pri apnenem dušiku se nam tega ni bati, saj ima to prvovrstno gnojilo poleg 16 kg dušika še celih t>0 kg najfineje zmletega apna v 100 kg.
APNO IN JETIKA.
Kar smo videli pri rastlinah in živalih, moramo sprejeti kot nauk in kažipot tudi za človeka. Odkod toliko jetike :n z njo združene^ malokrvnosti, nervoznosti in drugih nadlog hiranja, se vprašujemo. Beda, nepoučenost, nezdrava stanovanja, delo mladoletnih in podobno. Ta':o nam skuša odgovarjati znanost. Res je, vse to nam pospešuje te belozni, a glavni vzrok ni!
Kaj so pozabili strokovnjaki na silen vpliv apna pri teh boleznih? O, nikakor ne! Saj ga dajejo v raztopini po tri žlice na dan in v dragih tabletah. Po par tednih preneha potenje jetičnih, izmeček se zmanjša in tuberkulozna gnojenja žlez in kosti sahnejo; v bleda lica zapolje spet zdrava rdečica in nervoznost preneha!
Knift bodi zdravnik naroda!
Zakaj bi čuvali ta božji dar, apno, le v lekarniških steklenicah in polnili z bolniki bolnice ter razkošne sanatorije! Potrosite apno po vaših njivah in travnikih, da bo vsa naša hrana bogata apna, kajti pomanjkanje apna v hrani je pravi vzrok, temelj širjenja strašne morilke našega naroda — jetike. Koliko imamo v naših krajih mehke, na apnu revne pitne vode, pa vendar tvori voda tri četrtine naše hrane. Z dodatkom apnenčevega gramoza (kakih 10 cm debele plasti) v vodnjake pridobi voda toliko apna, da postane trša in zdrava.
Brez apna ni odpornega bitja, ni krepkega ljudstva. Bolehav narod je reven narod, obspjen, da izgine iz zgodovine. Zato bodi naš napredni kmet zdravnik naroda s tem. da potrosi z apnom vsaj vsako tretje leto vse svoje zemljišče. To jo najccnejša in najboljša obramba proti jetiki.
J. K.
Ce potrosimo po takih zemljah apna, raztopi apno ! 28 Pet ]judi' Se Pct lltrov vode> da nasiti deset__
te stoletne zaklade in nekaj let nam da ta zemlja j .
S^S^SSS^iS^S^Med našimi dragimi rojaki na Vestfalskem
hraniva, ker nismo medtem skrbeli za zadostno gnojenje. To je glavni vzrok dozdevnega neuspeha ali celo nevarnosti apnenja. V prejšnjih letih je bila namreč živina celih sedem mesecev na paši, ko so bili še povsod srenjski painiki, tako zvane gmajne. Zimske mesece je pa večinoma prestradala, tr>ko da se je napravilo le malo slabega gnoja, ki nikakor ni zadostoval za vse
Navdušena proslava praznika ued njenja — Zboljšan položaj naših
rojakov-rudarjev v Nemčiji
Poleg generalnega konzula g. Markoviča in vsega konzularnega osebja so posetili proslavo tudi zastopniki iz domovine. Zveza kulturnih dru-
Na Vestfalskem v severni Nemčiji živi blizu 40.000 naših rojakov, ki so zaposleni pri rudnikih. Najmočnejša slovenska naselbina je v Hambornu,
šteje okoli 200 družin. Zvezo med njo in domo- j štev je bila zastopana po direktorju Antonu Jugu,
„ . .	, • . • ...	vino so do nedavna vzdrževali samo poedinci.1 Narodna odbrana po Miličeviču iz Beograda,
polje v ten razmeran j e tore, nastal ta pregovor ^ y zadnjem času
so naša oblastva stopila Jugoslovenska Matica po prof. dr. Pretnarju, Na-in je bil tudi glede bogatih očetov resn.cen. |z na?;mi izseljenci v ožje stike Uruštveno živ- rodna strokovna zveza po g. Rudolfu Juvanu.
Zadnja desetletja pa so se razmere popolnoma. ,]enje pQ posameznih nasc]binah je dobro raz-'Minister na razpoloženju dr. Gosar in načelnik spremenile, m to v glavnem ,z dveh vzrokov.,^ De, orRanizacij se zbira okoli Zveze dru-1 ministrstva za socijalno politiko sta prispela iz Pry,c ostaja zivma zaradi parcelacije •srenjskih §tey svBarbare> ki obstoja §e iz časov pred voj- Berlina, kjer sta se nahajala pri nekih pogajanjih, pašnikov večinoma v hlevih in nam da mnogo dožjm se Je diUKi cH oblikoval šele no vojni; [ Zgodaj v nedeljskem jutru so začele prihajati gnoja. Z umnim konservirarjem gnoja v moder- n, sjcer tako močan kakof Zyeza $y> Barbare,' številne skupine naših rojakov s starimi prapori
nih gnojiščih z gnojnimi jamami se je njegova ,je pa vseskozi trdno nacijonaien. gnojilna moč podvojila in pocvetenla. Kar nam pa še vzlic temu manjka, lahko nadomestimo z
in zastavami ter se zbirale v ogromni dvorani našim rojakom naklonjenega gostilničarja. Dvorana je bila nabito polna naših rojakov. Vsi udeleženci so bili prav veselo razpoloženi, saj se še nikdar, odkar živi naša kolonija v Porurju. ni
Doslej so v obeh taborih osebni spori igrali
umnim dodatkom umetnih gnojil. To bi bil drugi; veliko vlogo, vladalo je splošno nezadovoljstvo in
in glavni vzrok. Tako se nam sedaj ni bati iz-! medsebojno nezaupanje, kar je seveda vsem sku-
črpanja zemlje, ka lahko dodamo zemlji vse, kar Paj le škodovalo. V desetem letu ujedinjenja so	Z^IZm roiZv kaklTtTnot
smo ji odvzeli z bogatimi žetvami. Tako je izgubil vendar vodilni možje obeh skupin, zlasti spričo (ŠHrfe^	Suiniem
b	nesebičnega in neumornega dela društev iugo-' e * ' Slovenci so z naivečjim navdušenjem
slovenske skupine, uvideli, da je treba med iZ. sprejeli zastopnike iz domovine. _
seljenci v tu.ini izločiti vse. kar iih razdira in dal p° svečani službi božji s svečanim petjem,
morajo vsi delati na zbližanju obeh skupin, zlasti ki jo je služil svetnik Kalan v tako imenovani
ta v knjigah tako skrbno čuvani pregovor vso strahoto.
Velika večina naših polj v Evropi boleha na pomanjkanju apna.
Z boljšo obdelavo, z globljim oranjem in kolo-barjenjem odvzamemo njivam več apna, kot se ga more po naravni poti razkrojiti iz apnenega kamenja v zemlji. Tako smo opazili, da so postale pri gotovih apna zelo željnih rastlinah (kakor je n. pr. hmelj z okrog 50 odstotki apna v pepelu) celo v naravnost apnenih zemljah njive revne na raztopljenem apnu, zaradi česar je nastopila bolehavost rastlin s pičlimi pridelki, kakor so to nedvomno potrdili tisočeri poskusi. Vsakdo bo seveda uvidel, da so razmere pri težkih, na apnu- revnih tleh še mnogo slabše, posebno ker imamo opraviti tu še s talno kislino, ki jo uklonimo le z apnom.
v takih zadevah, ki so vsem skupne in potrebne. Velika zasluga za zbližanje naših rojakov pripada tudi jugoslovenskemu konzulatu v Diissel-dcrfu z generalnim konzulom Markovičem na čelu in izseljeniškemu komisarju Kazasiču, ki sta oba z veliko uvidevnostjo stala v sredi med obema taborama in ublaževala strasti.
Nekako za uvod skupnega nastopa v bodoče se je vršila skupno proslava narodnega praznika, odnosno proslava lOletnice kraljevine Jugoslavije. Vršila se je na nedeljo 2. t. m. v Karnapu blizu Dusseldorfa. Priprave za proslavo so bile ogromne in požrtvovalnosti ni manjkalo na obeh straneh. Pripravljalnemu odboru obeh skupin je načeloval g. Kazasič.
Ze 32 let
stoji v službi bolnih in zdravih, bolečine ubla-žu oči Fellerjev Elsafluid, kateri je pohvaljen v mnogobrojnih priznanicah in iz najvišjih krogov. Uporabljen na znotraj iu zunaj, se je izkazal U3pešen pri reumatičnih bolečinah, živčnih boleznih, pri šibkosti, pa ludi drugače kot brza pomoč Dobiva se povsod, poizkusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti, vsaj za 62 Din, naravnost pri lekarnarju Felier. Stubica Donja, Eisalrg 360, Hrvatska. Za prebavo pa: Elsa-kroglice, 6 škatlic 12 Din.	CJ

rudarski cerkvi, se je pričel v omenjeni dvorani spored ostale slavnosti, ki jo je po jugoslovenski himni otvoril predsednik prireditvenega odbora g. Kazasič s prisrčnim nagovorom. Oder je bil posebno slavnostno okrašen. Ozadje Je bilo v zelenju in preoblečeno z jugoslovenskimi zastavami, sredi njih naš državni grb, ki sta ga krasila na eni strani slika našega vladarja, na drugi strani slika kraljice Marije in med njima spodaj podoba prestolonaslednika Peterčka.
V imenu izseljeniške kolonije je imel slavnostni govor predsednik jugoslovenske skupine naših rojakov, znani kulturni in politični prvo-boritelj v Porurju g. P. Bolha. Nato sta nastopili dve deklici: prva je prednašala Gregorčičevo ♦Ujedinjena Slovenija*, druga je predstavljala ♦Kranjsko Micko». So to sicer otroci slovenskih staršev, ki jim pa slovenščina vendar le dela velike težkoče. Pretežna večina teh otrok spk>h slovenski ne zna, v kolikor pa govori slovenski, ima ta jezik že popolnoma severno-nemški prizvok. nemški naglas, in je včasih skoro nerazumljiv.
Med petjem pevskega društva *Zvon» in Strok iz Hamborna, zbora iz Meerbecka, deklic iz Gladbecka med raianielrt. ple^i in simboličnimi igrokazi dečkov, deklic in odraslih po melodijah naših narodnih pesmi, so se menjavali pozdravni nagovori generalnega konzula in vseh zastopnikov iz domovine, ki so jim zlasti starejši možje in ženice z veliko pazljivostjo sledili in domačo besedo sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Če pomislimo, da so med našimi rojaki tu gori taki, ki že 30 do 40 let bivajo na Vestfalskem in med tem še niso imeli prilike posetiti domovino, pa tudi še nobenega zastopnika iz domovine niso niti videli, niti ga mogli slišati, tedaj je razumljivo njih vprašanje: «Kakšen jezik govori sedaj domovina? Ali bomo razumeli zastopnike? Kakšni so ti možje? Kaj nam bodo povedali?« Sreča in radost jim je žarela z obraza, ko so slišali slovensko besedo in jo razumeli.
Na proslavo je prihitel tudi priljubljeni nemški duhovnik Tensundern, ki je našim rojakom dušni pastir v pravem pomenu besede in ki se je slovenščine sam v toliki meri privadil, da lahko občuje v slovenskem jeziku z našmi ljudmi. K zaključku proslave je vsa dvorana zapela nekaj slovenskih narodnih pesmi in s tem pokazala, da je njih misel na domovino Še krepka in živa.
Naslednji dan 3. t. m. se je vršila v prostorih konzulata v Diisscldorfn pod vodstvom generalnega konzula v navzočnosti vseh zastopnikov iz domovine in vodilnih mož naših skupin iz Po-rurja dolga, zanimiva seja z debato o socijalnem položaju naših rojakov, o nujni pomoči, o skupnem delovanju obeh skupin. Dosegel se je sporazum in izvoljen je bil poseben odbor vplivnih mož obeh skupin pod predsedstvom novega iz-seljeniškega komisarja Deželica, ki bo odslej sporazumno reševal vse pereče zadeve naših rojakov in vzdrževal zveze z domovino. Bil je nepozabno ginljiv prizor, ko so si segli v roko, si z moško besedo obljubili zvestobo in cnodušno delo v prid rojakom.
Usoda naših rojakov na Vestfalskem ni zavidljiva. Pri trdem delu po premogovnikih trosijo svoje sile, da jed^a zaslužijo zase in za številno družino vsakdanji kruh. Če glavarju družine lahko tudi odrasli sin pomaga pri delu v rudniku ali pa ima hčerka postranski zaslužek s kakim obrtom, potem seveda družina laže diha. Življenje v Nemčiji je skoro za polovico dražje kakor ;>ri nas. Najbolj razveseljivo dejstvo za uašp rojake je, da skrbijo uprave premogovnikov za udobna, snažna in lepa stanovanja, ki jih ima delavec na razpolago, seveda, dokler ima gospodar od njega koristi. Ko postane delavec zaradi nezgode, bolezni ali starosti nesposoben, ali če umre glavar družine, postane usoda teh ljudi silno bridka. Vir rednih dohodkov usahne in nesrečniki morajo tudi iz stanovanja na cesto. Domovina je daleč in sama nič nima. Stotine takih nesrečnikov brez sredstev čakajo nujne pomoči: premnoge vdove z otroki se nahajajo v obupnem položaju. Zanje
žrtvujejo samo domačini, če tudi si sami od-
trgajo od svojih ust.
V tem pogledu je pač v zadnjem času postala useda naših ljudi nekoliko milejša: posrečilo se jc izposlovati pri nemški vladi, da bo delavec za
nezgodo ali onesposobljenost zavarovan in bo dobival pokojnino ali rento, ki bo omogočila njemu ali njegovi družini človeka vredno življenje.
Našim čitatelfem in čitateljicam!
Mnogo razvedrila v zimskem času, ko je tudi vedno pridnemu kmetovalcu prisojeno nekaj oddiha, nudi vsem prijateljem lepega, zanimivega branja novi veliki zgodovinski roman, ki je pravkar začel izhajati v «Jutru>.
Vse povesti, ki jih je doslej objavil ta največji in najboljši slovenski dnevnik, uživajo splošni sloves, da so nedosegljivo lepo zasnovane in skrajno spretno podane. Posebno na glasu so
cJutrovb zgodovinski romani,
ki so jih zasledovali deset- in desettisoči čitate-Ijev in jih zdaj v lično opremljenih knjigah raz-posojajo vse napredne ljudske knjižnice v Sloveniji.
Vse dosedanje «Jutrove» povesti pa bo prekosil veliki zgodovinski roman, ki je pravkar začel izhajati pod naslovom:
«V krempljih inkvizicijo.
Napisal ga je sloviti francoski pisatelj Mchel Z e v a c o. Dejanje se godi v solčni Španiji v tistem strašnem času, ko je nad usodami človeških življenj neusmiljeno gospodovala pokvarjena duhovščina. Na grmadah in v najstrahotnejših mučilnicah so umirali stotisoči bednih ljudi. Kmetski stan ni nikdar preživljal hujših časov kakor v tem veku.
«V krempljih inkvizicijo slika pisatelj na mojstrski način vse strahote tedanje dobe. Vmes
vpleta nežno, resnično ljubezensko zgodbo, ki bo nase navezala vse čitatelje in čitateljice.
Čitajtc ta prekrasni roman! Za manj kakor en dinar dnevno boste preko zime imeli največ užitka, kajti roman bo v «Jutru> izhajal več mesecev. <Jutro» je najcenejši m derni dnevnik v Jugoslaviji. Mesečna naročnina iznaša komaj 25 Din. Vstopite takoj v krog njegovih čitateljev.
Izrežite odrezek, napišite nanj svoj točni naslov, nalepite na dopisnico in vpošljitc na naslov: Uprava <Jutra», Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Končno opozarjamo še na nekaj. <Jutro> nudi tudi letos vsem, ki niso njegovi naročniki, možnast, da si naročijo božično ali novoletno «Jutro» samo zase, »siroma obe skupaj.
To bosta veliki številki z najraenovrstnejšo lepo vsebino. Božična ali novoletna številka vsaka zase bo stala s poštnino vred le 3 Din. Kdor naroči po dva izvoda božične ali novoletne številke, ju dobi za 5 Din. Kdor pa naroči skupno vsaj pet izvodov ene številke, plača za vsak izvod samo po 2 Din.
Naročnina se mora vposlati takoj in se lahko vpošlje tudi v znamkah, in sicer na naslov: Uprava <Jutra», Knafijeva ulica 5, Ljubljana. Ker bo božično kakor novoletno <Jutro» prineslo za vsakega čitatelja toliko lepega in vsestransko zanimivega št-va kakor malokatera knjiga, ne zamudite te prilike!
Ime in priimek
Bivališče :
Pošta :
PROSVETA
Hašek Jaroslav: Pustolovščine dobrega vo jaka Švejka v svetovni vojni, II. knjiga. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 280. Broširana stane 46 Dib, v platno vezana pa 56 Din.
Veliki humoristično-satirični roman, ki je preveden na razne svetovne jezike in ga igrajo v dramatizacijah tudi po vseh gledališčih, je izšel v založbi ljubljanske Tiskovne zadruge v dveh knjigah. Pravkar izdana druga knjiga pripoveduje Švejkove doživljaje na potovanju iz zaledja do gališke meje, na marših tik za bojno fronto, v avstrijskem ujetništvu, kjer ga smatrajo za Rusa, potem pa ga hočejo kot izdajalca obesiti, nato v iskanju sovražnika, pa na bojišču, v strelskem jarku, v ruskem ujetništvu, na roboti in končno po vojni zopet v Pragi. Avstrijski in ruski militarizem, avstrijska in ruska korupcija, oficirski, uradniški in vojni duhovniški originalni tipi so naslikani poleg ruskih kmetov in ruskih deklet s
humorjem, da se moraš krohotati. Deianie, včasih grozno, včasih šaljivo, je vseskozi silno napeto in zanimivo od prve do zadnje strani.
Boj šuitdu!

Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani nam je poslalo dopis, ki .vsebuje v glavnem naslednje:
Akademska mladina je zopet izzvana, da mora stopiti v boj za narod, da ga obvaruje zia. V velikanskih množinah in z nesramno reklamo širijo med slovensko ljudstvo šund neki ijud>e v Zagrebu, ki so osnovali že več podjetij in izdajajo že čez deset romanov.
Zoper šund mora nastopiti vsak trezen človek. Mi ga ne potrebujemo, ker imamo svojo dobro, pošteno in lepo knjigo. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, da ga odklanja, zakaj šund z običajno bedasto vsebino škoduje naši lepi knjigi, ki itak preživlja krizo, pači slovenski jezik na nezaslišan način, podira težko delo staršev in vzgojiteljev pri mladini, zavaja v nemoralnost, niža splošni kulturni nivo in trga nezavestno naisiro-mašnejšim slojem denar iz rok. Roman, ki izhaja trikrat na teden, stane na leto 160 dinarjev. Ta ogromna številka nam pove veliko.
Zato javno pozivamo vso slovensko iavnost v boj zoper šund in dolžnost je zlasti učiteljstvS, duhovščine, staršev, ženskih društev, vseh kulturnih društev in trezne mladine, da odločno nastopa zoper šund in ga uničuje, da ga trga mladini iz rok, da bojkotira one, ki ponujajo to gnusobo ter da agitirajo za lepo slovensko knjigo.
Priporočajte in širite »DOMOVINO"!
Vf v« v •	v*
bosicm noci
Od tega dne Judje ne jedo svinjine, ker se boje, da bi ne pojedli katerega potomcev svojega v prašiča izpremenjenega rojaka.
Nad hlevcem nebesa sc tajno smehljajo, pastirčki ob čredi strme in kramljajo.
Pozdravljeno, Dete, ki z rajske višave nocoj si prispelo na zemske nižave.
Na svet Te poslala je večna Ljube^n. Preženi sovraštvo, ozdravi bolezen!
S o t e š č a n.
Zakaj Judje ne jedo svinjine
(Pripovedka.)
Tisti čas, ko je Kristus učil po Judeji in Palestini, so Judje še zelo čislali svinjsko meso. Skoro povsod so redili velike množine svinj. Zlasti v malem mestu Gadari ob Jordanu je bila svinjereja zelo razvita. Po gadarskh ulicah so se trumoma potepale svinje. Kristus jih je sicer mnogo pognal v Jordan, vendar jih je ostalo še na tisoče, ki so se klatile po mestu kakor pri nas psi.
Judje iz Gadare so bili posebno hudobni in so našega Zveličarja najbolj sramotili in zasmehovali. Kadar je prišel tja, so se norčevali iz njega ter ga imenovali sleparja.
Ko je Kristus nekega dne zopet prišel v Ga-daro, so sklenili Judje prepričati se, ali tesar sin v resnici kaj več zna kakor drugi ljudje. Hitro stlačijo nekega starega Juda pod sod, nato pa letijo nekateri po Jezusa. Zveličar pride in judovski duhovnik reče porogljivo: «Učenik, ki vse veš in vse znaš, ki si tako mogočen v Izraelu in ki trdiš, da si Božji sin, povej nam, kaj se nahaja pod tem sodom!«
»Ali vi tega ne veste?* reče Jezus.
«Mi vemo,* odgovori duhovnik, »toda vedeti hočemo, ali si ti res prerok in vsevedež. Ako si v resnici to, tedaj moraš vedeti, kaj je pod sodom!*
«Pod sodom je prasec*, odgovori Jezus.
Vsi Judje se zaničljivo zakrohotajo in duhoven zakliče: »Zdaj vemo, da si slepar, čemu se paj-dašiš s postopači in očitnimi grešniki.*
Judje zdaj obrnejo sod, da bi Jezusu pokazali njegovo zmoto. A kako se prestrašijo, ko vidijo svojega sobrata izpremenjenega v prasca, ki zdaj divje skoči izpod soda ter se pomeša med druge svinje. Vsa množica Judov plane za njim, da bi ga ujela in ločila od drugih. Tri dni so ga iskali med svinjami, a izslediti ga niso mogli.
Kako smo tepeškali
Smo z beko spleteno jo v zarjo rumeno mahnili do strička, do strička Matička.
Švrk, švrk! Po hrbtičku dve daii smo stričku, pa saj ni prehuda ne prva ne druga.
So stric se smejali, orehov nam dali, zato pa pose ti spet vsak jih ob leti!
Albin Čebula r.
Radost
Prišel je Božiček, s škornjic sneg otrese!, stopil v toplo hiško, nam darov prinesel:
v ponvah petelinčke, iz rumene pšeničke pa kolačke dobre, sladke res potičke.
Vabljeni vsekrižem so pa tudi gosti: spraviti bo vse pod streho vzelo dela dosti...
Albin Čebula r.
Skrivnostna perica
(Pripovedka.)
«France, nikar ne hodi z doina! Tako nekam čudno mi je pri srcu; slutim, da se bo nekaj pripetilo.*
<Moram iti, Marjeta. Saj veš, da je treba marsikaj nakupiti.>
«Pa se vsaj kmalu povrni. Ves dan me bo skrbelo.*
Tako je govorila Leganka svojemu možu, ko se je odpravljal v mesto na sejem. Kar ni se mogla ločiti od njega, pa tudi on se je otožno oziral nazaj, dokler ni izginil za ovinkom. Vso pot je mislil na svojo bolehno ženo, ki je vidno hirala in pešala od dneva do dneva.
Legan se je v mestu precej dolgi zamudil. Zadržali so ga razni opravki, mesec je plaval že visoko nad gorami, ko se ie vračal proti domu. Utrujen jo je primahal do potoka pod vasjo, ura v zvoniku je udarila enajst.
Moža je spreletela groza. Slišal je, kako je na perišču pod vrbami pljusknila voda; prav tako
se mu je zdelo, kakor da bi nekdo pretakal vodol in ovijal perilo. Čim bliže je bil perišču, tem glas* nejše je bilo šumenje vode.
<Kdo neki pere tako pozno ?> se je Legan popraskal za ušesi. Lasje so mu vstajali pokoncu, mrzel znoj mu je orosil čelo.
Pot ga je privedla mimo perišča, kjer je zagledal ženo, sklonjeno nad pralnikom. Sličila je njegovi ženi: ista postava, enake kiatnje in obleka.
cčudno, da se je tako zamudila!* je mislil sam pri sebi. Ustavil se je na poti nekaj korakov od perišča in gledal ženo, ki je nemoteno prala in izplakovala. Prepričan, da je njegova žena, ji je zaklical: <Marjeta, ali ne veš, da je noč za počitek?*
Perica se je vzravnala in pogledala na cesto« Oči so ji bile udrte, obraz koščen, namesto uosa ji je zevala temna udolbina, k ust so ji režali dolgi beli zobje — pristna mrtvaška glava.
Legan je stisnil klobuk pod pazduho in tekel proti domu. Vežna vrata so bila odprta, planil je v sobo k postelji, kjer je ležala njegova žena4 ^Marjeta*! jo je poklical, a ni dobil odgovora* Bila je mrtva.
Prošnja
Pustite me, naj grem nocoj poslušat rajski spev! Ovčico dajte mi s seboj za betlehemski hlev!
Saj v sveti noči ni me strah ... Tam z angeli bom pel, pred jasli bom pokleknil v prah in Detece objel.
S o t e š č a n.
Smrečica
Tam v gozdu rase smrečica, ".u letos bo posekana in v hišo k nam prinesena.
Na mizo jo postavil bom in okrasil lepo jo bom: da bo vesel je ves naš dom.
Pod smrečico bo hlevček stal in v njega jaslice bom dal, ki v njih bo Sinček božji spal.
Krog smrečice zapojemo veselo pesem «Glorio» na čast rojenčku Jezusu.
Bog daj, da bi še mnogo let na sveto noč zapeli spet božično lepo pesmico!
Matija Belec Bolfanski,

Siromak in njegova goska
(Pripovedka.)
V neki vasi je živel siromak, ki ie imel mnogo tfece, pa ji ni imel kaj dati jesti. Vse, kar se je dalo pripraviti za jed, so že pospravili. Imel je samo še eno edino gosko pri hiši. Že dolgo jo je varoval in negoval za največjo silo. Ta je bila zdaj tu, zato reče ženi, naj jo pripravi za večerjo. Žena uboga moža ter zakolje in speče gosko. Ko je bil čas večerje, vsi posedejo okoli pečene go-ske, a tedaj se spomnijo, da nimajo k pečenki niti najpotrebnejšega: kruha in soli.
Razžalosti se dobri oče, siromak, ali kmalu se umiri in pravi ženi:
•Najbolje je, da grem k našemu sosedu bogatinu in mu poklonim gosko. On mi bo gotovo dal zanjo, da bomo vsi siti, bolj kakor od goske.»
Žena mu pritrdi. Siromak vzame gosko in gre k bogatinu. Bogatin ga prijazno sprejme, posadi na stol in mu pravi:
•Prijatelj, hvala ti za dar. Ko si bil že tako Bober, da si nam daroval to gosko, daj jo nam še razdeliti, in sicer tako, da ne bo nihče oškodovan in da bodo vsi zadovoljni.
Tako reče bogati sosed in pošlje slugo po nož. Siromak ostane miren in ko mu sluga prinese nož, odreže goski glavo ter jo da gospodarju rekoč:
«Ti dobiš glavo. Ti si gospodar, si glava družine, zato ti gre ta del.«
Potem odreže totico (zadnji del) in jo poda ženi rekoč:
•Ti sediš v hiši, varuješ deco, paziš na deco, tebi pripada to.»
Za tem odreže obe nogi in jih da obema sinovoma z besedoma: «Vama to, da brž gresta in naredita to, kar vama ukaže oče.«
Nazadnje odreže gosi krila in jih ponudi obema hčerama s pripombo:
•Ve ste kot ptici v družinskem gnezdu in kot ptici bosta odleteli iz domačega kroga. Ve rabita krila. A to,» reče in pokaže na trup, «naj ostane meni. neumnemu siromaku.«
Vsi se od srca nasmejejo in bogatin siromaka bogato obdaruje.
Za ta dogodek zve premožni in zelo lakomni kmet. Brž tudi on speče pet debelih gosi in gre k bogatinu z istim namenom kot siromak. Bogatin ga lepo sprejme in reče kot siromaku:
•Prav lepa hvala za dar, prijatelj! Ali prosim te, razdeli ta dar med mojo družino tako, da bomo vsi zadovoljni.«
Lakomnež je v veliki zadregi in se ne more spomniti, kako bi razdelil pet gosk med šest oseb. Bogatin pozove spet onega siromaka, mu pojasni položaj in ponudi nož. Revni mož ne vzame noža, ampak začne takoj deliti.
•Tebi in tvoji ženi ena, kajti ti, ona in goska ste trije. Vidva, sinova, in ena gos ste trije. Ve-Hve, hčerki, in tale goska ste spet trije. Ostale idve gosi in pa jaz smo prav tako trije.«
Vsi se veselo smejejo modri razsodbi. Bogatin revnega kmetiča zopet bogato obdari, lakomnež pa odide osramočen.
Pri mamici • . .
(Božična sličica.)
Pri Lučarju so obhajali žalostne božične praznike. Nemila smrt je ugrabila nežnim otrokom skrbno mater; nekaj dni pred božičem so jo pokopali.
Kakor ptički, ki jih vrže kruta usoda Iz varnega gnezda, tako so iskali zavetja pri babici in občudovali jaslice v kotu nad mizo. Obsuli so jo s kopico vprašanj, na katera jim je komaj sproti odgovarjala.
•Ali imajo mamica tudi jaslice?« je vprašala petletna Stanka.
•O, tudi, tudi!« je prikimala babica s polletnim Jakcem v naročju.
•Kje mamica jaslice?« Je bil radoveden triletni Tonček.
«V nebesih! Tam gori... daleč, daleč...«
•Jej, to morajo biti lepe!« je strmela Stanka X otroški domišljiji.
•Lepe so, lepe. Narejene so Iz samega čistega zlata: Jezušček je zlat in pastirci so zlati; angelci se svetijo kakor zvezde in plavajo na zlatih oblačkih.«
•Kaj pa delajo mamica ob jaslicah?« je poizvedovalo dekletce.
•Bogka gledajo in zate prosijo, da boš pridna.«
»Oh, kako bom pridna in kako rada bi videla mamico tam gori ob jaslicah! Ali bi jih šla lahko pogledat v nebesa?«
•Seveda jih pojdeš. Vsi pojdemo k mamici, nekateri poprej, drugi pozneje...«
•Jaz tudi k mamici!« se je oglasil Tonček in potegnil babico za krilo.
•Spančkat pojdeš!« mu je pošepnila. <Pa Stan-kica tudi in Jakec.«
Opravili so pred jaslicami kratko večerno moliltev, starka jih je spravila v posteljo in šla počivat.
Stanka ni mogla zaspati. Hrepenenje po mamici in po nebeških jaslicah ji je prevzelo mehko otroško dušo. Živo je gledala mamico ob zlatem betlchemskem hlevcu, nad katerim so plavali angeli na zlatih oblačkih ter se igrali z zvezdami.! Ali se ji ni nasmehnila ter ji ponudila zlatih igra-čic?
Vstala je s posteljice, tiho se je obula in oblekla ter se je izmuznila iz sobe. Zunaj je sijala polna luna, trda snežna skorja se je svetila v različnih barvah. Deklica jo je ubrala po gazi proti vaški cerkvi. Tam se je raztezalo pokopališče — dobro si je zapomnila kraj, kamor so shranili njeno mamico k večnemu počitku.
Prispela je k grobu in zaklicala: »Mamica, jaslice sem prišla gledat! Povedi me v nebesa — tja, kjer se pasejo zlate ovčice, s katerimi se bom igrala.«
Toda mamica je molčala. Okrog cerkvice je pihala mrzla burja in rezala siroto v nežna lica.
•Mamica, ali ne slišiš? Tema je in zebe me, pri tebi v nebesih pa je tako svetlo in toplo...»
Izza oblaka se je prikazala polna luna kakor svetonočni angel nad pusto betlehemsko poljano. Stanka je neprenehoma jokala in klicala mamico, končno pa je omagala in utihnila. Sedla je na grob in čakala, kdaj bo čula sladko materino besedo.
Obšla jo je prijetna zaspanost, ki jo je zazibala v slikovite sanje. Na zlatem oblačku je priplaval angel ter jo posadil zraven sebe. Dvigala sta se vedno višje in višje, že sta se dotikala zvezd, ki so se kot iskre prijemale njune obleke.
Oblaček se je spustil na zeleno livado tik betlehemskega hlcvca. Okrog In okrog so se pasle snežnobele ovčice, vse se je utrinjalo in lesketalo.
•Stankica!« jo }e poklical glas izza hlevca.
•Mamica!« Deklica je vztrepetala v blaženi radosti ter se je vrgla mamici v naročje.
Drugi dan so našli Lučarjevo Stanko zmrznjeno na materinem grobu. Njen mrtvi obrazek je izražal srečo, katero je uživala njena angelska dušica pri materi ob jaslicah v večnem Betle-hemu.	S o t e š č a n.
Duh v vinogradu
(Pripovedka.)
Gornik v Repšah je obhajal svoj god. Kakor vsako leto, tako so ga tudi letos počastili sosedje ter mu naredili «ofrebt>. Ko so ga obsuli s srečo, jih je posadil za mizo, obloženo s pijačo in s potico. Zazveneli so kozarci med prepevanjem napitnic in poskočnim igranjem harmonike.
Nekako ob polnoči jim je zmanjkalo pijače. Fantje so pričeli vstajati izza mize, kar pa Gorniku ni ugajalo. Ponosno jim je pokazal na ključ od zidanice, ki je visel na steni, češ: še ga bomo pili, čeprav do ranega jutra.
<Zdaj mi ne pojdeš v vinograd!* mu je prepovedala žena. <Nocoj je kvatrna sreda.*
<Ali meniš, da se bojim?* je zarentačil. <Kaj me brigajo strahovi 1>
«Pazi, da se ne pregrešiš!) so ga opominjali sosedje.
«Pojdem. Stavim, da ee mi ne bo nič pri-oetilo.*
<Ni varno hoditi za stavo*, so ga zadrževali« <Saj nam ni za pijačo, bomo pa drugič nadaljevali.*	j* j <Vseeno. Moj god je, pa je konec besede.* Gornik si ni dal dopovedati, vzel je veliko opleteno steklenico in odšel v zidanico po vino. Pogumno je korakal navzgor proti vinogradu, čez kake pol ure je dospel pred vinski hram, kjer ga je obšla nenadoma groza. Ključ je tako nekam rezko zabrnel in vrata so pretresljivo zaškripala kakor tiste velike železne duri na pokopališču.
Čeprav je bil mož korenjak, vendar je natočil vino iz prvega soda ob odprtih vratih. Ključ je držal v roki pripravljen, da bo hitreje zaklenil. Zopet so zahreščala vrata, da mu je zazvenelo po ušesih.	' >
Nekaj korakov od Gornikovega hrama stoji lesen križ, kjer je umrl pred leti Petrin, ko je šel iz vinograda. Lasje so se mu pričeli ježiti ob spominu na soseda, ki se je pred križem zgrudil in izdihnil. Privzdignil je klobuk, ne da bi se ozrl na križ, kjer je visela pod razpelom spominska tabla.	J: Od strahu se je skoro zrušil na tla: prav, ko je stopil mimo križa, je nekaj glasno zaječalo. Tako bolestnega vzdiha še ni bil slišal v življenju.
cKdo je?* je kriknil od strahu in groze. cJaz!* Kakor iz tal je zrasel pred njim možak, črn ko oglje. Njegova postava je sličila senci, glava mu je bila brez obličja. Ostuden mrtvaški vonj se je širil okrog njega.
Gornik se je spomnil, da ne sme bežati. Oju-načil se je in spregovoril: cDobri duh, kaj po-, trebuješ?*
<Zejen sem. Daj mi požirek vina!> Postrežljivo mu je nagnil steklenico in prikazen je napravila krepak požirek. <Hu, kako hladi!* je spregovorila in izginila.
Ves zasopel in premočen je pritekel Gornik domov in postavil na mizo steklenico. Sosed jo je dvignil, hoteč natočiti kozarce, a bila je prazna. Vsi so začudeni pogledali preplašenega gospodarja, ki jim je začel pripovedovali, kdo mu jo je izpraznil z enim samim požirom.
Deček in ptica
Premražen sem, kljunček si v perje tiščim. Kaj gledaš me, deček, debelo? Na vejici v burji in snegu medlim, ti v sobi igraš se veselo.
Z grmičev in z drevja obrali so sad, požeta je ajda, pšenica. Od hiše do hiše preganja me glad, a tebi smehlja se potica.
O, vrzi za božič na okno mi vsaj drobtinico kruha in zrno! Zato pa poslušal, ko topli bo maj, boš pesmico mojo srebrno.
_S o t e š č a n.
Iz šole.
Učitelj je izpraševal učence, kakšne koristi imamo od domače perutnine.
Mali Janezek je odgovarjal: Perutnina nam daje meso, mast in jajca.«
•Pa kaj še? Nisi še vsega povedal!«
•In, in...»
«No, kaj pa imate doma na postelji v blazinah?«
•Bolhe«, jgg __
Otroška radovednost.
Mala Stanka je dobila za božično darilo punčko. katero je vsa srečna pokazala sosedovi Slavki.
•Mamica so mi jo kupili«, se je pohvalila. •Veljala je 50 dinarjev. Cena ji je zapisana na hrbtu.«
Slavka je pogledalla igračo In dostavila: »Stanka. poglej ali ni tudi na mojem hrbtu zapisano kolika sem .veliala..
Veseli Božič
...u iaze, ne pa
n>J
Zi, zi, zi, zf. zunaj se burja lovi in trka na okna, na duri, pa jezna jo zopet odkuri: Po polju zasneženem bega in vstaja in pada, polega ter v šumi nazadnje zaspi, zi, zi, zi. ziii...
A mi, oj mi: radost poganja nam kri! Pred burjo smo skrili ročice, nažgimo sedaj plamenice. Pri fari zvon veliki kliče k polnočnici že otročiče, iz jaslic se Jezus smeji: «Ste, deca, prišli?«
Da, da, da, da, že zbrana tu deca je vsa. Prinesli smo duše vesele, ki bodo v razkošju zdaj pele: «Bogu na višavah čast, slava!» Ljudem vsem mir sreča in sprava naj pride nocoj iz neba, da, da — iz neba!
Ivan Albreht.
Nenaden božični dar
Okrog voglov zavija burja, cvili, piska in se zaletava v okna, da ječe podrhteva z ledenimi rožami premreženo steklo. V sobi je mrzlo in neprijazno. Jaslice v kotu za mizo so postavljene samo napol. Zamorskemu kralju manjka glava, zvezda vodnica nad hlevcem je do pol repa prevlečena z zeleno plesnobo, tam pod hribom palma, ki je prejšnja leta stala ravno in s svojimi pahljačastimi listi nalik ljubečim rokam zagrinjala del hlevca, je letos nagnjena in poto-glava. Pastir, ki je prinesel detetu jagnje v dar, kleči kakor invalid pred jaslimi. Samo gole štule moli proti Jezuščku, jagnje pa so kdove kdaj med letom razgrizli ščurki.
Jernej sedi za mizo in molči, žena Lona se š fremi otroki stiska k mrzli peči in tiho moli. Včasih zakašlja in vzdihne in grenka solza ji kane na suhljate roke. Mož se tedaj uporno ozre izza mize.
«Kaj boš!« se trpko iztrga iz njega. Potem spet obmolkne in skrije obraz v dlani.
Nejče, najstarejši, ki pa še ni dopolnil desetega leta, se stisne k materi. Tiho, da ne bi slišal oče, dahne:
»Mamica, ali naša hiša zdaj res ne bo več naša?»
Mati položi kazalec na usta in ga svareče pogleda, toda oče Jernej je bil že slišal. Joku slično goltanje se čuje izza mize, Otroci se prestrašijo
in zapored bušnejo v jok. Lona prekriža roke na prsih in se sklone nad otroke.
»Prosim te, Jernej, nehaj! Saj vidiš, 3a je vse zastonj.*
Tudi njena beseda utone v solzah. Jernej zmedeno pogleda ženo, kakor da se drami iz omotice.
»Da sem zajedel, zapil, makar! Zakvartal ali zalenaril da sem.« govori kakor sam zase, «bi dejal: no, naj bo! Kriv sem — ali tako —» Kakor nihalo maje z glavo in nadaljuje: »Ali še veš, kako je bil sladak in kako je prosil, Lona?«
Žena trudno prikima. Kako ne bi vedela? Ko se je Ščepečkov Nande pred tremi leti odpravljal v Ameriko, mu je manjkalo za pot skoro toliko, kolikor je bila vredna Jernejeva domačijica. Pa se je dal Jernej pregovoriti. Denarja ni imel, da bi mu ga bil posodil, pa se je zavezal, da bo plačal zanj, ako Nande ne bi mogel. Ona je branila, ali kaj, ko je znal Nande tako sladko govoriti. Še Mokračev Cene, Nandetov stric, se je bil zavezal z njim vred, a njemu je lahko, ko mu nimajo kaj vzeti. Bajta je bila že prej zadolžena za več nego je bilo vrednosti na njej!...
Tri leta zdaj ni Nande plačal nič, še oglasi se ne več. Dolg je rasel in prerasel Jernejevo moč. Svečnica bo že videla drugega gospodarja v hiši...
Jernej zaškriplje z zobmi in predrami tono iz otožnih misli*
»Da mi je bil vsaj brat, bi iu tuj, čisto tuj človek —« • Spet odmeva izza mize joku podobno goltanje.] »Do danes sem upal,« zaječi Jernej in raz-! grne pred seboj papir, ki mu nemo kriči, da boti tri tedne po božiču njegov dom prodan na dražbi.
«Da bi ga«, začne rotiti vse peklenske moči zoper Nandeta.	ji
«Nikari ne preklinjaj pred jaslicami«, zastoka] žena. cJoj, moj Bog, da sem morala doživeti takSj sveti večer —«	i
Jernej lopne s pestjo po mizi ln obmolkne.'' Zunaj nekaj zaškriplje in zaškrta. Lona prisluhne in Jernej se zgane.	j
»Hu-hoj, hoj, ljudje«, se oglasi pred vrati,1 »odprite, če ste božji!«
Lona trudno zamotovili iz sobe »Kdo pa je?« Zunaj glas:
»Odpri, da ti vsaj lahko voščim vesele praznike!«	| »Oh, Cene«, se medlo fn skoraj nejevoljne* zavzame Jernej, ko stopi Mokrač s Polono vs hišo. j »Ne bodi hud, Jernej,« se oglasi Mokra& «praznike sem ti prišel voščit.« { «Kar sebi jih vošči, jaz jih že Imam«, mu po* 'uoli Jernej usodni papir pod nos. -J( «Ti imaš takega, jaz pa takega«, se razkorači Mokrač in vrže na mizo nekakšno pisanje. »Kar preberi!« .j Jernej vzame, bere in ne veriame svojim očem. ij »Kaj — cfa je res?!« »Kar beri!« se hohota Cene. Nande piše, da je poslal po banki dolžni znesek. Kar je čez, naj vzameta in si razdelita Jernej in Cene za sitnosti in stroške, ki sta jih imela zavoljo njega. Poslal bi bil že davno, pa ga je preganjala nesreča. Enkrat je zbolel, drugič je izbruhnil štrajk, tretjič je bil spet dolgo brezj zaslužka. j »Lona,« se zasmeje Jernej, »ali slišiš, Lona?* * Vse migeta na njem, ko kaže ženi dragocena pismo.
Lona drhti med branjem. Nejče dahne: •Ali bo zdaj naša hiša še — naša?« »Naša, naša«, vriska v Jerneju. Lona vzame najmlajšega v naročje, večja dva pa jo vsak z ene strani primeta za krilo. Tako po kleknejo k jaslicam in zapojo.
Naenkrat je soba svetla in jasna in fopTftj Burja zunaj nima več take moči. In lep, prav-j ljično lep je zdaj ob tako nenadnemu daru tal sveti večer.	j
V dalji, sem od fare ga veselo pozdravljaja božični zvonovi...
IvanAlbrehf.
Sveta noč vrhu Pohorja x
Ribniško sedlo ni sedlo; sedlo, ki tvori pre-s hod iz Dravske v Mislinjsko dolino, leži nekoliko bolj spodaj, tam, kjer kameaie, poraslo s smrečicami in grmovjem, popotniku razodeva pobožne želje pohorskega ljudstva, da bi tu sezidali cerkvico. Ta želja se ni mogla izpolniti, toda sedla se je vendarle prijelo značilno in zasluženo ime »Pri cerkvici«. Kopa, ki se zove Ribniško sedlo aH pravilneje Jezerski vrh, okrogla In stožčasta kakor ugasel ognjenik, moli In kip! proti nebu* proti bledi luni, zvezdam in zvezdicam iz vseli tajnosti In skrivnosti, ki jih je razgrnila okrog nje sveta noč. božična noč.

Jasna je noč, da se vidi daleč na okoli preko pohorskih vrhov, kop in grebenov, preko Višavja, Črnega vrha, preko Velike in Male kope, preko Roglje in Velikega vrha na ves čarobni kras dostojanstveno molčečih Savinjskih planin, na veli-j častno resnost Karavank s Plešivcem, Obirjem in Košuto; pa tudi na oni prelepi svet, kjer možje in ženice, mladeniči in mladenke, otroci našega redu in naše krvi na nam ugrabljeni gmdi pred I razsvetljenimi jaslicami popevajo svojo starodavno božično pesem še vedno v svojem materinem jeziku: «Pastirci na polju...« Jasna je tu gori sveta božična noč, da se vidi doli v Polmrak zavita dolina, skozi katero nosi božične pozdrave Drava iz dežele naše Gospe svete nam in vsem bratom doli do Beograda in še dalje; jasna je, da se vidijo razločni in odločni obrisi Kozjaka, našega zvestega obmejnega čuvarja. Čim više se dviga luna, tem jasnejši, pa tudi tem krasnejši postaja ves svet, ki nas obdaja. | Malo in lahno potegne veter z dveh. treh strani, iz dveh dolin in preko grebenov, in že za-i čujemo ubrano zvonjenjc zvonov in njihovo oča-! irujoče pritrkavanje. Morda segajo sem gor zvoki, vzgibani v cerkvici sv. Bolfenka pod Veliko kopo , ali v cerkvici sv. Antona in sv. Pirmoža. Morda, j Pa ti ne zvonijo, ne donijo tako lepo! Ne! To so zvonovi, ki zvonijo vsakemu pravemu planincu dobro slišno tik pod nami. tik pod Jezerskim vrhom, tam doli pri »Cerkvici*. Že prihajajo po-setniki polnočnice sem gor k »Cerkvici«; na novo pozvone zvonovi in kmalu nato se razlega pobožno petje iz «Cerkvice». ki je še niso mogli zgraditi Bogn vdani Pohorci. Y Za čas, za trenutek vse utihne. V »Cerkvici« ! je očitno ves narod zatopljen v pobožno molitev; tudi mi tu gori na Ribniškem sedlu smo zatopljeni • v m litev, vsak v svojo, v občudovanje božične noči. ki leži okoli in okoli nas. j Poh>rski vrhovi, zlasti Velika in Mala kopa. se v s\ojih orjaških senčnih obrisih vsi po vrsti | vidijo nad Dravsko dolino in nad predgorjem, ki se razprostira med glavnim gorskim grebenom in Dravo, nad Orlico in nad Rdečim bregom. Čim globlje v dolino sega pogled, tem daljše, tem tem- j nejše postajajo njihove sence. Kakor kresnice v; vroči poletni noči se pomikajo skozi nje svetle,' ognjene rdeče žive pike v različnih vrstah, a v vsaki vrsti vse usmerjene v isto smer; to so plamenice, ki kažejo pobožnim Pohorcem pot v roženvensko cerkev na Ribnici, da tam. stari možje in stare žene. odrasla mladina in celo' otroci, v ledeno mrzlem božjem hramu s toplim občutkom zapojejo svojo božično pesem.
Tik pod nami, na nasprotni strani «Cerkvice», spi vkovan in uklenjen v tisoč ledenih verig sivo bradat orjak Jezernik v mrzlih vodah Ribniškega jezera. Okoli njega in tudi okoli nas je razprostrt beli prt snežene odeje. Le tu pa tam je slišati, če veter zopet potegne močneje, zamolklo ječanje mladih smrečic.	j
I Tam blizu jezera, tik pred Jezernikovim gajem. pred njegovim grajskim vrtom, ki ga tvori nizko, zimi in mrazu že davno prilagodeno ru-j ševje, se dviga samotna smreka, pokonci stoječa, od vrha do najnižjih vejic, segajočih do tal. s snegom pokrita; ne samo s snegom, tudi z božičnimi darili za Jezernika in za nas. j Dragocena, težka so in zelo mnogo jih je; zato se njene vejice šibijo do tal. Pa se utrga z nebeškega svoda zvezdica in v srebrno svetlem loku blizu nas nekje pade na zemljo, zapuščajoča za sabo sled, segajočo od Pohorskih vrhov gori do nebes. Tako lepa in skrivnostna si sveta božična noč na vrhu Pohorja! D r. F r. M r.
Božič vrhu Triglava
. / Zima v visokih gorah je bila ljudem dolgo časa nekaj sovražnega, nekaj, česar se je človek ba!. Kako pa naj bi bilo tudi drugače, saj je n. pr. naš Triglav veljal pred dobrimi stoletji za goro, na katero se tudi poleti ne da priti. Zato ni čudno, ;|da na hojo na Triglav pozimi niso niti mislili, t Nastopili pa so pogumni in za lepoto zimske narave navdušeni možje in nam odkrili ves čar ^visokogorske zimske pokrajine. Tako je dobil
tudi naš ponosni Triglav moža, ki se je povzpel na njegovo teme v debeli izmi, za božič. Bil je to tržaški turist dr. Julij Kugy, sin slovenske matere in nemškega očeta.
Kugy je to hojo na Triglav krasno popisal. Zato bomo prisluhnili njegovi besedi in poromali z njim za božič na Triglav.
«Vozili smo se vso noč,» tako pripoveduje Kugy, «v Mojstrani sta čakala Andrej in Jožef Komac, in ob štirih zjutraj prvega božičnega dne smo odšli s kolodvora. Sneg je bil zelo debel, a od vznožja do vrha Triglava zmrzel. Konec Krme smo si navezali dereze, se hitro vzpenjali po škri-pajočem snegu in smo stali že ob 11. uri pri Koči Marije Terezije. Bila je popolnoma s snegom pokrita, streha se je videla le na malo mestih. Zato niti misliti nismo mogli, da bi prišli v kočo. Primorani smo bili, iti na vrh in zopet doli v enem pohodu. Moj načrt ie bil: Najkasneje do treh popoldne na vrhu, najkasneje ob petih zvečer zopet pri koči!
Bil je čudovito čist dan, preko in preko olede-nela gora se je dvigala pred nami kot iskreč se kristal. Na grebenu je bil sneg tako debel in strm, da je bil zakril vse varnostne naprave. Imel ni nikakih snežnih streh, bil je v resnici podoba noževe ostrine, zbite iz kot led trdega snega. Po njem smo se počasi in previdno pomikali proti Velikemu Triglavu. Ravnotežje smo držali z zapičenimi cepini. Okoli tretje ure popoldne smo stali na vrhu.
Zimska krasota razgleda ta dan se ne da orisati, še danes sc moram vprašati, ali sem takrat bedel in doživljal ali pa seip sanjal. Solnce se je pravkar počasi nagibalo proti zatonu. Od tja daleč vidnega morja pa do Dolomitov je žarel ves jug in ves zapad v žareče rdečih in zlatih barvah. Čim bolj se je nižalo, tem mogočneje so se prelivale vedno nove, vedno bolj žareče barve. Nebo je pelo poslavljajočemu se solncu slavospev nikdar slutene krasote. Na vzhodu in na severu so se dvigale vse gore v žareče rumenih barvah, na doline so legale temnomodre sence. Nikoli ne bom videl več kaj enakega. Kajti ko so barve omedlele in smo odšli od koče točno ob petih, je nastopila za bajnim dnevom bajno lepa mesečna noč. Zopet so zaškripale dereze; strma, v mesečini se bleščeča pobočja so se spuščala kot zrcalo gladka v globine. Na Gorenji Krmi smo našli na vzhodnem pobočju, planini nasproti, majhno odprto kočo, v kateri smo si privoščili eno uro nočnega počitka. Nato smo prišli do drevesne meje in smo se počasi bližali dolini Spodnje Krme. Mesec je stal visoko in nam je svetil na poti. Na oledenelih pobočjih obeh strani je užigal tisoč luči. ki so skakale sem in tja kot vešče in se zopet pomikale v svečanih vrstah. Utrujeni, zaspani, razburjeni od tega, kar smo bili videli in doživeli, smo se večkrat ustavili in prisluhnili z zadržanim dihom. Bilo je, kot da prihajajo skozi stene gorski duhovi z gorečimi baklami v pošastnih vrstah in bi pravkar slišali njih glas. Kmalu po polnoči smo prišli v Mojstrano.
Miškov dar
Ko se je znočilo, je prinesla mati Jela slame pod mizo (običaj iz Hrvaškega Zagorja), in lepo' postlala deci, oče Mato pa je vzel košarico, naložil na dno narezane repe, nanjo pa potem od vsake vrste žita, kar so ga Topolovi premogli, prgišče zrnja. Na to je položila mati hleb belega kruha in zasadila vanj vršiček v zlat papir ovitega zimzelena. Tako je bila božična postelja za deco pripravljena.
«Ajte, deca, pomolite in ležite počivat«, veli nato mati deci, ki se težko loči od jaslic. Zapored so se spravili pod mizo vsi: I vek, Slava, Miško in mala Milica, ki je bila še tako neuka, da je kobacala po vseh štirih.
Medtem ko sta oče in mati z ujcem Ivom kramljala za pečjo, je deca vladala v svojem kraljestvu. Menili so se o Majki Bistriški, o malem Bogu in o jaslicah. Vsi so si želeli lepih sanj, kar se spomni Miško:
»Ej, pa jojme, mamica, zakaj nismo še nič naredili: pi-pi-pi;pi?»	\
Res, to so pozabili. Miško tudi ni miroval, dokler ni mati vzela košare z mize in ga posadila vanjo, da je z visokim glaskom zaklical:
«Pi-pi-pi-pi, pi-pi-pi-pi —»
To mora biti. Sicer kokoške ne bi bile pridne in ne bi nič več nesle jajc...
»Jaz bom sanjal o nebesih«, je odločil Ivek.
«Jaz bom angel nocoj«, si je izbrala Slava.
«A jaz bom plaval v zraku in pel, ,Slava Bogu'!« je ponosno zatrdi! Miško, medtem ko je Milica s prstom v ustih kobacala po slami in modrovala sama zase modrosti, ki jih je razumela samo ona.
Ko je Miško zaspal, so ga prenesle sanje v Betlehem. Videl je žarko razsvetljeni nebesni svod, videl trume angelov, ki so pluli izpod neba in prepevali. Rdeča lička so se pozibala Mišku v blaženem nasmehu in večkrat je zadovoljno vris-nil v radosti. Naenkrat je obstal pred hlevcem, ki je bil ves kakor zlat od svetlobe. Z vseh strani so prihajali pastirji molit in se klanjat čudežnemu Detetu. Nosili so mu darove: lepa bela jagmeia, ki so se meketaje dobrikala majki Mariji in njenemu Sinu. Tako lepo je bilo in tako toplo prijetno, da se je Miško jel sramovati, ko je prišel brez daru. Pa se spomni vejice zimzelena z zlatimi jagodami in naglo zdirja domov. Kakor bi trenil, izdere vejico iz kruha in huuš!, pa je že spet v Betlehemu. Hitro šine v hlevec in hoče pokloniti Jezusu svoj dar, ko ga nenadoma zgrabi močna črna roka. Miško se ozre in zatrepeče, kajti pred njim stoji v š rrlatno oblačilo odet črn kakor oglje črn človek. Zlata in z dragulji posejana krona se mu lesketa na glavi, ko zarohni nad Miškom:
»Kaj hočeš, mali?«
»Jezusu prinašam dar«, zadrliti Miško, a oni:
«Ne poznaš, kdo sem?«
«Eden izmed treh kraljev z Jutrovega«, spozna Miško.
«Tn veš, zakaj sem te prijel? ostro vpraša črni kralj.
V silnem strahu se zlaže Miško:
«Ne vem!«
Ej, dobro je vedel, a si ni upal priznati: mamice ni nič prosil, če sme nesti darilo. Sam ga je vzel, zato se srdi kralj z Jutrovega —
«Tako», zagrmi nadenj jutrovski modrec, »zdaj mi še lažeš! Ajdi!«
In ga hoče nagnati v noč. Miško zajoka, od-skoči in — s tako silo telebi z glavo ob mizo, da naenkrat izginejo sanje. Čisto predramljen čepi na slami pod mizo in res joka, kajti udarec, ki si ga je zadal v spanju, je bil tako hud, da mu vse brni po glavi.
«Kaj piakaš?« ga pridejo tolažit mati. Ko se Miško popolnoma zave, začne praviti svoje sanje.
«E, vidiš Miško moj. kaj sem ti pravila, reko mati, ko slišijo vse do kraja, »zakaj r.e ubogaš! Veš, kolikokrat sem ti kaj ukazala, pa si se mi izmuznil. To ti je sedaj božje plačilo za neposlušnost —»
«Oj, mamica«, osramočen objame Miško mater, «nikoli več ne bom tak! Samo nocoj ostanite malo pri meni, da me zopet ne prežene črni kralj.«
Mamica ga polagoma pomiri in sede na slamo kraj njega. Polglasno mu zapoje o božjem Detetu. Miško posluša, j>osluša in zatisne oči. In je spet angel v snu in nese Jezusu svoj mali dar...
IvanAlbreht.
Skopuhov zaklad
(Pripovedka.)
Grabeževa koča je vzbujala v okolici strah in grozo. Tu je pred davnimi leti umrl skopuh, o katerem je bilo znano, da je imel cele vreče denarja. Po njegovi smrti pa niso našli nikakega premoženja, kar je ustvarilo mnenja, da ga je brezbožnik izročil v oblastvo hudobnega duha. Ta ali oni je celo videl Grabeža. kako je nosil ponoči okrog hiše težke vreče in klical na pomoč.
Bilo je poznega jesenskega večera. V podlesje je prišepal berač in poprosil za prenočišče. Va-Ščani so se ga branili, češ, da nimajo prostora* ter ga pošiljali od hiše do hiše. Kamor je prišel, povsod so ga odpravili s kakim izgovorom.
«Baj grem tudi v hlev ali na kozolec), je moledoval pri zadnji hiši. <Zunaj vendar ne morem prenočiti v tej pusti deževni noči.)
<Tudi na kozolcu je mraz, v hlevu pa še nimamo stelje), je gospodar odganjal siromaka.
<Kam pa naj grem?> je utrujeno vzdihoval.
<Veš, kam? V Grabeževo kočo! Tistale bajta tamle ob gozdu na samoti. Vrata so le priprta; tam boš lahko prenočil.*
Ubožec se je zahvalil za nasvet ter jo je mahnil proti koči. Svoje cape je razgrnil po tleh, kamor je legel in zadremal. Kmalu ga je vzdra-milo močno ropotanje. Koča se je stresla kakor ob potresu, objela ga je bajna svetloba, ki ga je 6koro oslepila.
Neslišno so se odprla vrata — vstopil je starec, sključen pod težko vrečo. Grozno je bil videti izmučen; vsaka znojna kaplja, ki mu je zdrknila s čela, je pustila za sabo krvavo liso. Plašno je bulil okrog sebe in iskal je prostor, kamor bi odložil mučno breme.
<Ali naj ti pomagam ?> Berač se je dvignil z ležišča ter ga je hotel razbremeniti. Vreča je bila težka kot skala. Ko sta jo postavila na tla, je glasno zazvenela.
«Sto in sto let jo že nosim!» je vzdihnil starec, ki se je sesedel na klop in se brisal z rokavom.
<Saj jih še osemdeset nimaš!) se mu je po-smehnil berač, meneč, da občuje z navadnim človekom.
<Tam so dnevi ko stoletja... Nikjer nobenega konca, nobene meje ... večnost brez jutra in večera... Pomagaj mi, prijatelj!)
<Kako naj ti pomagam?! —- Berač se je zavedel, s kom občuje; kdo drugi bi bil poginil od strahu, on pa je ostal miren brez bojazni.
«Še eno zakopano vrečo imam, katero moram odkopati. Sto in sto let jo že odkopavam, a ne pridem do nje, ker je pogreznjena v globočino. To mi povzroča grozovite muke.. .>
<Rad ti postrežem. Daj mi kakšno orodje!>
cPoišči si ga, bodi tako prijazen!)
<Ne maram stikati po tuji hiši), ga je zavrnil, vedoč, da mu ne sme izpolniti take prošnje.
Starec se je zasukal in odšel v podstrešje, odkoder se je povrnil z rovnico in lopato. Po-vedel ga je na parobek gozda, kjer sta začela kopati. Izkopala sta težko vrečo denarja, katero sta s težavo potegnila iz jame. Čim je bila na vrhu, je seglo iz teme sto rok in zahtevalo svoj delež.
<Mene si prevaral za dvajset srebrnikov!) je donelo iz ozadja.
«In mene za trideset!) je grmelo iz daljave.
«Mene si pognal na boben !> mu je očital mož s trpečim glasom. <Daj mi zadoščenje!)
Skopuh je trepetal, obraz mu je razodeval grozovite muke. Ob vsaki besedi se je sklonil in nastavil hrbet težkemu udarcu. S tresočo roko je končno odvezal vrečo, polno zlatnikov m srebrnikov. Prvi zlatnik je podani beraču zato, ker mu je pomagal.
«Bog naj ti tisočkrat povrne!) se mu je zahvalil za plačilo.
Starec se je nenadoma spremenil. Znaki trpljenja na obrazu so se mu zamenjali z odsevom blaženstva, vzravnal se je ko sveča, utihnili so; tudi očitajoči glasovi.	j
«Zdaj si me rešil!) je duh slovesno spregovoril. <Vzemi polovico tega denarja, ostalo pa razdeli med uboge.)
Drugi dan je strmela vsa okolica, ko je bera« izvajal skopuhovo naročilo.
Križ nad prepadom
(Božična zgodba.)
Skrivnostni mrak božičnega večera je legel nr zemljo in objel tudi križ nad prepadom. Pred davnimi leti so našli spodaj v propadu razbito , moško truplo. Po obleki so spoznali tujca, ki je 1 prenočil v dolini pri Tiranu in se napotil zjutraj čez gorovje. Ob stezi nad drčo vrhu prepada so našli pozneje udrto zemljo, iz česar so sklepal: da se je neznancu udrlo pod nogami. V spomin na ta usodni dogodek so postavili dolinci nad
prepadom križ s svetiljkOj katero so prižgali vsak božični večer.
Tako sodbo so si ustvarili dolinci ter jo zapuščali potomcem. V resnici pa je bila zgodovina nezgode nekoliko drugačna. Tujec, ki je prenoči pri Tiranu, je imel pri sebi mnogo denarja. Gt spodar mu je sicer obljubil popolno varnost, r izkušnjava mu je vso noč šepetala, naj zagra nož ali dvigne sekiro, česar pa se doma zarad sosedov ni upal izvesti.
Izkušnjavec pa ni hotel mirovati. Ker ga n mogel pridobiti za prvo, mu je sprožil druge misel: <Pojdi za njim čez gorovje, vzemi n.t denar ter ga pahni v prepad .. .>
Premagal ga je pohlep po denarju. Vstal jc ter jo mahnil za tujcem; dohitel ga je nad pre padom, kjer mu je iztrgal usnjato torbo in g. sunil čez pečino.
To se je zgodilo v zgodnji jutranji uri pre< prihodom zarje. Nikdo ni bil priča zavratnehi napadu, krivdo so pripisovali nesrečnemu n; ključju.
Zločinec je ubežal pravici, ni pa ušel zasluženi kazni. Obsodila ga je nemirna vest ter ga je neprenehoma nadlegovala. Kamor se je ganil, je videl nad prepadom križ in spodaj razmesarjeno truplo — živo pričo svojega zločina.
Rana, ki jo je nosil na duši, pa se je razbolela vsako leto na božični večer, kadar je na križu visoko gori nad pečino zagorela spominska lučka.
Dvajset let je nosil Tiran ta strašni zločin na svoji vesti. Neko zimo pred božičem je nevarno obolel. Zaželel si je dušnega zdravila; poslali so po duhovnika, ki mu je prinesel zadnje tolažilo. Dolgo je trajala njegova izpoved, vroče solze ke-sanja so mu lile po obrazu.
Bolnikovo življenje se je bližalo zadnjemu trenutku, vse je kazalo, da ne bo preživel božičnega večera. Ležal je ob oknu, odkoder se je videlo nad prepad. Njegovo oko že ni več razločilo križa, dasi ga je lahko vsakdo opazil s prostim očesom iz doline.
Nastal je svetonočni mrak. Domači so se zbrali ob bolniku, zakaj vsak hip so pričakovali njegovo zadnjo uro.
<Ali že gori luč nad prepadom?) je vprašal tiho s trepetajočim glasom.
<Pravkar so jo prižgali), so mu odgovorili.
«Dvignite me, da jo vidim — zadnjič v življenju ...)
Izpolnili so mu poslednjo željo. Pogledal je skozi okno proti gorovju, na kar je omahnil na posteljo. Krčevito se je oklenil razpela in govoril pojemajoče: «Hu, kako drvi čez pečine — pahnil sem ga v prepad — in zdaj prihaja pome — da me kaznuje .. .>
<Kdo, kdo?» so ga vpraševali.
cPotnik, ki sem ga napadel nad prepadom... Ali ga vidite? Tamle stoji... Vrnite mu potno torbo!... Zunaj ob zidu je zakopana ...)
Bolnik je omagal in ugasnil.
Pri Tiranu so izkopali po božiču potno torbo, last neznanca — žrtve zavratnega napada.
Soteščan.
Poštni sel
Pomladi, poleti, v jeseni iaz pisma bi nosil okrog, nozimi po ceni nobeni ne užival bi rad teh nadlog.
Saj takrat, ko z burjo ledeno ?e poštni sel hudo bori, se tamkaj za pečko lončeno prijazno na toplem sedi.
Na pomlad, ko rože cvetijo in ptice veselo pojo; se takrat mi misli zbudijo, da poštnemu slu je lepo.
Poleti bi v senci se shajal, ko drugi si brišejo p6t; bi v krčmah se z vinom napajal, živel bi ko v mestu gospod.
Z napolnjeno torbo v jeseni bi hodil še v vinske kleti; kjer sodi so polni leseni, še poštni sel piti dobi.
Naš Miha, junaška oseba, ki mraza se nič ne boji, vse voljno stori, kar je treba, poleti in zimske vse dni.
Naš Miha pred mastno pečenko prav rad si odkrije glavo. Najrajši pa pije droženko, na kar se nasmeje sladk6.
On rad «Domovino» prenaša in vmes kak prijazen poz^av. z «Domovino» se lahko ponaša saj to časopis je «ta prav».
Vsak stan ima svoje težave. Vsak delo naj svoje čisla! Če volje opravlja ga prave, se kruh mu najslajši hlia.'
Matija Belec Bolfanski.
Zgodbe Mošnikovega deda
Po brdski graščinski gozdni poti se pride v dvajsetih minutah v prijazno vas Čeplje. V tej vasi je pred dobrimi 60 leti živel daleč na okrog znani Mošnikov ded. To vam je bil prava gorenjska korenina, ki je z enako trdno ženico preživel 65 let v zakonskem jarmu. Koliko zanimivega je vedel ta očanec! Fantje so radi vasovali pri njem in poslušali njegove pripovedke.
V zbirki svojih zgodb je imel možiček tudi svoje doživljaje na razne svete večere, ko je hodil na križpotje na znani Goriški grič v ris. Med drugimi nam je povedal naslednje tri zgodbe:
V risu.
Ko so šli drugi na sveti večer s kadilom in kropilom okrog hiše, nisem šel jaz z njimi, kajti kdor hoče iti v ris in videti vse, kar se bo zgo«j dilo prihodnje leto v fari, ne sme vohati kadila.' Nad trideset let sem tako hodil v ris od polnočne do ene ure. Kako se mi je godilo nazadnje, tega ne bom nikoli pozabil.	ij
Tisto leto sem prav ob polnoči naredil na križpotju z blagoslovljeno leskovko okoli sebe
krog in čakal______.j
Nisem stal dolgo, ko vidim, da sta priša dvai možaka in začela z vso naglico podirati Smrt-! nikov kozolec. Vedel sem takoj, da bo v prihodi njem letu vihar podrl ta kozolec.
Kmalu za tem sem videl, kako so prihajali' ljudje iz Lovrenčkove hiše in nesli mrliča v črni krsti. Takoj sem vedel, da bo prihodnje leto mrlič, v tej hiši; le to mi je ostali prikrito, ali bo umrl gospodar ali bo umrla gospodinja.
Komaj mi je izginil izpred oči mrtvaški spre^ vod, že sem zagledal drugega iz Smrtnikove hiše^ tretjega iz Primaževe, a za tem četrtega iz Do-linškove hiše.
Nič kaj prijetno mi ni bilo pri srcu, ko seirf videl toliko mrtvaških sprevodov, zakaj za tako malo vas mi je bile malo prevoč mrličsv v enem letu. Bog zna, ali bo razsajala kolera ali kaj1 sem si mislil.	'
Nato sem videl tudi našega brdskega župnika,' ko je šel s svetim obhajilom najprej k nam, natoi k Smrtniku in k Dolinšku.	^
Videl sem tudi dve svatbi.	\
Ko sem opazoval vse te prikazni, je udarila v brdskem zvoniku ura tri četrt na eno.
*:No,> sem si mislil, cše Četrt ure, pa odidem* domov.)	\
Ko to premišljam, se posveti kakor v jutrujj ko začne solnce vzhajati izza Limbarške gore^ In kaj vidim? Na naši hiši buhne na obeh plateh" iz slamnate strehe ogenj. Takoj ie bilo vse ,vs ognju, a ljudje so začeli letati okrog in kričati? vse križem...	j|
To me je čisto zmedlo. Kar so me nesle noge, jo uberem proti domu, „
Ko tako dirjam, se podita za menoj 'udi dve pošasti, druga grša od druge. Pa kako sla leteli! Pod nogami jima je bobnelo, da se je kar zemlja tresla.
Sam nisem vedel, kako in kdaj sem pridirjal do doma Sele takrat sem spoznal prevaro, da ni V resnici gorela naša hiša.
Še sedaj se čudim sam sebi, odkod sem vzel tako moč: zaletel sem se kar v zaprta vežna vrata in že sem bil v veži. V strahu in trepetu sem čakal v hiši domačih, ki so odšli k polnoč-nici na Brdo.
Tisti dve grozni pošasti pa, ki sta drveli za menoj, sta še tulili zunaj do ene ure.
Od tistega časa nisem šel nikdar več v ris na sveti večer.
Prikazni, ki sem jih videl, so se tisto leto vse uresničile.
Smrtnikov kozolec je podrl vihar po svetem Jakobu, ko je bilo polno žita v njem. Razsajale so tudi koze; umrl je za njimi stari Lovrenček, pri Smrtniku starejši sin, pri Primažu pa kar trije otroci. A Dolinška je v gozdu oplazila smreka, k: so jo sekali, da je kmalu nato izdihnil.
Hudo je bilo tisto leto. Gospod župnik so kar po večkrat v tednu priš»i obhajat, ko so ljudje 111 rli za kozami. Tudi dve svatbi smo imeli: oino-žili sta se Primažo^o dekle in Smrtnikova dekla. Pri nas pa je prav koncem pasjih dni treščilo v kozolec, ki je do tal pogorel. Hišo pa smo komaj rešili.
Skrivnostni tujec.
V Spodnjih Praprečah je pred kakimi 70 leti stalo še Rihiarjevo domovanje uedaleč od Pozni-čevih. Kakor skoro vsi Praprečani je bil tudi Rihtar voznik, ki je vozaril s svojimi konji notri do Trsta, na drugi strani pa do Maribora. Voznikom se je prav dobro godilo; zaslužek je bil dober, zatorej ni bilo nič čudnega, če so bili ti vozniki večinoma vajeni dobrega življenja. Pa tudi posehno tankovestni niso bili, saj so celo ob postnih dneh jedli meso.
Tako je ta Rihtar privozaril s svojimi konji neki sveti večer domov.
Žena mu je prinesla običajno mrzlo postno jed, kuhano suho sadje in fižol, a možak, ki je bil nekoliko vinjen, ukaže ženi, naj mu prinese pečenih krvavih klobas.
Kajpak se je žena temu uprla, Rihtar pa je. odšel sam v čuninato, si naiezal prekatnega mesa in to večerjal.
Opolnoči so odšli vsi drugi v cerkev na Brdo, a on je sam ostal doma. Na mizi je gorela le-ščerba, gospodar pa se je vlegel na toplo peč in zaspal.
Iz spanja na topli peči je Rihtarja kmalu predramita trda hcja po hiši. Gospodar se dvigne, da vidi, kdo je neki prišel.
Ob slabem svitu leščerbe je videl čudnega tujca, ki je bil zavit v siv plašč in tako suh ter grozen, da je Rihtarja po vsem telesu streslo.
Skrivnostni tujec je brez vsake besede sedel na klop k topli peči in zda' pa zdaj pogledal
Rihtarja na peči. Kolikorkrat ga je pogledal, tem bolj strahoten je postajal njegov strogi suhi obraz.
Čeprav je bil Rihtar na topli peči, ga je zaradi strahu vedno huje spreletaval mraz. Želel si je na vso moč, da bi se domači že skoro vrnili iz cerkve.
Ko se je z Brda začulo ubrano potrkavanje. kar je bilo znamenje, da je minila polnočnica in da se vračajo ljudje vsak na svoj dom, ja tujec pri peči vstal, se okrenil proti vratom in komaj slišno izpregovoril: «Posti se zapovedane postne dni!»
Po teh besedah je izginil, ne da bi bilo čuti kako stopinjo ali odpiranje hišnih vrat.
Rihtar ni potem dolgo živel; kar hirati je začel in pomladi, preden je drevje ozelenelo, je umrl.
O siroti Matičku.
Na desni plati Lukovice, komaj dober četrt ure v stran, je precej visok grič, na njem pa starodavna gradiška cerkvica svete Marjete. Ob vznožju grička na južnovzhodni plali je vas Gradiše.
Poprejšnje čase, ko so naši predniki še bolj pasli živino, so imeli vsi gruntarji pastirje.
Tako je pri bogatem Capudri! bil za pastirja Matiček.
Ta Matiček je bil velika sirota. Komaj 15 let mu je bilo. ko niu je umrla mati, a oče je že prej zapustil solzno dolino. Njegovi starši so bili veliki siromaki, niso imeli svoje h.še, ampak so gostovali. Tako je ostal ubogi Matiček sam, čisto sam. ■ 1 •. ■■, ..-■;■	fs <o< ,
Ko je pasel živino, je dostikrat močil svoj kruhek s solzami in vzdihoval:
«Ljubi Bog, zakaj sem tako sam na tej božji, zemlji!	■ -,	.	M
Nekega svetega! večera se je podal Matiček okrcg ene ure k počitku na svojo borno posteljo v hlev k svoji živini. Preden je zaspal, je vzdihnil: sLjubi Jezus, ki si se rodil na ta večer, pomagaj mi!»
Ko je zaspal, je imel čudne sanje. Kakor po navadi je pasel svojo živino, krave in ovčice ter jedel svoj kruh. Kar pride k njemu prijazen gospod in ga povabi, naj gre z njim
Matiček mu je sledil, pa sta prišla k gradiški cerkvici, kjer sta zavila v gozd. Pri debeli bukvi pa se ta gosprd ustavi in reče Matičku:
«Ker si siromak, a pošten, ti povam, da je tukaj zakopan zaklad. Svoje čase je stal tu grad; sedaj se vidi le še nekaj kamenja.*
Ko se je Matiček zjutraj prebudil, je razmišljal o teh sanjah, pa si je rekel: «Sanje so le sanje, a drugega mč.»
Minilo je za tem več dni, ko so se Matičku sanje ponovile. Tisti gospod se niu je znova prikazal in mu rekel:
«Zakaj me nočeš ubogati, da bi b;l srečen?> Sedaj pa ni več premišljeval; vzel je kramp in lopato, pa odšel kopat na isto mesto.
Bližnji kmet Šlefe se mu je smejal in govoril: <Pri moji kokoši, Matiček, ali si prišel kopat zaklad, in kar podnevi?*
Matiček ni dolgo kopal, pa je prišel do male železne skrinjice; razbil jo je in iz nje so se vsuli rumeni cekini.
Matiček ni več služil, kupil si je kmetijo, se kmalu oženil in postal vzoren gospodar.
Anton Straža-.


Vam bodo prinesle
anje
srečke drž. razred, loterije
ze
Naročite jih pravočasno! Zre
7. januarja 1C29
Zadružna hranilnica r. z. t o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19
Svetoiaočni tat
Cogodbica v lanski sveti noči.
Skoro bo preteklo leto, ko se je pripetil pri kmetu Jurčniku v Zgornji vasi čuden in smešen dogodek.
Jurčuikov sosed Gabrinov Jaka je bil strasten tat. Ze v svoji otroški mladosti je izmaknil, kar se je le dalo. Po vsej vasi je vedel za vsako kurje gnezdo in izvlekel iz njega poslednje jajce, če se mu je le nudiia prilika. Za delo mu ni bilo. Pomladi se je kiatil po goščavah za ptičjimi gnezdi, poleti in jeseni za sadjem, pozimi pa je lovil dihurje in drugo divjačino, ki jo je kradel lovcem in potem prodajal kože.
Ko pa je malo odrasel, je postal tako zvit tat, da mu ni bilo para v tren jkolicah. Kakor mu že v otroških letih ni bilo :a delo, tako mu je delo še manj dišalo, kc je odrasel.
Liudje so se čudil: njegovemu življenju. Imel je čedno obleko, dovolj hrane in tudi dovolj denarja. Cele dneve je pohajal po vasi, ne da bi se lotil kakšnega oprali'a.
Delal se je .ako poŠt mega in pravičnega, da si je marsikdo irisl;l o njem res le najbolje. Ker pa je tu in tam po vasi zmanjkalo pri enem kmetu kokoši, pri drugem iz kašče zrnja, pri tretjem zopet denarja, so vendarle začeli sumiti. Če so mu pa hoteli priti na sled, so morali popolnoma molčati.
" Ko jabolko dozori, pade z drevesa. Tako se je zgodilo tudi z našim Jakom. Bilo je nekaj dni pred lanskim božičem. Kmet Jurčnik si je zaklal debelega prašiča. Ker ie bil Jaku pri birmi za botra, ga je povabil na kosilo. Jaka je potem na večer pomagal spravljati slanino na podstrešje. Tukaj si' je Jaka v«e natanko ogledal, kako bi mogel priti do tega debelega plašča. Najlepša prilika se mu je ponudila na sveto noč, ko ljudje odidejo k polnočnieam. Vedel je, da gospodar Jurčnik in vsa njegova družina razen babice odide v cerkev, kar se je tudi zgodilo.
Težko je čakal Jaka ure, da bi izvršil svoj načrt. Skril se je pod skedenjski pod in mirno čakal. Ko se mu je zdelo popolnoma varno, je zlezel iz skrivališča, vzel lestvo, ki je segala prav do podstrešnega okna, ter splezal skozi okno na podstrešje.
Tam ni premišljal dolgo. Popadel je slanino in jo naravnal po sebi kakor suknjo. Vendar pa se je s tem delom tako dolge motil, da je minila polnočnica. Ljudje so se v trumah vsuli iz cerkve. Ze je zaslišal šum in vrišč prihajajočih ljudi. Hitro se je spustil skozi okno z oblečeno slanino po lestvi.
Ko je stopil skozi okno na drugi klin, mu je spodrsnile, nogi sta se mu zataknili med klini, omahnil je in obvisel kakor ptiček na limanici. Slanino je imel oblečeno kakor kožuh. Na podstrešju si jo je z vrvjo prav trdno opasal, da bi ga nihče ne zalotil, če bi ga srečal v temi.
Ker je držala cesta mimo Jurčnikove hiše, se je v nekaj minutah pojavilo vse polno ljudi okoli visečega nesrečnika. Vsi so imeli sveti1j'<-e v rokah. Vsak je posvetil visečemu tatu v obraz.
Ljudje so zagnali tak vrišč, kakor bi bila vsa vas v plamerih. Nekateri so se smejali, drugi kleli, tretji so zopet modrovali, da je prav, če je enkrat zrela hruška padla z veje.
V tem je prišel domov tudi gospodar Jurčnik in zakričal na Jako: <Ali se nisi oni dan nažrl? Zdai si prišel še po slanino!*
Mnogo je prestal Jaka to noč. Vsa vas je bila skupaj, ko je Jurčnik rešil tahi in ga zvezanega odrmal v hišo, iz katere ga je druge?a dne izročil orožnikom. Na sv. Štefana pa so odvedli orožniki Jako na sodišče. Po dosluženi kazni ie Jaka od same sramote izginil, da nihče ni vedel. kam.
Matija Belec Bolfanski.
Prerokovanja za prihodnje leto
Franciji obetajo preroki večinoma lepe čase — Anglijo bodo obiskale hude težave; smrt člana angleške kraljevske rodbine — Ruski boljševizem bo padel — Iznašli bodo serum proti jetiki — Za našo državo pa prerokujemo mi, da se bo rešila sedanjega režima
Staro leto, ki je bilo v znamenju velikih pri-rodnih nesreč in burnih dogodkov, se bliža koncu. Preroki vseh narodov že prerokujejo bodočnost za prihodnje leta Največ se seveda pečajo z usodo večjih narodov in zanimajo se zlasti za Ameriko, Anglijo, Rusijo, Francijo in Nemčijo. Nekatera prerokovanja so zabavna, druga zanimiva, tretja smešna. Večina prerokov pravi, da leto 1929. ne bo tako katastrofalno, kakor je bilo letošnje, vendar se pa obeta človeštvu več velikih nesreč.	|
Sloviti nemški prerok Hoffmann se v prvi vrsti peča s Francijo. Po njegovem mnenju je I položaj Poincarčjeve vlade zelo čvrst. Gospo-' darski položaj Francije se bo zboljšal in Francija bo svoj vpliv v zunanjem svetu povečala ter bo skušala pritegniti Bolgarijo v krog Male AntanteJ Sploh bo leto 1929. za Francijo v splošnem zelo ugodno. Hcffmann se peča tudi z Anglijo, kateri baje pretijo prihodnje leto vojna in težki notranji nemiri. Tudi umrljivost bo zelo velika. Poplave in druge katastrofe bodo zahtevale mnogo žrtev.1 Drugi nemški prerok Grimm je drugačnega mnenja. On prorokuje težke politične zapletljaje, ki bodo spravili Francijo v nevšcčen gospodarski položaj. Franciji se obetajo resni notranji nemiri, ki bodo njeni zunanji trgovini zelo škod&vali. Tudi v zunanji politiki ne bo imela posebne sreče. Po Grimmovem mnenju napovedujejo zvezde, iz katerih razbirajo ti modrijani svoje preroške besede, tudi državni prevrat v Rusiji, kjer bo boljševikom odklenkalo. Carizem, ki ima še vedno mnogo prijateljev in močno zaslombo med ljudstvom, bo prišel baje zopet na krmilo. Češkoslovaški napoveduje Grimm več težkih katastrof, zlasti gledaliških požarov.
Ti preroki običajno vidijo vse črno, samo Francoz Abel prerokuje vse lepo. Abel napoveduje Franciji srečno leto in pravi, da bo zlasti na polju izumov dosegla velike uspehe. Največji uspeh bo izum padala, ki ne bo nikoli odpovedalo in s katerim se ne bo rešil samo letalec, marveč bo tudi letalo lahko nepoškodovano pristalo.1 Drugo važno odkritje bo serum proti jetiki, ki vkljub vsem naporom še ni bil odkrit. Tudi Abel je mnenja, da si bo francoski ministrski predsed-
nik svoj položaj utrdil. Odnošaji med Nemčijo in Francijo bodo prijateljski. Poincarč bo celo po-setil Berlin. Nemčija bo na gospodarskem polju dosegla velike uspehe. Razpravljalo se bo tudi o bivših nemških kolonijah, ne da bi prišlo do sporazuma. Anglija bo doživela dve težki katastrofi: potop ogromnega parnika, ki bo celo zasenčil katastrofo «Titanica» in velikansko rudniško eksplozijo, pri kateri bo več tisoč človeških žrtev. V Indiji bo nastal manjši upor, ki pa ne bo delal Angliji hudih preglavic. Umrl bo član kraljevske rodbine.
Prerokovanja ameriških prerokov se nanašajo predvsem na gospodarstvo. Tako napoveduje sloviti prerok iz zvezd Ree, ki je baje že za letošnje leto točno napovedal več borznih katastrof, tudi za prihodnje leto več borznih polomov. Kritičen teden za newyorško brozo bo predvsem tretji v maju in zadnji v septembru. V začetku julija bo polom na pariški borzi, sredi decembra na londonski, v februarju na berlinski, v začetku oktobra pa na dunajski. Dotaknil se je tudi za-brane uživanja alkohola in meni, da bo borba za zabrano in proti njej prihodnje leto še ostrejša.
Precej brezobziren je prerok Whitcomb, ki napoveduje Lindbergu hudo nesrečo, pri kateri si bo komaj rešil življenje. Sivolasemu izumitelju Edisonu in milijonarju Rockfeilerju napoveduje smrt. V Newyorku se bo baje porušilo več hiš in bo to ena največjih katastrof, kar jih pozna Amerika. Sredi poletja bodo v Ameriki nastale razne kužne bolezni, ki bodo zahtevale mnogo človeških žrtev. Whitcomb je tudi prepričan, da se bo prihodnje leto posrečilo izstreliti na luno raketo.
Žal, se z Jugoslavijo ne peča nobeden teh prerokov. Nas bi prav zanimalo, kaj bi takšen modrijan rekel o razvoju naših razmer, ker so končno ta prerokovanja, ako odvzamemo nekaj fantazije, večinoma le premišljena sklepanja na podlagi sedanjih razmer. Upajmo, da se ne bomo zmotili, če prerokujemo, da bo prihodnje leto zmrznil kleroradikalski režim in da bo na površje prišla vlada kmetske demokracije v blagor in slavo vsega jugoslovenskega ljudstva.
Rastline v božični legendi
Kakor so služile živali, vol, osel, ptice in druge našemu Gospodu, ko je hodil po zemlji, tako nam vedo pobožne legende povedati tudi o tej in oni rastlini, ki se je veselila rojstva Zveličarjevega in mu izkazovala svojo ljubezen in vdanost.
Star cerkveni pisatelj pripoveduje o breskvi, ki se je priklonila pred Jezuščkom, ko je Marija bežala z njim v Egipt. In sloveča jeriška roža je zrasla pod nogami svete Device. Ta roža, in naj je bila še tako dolgo suha, se osveži, če jo de-nemo v vodo. Po stari ljudski veri pa se razcvete jeriška roža vedno na božični večer.
Neki pesnik iz petega stoletja pripoveduje v svoji pesnitvi, da je bila vsa dežela okoli Betle-hema ob rojstvu Zveličarjevem posuta s cvetlicami. Drug pesnik pa piše, da je, ko se je rodil božji sin, izginil ves sneg, drevje je ozelenelo, zemlja je bila polna najlepših cvetlic.
Lepa je legenda o trnovem grmu. Gospod je imel usmiljenje z divjimi trnovimi vejami, ki so mu jih sovražniki opletli okoli glave. Saj ubogi grm tega ni bil kriv, pa ga je Gospod blagoslovil. Zato cvete od tistega časa kot roža vrtnica. Ko hodi na sveti večer Jezušček po zemlji in se dotakne vrtnice, se ta razcvete v bujnem cvetju. Kdor najde to cvetje, temu prinese srečo in blagoslov v hišo.
Ta pravljica se Je sčasoma preoblikovala In pripoveduje o božičnih vrtnicah, o črnem telohu, Jd cvete ood snezom ob Božiču. .
V poznem srednjem veku so našli sporočila o jablanah, ki so cvetele in rodile na sveti večer. Ta sporočila so spomin na rajsko jabolko Adamovo. Zato imajo ponekod še dandanes navado okrasiti božično drevo z jabolki.
Že davno, preden so poznali božično drevo, so kristjani krasili svoje domove ob božičnem času s cvetjem in zelenjem. Tako govore stara sporočila. Navada prižiganja svečk na božičnem drevescu je pa znana šele okoli sto let. Vendar se nam zdi, kakor da so svečke že od nekdaj pripadale k božičnemu drevescu. Ker one so prav za prav simbol milosti in blagosti Jezuščkove.
Frančišek Asiški, veliki svetnik, je bil žalosten, ker je svet omahoval v veri. Pa je v svojem pobožnem srcu sklenil postaviti simbol, ki bi podprl omahujoče duše. Tako je postavil na sveti večer v gozdu prve jaslice. Po vsej deželi so ljudje govorili o tem in od povsod prihajali gledat te jaslice, sveti Frančišek pa je romarjem pripovedoval o betlehemskem detetu.
Nekaj o občnem zboru ZSV
Vršil se je v najlepšem sporazumu 9. t. m. v Ljubljani. Izvoljen je po večini stari odbor, predsednik ostane Martin Colarič. Ugotovilo se je, da je Zveza letos po Sloveniji odkrila 16 spomenikov in je slovensko ljudstvo darovalo v te svrhe preko pol milijona dinarjev.
Podružnice zveze, raztresene po Sloveniji, so skušale lajšati gorje najbolj bednih tovarišev, vojnih vdov in sirot. Se več bi lahko storile, če
bi jih bogatejši ljudje podpirali. Nad vse je Zvezi na srcu invalidsko vprašanje, in Zveza ne bo mirovala, dokler mariborska in ljubljanska oblast ne prevzameta v lastno oskrbo vse vojne poškodovance in seveda tudi denar, ki ga naše ljudstvo v ta namen vsako leto prispeva.
Ugotavlja se, da so vojna pokopališča ponekod še vedno skrajno zanemarjena, in to celo v krajih, kjer je silno razvit tujski promet Zaenkrat bo zveza dotične občine pismeno opozorila na njihovo dolžnost. Take občine naj posnemajo Škofja Loko, Rogaško Slatino, Devico Marijo v Polju, Srednjo vas (Ukanci), ki so kosti preminulih koncentrirale v skupno grobnico in na njej po* stavile primerne spomenike.
Ker so se nekateri zaupniki Zveze bridko pritoževali, da so rodbine mnogih siromašnih obvez* ( nikov, ki so vpoklicani na orožne vaje, docela samim sebi prepuščene brez vsake podpore, opo. zarja Zveza vse bivše vojake kakor tudi županstva na razne določbe zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, in sicer na člene 327., 328. in 330.,; ki govore o podporah rodbinam siromašnih obveznikov, služečih pri narodni vojaški sili:
Člen 327.: Zadruge ali rodbine siromašnih obveznikov dobivajo, dokler so njihovi hranitelji-obvezniki v službi pri narodni vojaški sili, od svojih občinskih oblastev podporo v denarju in naturi, zadostno za življenje, in sicer po življenskih razmerah in pogojih v dotičnein kraju. Velikost te podpore odreja za vsak poseben primer s posebnim sklepom županstvo (opštinski urad) iz svojih sredstev.
Člen 328.: Občinska oblastva morajo skrbeti za to, da v pravem času obdelajo kmetijska posestva siromašnih in samskih obveznikov, če opravljajo ti obvezniki službo pri narodni vojaški sili ob času poljskih del.
Člen 330.: Pravilno in točno dodeljevanje te podpore kakor tudi obdelovanje posestva nadzirajo v prvi vrsti sreska oblastva, v drugi vrsti pa tudi pristojne komande vojaških okrožij in divizij-skih oblasti. Za malomarno dajanje te podpore in malomarno obdelovanje posestev kakor tudi za malomarno kontroliranje tega, se kaznujejo civilna oblastva po odredbah člena 56. tega zakona, vojaška pa po 341. vojnega kazenskega zakona.
Na zboru se je dalje določilo, kdaj bodo večje prireditve Zveze, in sicer: glavni skupni sestanek na Brezjah 11. avgusta, v Petrovčah pri Celju za mariborsko oblast na Vnebohod Gospodov ter slavnostno odkritje veličastnega spomenika v Rogaški Slatini 2. junija.
Poleg tega bo tudi prihodnje leto kakih 15 odkritij v raznih krajih. Maja meseca se bo ponovila sijajna Matičičeva igra «Kalvarija» na pro* stem, ki je splošno ugajala.
Zveza rada daje članom in drugim razne po-jasnitve, tako tudi glede brezplačnega prevoza ostankov padlih vojakov iz tujine v domači kraj.
Mumija Mana
Novinar Peter Ivanovič me je sinoči v mraku obiskal in mi pripovedoval:
«— V pariškem predmestju je živel človek X imenom Forestier. Po poklicu je bil starinar. Sam prav za prav ne vem, kako sem se seznanil z njim.
Bilo je nekoč pozno zvečer, ko sva stopala pO široki ulici. Malo je govoril ta človek, in še to, kar je povedal, je vzbujalo grozo v meni.
cTorej vi ne verujete v posmrtno življenje?* <Ne>, sem mu odgovoril kratko. Stari Forestier je obstal, sklonil glavo in spačil obraz.
<Pojdite z menoj!* je rekel skoro ukazujoč«« <Še nocoj se vam bodo dvignili lasje.»
Krenila sva v stranske polzasenčene ulice« Mesečna luč je silila vanje. Starinar > molčal skoro vso pot, le enkrat je spotoma obstal in povesil oči.	ij <Ko prestopite prag v grobnici mumije Mane, dvignite levico in položite desnico na prsi v znak spoštovanja.*
<Kdo je Mana?*"
<Clovek, ki ne more umreti. Človek, po rodu Egipčan, ki leži že dolgih 2600 let kot muuniia jfe
mati tudi oblastva. Ko se je zmračilo, je prikorakala do starinarja komisija z nalogom, da prouči to tajno narave. Tudi novinarjev ni primanjkovalo in med vsemi sem bil na žalost tudi jaz. Prosili smo starinarja, naj bi nas popeljal v grobnico skrivnosti.
cVečerjo kuha>, se je namuznil starinar. Mi smo se spogledali. Potem, ko je Forestier zapazil med gručo tudi mene, je pristopil korak naprej: cOprostite, dragi prijatelj, danes moja žena nima časa. Pravi, da ji je že sinoči bilo dolgčas v tej rakvi. Hvala vam za reklamo.*
rakvi in ne more umreti*, je ponavljal s tihim glasom starinar.
Pet minut kesneje sem se sklonil pod obokanim vhodom v podzemlju in stopil za starinar-jem. Vlažen vzduh mi je legel na prsi. Skozi malo odprtino je sijala bleda mesečina in obsevala v rakvi polzastrto počrnelo lice. Foiestier se je globoko priklonil; tudi jaz sem z vsem spoštovanjem izvršil pozdrav.
Nisem strahopeten človek, je nadaljeval novinar Ivanovič, toda takrat me je ob pogledu na strahoten obraz spreletelo po vsem životu. Postalo me je strah, strah kakor malega otroka. Najraje bi bil pobegnil. Že sem se oziral proti izhodu, ki pa je bil zaprt...
Peter Ivanovič se je zamislil, se stresel in umolknil. Tudi mene je zazeblo. Na palcu desne noge sem začutil mraz, ki mi je lezel po telesu navzgor, dokler ni prilezel do srca in mi ga v neki grozi stisnil.
«In potem?* sem vprašal radovedno.
Peter Ivanovič je uprl svoje oči v moje in nadaljeval:
—	Ojunačil sem se. Zbral sem vse moči, kar sem jih še imel, in sem stopi) korak naprej. Starinar se je sklonil skoro do mrtvega, od lune obžarjenega obraza in nerazumljivo mrmral. Zdi se mi, da je molil. Gledal sem z odprtimi očmi in sem videl, kako se je mrtvecu vračalo življenje. O, groza, naenkrat sem postal trd kamen. Mumija Mana je pričela dvigati trepalnice. Nemo je strmela predse, kakor bi pač strmel človek, ako bi se prebudil po tisočih letih v svojem grobu. Še danes ga vidim. Imel je osteklenele, a lepo modre oči. Vražji siarinar pa še ni miroval. Počasi je stegoval roke proti mrtvecu, strmel v njegove oči in ga oživljal bolj in bolj. Hotel sem zbežati, toda nisem mogel. Bil sem živ kip. Prav v tistem trenutku je pričel mrtvec, ki je bil ovit v belo haljo, posejano s hieroglifi, usiajati iz rakve. Starinar pa, dedec stari, še ni odnehal, dokler ni mumija Mana popolnoma ustala. Jaz sem imel lase pokoncu. Mrtvec se mi je bližal, jaz sem se sesedel. Sedel sem v posodo, napolnjeno z vodo, in sem obsedel v njej kakor mrtev. Ko je starinar uvidel, da sem že popolnoma uničen in da torej popolnoma verujem v posmrtno življenje, tedaj se je oprezno dotaknil mriveca in ga s pomočjo molitve zopet spravil v rakev. Potem je potegnil mene iz vode in me brez besede odvedel iz grobnice. Trepetal sem od groze in mraza.
«Ali sedaj verujete v posmrtno življenje?* je dejal s komaj vidnim smehljajem.
cVerujem*, sem mu priznal, in noge so mi klecale.
<Nikomur še nisem izdal te skrivnosti narave*, je starinar potem zresnil obraz. <Vi, Peter Ivanovič, ste prvi iu edini, ki veste za to. Prosim vas, ne obesite te stvari na veliki zvon, da se duh Mane ne maščuje za to izdajstvo nad menoj samim.*
Potem sem odšel s r^ v-no glavo in strah me je bilo.
«In potem?* sem	il po kratkem
molku.
—	Nu, saj veš, kaj je noviuarski poklic! Molčati nisem mogel. Vso noč je stala pred menoj skrivnostna mumija Mana. Šel sem in sem napisal dolgo kolono z velikim naslovom v naš zjutraj izhajajoči dnevnik. Naslednje jutro je v Parizu završalo. Na stotine ljudi je hitelo k skrivnostnemu starinarju. Vsakdo si je hotel kupiti pri njem to ali ono stvar. Tako se je zgodilo, da so ogromne gruče ljudi pokupile do dvanajste ure prav vse, kar je imel skrivnostni starinar v svoji, sicer obilni zalogi. Forestier je prav dobro vedel, da je svojo skrivnost pokazal pravemu človeku, ki mu je v tako kratkem času poskrbel za toliko reklamo. Zadovoljno si je mož mel roke. Toliko kakor ta dan že ni prodal dve leti.
' In sedaj pride najzanimivejši del, je dejal Peter Ivanovič in se z milejšim pogledom uprl v moje oči: Proti večeru islega dne, ko so ljudje pokupili pri znamenitem starinarju vso starino, 60 se za skrivnostno mumijo Mano pričela zani-
<V grobnico?* je ponovil Forestier. dzvolite, prosim!* Stegnil je desnico in nam odprl težka vrata. In smo šli in smo našli rakev — prazno.
«Kje imate mumijo Mano?* je vprašal član komisije.
Za «Domovino» nabirati nove naročnike in naročnice ni baš težavna reč, ker je «Doinovina» znana po vsej Sloveniji kot najboljši slovenski tednik.
Malo prizadevanja pa je vendarle treba, ker naši nasprotniki delujejo proti njej z vso silo. Nasprotniki vedo, kako je »Domovina* splošno priljubljena zaradi svoje zabavne in poučne vsebine. pa skušajo njeno širjenje ovirati z vsemi sredstvi, ki si jih morejo izmisliti.
Vse to naj Vas ne moti! Kdor je naš prijatelj ali naša prijateljica, bo brez strahu delal za svoj Hst in pridobil najmanj enega novega naročnika.
Za one pa, ki se bodo izkazali kot najmarlji-vejši nabiralci,
razpisujemo deset nagrad v knjigah: I. nagrada 5 knjig, II. 4, III. 3, IV. 2 in ostale po ena knjiga.
Zagreb. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem bralcem in bralkam «Do-movine* slovenski vojaki 53. pehotnega polka v Zagrebu: Anton Hanžič, Josip Žnidarčič, Ignac Vrabič, Anton Muhič.
Virovitica. Virovitiški Slovenci pošiljamo božične pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam, osobito pa mestinjskim kopitarjem: delovodja Jožef Šafranik, preddelavca Fianc Kozjan in Valentin Križnik, s;rugarji: Jožef in Anton Grob in ter Jožef Pungeršek, brusačice: Matilda Her-nausova, Anica Cverlejeva, Leopoldina Kozja-nova in Ljubica Grobinova.
šibenik. Gojenci brodarske podoficirske šole v Šibeniku, mornarji I. razreda, želijo vsem znancem, prijateljem in staršem, posebno pa našim slovenskim dekletom, vesele božične praznike in srečno novo leto: Julij Govekar (Žiri), Milan Spreitzer, Viktor Kordiš. Zvonko Kovačič, Samo Koler (Ljubljana), Jakob Kenk (Vrhnika), Andrej Baldei man, Radko Zabukovec (Škofja Loka), Ignac Brvar (Trojane), Vinko Kastelič (Kresnice), Štefan Horvatj (Murska Sobota), Ivo Majnik (Rajhenburg), Slavko Gorjup (Trbovlje), Franjo Lukašček, Konrad Malgaj, Oskar Jebič (Celje), Hinko Ziherl (Zalog), Stanko Goltnik (Mozirje), Franjo Štromajer (Hoče), Stanko Alatič (Ljutomer), Franjo Penko, Harold Korošec, Rudolf Sigulin, Milan Stopar (Maribor).
Split. Vesele božične praznike želijo slovenski fantje, služeči pri 54. pehotnem polku v Splitu, vsem, Valcem in bralkam «Domovine», posebno pa uRitom in dekletom: kaplari: Norbert Drago-vič (Celje), Ivan Klemenčič (Novo mesto), Franc Dolščak (Goli pri Igu), Ivan Debeljak (Dvorska vas pri Velikih Laščah), Jc-ško Lečnik (Teharje), Jernej Zupan (Podboršt), Rudolf Magdaleni (Slivnica), Ivan Camloh (Boštanj), Joško Kaplan (Velike Lašče), Ivan in Leopold Znidaršič (Višnja gora), Avgust Klemen, Ernest Turenšek, Tone Sajevec. Jože Butara, Vinko Žagar, Jernej Medve-šek (Trbovlje). Franc Oštir (Dob pri Hrastniku), Filip Janežič (Gaberje), Rudolf Vidmar (Krmelj). Miloš Novakovič (Osredci), Anton Rus (Loka pri
Kakor bi jih naprosil, so tedaj vsi obviseli v mojih očeh in se mi od srca zasmejali. Jaz sem postal od presenečenja rdeč ko puran in sem jo koj odkuril. Potem nisem pretkanca videl nikoli več.	Adam Milkovič.
Kdor bo nabral največ novih naročnikov, bo dotil prvo nagrado in tako naprej. Pogoj pa ie, da vsak teh novih naročnikov plača vsaj polletno naročnino. Če dobite le naročnike, ki ne plačajo takoj, nam jih tudi pošljite, vendar pa se ti pri naši tekmi za nagrade ne bodo uvaževali. Naročnino, ki jo zberete, pošljite po položnici in nam obenem pošljite točne naslove novih naročnikov v pismu.
Nagrade se bodo razdelile v začetku februarja.
V prvi številki februarja bomo objavili imena nagrajenih nabiralcev ter bomo navedli več knjig, od katerih si bo lahko vsak nagrajeni nabiralec odbral toliko, kolikor mu jih pripada po nagradi.
Sedaj ob praznikih lahko pridobite celo vrsto novih »Domovinarjev* in »Domovinaric*. Na delo za našo in Vašo »Domovino* 1
Zidanem mostu), Franc Jamšek (Št. Lambert), Ignac Praprotnik (Št. Janž).
Mostar. Vsem čitateljem našega lista želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto, posebno pa fantom in dekletom, slovenski fantje-vojaki, služeči v 1. bataljonu 54. pehotnega polka v Mostaru: kaplari: Franjo Kosi (Ormož), Avgust Gričnik (Radvanje), Henrik Maček (Bresternica), Miha Robnik (Ruše), Konrad Kovačič (Gornja Radgona), Matija Kan (Prekmurje), Konrad Lon-čarič (Središče ob Dravi), Jure Klokočoviik (Špi-talič), Štefan Kores (Ptuj), Anton Inkret (Celje); redovi: Jernej Kolar (Sv. Jernej), Franjo Mlakar (Rogatec), Adolf Kopčič (Maribor), Franjo Kan-drič (Velika Nedelja), Franjo Megla (Pavlovci), Hinko Strnad (Maribor), Ivan Zigert (Šmartno), Franc Osvaldič (Zetale), Ivan Opaka (Ivanjkovci), Ivan Kosi (Velika Nedelja).
Zemun. Vesele božične praznike želimo vsem veselim dekletom, fantom in znancem podoficirji in vojaki iz konjičke škole Zemun: narednik Oton Zajec, podnarednika Rudolf Škvorc iu Hubert Lužnik, redovi: Leon Šket, Alojz Jager, Albert Čas, Jurij Hojnik, Jurij Špehar, Franc Škof in Franc Babič.
Beograd. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem slovenskim dekletom in fantom slovenski fantje iz kraljeve garde: Adolf Valentinčič, Edo Rakoš, Stanko Berčič, Karel Kunstler (Ljubljana), Joško Tomšič (Šiška), Miroslav Loboda (Vič), Ivan Štrukelj (ŠL Vid nad Ljubljano), Friderik Zekar (Celje), Miroslav Musil (Dobrna), Marjan Engelman (Kranj), Karel Iskra (Lesce), Janez Pušavc (Kamnik), Drago Bernard (Novo mesto), Anton Sirnik (Gramelje), Ludovik Vilman (Jesenice), Vlado Tom (Trojane), Janez Orlovič (Pragersko).
Sarajevo. Slovenski fantje, podčastniki, služeči v šoli rezervnih oficirjev v Sarajevu, pošiljamo staršem, sestram in bratom, sorodnikom, prijateljem, znancem in čitateljem sDomovme* najlepše pozdrave ter jim želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Albin Germ (Ormož), Alojz
Vsi na delo za ^Domovino"
Lepa darila za najmarljivejše nabiralce novih naročnikov
Božični pozdravi naših fantov - vojakov in naših rojakov iz tujine
Stržinar (Ljubljana), Alojz Bernat, Anton Furek I (Ptujska gora), Blaž Kralj (Tržič), Jakob Foršt- | nerič (Ptujska gora), Rudolf Pavletič (Trst) in 1 Stanko Kocjančič (Ljubljana).	. •	I
Nevesinje. Prav zabavne božične praznike in t srečno novo leto želijo slovenski fantje, služeči 1 pri 32. pehotnem polku v Nevesinju vsem čita- 1 teljem in čitateljicam <Domovine», zlasti staršem, bratom, sestram, fantom, posebno pa de- j kletom: Josip Zagajšek, Jurij Močnik, Štefan ] Koštomaj, Vincenc Zajko, Alojzij Oset, Jernej j Rezar, Karel Fidler, Avgust Fidler (vsi iz Št Ju- ] rija ob južni železnici), Josip Štante, Štefan Sa- ] mec, Mihael Bincl, Viktor Graber, Martin Jese- ; nik, Matevž Vodovnik, Avgust Fidler, Franc Mir-nik, Josip Prevaršek (vsi iz okolice Vojnika pri j Celju), Albert Zeleznik, Adolf Švegler (Celje), j Josip Koritnik, Jernej Medvešek, Ludovik Kon- , čina (Trbovlje), Alojz Rakovnik, Ignac Novačan (Nova cerkev), Ludovik Lenič, Janez Zidanšek j (Dramlje pri Sv. Juriju ob južni železnici), Josip , Veber (Vrbje pri Žalcu), Mihael Gabršek, Franjo i Tratnik (Griže), Alojzij Cestnik (Sv. Pavel pri Preboldu), Adolf Jezernik (Gornja Ponikva), Ivan Brodnik (Sv. Ilj), Konrad Okoren (Školja vas), Anton Blažič (Dobrna), Martin Počaj (Sv. Pavel), Jurij Felicijan (Dobrna), Martin Kraper (Gornji Dolič), Janez Štajner (Petrovče), Peter Pevec (Sv. Vid pri Lukovici), Josip Mak (Gotovlje), Anton Zelič (Kalobje).
Bogovina pri Boljevcu (Srbija). Vesele božične praznike želijo slovenski rudarji v Srbiji vsem slovenskim fantom in dekletom, da bi jih še mnogo let zdravi in veseli doživeli: Franc Škor-janc, Ivan Mrak, Miha Polutnik, Anton Pislak, Martin Mlakar, Franc Furman, Vinko Knez, Jakob Volovšek, Ivan Pucel, Pavle Pistotn k, Ivan Strnad, Andrej Strnad, Alojzij Strnad, Franc Drobne, Franc Potočnik, Miha Cepin, Franc Vaj-dič, Franc Samec, Vinko Trinkaus, Andrej Pan-gerl, Franc Metličar, Franc Grobin; Matija Ko-delič, Ivan Janžek, Jakob Sovič, Franc Hudič, Štefan Hudič, Martin Anderlič, Franc Dobršek, Ivan Novak, Martin Junež, Franc Kumpergar, Franc Vršaj, Anton Lubej, Avgust Fajs, Franc Gajšek, Ivan Gajšek, Ant n Mendek, Franc Se-nica, Franc Sajevec. Ivan Kočnik. Franc Romih, Ivan Topleh, Ivan Zaje, Drago Peličan, Anton Jelenski, Ivan Jagodič, Franc Rednak, Ivan Kuhar, Franc Harinski. Anton Klun, Franc Trunkel, Boris Cvetkovič, Franc Gobic, Alojzij Benko, Matija Mlinarič, Ivan Vrbašek.
Preseka (Srbija). Slovenski fanlje orožniki, v službi v južnem delu naše države, žele srečne in vesele božične praznike svojim staršem, sorodnikom, prijateljem, znancem, zlasti pa slovenskim dekletom: Franjo Klemenčič (Zihtava), Alojzij Grebene (Turjak), Alojzij Lavriha (Velika loka), Jakob Šolar, Pavel Kos (Krško), Franc Zupane (Rajhenburg), Franc Stepišnik (Trnovlje), Anton Baumgartner, Anton Poberaj, Franc Florjančič, Jakob Svet, Ivan Herček in Franc Telban.
Zaječar (Srbija). Slovenski fantje, služeči v 20. artiljerijskem polku, želijo slovenskim rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto: Pavle Kobe (Jelenja vas), Jožef Jakša (Črnomelj), Ciril Budja (Mala nedelja), Alojz Šijanec (Sv. Jurij ob Ščavnici), Alojz Rakuša (Sv. Tomaž pri Ormožu), Friderik Kocbek (Sv. Benedikt v Slovenskih goricah), Štefan Džerek (Prekmurje) in Ludovik Ritoper (Prekmurje).
Bitolj. Mnogo zabave in veselja ob božičnih praznikih želijo vsem slovenskim fantom, dekletom in staršem slovenski fantje-vojaki 46. pehotnega polka v Bifolju (Južna Srbija): Ignac Zagorc (Trbovlje), Jože Štrus (Troščine). Ludovik Špoler (Zagorska vas), Jožef BoršiČ (Maribor), Franjo Dolganoč (Sv. Jurij ob južni železnici), Janez Birg (Areljevo), Ludovik Uršič (Sv. Rupert, Dolenjsko), Franjo Brilli (Blar.ca), Franjo Drobnič (Št. Janž, Dolenjsko), Anton Papež (Št. Janž, Dolenjsko), Ludovik Krevelj (Blanca), Franjo Cverle (Sv. Lenart nad Laškim). Rudolf Meteljko (Sevnica), Franjo Velenci (Velenie), Franjo Herlab (Šoštanj), Anton Mužič (Celje), Milan Pohar tBrezje)j Matevž Zbrunter (Kamna gorica), Ivan
Nagode (Blatna Brezovica), Anton Pirmanšek	i
(Velenje), Ivan Kukovič (Sv. Jurij ob južni že-	1
leznici), Rudolf Teržan (Žalec), Franjo Avbelj	i
(Kandrše), Franjo Korošec (Rakek), kaplar Fra-	]
njo Založnik (Frankolovo), Franjo Šembro (Ra-	'
kek), Anton Birg (Moravče), Alojz Zam (Krško),	'
Franjo Prožen (Radeče), Miha Koder (Globoko),	i
Prilep (Srbija). Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo našim staršem, prijateljem in znancem, zlasti pa prekmurskim fantom ' in dekletom, prekmurski fantje, služeči pri 46. pe- : hotnem polku v Prilepu: kaplar Ludovik Kerč-mar in redovi: Ivan Snep, Josip Fillo, Ivan Sčan- ' čar, Anton Trojak.
Lintfort (Nemčija). Srčne pozdrave pošiljamo in želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto vsem čitateljem in čitateljicam <Domovine> slovenski rojaki v Lintfortu: Jernej in Marija Planko (Bukovje pri Slivnici), Franc in Marija Simonič (Plužna pri Idriji), Franc in Ana Praznik (Brunič pri Radečah), Jožef in Fanika Ambrož (Javorje pri Šmartnem), Jožefa Dernovškova (Litija), Leopold Izlaker (Čemšenik-Trojane), Ivan Zorko (Roviše), Franc Lovrinšek (Videm pri Krškem), Franc Stropnik (Škale), Neža Zupan (Rajhenburg), Pangrac in Genovefa Horjak (Trbovlje).
Hussignjr (Francija). Iz daljne Francije želimo vesele božične praznike vsem bralcem in bralkam «Domovine», posebno našim sorodnikom in znancem, Slovenci zaposleni v rudniku železne rude Godbrange - Hussignjr: Alojzij in Julija Centa (Turjak), Ivan in Jožefa Požek (Sv. Peter pod Svetimi gorami), Josip Kovačič (Dobje pri Planini), Franc in Marija Vezovišek (Rajhenburg). Delo imamo zelo težko, vendar pa si zaslužimo toliko, da lahko primerno živimo. Cilj nas vseh je, prihraniti si nekaj denarja, da se čimprej zopet vrnemo v svojo domovino.
Dornecf (Francija). Prosim Vas, g. urednik, da nam prepustite malo prostora v ljubi cDomo-vini», ki jo vsak teden težko pričakujemo, ker nam prinaša vedno mnogo novic iz naše domovine. Drugače živimo prav dobro, zaposleni smo z nakladanjem ladij. Nahajamo se v Dornecy, ki je prav prijazna vasica. Tukaj nas je malo Slovencev. Francozi nas imajo prav radi. Voščimo vsem slovenskim možem, ženam, fantom in dekletom vesele božične praznike in srečno novo leto: Josip Rožanc (Martinjek pri Rakeku), Viktor Truden (Stari trg pri Rakeku), Anton Koprivšek (Špitalič pri Kamniku) in Ivan Klemen (Špitalič pri Kamniku).
Tray le Mont (Francija). Ljuba «Domovina», ki nam prinašaš novice iz domačega kraja, daj nam malo prostora. Prisrčne pozdrave pošiljamo in voščimo vesele božične praznike in srefno novo leto vsem bralcem in bralkam <Domovine> Slovenci, zaposleni v tukajšnjih gozdovih: Edvard Turk (Novi kot), Franc Turk, Anton Veber (Babno polje), Anton Modic (Sodražica).
Montceau les Mineš (Francija). Ko so nam leta 1926. ob redukciji pri Trboveljski premogo-kopni družbi postala tla premajhna v naši ljubi Sloveniji, so nam naposled naša borza dela in razna oblastva priskrbela še dokaj dobro delo y Franciji. Majhna skupina nas Slovencev se nahaja tukaj v provinci Saone et Loire, ki pa ni tako bogata po prirodnih krasotah kakor naša lepa Slovenija: Svet je tu večinoma raven in ne pozdravljajo nas naše lepe planine s svojimi ponosnimi vrhovi in svežim zrakom. Tudi ptice nam ne pojo tistih lepih pesmic kakor tam v naši stari domovini. Pač pa nam prepevajo tukaj jutranjo pesem centralna sirena, sirene raznih lokomotiv in na tisoče divje dirjajočih avtomobilov. Kakor so nas doma pozdravljali Sveta planina, Kum in Kamniške planine, tako nas tukaj pozdravljajo veliki dimniki, iz katerih se neprestano vali gosti dim. Sadjereje, vinogradništva in živinoreje je tukaj zelo malo. Tukajšnja stanovanja tudi niso zgrajena po našem okusu. Sicer pa razmere tu niso preslabe. Delo je, seveda, naporno, saj je samo ob sebi umevno, da delo pod zemljo ni najprijetnejše. Toda po končanem delu lahko tukaj kaj boljšega zaužiješ,
tudi kapljice ne manjka. Zasluži se toliko, da čer hrano še vedno nekaj ostane. Delavcev tu včasih celo primanjkuje. Skraja se tu res ne zasluži več kakor 27 do 30 frankov, toda čez nekaj časa pa vedno več. Hrana stane rpjilično, za samca največ 11 do 12 frankov na dan. — Spoštovani gospod urednik ter vsi čitatelji in čitateljice «Do-movine»! Božični prazniki so nam zopet pred vrati. Hvala Bogu, da smo jih srečno dočakali, čeprav smo od zadnjih praznikov doživeli dosti nadlog. Upajmo, da nam bo novo leto prineslo boljše čase, zlasti tudi naši domovini, da bi se potem prepevalo po vsej Jugoslaviji: Slava Begu na višavi in mir ljudem v državi, ki so dobre volje! Končno želimo vsem čitateljem in čitateljicam «Domovine>, cenjenemu uredništvu, vsem prijateljem, sorodnikom in sotrpinom rudarjem prav srečne in vesele božične praznike, da bi jih še dolgo let obhajali in vedno čitali list cDomo-vinoj. — Karel in Valerija Trbovc.
Huntsville (Kanada). Kanada je pri nas v domovini še malo znana. Dasi mrzla, se zadnja leta jako hitro razvija, ker ima obilo rudnikov, tovarn in obširnih gozdov. V rudnikih kopljejo raznovrstno rudo, kakor nikelj, zlato, premog in drugo. Tudi tovarne so zelo različne. Jezera, ki so taka, da s parniki vozijo po njih, so bogata rib. Gozdovi so tako obširni, da jih sekajo celo leto. Spravljanje lesa je precej težko zaradi pomanjkanja potov. Večji del lesa spravijo pozimi s sanmi. Dalje proti zahodu so tri province, ki se pečajo skoro le s kmetijstvom. Tam je tudi precej mrzlo in traja kmetijska sezona v nekaterih krajih le kake tri mesece. Seveda je obdelava zemlje povsem drugačna kakor pri nas. Obdelujejo jo le s stroji. Ker je zemlja še neizčrpana, ni treba gnojiti. Ima jo pa vsak farmar mnogo, tako da so farme druga od druge oddaljene kakor pri nas v Sloveniji v nekaterih krajih vasi. Kaj pa mi? Živimo zadovoljno ter se imamo prav dobro. Tu nas je okrog 100 Jugoslovenov, med temi le malo Slovencev. V prostih urah se večkrat zberemo skupaj in katero rečemo. Kaj rade nam misli in besede hitijo čez morsko ravan. Naših prijaznih deklet nam tudi manjka. Saj je tudi tu dosti deklet, samo naša srca se ne morejo ogreti zanje, ker so preveč mehkužne. Slovenke so vse bolj prikupljive. Zato pozdravljamo vse Slovenke ter voščimo njim kakor tudi vsem ostalim čitateljem. <Domovine» ter g. uredniku vesele božične praznike in srečno novo leto: Jakob Jamnik (Mavče), Janez Šetina (Smlednik), Franc Rebolj, Ivan Habjan (Trzin), Karel Sršen (Depala vas-Trzin), Anton Sitar (Mirna), Anton Pavli (Sv. Križ pri Litiji), Jože Weiss (Metlika).	i j
Noranda (Kanada). Dovolite nam nekoliko prostora in priobčite te vrstice v priljubljeni <Doinovini>. Bližajo se božični prazniki in tudi mi Slovenci, ki se nahajamo v daljni Kanadi, so spominjamo na svoje domove in svoje prijatelje ter pošiljamo prisrčne pozdrave vsem bralkam in bralcem <Domovine>. Največ nas Slovencev je zaposlenih v tovarnah in v rudnikih. Mnogo jih je tudi, ki se držijo po velikih kanadskih gozdovih. Tu v Norandi je velik rudnik, v katerem dela poleg večjega števila Slovencev še več Hrva-, tov, tako da nas je skoro polovica Jugoslovenov.! Največje veselje nam je, kadar se zberemo sku-kaj in zapojemo lepo slovensko pesem. To je tudi edina naša zabava. Vsak izmed nas ima le željo, da bi si čim prej prihranil potrebno vsoto dolarjev in se povrnil zdrav in vesel v domovino.] Želimo vsem bralcem in bralkam «Domovine> vesel Božič in srečno novo leto: Valentin Jagodic (Sv. Lenart), Franc Grilc (Apno), Martin Novak (Poženk), Anton Kralj (Mala vas), Jožef Gran-, dovec, Janez Grandovec, Franc Zabukovec (vsi iz vasi Cesta), Pavel Babič (Bruharja vas), Franc Znidaršič (Mala vas), Janko Kostelic (Zagonca), Ivan Špolar (Podpeč), Janko Grandovec (Kom-polje), Franc Strnad (vas Cesta), Vinko Vidrih (Zdenjska vas), Jožef Vesel (Loški potok), Feliks Paper (Struge), Franc Rus (Struge), Jožef Gregorič (Višje).	fj
Winnipeg (Kanada). Srečno in veselo novo leto želimo vsem bralcem in bralkam <Domovine>J
posebno fantom in dekletom, elovenski fantje, ^bivajoči v Winnipegu (Kanada): Franc Kromar (Želimlje), Franc Verbič (Vrhnika), Josip Lovšin (Lokvica), Josip Vesel (Ribnica), Josij. Šerjak (Ljubljana), Josip Novak (Hinje), Anton Štrum-belj (Ig), Matija Otoničar (Cerknica), Anton Hren (Kompolje), Ivan Divjak (Sevnica), Viktor Špo-,rar (Podgorica), Franc Fifold (Semič), Peter Ger-sič (Semič).
k Ednionton (Kanada). Vesele božične praznike ter srečno novo leto želimo vsem bralcem in bralkam naše ljube <Domovine»: Matej Butala (Dra-gatuš), Franc Princ (Mirna peč), Anton Muhič (Ambrus), Anton Malnerič (Lokvica). — Nahajamo se daleč na severu. Zaposleni smo v gozdu in tešemo železniške prago. e. Plača je za naše težko delo gotovo premajhna. Na drugo delo pa, žal, ne moremo misliti. Tukaj je na tisoče ljudi brez dela. Te dni smo dobili lepo francosko dekle, ki nam pripravlja dobre domače jedi.
' Kanada. Vsem bralcem in bralkam «Domo-vine> pošiljamo pozdrave slovenski fantje iz mrzle Kanade, posebno našim slovenskim dekletom; obenem Vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Anten Stariha (Dragoin-Ija vas pri Metliki), Anton in Alojzij Kobetič (Črnomelj), Jakob ln Ivan Zadnik, Ivan Bosnar, Ivan Vrekar (Čatež), Josip Smolič (Trebnje), Josip Komenšek (Semič), Ivan Grubič (Vinica), Franc Zorn (Mroševo), Franc Curhalik (Mostec), Franc Smrke, Ivan Habinc (Mirna), Josip Jakoš (Št. Vid pri Stični), Josip Smrke (Mirna peč),
Josip Sladič (Mirna), Jože Trenpuš, Alojzij Malič (Vinica).
New Denver (Kanada). Bližajo se božični prazniki, katerih se vsakdo veselL Tukaj se nahajajoči Slovenci se spominjamo na našo domovino in božič, katerega smo do sedaj praznovali vsako leto doma pri svojih dragih. Zal, nas je usoda ločila. Spominjamo se domačega svetega večera in okrašenega božičnega drevesca. Tukaj imamo tudi drevesca, lepo okrašena z debelim snegom in ledom. Ko tukaj otresamo bela drevesa, nam namesto daril pada sneg na vrat. Kljub temu smo veseli, ker upamo, da bo tudi za nas prišel čas, ko bomo doma praznovali praznike. Voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom, posebno dekletom slovenski lesači: Joško Skedel (Semič), Ivan Staidunar (Severin na Kupi), Tone Krašovec (Stara Vrhnika), Jakob Benčina (Ravne-Nova vas).
Kanada. Vesele božične praznike želimo vsem slovenskim fantom in dekletom ter vsem bralcem «Domovine>: Martin Hudoklin (Vrhpolje), Rudolf Učjak (Stara vas), Ludovik Stanič (Kostanjevica), Jože Jarc (Mirna peč), Alojzij Rozman (Golobi-njek), Jože Žalec (Vinica), Štefan Raduha (Prekmurje).
Argentina. Vsem čitateljem «Domovine>, fantom in dekletem, želimo vesele božične praznike in srečno novo leto fantje Slovenci v topli deželi Argentini, ki so v službi pri žetvi pšenice: Franc Šeniea (Črnomelj), Jože Grahek (Vojna vas pri Črnomlju).
jim bilo lepo toplo v noge ta ne bi si nakopalo neprijetnih ozeblin.	Meta.
O zimski modi in oblačenju
Najvažnejšo vlogo v našem zimskem oblačenju igra brezdvomno plašč. Plašč je najpri-pravnejše oblačilo tudi za podeželsko ženstvo, že zato, ker pod njim ženska lahko ponosi stare obleke. Kar iz"damo več denarja za plašč, to pa prihranimo na drugi obleki. Vrhu tega nas nobeno oblačilo ne varuje bolje pred mrazom kakor plašč, ki nam tako lepo pokrije ves život.
Zato nosi dandanes plašč čedalje bolj tudi že naše kmečko ženstvo, predvsem mlajši rod, in tako bodo tiste debele zimske rute-ogrtačke, ki so v njih naše ženske samo prezebovale polagoma prišle čisto iz navade, izginile iz naše kmečke noše.
t Da se je naša podeželska ženska začela oblačiti po modi, to je samo prav. Znak je napredujoče kulture. Ampak kdor se oblači po modi, mora pa tudi paziti, da ne zagreši neokusnosti. Če si nabaviš plašč, moraš gledati, da si izbereš blago take barve, ki tudi res pristoja tvojemu obrazu. In plašč se mora tudi ujemati z ostalo tvojo zunanjostjo, z obleko, obutvijo in pokrl-ivalom.
Če opazujemo naša dekleta po deželi, vidimo, da so skoro vse po modi oblečene. Skoro vsaka
nosi kratka krila, moderne čeveljčke, nogavice, kožuhovino na ovratniku in rokavih plašča, k [vsemu temu pa ruto na glavi! Ruta je staromodna
P
stvar.
Če je obleka moderna, mora biti morda tudi [pokrivalo moderno. Zakaj bi torej naša kmečka
i
dekleta v nedeljo, ko gredo k maši enako oblečena kakor mestne gospodične, ne nosila enako ,tudi klobukov ali vsaj čepic. Saj je to tudi v [zdravstvenem oziru priporočljivo. Seveda je »marsikako dekle, ki bi rado nosilo klobuk, a se [sramuje, ker se boji zbadanja sovaščanov. Kakor bo se navadili na tvoje kratko krilo, na tvoje pro-izorne nogavice, tako se bodo tudi navadili na tvoj klobuček.
Če ste se odločile za mo3erne obleke, tedaj si fmislite še moderno pokrivalo: klobuk ali vsaj epico. Ne izbirajte si pa kričečih barv in našemljenih oblik!
f Moderno se obleči, ni težko, okusno se obleči, ipa že težje. Zato morate biti, kakor sem že rekla, previdne pri izberi blaga, bodisi za obleko ali za
'plašč. Obleke manj kričečih vzorcev in barv 'lahko nosimo mnogo dalje časa kakor pa kako križasto obleko, ki si jo že vsak otrok zapomni, če smo jo parkrat oblekli. 1 Ni vse, kar je moderno, za vsakega. Katera ženska si lahko kupuje dosti obleke, ta si sme privoščiti tudi kričečih barv, ker obleče dotično obleko le tu in tam. Zato pazite, kaj kupite!
Plašči so letos itak v modi bolj temne barve. 'V liniji pa so popolnoma gladki, brez gub. Rokavi so le proti zapestju bolj široki, dočim so ovratniki zelo široki in prikrojeni tako, da je vrat popolnoma zaprt in zavarovan proti mrazu.
Za obleke ie zdaj najmodernejše blago: bar-Ižun (žamet). Dobi se vseh barv, kakovosti in cen. Zato je v rabi tako zvani »pralni baržun* (ker se da prati), ki je zelo poceni in ima tudi to i prednost, da je zelo topel. V ceni ni skoro nič dražji kakor barhent, a toliko lepši in finejšl.
Baržunasta obleka pristoji vsaki ženski, mladi in stari. Zlasti pa je baržun pripraven za domače obleke.
Prav za prav se moda od lanske zime ni skoro nič izpremenila ali pa vsaj prav malo. Obleke v krilu so za kak centimeter daljše in tudi malo širje. Gornji del obleke je ostal v kroju ] isti ko lanL Nosijo še vedno ovratnike, ki so le tnalo bolj zaprti, rokavi so dolgi in proti zapestju zvončasti, v samem zapestju pa nabrani z majhno manšeto. Život (pas) je nekoliko krajši, a dolnji del obleke je krojen zvončasto in ne več toliko v gubah.
Nogavice so v modi v vseh barvah, a se morajo po barvi vedno ujemati ali z obleko, plaščem ali klobukom. ,
Naj pripomnim Še nekaj o obuvalu. Naša podeželska dekleta hodijo pozimi v cerkev tudi v tenkih čeveljčkih. Često vidiš dekleta v lakastih šolnčkih, kako gazijo sneg in blato. In potem stojijo v cerkvi s premočenimi čevlji po cele ure na mrzlem tlaku. Tako se prehladijo.
Lahki moderni čeveljčki pač niso za blato in sneg. ker propuščajo vlago. Zato naj bi naše ženske svojemu zdravju na ljubo, če že nosijo moderne čeveljčke, žrtvovale vsaj še tisti denar In si kupile za pozimi tudi snežne čevlje ali ga-loše. S tem obuvalom bi se obvarovale prvič prehlajenja, drugič varovale čevlje, tretjič pa bi
■.g. Nekaj kuharskih navodil gospodinjam
Med kuhinjskimi recepti je prinesla »Domovina« doslej že tudi dokaj receptov za različne slaščice, kjer je treba zvagati vse na deke. Mar-sikaka gospodinja pa morda nima primerne tehtnice, da bi mogla pirpraviti vse po predpisu in je v zadregi, kako bi naredila.
Zato naj navedemo tu nekoliko mer, ki odgovarjajo v dotičnih receptih predpisani teži:
Deset dek moke je toliko kakor tri zvrhane lesene žlice navadne velikosti.
Za deset dek sladkorja (stolčenega) so žlice nekoliko manj zvrhane, ker je sladkor težji od moke.
Deset dek čokolade odgovarja štirim stebričkom čokolade, kakor je navadno naprodaj v zavitkih.
Za deset dek orehov ali mandeljnov jih vzemi tri pesti.
Za maslo je nekoliko teže določiti mero po obsegu. Vzemi torej za žlico manj kakor osminko masla.
Sploh pa stvar tu ni tako silno natančna kakor pri zdravilih, in naj kuharico nič ne skrbi, ča dene kako deko več ali manj enega ali drugega, zato pecivo še ne bo pokvarjeno.
Edino pri pecilnem prašku je treba malo bolj paziti, ker če ga je preveč, pokvari okus, a če ga je premalo, se testo ne vzdigne in pecivo ostane bolj trdo. Ravnaj se po temle navodilu: Za četrt kile moke uporabi eno tretjino praška, za pol kile rroke zadostuje polovica praška, za kilo moke pa vzemi celi prašek, kakor ga dobiš v trgovini. V tej količni ne kvari okusa in zadostuje, je pecivo bolj rahlo.
Zgaga v želodcu
Če Človeka v želodcu peče in se mu kislo «gor peha», pravimo temu pojavu zgaga. Zgago dobimo, če smo si želodec pokvarili z nepravilnim hranjenjem, na primer, če na mlečnato jed povživamo sadje, ali pa tudi od kislega vina in sploh kislih jedi in pijač. Ljudje s slabotnim želodcem dobijo zgago tudi od uživanja težkih in premastnih jedi.
Proti zgagi pomaga najbolj jedilna soda. Vza-meš jo majhno žličico s časo vode. Kdor trpi velikokrat na zgagi, naj jemlje jedilno sodo vsak dan zjutraj na tešče in pa pred vsako jedjo. Kdor pa ima zgago po vsaki jedi, naj vpraša zdravnika za svet, ker ima gotovo prehlajen ali pa kako drugače pokvarjen želodec.
Če je želodec samo prehlajen, pomagajo topli obkladki. Segrej pravega vinskega jesiha v loncu, namoči vanj platneno krpo, jo ovij in kolikor moreš zdržati, toplo položi na želodec, čez ta ob-kladek pa si daj še toplo volneno ruto in se dobro zavij, da ne pride mrzel zrak blizu in si želodca še bolj ne prehladiš. Obkladke treba menjati vsake pol ure, vsaj trikrat zvečer, in ponavljati to več dni.	_
%	Za kuhinjo
Cmoki a špehom. Zreži na majhne kocke osem starih žemelj in jih polij s pol litra vrele juhe od svežega ali prekajenega svinjskega mesa, ki si ga kuhala. Zemlje pokrij za pol ure^ da se napoje, potem dodaj kakih osem dek kuhane in na kocke zrezane slanine (špeha), neko* liko drobno zrežanega zelenega" peteršilja, debelo jajce, zmešano s par žlicami mleka, in dve žlici moke. Vse dobro premešaj in naredi iz tega deset cmokov. Zakuhaj jih v vrelem osoljenem kropu, in sicer jih narahlo pokrite kuhaj dobre četrt ure. Kuhane vzemi iz vode, prereži vsakega na polovico, jih zloži v skledo, potresi z drobti-nami in zabeli z mastjo ali ocvirki. Cmoke daj kot samostojno jed na mizo, najbolje pa s kislim zeljem.
Keksi na drug način. Deni v lonec eno osmin-
kolitra mlekaj 12 dek sipe, par zrn solL 6 dek si.
rovega masla ali masti, pol deke strte jelenje soli. (Jelenja sol se dobi v lekarn-' in jo moraš streti z lesenim predmetom.) Ko se je ta zmes nekoliko segrela, jo zamesi na deski s pol kile moke. Moko deni na desko in nato stresi premešano zmes na sredino moke, v katero si poprej napravila jamico. Testo dobro zgneti, razvaljaj za pol mezinca na debelo in izrezi z modelčki različne oblike, ki jih zloži na pomazano, z moko potreseno pekačo (pleh) in peci v hudi pečici le malo časa, da zarumenijo.
Keksi za Božič. Na desko deni 30 dek moke,
14	dek sladkorja, eno veliko žlico medu, eno žlico kakava, pol kavine žličke cimta, eno debelo jajce, pol pecilnega praška in par žlic mleka ali smetane. Iz vsega naredi testo, ki ga tenko razvaljaj in razreži na zvezdice. Nato jih pokladaj na pomazano pekačo in jih počasi peci. Keksi so spočetka trdi, a se v par dneh zmehčajo. Zato treba, da jih narediš že par dni pred uporabo.
Piškoti. Deni na desko 30 dekagramov moke,
15	dekagramov stolčenega sladkorja, 14 dekagramov sirovega masla, eno jajce in še en rumenjak, čet)« kavne žličke cimta in prav toliko gvirca fe> nekoliko žbic (vse seveda drobno stolčeno). zraven pa še drobno sesekljane limonove olupke in za noževo konico jedilne sode. Iz vsega tega naredi testo za pol mezinca na debelo in izrezi z raznimi obodci piškote, ki jih naloži na pekačo, a ne prenagosto, namaži vsakega z raztepenim beljakom in jih potresi z drobno zrezanimi orehi, zmešanimi s sladkorno sipo. Nato jih peci v srednje vroči pečici, da lepo porumenijo.
Piškoti druge vrste. Vzemi en kilogram moke, pol kilograma stolčenega sladkorja, pet celih jajc, I malo vanilijinega sladkorja, eno žlico jedilne sode, I 15 dekagramov sirovega masla, eno skodelico j smetane, deni vse to na desko in dobro ugneti v: testo. Nato odreži kos testa, ga še dobro ugneti in razvaljaj za nožni hrbet na debelo, nakar izreži z obodcem razne oblike, naloži v pekačo in peci bolj počasi v primerno vroči pečici. Potem odreži zopet kos testa in zraven ugneti še preostanke od prvega z obodcem razrezanega testa. Tako po-navliaj, da porabiš vse testo. Te biškote lahko porabiš za božično drevesce, samo moraš vsakemu na sredi izrezati luknjico, preden daš peči, da ga lahko potem obesiš z nitjo na drevesce. Vza-meš lahko tudi samo polovico tega recepta, ker od te količine dobiš biškotov veliko množino.
Čokoladni kolački za božično drevesce. Tri
rumenjake, 10 dekagramov stolčenega sladkorja in 10 dekagramov sirovega masla mešaj 20 minut, nato dodaj 10 dekagramov naribane čokolade. Na desko deni četrt kilograma moke, stresi vse v moko in dobro ugneti v testo. Ko je ugneteno, izobliči testo v dolg valjanec, od katerega režeš za oreh velike koščke. Vsak košček razvaliaj z roko v klobasico, ki jo na konceh lepo združiš in stisneš skupaj, da dobiš majhen kolaček. Kolačke naloži na namazano pekačo in peci v ne prevroči pečici.
Rtnnove rezine. Naredi sneg iz dveh beljakov in mu primešaj 15 dekagramov stolčenega sladkorja, 3 rumenjake, 3 žlice ruma in 15 dekagramov moke. Vse skupaj dobro premešaj in zlij na pomazano pekačo, pa lepo razravnaj po pekači, da bo povsod enako na debelo. Nato potresi s sladkorjem in drobno zrezanimi orehi. Peci v zmerno vroči pečici. Ko je svetlo zarumer.ilo, je pečeno, na kar še toplo razreži na podolgovate rezine.
žlikrofi za juho. Četrt kile prevretih telečjih pljuč drobno sesekljaj, potem razbeli v kožici pol žlice masti. Ko je vroča, deni vanjo pol žlice drobno zrezane čebule in peteršilja ter pol žlice drobtin. Ko zarumeni, deni noter sesekljana pljuča, osoli, popopraj in duši četrt ure. Nato odstavi. Ko se ohladi, primešaj eno jajce. Nato naredi iz enega jajca in moke testo kakor za rezance (nudeljne), ga razvaljaj, nato pa z žličko zajemaj pljučka in ta nadev polagaj na testo v majhnih kupčkih, po tri prste narazen. Okrog nadeva namaži testo z jajcem, prazno testo pa zapogni čez kupček nadeva. Ob robu stisni skupaj, nakar izreži polkroge z obodcem za krofe. Tako nadaljuj,
Kako bom ozdravel in postal
sposoben za delo?
Kako se iznebim nervoznosti?
To strašno vprašanje, ki zveni kakor obupen klic, prihaja iz ust tisočev in tiso-čev nesrečnih. Slabi živci so dandanes najbolj razširjena bolezen na kulturnem svetu, skoraj da bi jo lahko imenovali kulturno bolezen. Dražljiva slabost živčevja se pojavlja od dne do dne boli, čim težji je boj za obstanek in postaja bivanje vedno težje in bojevitejše. Kako različni so poiavi omenjene bolezni! Običajni pritisk v glavi kakor splošni glavobol, zapuščanje spomina, oteženje mišljenja, razburjanje omahljivosti, nerazpoloženja, vsiljene misli, vrtoglavost. nerazpoloženje za duševno in telesno delo, brezspanje, odliudenost. strah pred vsem, celo pred lastno odločbo za najlažja opravila, nezmožnost za hoio, stanje itd., občutki strahu, postanejo lahko strašni.
«.Iaz ne moreni dobiti
duševnega mini.»
Misli mi rojijo po glavi. Tako tožijo mnogi. Razmišljanje, malomarnost v službi, nesigurnost v govoru, pomanjkljivost pri pisanju, tresenje udov, težkoče v črevesju, v želodcu in pri prebavi, zaprtje, zbadanje. zasta-janje krvi, valovanje krvi, kronično mrzle noge. srčni napadi, stiskanje srca, pomanjkanje sape, nervozna mrzlica, hitro zardčenje in pobledenje itd.
AH si lahko odoomoremo?
Ako hočemo to preprečiti in pomagati proti tej bolezni, moramo najprej ojačiti svojo voljo, pomanjkanje energije in brez volje so glavni povzročitelji življenske nesreče.
Odprimo oči.
Pred seboj vidimo nebroj uničenih eksistenc, ki so podlegle svoji brezvolji. Slabi, omahljivi značaji so podobni vetrnici, ki jo obrne vsaka sapica. Nešteto zdravil se ponuja živčno bolnim, in priznati je treba, da so med njimi mnoga, ki meje že na zlorabo, in vendar je nešteto potov, ki vodijo k zdravju.
Ne bodite nehvaležni
naravi, ki nam s pomočjo znanosti in kemije ponuja sredstva, ki pomagajo in ki so zares hekaj vredna, ker nas krepe in zdravijo. Eden izmed teh darov milostne prlrode je
pristni Kola-Lecithin.
Ta poživlja, dviga veselje do dela ln življenja In je najboljša hrana živcem in možganom, čisti kri, pomlajuje, poživlja veselje do življenja in čustvo, ter čustvo mladosti z njei lastnim zdravjem in energijo, ki garantira uspeh in srečo. Kola-Lecithin varuje živce pred razdraženiem in krepi človeka za napore. Kola-Lecithin daje človeku v najčistejši obliki one snovi, iz katerih se sestavljajo in izmenjavajo telesne stanice in živčno tkaničenje.
Mnogi zdravniki.
med nilml tudi slavni raziskovalci in univerzitetni profesorji so priznali Kola-Lecitbinu vse sposobnosti in ga toplo priporočali. Zahtevajte
poskusno pošiiko
in nenavadno interesanten opis o živcih, kar Vam pošljemo takoj franko brez carine in
brezplačno.
Prečitajte to navodilo in spoznali boste, da za vsako resno boleznijo tiči kot povzročitelj neko oslabljenje telesne odpornosti. Kola-Lecithin poveča odpornost. Prepričali se boste, da se da življenje v resnici podaljšati, da je moči ogniti se boleznim, bolnike zdraviti, oslabele krepiti, obupance opogumiti ter nesrečnike zopet osrečiti.
Treba ie samo trdne volje!
Začasno spoznanje nevarnosti človeka pomiri, kadar istočasno opazi pot, ki ga lahko zmagoslavno popelje iz nevarnosti.
Ernst FostEiiiocK Berlin, S.O., fficNelM.plBtz 13. Pit: 3Z1
dokler imaš kaj testa in nadeva. Nato vloži žli-krofe v precejeno juho, kadar dobro vre. Paziti moraš, da je testo okrog nadeva povsod dobro stisnjeno, da se ti v juhi ne razpusti. Kuhaj dvajset minut, nakar dolij še čiste juhe in daj na mizo.
Čebulna omaka. V kozo deni žlico masti in pol žličice sladkorja. Ko se sladkor prav malo zarumeni, dodaj par žlic drobno zrezane čebule in jo mešaj par minut. Nato dodaj pol žlice moke in ko je malo porumenila, prideni še dve žlici krušnih drobtin in mešaj, da vse zarumeni. Nato prilij toliko juhe ali gorke vode, da bo omaka gosto tekoča. Pokrij in naj vre vse vsaj 20 minut. Omako potem še osoli in ji prilij jesiha po okusu.
Praktični nasveti j
Zelenjadne grede polivati pozimi z gnojnico;
je zelo priporočljivo. S tem dosežemo, da bodoj solatne, zeljnate in ohrovtove glave prihodnje j leto še enkrat tako velike. Prihranimo si pa s tem tudi gnoja, ki ga lahko spomladi drugod ve5. uporabimo.	I
Rastlin v loncih pozimi ne smeš prej škropiti,; dokler se ni zemlja okoli korenin že izsušila.; Škropiti pa smeš samo s postano vodo, ki naj bo' toliko topla kot zrak v sobi. Rastline naj imajQ| vedno tudi dovolj svežega zraka, vendar jih va-j ruj pred prepihom. Listje jim očisti večkrat prahu in mrčesa. Listne uši najbolj odpraviš z mlačna močno milnica
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Pri Ribniškem jezeru v zimskem sijaju
P o h o r j e, v decembru.
Pohorski Pozejdon, Jezernik imenovan, je prvotno samotaril na Koroškem vrh Plešivca v gorskem iezeru. Toda kmalu so ga od tamkaj pregnali, ko so postavili sv. Urši na čast veliko romarsko cerkev. Glasnega zvonjenja in pa hru-šča in trušča pobožnih romarjev in romaric ni mogel prenesti, ker je nad vse ljubil inir. Tako je pobral jezero in se preselil na sosednje Pohorje na Jezerski vrh; komaj streljaj pod njim biva in siliva sedaj na prostorni, z gostim ruševjem obdani planici.
To je Ribniško jezero (1530 m) na Pohorju.
Gorje ti, če vržeš v poletnem času v mirno počivajočo jezersko vodo kamen: Jezernik se razljuti, burja nastane, razburkani jezerski valovi te požro.
Sedaj, ko je tudi tu zima, se tega ni treba bati. Led, trd ko pohorski granit, pokriva s prozornim pajčolanom v solncu se lesketajočih snežink zimsko bivališče Jczcruikovo, v katero jc vklenjen s tisočimi ledenimi verigami.
Spodaj se pa po Dravski, Mislinjski in Savinjski dolini, še bolj pa na Ptujskem polju vse naokrog širi. dviga in valovi nemirno, neskončno, sinjesvetlo morje, iz katerega kipijo samo tu pa tam ostrorobi, na prvi pogled oledeneli otoki; pod tein ledenim in meglenim morjem kašlja starka zima z nagubanim čelom in upadlim licem. Nad niim pa sije sedaj, sredi zime, toplo solnce; veje svež osvežujoč zrak; vlada življenje in pomlad, da se ti kmalu zrdečijo lica.
Na jugu dva otoka: Donačka gora in Boč. Kot velikanski orjaki štrle proti nebu nebotični vrhovi Kamniških planin in Karavank. Vesoljna Koroška je potopljena v morju: |e tatn, kjer že meji na Tirolsko in Sedmograško, žari v solnčnih žarkih Pastirica, ledenik na Velikem Kleku, živa priča poznim rodovom, da so tamkaj v davnih časih slovenski pastirji pasli svoje črede.
Nizko ruševje obroblja jezero, vmes lože ma-hovite in šotne blazine. Poleti se jc tu solnčil, kadar ie bil dobre volje, Jezernik. ali pa se je na njih veselo vozil po jezeru. Sedaj jc vse to pokrito s svetlimi, snežnimi plastmi. Tudi bele breze, ki so sc prej svetile nekoliko pod jezerom, so se sedaj pametno upccnile. da «e ne zlomijo, in poljubljajo sedaj s svojimi vrš eki mrzla zimska tla. Neupogljive smreke in jelke pa stoje ponosno z glavo pokonci, ograjene v srebrnosvetle plašče, posejane s smaragdi, rubini in jaspisi. Njihove veje in veiice so obdane s trdim ledom, tako da vise kakor bele piščalke navzdol. Ce veter lahno potegne in udarja veja ob vejo. vejica ob vejico, tedaj nastane čudovita pesem. Sedaj se ti zdi. da ■ slišiš iz daljave enakomerno, mehko in lepo' ubrano jesensko pesem vinoerajskih klopotcev in se spomniš d-ozorevaiočega grozdja, drozgov, kosov in drskačv, ki ga obirajo. Potem zopet, ko zapiha veter silne.e in zaiečiio stara debla in zajočejo mlade smrečice, čuješ mogočno doneti velike orV'e o božiču, ki snrcmlinio slavnostno erkveno perie. Da, Pitagora ie ime! prav, ko je učil. da vlada in lahko sliši v vsemirju čudovito lepa harmojii.ša. Tu pri Ribniškem iezeru se o niči v zimskem sijaju vsakdo brez truda lahko prepriča.
Megleni valovi, pljuskajoči ob obronki zim-; skesa Pohorja, so začeli pojemati, morje se umika, požira valove vase in končno izgine. Tedaj se odpre pogled na ves zimski kras naše in tudi tuje zemlje.
Na zasneženih hclmih in hribih vabijo bele cerkvice, kličejo zvonovi sv. Antona, sv. Bol-fenka, sv. Primoža in mnogih drugih svetnikov. Te velikanske šume pa. ki pokrivajo, lesketajoče se v zimskem solncu, celo Pohorje, se zdiio ka-, "ior kralj Matjaževa vojska: voiak stoji pri' ^ojaku, sulica sc bliska pri sulici, ščit sc boči ob
ščitu, meč se blešči ob meču: vse je pripravljeno za osvobodilen pohod. Tam pa, kjer počivajo cele skupine brez in ruševja pod sneženo odejo, Matjaževi vojaki še spe ali dremljejo; za nje še ni prišel čas; le kadar solnce topleje pripeka, dvigajo zaspane glave; neko mrmranje gre skozi zimo, a kmalu zopet umolkne.
Na goli oblini Jezerskega vrha so se nepričakovano pojavile tri črne pike. Kmalu se izobli-čijo: divje koze so. Nekaj redilne trave je tudi za nje še pozimi tu gori. Toda veter vleče od jezera proti njim. Hitro te zavoha njihov vodnik in stražar: zabiiizgne in v trenutku izginejo črez rob v vijolčasto senco.
Ko se nagne zima. ko mine njena veličastnost in posuje Vesna v pomladni ljubkosti s pisanimi cvetlicami hrib in dol in tudi Pohorje, bodo prišli na Jezerski vrli možje, oboroženi z lopatami in krampi, s sekirami in žagami. Prišli bodo kopat in gradit novo kočo. Škoda bi bila, ako bi pred njimi Jezernik. vajen miru, z Ribniškim jezerom vred s Pohorja pobegnil kani drugam.
Dr. Fr. M.
Narodni poslanec dr. Pivko v rogaškem o,,rra-ru
Rogatec, decembra. V nedeljo 16. t. m. zjutraj se .ie vršil velik politični shod narodnega poslanca g. dr. Pivka v Ž e -t al a h ob navzočnosti nad 150 zborovalcev v prostorih g. Svenška. Predsedoval je ugledni župan g. Kolar. Dr. Pivko je v obširnem govoru pojasnil politični položaj, borbo KDK in nieno upravičenost ter usodepolno katastrofno politiko dr. Korošca in njegove stranke. Zborovalci so poslančevim izvajanjem odločno pritrdili. Neki klerikalec, ki je hotel kazati svojo učenost z medklici, bi bil v prvem hipu postavljen na cesto, da ga niso branili mirnejši možje. Razburjenje zaradi dr. Korošceve politike izdajstva nad interesi slovenskega naroda je v tem okolišu veliko; tudi razsrvdneiši pristaši SLS ne odobravajo te politike. Zborovalci so izrekli zaupanje Vodstvu SDS in KDK.
Ob pol 12. uri sc je vršilo drugo zborovanje v Rogatcu pri Brezinšku. Udeležili so se ga tržani, po večini obrtniki, nekaj kmetskih mož iz okolice in nekaj tudi Hrvatov, vsega skupai blizu 100 udeležencev. Poročilo poslanca dr. Pivka je bilo vzeto soglasno na znanje.
Popoldne ob 2. uri je imela krajevna organizacija SDS v Rogaški Slatini svoj letni "i zbor za leto 19°8. ' b s oro polnoš^vrilni
udeležbi članstva. Udeležil se ga ie tudi dr Pivko, ki je med tem prispe! iz Rogatca, ter je tudi tu po izvršenih formalnostih občnega zbora podal poročilo, ki so ga zborovalci odobrili.
movino> na poštah Slivnica in Loka pri Zusmu. «Domovina> je za nas, po občini gre glas. Tako je pravi Le pogumno naprej! Cim več nas bo, tem prej bomo dosegli svobodo in enakopravnost, ki nam gre po vsej pravici. Te pravi s nam ne bo nikoli izvojevala SLS, nego samo naša Kntee-ko-demokratska koalicija. Da bo pa naš boj tem uspešnejši, uporabljajmo orožje, ki nam bo pomagalo de popolne zmage, in to je naše napredno časopisje, predvsem med našim ljudstvom najbolj priljubljena <Domovina», ki je najzanimivejši in zelo ceneni napredni tednik. Ne bojmo se, če se tudi proti njej raz pri/.nic grmi in treska. Tolažimo se s tem, da Kristus ni bil politikar kakor so tako zvani njegovi namestniki.
Prejšnjo nedeljo zvečer je imela krajevna organizacija SDS v Podčetrtku svoj občni zb»r pri tovarišu Staroveškem, katerega lokal je bil s pristaši naše stranke zaseden do zadnjega kotička. Na občnem zboru je zastopal oblastno in sresko organizacijo okrožni tajnik g. Malgaj, ki je poročal o državni in ob'asfni upravi. V debato so posegli gg. Sinkovič, Prebil, Jurše in drugi. UazpravljaSo s» je turli o namera ani usianovitvi samopomoči za zavarovanje živine. G. Malgaj jim je obljubil, da bo posredoval na pristojnih mestih. Izvolil se je stari odbor z malo spremembo. Na zboru so bili možje iz Sedlarjevega, Imona, Oiimja, Podčetrtka in drugod. Obilna udeležba je najboljši dokaz, da se ljudstvo obača od SLS, ki mnogo obljublja, pa ničesar ne stori.
V Sedlarjevem se namerava še tekom tega meseca ustanoviti krajevna organizacija SDS »za Sedlarjevo, Pelje, Las-niČ in Prelasko.
G. bare je SDS v šmarskem okraju
Šmarje p r i J e I š a h, decembra.
V nedeljo 2. t. m. je imela krajevna organizacija SDS v Zibiki svoj letui občni zbor, katerega se ja udeležilo zadovoljivo število članov. Poročal je o političnem položaju okrožni tajnik g. Malgaj. V deba'o pa so posegli gg. Pevec, Uosner in drugi. Izvolil se je stari poslovni odbor z malo spremembo. Do sedaj je bilo 40 članov; odpotovali so trije, dva sta na novo pristopila, tako da jih je sedrj 39. Skupna organizacija Zibika-Rog. por ca in Tinsko je imela do sedaj 68 naročnikov na «Domovino». Število se bo še povečalo.
Pri Sv. Štefanu je imela 8. t. m. krajevna organizacija SDS svoj letni cbčni zbor. katerega se je udeležilo lepo število zavednih mož. Tudi tu je poročal okrožni tajnik g. Malgaj. Njegovo poročilo so vzeli vsi navz-či z odobravanjem na znanje. Izvolil se je naslednji odbor: predsednik Anton Slat?nšek, podpredsednik Alojzij Cesar, tajnik Martin Strašek, odborniki: Pevec. Mraz in Planin.šek. Pristopilo je sedem novih članov, izključeni pa so bili štirje člani. Število naročnikov na «Domovino> ba po novem letu naraslo od 13 na 26. Večina naročnikov bo dobila «Do-
X Zdravje angleškega kralja Jurija se je po
operaciji zboljšalo. Kljub temu nevarnost še ni odstranjena.
x Amundsenov praznik. Prebivalstvo v Oslu jc 14. t. m. počastilo spomin Amundsena. Opoldne je bil ustavljen ves promet. Zvonovi v cerkvah so začeli zvoniti in občinstvo je za dve minuti v največji tišini obstalo na cestah. Vlada ie ta dan določila kot spominski dan za Amundsena, ker je ta 14. decembra leta 1911. odkril in prispel prvi tia južni tečaj.
X Afganistanski kralj hoče poevropit? svojo t'eželo. Letos je potoval afganistanski kralj Ama-nulah po Evropi. Mož je bil v Londonu, Berlinu, Rinui, na Dunaju in celo v Moskvi. Videl je mnogo lepega in praktičnega, zanimal se je zlasti za tehnične naprave. V marsikaterem pogledu mu je pa tudi ugajal način življenja v Evropi. Evropsko potovanje je napravilo nanj globok vtis, tako da ie začel takoj po povratku modernizirati svojo državo. Najprej je odpravil fes in zahteval, da se ženske strižejo na «bubi». Naravno, da so njegove reforme naletele na hud odpor. Stari Afga-nisanci so se odločno uprli. Toda Amanulah se je zanesel na svoje vojake. Upor je naglo zatrl in vse kolovodje .ie dal pobesiti. Obesiti je dal cela svojega sina, ki se je bil pridruži! upornikom. To je zaleglo, Afganistanci so se naenkrat sprijaznili s kraljevimi reformami. Vsaka šola pač nekaj stane. Zdaj poročajo angleški listi o novi kraljevi odredbi: Od 21. marca dalje mora biti vsakdo, ki pride v prestolico Kabul. oblečen popolnoma po evropski modi, in gorje mu. če pride š fesom na glavi. Kdor ne bo ubogal, bo plačal denarno globo, pa še po podplatih jih bo dobil.
X Mehiški roparji odvedli 22 deklet. V okraju Jilotepec v Mehiki je pred poslopjem kinematografa. ki je bil poln občinstva, eksplodiralo te dni iz neznanega vzroka več bomb. Med gledalci nastalo paniko so izrabili tolovaji in vdrli v dvorano. Iz občinstva so si izbrali 22 najlepših in najmlajših deklic ter jih odvedli. Prej pa so še oropali vse moške. S svojim ropom so pobegnili v gore.
X Boj z zločinci v Varšavi. Pred dnevi je v Varšavi razbojnik Filipov ubil na živinski način s sekiro neko žensko. Ves naslednji dan ga je
policija zasledovala brez uspeha, noč nato pa ga je obkolila v neki hiši. Vnel se je boj, ki je trajal tri ure. Policija je oblegala in obstreljevala morilčevo skrivališče, zločinec pa se je obupno branil in krepko odgovarjal na streljanje. Šele ob šestih zjutraj se je stražnikom posrečilo priti do hišnih .vrat, jih vlomiti in prodreti v notranjost. Filipov je nato ugasnil luč in streljal v temi na stražnike. Kmalu nato pa so ga pogodile krogle oblegoval-cev in zgrudil se je mrtev na tla. Uro nato je imela varšavska policija na drugem koncu mesta podoben spopad z zločinci. Stražniki so v neki beznici odkrili tri že davno iskane zločencc ter jih aretirali. Med eskortiranjem pa se je dvema posrečilo uiti. Eden je ušel zasledovalcem na streho, pa je ranjen strmoglavil na ulico in obležal z zlomljenimi rebri in razbito glavo, drugi pa je zbežal po cesti n so ga stražniki ustrelili.
X Top s plinskimi izstrelki kot obramba proti sovražnim letalom. Danski inženjer Kristensen je izumil top za obrambo proti zračnim napadom, ki izstreljuje strupene pline. S poskusnim topom ki je samo poldrugi meter dolg, je lahko izstreliti takšen izstrelek s hitrostjo 360 km na uro. Plin se drži skupaj do neke višine, kjer se razleze in omami vse, kar pride v njegovo bližino.
X Milijon dolarjev odkupnine za ugrabljeno
junak ste v borbi, pa tudi nenavaden prostak v odgovorih.«
X Izleti na zvezde. Izumitelji so na delu in skušajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi iznajti pripravo v obliki granate, ki bi naj ponesla prve potnike na Mars. Angleški profesor Edington trdi, da je podnebje na Veneri zelo ugodno, da ima zadostne količine padavin in zraka, kar bi popolnoma omogočalo življenje stanovalcem našega planeta. Tudi radiopostaje skušajo priti v zvezo z drugimi svetovi vsemirja, samo da bi naša zemlja ne ostala večno tako sama svoja.
X Grd zločin. Arhitekt Winzenz v Hamburgu se je pred desetimi leti oženil s svojo sedanjo ženo, ki je bila takrat stara 32 let, dočim jih je bil on 54. Žena mu je privedla v zakon tudi svojo nezakonsko šestletno hčerkico Vero. Vera, ki se je medtem že razvila v cvetoče dekle, je te dni pobegnila od doma. Njen oče je beg prijavil policiji. Toda policija je dognala, da je mladenka morala pobegniti od doma, ker so bile razmere v Winzenzovi rodbini neznosne. Winzenz je otroka takoj po poroki pohčeril. Hčerka je pa bila materi trn v peti in nagovarjala je lastnega moža, naj jo oskruni. In arhitekt je res storil to zločinsko dejanje. To mu pa še ni bilo dovolj. Imel je s hčerko | vseh deset let ljubavno razmerje. Žena, odnosno
V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati.
ženo. Ugled kitajskih nacijonalistov je močno na-, mati, je vedela za ogabno početje, pa ni protesti-rasel, odkar so po zmagovitih bojih prevzeli obla- j rala. Za nameček je svojo hčerko še pretepala stvo v svoje roke. Bivše vojaštvo pa se nahaja v | Dekle ni smelo z doma, samo v šolo jo je pustila
bedi in pomanjkanju ter je prisiljeno, da se preživlja. kakor ve in zna. Ker je brezposelnos na Kitajskem velika, je izključeno, da bi številno vojaštvo dobilo zaslužek, zaradi česar se organizira v razbojniške tolpe, ki plenijo po deželi. Vo-
brezsrčna mati. Končno se je Vera strašnega življenja naveličala in pobegnila je od doma. Zatekla se je v Berlin k svojemu znancu, kateremu je potožila svoje gorje. Ta je zadevo prijavil policiji. Dekle je preiskal zdravnik in ugotovil težke po-
jaki-razbojniki so tako drzni, da so nedavno škodbe. na kar je policija arhitekta Winzenza ugrabil ženo svojega bivšega vrhovtnega povelj- j aretirala. Zanimivo je, da pravi dekletov oče nika in sedanjega predsednika nacijonalistične, živi v Berlinu. Mož je bogat trgovec in ko je zve-vlade Čang-Kaj-Šeka in zahtevali zanjo ogromno I del za usodo svoje hčerke, jo je hotel vzeti k sebi. vsoto kot odkupnino. Generalovo ženo so zlo-. Policija je pa dekleta začasno oddala v zavetišče,
činci ugrabili na zelo originalen način. Kupili so avtomobil, ki je popolnoma, enak njenemu avtomobilu in maskirali šoferja, tako da je njegova zunanjost bila popolnoma enaka oni generalovega
dokler se pred sodiščem ne razčisti ta zločinska zadeva.
X Samomor pred sodniki. Pred berlinskim so-'diščem se je zagovarjala mlada knjigovodkinja,
šoferja. Zgodaj zjutraj se je gospa odpeljala v ki je oškodovala neko podjetje za 680 mark. Dr-bolnico k svoji tovarišici, od koder je poslala šo- žavno pravdništvo jo je obsodilo na 14 dni ferja domov, na njegovo mesto pa je privozil raz- j zapora in 200 mark globe. Na vprašanje pred-bojniški avtomobil, v katerega je gospa mirno sednika sodišča, ali je s kaznijo zadovoljna, je vstopila. Ko je opazila, da je avto krenil v na- odgovorila: »Kriva sem in kazen zaslužim. Pred-pačno smer. je pričela kričati, a bilo je prepozno.1 no so j0 odvedli v zapore, se je krikoma zrušila Avto je zdrsnil iz mesta in za razočarano potnico na tia. prjsk0čili so sluge in ji iztrgali iz rok tubo ni bilo več rešitve. Zunaj mesta so prisedli v avto ! s praškom, s katerim ie hotela izvršiti samomor, še drugi razbojniki, ki so bili napram dami zelo; Zdravnik je ugotovil, da si je hotela končati živ-vljudni, za vsak primer pa so imeli pripravljene ! ljenje s strUpom, ki se uporablja za pokončevanje samokrese. Naslednjega dne je obiskal Cang-Kaj-j poc]gan. Mlado samomorilko so takoj nato pre-Šeka elegantno oblečen moški, ki mu je predložil j pe]jali v bolnico, vendar ni upanja, da ostane pri prošnjo za odkupnino. General se je začudil nad življenju.
drznostjo zločincev in vprašal odposlanca, kako si drzne priti k njemu: Odposlanec pa je mirno odgovoril: «Ako jutri ne bom pri svojih ljudeh, je usoda vaše žene zapečatena za vedno!» General je dobro razumel svarilo in odkupil svobodo žene za milijon dolarjev.
X Novorojenček z repom. V Severni Ameriki se je rodilo te dni dekletce z repom, dolgim šest palcev. Znanstveniki so doslej ugotovili le 25 slič-nih primerov. Najdaljši rep je imel neki deček v francoski Indokini. Nekateri znanstveniki trdijo, da ima vsakdo v prvih mesecih po spočetju rep, dolg eno šestino telesa. Pred porodom rep izgine, pozna pa se sled samo na hrbtenici.
X Junak v dejanjih, a nedostojen v besedah. Za časa Napoleonovih bojev z Angleži je zgodovina zabeležila zanimivo zgodbo. Mesec dni pred bitko pri Waterloo se je vršil na morju ogorčen boj med fregato francoskega vice-admirala Col-leta in oddelkom angleške mornarice. Med bitko so Angleži pozvali Francoze, ki so bili šibkejši, naj se udajo. Hrabri admiral Collet pa je odgovoril prav na kratko, samo s tremi krepkimi, ne preveč dostojnimi besedami. Nato se je bitka nadaljevala in Collet je ukazal, naj se njegov brod potopi, kajti poraz je bil neizogiben. Sam je skočil v razpenjene valove, toda Angleži so ga izvlekli še živega na krov in mu vrnili meč. Angleški komandant mu je dejal: »Obdržite meč, hrabri general, dostojni ste, da ga nosite. Nenavaden
X Padla slava plemstva. Stoletja je bilo plemstvo glavna opora vladarjev, imelo je vso jx)-svetno oblastvo in si lastilo tudi razne cerkvene predpravice. Po francoski revoluciji pa so pod-ložniki z njimi temeljito obračrnali, vendar so se razni grofje, baroni in nadvojvode z nakopičenimi bogastvi še dolgo udobno preživljali in imeli velik vpliv. Vendar svetovna vojna ni nikomur prizanesla. Poleg drugih so bedno končali tudi avstrijski nadvojvode. Nadvojvoda Leopold se je posvetil filmu, princesa Windischgratzova Je poročila učitelja, hčerka nadvojvode Salvatoria ie učiteljica jezikov in poučuje klavir, nadvojvoda Evgen pa je postal ravnatelj neke banke.
X Fotografičnl avtomati. V Berlinu in v drugih večjih evropskih mestih postavljajo avtomate, ki v Ameriki že funkcijonirajo in ki pomenijo velik prevrat na polju fotografiranja. Avtomat ima obliko lesene kolibe in če vržemo vanj eno marko, dobimo v osmih minutah filmski trak z osmimi momentnimi fotografijami. Slike so zelo jasne, tako da jih lahko po svojem okusu povečamo. Za povečanje ima ista družba, ki postavlja po ulicah avtomate, posebno delavnico. Fotografične aparate je izumil baje ruski študent Josefov, ki je živel v veliki bedi v New Yorku. Prodajal je sladoled in se pečal z izumom, ki ga je pozneje prodal za en milijon dolarjev. Ker gredo kupčije družbe za fotografične avtomate ali fotomane, kakor je bil nazvan prvi aparat,
zelo dobro, so bile ustanovljene v Evrop. tri podružnice, angleška, francoska in nemška, ki bodo ta izum izkoriščale v Evropi. Izkazalo se je pa, da so fotomani precej dragi in da mora družba razpolagati z velikim kapitalom. Izhod so našli s tem, da so se vse družbe združile v eno. Prvi fotomani so postavljeni v Berlinu.
X Prah z asfaltiranih cest zelo škodljiv. Poleg jetike in drugih bolezni v dihalih si Človek na cesti nakoplje zlasti bronhijalni rak, ki je v mestih precej pogosta bolezen. To bolezen pospešujejo po mnenju nekaterih zdravnikov izpuhalni plini motornih vozil, predvsem pa prah z asfaltnega tlaka, ki draži dihala.
X Rusija se ob začetku vojne žrtvovala za Francija Te dni je objavil bivši visoki uradnik v ruskem zunanjem ministrstvu Nikolaj Šadik svoje spomine, v katerih so navedene senzacionalne podrobnosti o svetovni vojni. Šadik pripoveduje, da je dobila Rusija v aprilu 1914. vi roke ves avstro-ogrski vojni načrt. 8. aprila 1914. je poslal ruski vojaški ataše na Dunaju, polkovnik Ivankijevič v Petrograd naslednjo brzojavko: «Bodite pripravljeni, zelo važen dokument je na poti, fotografirajte ga in pošljite takoj nazaj!« Naslednje noči je prispel v Petrograd Ivanjkije-vičev kurir, ki je prinesel načrte ofenzive avstro-ogrske armade proti Rusiji. V eni uri so dokument fotografirali in poslali nazaj. V avstrijskem vojnem ministrstvu vojnega načrta niso pravočasno pogrešili in tako niso vedeli, da ga je dobil ruski generalni štab na vpogled. Dunaj najbrž ni vedel, kako spretno posluje rusko vohunstvo, sicer bi avstro-ogrska armada ne šla po znanem vojnem načrtu Rusom v past. Ruski vrhovni poveljnik Nikolaj Nikolajevič je izdelal načrt, čigar uspešna izvedba bi bila pomenila popolno uničenje avstro-ogrskih vojaških sil že leta 1914. Proti avstro-ogrskim armadam Dankla in Auf-fenberga bi morale operirati tri močne ruske armade, Eversova, Pehvejeva in Samsonova. Od vzhoda bi morali navaliti armada generala Brusilova in Ivanova, trikrat tako močni kakor na vzhodu stoječa Brudermannova avstro-ogrska armada. V teh železnih kleščah bi bila avstrijska armada nedvomno poražena in Rusi bi imeli odprto pot na Dunaj in v Budimpešto. Toda načrt velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča ni bil izveden. Ta čas je namreč nemška armada korakala proti Parizu in Rusija se je morala žrtvovati za zmago Francije. V interesu Francije je vrgla Rusija proti vzhodni Prusiji velik del svoje armade, ki je bila določena za odločilni spopad z avstro-ogrsko armado. Tako je bil prvotni ruski načrt zavrnjen in ruska armada v vzhodni Prusiji poražena. Sam takratni ruski zunanji minister Sazonov je izjavil, da bi bila svetovna vojna končana s popolno zmago Rusije že koncem leta 1914., da se ni morala Rusija žrtvovati za Francijo,

ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Pameten odgovor.
r Tujec: tAl! je bil v vašem mestu rojen kak (velik mož?*
Domačin: «Ne! Pri nas se rodijo vedno le mali btroci...»
Zijala naprodaj.
f Golinova hiša je Blala na najlepšem kraju blizu farne cerkve. Domače hčerke, Uršika, Katica in Nežica, niso imele ob nedeljah drugega idela kakor stati ob oknu in ogledovati ljudi, zlasti fante. Kar so opazile, niso ohranile zase. Od Golina se je širilo daleč po okolici, kako se ta ali oni obnaša, kako hodi in govori in kako je oblečen Sploh ni bilo napake, ki bi ne prišla po zgovornih hčerkah v domačo javnost.
Tako raznašanje slabosti je v fantih izzvalo veliko nejevoljo. Posebno hud je bil na mlade klepetulje Jaka, ki je nerodno jecljal, in Luka, ki je nekoliko šepal. Obema so se Golinove ne-všečnice posmehovale, za kar so prejele zasluženo povračilo.
Zadnji dati nekega tedna s'a bila Jaka in Luka nenavadno zaposlena. Skrivoma sta izdelovala napis, ki sta ga ponoči pritrdila nad okno pod Golinovo ostrešje. Crke so bile tako velike in debele, da so se natanko razločile s cerkvenega trga. .
Drugi dan je bila nedelja in radovednice so Be zopet nagibale skozi okno. Nad njimi na zidu pa je visela deska z napisom: cZijala naprodaj po znižani ceni!>
Po živinski razstavi
A": VA11 že veš, komu je bila priznana prva [fiagrada na razstavi goveje živine?* ^ B: »Najbrž Veselinovemu biku.» 'A: «Ah, ne, meni!»
Samoobsodba.
/ Župnik Caharija je mrzil vse, kar ni bilo na-[i&nko po njegovem okusu. V tej svoji lastnosti je
šel tako daleč, da je zabičil svojim pristašem, naj prezirajo vsakogar, ki ne pripada njegovi stranki. »Ogibajte se beznic, kamor prihaja napredno časopisje 1» je hujskal svoje ovčice. «Od ljudi, ki naročajo pregrešne časopise, ne sprejemajte nikake pomoči, tudi v nujni potrebi ne!*
2upnik pa je bil tudi strasten lovec. Nekega večera, ko se je vračal z lova, je zašel na prostor, kjer so lovski čuvaji nastavili past lisicam. Kakor s kleščami ga je prijela za nogo močna past, pribita na hrastov štor. Mož je otepal z rokami in brcal, a ni se mogel odtrgati. Videč, da ne more odstraniti železja, je zaklical na pomoč.
«Kdo pa je ?» se mu je odzval možak, ki je prišel mimo.
»Jaz, župnik Caharija. Ujel sem se, past me je zagrabila. Prosim te, bodi tako dober, pomagaj ml jo razkleniti!«
«Ne smem, gospod župnik! Sami ste tako zapovedali.»
»Kdo je prepovedal?«
«VI sami, ker sem vaš nasprotnik ...»
Župnik je za hip umolknil, na kar je nejevoljno zamrmral: »Bodi no pameten, saj ni treba vsega verjeti.*
Vasovanje.
Gladež je srečal ponoči sosedovega fanta s prižgano svetiljko.
cKam pa, kam?» ga je porogljivo nagovoril.
«Vasovat>, mu je odvrnil.
«Pa s svetiljko? Ko sem bd šo jaz fant, sem si brez luči izbral dekleta.»
<To vam pa rad verjame vsakdo, ki pozna vašo ženo.. .>
Ona: «Kako ste vi prav za prav prišli "do 3e-narja?*
On: »Postal sem družabnik bogatega moža. On je imel denar in jaz izkušnje. Sedaj imam jaz denar in on izkušnje.*
Papiga
Sric Marko ie bil čudak, ki je napravil večkrat kako neumnost. Nekoč je prejel za god od sva« jega nečaka papigo, katero je zaklal in pojedel
«Zakaj ste napravili to budalost?* ga je pokaral nečak, ko ga je pozneje posetil. »Škoda lepe ptice!*
»Res njeno meso ni bilo prav nič okusno...* eZnala pa je peti in govoriti...* »Zakaj pa mi ni tega prej povedala, ako je znala govoriti!*
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja ln trzovskl oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb ln dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek .DOMOVINE,, Ljubljana, Prešernova ulica št 4,	Telefon št 3492.
Žimnice (modroce) vrhnje ln spodnje, otomane, razne divane. žimo. afrik
Bika
črnošekastega, 1 leto starega, prodam ali zamenjam za kravo. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«. 44230
Rudolf Sever. Ljubljana. Marijin trg št. 2.	Poročil bi boljšo šiviljo, gospodično ali vdovo, staro do 35 let, brez otrok, ki bi imela lasten dom. Le resne ponudbo s sliko pod značko «Slikar in risar* na oglasni oddelek »Domovine*. Tajnost zajamčena. 43910
Štofe moške in ženske, veliko izbiro in po najnižjih cenah priporoča Franc Senčnr, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, putra ia vseh poljskih pridelkov. 16	
	Prašičjo krmo krompir, peso in korenje kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Domovine*. 44462
Kompanjona vzamem z novim letom, Slovenca ali Slovenko, z 20.000 Din. Zaslužek mesečno 2000 do 4000 Din. — Oglasiti se je Zvonarička ulica 2, Zagreb. 24	
	Psa kupim Ponudoe z navedbo pasme, starosti in cene pod značko «Varuh» na oglasni oddelek »Domovine*. 44269
Drva bukove In hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. 88	
	Manjše posestvo pripravno za trgovino z mešanim blagom in lesont, eventualno tudi gostilno, kjer se lahko redijo svinjo in 2 glavi živine, vzamem v najem; pozneje tudi kupim. Ponudbe na naslov: J. Sever, Oplotnica. 44499
Majhno gostilno bi vzel v najem na deželi ali kje drugje proti plačilu ob novem letu oženjen par brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*. 44112	
	Mlinar vsestransko verzlran, ki lahko iamči za delo, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro »100*. 44505
Posestvo tudi z gostilno, vzamem z januarjem V najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*. 44235	
	Čevljarskega pomočnika z vso oskrbo sprejme Anton Braier, Prule (baraka pri mostu). 44464
Gostilno dobro Idočo, ob glavni cesti Poljčane—Konjice, oddam v najem s L januarjem do 31. decembra 1929. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*. 41190	
	Golobe pucle, turnovce, prevrtače, kupim aH zamenjani za segedinske golobe. PisaU na naslov: R. G., St Kol 42, Vrdnik, Srem. 44433
Mizarski pomočnik dobro Izurjen, dobi takoj delo. Naslov pove oglasni oddelek »Domovine*. 44479	
	Kočijo polkrito, malo rabljeno, kupim. LJubljana, Dalmatinova ulica št. 15. 44a01
Služkinjo pošteno in vestno, ki zna kuhati in ki ]e dobra gospodinja, sprejmem. Prednost imalo one z daljšimi službami. Predstaviti se Je med 10. in 12. uro na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Domoyine*. ... *4455	
	Mizarskega vajenca sprejme lako] Franc Svajger, mizar, StaneČe, pošto St.Vid pri Ljubljani, ~
Slonova pečenka.
Poličnik je otvoril na deželi gostilno, ki pa ni uspevala, čeprav je delal kričečo reklamo. Nekega dne je obesil v okno napis: «Danes slonova pečenka!«
Mimo je prišel tudi domači učitelj in obstal pred oknom. «To bo pa nekaj posebnega!« si je mislil in mešal drobiž v hlačnem žepu. Stopil je v obednico in naročil pečenko.
«Hm, take stvari so drage, drage«, se je Poličnik izvijal iz zadrege. «Ceneje bi vam postregel z navadno pečenko; morda bi ugajalo pljučka v omaki, pražena goska?«
»Nič ne rečem — same okusne jedi«, je prijazno odklonil. «Toda meni se je zahotelo prav slonove pečenke.«
»Koliko porcij?« je vprašal Poličnik, videč, da ga ne more pregovoriti.
»Samo eno!« se je začudil vprašanju.
»Hm, premalo, mnogo premalo!« je gostilničar zmignil z rameni. »Vzeti bi jih morali najmanj dvajset, zakaj zaradi ene same porcije ni vredno slona načeti.«
MoČJin glas.
Gašper in Miha sta besedičila, kdo ima moč- j nejši glas.
»Nekoč sem ozmerjal nekega glušca«, se je pobahal Gašpar. »Deset korakov sva bila narazen, pa si je kar tiščal ušesa.
»Eh, kaj bo to!» ga je zavrnil Miha. »Jaz sem pa včeraj nekega mutca nahrulil, pa se je revež tako prestrašil, da mi ni mogel odgovoriti.«
Ljubezen do bližnjega.
Katehet je vprašal v šoli, kje je več ljubezni do bližnjega, v mestu ali na de eli.
Po šoli je zavladala tišina, nihče ni vedel pravega odgovora.
Tedaj se je dvignil Jožek in rekel: cLjubezni do bližnjega je več v mestu kakor na deželi.»
«Zakaj?» ga je vprašal katehet.
«Zato, ker je v mestu več ljudi ko na deželi.»
Nesrečen blagoslov.
Na svojem potovanju po župniji je prišel župnik Boltežar v neko hišo, kjer je opazil napreden časopis. Osorno je zaradi tega pograjal gospodarja in zahteval, naj naroči časnik, katerega mu bo on priporočil. Trde besede pa niso zalegle, zato je poskusil z mehkejšimi.
cNaše Časopisje prinaša družinam srečo in blagoslov>, je govoril prepričevalno.
Mož se je dal pregovoriti in župnik ga je zapisal med svoje izvoljence. Dobival je časopis in čakal, kdaj se bodo uresničile duhovnikove besede.
Nekega dneva je pritekel mož ves zasopel v župnišče naznanit, da mu je žena povila trojčke Bil je strahovito nataknjen in slabe volje.
»Poglejte, kakšna sreča! Ali vam nisem povedal?) je hitel duhovnik, da bi ga razvedril.
Mož mu sprva ni odgovoril, šele, ko se je oddahnil, mu je otožno odvrnil: cGospod, ako bi bil vedel, kakšno srečo ste mi namenili, bi ne bil naročil vašega časopisa ...»
Z dežele.
V hribe, kamor prispe poleti mnogo izletnikov, je prišel tudi slikar Janko, ki se je ustavil ob neki čredi krav. Poprosil je pastirico, ali bi smel slikati njeno kravo, ki mu je ugajala zaradi črne barve.
»Očeta moram vprašati«, mu je odgovorila in stekla domov po dovoljenje.
Ko se je vrnila, mu je odbila prošnjo z besedami: »Ata so rekli, da je naša krava že šest let črna in je ni treba nič slikati.Kar taka naj ostane!«
Hiter zaslužek.
Brez zavesti kakega slabega dejanja je dobil Jaka nekega dneva povabilo, naj se zglasi na policiji. Mož se je ustrašil in se zaupno zatekel k prijatelju.
<Lepo te prosim, pojdi na policijo namesto mene!> ga je zbegano poprosil. <Imel sem že toliko sitnosti, res se ne upam ...»
<Kaj si pa zopet napravil ?> ga je vprašal prijatelj.
W
Veselite se
z menoj

pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam."
Varuje perilo!
«Nobene krivde se sicer ne zavedam, vendar te prosim, stori mi uslugo. Dam ti 100 dinarjev.> Prijatelj je nekoliko pomišljal, na kar se je odločil in sprejel ponudbo. Na policiji je povedal, da zastopa Jako, ki se zaradi nujnega zadržka ne more odzvati.*
<Nekdo je našel njegov klobuk>, je pojasnil policijski uradnik. <Ali misli vaš prijatelj, da mu ga bomo na dom poslali ?>
Listnica uredništva
Domžale. Za enkrat imamo takih spisov ttj preobilici. Shranite za pozneje.
Dovje-Mojstrana. Ako je slika dobra in splošno zanimiva, nam jo pošljite!
Ojstrica pri Dravogradu. Dopis, ki ste ga nam nedavno poslali, je, žal, proti tiskovnemu zakonu. Pišite nam večkrat, zlasti o domačih dogodkih!	\
Vsem svojim cenjenim odjemalcem
želimo prav srečno novo leto ter se jim tem potem vljudno zahvaljujemo za zaupanje. Priporočamo se vsem onim, ki želijo tudi v novem letu ceno kupovati oblačila, da nas ob vsaki priliki obiščejo. Zagotavljamo najcenejšo in najboljšo postrežbo.
Fran Chrobat	Kranj
manufaktura na drobno in. debelo.
Ustanovljeno leta 1885.
Ustanovljeno 'eta 1885.
Izšla je
Blasnikova
VELIKA PRATIKA
za navadno leto 1929., ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA» je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil ie od naših pradedov najbolj vpoštevan in je Se danes najbolj obrajtan, Letošnja obširna izdaja se odlikuie po bogati vsebini in slikah »VEIJKA PRAT1KA* je najboljši in najcenejši druiinski koledar. Dobi se ▼ vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi se je ne dobilo, naj se naroči po dopisnici pri:
J. BLASNIKA NASL.
tiskarna in lltograflčni zavod
. LJUBLJANA, BREG $T. 12.
ilustrovani CENIK
dobite rastem,! Zahteva te ga od gktadiila
IN HERBLB
labif, Kramo* Harmonik
r št. 104
V.orne 0(1 !»& Din. Nočne harmonike oti t>5 oht. Tumburlce oC Jb Din. (■ranv Ion o« ;»4i. ' tn a'e '.^l
Kaj?
nesejo palčki vprašaj
ker tudi Vi še niste naročili:
170 narodnih pesmi »Prepevajte* za 10 Din, 190 drugih pesmi »Pojle* za 10 Din. krasno fantovsko knjigo broš. za 12, vez. za 20 Din,- prelepo slikovito pravljico «Boi in zmaga* za 5 Din. pravljično igro »Palček Potep* za 5 L>iii, »Prijateljčki v ugankah« broš. za 6, vez. za 10 Din, ganljiv »Pozdrav iz domovine* za 4 Din, priljubljeno »Novo
za modroce, na boijša in nacanajša, pri
IVI. Mastevl, tovarna žime Stražšce pri Kranju.
vero* za 4 Din. »Sadjarčke* za 5 Din, »Brezolko* holne sndiK* pijače* broš. za 10, \ez. za 15 Din. iz* redno zanimiv »Dinamit in ..ntidioamit* broš. za 10, vezan za 15 Din dobite poštnine prosto, če pošljete deuar (po položnici št. 14.263. ki io dobite na vsaki pošti, ali v znamkah v pismu) naprej, sicer po po-v zet ju.
Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10.'6.
Zahtevajte P C IU | Ur s 1000 brezplačni W E« 1^1 1 IV
slikami
Srebro
160 Din
Fina srebrna ura na «»pesfnici s svilenim inoare-trakom 160 Din, ista ura s lino src* brno, raztezno zapt slnico 190 Din, ves
stroj teče v kamenih! 5letno jamstvo. 11
Znamenite znamke ur, kakor Ornega, Eter-na, Doxa, Longines i. dr. ceneje nego drugje.
ANTON KIFFMANN, Maribor št. 43 b.
Zantevajte brezplačni cenik poštnine prosto.
mmmmmmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mum
■
■ Onim, ki so v posesti naših Diabolo-separatorjev, želi
srečen Božič in Novo leto
s priporočilom
DIABOLO-SEPARATOR
LJ. KLEIN ZAGREB
RACKOGA ULICA 5a
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adoll Ribnika r,	Urejuje Filip Omladič,	Za Narodno tiskarno Fran Jezeršefc
Neprijeten duh ust
je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo n .jlepšl obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujoče Chlorodont - paste. Zobje dobijo krasen sijaj sionovlne, posebno pri uporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej malo tubo. Chlorodont-ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modrozelenera omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. - Leo-Werke A. Q., proizvodnja In zastopstvo za Jugoslavijo.: Tvornice Zlatorog, Maribor.
ZA PLES
v Srtri aU »ivi barvi, francoska pot« isti n laka Dla 21 i.—
SNEŽNI ČEVLJI
ZA ULICO
črni s peto n usnja isti rlavi Din 215.—
ČEVLJI ZA DOM
Prodajalne:
Ljubljana, Dunajska cesta la »Petovia« Maribor, Gosposka ulica 17 Celje, Aleksandrova c. 1 Ptuj, Slovenski trg »Petovia«