Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. »o.
v Lloiiiani, v soboto, 9. innlfa mi
leto alv.
m Valja po poBtli
n oelo lato naprej.. K 26'— ■a eo meseo „ .. „ 2-20 aa Nemčl|o oeloletno. „ 29-— ■a oatalo tnosemstvo. „ 35 —
V L|abl|anl na domi Za oelo leto upra| .. K ?4«-aa eo meseo „ ..K 2*-> T opravi prejemam oestSao „ 1-80
e Sobotna Izdaja: s
Sa oelo leto.....E 7-—
aa Nemčijo oeloletno. „ 9'— aa ostalo InoaematTo. „ 12 —
m" OrednlStvo |e v Kopitarjevi nliol štev 0/IH. Rokopisi se ae vračajo; nefranklrana pisma sp ne » sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. «=
== Inserati: EnoBtolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm vljoku ali nje
proator) sa enkrat . . . . pu 33 v sa dva- lu večkrat . „ 23 „ pri vcčjlli naročilih primeren
popnst po dogovora. == Poslano: - ■■■ ■ -Enostolpna petitvrsta pa GO v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in pra3r.ik«, ob 5. nrl pop.
Redna letna prilog« vozni red.
Političen list m slovenski mr
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol št. 6. - Račun poštne hranilnioe avstrijske šl. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št 188.
Vojsko in mir.
Odkar je naš cesar stopil na plan z mirovno ponudbo, se v svetovnem časopisju in javnem mnenju čedalje bolj raz-motrivajo mirovni pogoji v obliki tako-zvanih »vojnih smotrov«. Zadnji impulz je izšel od ruskih revolucijonarjev, ki so izdali parolo: »Mir brez aneksij in brez odškodnin«.
Ta parola je — kot načelo — lahko razumljiva, ko se pa preide v podrobnosti, k« takoj pokažejo razna odprta vprašanja. To so pa ravno tista vprašanja, ki so pravzaprav provzročila sedanjo vojsko in ki so glavne ovire miru, po katerem hrepene vsi narodi...
Francozi proglašajo z vso odločnostjo, Ha morajo dobiti Alzacijo in L o -areno ter da to ni »aneksija«, temveč le povrnitev dveh francoskih dežel svoji gravi domovini.
Podobno stališče zavzemajo Lahi gle-(k južnih Tirolov in Primorja.
Vse ententne vlasti, z Ameriko vred, $toje nadalje na stališču, da povračilo za Storjeno stvarno škodo ni vojna odškodnina. Zato zahtevajo, da Nemčija odško-jduje Belgijo in Francijo, Avstrija Srbijo in Crnogoro,
Skratka: pokazalo se je, da formula ruakih revolucijonarjev, ki so jo v glavnih potezah sprejeli tudi nemški, avstrijski in nevtralni socialni demokratje, praktično nikakor ne zadostuje in dejansko ni v Stanu privesti do vroče zaželjenega miru.
Zato bo treba iskati drugo mirovno podlago. Treba je stvar prijeti praktično In vprašati: Katera odprta vprašanja so pravi vir vojne? Te vire je treba zamašiti in to bo prva, glavna naloga bodočega fesirovnega kongresa.
/ Eden teh virov je brez dvoma jugoslovansko vprašanje. Življenski interes natega cesarstva kategorično zahteva, da se to vprašanje d e f i n i t i v n o reši. Ta rana ne sme ostati odprta. Tu je angažiran najvišji interes našega cesarstva, ki je obenem najvišji interes našega lastnega naroda.
Programatična izjava, katero so podali v prvi seji državnega zbora poslanci Uugoslovanskega kluba, kaže jasno in točno, kako se to vprašanje zamore srečno rešiti: Vse zemlje, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združene pod žezlom naše prejasne dinastije v samostojno državno telo!
Jugoslovanski klub je sicer to zahtevo stavil le glede zemlj&, ki že danes pripadajo našemu cesarstvu, saj v obliki »pravnega pridržka« tudi dalje iti ni mogel.
Toda zakaj bi se zdrava misel, ki tiči v programatični izjavi Jugoslovanskega kluba, ne razširila še na ostale Srbe? Dosegli bi, po čemur so vedno hrepeneli in za kar so razvijali najintenzivnejšo propagando: združenje. S tem bi se doseglo naj-vitalnejše zaokroženje habsburško-loren-ske velesile.
Paralelno s tem bi šlo zaokroženje bolgarskega območja. Bolgarska ozemlja Bolgarom — ostala jugoslovanska ozemlja novi Jugoslaviji pod žezlom našega habsburškega vladarja.
S tem bi bilo jugoslovansko vprašanje po želji Jugoslovanov samih in v n a j -vitalnejšem interesu našega cesarstva popolnoma zadovoljivo rešeno enkrat za vselej in zaprla bi se skeleča rana na telesu skupne domovine.
Ostale bi potem samo dve, nacijo-nalno popolnoma .hiturirani jugoslovanski državi: naša Jugoslavija kot sestaven del habsburško-lorenskega vladarstva in Bol-garija. .
Jugoslovansko vprašanje bi bilo defi-nitivno rešeno, zamašen bi bil eden glavnih virov nemira v Evropi, v kolikor pride v poštev naša skupna domovina. In ta rešitev bi tudi popolnoma odgovarjala paroli Amerike in nekaterih ententinih držav, da treba narode zadovoljiti. Samo seveda, če je ta njihova parola iskrena!
Stremljenje nekaterih oseb, kakor Petra Karadžordževiča in Nikolaja Nje-
guša, nikakor ni zamenjavati s pravimi interesi narodov, ki so nekdaj bili pod njihovim gospodstvom.
Toliko za danes.
Hrvatski Din odstopil.
Budimpešta, 8. junija. (K. u.) Ogrski k. urad javlja; Ban baron Skerlecz je izročil danes popoldne Njegovemu Veličanstvu svojo demisijo. Njegovo Veličanstvo je
blagovolilo demisijo sprejeti.
• • •
Baron Skerlecz je torej, kakor smo pričakovali, padci zato, ker je padel tisti, ki ga je nastavil, »veliki prijatelj« Hrvatov, grof Tisza. Bivši ban baron Skerlecz sicer rodom Hrvat iz znane stare hrvatske plemenitaške rodbine, toda vzgojen v popolnoma madžarskem duhu; ko je prišel na Hrvatsko za bana, se je moral še učiti hrvatskega jezika. Hrvatje od tega bana niso imeli nikoli ničesar, ampak so se morali in se morajo boriti za svoje narodne pravice. V stavku, da je vsak hrvatski ban le eksponent Mažarov, je povedano ne samo dovolj, ampak tudi vse. Bog daj Hrvatom drugačnega moža na banski stolici!
Sestavo nove ogrske vlade poverjena grotn Morim Ester-
Budimpešta, 8. junija. (K, u.) Ogrski k. urad poroča: Čujemo, da je poverilo Njegovo Veličanstvo sestavo vlade grofu Mo-ricu Esterhazy.
Budimpešta, 8. junija. (Ogrski k. ur.) Njegovo Veličanstvo je sprejelo popoldne grofa Morica Esterhazy drugič v posebni avdijenci.
Za volilno preosnovo na Ogrskem.
Budimpešta, 8. junija. (Ogrski k. ur.) Njegovo Veličanstvo je sprejelo danes ob 5. uri popoldne na vrtu Dvora župana dr. Barczyja, ki je izročil Njegovemu Veličanstvu poklonilno adreso, s katero glavno in prestolno mesto Budimpešto temeljem soglasnega sklepa pozdravlja Njegovo Veličanstvo zaradi Njegovega stališča v korist razširjenju pravic ljudstva. Župan je nato poročal o današnjem nastopu meščanstva in delavstva pred mestno hišo in je izročil resolucijo, katero je bil sklenil volilni odbor meščanov in delavcev. Njegovo Veličanstvo je milostno sprejelo županovo poročilo. Vladar je izrazil svoje veselje, ker je izpadla manifestacija meščanstva in delavstva v Budimpešti tako impozantno in lepo. Rekel je, cla se drži neomajljivo načela, ki ga je bil glede na volilno pravico označil v svojem lastnoročnem pismu. V avdienci je prišlo na razgovor tudi vprašanje miru. Njegovo Veličanstvo je izjavilo, da bo smatralo svoj čas za svojo dolžnost, uporabiti prvo priliko, ki se bo nudila, da se bo sklenil časten mir.
Manifestacija za splošno voUlno pravico v Budimpešti.
Budimpešta, 8. junija, (Kor. ur.) Odbor za volilno preosnovo budimpeštan-skega meščanstva je napovedal danes demonstrativen izprevod za splošno volilno pravico. Na njegov poziv se je danes ob 2. popoldne ustavilo nekaj ur delo v vseh tvornicah in obratih. Ob pol 3. uri se je pričel izprevod, katerega se je udeležilo približno 100.000 ljudi. Izprevod je korakal pred mestno hišo. Župan dr. Barczy jc obljubil, da bo rad in s polnim prepričanjem poročal o želji svojih someščanov Njegovemu Veličanstvu.
Kronanje Svelogorske Matere Dežje.
Dne 6. junija je minulo 200 let, kar jc bila čudodelna podoba Matere božje Sveto-gorske v Gorici slovesno kronana. V ta spomin se je na Sveti gori vsako leto obhajal velik shod, in sicer III. nedeljo po
binkoštih. Ta shod je bil znan po celem Goriškem pod imenom »Kronanica«. — — Odkar je izbruhnila vojska z Italijo, se ta shod ne more več obhajati. Verolomni Italijani so kmalu začeli obstreljevati Sveto goro, in svetovno svetišče s samostanom vred je danes razvalina. Milostno podobo je prinesel pokojni P. Franc še pravočasno v Ljubljano, kjer prebiva v frančiškanski cerkvi kot begunka v oltarju sv. Deodata.
Kljub sovražnim navalom je Sveta gora še v naših rokah, Marija jo brani. Pri
njej iščejo hrabri naši vojaki pomoči in jo tudi prejmejo. Zatorej hočemo dne 17. junija slovesno obhajati »Kronanico«, in sicer bo ob 9. dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani pridiga in pontifikalna sv, maša, katero bo blagovolil imeti pre-vzvišeni gospod metropolit in knezonad-škof goriški dr. Frančišek Borgia Sedej. — Ob 3. popoldne bo pridigal č. g. P. S a 1 -vator Zobec, poseben častivec Sveto-gorske Matere božje, po pridigi pa bo s čudodelno podobo slovesna procesija, pri kateri se bodo pevale lavretanske litanije. Procesija gre po Prešernovi, Šelcnburgovi ulici do uršulinske cerkve, po Kongresnem trgu, Wolfovi ulici nazaj v cerkev, kjer bo blagoslov in zahvalna pesem.
Procesija veljaj v zahvalo za dosedanjo pomoč, bodi pa tudi prošnja za naprej. Častivci Svetogorske Matere božje vljudno povabljeni, zlasti verniki goriške nad-škofije!
t DlvizilsM ipik dr. MMM.
(Ciril P r e s t o r.)
Danes, 6. rožnika, zgodaj zjutraj nas je pretresla par Slovencev, kar nas je tu pri tej diviziji, žalostna novica, cla je padel zadet od italijanske granate nam tako priljubljeni divizijski župnik dr. Andolšek. Odkrito moremo reči, bil je odkril, odločen Slovenec, vsakemu vojaku se je takoj priljubil, nam Slovencem pa je bil ne le predpostavljeni, ampak tudi naravno:: i »Slovenec prijatelj«. Maio časa je imel priliko opravljati službo pri tej češki diviziji, a poznalo ga je vse kot dobrega očeta. Za časa cele desete ofenzive je opravljal službo v najsprednejši črti, tolažil ranjence, spravljal z Bogom na smrt ranjene ter jim lajšal zadnje življenjske trenotke. V neprestanem sovražnem ognju je opravljal službo, ne meneč se za svojo glavo, temveč neustrašeno in neumorno jc letal z enega prostora na drugi prostor, da se je moglo kolikor mogoče veliko na smrt ranjenih preseliti k Vsemogočnemu po njegovih rokah. Marsikdo ga je iskal večkrat v njegovi sobici, ki jc bila neverjetno skromna, a vedno je bil odgovor njegovega sluge: »gospod župnik je šel k vojakom v fronto«. V prvih dneh ofenzive je šel raa-ševat v cerkvico, ki je stala skoro vedno v silnem sovražnem ognju, a ostala do tega dne nepokvarjena. Komaj je opravil službo božjo in zapustil svetišče, priletela je težka sovražna granata ter razdejala cerkvico na štiri vetrove. In kolikokrat je tako srečno ušel gotovi smrti. Bil je v resnici vajen gledati smrti v oči. V nedeljo 3. t. m. je odšel iz fronte po nekaj stvari tja, kjer je imel shranjeno prtljago. Ob tej priliki je tudi maševal v tej vasici. Tudi jaz sem bil navzoč. Po sveti maši jc govoril v nemškem in slovenskem jeziku navzočim vojakom, kako hudo mu je, da toliko vojakov ne posluša poslednjih besedi ter se ne-spravljeni ločijo s tega sveta. Po sveti maši sem imel priliko ž njim govoriti o vojaških zavetiščih za fronto, za katere je imel vedno odprto srce ter do zadnjega žrtvoval vse za vojake. Poznala se mu je na obrazu zmučenost od prestanih dni, a delal je naprej. Vse mu je svetovalo, naj sc malo odpočije ali vest ga je vedno silila v ospredje, tako da je kot junak našel smrt na kraški zemlji. Vsem, ki smo ga poznali, bo težka ta izguba. Posebno v dneh, ko smo prišli v rezervo, je bil vedno med nami polnili rok. Zabavnih in poučnih knjig si lahko dobil pri njem. Posebno razveselil je rad vojake s svalčicami, katerih si je
prihranil sam, ker ni bil kadilec in katerih je naprosil povsod pri častnikih, samo da je mogel postreči s tem vojakom. Nam Slovencem kakor tudi tovarišem tujcem bo ostal neizbrisno v spominu. Junaku Slovencu pa, ki je žrtvoval vse clo zadnje kaplje za cesarja, domovino in za nas vojake, pa bodi lahka zemlja.
Slovenci pri sv. tiirml v Pragi.
V	nedeljo dne 3. junija je pristopilo v Pragi k sv. birmi 79 naših slovenskih otrok, ki so nastanjeni na Češkem. Bolj
1 oddaljeni begunci s kutnogorskega in vi-
j sokomitskega okraja so prišli že tisto soboto popoldne prej v Prago, katero jim je razkazal njih dušni pastir, g. Ciril M. Vuga. Kako so bili veseli in kako so strmeli naši begunci, ko so gledali krasote tega kraljev-sk ega mesta! Venceslavov trg, znameniti spomeniki, velikanske stavbe in krasni vrtni nasadi, Moldavino obrežje, Karlov most s premnogimi kipi, Hradčani s kraljevskim gradom in prekrasnim razgledom na zlato Prago, vse to je ob najlepšem vremenu kar očaralo naše begunce. Bili so v stolnici na grobovih sv. Vida, sv. Vence-slava, sv, Janeza Nepomuka in drugih, v cerkvi sv. Jurija na gr*>bu sv. Ljudmile, in zopet po Pragi, ki je povsod krasna in zanimiva.
V	nedeljo dne 3. junija, po sprejemu novodošlih birmancev iz Kralup, je g. Ciril M. Vuga daroval sv. mašo v cerkvi sv. Prokopa v Žižkovem, kjer se jc tn dan vršila sv. birma. Naši otroci so sc držali bistro in vedro,- nastop Slovcncev jc v Pragi vzbujal pozornost. Naša dekleta so po končani cerkveni slovesnosti zapela pur lepih Marijinih pesmi, kar so Pražani poslušali z velikim zanimanjem in priznavanjem, da dobro pojo. Ob sklepu na se jc Slovencem kar sama ob sebi utrgala iz prsi cesarska pesem, ki je pričala, cla Slo-venec-begunec, četudi brez doma, vsikdar ljubi svojo državo in vse prenese in pretrpi za srečo trdno Avstrije. — S popoldan skimi in večernimi vlaki so sc pot^m begunci zopet odpeljali v svoja bivališča, noseč v svojih srcih drag spomin m zlato Prago.
Da jc bilo mogoče tudi bolj oddaljenim otrokom priti v Prago, zato gve v prvi vrsti zahvala našemi! prevzv. knezu in nadškofu goriškemu, j', dr. F r a n č i š k u S e d c j u , ki je v ti. nuicn poslal za otroke 200 K in pa premil. knezu in nadškofu praškemu, g. grofu dr. P o v 1 u H u y n u , ki je dal za otroke ICO K. Razen tega je prevzv. g. knez in nadškof goriški zopet podelil otrokom 50 moiitvenikov, premil. g. knez in nadškof praški pa vsakemu bir-mancu podobico v spomin. G. župnik v Žižkovem pa jc podaril otrokom za spomin podobo s cerkvijo sv. Prokopa v Žižkovem, kjer so bili bhman;. železniška uprava je dovolila otrokom polovične karte za pot; veliko skrb za nase begunce jc tudi ob tej priliki pokazn.' g. Bogomil Krojči, železniški asistent v Kralupeh.
Bodi vsem tem visokim cerkvenim knezom, duhovnikom in gospodom, ki so ob tej sv. birmi pokazali svojo naklonjenost do naših beguncev, izrečena na tem mestu najsrčnejša zahvala. Zaplat' Pan Buh! Zel o veliko dobro delo so storili. Razen milosti, ki so prejeli otroci, kako dobro de taka sprememba ubogim beguncem, ki dan za dnem žive na vasi v slabih stanovanjih, in taka slovesnost, kako visoko povzdigne človeka iz mučne nižine vsakdanje mizerijc! Ob tem spominu, ob tem veselju se človek poživlja še dolgo časa potem. In tudi to je potrebno in zdravo, — Spomin 3. junija 1917 ostane trajen v zgodovini slovenskih beguncev na Češkem.
Nemčija preftinio mmttm zveze 5
Mil1.
Berlin, 8. junija. (K. u.) Zastopnik Haj-tija je izročil tajniku zunanjega urada noto, ki ugovarja neomejeni podmorski vojski in zahteva, naj se povrne škoda, ki jc zadeta hajtiško trgovino, ker je bilo potoplje«
nih več ladij. Pri potopih so baje izgubili življenje tudi hajtiški državljani. Nota končno zahteva jamstva za bodočnost. Ker so stavljene zahteve Hajtija v nenavadni obliki, je smatrala cesarska vlada za potrebno, da je hajtiškemu zastopniku takoj vrnila potne liste.
> • •
Otok Hajti je odkril Krištof Kolumb 1, 1482. Otok obsega 77.300 kvadratnih kilometrov; prebivalcev šteje okroglo 2,000.000 večinoma zamorcev in mešancev (mulatov). Na otoku sta dve republiki: republika Haj-
ti ln »Republika daminicana«, včasih so ji rekli San Domingo. V republiki Hajti, ki obsega 28.700 kvadratnih kilometrov, biva nad 1,200.000 prebivalcev: belopoltnežev 2000, zamorcev nad 1,100.000; mulatov do 100.000. Republika je razdeljena v 5 de-partementov. Predsednik republike se voli na 7 let. Narodno skupščino tvorita 2 zbornici; senat šteje 39, reprezentantska zbornica pa 95 članov. Armada šteje 6828 mož. Narod govori skvarjeno francoščino: crč-ole narečje. Glavno mesto je Port au Prince. Avstrijska konzulata sta v Cap Haithen ln v Port du Prince.
|| Boji na Fajtovem hribu in pri Jamljah.
Znana vojna poročevalka Alice Scha-lek je pisala 5. t. m. s soškega bojišča: Naši hrabri branilci Krasa so podvzeli v sredi italijanske ofenzive sunek, ki kaže, kako nezrešena je sila soške armade še 23. dan bitke. V nekem artiljerijskem poveljstvu smo celo noč zasledovali velikansko in pregledno sliko boja.
Veter je bil posebno ugoden nam. Bril je v smeri proti sovražniku. Nakupičil se je bil zato kmalu nepredirljiv oblak dima in prahu, ki je zagrnil sovražniku razgled, mi smo pa lahko vse videli. Posebno močno se je streljalo na Fajtov vrh in na Jamlje. Pripravljalni ogenj je trajal samo eno uro: do 9. ure, Italijani so primeroma slabo odgovarjali, najbrže niso znali, kaj se pripravlja. Ob 9, uri se je pričelo. Čete so stale pripravljene, za njimi delavski oddelki in pionirji. Naša in sovražna postojanka sta oddaljeni približno en kilometer, vmes leži udrtina. Čez deset minut že so spredaj prosili, naj se ogenj nameri bolj naprej; pridobili so torej na prostoru. Čez nekaj minut smo že čuli tam z italijanske strani strašne klice: »Sovražnik v lastnih jarkih! Znamenja so dajali s svetilnimi kroglami, ki se dolgo drže v zraku. Komaj eno uro pozneje, oglašalo se je tudi ragljanje sovražnih strojnih pušk v gromenje topov, je naš signal javil: »Vse v redu!«, kar je pomenilo, da so naši dosegli zapovedano jim točko. Ostri vrh našega Fajtovega vrha se je poznal, Italijani so bežali ali so se pa udali. Naši so strašno delali. Povsod
Notranjo politike.
Slovanski blok?
»Glos Narodu« poroča z Dunaja:. Od češke strani se dela z vso silo na to, da bi se zopet vzbudila k življenju parlamentarna unija vseh Slovanov. O priliki proračunske debate bi ne bilo treba na izjavo Clamm-Martinica posameznim slovanskim klubom podajati posebej deklaracije, ampak bi to storila unija skupno.
Vlada snubi Poljake.
Dunaj, 7. junija. Danes popoldne se je posvetoval Clam - Martinic s predsedni-štvom Foljskega kola. Navzoča sta bila poslanec dr. Lazarski in dr. Diamand. Poljaki so razložili ministrskemu predsedniku vzroke svojega opozicijonalnega stališča. »Gra-zer Tagblatt« je izvedel iz političnih krogov, da se bodo pogajanja nadaljevala in da je računati na uspešen izid, kar pomeni, da bodo Poljaki zopet vstopili v vladno večino.
Iz gosposke zbornice.
Dunaj, 9. junija. Gosposka zbornica je zborovala danes dopoldne.
Dunaj, 8. junija. (K. u.) Središče in ustavoverna stranka gosposke zbornice sta se danes posvetovali o stališču glede na reformo poslovnika v poslaniški zbornici in z ozirom na sprejem predloga Franta. Središče je sklenilo, da bo postopalo enotno z ustavoverno stranko. V jutrišnji seji gosposke zbornice nameravajo sklep poslaniške zbornice glede na izpre-membo poslovnika nakazati v predposvet posebni komisiji.
Jugoslovani in poslovnik,
V poslovniški debati je član »Jugoslovanskega kluba« dr, Krek izjavil, da bo jugoslovanski klub glasoval s prepričanjem za načrt poslovniškega odseka, Pri tej priliki mora. protestirati proti činiteljem ki so povzročili parlamentarno dobo. Boljšega odgovora na prestolni govor ne moremo dati, kot da sprejmemo načrt novega poslovnika. Hočemo parlament in ta ima dolžnost in pravico govoriti o vseh vprašanjih, naj bo to odcepitev Galicije, nemški državni jezik, razdelitev okrožji na Češkem, sploh o vsem, kar spada k vprašanju in razvoju političnega življenja v Avstriji. Hočemo parlament in zato svarimo opctovano pred nevarnostjo, ki je združena s stališčem vlade nasproti ustavi. Proti temu stališču vlade odločno protestiramo. Volje in vere narodov v življenje ne moremo več odstraniti. Kdor bi to poskušal, je sovražnik države. Proti ministrskim klo-pem obrnjen, pravi govornik: »Kakor je potrebna prememba sedanjega poslovnika, tako nujno je potrebna sprememba tam v onih klopeh v prvi vrsti. (Živahno pritrjevanje pri Jugoslovanih in Čehih.)
Cesar v Budimpešti.
Dunaj, 7. junija. (K. u.) Cesar se je odpeljal ob 10. uri 30 minut s posebnim vlakom v Budimpešto. Z istim vlakom se je odpeljal v Budimpešto tudi skupni finančni minister baron Burian.
Njegovo Veličanstvo so v Budimpešti viharno pozdravljali.
Budimpešta, 8. junija. (K. u.) Njegovo Veličanstvo se je pripeljalo danes ob 7. uri 40 minut v Budimpešto, Narod, ki se je zbral na vseh cestah, ga je viharno pozdravljal. Oficijelnega sprejema ni bilo.
Vprašanje prehrane.
Minister za prehrano Hoefer je odpotoval v Berlin, da se udeleži skuonih do-
so ležali mrtveci. Iz razbitih kavero se je čulo kričanje in stokanje; postojanke ni bilo več.
Varstvo umetnin v Italiji.
Major Tanner piše v »Pester Lloydu«: Za monarhijo je pač težavno stališče glede na Benetke, ker mesto ni le takorekoč zbirka umetnin, marveč tudi glavno pristanišče italijanske mornarice ob Jadranskem morju. Zato so Benetke leta 1915. avstrijski letalci večkrat napadli. Italijani so pa Trst večkrat napadli in so te dni metali bombe v mesto, v katerem morejo škodovati le praznemu trgovskemu pristanišču in civilistom. Pred Trstom je našel 23. in 24. majnika nastop vojnih ladij, kar pač ne more obuditi konciliantnosti nasproti Benetkam. Napadi na Trst bodo izzvali protinapade na Benetke. V takih okoliščinah bo težko trajno ščititi Benetke. Kljub dobri volji tukajšnjih krogov se bo moralo z Benetkami radi njenih vojaških naprav drugače postopati. Kdor je doživel deseto soško bitko, mora soditi, da je že zdavnaj prišel trenutek za konec bojem. S tem bi bilo rešeno tudi vprašanje Benetk, ki ni višje kakor kri, ki se je prelila, in strašni izbruhi sovraštva. »Sploh konec« bodi geslo.
Poplave v Italiji.
Lugano, 7. junija. Poplave ob reki Pad so uničile žetev vsaj v 50. občinah. Tudi mesti Piacenza rn Mantua sta veliko trpeli; v Mantovi stoji voda tuintam nad en meter visoko. Škode je nad 100,000.000 lir.
svetovanj z nemško vlado o vprašanjih prehrane,
'j.
Česky svaz in dr. Krama?.
Dunaj, 6. junija. »Česky svaz« je od poslal zaprtemu dr. Kramafu posebno pozdravno pismo, na katero je dr. Kramaf odgovoril: »Dragi prijatelji! Zahvaljujem se Vam za ljubezniv pozdrav, ki mi je segel do srca. Prosim Vas, da sprejmete moje najsrčnejše pozdrave. S ponovno zahvalo za Vaše prijateljske pozdrave ostajam vdani Karel Kramar.«
Mažarska cenzura in Slovaki.
Državnopravna izjava češke delegacije v avstrijski zbornici je bila v slovaških »Narodnih Novinah« pobeljena. »Čech« dostavlja k temu dogodku: »Slovaki ne smejo v pokrajinah mažarske svobode vedeti, kaj se o njih v Avstriji govori.«
M vzhodu in m lugo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8, junija. Uradno:
V odseku Mesticanesci od časa do časa živahen boj s topovi. Sicer nič novega.	'.,) Načelnik generalnega štaba.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 5. junija. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Severo-zapadno Alčak Mahle so izvršili Francozi včeraj zvečer po srditi topovski jaipravi zopet štiri napade, ki so bili odbiti ob krvavih izgubah za sovražnika. Ob osmih zvečer so napadli posamični oddelki, ki^ja so bili takoj pobiti. Trije nadaljni napadi so se istotako izjalovili, Francozi, ki so doživeli popolen poraz, so imeli težke izgube. Dosedaj je bilo naštetih pred naširfi žičnimi ovirami okoli 300 sovražnih tri^el. Posamične skupine angleške pehote, ki so poizkušale prodirati med Vardarjem in Doj-ranskim jezerom, so bile z lahkoto odbite. Angleška stotnija, ki je opolnoči južno Se-resa prodirala proti našim sprednjim stražam, je bila pognana nazaj.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. junija. Veliki glavni stan:
Na vzhodnem in na macedonskem bojišču se skupen položaj pri naših in pri zveznih če.tah ni izpremenil.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
4. junija. Zahodno bojišče, V smeri proti Ovetu v pokrajini Nevgimoser so naši poizvedovalci, poveljeval jim je kozaški poročnik Rikovski, potem ko so premagali štiri črte žičnih ograj, razkropili nemško poljsko stražo. V Karpatih pri kraju Puevi so naši poizvedovalci, poveljeval jim je podporočnik Edincov, prebili kljub ognju sovražnih strojnih pušk in navadnih pušk žične ograje, pregnali so sovražnika iz njegovih jarkov in se vrnili s strojnimi puškami. Med napadom je bil hrabri podporočnik Edincov ubit.
Na rumunski in kavkaški bojni črti se položaj ni izpremenil.
Letalna služba. Pri Nobelskem jezeru je sestrelilo naše topništvo nemško letalo, ki je padlo v sovražne postojanke.
Zakaj je odstopil general Aleksejev.
Petrograd, 7. junija. (K, u.) General Aleksejev je moral odstopiti, ker ni dovolj odločen, navdušen in gotov, katere lastnosti so zdaj nad vse potrebne, Aleksejev je na razDolago .vladi. '
Po porazu Italifanoo pri Jamliab.
Danes teden je obiskal cesar Karel I. svojo junaško soško armado. Ni mogel najti dovolj besedi hvale, besedi priznanja in veselja glede na to, kar je izvedla ta armada. — 'i ako je rekel junaški, sicer glede na molčečnost Moltkeju podoben poveljnik soške armade generalni polkovnik pl. Boroevič, ko so mu poklonili njegovi generali komanderni križ vojaškega reda Marije Terezije, s katerim najvišjim vojaškim redom je odlikoval cesar junaka 10. soške bitke, junaka galiških ravan imsilnega branilca Karpatov, kjer si je bilupozimi leta 1914—1915 cvet ruske armade skopal velikanski grob in se je ruska i armada tako oslabila, da našega navala pri Gorlicah ni mogla več vzdržati. In ob priliki skromnega slavlja, prirejenega na čast zmagovitemu generalu Boroeviču, je izrekel junak, idoma iz Like, ki pač najbolje pozna položaj na primorskem bojišču: »Bitka, ki zdaj ponehava, je dogodek, ki je zelo da-lekosežen, Posebno silno se bo komaj ponovila«.
Med tem, ko si je cesar Karel ogle-daval v soboto in v nedeljo svoje junake soške armade, je pa obiskovala cesarica Cita oba dneva ranjence, jih tolažila in tako celila rane, ki jih je zadala vojska. Cesar in cesarica sta obiskala potem, ko sta zapustila Kranjsko, še Koroško in Pred-arlsko.
V deseti bitki pri Soči je šlo Italijanom za to, da bi napredovali proti Trstu. Bitka je besnela 19 dni. Kaj posebnega Italijani niso napredovali, dasi so seveda v svojem časopisju strašno kričali, češ kakšno zmago smo dosegli, Italijani so mislili, da bodo počivali. V Dolu so zbirali nove čete; njih rezerve so prihajale tudi čez Sočo. Mislili so si, da bo Boroevič mirno čakal, kdaj da se bo Italijanom zopet vzljubilo naskočiti. A Boroevič, ki je dobro anal, da so naše čete bojaželjne, ni hotel pustiti Italijanom postojank od Ja-hieli do Štivana, ki so jih bili Italijani od 23. do 26. majnika pred Grmado vzeli. Med tem, ko se je bil Cadorna še pripravljal na novi udarec proti Trstu in se pripravljal na »velikopotezno« obkoljevanje Grmade, branika Trsta, kakor je pisalo sporazumno časopisje, ga je pa naš Boroevič prehitel. Dne 4. in 5. junija je silno udaril južno Jamelj. Cadorna je dne 6. t. m. sramežljivo poročal: »Našo novo črto nasproti Flondarju smo nekoliko umaknili v taktično ugodnejšo postojanko,« Podo-mače so to pravi: To, kar sem bil pridobil y deseti soški bitki, sem zopet izgubil. Boroevič je v teh dneh svojega hudega udarca ujel 250 častnikov in 10.000 mož: skupilo je torej naša armada, če prištejemo še prejšnje ujetnike, vzela Lahom 27.000 .Ujetnikov. Uradno se je pa že dne 4. t. m. penilo, in sicer nizko, da so izgubili Italijani v deseti soški bitki 160.000 mrtvih in taniencev. Soška armada je pri svojem zadnjem udarcu uničila štiri sovražne brigade. Izgubili so torej Italijani cel armadni fcbor: 30.000 do 40.000 mož.
Iz poročila, da so naši zajeli v štivanj-skem predoru veliko italijansko bolnišni-teo, sklepamo, da so naše črte napredovale čez železniško progo Devin—Tržič. Ta predor leži severno Štivana; dolg je 300 Inetrov. Zanimivo je, da na primer »Gior-cale d Italia« hvali naše topništvo, kako previdno da rešuje svoje topove. Cadorna je zgodaj vse izgubil, kar je bil v dolgih bojih pridobil. Spustiti se bo moral v 11. soško bitko, če bo hotel vzravnati svoje izgube. Kako je že rekel Boroevič: »Bitka se bo posebno silno komai ponovila.« Italijani se zdaj branijo, to jasno kaže tudi Cadornovo poročilo 7. t. m. Dne 7. t., m. ni bilo ob Soči nič posebnega. Kmalu se bo pa pokazalo, če bo sledil streljanju Italijanov na visoki planoti »Sedem občin« njih naval.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. junija. Uradno:
Ob Soči včeraj nobenih posebnih bojev. Neko sovražno letalo, ki je nosilo naš znak, je metalo za našo bojno črto bombe. _ Na visoki planoti »Sedem občin« italijanske baterije živahno streljajo; tudi sovražni letalci živahno letajo.
Načelnik generalnega štaba,
Italijansko uradno poročilo.
7. junija. Na tridentinski bojni črti jc redno delovalo topništvo; bojevali so se Doizvedovalni oddelki. Ponoči od 5. na 6.
t. m. je napadel sovražnik v množicah na-
I še črte v dolini reke Bach (Sexten dolina). Sovražnika smo odbili z izgubami zanj.
Na julijski bojni črti je obstreljevalo sovražno topništvo, naše se je odločno bojevalo z njim, trdovratno, kakor po navadi, Gorico in nekaj drugih bivališč prebivalstva na planoti.
Na Krasu se je sovražnik precej živahno bojeval; ojačil se je z novimi, izdatnimi silami, ki jih je bil vzel z nekega drugega bojišča.
Zelo besen napad se je zrušil na naših postojankah od točke 247 južno Vršiča do točke 31 vzhodno Jamelj; hrabro se je branila pehota 61. divizije. Boj se je bil ljuto z menjajočim se uspehom skoraj cel dan. Proti večeru smo sovražnika popolnoma odbili, postojanke so ostale trdno v naši posesti,
Naš zapiralni ogenj je takoj zadržal napad, ki ga je poizkušal sovražnik od Flondarja proti Sablici, preden se je še razvil.
V včerajšnjih bojih smo ujeli 102 moža, med njimi častnike.
Naši dve obstreljevalni zračni skupini sta včeraj zjutraj izvedli drzne polete. Ena je poletela nad Adiško dolino do izliva reke Noče; uspešno je obstreljevala vojaške naprave pri Mezolombardo severno Tridenta; druga skupina je nadaljevala uničbo železniškega križališča v Št. Petru na progi Trst—Ljubljana. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana.
Cvacije Slovencev Boroeviču.
Kakor poroča češko časopisje, so priredili Slovenci v avstrijskem parlamentu Boroeviču o priliki sijajnega napada naših čet pri Jamljah viharne ovacije. Vihar ži-vio-klicev je napolnil po prečitanju zahvalne brzojavke branitelja naše domovine zbornico in ni hotel ponehati. O tem smo omenjali že v včerajšnjem poročilu iz državnega zbora.
Cadorna s Sabotina opazoval potek bojev.
Slovenski vojak Jožef Lah piše:
Naš ...	pešpolk je
tudi tokrat pod spretnim vodstvom častno rešil svojo prevažno nalogo. Imel ie braniti dve višini, ki ste bili v uradnem poročilu skoro dnevno imenovani kot cilj ljutih, pa brezvspešnih sovražnih napadov. Da se je sovražnik posluževal vseh mogočih sredstev, da bi prebil našo črto, je samoumlji-vo, kajti ta naval je presegal vse prejšnje. Kakor so izpovedali ujetniki, je Cadorna s Sabotina opazoval potek bojev, navduševal vojake, obetal zlate gradove, pošiljal čete za četami, ki pa so bile vselej z ogromnimi izgubami vržene nazaj. Le enkrat se jim je posrečilo za par trenutkov, da so se na Sv. gori vzdržali in si ogledali malo samostan in cerkev, pa samo mimogrede, kajti vrli Slovenci so požrešnim kmalu dopovedal!, da jih takrat ni bilo, ko smo cerkev puvali (zidali) in jih zato še zdaj ni treba. Hočeš, nočeš, morali so jo popihati, kar jih je ostalo, nazaj v svoje postojanke, drugi pa so šli : avanti« proti Trstu in Ljubljani, kakor jim ie Salandra napovedal pred dvema letoma, in danes sz nahajajo na varnem nekje v avstrijskem zaledju.
Zmaga pri Jamljah.
Berlin, 7. junija. (K. u.) Listi izražajo svoje veselje radi avstrijskega uspeha proti Italijanom. Potem ko je kratko opisal boj, izvaja »Lokalanzeiger«; Obupen nastop rezerv dokazuje, da se Cadorna zaveda nevarnosti, ki mu grozi, da bo mogoče celo njegovo desno krilo potisneno na obalno planoto. Uspeh ne kaže le, kako močan je bil protisunek, marveč tudi duha, ki prešinja čete našega zaveznika, ki so takoj po besnih bojih desete soške bitke takoj napadle.
Italijani seveda zmanjšujejo naš uspeh na Krasu.
Lugano, 7. junija. (K. u,) Italijansko časopisje seveda podcenjuje dogodke na Krasu. Piše, da se je le motilo in oviralo utrjevanje osvojenega ozemlja. V svojih poročilih pa le opozarjajo na smotrenost, na silovito moč in na omajajoči učinek avstrijskega topništva. Priznavajo, da italijanska ofenziva ni mogla znatno znižati velikanskega števila avstrijskih topov in njih preskrbe s str.elivgnj.	\
Berlin, 6, junija. »Lokalanzeiger« javlja iz Stockholma: Aleksejev ni odstopil radi ruskih operacijskih namenov, marveč vsled sporov z delavskim in vojaškim svetom in s petrograjsko začasno vlado. Vrzel med častniškim zborom in armado je odstop še razširil,
Kerenski pošilja častnike na bojišče.
Petrograd, 7, junija. (Kor. ur.) Agentura: Vojni minister Kerenski je zapovedal, da morajo poslati tekom treh tednov na bojišče vse častnike v službo Rdečega križa ali drugih vojaških sanitetnih zavodov, ki še niso 40 let stari. Izjem ne bodo več trpeli.
Sodba delavskega in vojaškega sveta o narodnem vprašanju.
Amsterdam, 8. junija. (K. u.) Delavski ln vojaški svet v Petrogradu zavzema stališče, da mora mesto narodnih enot govoriti mednarodna enota, ki naj dela potem na mir, da se tako odpravi narodna ločilna črta in da se izpodmaknejo vojski tla. Angleške, francoske in belgijske nacionalce pozivajo ruski sodrugi, naj skrbe za to, da bo mir zagotovljen. Delavski in vojaški svet naglasa v svojih pozivih, naj se razloček med zavezniki in sovražniki enostavno prezre.
Nova ruska vlada še ni pristopila londonskemu dogovoru o posebnem miru.
Bern, 8. junija. (K, u.) »Petit Parisien« Javlja iz Londona; Na vprašanje poslanca Kinga, če je nova ruska vlada pristopila londonskemu dogovoru o posebnem miru, je vprašanje lord Cecil zanikal in pristavil, da se ji to vprašanje ni niti stavilo.
Kerenskij o svojem programu.
Petrograd, 8. junija. (Kor.) Vojni minister Kerenskij je na zadnji seji delavskega in vojaškega sveta razložil program, ki ga hoče uresničiti. Izjavil je, da stremi ruska demokracija, katere zvesti služabnik je, po ustvaritvi organizatorične sile, ki bi za-njogla ojačiti želje in izjave Rusije in jih uspešno podpirati. Kajti pomen diplomacije zamore odgovarjati lc sili in enotnosti armade, Nc pravim, je pristavil govornik, naj se prične ofenziva danes ali jutri. To je vprašanje strategije. Toda potrebno je, cla je naša armada vsak trenutek pripravljena za boj ,in sicer nc samo za defenzivo, ampak tudi za ofenzivo. V isti seji so po govoru Kerenskega delegati raznih delegatskih zvez izjavili ministru v vznesenih besedah, da so pripravljeni marširati, kamorkoli jih pošlje.
Kroostadt se podvrgel začasna vladi.
Petrograd, 7. junija. (K. u.) Agentura: Na včerajšnji seji začasne vlade se je izjavilo, da se je dogodek v Kronstadtu končal. Ministra Čereieli in Skobeljev sta poročala, da sta bila v Kronstadtu mirno sprejeta. Pogajanja s krajnim izvršilnim odborom so se tako končala, da se jc sprejela izjava, po kateri sc razteza vladna oblast začasne vlade v celi revolucijski Rusiji.
Oklic ruskega deiavsko-vojaškega sveta na socialistične strank« sveta.
Petrograd, 4. junija. (K. u.) Delavsko-vojaški svet poroča: Izvrševalni odbor delavskega in vojaškega sveta objavlja sledeči oklic na socijalistične stranke in delavske strokovne organizacije sveta:
»Dne 28. majnika jc izdal delavsko-vojaški svet na narode sveta oklic, v katerem je poživljal evropske narode k odločilni skupni akciji za mir. Delavski in vojaški svet in ž njim vsa demokracija zahteva mir brez aneksij in odškodnin na podlagi samoodločevanja narodov. Ruska demokracija je prisilila prvo provizorično vlado, da prizna ta program in kakor so dokazali dogodki 3. in 4. majnika, ni dovolil provizorični vladi, da bi se temu izognila, kajti druga provizorična vlada je postavila na pritisk delavskega in vojaškega sveta ta orogram na čelo svoje izjave. Dne 9. majnika ie izvrševalni odbor delavskega in vojaškega sveta sklenil, da prevzame inicijativo za sklicanje mednarodne socijalistične konference in je izdal dne <15. majnika na socijaliste vseh dežel poziv, v katerem jih je poživljal k boju za mir, Delavski in vojaški svet stoji radi tega na stališču, da zamore socijalistična demokracija doseči svetovni mir le z združenimi mednarodnimi prizadevanji delavskih strank in strokovnih organizacij voju-jočih in nevtralnih držav. Prvi potrebni in odločilni korak za organiziranje takega mednarodnega gibanja je sklicanje mednarodne konference, katere temeljna naloga mora biti soglasje med zastopniki so-cijalističnega proletarijata glede političnega obračuna napram zvezi vlad in imperi-jalističnih razredov. Mednarodni sporazum za likvidacijo te politike je v splošnem potrebni predpogoj za to, da sc organizira boj na široki mednarodni podlagi. Konferenca bo oblastno zahtevala skupne življenjske interese proletarijata in vseh narodov. Stranke in organizacije delavskih slojev, ki so istega mnenja in pripravljene, da združijo svoja prizadevanja za uresničenje teh načrtov, poživlja vojaški in delavski svet, da naj se udeleže sklicane konference. Delavski in vojaški svet si ie !
izbral Stockholm kot kraj konference, ki aaj bi zborovala v času od 28. junija do 8. julija 1817.
Hinavščina Gorkega.
Berlin, 8. junija. -Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Kakor javlja Reuter iz Petrograda, razglaša Maksim Gorki, da mu je bolgarski poslanik v Berlinu Rizow pisal pismo, v katerem ta predlaga najprej premirje in nato posebni mir. Gorki objavlja besedilo pisma in pristavlja, da je to pismo nesramno in neumno in da samoobse-bi umevno ne bo odgovoril nanj.
»Lokalanzeiger« pripominja: »Res je, da je ekscelenca Rizow pisal Gorkemu, katerega pozna od prej. Do tega ga je privedlo dejstvo, da se je ruski pesnik od zmagovite revolucije sem s posebno gorečnostjo zavzemal za konec vojske. Zdi se pa, da so ga naši bolgarski prijatelji napačno sodili, kajti Gorkemu je ta priložnost ravno prav prišla, da se je svojim rojakom pokazal kot brezpogojno zanesljivega«.
Naslednik Izvolskega.
Stockholm, 7. junija. Trdi se, da bo mesto Izvolskega imenovan za veleposlanika v Parizu revolucionarni socialist Ple-hanov: prvi socialistični veleposlanik.
Končana stavka petrograjskih kovinarjev.
Petrograd, 7. junija. (Kor. ur.) Stavka kovinarjev je končana, Stavkali so v 140 tvornicah. Ugodili so jim vse, kar so zahtevali, med drugim šesturni delavnik.
Za zamenjavo ruskih političnih emigrantov v Nemčiji.
Petrograd, 7. junija. Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta javlja, da je odsek sveta za zunanje reči sklenil nastopiti za to, da bi zamenjali v Nemčiji internirane ruske politične ujetnike proti nemškim civilnim ujetnikom. Odbor upa, da ga bodo inozemske socialistične organizacije v teh stremljenjih močno podpirale,
Zakaj je odstopila črnogorska vlada.
Genf. »Temps« poroča, da je črnogorska vlada zato odstopila, ker je črnogorski kralj Nikolaj čestital Italijanom na njih uspehih.
HlleEi poflpiiiiijeje proilrevoudio i
Iz Stockholma poročajo 6. t. m.: Glasom ruskih listov se monarhistična proti-revolucija vsak dan bolj širi. Minuli petek se je vršila v Petrogradu velika monarhistična demonstracija. Po cestah so nosili napise: »Živio ruski car!« »Dajte nam monarhijo nazaj!« V Kijevu so sklenili reakcionarni častniki zaroto ter imajo redna zborovanja. Organizacija ima ozke stike s častniki na fronti. Po mnenju ruskih mo-narhističnih krogov bi pa bila protirevolu-cija sedaj preuranjena, kajti anarhija v Rusiji, iz katere bi se zdela mogoča le rešitev potoni reakcije, še ni dosegla svojega viška. Pač pa se zdi, da je prišlo protigiba-nje iz Anglije, kjer vzbuja sedanje socialistično gospodarstvo na Ruskem največje skrbi,
aui1 lifs"1
jiudo
veliki Kriz vo!aSken reea ari
Dunaj, 8. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Karel je podelil Njegovemu Veličanstvu carju Bolgarov Ferdinandu veliki križ vojaškega reda Marije Terezije. Odlikovanje je cesar Karel izročil carju 7. t. m.
P«;
Prevzvišeni g. škof tržaško-koperski, msgr. dr. Andrej Karlin, bo v nedeljo, dne 10. junija v ljubljanski stolnici podelil maš-niško posvečenje petim g. bogoslovcem svoje škofije in sicer: č. g. Ante C e r a r (novo mašo 17. jun. v Dobu pri Domžalah), č. g. Josip Hostnik (novo mašo 17. jun. v Sv. Križu pri Litiji) č. g. Hubert L e i 1 e r (novo mašo 11. jun. v Marijanišču v Ljubljani) in tretjeletnika č. g. Fortunat F o r-nasaro (novo mašo 17. jun. v Piranu) č, g. Jakob Soklič (novo mašo 17. jun. na Bledu). — Č. g. Ciril P o d e r ž a j bo posvečen meseca novembra.
Odlikovanja. Cesar je podelil srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne z meči v priznanje izvrstnega službovanja in hrabrega zadržanja pred sovražnikom nadzorniku finančne straže Emilu Durniku; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne preglednikom finančne straže Alojziju Herschbaumerju, Josipu Torošu, Ignaciju Bežku in Francu Gerčini, vsi pod pripiorskim finančnim ravnateljstvom.
S pazinske hrvtske gimnazije. Iz Pa-zina poročajo: Te dni je obiskal nadzornik rlr, Kauer hrvatsko gimnazijo v Pazinu z nalogo, da se prepriča, ako odgovarjajo učiteljske moči tudi novemu učnemu programu, po katerem se bo v hrvatski i« i m n a z i i i o o u č e v a 1 o več kot
polovica predmetov v nemške m j e z i k u. Dr. Kauer je nesposoben hrvatskega jezika. »Hrv. List« pristavlja: To nečuveno postopanje v času demokratizacije sveta zasluži pozornost za to poklicanih.
V vojni bolnici v Skopem je umrl 4. junija Jožef Ostrouška, posestnik in kleparski mojster iz Gabrovice pri Komnu. Nad vse tragičen slučaj je bil vzrok njegovi smrti. S težavo si je izprosil dovoljenje — bival je zadnji čas kot begunec v Prevojah pri Kamniku — da je smel poglet na svoj dom v Gabrovico. Ko stopi mož doma v hišo, mu nenadoma eksplodira pod nogami ročna granat, ki mu je zelo razmesarila meča. Kljub vsemu trudu in spretnosti zdravnikov je bila vsa pomoč zastonj. Prepeljan v bolnico v Skopem je v par dneh, lepo z Bogom spravljen, umrl. Počivaj mirno vrli mož, v domači zemlji goriški!
Županstvo Komensko v Sežani naznanja vsem svojim občinarjem, da se ni potreba razburjati radi nekih dopisov in govoric, in hiteti semkaj prijavljati svoje doma popuščeno imetje (premičnine itd.), ker tega dela in v pravi obliki, izključno same stranke niso zmožne napraviti. Večina jih je pa tudi, da nimajo sposobnih oseb pri rokah, da bi jim to napravile. Za to delo namreč je še čas, ker pred koncem vojne ne more biti to uravnano in plačano: da pa se delo kar mogoče poprej ugotovi, bode županstvo sestavilo in poslalo vsaki družini (stranki) na njeno sedanje bivališče primerno tiskovino s popolnim navodilom izpeljave iste. Glavna reč je za sedaj, da je županstvu znano za vsakega posameznika domačih občinarjev sedanjih naslov in mogoča izprememba bivanja. Jako ovira namreč uradno delo, ko se stranki naprimer pošlje denar, vojaška stanarina a pride nazaj z opombo, da se ne nahaja več tam, Drugo se bode tudi svoječasno uredilo. Komu je znano, kje da so družine iz Volčji-grada št, 21, št. 16, in št. 25 nahajajo, naj blagovoli iz prijaznosti županstvu sporočiti, ker se tukaj nahaja denar za njih.
Županstvo Solkan, sedaj v Šturijah, pošta Ajdovščina na Primorskem, poživlja vse begunce iz vasi Solkan, Kronberg in Loke, da mu čimpreje sporoče kolikor mogoče natančno z opustitvijo vsakega pretiravanja naslednje: a) Ime, priimek in domače ime begunca; b) kraj in hišno številko svojega bivališča ob mirnem času;
c)	število družinskih udov brez poslov;
d)	1. število hlapcev, 2. dekel, 3. poslopij, 4. gospodarskih poslopij za živino, 5. za pridelke, 6. za vinarstvo, 7. število volov, 8, krav, 9. junic in junčkov, 10. konj, 11. prešičev, 12. ovac, 13. koz, 14. kuretine, 15. voz, težkih, 16. voz, lahkih, 17. samo-kolnic, 18. strojev, 19. oral, 20. ročnega orodja, 21, stiskalnic ali vinskih preš. 22. škropilnic za trte, 23. vinske posode v hektolitrih. — Županstvo Solkan, sedaj v Šturijah, pošta Ajdovščina na Primorskem. Vuga Jožef, župan.
Opozarjamo gg. jezikoslovce slovenske na iz trte izvito razlaganje slov. imen na Krasu v prilogi »Reichsposte« 27. maja, str. 32 Der Sontag »An den Queilcn d.es Timavo«, — Takemu inženirju je treba dati pod nos.
Razprava proti 43 tržaškim obtožencem radi raznih tatvin in drugih grdobij storjenih pred dvema letoma ob izbruhu laške vojne na račun laških podanikov kakor tudi mnogih tržaških meščanov, ki so bili takrat zapustili mesto, se je v ponedeljek zaključila. Štirje obtoženci so bili premladi, da bi jih kaznovalo sodišče, in jih je tako prepustilo domači kazni. 34 jih je bilo obsojenih v razne kazni, katerih najvišja je bila 18 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsak mesec, a najmanjša (obsojenka nedoletna) 12 ur zaprtja v ločenem parstvu. Pet pa jih je bilo oproščenih. Večina jih je že prestalo kazen.
Gorica v letih 1915—1916. Okrožnica vsem občinam goriške dežele. Zadružna tiskarna v Gradcu je izdala umetniško mapo pod naslovom »Gorica v letih 1915— 1916«, ki vsebuje 21 risb prof. Ferdinanda Pambergerja. Čisti dobiček te izdaje je namenjen deloma »Zalogu za vdove in sirote padlih junakov soške armade«, deloma pa beguncem poknežene grofije Goriško-Gradiščanske. Slike predstavljajo: 1. Nj. ekscelenco generalnega majorja E. Zeid-lerja. — 2. Morellijevo ulico. — 3. Cesto na grad. — 4. Kočevijo. — 5. Placuto. — 6, Nunski samostan. — 7. Edlingov trg. — 8. Cesto proti soškemu mostu. — 9. Nadškofijsko palačo. — 10. Strassoldovo palačo. — 11. Lanthierijevo palačo. — 12. Travnik. — 13. Cesto proti soškemu mostu. — 14. Placuto. — 15. Dvorišče »Cara-veggia«. — 16. Neptunov vodnjak na Travniku. — 17. Pevmo. — 18. Oslavje. — 19. Podgoro. — 20, Predmestje »Pri mostu«. — 21. Solkansko pokopališče. — Cena ene mape znaša 20 K, katerim je pa priložiti še 2 K za poštne troške. Naročila sprejema podpisani deželni odbor goriški, Dunaj, VIII., Schlesingerplatz 2.
Hari£affe -Slovenca.
aa
Vojno gospodarstvo. Na Koroškem je moral oddati posestnik, ki ima obenem tudi pivarno, tudi od onega ječmena, ki ga potrebuje za varenje piva 20 meterskih stotov žitnoprometnemu zavodu. To seveda še ni najhuje. Plačano je dobil po 36 K za 100 kg. Ker pa bi mu za varenje primanjkovala ječmena, ga je moral seveda kupiti nazaj po 46 K za 100 kg. To jc seveda že huje, kajti pri 20 kviptalih doma pridelanega ječmena,ki ga ie takorekoč le po imenu prodal in zopet kupil nazaj (blago ni zapustilo njegove žitnice) jc imel doplačati 200 K, ne da bi si mogel ptav tolmačiti zakaj. Najhujše pa je sledeče. Od t*h 20 kvintalov je pridelal 1 1 kvintalov shdu (malca), katerega )c zahtevala »Centrala za ječmen in za slad« po 85 K za 100 kg, pač pa ga je pridelovalcu prepustila za uporabo v domači pivovarni za 102 K za 100 kg. Tedaj je zopet tu imel doplačati pri omenjeni množini 238 K pm blagu, ki ga je sam sejal, sam žel, sam mlatil, sam podc-lal na slad in ki ga sploh noben zavod, taktično ni prevzel, ampak ga je posestniku lc za velik-o dražjo ceno prepustil. Vsega skupaj je doplačal 438 K ali pri kvintalu 21 K 90 vin., kar se ne bi bilo zgodilo in česar ne bi bilo treba, ako ne bi imeli različnih »central« in podobnih zavodov in tudi piva bi morda bilo več pa tudi znatno cenejše bi bilo. — Povemo samo toliko.
V odbor centralo za lesno gospodarstvo je poklical vodja kmetijskega ministrstva, min. predsednik Clam-Martinic večinoma le zastopnike iz Češke, Poljske iu avstrijskih nemških pokrajin. AAed dvajsetimi člani ni nobenega Slovenca.
Oddaja zvonov v vojne namene. Kn šk. ordinariat ljubljanski je vsled naredbe c. kr. ministrstva za deželno brambo z dne 22. maja 1917, drž. zak. št. 92, sledeče naročil: 1. Župni uradi naj prejšnje izkaznice o zvonovih ordinariatu predlože. V izkaznicah naj pojasnijo, kateri zvonovi so bili oddani in kateri so šc ostali. — 2. Cerkve, katere so za oddajo določeno zvonove zamenjale ali si od podružnic zvonove izposodile, morajo predložiti nove (na nol poli papirja) izkaznice. V teh izkaznicah naj se natanko zapiše, odkod jc zvon došel. — 3. Umetniški in zgodovinski znaki zvonov naj se popišejo. Letnica naj se vedno pristavi. — 4. Te izkaznice naj sc predlože do 20. junija 1917. Na podlagi teh izkaznic bo mogoče določiti, kateri zvonovi ostc.-s nejo.	'ji' t
Vojnožitni prometni zavod in obtast« Nek posestnik je bil obtožen radi uradiscgoŽ žaljenja časti, ker je na ponovna vprašanjat koliko žita ima, dosledno odgovarjal: bNc-; vem« in ko je komisar vojnožitno-proifcct-' nega zavoda nato pripomnil, cla se boiipbr J nil za pomoč na svojo oblast, jc poseptnilv pripomnil: »To nc napravi name noljfttic^ ga učinka, le storite.« Okrožno sodiijfte v». Kraljevem gradcu jc obloženea oproslilo. Proti oprostitvi je vložilo državno p?aycU ništvo ničnostno pritožbo, katero je pa ka-sacijsko sodišče zavrnilo, češ, da vojnožitni prometni zavod nima značaja oblasti 'n da. zato tudi njegovi komisarji ns uživajo v postavi zajamčenega posebnega varstva uradnih organov.
Novo primes za kruh je našel posestnik Andrej Pugl v Gostingu. Primes sc melje iz nekega domačega poljskega sadeža katerega imamo obilo na razpolago. Poizkusi s to primesjo so sc dobro obnesli, kruh je izredno tečen in zdrav. Priglašen je patent. Potemtakem bi bili za dve leti obilo preskrbljeni s kruhom.
Poljedelski strojniki in kurjači dobe v primernem številu dopust do 31. decembra.
Petrolej, Tvrdke, ki so vložile pri magistratu prošnje za dobivanje petroleja v tehnične namene in iste dobile potrjene nazaj, se opozarjajo, da petroleja ne dobe v Ljubljani, marveč imajo te prošnje poslati c. kr. trgovskemu ministrstvu, oddelek za mineralna olja na Dunaju.
Vojno društvo na Ježici ja podpisalo 1000 kron na VI. vojno posojilo,
-•< 'i ■ Dnevne novice.
+ Zmaga pri Jamljah in vojno posojilo. Spričo zmage pri Jamliah in čimdalje večjih nad na skorajšen ugoden mir so dunajske banke zvišale svoje podpise na šesto vojno posojilo za nad 100 milijonov kron. Tudi praške banke so pod vtisom, zmagovitih vesti s soške fronte znatno zvišale svoje podpise.
+ Zopet visok obisk. Na Krasu, 5. junija, Danes sta obiskala vojno bolnico v Skopem Nj. ces. Visokosti nadvojvoda Leopold Salvator, generalni nadzornik topništva in njegova visoka gospa soproga nadvojvodinja Blanka z dvema hčerkama. V spremstvu je bila visokorodna gospa soproga tržaškega namestnika. Obiskali so vse ranjence in bolnike, jih prijazno tolažili in obdarovali z raznimi spominki. Vse je bilo očarano vsled preprostosti in ljubeznivosti visokih obiskovalcev. Kakor znano, sta se dva sinova nadvojvode Leopolda Salvatorja, ki sta častnika tu spodaj
ha soški fronti, zlasti ob zadnji ofenzivi posebno odlikovala.
Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči jc dobil major 58. pp. Edvard Žitnik. — Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo sta dobila polkovni zdravnik 3. gor. top. p, dr, Edvard Šerko in major 2. bos. herc. pp. Karel Wernik. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnika 17. pp. Viktor Železnik in Ciril Picek. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil tit. četovodja 17. pp. Ivan Košir.
Odlikovanje pri gorskem strelskem polku št, 2. Štabni narednik Franc Kukman pri stotniji strojnih pušk št. I., ki se je posebno hrabrega izkazal pri deseti soški bitki in ki jc že odlikovan z bronasto in srebrno hrabrostno svetinjo II. razr., je odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I, razreda.
Za pogorelce v Iiruševju in Nemški
vasi pri Postojni je drž. poslanec dr. L. Pogačnik nujno predlagal izdatno državno podporo, posebno v živilih in stavb, mate-rijalu ter priporočal, cla voj. oblastva dovolijo vpoklicanim gospodarjem in njihovim sinovom daljše dopuste, da morejo zopet zgraditi zrušene domove.
-f Za po toči poškodovane posestnike v trebanjski in novomeški okolici. Na brzojavno posredovanje deželnega odbora je sprejel deželni glavar dr. šusteršič včeraj od ljudskega prehranjevalnega urada na Dunaju brzojavno obvestilo, da ie naročeno podružnici vojnožitnega prometnega urada v Ljubljani, cla odkaže potrebno seme dolenjskim občinam, ki so prizadete po toči, da za-morejo poškodovana polja iznova obdelati.
—	Deželni predsednik v Krškem. Dne 31. maja je imel pomožni odbor za po potresu ponesrečene kraje posvetovanje, katerega se je udeležil visokorodni gospod deželni predsednik drof Attems s stavbnim svetnikom Jakscne ter nadkomisariem dr. Žužek. Deželni odbor je zastopal nadinže-ner Otahal. Popoldne se je peljal g. deželni predsednik z zastopniki v Krško vas in na Čatež ter si ogledal, kako stavbna dela napredujejo. Obiskal jc več prizadetih družin, se ljubeznivo z njijni razgovarjal ter jim obljubil izdatno cU'žavno podporo.
—	Jz politične službe. Okrajni tajnik celjskega okrajnega glavarstva Josip Kramber^er je stopil v začasni pokoj.
—	Socialni demokratje prično dne 1, Julija izdajati v Ljubljani dnevnik »Naprej«.
—	Rektor ir. iechn. Miroslav Postu-vančič (Postuvansehitz)! — je izdal znamenito knjigo: »Dber Studien, Berufs- und Standesfragen aer akademisehen Tcchni-kersehaft«.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Kamniku g. Martin Grilc, hišni posestnik in meščan v 81. letu svoje starosti. Bil je najstarejši Radezkijev veteran, ki se ie udeležil bitk leta 1859. in 1866. Bil je prava kranjska korenina, poln humorja, in priljubljen pri vseh, kar je pričal dolg sprevod ob njegovi zadnji poli. Naj počiva v miru! — Umrla jc mati urednika g. Fr. Žc-bota Jožefa 2 e b o t roj. Brus, posestnica v Selnici ob Muri. Naše najiskrenejše so-žalje! — Umrl jc v Novem Sadu (Ujvidek) v 48. letu odlični slovaški rodoljub dr. Miloš Krno, organizator baških in sremskih Slovakov, Hrvatov in Srbov. —■ Umrl je na soški bojni črti polkovnik brigadir Erik pl. Merizzi. Ob atentatu v Sarajevu je spremljal nadvojvoda Franc Ferdinanda ter je bil ranjen. Njegova soproga je Ljubljančanka rojena Seunig. — Umrl je Franc Žirovnik, posestnik in trgovec v Zapužah,
—	Smrt zapeljane«. Preko Švice smo 'dobili: Na pokopališču v Nimu, blizu Avi-njona na Francoskem, je umrl v vojaški bolnišnici (Hospiial Complementaire No, 35) na posledicah stradanja in štrapacov, kaicre je pretrpel pri umikanju srbske vojske skozi Albanijo Matija Z u p a -nič. Pokojni Mate Zupanič je bil doma iz Gribclj na Belokranjskem, V gimnazijo je hodil v Novem mestu in v Karlovcu, v Pragi je dovršil trgovsko akademijo. Že v nežni mladosti ga jc zapeljal na napačna pota časopis »Jug«, katerega je izdajal njegov brat Niko na Dunaju. Izvabili so ga z raznimi obljubami v Srbijo. V Bel-gradu je pomagal v upravi »Informacije«, katero je izdajal Milan Plut v srbskem in francoskem jeziku. Vrnil se je nato zopet domov, a .odšel zopet v Belgrad, kjer je postal uradnik železniške direkcije. Pri izbruhu sedanje vojske se je oglasil pri vojvodu Tankosiču kot prostovoljec, a je pozneje postal redni vojak železniške »čete«. Kot tak je v Solunu nevarno obolel. Tako je zopet padla v grob mlada žrtev, ki je bila zapeljana z velikosrbskimi frazami.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 24. junija od 9.—12. ure dopoldne v pritlični sobi zasilne bolnice na Pungratu št. 27, na levi. S seboj jim je prinesti krstni (rojstni) list in obiskovalno spričevalo. Vnanji učenci se lahko priglase pismeno, če pošljejo po pošti omenjeni listini do 24. t. m. Vzpreiemne skušnie se
bodo vršile v četrtek, 28. junija od pol 9. ure naprej,
—	Mestna plinarna v Celju je s 1. junijem ustavila uporabo plina za zasebno rabo, t. j. za razsvetljavo zasebnih stanovanj.
—	Hotela zastrupiti soprogo in mater, pa sta zastrupila sebe. Posestnik Kare Vrunc v Loki na Štajerskem je po dogovoru s svojo hčerjo pomešal v moko arse-nika, da bi ž njo zastrupil svojo ženo, s katero je živci v prepiru. Slučaj je pa hotel, da je žena iz tc moke napravila možu in hčeri kosilo in sta mož in hčer nevarno obolela. Le s težavo so ju rešili. Moža in hčer so oddali sodišču.
Strašna toča je uničila ves poljski pridelek večih vasi v Žumbcrku ob kranjski meji.
—	Utopljenec. Pod »Občinsko bolnišnico« v Krškem so potegnili dne 29. maja starejšega moža iz Save. Pri njem se je našla delavska knjižica z imenom Anton Jaz-binšek, rojen leta 1850, pristojen v občino Zabukovje na Štajerskem. Posebnih poškodb na telesu ni bilo opaziti, zato se nc ve, ali je bil zločin, samoumor ali samo nesreča.
—	Dve nesreči na železnici. Vlak je povozil pri Hrastniku črnovojnika Valentina £lenovška. Dobili so ga mrtvega na progi. Mož se je napil in je preslišal dohod vlaka. — V Šoštanju je vlak odtrgal nogi Angeli Mastnak iz okolice Mozirja, Umrla jc v celjski bolnici.
LlHiisKe novice.
lj Olepševalno društvo za Ljubljano in ljubljansko okolico se snuje. Združevalo bo vse, brez razlike mišljenja, ki ljubijo Ljubljano in ji hočejo dati sredstva, da se lepše razvije. Več o namenih društva bomo še poročali. V prvi vrsti bo društvo obračalo svoio pozornost na Rožnik, na ljubljanski Grad in Golovec. Prvo delo društva bo urediti pot, po kateri je cesarica Cita, ko je bila prvikrat v Ljubljani, šla na Rožnik. To postani spominska pot: »Cesarice Cite pot na Rožnik«.
lj V Marijanišču v Ljubljani se bo dne 11. t. m. praznovala lepa slavnost. Bivši gojenec zavoda č. g. Hubert Leiler, novomašnik tržaške škofije bo v zavodu ta dan praznoval svojo novo sv. mašo. Slavnost bo počastil prevzv. g. škof tržaški msgr. dr, Karlin Andrej, ki bo slavnostni govornik na redki slovesnosti. Slavnosti se bo udeležilo tudi več drugih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov.
lj C, kr, mestni šolski svet. Od danes naprej ima c. kr. okrajni šolski nadzornik Franc L a v t i ž a r svojo pisarno v Hamannovi hiši na Mestnem trgu št. 8 v I. nadstropju.
lj Umrl je dne 8. t. m. v dež. bolnici g. Matija Godicelj, c. kr. policijski nadstraž-nik, stanujoč v Ljubljani, Hrenova ulica št. 17, v starosti 43 let.
lj Vstop v I. gimnazijski razred. Učenci za I. gimn. razred se bodo vpisovali na I. drž. gimnaziji 29. junija (sv. Petra in Pavla dan) dopoldne od 8. do pol 12. ure v pisarni v I. nadstropju. S seboj je prinesti krstni ali rojstni list in obiskovalno ali zadnje šolsko izpričevalo. Zunanji učen-' ci se priglase lahko tudi pismeno, ako do-pošljejo prej navedeni listini. Sprejemne izkušnje bedo naslednji dan, 30. junija, od pol 9. ure naprej v I. nadstropju.
lj Umrla je dne 8. t. m. ob pol treh popoldne gospodična Gabrijela Jeglič. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne iz justičrie palače. Cenjeni rodbini naše sožalje,
lj Oddaja masti za rdeče izkaznice po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v cerkvi sv. Jožefa (vhod pri glavnih vratih) na rdeče izkaznice, to je za stare pripadnike ubožne prehrane, mast po znižani ceni, in sicer 1 kg a 2 K, Določa se naslednji red: V ponedeljek, dne 11. j u n i j a pridejo na vrsto rdeče izkaznice s štev. 1 do 45 od 8. do 9., št. 46—90 od 9. do 10., št. 91 do 135 od 10. do 11., popoldne od 3. do 4. št. 136 do 180, od 4. clo 5. šte\i. 181 do 225, od 5. do 6. ure št. 226 do 270.
lj Prestavljen je revident južne železnice Jožef Lauter iz Ljubljane v Lienz.
lj Umrli so v Ljubljani: Jera Gregor-ka, zasebnica, 68 let, — Dušan Sterle, sin kovinskega strugarja, 18 mesecev, — Avgust Harrauer, tovarniški uradnik, 70 let. — Ignacij Lužar, mestni ubožec, 66 let. — Marija Vrančič, zasebnica, 80 let. — Oton Furlan, rejenec, 7 mesecev. — Josip Ger-čar, hiraleč, 71 let.
Prijave za dodelitev petroleja za mesec julij. Za dodelitev petroleja za mesec julij naj se zglase stranke: v sredo, dne 13. junija iz I„ VI., in VIII, krušnega okraja; v četrtek, dne 14. junija iz II., III, in IX. krušnega okraja; v petek, dne 15. junija iz IV., V. in VII. krušnega okraja in pa z a -m u d n i k i, V soboto, dne 16. junija se tiskovine (formularji) pod nobenim pogoj e m ne bodo več izdajale, pač se bodo prošnje še sprejemale. Do 16. junija morajo tudi javni uradi in zavodi poslati svoje uradne dopise. Uradne ure za stranke so od 8, ure žiutrai do 2. ure popoldne, Proš-
nje brez k o 1 e k a naj podajo le one stranke, ki so za petrolej pri magistratu že v evidenci (ki so prve prošnje že vložile meseca maja), novi prosilci morajo pa prošnje kolekovati s kole-k o m z a 2 K, Zglase naj se pa le stranke, ki so po naredbi k dobavi upravičene, n. pr. rokodelci, poljedelci, obrtniki, zavodi itd., zasebne stranke naj ne hodijo na magistrat, ker se za razsvetljavo stanovanj ali kuho nc sme oddajati petroleja. Stranke naj se zglašajo za prejemnice v bivši Galletovi hiši, I. nadstropje, nasproti mestne posvetovalnice, soba št, 5.
lj Sodišče za presojo cen obutvi. Na pod^fevi § 8. ministrske naredbe z dne 9. marca 1917, drž. zak. št. 94 ustanovljeno sodišče za presojo cen obutvi je pričelo poslovati v justični palači, II. nadstropje, soba št. 132. Tozadevna pojasnila daje ob navadnih uradnih urah referat III. na magistratu, III. nadstropje.
lj Izgubila se je v četrtek dopoldne zlata broža v obliki medaljona od Marije Terezije ceste po Dunajski cesti in Šelenbur-govi ulici v Nunsko cerkev, po Wolfovi uli' ci do stolnice. Broža ima za izgubitelja spominsko vrednost. Odda naj se proti nagradi v brivnici g, Zajca, Dunajska cesta,
li Izgubila se je v sredo zvečer od južnega kolodvora do slaščiščarne Novotny na Dunajski cesti rujava denarnica z večjo svoto denarja. Pošten najditelj je naprošen;
naj jo odda v našem upravništvu.
* * *
Navodila za prejemanje dodatnih izkaznic za težake.
Mestni magistrat opozarja vnovič, da se dodatne izkaznice za težake ne bodo več izdajale delavcem samim pri krušnih komisijah, temveč pri mestnem magistratu delodajalcem in sicer na njih prijavo.
Prijava težakov v svrho prejema dodatnih izkaznic se izvrši s tem, da se mestnemu magistratu predloži zaznamek delavcev, v katerem je navesti imena težakov, kako delo opravljajo, koliko časa delajo, kakor tudi druge okoliščine, ki opravičujejo, da se delavca uvrsti v kako spodaj navedeno vrsto težakov. Za resničnost navedb so delodajalci osebno odgovorni.
Dodatno izkaznico za kruh morejo dobiti:
a)	osebe, katere v rudokopih ali industrijskih obratih v posebnih razmerah opravljajo nepretrgoma najtežja telesna dela.
Posebne razmere so podane tedaj, če se opravlja najtežje telesno delo: 1. v industrijskih obratih pri izredno dolgem delavnem času ali pri izredno visoki vročini in 2. v rudokopih pod zemljo, ■
b)	poljski težaki,	; :
Dodatne izkaznice za sladkor morejo
dobiti:
a) osebe, ki so zaposlene v nepretrganih obratih oz. obratnih oddelkih kot obr-no pomožni delavci, b) rudarji ako tudi opravljajo samo nadnevno delo in plavžarji, c) železniško in poštno osobje, ki opravlja vožnjo službo in po turnusu nočno službo, dalje za stalne in nestalne delavce v železniških delavnicah, ako gre za nepretrgane obrate ozir. obratne oddelke, c) za gozdne delavce, ki so po kakovosti svojega dela primorani ostati dlje nego en dan s svojega stalnega cloma.	-.i.'
Posveio.
Cesarska beseda. Ko je naš cesar Karel I, 22, aprila posetil mesto Bolcan na južnem Tirolskem, je sprejel mnogo strank, da bi slišal njihova mnenja o notranje političnem položaju. Nasproti krščan-akosocialni in konservativni stranki je cesar izjavil, da sta molitev in češčenje presv. Srca Jezusovega pripomogla k dosedanjim lepim uspehom in zmagam naših hrabrih čet, Bog je nam do zdaj pomagal, je rekel cesar, in nam bo pomagal tudi naprej, samo prav moramo moliti. Kako dobro de človeku, ko čuje iz ust prvega katoliškega dostojanstvenika tako pogumno in odločno veroizpoved. Taka beseda iz ust vladarja je najlepši dokaz, kako je opravičeno češčenje presv. Srca Jezusovega ravno v našem času,
Kaj židovski časopisi poročati smejo? Po dr. Adlerjevi obsodbi, je prinesel dunajski »Abend« pod naslovom: »Ecce homo« »tedensko blebetanje«, v katerem se je stavil obsojeni zavratni morilec v spored s Kristusom! —.V binkoštni številki »Arbeiter Zeitung« pa je dostavil ta list na neko vrstico o bogoslužju: .., Pa nazaj k bogoslužju? Molijo k Najsvetejšemu, nekemu umetno-trgov-skemu izdelku od zlata, brušenega stekla, obrobljenega b 1 a -g a i n f r a n ž. Pred njim poklekujejo, pri-gibujejo ter ponižujejo in za uslišanje kri-če. Toda Najsvetejše, zlato, steklo... Ko bi katoličani hoteli dostojno odgovoriti na enake židovsko časopisniške predrznosti, piše dunajska »Reichspost« št. 244 z dne 29, maja t. 1,, bi jim bilo to z ozirom na »grajski mir« prepovedano, Med naisvetei-
širni čutili vernih kristjanov, katere sme vsak židovsko časniški paglavec poljubno oskrunjevati in častnimi čutili vojnih izkoriščevalcev, katerih prizanašanje se tolikokrat zabičava, obstoji vendar velika razlika, O ti moja Avstrija! — Tako »Reichspost««. Mi pa: V veliko tolažbo nam je bilo te dni celo obnašanje presvitle cesarice Cite, katere duh naj bi mnoge vodil, In bolje bo za Avstrijo,
— Varstvo za družine z otroci. Po-
vsodi se sedaj trudijo, da bi pomagali družinam z mnogimi otroci nasproti hišnim po, sestnikom, ki so sovražniki otrok. »Frankfurter Oderzeitung« n. pr, izjavlja, da v bodoče ne bo sprejela nobenega oglasa, v katerem bi bilo povedano, da se oddaja stanovanje le družinam brez otrok. Zelo pametno postopa magistrat v Ragnetu, ki razglasil: »Hišni posestniki, ki se branijo vzeti na stanovanje družine z mnogimi otroci, nc bodo dobili živil,«
Učitelj kot finančni minister. Novi ruski finančni minister Šingarev je bolan na želodcu in je moral vsako leto v Karlove vari. Ker mu je pa manjkalo sredstev za to, si jih je pridobil s predavanji. Bil je po poklicu učitelj in je bilo njegovo življenje vseskozi proletarično. Zato Šingarev ve, kje ubogega moža žuli čevelj.
Vojna škoda na Poljskem. Poljski stavbeniki so na svojem zborovanju v Varšavi ugotovili, da znaša vojna škoda na poslopjih na Poljskem približno poldrugo milijardo rubljev.
Razobešanje časopisov v Berlinu prepovedano. Iz Berlina poročajo: Razobešanje časopisov po izložbah, javnih deskah, prodajalnih prostorih, po gostilnah in ka-varnah je namestnik državnega kanclerja prepovedal,	%..■•,-;>■.&& ■ ./ v ...:
Porinile vsak m za podpisovanje 6. vojnega posojila!
Zavest, da bo naša armada s sijajno zmago dognala sedanjo vojno in goreča želja, pospešiti to zmago, vse to je dobilo sedaj sijajnega izraza pri podpisovanju 6. vojnega posojila. Dan na dan hite mnogoštevilni srednji in mali hranilci k podpisnim mestom, da podpišejo po svojih sredstvih in razmerah čim več vojnega posojila. Pomisleki, ki jih imajo posamezni plašljivci glede podpisovanja vojnega posojila, nimajo nobene podlage, saj so kurzi dosedanjih petih vojnih posojil poskočili večinoma nad izdajni kurz, tako da je povpraševanje po vojnoposojilnih papirjih jako živahno tako v tuzemstvu kakor tudi v inozemstvu. Tudi nadaljni pomislek, da zna vlada po vojni znižati obrestno mero vojnih posojil, je popolnoma neutemeljen. Država se že pripravlja, da odpre po vojni nove vire dohodkov
in bo vestno in natančno izpolnjevala vse prevzete dolžnosti glede obresto-vanja vojnega posojila. Termin za podpisovanje vojnega posojila poteče dne 22. junija. Naj porabi občinstvo te zadnje dni za izdatno podpisovanje vojnega posojila. Na noge in hitro na podpisovalna mesta za 6, vojno posojilo I
+ Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila v Ljubljani sporoča vsem svojim članom, poverjenikom in drugim interesentom, da je rok za podpisovanje VI, avstr. vojnega posojila podaljšan do 22. tek. mes, Zadolžnice in zakladnice V, avstr. vojnega posojila so že došle in jih lahko vsak član, ki je polno vplačal podpisane deleže med uradnimi urami ali osebno dvigne pri podpisanem društvu ali se mu jih pa na željo potom pošte dostavi, Obračun se dostavi vsakemu posamezniku potem, ko bode obrtni zbor odobril skupni obračun in računski sklep. — Odbor.
Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so nadalje podpisali VI. vojnega posojila:
Neimenovan cerkven zaklad 110.000 K; mestna občina Idrija 80.000 K; občina Brezovica 2.000 K; Zagorje na Krasu 5000 K; neimenovan iz Cola 3000 K; Jernej Župec 2000 K; Marjana Kokelj 1100 K; Janez Dolenc 2000 K; Katarina Hojkar 1000 K; Jožef Ahlin 2000 K; Jožef Mehle 1000 K; Avguštin Pelikan 1000 K; Anton Barbič 1000 K; Klementina Vukšinič 1000 K; občina Rudnik 1000 K; Franc Novak 1000 K; učiteljski zbor državne realke v Idriji 1000 K; občina Velika Loka 6.000 K; občina Ribno 3000 K; melijoracijski fond preben-de v Metliki 100 K; Franc Tavčar 100 K; občina Knežak 10.000 K; Frančiška Kov-šca 1000 K, Ker je bil subskripcijski rok za VI,
vojno posojilo na splošno zahtevo podaljšan do 22. junija t. 1., sprejema še nadalje prijave ter daje vsa tozadevna pojasnila Kranjska deželna banka v Ljubljani Deželni dvorec.	:
. — Vojno posojilo, »Občinska Hranilnica« v Krškem je podpisala za 6. vojno posojilo 250.000 K na lasten račun.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je podpisala za svoi račun šestega avstrijskega vojnega posojila K 500,000, kakor na prejšnja vojna posojila. Med drugimi so sedaj podpisali pri njej šestega vojnega posojila: Anton Kobi, lesni trgovec, Breg pri Borov-

rtiči 20.000 K; Kržan Janez, Horp, Nižjo avstrijsko, 1000 K; Černe Franc, Kožarji, 1000 K; C. M. Stari trg, Ljubljana, 1000 K; St. C. M. Št. Vid 2000 K; Dolenc Ignacij, Bukov vrh, 2000 K; P. J. Št. Vid, 1000 I<; K. M., Ljubljana, 1000 K; Jeglič Jakob, Sp. Duplje pri Tržiču, 5000 K; Podružnica na Osolniku pri Turjaku, 2600 K; ista na Železnici pri Turjaku, 2500 K; Župna cerkev Škocijan pri Turjaku, 3100 K; župni urad Kolovrat, p. Medija-Izlake 16.000 K; Župni urad v Dolu pri Ljubljani, 4000 K; Stolna cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani 2000 kron; Občina Trebeljevo pri Litiji, 1000 K; Paternoster Frančiška, Vevče 200 K.
lj Pri Mestni hranilnici ljubljanski so podpisali VI, avstr. vojno posojilo med drugimi: gg. Ubald pl. Trnkoczy, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske, 5000 K; su-perior vojne mornarice Karel Kokolj 1000 kron; magistratni ravnatelj v p. Fran Vončina 2000 Ki profesor Kuno Hočevar 1000 kron; kanonik Jakob Kalan 5000 K; Franc Anžič 1000 K; Ignacij Rudež 1000 K; Ludovik Uratarič 2000 K; Zlata Uratarič 2000 K; Helena Jakopin 1000 K; Mestna hranilnica je za sedaj za svoj račun podpisala 5 milijonov kron VI, avstr. vojnega posojila; poleg tega so dvignile stranke 210 tisoč kron v svrho podpisovanja vojnega posojila pri raznih bankah.
Slockbolmska Konferenca.
Načrt razgovorov pri pripravljalnih pogajanjih v Stockholmu.
Marcel Cochin je izjavil v francoskem narodnem svetu, da mu je izročil Branting besedilo vprašalne pole, ki jo je sestavil 19, maja holandsko-švedski odbor v Stockholmu in jo odposlal na posamezne narodne sekcije internacionale. Ta program raz-motrivanj v Stockholmu se glasi:
I.	Mirovni pogoji: a) Splošna podlaga miru: Pravica narodov, da odločajo svobodno sami o sebi, avtonomija narodnosti, aneksije, vojne odškodnine, obnovitve, b) Uporaba teh načel pri konkretnih slučajih: 1. Belgija, Srbija, ostale balkanske države, Poljska, Finska, Alzacija-Lorena, Severni Šlezvik, Armenija. 2. Litva, Ukrajina, Čehi, Judje. 3. Kolonije.
II.	Elementarna načela mednarodnih odnošajev. a) Mednarodno pravo: mednarodna ureditev, mednarodna razsojevali-šča, obligatna določba časa preiskav v spornih vprašanjih, druga sredstva za vzdrževanje miru (Liga za izsiljenje miru), sankcije, prisilne odredbe, b) Razoroženje, svoboda morja, c) Sredstva za zadovoljitev opravičenih potreb po gospodarski ekspanziji brez odškodnin v ozemlju (internacionalizacija mednarodnih prometnih sredstev, morskih ožin, kanalov, glavnih železnic itd.), d) Odstranitev tajne diplomacije.
III.	Praktično uresničenje teh smotrov.
a) V kaki meri smejo biti ta vprašanja pri mirovnih pogajanjih obravnavana? b) Naj se sestavijo posebne preučevalne komisije, da pripravijo rešitev gotovih vprašanj.
iV. Delovanje internacionale in demokracije. a) Sodelovanje nevtralcev za dosego miru. b) Neposredno sodelovanje parlamentov, d) Sodelovanje socialističnih strank, d) Tozadevni ukrepi internacionale, da izvaja stalni vpliv pri predpripravah k razpravam in med zborovanji ofici-jelnih konferenc, katerim je poverjena sestava mirovnih pogojev.
V. Splošna socialistična konferenca, a) Ste pripravljeni, udeležiti se splošne konference? 1. Brezpogojno? 2. Če ne, pod kakimi pogoji? b) Poročilo o stališču socialne demokracije med vojno; vprašanje odgovornosti, c) Večina in manjšina.
Trije socialistični veljaki proti mednarod-'	nemu posvetu.
Petrograd, 6. junija. (K. u.) Agentura: Henderson, Thomas in Vandervelde so pisali delavskemu in vojaškemu svetu, da se zelo čudijo, ker se je sklical mednarodni posvet, dasi tozadevnih pogajanj z angleškimi, francoskimi in belgijskimi odposlanstvi še niso zaključili. Škodljivo in nevarno bi bilo, če bi na kongres dopustili nemške socialiste, dokler ne bodo odstranili agresivnega imperializma.
Angleška vlada bo izdala potne liste delegatom stockholmskega posveta.
Reuter: V poslaniški zbornici je poročal lord Cecil, da bo vlada izdala zastopnikom večine in manjšine angleških delavcev popotne liste, a le s pogoji, da se ime-jitelji popotnih listov ne bodo udeležili mednarodnega sestanka v Stockholmu in da ne bodo neposredno občevali s podaniki sovražnih dežela v Stockholmu ali kje drugod.
Italijanski socialisti sklenili, da se udeleže stockholmskega posveta.
Italijansko socialistično strankarsko vodstvo je včeraj soglasno sklenilo, da se udeleži stockholmskega posveta v duhu zimmerwaldskih sklepov in v popolnem soglasju z ruskimi socialisti. Konec je cenzura črtala. Tudi sicer še ni znano, če bo izdala v.lada popotne liste. 4.. ' L.'
Nova bitka na Francoskem.
Spomladanska ofenziva Francozov in Angležev se je, kakor znano, klavrno končala. Prebiti so nameravali Hindenburgovo črto in vreči Nemce vsaj iz Francije. Na Francoskem so zato odstavili veliko poveljnikov in imenovali za vrhovnega poveljnika generala Petaina, ki pozna praktično prav dobro francosko bojišče. Švicarski in nemški vojaški strokovnjaki so napovedovali, da bodo Angleži in Francozi kmalu zopet napadli. Generalni poročnik baron pl. Ardenne je dne 6. t. m. pisal, da zbira angleški maršal Haig močne čete na svojem levem krilu. Sporazumu se mudi, da izsili odločitev. Vedno bolj se čutijo posledice nemške brezobzirne podmorske vojske. Klici po miru se čujejo vedno glasneje celo na Angleškem. Ardenne je na-povedaval, da bo maršal Haig poizkušal prodirati proti vzhodu. Tam ležita Bruselj in Antvverpen; a pot proti vzhodu vodi tja, kjer se nahajajo opirališča nemških podmorskih čolnov. In ta opirališča bi Angleži radi zasedli, ker podmorski čolni glodajo na korenini obstoja Anglije, Ni izključeno, da bo angleško levo krilo na morski obali podpirala tudi angleška vojna mornarica nekako tako, kakor so tudi angleške bojne ladje podpirale Italijane pri zadnji njih ofenzivi med napadom na štivan.
Veliki novi napad Angležev in Francozov se je pričel predvčerajšnjim dne 7. t. m. Nemško uradno poročilo pove, da so se Nemci severno Messinesa umaknili v nove postojanke. Navadno je, da napadalec začetkom navala nekaj pridobi. Sicer je pa Hindenburg zadnje čase zasledoval to taktiko, da je zapuščal razstreljene jarke in se omejeval na to, da je zadal sovražniku velike izgube in ga slabil. Kakšno taktiko bo zdaj Hindenburg zasledoval, se pač ne more slutiti. Gotovo bo pa planil na sovražnika, kadar bo smatral, da je dovolj oslabljen. Sicer so pa Nemci že na Flanderskem naval Angležev ustavili in se je prva epizoda napovedovanja glavnega navala sporazuma končala za Nemce ugodno.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. junija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na obali in na bojišču Yser so se le malo bojevali. Spodnješlezijski in virtem-berški polki so odbili napade Angležev, ki so jih podvzeli po večdnevnem močnem uničevalnem ognju med Ypernom in gozdom Ploegsteert, severno Armentieres; jugovzhodno Yperna. Tudi na južnem krilu bojišča smo se z uspehom bojevali. Sovražniku se je pa posrečilo, da je pri St. Eloi, Wytschaete in pri Messines vsled številnih razstrelb vdrl v naše postojanke in da je po trdovratnih bojih z menjajočo se srečo prodrl čez Wytschaete in Messines. Sijajen protinapad gardnih in bavarskih čet je vrgel sovražnika proti Messinesu. Bolj severno od tam so sovražnika ustavile sveže rezerve. Pozneje smo naše hrabro boreče se polke umaknili iz zahodnega prednjega loka v pripravljeni lok postojank med prekopovim kolenom severno Hollebeke in Douve; 2 km zahodno War-netona.
Na arraški bojni črti se je v več odsekih zvišalo streljanje.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na zahodnem delu pobočja Chemin des Dames že več dni močnejše streljajo s topovi, kakor tudi ob prekopu Marne-Aisne.
Vojna skupina vojvoda
Albrehta Virtemberžana,
V Vogezih in v Sundgau smo po besnih ognjenih valovih odbili sunke francoskih poizvedovalnih oddelkov.
X
X
X
V mnogih zračnih bojih, posebno na flandrijski obali, smo sestrelili 12; z obrambnim ognjem s tal pa iri letala.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 8. junija zvečer: Veliki glavni stan: Angleži niso mogli nadaljevati boja na Flanderskem s tistimi silami, s katerimi so bili včeraj nastopili.
Vzhodno Messinesa smo odbili angleški sunek.
Z drugih bojišč se dozdaj ni nič posebnega poročalo.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
5. junija ob 3. uri popoldne. Obstreljevanje na obeh straneh severno Braye-en-
Laonnois. Ponoči so se naše čete z besnim naskokom zopet polastile jarkov, katerih se je bil sovražnik polastil včeraj zahodno Froidemont-Ferme. Topniški boj z odmori v Champagni, ki je bil proti Cornillet in gori Helne živahnejši, Izjalovilo se je več
presenetljivih naskokov na naše postojanke med Tahtire in Aubtrive. Sicer je biio ponoči nvrno.
5, junija ob 11. uri ponoči. Od časa do časa so streljal, s topovi skoraj na celi bojni črti; živahne še v Belgiji, v odseku Hurtebise in na planoti Vauclerc.
Angleško uradno poročilo.
5. junija zvečer. Južno reke Souchez smo porabili nekaj prostvora. Elektrarna, za katero smo se ljuto bili, je naša. 18 nemških letal smo sestrelili ali prepodili; 5 naših^ letal pogrešamo.
7. junija zVečer. Vzeli smo Messines, Wytschaete in druge kraje na približno 9 angleških milj (14Vs km) dolgi bojni črti. Prešteli smo že nad 5000 ujetnikov. Zaplenili smo veliko topov in vojnega orodja.
Angleški naval že ustavljen.
Berlin, 8. junija. (Kor. ur.) Wolff javlja: Naknadno se izpopolnjujoč poroča: Izgube Angležev med boji v ovinku Wytschaete so izredno visoke in odgovarjajo izgubam Angležev 16. in 17. aprila. Angleški naval smo Že ustavili. Naša bojna črta stoji absolutno trdno; močne rezerve stoje za njo. Boj pri Wytschacte je prva epizoda, ki je v veliki pričakovani generalni ofenzivi sporazuma izpadla za nas ugodno.
Izpremembe v francoskem višjem poveljstvu.
Bern, 7. junija. (Kor. ur.) V francoskem višjem poveljstvu še vedno menjajo poveljnike.
Zračni napad na Angleško.
London, 6. junija. (K. u.) Uradno se poroča: Ob včerajšnjem zračnem napadu je bilo ubitih 12, ranjenih pa 36 oseb.
Na morju.
Zopet 20.500 ton potopljenih. Berlin, 8. junija. Uradno: V Kanalu in na Atlantskem oceanu so podmorski čolni uničili 20.500 ton ladjine-ga prostora.
Berlin, 5. junija. (Kor.) Wolffov urad poroča: V zapornem vodovju krog Anglije so bili potopljeni 4 parniki in 2 jadrnici. Med potopljenimi parniki se je nahajal oboroženi parnik »Middlesex« (7265 ton). Veličine tovorov drugih ladij ni bilo mogoče konstatirati. Načelnik armiralnega štaba mornarice.
Italijani izgubili 9 ladij. Lugano, 7. junija. (K. u.) V tednu do 3. junija se je pripeljalo, kakor javlja Agen-zia Štefani, v italijanska pristanišča 492 trgovskih ladij vseh narodnosti, ki so obsegale 394.110 ton; odpeljalo se je pa 446 trgovskih ladij s 369,320 tonami. Potopljeni so 1 italijanski parnik pod 2300 ton, 6 italijanskih jadrnic pod 200 ton vsaka in 2 ribiški ladji.	1 1 " ' ;< - ■ . •>
Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog. Sestavil Janko Dolžan. Cena 3 K, vezano 4 K.
Knjiga je najboljša pomoč za sestavo različnih prošenj in vlog; z njo si lahko vsakdo sam pomaga v raznovrstnih potrebah. Poleg vsake vloge je prav kratka pa jasna opazka glede prilog in pojasnilo za druge okoliščine, — Knjiga je razdeljena v štiri
glavne dele: I. Politične in vojaške vloge, II. Finančne in davčne vloge. III. Sodne vloge s šestimi pododdelki. IV. Razne druge vloge. — Kar pojasnijo druge knjige v dolgih razpravah, pove ta knjiga na eni strani s praktičnimi, naravnost porabnim vzorcem. Služi vsem stanovom in potrebam. Kratko povedano: Knjiga služi vsakemu občevanju z uradi.
Delo pljuč lahko zolo podpiramo, čo prsa in hrbet masiramo vsak dan s Fellerjevim flui-dora iz rastlinskih želišč zn. „Elza-fluid". To poživi delovanje kožo in dihanje skozi kožo, pozivi kroženje krvi in ojafi tako tudi pljuča. Cim živahneje kroži naša kri, čimbolj prodira v najoddaljenejše stanice, tem lažjo lahko uniči morebitne bolezenske kali in ohrani telo zdravo. „Elza-fluid" so vporablja že nad 20 let v mnogo tisočih rodbinah, več kot 100. 000 zahval-nih pisem potrja njega dober učinek. 12 steklenic lega izbornega domačega zdravila stane 7 K 32 vin. poštnino prosto na vse strani pristen edino pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 134 (Hrvatska.) Istotam se naroča tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarliarske kro-gljice zn. Elza-lcrogljice, izborno sredstvo za želodec. fi škntljic stane poštnino prosto 5 K 57 v. Te krogljico so si že prod več leti pridobile tisoč prijaljev, ki ne rabijo nikdar kakih drugih odvajil. Medtem ko mnoga druga odvajila slabe želodec in dražijo čreves, ojačijo Fellorjevo „Elza-krogljice" želodec in nimajo nikakib drugih škodljivih posledic. Vsekakor tedaj zaslužijo prednost. Dober je Fellerjev črtnik zoper migreno, 1 krono.	V1
Pri mnogih ženskih in živčnih boleznih predstavlja naravna „Franz-Jo-sef" grenčica s pomnoženimi izpraznitvami čreves domače sredstvo, ki že v malih množinah zanesljivo pospeSi prebavo, naglo pospeši menjavanje snovi, prijetno poveča slast do jedi in tudi pri daljši vporabi ne povzroča nikakih posledic.
6 letna
se odda za svojo. Naslov pove uprava lista pod štev. 1112.
Mlado in pošteno
dekle
za vsa domača dela, ki mora biti zmožna tudi nemškega jezika, sc takoj sprejme. —■ Vpraša sc med 10.—11. uro dopoldne v trgovini K. Čamernik & Ko., Dunajska cesta št. 12.
Vabilo
na
XIX. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Leskovici
reg. zadruge z neomejeno zavezo
■;■•''* "• ki se vrši v nedeljo 2i. junija ob 2. uri popoldne v Leskovici št. 1
t x-
s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Sprejme se zdrava, skušena in marljiva
event. učiteljica k dvema dečkoma v starosti 5 ln 6 let, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in podučevanju, z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe se prosi na upravo Slovenca pod šifro »Na deželo« 1404 z navedbo
plače, referenc in vposlatl prepise spričeval.
—^ --
Stanovanje se zamenja.
Lepo, snažno in ceno stanovanje, obstoječe iz sobe, kuhinjo, jedilne shrambo, kleti in drvarnice, primerno za družino z otroci, se radi nastalih razmer zameni z enakim ali če možno z večjim stanovanjem v okrožju ccrkvo sv. 1'etrn. —■ Ponudbe pod šifro »Zamena stanovanja« na upravništvo tega lista.
ozir. knjigovodja, tudi invalid, so sprejme \
stavbnem podjetju v Ljubljani. Samostojno moči naj pošljejo ponudbo z navedbo piače in dneva vstopa pod »Stavbno podjetje« 1418 na uprav-' " .	ntStvo teira lista.
Kupim
za eno kravo, najraje na samoti. Ponudbe s ceno na upravo „Slovenca" pod štev. 1417.
Priporočam svojo bogato zalogo raznega stekla, svetilk, porcelana, kuhinjske posode ter galanterije, jragfHp^" otroške in ženske nogavice, otroške majce,moške ovratnike, tucat po K 4-80. — Prave tržaške bičevnike na debelo in na drobno. — Imam tudi pristen bri-njevec ter rum v zalogi. 1411 (4)
OSVA».D DOBE1C
Ljubljana, Martinova cesta št. 15.
Gospodje in dame, penzijonisti, invalidi itd. dobe dober zaslužek, pri nekaj pridnosti do 40 kron na dan, ako prevzamejo
zastopstvo
umetniške stroke. — Vpraša se: M. Lupšlna, Sp. šišlsa 240.	1409
Iščem eno ali dve ženski
delavki
za razna dela na tesališču, kateri bi bili vajeni poljskega dela, ter enega
Spominjajte se goriških iie cev!
tmm^mmmtt^mtmmmitmmtmm
Trgovina na deželi sprejme krepkega in zdravega fanta kot hišnega
hlEpcsi.
Vajen mora biti tudi konj. Sprejme se tudi begunec. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod 1403, ako znamka za odgovor.
(težaka) lahko je tudi invalid. FRANC RAVNIKAR, oblst. skušeni mestni tesarski mojster, Ljubljana, Linhartova ulica 25.	1413
Naslov: Jos. Peteline, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka
PETEL
tovarniška zaloga šivalnih strojev.
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tudi lusus-opreme vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen!
Ljubljana,	1894
blizu frančiškanskega mostu, levo, ob vodi tretja hiSa. 10letna garancija!
Št. 8325.
V spomin poroke Nj. c. in kr. visokosti nadvojvodinje Marije Valerije ima mestni magistrat tudi letos razdeliti med pet revnih ljubljanskih vdov skupni znesek 200 kron, torej za vsako vdovo po 40 kron.
Pravico do te ustanove pa imajo le take revne vdove, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Koleka proste prošnje je vlagati do vštetega 15. julija 1917 pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Prošnji mora biti priložen dokaz domovinstva in vse prosilke se opozarjajo, da svoje krstno in rodbinsko ime pod prošnjo razločno napišejo in da ne pozabijo zapisati tudi, kje da stanujejo.
Na prepozno vložene prošnje se ne bo oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. junija 1917.
C. in kr. dvorni založniki
9
Ljubljana
Resljeva cesta 1.	Marijin trg 1.
priporoča vse vrste oljnatih, suhih in fasadnih barv, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, mast za usnje, kolo-maza, čopičev, steklarskega kleja in
vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Seznami na razpolago.
poštenih starišev, krepko in zdravo sprejme takoj trgovina »JOSIP KRANJ C« Loka pri Zidanem mostu.	1414
31_II_IC
Proda se 18 mesecev star
ovčji pes
(Schaferhund) lepe rasti ter izvrsten čuvaj. Vpraša naj se na I. J. Vače pri Litiji, poštno ležeče.	1415
izučena kuharica, išče službe v župnišču na deželi. Razume se prav dobro na vse gospodinjstvo. — Prijazne ponudbe prosi pod šifro »PoStenost« 1402 na upravo »Slovenca«.
Služkinja
se išče za vsa domača dela v meščansko hišo. Taka, ki zna nekoliko kuhati, ima prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod „Poštenost 1416".
i-ii n » Ji-IF
3 C
teklenice
vse vrste od kisle vode kupi A. OSET, p. Gu-Stanj, Koroško.
I/J^lrt .rA/|n namizno in zdraviloo IB.13AU VUUUj slatino in za brizga-nec (Spritzer) ter vrfnrk razpošiljam
V1IRU	po povzetju.

To nam omogoča, da do prcklica sprejemamo tudi še nadalje vojno-posojilna zavarovanja.
Naj nihče ne zamudi te prilike in naj stori dolžnost proti sebi in svojim kakor tudi nasproti domovini.
Pojasnila daje:
Glavno zastopstvo
nker1
v Gradcu, Rauberg. 20,
v Ljubljani: Prisojna ulica in vsa druga mesta in agenture.
m
JB^^mSBšiašas«^^
ilVV »

Oddelek za nadomestna krmila
p. ss

IV
in slame
in dostavi surovine sama. Potrebni stroji se na željo prepuste za brezplačno porabo, tako da podjetnik preskrbi na svoje stroške le montažo strojev in prireditev svojega obrata. Plača se določi po množini in krajevnih razmerah. Interesentje, ki razpolagajo s skladišči ter lastno gonilno silo, posebno vodno silo ali električnim motorjem z najmanj 15 konj. silami, se vabijo, da vlože svoje ponudbe do najkasneje 20. junija 1917.
Centrala za krmila (oddelek za nadomestna krmila)
Dunaj I. Trattnerhof 1.
t 'BI, 130/Tv.
SEOVENEC, 'dne 9, JOnlja 19111
S«. 1
Cesar In cesarica na Slovenskem.
Cesar o sprejemu na Kranjskem, — Boroevič zaupa.
Njega Veličanstvo cesar Karel ln cesarica Cita Kranjcem ne bosta prišla nikdar iz spomina zaradi prijaznega obnašanja med nami pri zadnjem obisku 3. junija 1917. Tudi cesarski dvojici se je slovensko ljudstvo prikupilo s svojim odkritosrčnim pozdravljanjem, kjerkoli se je prikazala. Naš ljubljeni vladar je prinesel osebno red Marije Terezije poveljniku hrabre soške armade Svetozaru Boroeviču pl, Bojna v njegov glavni stan. Ko je drugi dan šel generalnemu polkovniku Boroeviču čestitat domači dekan in župan, rekel je poveljnik soške armade sledeče:
»Povejte ljudstvu, da sta bila Njega Veličanstvo cesar in cesarica pri svojem zadnjem obisku uprav očarana zaradi lojalnega obnašanja prebivalstva kranjske dežele.« Govoril je poveljnik nadalje o hrabrosti svojih čet, med katerimi so tudi kranjski sinovi in da se ima zahvaliti za najvišje odlikovanje, katero je prejel prvi kot armadni poveljnik, svojim hrabrim četam. Iz vseh njegovih besedi je zvenela trdna odločnost in neomajljivo zaupanje, da bi slovenske zemlje lačni Lah smel pričakovati kakih uspehov na soški fronti. Poveljnik velikih zmožnosti in jeklene volje brani slovensko zemljo. Zato smo lahko mirni za nje bodočnosti
Cesar na Gorenjskem,
Iz Kranjske Gore: Tudi nas je doletela sreča, da smo pozdravili pretekli ponedeljek našega presvitlega vladarja. Ko se je zvedelo v soboto pozno zvečer, da se pelje cesar v ponedeljek dopoldan skozi Podkoren, so se takoj pričele delati razne priprave za dostojen sprejem. Podkoren je bil v zastavah in zelenji, postavljeni so bili mlaji in cesta posuta s cvetjem. Dasi je bil vsak oficijelni sprejem odpovedan, so se zbrali častniki, c, kr, okr, glavar g, dr, Mathias, častita duhovščina, občinski zastop, šolsko vodstvo z vso šolsko mladino in mnogo občinstva, da pozdravijo Nj, Veličanstvo. Ob 9, uri 20 minut se pripelje cesarski auto, navdušeni živio-klici mu done nasproti in kupe cvetja pada na .vladarja. Na določenem prostoru se voz ustavi in c, in kr. etap. stac. poveljnik poda cesarju svoje poročilo. Svoje poročilo poda tudi c. kr. okrajni glavar, s katerim se cesar dalj časa pogovarja, nakar preč. g. župnik Krajec pozdravi Veličanstvo v vzvišenem, pesniško navdušenem govoru. Ko na cesarjevo vprašanje, če bivajo tukaj Slovenci, župnik pritrdi, odvrne vladar: »Izvrstno ljudstvo, navdušeno gorečega patriotizma!« G. okraj, glavar predstavi nato občinskega gerenta Laviiž Tja, katerega cesar poprašuje o domačih razmerah. Ker gerent toži o slabih časih, mu Veličanstvo odvrne: »Upajmo, da bode kmalu boljše!« — Sprejem je bil končan in vladar se je odpeljal med najsrčnejšimi ovacijami proti Ratečam, vsem pa, ki so bili pri sprejemu navzoči, ostal bode ta zgodovinski dogodek v nepozabnem spominu.
Cesar in cesarica na bojnem polju.
Bojišče na Krasu, 3. junija. 1917,
V soboto dne 2. junija je obiskal naš presvitli vladar zopet soško bojišče, da osebno pripne odlikovanja na prsa juna-
kom, ki so sedaj 2e desetič zastavili ljute-mu sovražniku pot do Trsta in odbili navale, kakršnih ne pozna doslej zgodovina. Vozil se je tudi po cesti preko Opčin skozi Dutovlje in Skopo, kjer ga je vojaštvo in domače ljudstvo povsod navdušeno pozdravljalo in obsipalo s cvetjem, V spremstvu so bili med drugimi tudi šef general, štaba gen, polkovnik pl. Arz, gneralni polkovnik soške armade Boroevič i. dr, Cesar je na vse strani prijazno odzdravljal" in in se zahvaljeval za cvetje, s katerim je bil posut ves voz, — Prihodnji dan se je po isti poti pripeljala Nj, Veličanstvo presvitla cesarica Cita in počastila s svojim visokim obiskom tudi vojno bolnišnico v Skopem. Spremljalo jo je več nadvojvodinj, poveljnik naše fronte Boroevič in še več drugih generalov, med drugimi general, sanitetni šef soške armade dr, Thomann. Vsa pota so bila polna občinstva, vojaštva in domačega prebivalstva, prostor pred bolnišnico slavnostno okrašen z zelenjem in cesarskimi zastavami, domače hiše v obližju s slovenskimi zastavami. Nepopisno lep je bil prizor, ko je ljudstvo sprejelo svojo blago vladarico z veselimi pozdravnimi klici v vseh mogočih jezikih in kakor prejšnji dan cesarju tud inji ves voz okrasilo s cvetlicami, Nato se jc podala v posamezne barake vojne bolnišnice, kjer so jo pričakovali službujoči zdravniki, strežniško osob-je in bolniški vojni kurat. Za vsakega je imela prijazno besedo. Šla je k vsakemu bolniku posebej, ž njim govorila ter ga obdarovala z raznimi spominki. Ubogi reveži so se zahvaljevali solznih oči za tolažilne besede in darove ter ji glasno klicali »Živio!« »Slava!« »Hoch!« »fiijen!« itd. Njena preprostost in ljubeznjivost je očarala vse. Ob slovesu zopet isti prizor kot ob prihodu, dokler niso odhiteli avtomobili izpred oči. Doživeli smo tako dva nad vse lepa dneva ter pozabili vse trude in težave preteklega meseca, V srcih pa nam je še bolj vzplamtela ljubezen do naše blage vladarske dvojice, ki ji želimo vso srečo in obilnega božjega blagoslova na vseh potih njunega življenja!
Cesar v Štjriii in Ajdovščini.
Na svojem zopetnem nadzorovanju čet se je naš presvetli vladar dne 2. t. m. mudil dobre pol ure tudi v Šturiji. Poklonila se mu je šolska mladina iz Šturij z učiteljicama Justino Kmet in Černe in domačim župnikom. Učenka Dietz je čakala v roki držeč poklonilni šopek. Ker se avtomobili niso ravno na dotičnem kraju ustavili, vrže g. župnik Mihael Kmet šopek za vladarjem. Vladar se vzradoščen obrne in prav spretno ujame šopek. Po končani vojaški vizitaciji se vladarju poklonijo župnik Mihael Kmet, župan Ignacij Kovač in g. Anton Biancln. Predstavi jih g. okrajni glavar baron Baum. Cesar se z vsakim prav prijazno razgovarja. Župniku Mihaelu Kmet pravi konečno: »Da je Vaše ljudstvo jako patriotičrio, sem trdno prepričan. Sporočite ljudem moj pozdrav in zahvalo za njihovo dosedanjo požrtvovalnost!« Cesarja je mogel vsak prav v neposredni bližini opazovati. Vsakemu se je prijazno smehljal, tudi različnim fotografom, ki so iz vsakega grma merili n-nj s svojimi aparati. Tako blag vladar se mora vsakemu namah prikupiti.
M fš
ZiH'-.......a
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
Dobrodejno je pihljal hladen vetrič tistega jutra, ko smo končavali dela v strelnem jarku in se spi-avljali k počitku, Po-nočne straže sem odpoklical in postavil dnevne.
Danilo se je. Vstajala je na vzhodu zarja — zarja krvava. Kmalu za tem so nas obsuli prvi jutranji žarki, tako dobro-dejni, a danes kakor bi slutil, so se mi zdeli tako krvavi. Tam gori pri našem lepem solnčnem mestu G, se je začel prvi prizor že dolgo pričakovane in prerokovane desete soške drame. Topovi raznih kalibrov so začeli peti svojo že skoro pozabljeno pesem smrti. Velike zaloge municije, ki so jih med dolgo zimo napolnili, so začeli izrabljati.
Milo sem gledal, kako jc vsa ta strahota in groza vojne padala na mojo, prej tako prijazno rojstno vasico. Kaki občutki sprejmejo človeka ob takem pogledu, si ne more nikdo predstavljati, kot le, kdor to sam gleda in poizkuša. Oh, ti usoda nemila ,..
Moj mladi prijatelj, desetnik, je bil ravno takega občutka. Tudi on je gledal milo njegovo vas, saj jo je imel še bolj pred očmi kot jaz.
To bučanje, to grmenje se je kmalu razširilo kakor uničujoč požar v pustinji. Prišlo je do naših jarkov, mi pa v naša varna podzemeljska bivališča. Vlegli smo se k počitku, pa nobeden ni mogel spati. V poluspanju smo poslušali strahovite detonacije sovražnih projektilov. Vsak se ie
gectija. tresu,
Naš hrib posebno ko
skušal, a je kmalu odnehal. Z malim streljanjem in metanjem ročnih granat smo ga kmalu zapodili v njegove luknje, da si ni upal več pokazati na svetlo.
Po 14dnevnem bivanju v postojankah smo prišli zopet v rezervo, a za malo časa. Začel se je drugi del, in sicer na Krasu. Komaj smo se malo oddahnili, je že prišel nenadni ukaz in že smo korakali proti Krasu, Namenjeni smo bili za skrajno pomoč, če bi sovražnik slučajno prodrl. Nastanili smo se v kraških dolinah v hladni senci lepo dišečih akacij, v območju bojne črte, vedno čakajoč ukaza naprej — pa ga ni bilo treba. Pred nami je vedno bolj grmelo in pokalo, tu pa tam se je čulo pokanje pušk in strojnic — vršili so so pehotni napadi. Kakor morski valovi, ki se zaganjajo v obrežno skalo in razgubijo v pene, ravno tako so se zaganjale italijanske čete v naše neomajane vrste, ali zastonj. Naše vrle čete so vsak sovražni val sproti odbile. Posebno hvalo zasluži tudi naša artiljerija, ki je k temu mnogo pripomogla. Zmerom došla poročila so nam pravila, da so naši povsod odbili vse napade.
Tako se je končavalo zadnje poglavje te grozne igre s strahovitimi izgubami Italijanov, z mrtveci in ujetniki. Cadorna, ti »slavni vojskovodja.ki tiraš lastno ljudstvo v smrt in pogubo, upam, da sc vrneš brez venca slave. Obenem pa si lahko zapoješ tvojo že siaro pesem: »Kam pa to pride, kam to gre, al kje jc to naše prodiranje.«
Italijanska ofenziva sc je pričela po najnovejši francosko-anglcškl metodi in" s pomočjo raznih francoskih inštruktorjev. Končala se je pa kakor vse ostale, ali pa še slabše. Najbolj grozna in sirašvia na z največjim porazom sovražnika pn ravno tu na Krasu — najbližji poti do Trsta. Oh Kras, največje pokopališče italijanskega ljudstva. Tiroči in tisoči bodo romali po vojni na Kras in iskali grobove svojih dragih. Krasi najbogatejša zemlja na v:n'h žrtvah. Kras — groza ljudstva.
fascfd r" r^rnrr? ?r.:?ira • n i. ji S.!,: .	in:..::;.;......... .
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Čas odpočitka je minul in obdelovanje kraške zemlje, katero jc trajalo šest tednov, smo morali popustiti, zakaj glas iz topov je bil vsaki dan močnejši. Glasil sc je: Pustite obdelovanje zemlje, primite zopet za puško in vrnite se na začasno mejo vaše1' ožje domovine, zakaj nesramni Lah vam hoče pomandrati kar ste obdelali in kakor to, on hoče zopet v Trst, da
je tresel kakor o'o poje mina eksplodirala. Vse luči ugasnejo ob tem strahovitem poku, pa kak zračni pritisk, še zdaj se mi zdi, da vidim mladega fanta, stoječega na straži, ko ga je zračni pritisk onesvestil. Po umetni pripravi in pomoči nekega enoletnega prostovoljca smo ga zopet obudili k zopeinemu življenju.
To bučanje ni od takrat prav nič ponehalo, grmelo je in pokalo noč in dan, kot da bi se odprli vsi vulkani zemlje. Opazoval sem prijatelje, a povsod sem videl lc blede, zamišljene obraze; nekaka temna slutnja je ležala nad vsemi. Mnogi izmed njih so že prestali več bojev, a takega grmenja še ne. Tako sc jc začelo prvo poglavje le grozne igre. Strelni jarek, prej tako lepo napravljen, je bil zdaj kar zravnan, kot hudournik po »nevihti.
Potekel je dan za dnevom. Solnce je vzhajalo z vsak dan bolj krvavim obrazom — in ob zatonu — nebo tako rdeče — kot da se zbira vsa kri padlih junakov, Hitro po mraku so začeli sovražni žarometi svoja dela in lizali s svojimi dolgimi repi razko-pano pobočje naših jarkov. Te strašne pošasti so nas iskale s svojimi groznimi očmi, kot da nas hočejo požreti. V par dnevih je vsa ta grozota ponehala, kot da bi je zmanjkalo. Mi porabivši vsako priliko smo hitro ob mraku hiteli popravljat porušene nam jarke. Dobro smo vedeli, da je le mir pred viharjem. Med tem grmenjem so se vršili skoro na celi tukajšnji fronti sovražni napadi, ki pa so bili povsod odbili. Tudi tu pri nas je Italijan nekaj po-
se vec
celo na Kranjsko.
Kakor ponavadi v dnevih
majnika,
smo šli tudi dne 5. maja zvečer k večerni-cam, Cerkev jc bila natlačena naših fantov in mož. Ta zadnja svečanost na tem kraju v čast Mariji, je bilo nekaj presunljivega. Samo rasni obrazi mož in fantov v topljenih v molitvi, proseč Marijo za njeno varstvo v bližajočih se težkih dnevih, lepo petje naših fantov in odveza od našega vojnega kurata, katera se je glasila: »Vas odvežem grehov in za pokoro naj vam bode vse hudo, kar vas čaka!« nas jc spomnila zopet na težke dneve osme in devete ofenzive.
Drugi dan 6, maja zjutraj zgodaj je bil
naš odhod iz vati.....in 7, maja ponoči
smo prišli že v zakope vipavske doline. Takoj in natanko se poučimo o našem nasprotniku, ki nam ie takoj s svojim obnašanjem razodel, da bo v kratkem zopet poizkušal svojo srečo. In res 12, maja proti 5, uri zjutraj začne laško topništvo vseh kalibrov in metalci min bruhati na nas svoja smrtonosna darila. Naše postojanke in žične ovire, za katere je bilo toliko dela, so začele izginjati; moštvo sc je skrilo po kavernah, katere edine so dajale še zavetje proti temu dežju granat in min. Le nekaj mož smo pustili zunaj, prepuščenih usodi granat in min za opazovalce, zakaj dokler razbija sovražno topništvo, se ni treba bati, da bi se sovražnik približal naši postojanki, ker mu sicer kosci lastnih granat in min letijo v glavo. Zemlja se je tresla. Kmalu je bilo vse, kamor so mi se oči vrgle, t. i. od Fsjtovega hriba do Svete r^ore v gosti me*lt dima granat in min. Celi dan je trajalo to peklensko gromenje; naše postojanke, žične ovire in prostor od zadaj so dobili obliko r a zorane njive. Zvečer ob mraku prestavijo Lahi ta ogenj bolj na ozadje, kar naj ima namen zapirati pot vsaki rezervi, ki bi se hotela približati postojankam. Mi smo vajeni že laških ofenzivnih običajev in smo takoj vedeli, kaj bo sedaj. Zato hitro vse ven iz kavern s puško in ročnimi granatami, razvijemo se v bojno črto po luknjah granat in v tisti smeri, kjer je bila prej postojanka. •
Lahi v velikih množicah so že pred nami in šc precej hitro jo režejo; mi damo znamenje našemu topništvu, da je sovražnik na poti k nam, strojne puške — puške posameznikov in ročne granate zaropo-čejo, v tistem hipu začne treskati med laške vrste tudi naše topništvo in »Aiuto, Aiuto« in zopet »Aiu—to—to«-klici obu-
nnn^fS.n cnvnvivi -i clieiin nicd RaŠC VT-
J ----(v-*--r.*.... ........	...... j
ste. Prvi napad jc bil gladko odbit, sovražnik jc imel velike iztube. Na levo od nas,
t. j, na Fajtovem hribu, in na desno od nas, t. j, pri Št, Petru, Gorici in Sveti gori, so trajali ti pehotni boji, ki so se začeli ob istem času kakor pri nas, dalj časa kot na črti našega polka. Bili so, kakor smo potem izvedeli, zelo divji, a povsodi za sovražnika uničujoči.
Ko je začetno dejanje laške ofenzive nehalo, se je pričelo takoj drugo. Ponoči je topništvo zopet obdelovalo našo nedolžno zemljo. V jutru 13, maja proti četrti uri naskoči zopet laška pehota s posebno odločnostjo, toda grozna usoda zanjo, vse, kar ni ušlo hitro nazaj v svoje luknje, je bilo žrtev našega ognja. Čez dan je govorilo topništvo, popoldne pa je napadala sovražna pehota posebno pri Gorici, Sveti gori in na Fajtovem hribu, Hudilog sc je pri tej hudi obsodbi, da bo moral on od« preti vrata izdajalcu na Trst, spomnil na: branilce ob deveti ofenzivi in zaklical: »Sinovi Triglava, pridite na pomoč!« Dne
23.	maja pri jasni noči maršira naš polk iz nekdaj tako lepe, sedaj v tako bridkem stanju se nahajajoče vipavske doline črez hribovje na Kras. Ob jutranjem svitu se že nastanimo po znanih kraških dolinah blizu Kostanjevice in Hudega loga in čakamo, ako se bodo vrata pri Kostanjevici in Hudem logu majala, da se vzdignemo in ugonobimo onega, ki jo hoče podreti. Dne
24.	in 25. maja, t. j. ob dveletnici izdajali stva Italije, je bilo za Kras* nekaj nepopjs-'. nega. Pri Kostanjevici in Hudem logu jc bila tema od dima granat in min in kra-. Ško kamenje sc ic treslo, kakor da bi se, imelo spremeniti v truko diugo bitje. La-( ška pehota je napadala neprenehoma po-, dnevi s topniško predpripravo, ponoči pa kar natil.oma. Dobro so se držs!;. ondotni branilci krajev Kostanjevica in Hudi log, zakaj še naše pomoči jim ni bilo treba, Lahi so doživeli poraz za porazom in nepreštete žrtve so polnile prostor preti našo bojno črto. Edino ko smo bili mi še v Vipavi, so dobili Lahi mali uspeii pri Jar-Ujah, drugače pa niso pridobili prav nič na kraškem prostoru, pač pa pustili na tisoče žrtev.
Ujetniki so pripovedovali, da je naše topništvo grozno razmesarJo večinoma vse, kar je šlo iz svojih zakopov vun k napadu. Smrad človeških trupel Lahom dela Se nemogoč obstoj v njihovih črtah. Nadalje so rekli ujetniki: »Sinoči, ko smo dobili zopet močne rezerve, nam je bilo povedano, da bomo proti 2, uri v iutru napadli Avstrijce brez topniške pre; priprave (natihoma). elo smo se ustrašili tc novice, ker smo vedeli, da nas pelje v gotovo smrt, Sklenili smo natihoma med seboj, da bomo pri zapovedi na naskok hitro tekli v vaše črte in se udali; toda vaša izvrstno čuječa straža nas je opazila takoj pri orvem naše n prigibu, in c >enj vaMh strojnic in topništva nam je to preprečil. Prišli smo seveda proti vam, ker je bilo zapovedano, da moramo naprej, toda le malo nas je pri-č!o do vas kot ujetniki, vse drugo je bilo S žrtev vašega ognja,«
Danes, ko to pišem sede? na kamnu V | «>?.nci kraškega hrasta, ;e pa 'e vse mirno, Semintja se oglasijo topovi in dajo tako znamenje, da smo še tukaj in pripravljeni vsako uro čuvati svojo zemljo do zadnjega^ zemljo, ki nosi znoj naših očetov in kri na-, ših bratov.
Deseta soška bilka je minula. Upati smemo, da jc bila io r.adnja od izdajalčeve strani, — zakaj če ima italijansko ljudstvo le še količkaj pameti, sc bo oglasilo in vprašalo: Koliko ste pridobili v primeri s krvavimi izgubami naših očetov, mož in sinov?«
Vi robovi Snče in planota Krasa pa boste poznim rodovom priče junaštva si« nov slovenske domovine! Gregorc.
v iM BflMnji si, Ki is morala
MM preste!! mm in SJslva, je po-srca® u&M pgsk pv m rim, Mor zpipili to} m Ml,
".vvas: •ssstassaismE-ssnsB^aiBe.-r.zr, •.^saraEaa
. >..f	v..,, rrj zdravi trganje
SIMUPIUII 8o° 2scft!ias
Pojasnila in jirospckti j j 2c-*IScs (iirvaisko)	zastonj.
tir iLflMilS'.:
M ?Mm e. wm mm ie izraz zipnia v noSo voinj msč in končno
n

Bosna Mr.
VI
; 'lj a
t
Samec, obrtnik, voSč tudi kmetijstva, ki
imfi nekaj tisoč kron gotovine, so •/.cM priženiti na mnlo kmetijo, v vcfjrm, za obrt in trgovino pripravnem kraju. Prednost imajo vdovo m •••iipiico. Ponudbo na upravo listu
jiod .,Treznost" ;"tevilka 137S.--
. j Tajnost zajamčena.	^
stra« Br
*COVENEO, fe* & tuofr 191(1,
St. 130.
Razglas.
Vsi oni, vsled vojne pobegli begunci iz obilna Brestovice na Primorskem, kateri so bili vsled vojske na svojem lastnem, premakljivem ali nepremakljivem posestvu ali premoženju oškodovani, naj se ustmeno ali pismeno zglasijo pri Županstvu občine Bre« stovica, seda) v Čepljanah pošta Nem-škaloka pri Kočevju (Kranjsko) oziroma naj vsak natančno preceni in izračuna, koliko je imel škode, in naj dopošlje pismeno izjavo.
Cepljane, dne 2. junija 1917.
Janez 6eh,
župan.
100 dncaioo nogaoic, moSMSi, 300 parov praoili nsulafiii Ce-oljeo za gospode ln dame, 000 paroo praoih nsnjaflli Ce-uljeu za dame, paletah, 100 Ženskih ln 200 moihlb oblefe.
Proda sb na debelo! Cene ngodne! Pojasnila daje:
mabs Učen, Eloooanesto 73
Proda sa nov
Ogleda so lahko: Ulloa Stare pravde 1.
Diže m
zdrava
dojnica
a nastopom 15. t. m. — Ponudbe na: Dr. Mohelskg, Št. Vid pri Ljubljani.
Ea sadje od 26 do 200 kg vsebine že rabljene • t a v
ta pletenine za 5 do 10 kilogramov kupi vsako množino Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji.
V odgojl izkuSena gospodična gre kot
vzgojiteljica hišna ličifiipca
lc naraščaju boljSe rodbine. Ponudba se prosi pod »marljiva 1349« na upravo tega lista.
Vclcposestvo
(v deželni deski) na Kranjskem, se radi rodbinskih razmer takoj proda. Naslov: »Dr. R.« na upravo Slovenca.
Vam plačam, akoVa-šib kurjih očes, bradavic ia trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
Ria-B&is&m.' stvenim pismom K 1-75, 3 lončki & 4-50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042
za ježo, s sedlom, je naprodaj.
Več se izve: Rimska cesta 10, II. nadstropje, desno.	1359
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
se Išče za 1. november, obstoječe iz 2—3 sobj kuhinje in vseh pritiklin. — Ponudbo so prosi na uoravo lista Dod ..November« i»ev. 1280.
mm
S^lll©
ae ttčafo
pomočnice, proti dobri plači. Zglasltl se je na Dolenjski cesti St. 50, I. nadstropje.gggj
50 JC nagrade tistemu,
ki preskrbi do srede ali konca t. m. nemeblovano
wr STflnOUlHIJE -VB
obstoječe iz dveh do Štirih večjih sob, kuhinje in kleti, tu v mestu ali v bližini mesta. Kupim tudi pritlično hišo z večjim vrtom in hlevom. Naslov se izve v upravi,.Slovenca" pod St 1397,
Sprejme ne takoj v poduk kot
deček poštenih staršev v špecerijsko trgovino Ji Kušlan v Kranju.
zdravega, 14 — 15 let starega sprejme takoj v poduk kovaSki mojster. (Fužina na vodi.) Pogoji ugodni. Naslov pove upravništvo .Slovenca" pod št. 1385, ako se priloži znamka za odgovor.
Ljubljana,
na elast. K 30'— 36-— 40-— 14 kar. zlata zapostna ura na elast. K. 100 — K 120 — K 140-— 3 letno pismono lam-i povzetju. Nikak rizil ljena ali denar nazaj
stvo. Pošilja po
10 pismono jam-! Zamena dovo-
Prva tovarna ur Jasu Konrad
o. in kr. dvorni založnik BrUx št. 1553 (Češko.) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik,
Eiže se
sla presdagalfta,
za malo mešano trgovino na deželi. Prosta hrana in stanovanje. Prednost imajo šivilje. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »F. ž. M.« št. 1368 na upravništvo tega lista.
Vsakovrstne
108
priporoča gospodom trgovccm in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takem času najbolje mogoča. FR. CERAR, tov. slamnikov v Stobu, pošta in žel. flbst. Domžale pri Lj.
03
e o
ime
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.

I Dostavitev		Dostavitev
| I takoj 1		! takoj!
vt 'o.

Brez pomisleka so

'M
Pefelinca
Sloalnl stroji aljppšc ln £asn najprimernejše
Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najboljši sedanjosti, šivajo, vezejo (Stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo lOletno garancijo,, krogijičen, brezšumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter Šivanje z aparati vsaki čas ln povsod brezplačen.	2978
Cim preje kupiš, ceneje kupiš — dobro le v »jfl«i«surag«a*aii, sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri w	h
cerkveno orodje, celotne cerkvene ' oprave itd. ===== dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, češko.
pleskarski in likarski mojster
cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804
¥@Jm zspssiisa ura
natančno regul. in re-pds. Nikol ali jeklo K 12,— 10 — 20-— z radij svetilu, kazališčom K 16 — 20 — K 24 — v srebrnem okrovu K 18 — 24-— K 28'—, t. radij svet. kazal. K !»•— 38-— srebrna zapestn.ura
graver in izdelovatelj kavčuk-štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slasnafe čeviie [Mm)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilu v sobah, prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu,-oošta Domžale uri Iiiubliani. 107
izoiiDii se je

dne 18. maja popoldne. Ima kratko dlako z rujavo-belimi lisami, ušesa dolga, rep do polovice pristrižen. Čuje na ime „Tref". Okoli vratu nosi z rudečim bar-žunom obšito ovratnico. Kdor bi ga našel, se lepo prosi, da ga odda ing. Schier v Straneh p. Razdrto ali ga o tem obvesti. Za to dobi 50 K nagrade.	1315
Ustan. 1910.
Henrik Weisz
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-. , , skth čevljev K 35.-, zakon, protokol K 40.-, k 45.-, in K5o!
K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) K 50.-, K 60.-, in K 70.-. Par čevljev za gospode K 15.—, K 50.-, K 55—, in K 60. Beli moderni platneni čevlji za dame v vsaki velikosti. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 škatlja kreme za čevlje K 1. -
Proda se mlada
na Sv. Petra cesti štev. 51.
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
JH PagTCtiiij 2107
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
V hiši Dunajska cesta št. 20 se odda za pisarno ali trgovino primeren
s 1. avgustom 1917 v najem. — Pojasnila daje pisarna dr. Josipa Furlana. 1376
išče za takojšnji nastop več v es rt v «1
Zglasitl se je v pisarni Kolodvorska ulica št. 23 od 11. do 12. ure dopoldne ali od 5. do 6. ure popoldne. Plača po dogovoru.	1373 3
IflCHTS rGBER DER
ISCHHHjr
Srbečico, potenje, solnčarico, hraste, i Izpuščaje, kožne | bolezni, stare rani
odpravi hitro In sigurno
jantarsko
Nc umaže In ne dill. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom, K lemu »padajočo Jan-
tarsko milo 4 K. — Izdelale Gero S&nrfor, lekarnar, Nagy KSrfis it. 31.
SALBE
F.IUTJEL, Ljubljana, Stari tri 28 (prej v (H)
vlj. priporoča novo zalogo koles, šival, strojev, gramofonov, žepn. elekir. svetilk, kompl. že od K 2 —. V zalogi vedno par tisoč. Najboljše ba*
terije. Posebno nizka cena za razprodajalce. Mehanična delavnica Stari trg itev. 11.
Zaloge v Ljubljani: R. Šafabon in Julius Elbefrt.
z en
sprejema prijave na • ® a	•
m sns
pa or
1.40 Mm toka prosto 5/2%
posojilo po M 92'-, H. §Mo toe s. mm $927 poraHiive po K 93 50.
prištevši obresti od 1. maja 1917 dalje

Ljudska pos
reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani Spojema piljaiff! 313
W lest© 51/* °/o avstrijsKo vojno posojilo ms
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100-—:
I. davka prosto 5V2% amortizacijsko drž. posojilo 92 K. - II. davka proste 51/.'/. dne 1. maja 1927 vračljive drž. zakladnice 93-50 K.
Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila sc sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo.	2
z mešanim blagom v mestu na deželi, s sedežem c. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. okrajne sodnije in drugih uradov ter ob železnici se radi starosti in bolezni lastnika proda ali da v najem. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod št. 1396.
Nikakega zoboboia
ve6, nobenih noči brez spanja. „Fides" lojSa bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najtrdovrat. revmat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri
neuspehu denar nazaj I Cena K a-_
3 tube K 6 —, 0 tub K 8-— - Nikake —_»obne prhline vo{. SneJno bole zobe doseJete b XIR1S zobno vodo. Takojšnji učinek. Cena K J, Sstekl.KS, KEMENV, Kaschau I. poŠt. pr. 12-Z.42 Odrsko
Prodaja
CikorilD,
milo za
SliVDuho
755
NaroČila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka
HT A. KuŠ
Ljubljana, Karlovska cesta 15.
vglašEvalec glasovirjev In troovBC Glasbil
Zaloga ter lzpo>	iBM It tt
sojevalnlca gla>
sovlrjev, planin in harmonijev. Ugodna za-mena in desetletno Jamstvo, špečlelnl zavod za vglaševanle ter popravila vseh glasbil. Vglaševaleo v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega H polliterske steklenice franko po pošti za 40 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujoCega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 1 polliterske steklenice za 32 kron; vino od 56 litrov višje, rizling in rudeči burgundec liter po 3 K 60 v.
Benedikt Hertl,
graš«ak, grad Golič, Konjice, Štajer.
dotičniku, ki preskrbi rodbini 3 članov
če mogoče v centrumu mesta, s tremi sobami takoj ali pozneje. — Ponudbe na zavod za straženje in zaklepanje v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28.
iS
bledični	šlircfulozni slabokrvni
bolni na prsih bolni na pljučih nadušljivi
Konečno bo je našlo sredstvo, ki prinaša ravno navedenim bolnikom dolgozaželjeno polajšanje in ozdravljenje:
Lekarja Vertasa Apnenoželozni sirup.
i i '^f. "edstvo se je izkazalo sijajno pri stotisod bolnikih in ga tedni priporočajo in porabljajo nai-odlicnejsi profesorji in zdravniki kot, najvai-.nejie sredstvo pri gorenjih boleznih, kakor tudi pri: oslovskem Kaalju, on^leaki bolezni (rhahitis), bljuvanju krvi, suhosti, ženskih boleznih ter pri slabosti in utrujenosti vsako vrste. Badi svojega prijetnopa okusa in duha ga radi zavživajo največji razvajenci, celo otrooi.
ER57" Vojaki, ki so utrujeni in oslabljeni vračajo z bojišča, ga radi jemljimo z veliko korist jo za utrditev in okrepitev organizma, ki je oslabel po vojnih naporih.-3233
1 steklenica K 6 — franko; 4 steklenico, navadno zadostujejo za eno zdravljonje, če se pošljo donar naprej, K17 —franko; priL.Vir-tos, Adler-Apotheko, Lug;o3 462
Ustanovljeno I. 1393.
(Ustanovljene 8.
sarsa.3MB:ii!i7ass!SBSisnTfl
registrovana zadruga s
Dovoljuje članom pi poroštvu, zastavi posestev, vrednostnih papirjev ssa zaznambi na služben© prejemke.
Vraiajo se posojila v 71/21 IS ali 221/2 !et!h v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor Seli posojila, naj se obrne na pisarno m Ljubljani, Kongresni trg St. 19, ki daje vsa potrebna pojasnili!!
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4y2%.
Druitveno lastno premoženje znaša koncem 3®ša 1i-5!5 519.848-40 kron. Deležnikov je biSo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
& G. Skaberne
Mestni trg št to.
1NH
kupi vsako množino franko vagon a
Vpoštevajo sc le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
redim: - zinmj .ctssssnT.JJ .	gs-^ui.<aM>KEBaKiiEnninBB'
s
fJe puščajte otrok samih, da se požari omejijol


>11—III.,1., ,1, IU nMIJi IIWBUMJBW
itsr
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
?ai i
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnlip škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbo, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita In krmo j 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1912. 673.350 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tenibolje bo rastel zaklad.
Ponudbo in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje« nšštvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseb farah na* stavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo.
1489
KcrimMmMMMiwMii»i»i'i«»Bii»i» iimimi ■ ««■ jimHIH■ II Mil — .1 ■ "'»"f H—t/
fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
MMMMMIMilSliaiSlllItllllllil,.!

Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Sološna protiie
C. kr.
in banka i
Centrala na Dnnaiu. - Ustanovljena 1864.- 33 potaznlc, Uagsl KlarilSsi irg - Su. Patri cssfla. Delniški kapital 60,283.000 K Resertre 17,600.690 K
Preskrbovanje vseh bankoviiih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo-vanjo in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrodnostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vsoh tuzemskih iu inozemskih mea tih. — Izplačevanje kuponov in Izžrebanih vrodnostnih papirjev. _ Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) zn ognjevarno shranjevanjo vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrodnostnih papirjev. — Promose za vsa žrebanja
ooaaaciaaaaaajnciagpririr-if-ir-i'—sr-n.—h—c-sc^ iraška —-------------^ 0
u 1j ( oani salon.	S
u__
U ^ - -	- u
1=31=2 C5 C2 C3 C2 C3 C3 Q C3 C3C3 C3 C3 E3 a C3 D U
H D
D
R0 KQ
p. o E a a
Cenjenim damam priporočam spojo zalogo
najnovejših slamnikov.
C3prfo tudi v opoldanskih urah. Cene priznano nizl^c.
"O zalogi
novi žalni l*lobul*i.
Rozi Tabčič
Kimska cesta št. 6
a o u u
U J
D
D 0
a y u a
D 0 U Q D 0
o o
[j □ racrsscar^canaaracacaraaracaa	n
Q m,jni itJDcanaanaaauanaaannnaaaananDa
n. p. dež, življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških t*ot. rentne in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke prem>'je.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
I leta 1914.............................ii 1.73,490.838'-
' Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.U22-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232'66
Kdor namerava skleniti življensio zavarovanje, veljavno ffSjRE) ZaiSCuOCH^fit naj se v lastno korisc obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti rnstonj iii
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se spra/me/o pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie ccsia r.t. 1.2.
pr.;i[<! MjBpjHg""
dobivate
v Specijalnl trgovini za milo
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!
MBB»Wiftaaaw

100 litrov zdravo domačo pijačo
osvežujočo, dobro in zojo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalopi so snovi /a: ananas, Jabolčni1.!, grenatUne, maMnovoo, poprova mota. mužkateleo, pomarančnih, dlsečape: -la višnjevec. Skaziti so 110 moro. Tj domača pijača so lahkopijo poloti hladn:1 I ozimi tudi vroča namesto ruma ali žganju. Snovi z natanč. navodilom stanejo 12- lian. ,<o povzetju. JAII GEOLiCK drožel-ija pri atlfjolu, BItUO 643 Morava.
600 kron v zlatu
če no odstrani krema Grolich z zraven »padajočim milom vso solnčno pege, marotje, so^učne opekline, ogroo, obrazilo rdooioo itd. in ne ohrani kožo mia dostno svežo in nožno. (Jona K 5'75 s poštnino vred. :i porcije stauojo K 16'—, O porcij II 30'70. Vso brez kakih nadnljnih 'stroskov. Naslov za naročila
JAN GRCLICH, ttrežerija pri angelu, Brno 643, Morava.
ClJamanU za rezanje »tekla za Btoklarje ln domačo rabo.
Dijamanto za steklarje morom dobaviti
sedaj le
št. 4 110 K 11*70. in št. 6'/a po K lB'-, ker
je dovoz j rokinjen in se more surovo blago dobiti lo tožko in po visokih cenah. Povzetje H.l vinar. voO. Za roelno in solidno blay;o iainči JAM (JKOLIOII, flro-ieriia pri angelu, BEIfO 643 Morava.
BTi»5»Iir»'«7#?i'»1 1° 6ro(lstTO za pomlajenje fi' raiES^e.OI las, ki rdeče, svetlo 111 sivo lasa m brado za trnjno temno pobarva, i steklenica s poštnino vred E 2'70.
10 rožnata voda. i«ytUiy«ftki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. I steklenica s poštnino vrod IX 2'45. Povzotjo 85 vinar. več. Naslov za naročila !
JAN UROLICH. drožerija pri angelu, Črno 64 3, Morava
V smislu ukaza c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 13. marca 1917 namerava trboveljska premogokopna družba skleniti pogodbe o dobnvi krompirja (vsako množino) in je družba eventualno pripravljena dati v kompenzacijskem potu za poslani krompir premog. Ponudbe se prosijo na vodstvo pre-mogokopa Zagorje ob Savi, Kranjsko.	1392
14 mesečni raai pomaue, &.1 sem jo l^nasia sama. a.o je eumu sreusivu proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni b!esk in pomost in jih varuje pred prezgodnjim 03ivenjem do najvišje starosti.
Lonček po 6, iO in 15 kron.
Po pošti so pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila
V C
.2 'S D
sa
o
o .c
O- 5
00 1. a
Z
■
ILIR
M, Ma& tf>» JSLsL
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
m m i	m m mm B ^ tip** hj
fe ; /; Č, Vi.: fm I rf U | JS^ fe
m la km	i i ml^^Pii
sprejema po ORIGINALNIH POGOJIH prijave na:
m tm ■ -m m m> ca	mm
i 9 i
P. dagfta prosfs 5y:% amnriSzadgsfeo držaono posofilc po K odšteuSI VI fcoisSSI^aicIiB t. f. R sr— m R v— urm.
18. tofea prastss %%% fe.ia s. gnala ©r2sga:f®a «Srž. is&SatifrSce pes K M"— o££(«{&l V2% fetKlf. L I,. II fis*50 isi K r— bliii.
Psi. aiffl^rSIsgscilK;!^ posisSiSsi dofeSiis subskrlbenll Mt pase!»wp ftpaSilgiaeliD m egagisa Kigsgs p&resti zasUcBgjj Sto se m cfKas'je.0 prfi cs R v— nsiEsimziSB!.	Poj^snla in iisssošsie pi niagajni toaiiiH na raipnlago.