Tito v Berlinu Po zelo uspelem obisku na Češkoslovaškem, kjer sobUc izraieoe velik simpatije do 3ugos\avije in našega predsednika, kjer so srečanja prekoračila običajne okvire sodelovanja, je predsednik Tito s spremstvom odpotoval na uradni obisk v Nemško demokratično republiko. Srečanje poteka po programu in najboljših pričakovanjih. Pogovori se odvijajo v ugodnem iri prisrčnem vzdušju. Sprc-jern, ki so ga Berlinčani pripravili predsedniku Titu in spremstvu, kaže izredno prizadevnost gostiteljev, da bi jugoslovanskim gostom izkazi kar največjo pozornost in da bi Qogodku ki ga Predstavlja Titov obisk, res največji poudarek. Vse to ustvarja značilne pogoje in vzdušje za ; bivanje našega predsednika v ZDR Nemčiji. V zadnjih letih so se odnosi med obema državama razvijali v smeri vse večjega razumevanja, v skupnih interesih za ohranitev miru in izgradnjo socializma, posebno pa v smeri vedno večje gospodarske izmenjave. v Dejstvo, da so meščani Berlina pripravili gostom iz Jugoslavije tako prisrčen sprejem, priča, da tudi ljudstvo pozdravlja politiko medsebojnega sodelovanja. Zato bodo pogovori nov doprinos k nadaljnjemu razvoju dobrih medsebojnih odnosov. Ob nesreči v Kaknju mrt junakov i°l>ert Kennedv v 6 ame- fer. PlSe Fr itike v Viet repu: tasopi 0 tisk rvamu bUki i Press. Kennedv i= P™^' odkar je postal senator na-P^del belo hišo. Temo za tva-Pade mu dajejo dogodk\ ^ ^etnamu in Dc republiki 1 pose" v L'Ex- ehn- Mladi inikansk*' S? °Ste SCnat°r ralna opozicija proti nacionalnim revolucijam, uperje-nim proti krivici in nasilju« Kot senator New Yorka, ene najliberalnejših držav zveze in kot najverjetnejši predsedniški kandidat na prihodnjih volitvah, ne more s tem ničesar izgubiti. S tem, da se javno mnenje pridružuje njegovemu, samo še potrjuje na- še ena nesreča se je zgodila, še enkrat se bolesti in žalosti rodbin, ki so jim dragi umrli na delovnem mestu, pridružuje 19 milijonov ljudi. Spustili smo zastave na polovico drogov, poklonili smo se spominu na pogumne rudarje, ki so vsak dan, mesece in leta hodili v smrt, da so jo našli v ponedeljek, ob 12. uri 23 minut, v črnem oknu Kaknja. Esperanto za Nobelovo nagrado Več kot 250 osebnosti iz 18 držav, ki imajo po staulu o podeljevanju teh nagrad pravico predlaganja, se je odločilo, da predlagajo letos za Nobelovo nagrado za mir Svetovno zvezo esperantistov (UEA). Med predlagatelji je 72 članov švedskega parlamenta, 60 članov holandskega parlamenta, potem so člani finskega parlamenta, člani znanstvenih akademij in več drugih osebnosti. Vsi predlagatelji podčrtu-jejo pomen mednarodnega jezika za medsebojno spoznavanje in sporazumevanje različnih narodov, kakor tudi trud Svetovne zveze esperan-tistov v borbi za mir. \ opoziciji pačno politiko sedanjega predsednika. Johnson je na predsedniških volitvah zmagal le zaradi tega, ker mu je nasprotnika B. Goldvvaterja uspelo prikazati kot »človeka s prstom na sprožilcu«. Danes pa Johnsonovi največji nasprotniki, predvsem Gold-vvater, najbolj podpirajo Johnsovo zunanjo politiko. Strašna vest je pretresla domovino. Strašna, ker se je začela kot vse druge in ker Reševalci prinašajo ponesrečene rudarje iz rova smo dobro vedeli, kakšna bo zadnja. V začetku nismo ve- deli niti za število zasutih« niti za število mrtvih. In potem vsako uro, vsakih pol ure, neprestano so prihajala poročila z novimi žalostnimi številkami. Samo trenutek upanja oko* li 19. ure: sedem rudarjev, čeprav težko poškodovanih, toda živih, so prenesli iz rudnika. Toda zelo malo časa je trajalo to upanje, hitro je izginilo ob poročilih, ki so prišle uro kasneje žalostne in jim je sledil še hujši konec: 126 mrtvih in 16 težko ranjenih rudarjev! Naših rudarjev, naših tovarišev. Sinov, očetov, mož in fantov... ljudi, ki so kakor mi radi pripovedovali o bodočnosti, ki so delali na najtežjih delovnih mestih, vendar, ni jim bilo težko. Vsakokrat, ko so odhajali v rov, so odhajali v borbo, vsakokrat, ko so utrujeni in izčrpani, vendar zdravi vračali na povrSino, so prihajali kot zmagovalci. Toda tokrat so borbo izgubili borbo, katero so bili za vse nas. Padli so kot junaki. Kranjčani za »Luči Ljubljane« Na IV. festivalu slovenske popevke, ki je bil v torek zvečer v veliki športni hali v Tivoliju, je zapelo 22 popevk 13 najboljših slovenskih in-terpretatorjev zabavnih melodij. Posamezne žirije iz osmih mest so izbrale najboljšo slovensko popevko. Zmagala je kompozicija Jureta Robežni-ka »šel si mimo«, ki jo je zapela Irena Kohont. Drugo mesto ja zasedla popevka »Utrinek« Mojmira Šepeta v interpretaciji Marjane Deržaj. Tretje mesto pa Je pripadlo 2"d K^'Vej^San D°min ni irniv je kriti- na ^joni da sam kadar Di dvoboju n 3ohnso-e ameriški omogočil atorju, da prič,-politično kariero. Jo\T4 dnevi ^e predsednik ral*1 precei oslro ^riti/.i-fojega predhodnika, ko t\omJC Premajhno bud-KartiS vse- kar se dogaja v CvlvdeU v Seniku in *a ^CTn ^e seveda Va\ : Kennedv, ki je sedel c«d na gugalniku, po nje-, napačno 6r*"*1" <0 V (»t W hite in Me Divitt ponovno na zemlji !ilik, nakaza! Pokojni po- ^"leiV-eda hi-SNiS^t » kennedv: ko-ns sme gene- Vse se je zgodilo po pričakovanjih: ob 13.25 popoldan po ameriškem času sta majorja Mc Divitt in White s svojo vesoljsko kabino že plavala na valovih Atlantika. Okoli zemlje sta krožila 97 ur iti 58 minut in preletela razdaljo 1,690.000 milj. Pol ure kasneje jih je že pobral helikopter in Ju prepeljal na letalonosilko, kjer so jima mornarji priredili veličasten sprejem. Oba sta fizično in duševno preizkušnjo odlično prestala in še pred zdravstvenim pregledom sta pojedla prvi obrok trde hrane. Ponovno se je poskus srečno končal, in kar je pri tem najpomembnejše, da le-ti do danes še niso terjali človeških žrtev. Kaj pa sam polet s tehnične strani? Ta Je postal nekoliko dramatičen Šele, ko je bil glavni podvig — plavanje po vesolju že za VVhitom. Ko se je vračal v kabino, je ugotovil, da se vrata težko zapirajo, ko pa se mu je to le posrečilo, je s posebno muko snel rokavice, ki jih je nosil v vesolju in so precej okorne, tako da je le še s težavo sprožil raketno puško. Z njeno pomočjo se je lahko spremi kal po vesolju in pri tem posnel okoli 30 metrov barvnega filma. Vendar pa so bili njegovi skoki preveč sunkoviti in se je ladja ob tem »zavrtela« na svoji poti. Vendar pa jima ni uspel poskus, da bi se ladja v dragem krogu približala drugi stopnji nosilne rakete, ki je po izstrelitvi v neki razdalji spremljala vesoljsko ladjo in se počasi vrtela.okoli osi. Mc Divitt se je hotel s pomočjo potisne s>ile raketnega motorčka približati, vendar sta ugotovila, da se raketa nc vrti okoli svoje osi, ampak opisuje spiralo. Tako sla tudi v kratkem času porabila polovico raketnega goriva, z zemlje so jima tedaj sporočili, naj s poskusom prenehata, ker bosta ostalo gorivo potrebovala pri krmarjenju nazaj v zemeljsko ozračje. Torej, to je bil le polovi-uspeh. Mogoče pa bo ta vesoljski randez-vous uspel pri naslednjem poskusu v mesecu avgustu. V kolikor ne bo kakšnih presenečenj, bo ta polet po dolžini in trajanju potolkel vse dosedanje rekorde. Vsekakor pa so Američani že sedaj presenetili in njihov podvig je odjcktnil po vsem svetu. Ali to pomeni, da so Američani začeli stopati s SZ v enakovredno borbo pri osvajanju vesolja, ali pa so jim popustili živci in so priče/i z uspešnim tveganjem. skladbici Jožeta Privška »Luči Ljubljane«, ki jo je pela Kranjčanka Berta Ambrož, ki je bila tudi debutantka letošnjega festivala. V Kranju je žirija sestavljena lz 30 članov različnih poklicev in starosti prisodila prvo mesto popevki »Luči Ljubljane«, ki jo je zapela Berta Ambrož, drugo mesto pesem »šel si mimo« in na tretjem mestu naj bl po mnenju Kranjčanov bila po* pevka »Tvoje majhne laži«. Cesta zvita v balo Tako cesto uporabljajo za prehod čez močvirja, peščena ali mehka zemljišča. Cestišča je izdelano iz ojačenih aluminijastih letev, dolgih po tri metre, ki so povezane med seboj s šarnirji. Letve so široke 23 centimetrov. V eno balo se navije 50 m »cestišča«. Cestišče polaga specialno urejen kamion. Ročno je treba položiti le prvih nekaj metrov ceste, naprej se polaga avtomatično. Cesto je mogoče položiti na vzponih do 15 stopinj strmine. Taka cesta je neprecenljive vrednosti pri potovanjih skozi neraziskane predele, na ekspedicijah in pov-sod, kjer je potrebno graditi stalne ICCN munikacije za transport. Aluminijsko cestišče je izdržalo 10 tisoč voženj petfonskih avtomobilov. Preneslo je tudi pet dese t tonski tank. Premično kovinsko cesto so izdelali angleški inženirji. REFORMIRANA ŠOLA ALI PREVARANI OČE Poročila Neki oče je imel tri sinove. Kot vsak oče, je tudi on želel svojim sinovom, da bi bili srečni, predpogoj za to pa je izbira poklica, kajti, še se je spominjal, kako nesrečen je bil sam, ko bi se rad šel učit, pa je moral ostati doma na kmetiji. Ko so sinovi naredili osemletko, je oče pomislil in določil: najstarejši je dober za delo in rad ima zemljo, ta bo ostal pri meni na kmetiji, srednji stalno nekaj popravlja, kaj ko bi ga dal za mehanika. Najmlajši pa, ta je glavica, iz njega še nekaj bo, ko ga vsi hvalijo, v gimnazijo naj gre. Sinovi so bili zadovoljni z očetovo odločitvijo in so se vrgli na delo. Čas je hitro mineval in ko so minila štiri leta, je bil oče zadovoljen: »Tako, sinovi so vsi preskrbljeni«, si je mislil. In res: najstarejši je kmetoval v kooperaciji z zadrugo, imel je načrte s turizmom in dobro mu je šlo. Srednji se je spoznal Sprevodi v Kranju Očka mi je rekel, da sem premajhna in da ne morem razumeti stvari, ki jih delajo odrasli. Vseeno se zanimam za vse. Res večkrat ne razumem stvari, ki se dogajajo. Zaradi tega še veliko več premišljujem in iščem pojasnil. Pred kratkim sem videla v Kranju tri zanimive ►►pogrebe«. Videla sem pogrebce (imeli so krsto), ki so pijano vriskali po mestu. Mislim, da so bili res pijani, saj se jih ni upal motiti niti stric miličnik. Prav gotovo se jih je bal! Na čelu je bila zastava. Verjetno je bil tudi zastavonoša pijan, saj mu je nekdo moral pomagati nositi zadnji del zastave. Za krsto so hodili veseli ostali. Ker sem vedela, da se moram na pogrebu jokati, sem poizkušala, a so se vsi smejali. TJo je bilo veselje! Sele doma mi je očka povedal, da so to dijaki neke šole, ki so jo pravkar končali. Takrat sem šele razumela, zakaj so bili tako veseli. Prvič v življenju so se »znebili profesorjev. V sprevodu namreč ni bilo nobenega starejšega. Dijaki so verjetno hoteli pokazati celemu svetu, da so se jih znebili in da so sedaj sa- mostojni. Kako smo različni! Jaz namreč že tako težko čakam, da bom šla v šolo. Nekaj dni kasneje pa je bila v Kranju prava modna revija. Očka mi je rekel, da je kar dobro, da tega ni videla mamica. Ko mi je to rekel, se je prijel za tisti žep, v katerega vedno seže, ko mi kupuje sladoled. Ali bom jaz lahko kdaj šla v takšnem •prevodu? V banki sem že vzela prašička in pričela varčevati za svojo maturitetno obleko, da ne bo kasneje moral očka pregloboko seči v žep. Najbolj čuden »pogreb« pa sem gledala skozi okno. Iz smeri »upokojencev« (očka pravi, da bi morala reči mla-deničev) so prišla dekleta v belih bluzah in temnih krilih. Bilo bi še kar v redu, a je bilo nerodno, ker je tako lil dež, da sem se vpraševala: »Ta dekleta so sedaj samostojna. Ali ni škoda obleke! Ker jih verjetno ni zeblo, bi lahko nosila raje toples kopalke. Ali pa jih morda ne smejo? Ce je tako, som jaz samostojnejša od njih, saj nosim toples vsako poletje. Špelca jvečjji ločni most na svetu na motorje vseh vrst in že računal, kdaj si bo lahko sam nabavil kaj na štirih kolesih. »Kaj pa ti, sinko?« je vprašal oče najmlajšega sina in srce mu je vzdrhtelo, saj je od svojega ljubljenca največ pričakoval. »Jaz, očka imam pa maturo v žepu!« »Dobro, maturo«, je strmci oče nad učeno besedo, »ampak jaz bi rad vedel kaj znaš delati ali si zadovoljen z delom in koliko boš zaslužil.« »Ja očka veš, če imaš pa maturo, znaš vse in nič.« »Sinko, ne šali se s starim očetom, štiri leta sem ti dajal za šolo in nekaj si se v tem času pač moral naučiti, povej vendar kaj.« »Torej očka, učil sem se tipkati, ampak samo eno leto in sem že vse pozabil, učil sem se nekaj tehničnega risanja, toda ne dovolj, da bi se kaj naučil, naredil sem kladivo brez ročaja, popravljal vtične doze vseh vrst, se učil ravnati z magnetofonom in kinoprojektorjem, vsako leto sem štirinajst dni delal v tovarni itd. Skratka očka, vsakega malo, od vsega pa ni nič ostalo.« Pa se je zamislil oče in se zaklel, da vnuki ne bodo nikoli videli te čudne šole od znotraj. — V. M Ojačevalec za naglušne Miniaturizacija sestavnih delov je dosegla tako stopnjo, da so lahko izdelali ojačevalnik za naglušne, ki ni večji od kovanca in ga potisnejo kar v uho. Ojačevalnik ima okrog 100 sestavnih delov, med njimi: baterijo, mikrofon, tri tran-sistorje in termistor za izravnavo temperature. Skladiščnik Peter je imel rad svoj posel. Službo mu je grenila le ena stvar: sestavljanje poročil. Teh je bilo treba vedno več. Vsak čas si je kak zelenec iz administracije ali uprave izmislil in zahteval od skladiščnika zdaj to zdaj ono poročilo. Peter je klel in v potu svojega obraza klijukal na star razmajan pisalni stroj. Saj bi potrpel, ko bi vedel, da njegova poročila nekomu vsaj malo koristijo, a vse se mu je tako zdelo, da jih pisarniški škrici le od daleč povohajo, preberejo morda vrsto, .dve, poškilijo na pečat, napravijo z rdečim svinčnikom kljuko in — hop v predal ali v arhiv Oni dan mu je prekipelo. 2e debelo uro se je mučil z izpisovanjem podatkov za »Seznam rezervnega materiala v hali C« (... napisati v štiri izvodih, klasificirati po kakovostnih kategorijah in letu dobave, dostaviti v 48 urah v sobo št. 32...). Kar naenkrat mu je bilo dovolj, z jezno pestjo je treščil po tipkah pisalnega stroja, da so se zapletle kot poležano žito in takole nadaljeval svoje poročilo: 91. Cevi premera 12"—-175 kg 92. Centrifugalna črpalka — 2 komada 93. Atomska bomba — 1 komad 115. Gumijasti škornji — 2 para 116. Umetni satelit — 3 komadi 206. Podmornica — 1 komad 223. Svetniški sij — 38 kolobarjev 261. Mrtvaška žavba — 20 kg 299. Posušeni pasji gobci — 66 komadov 310. Kosa — 1 komad (dana na uporabo Matildi 1. jan. 5324. leta pred n. št.) Petru je odleglo. Podpisa! je poročilo in ga odposlal. Kmalu je prišel odgovor: »V vašem poročilu z dne tega^ tega smo ugotovili nekat^ presežke materiala in vasPr°j simo, da jih nujno pre°ef. v halo B, oziroma nave#£ razlog, zakaj tega ni mog01 storiti.. .€ Peter je mirno sedel za P'" salni stroj, saj je vedel, da * mu nalog poslali kar ta*' ker se jim je zdelo, kajti j bi njegovo poročilo reS P: učili, bi poslali nalog druga"' v umobolnico ali na naj* jo postajo LM. Zato je p gumno odgovoril, da • • • »• • • zgoraj omenjenegapfj sežka ne more dostavi" halo B, ker je: a) atomska bomba P°d ' t 93 zaradi nepravilnega v** I diščenja eksplodirala; j b) umetne satelite P0^ J 516 snažilka po malomar«* . pustila uiti skozi odprto »l c) podmornica pod -c ■■■ ki J: poplavilo nekatere —g hale C, odplavala v kana^ d) svetniške sije P^irl vzel na reverz upravni o° e) mrtvaško žavbo P0^ p. 261 zaplenila sanitarna . špekcija, ker ne odgo**3# najnovejšim predpisom r) posušene pasje »d, pod št. 299 dvignil z nar,a# nico mojster Cuk, da °° lajal na delavce; 0 g) koso pod št. 310 Ma'V skrhala, o čemer je D pjs-licu mesta sestavljen l^cr nik in kosa izločena 'z 0^o rabe, Matildi pa dano orodje — avtomobil-" Administracija je bi'^0,^ trovim ažurnim odgo ^jti verjetno zadovoljna, flj|, nihče ni ničesar P^mČ' pač pa so Petra Pred kf^o torjem pohvalili, kako J in hitro odgovarja na a ,fljc Zadovoljen je bil nav^^jii tudi Peter, saj odšle) «'d m' našel le užitka, .l ^ povrhu še — zastonj vo V čehoslovaškeni mestu Zdiakovv gradijo največji ločni most na svetu. Dolg bo 542 metrov, en sam lok pa bo dolg 330 metrov, kar je za 41 metrov več od loka sedanjega rekorderja — mostu na Niagari Ob besedi popevka postane pri človekovi duši kar nekam prijetno toplo, kajti popevka ni samo odraz našega časa, posluha, okusa, ampak je tudi nekakšna gonilna sila v življenjskem ritmu, zalo vedno ob vsaki priliki in pri vsakdanjem delu namesto obvezno turške kave, zažvižgaš to ali ono popevko. No, da pa z žvižganjem, s petjem, kakor tudi z rednim predvajanjem popevk po televiziji, radiu ne bi zastarele, si vsako leto privoščimo festival popevk. S festivalom si pridobimo zopet nekaj »frišnih« viž, katere potem lajnamo do drugega festivala. Popevke so za nas zelo poučne, saj potom njih zvemo, da spomladi vse zeleni, cveti, diši, da je poleti vroče, da je v jeseni konec dopustov in da pozimi padajo snežinke na skuštrano glavico ... Prav tako zvemo, da podnevi sije sonce, ponoči pa zvezde... Popevke Popevk je dandanes toliko, da več ne veš, za katero bi se odločil, al' za tisto, katera poje o mladosti, o ljubezni, o srčkih, al' za tisto, ki opeva o tramvajih, avtomobilih (popevko, ki bi pela, kje dobiti razne rezervne dele še nimamo). Za moj okus, ko se ha to zvrst popevk dosti ne razumom imam rad kakšno Donno Claro, Valencijo, no pa tud' kakšen star bocler šablonsko narejen iz desetih drugih mi je všeč. Ne trdim pa tudi ne to, da mi ni všeč kakšen tvvist. O ja, všeč mi je, moti me samo to, ko vidim uboge muzikonterje, kako se pri tem divjem ritmu zvijajo na vse strani. Pri predvajanju raznih popevk preko televizije in radia sem opazil, da slovenske popevke delajo težave hoče razumeti, i"'6 rfUdi ^ pri rokah slovarčeK-^ o0fi da na od r. našim pevcem, ker j'1' jKjD, krat pojejo v tujih 3e* jjfl zato mora poslušalec, c đflo imeti y, t0, Sefc je popevka večjega P „. od pevca, je razvi* g televizijskih zaslonih * m* dimo popevko napisi0 M likimi začetnicami, Pc z malimi. Miet* Kljub temu, da so p Popevke po besedilu diji fletnei, pa jih "J^" odločno odklanjajo, P1 so to ljubitelji Mozart d„iJ> herta, Straussa in \^ Pesmi. Ampak, kaj $e 1 tovarišija, nahajam0 v*» nahaj atomskem času, tu0"' W bolj moderno, zal° gcdaJ V smisla, da bi se se «Ka U pevali tisto .MOJ 0 v^j konjička dva« *° * f (c da ima »f°tr* t0 50 konj, ali pa l^ že K'V' tiste stezice«, ko * &£f$)t kražem povsod itd., itd., itd. (F Trofeje povojnih let Vi^otu,,HVaSe.1Ški dolioi li Pride C,°vek, ki lnore UmSnlH T skorai ne Slišim o Povsftrl 2&, RK gospoda Povsod lahko iS preds*dnlku ri«ižke družbe In rt ?°D_a je pravi mu- kazal raz-kra- icnejših lovskih tro veseljem nam je vseh 50 trofej, ki sijo njegovo sobo. — Mi so vse to vase trofeje? »Vse te so moje, a to niso vse. Med vojno so me doma iskali Nemci. Ker nUo našli ■Kne. so pa vzeli trofeje, ki 8em jih d* takrat nabral«, hranite vse te» tro. D »Vsaka mi pomeni drag spomin. Od tiste, ki sem jo odstrelil prvo, pa vse do zadnje. Vsaka me spominja na enkratno, posebno doživetje. Lovim že 32 let. Koliko bl jih bilo, če pe bl bilo vojne ...!« — Kaj ,ste delali med vojno? »Leta 1942 je padla sestra v partizanih. Takrat sem jo v borbi zamenjal jaz. Z mamo sva bila že v času dražgoške bitke obveščevalca. Med vojno sem bil v naših gorah. Takrat ni bilo časa za lov. Borili smo se za naše gričevje in zemljo, da jo danes lahko obdelujemo.« — Ali ste bili tudi med vojno tako dober strelec? ragocena ^S&3?vodi S na sestel? S° V aprilu Sejali o ? U UN£SCO do no«,-, 0 tern, bi skoraj nit. n SestdeseUh «re za šalo, pred- dežel a resni-za katero jo bo vedno Poroča? dragOC°- ■ - V . svetovih t^avstvene organizacije lau-*° takle zapis: »V ne-deželah ne pustijo ■j*, d.a bv se igrali na son- k« bi teta izgubilo »Ji prevc£ pUL Vode » moramo varčevati.-« pre- NvijFJS bi Potem mo- je ma- ti. 8o Zf»Pisi sne ved U rezerv no manjše emze sveta so sladke vo- da d°set j j Hti reba Str«16 ™nenja' đA> moH°bra je-bila Ctgnkaarod»a hi- tVo Uprio^J To n. ieJ-novi grož- vM:rklike ' .deoe vsa reke 6 aVoieUl- * ^ ** ttove&vvo osla^a ttvavo- * «Cta si.oUtvVia vse *fcka\ w* smrt »tadt * ■» *^Mtvft poznajo ouevno 1,1 u^\avQ samo ene&a »* v*p\tVa porabijo slo vq^c, dva Uw* v* * VftXV0 do- vode. Toda smo ob- "SV^K UtvOVpa l 1 W * Prav indu- N?> tona^ ruP»Ja reke 1*V* ^"nega ..'hod par-dolgih Hh, k? Po 8anitet-V Dl Porabila za- to 30 odstotkov nacionalnega dohodka. Hidrologi ne skrivajo skrbi. Zaloga vode je vsak dan manjša, potrošnja pa vedno večja. Leta 1850 je bila na zemlji ena milijarda prebivalcev, danes jih je že tri milijarde. Mesta postajajo vedno večja. Leta 1850 je bila na zemlji ena milijarda prebivalcev, danes jih je že tri milijarde. Mesta postajajo vedno večja in prav mestni prebivalec potroši vsak dan največ vode. Pražani iz leta 1865. so porabili dnevno 125 litrov vode, danes jo porabijo že preko 200 litrov, Američan pa jo porabi celo do 500 litrov. New York potroši dnevno več kot 4 milijarde litrov vode. Skrivnosti podzemlja 2e danes stopa v konkurenco iskanju naf^c in urana tudi iskanje vode. V zemeljski skorji je sicer nad štiri milijone kubičnih kilometrov vode. Vsekakor so te rezerve ogromne, toda pot do njih je težka. Podzemeljsko delovanje vode je za znanost še skrivnost. Po kakšnih zakonih se gibajo njeni tokovi? Leta 1962. na mednarodnem sestanku v Grčiji so hidrologi predložili razne načrte, nekatere nedosegljive, nekatere celo smešne. Prepeljali naj bi ledene griče s Severnega tečaja in bi potem s topljenjem pridobljeno vodo pošiljali »žejnim« po cevovodih; drugi so predlagali, da spremenijo klimo; tretji, da bi lovili vodno paro, ki jo izločajo rastline. Vendar pa so vsi ti predlogi samo sanje. Ostanejo torej morja kot edino upanje. V njih je več kot milijarda kubičnih kilometrov vode. Toda v vsakem litru te tekočine je povprečno 35 gramov soli, človeški organizem pa jo dnevno potrebuje le nekaj miligramov. Treba je torej najti ekonomičen postopek za odstranjevanje soli. V Franciji že dela posebna komisija, prav tako »Takrat je bilo to v drugačnem smislu. Prejel sem dvakrat zasluge za narod III. stopnje. Imam tudi medaljo za hrabrost.« — Povejte nam kakšno zanimivo lovsko doživetje. »Bilo je pred približno šestimi leti. Bila je huda zima in divji prašiči so naredili kmetom veliko škode. Ko smo odšli na lov, sem nenadoma v nasprotnem bregu zagledal tri prašiče. S petimi streli sem vse tri ustrelil.« — Kaj pa turizem? »Naša lovska družina Izdaja inozemskim turistom dovolilnice za odstrel. Lovišča so bogata. Ob malo boljši voda v Nemčiji, kjer imajo kar štiri ministrstva. Enako je v SZ, kjer že dokončujejo gigantsko nuklearno tovarno za destilacijo Kaspijskega* jezera. Dnevno bo proizvedla 100 milijonov litrov sladke vode. Nekaj "tovarn sladke vodo je tudi v drugih drželah. V Kuvvaitu žo dnevno dobijo iz morja 40 milijonov litrov vode. Prebivalci izraelskega pristanišča Eilat že precej časa pijejo samo prečiščeno vodo. Na otoku Guernsev v La Manchu je tovarna, ki dnevno predela 2,300.000 litrov sladke vode, s katero preženejo sušo, ki je vsakih osem let uničevala ogromne plantaže paradižnika, ki je edini zaslužek prebivalcem. Vendar pa vse te tovarne skupaj proizvajajo samo 160.000 kubičnih metrov vode na dan, kar bi zadostovala le za mesto s 350.000 prebivalci. Nekega dne pa se bodo dvigale ob morski obali ogromne tovarne. Visoki dimniki brez dima, skozi katere bo prihajal samo plin za ohlajevanje reaktorjev, se bodo dvigali proti nebu. Selc takrat se bomo lahko oddahnili. reklami, bi pri nas lahko veliko zaslužili z lovom.« — Sle tudi predsednik ribiške družine. Ali imate tudi od ribolova kakšno trofejo? »Pod Zavrnikom pod jezom sem v Sort ujel 11 kg težko in 112 cm dolgo postrv. Mislim, da je to največja ulov- Alojzij Basaj, lovcc-ribIČ Ijena riba v teh krajih. Pojedli smo jo na ustanovnem obč-, nem zboru ZB.« Alojzij Basaj nam je še pripovedoval o delu njegovih društev. Ko smo se poslavljali, nas je povabil na ribolov, saj je Sora zelo bogata, ker lovska družina stalno skrbi za nov zarod v vseh pritokih. P. C. V ponedeljek je bil v Kranju »sinu« Vsak ponedeljek pridejo ljudje iz okolice. Domačini gredo na semenj. Kakšen pa je sploh ta semenj, da se vedno nabere toliko ljudi? Nič posebnega. Dan kot vsak dru« gi dan, a ostala je navada, da,hočejo vsi kupovati v ponedeljkih. Trgovine so polno ljudi. Vsi nekam hite..in se prerivajo. Ali je res samo navada? Ne, ponedeljek je bil »binkoštni« in zato je imel Kranj kar čudno podobo. Poglejmo tokrat samo avtomobile. V ponedeljek v mestu skoraj ni bilo mogoče dobiti prostega prostora za parkiranje. Ob 10. uri dopoldan smo hitro preleteli največja parkirišča v Kranju. Dobili smo naslednjo sliko: na Titovem trgu 42 avtomobilov, pred Prešernovim gledališčem 63, pred kokrškim mostom ob Evropi 26, na Majstrovem trgu 39, pred restavracijo Park 34, pred delavskim domom 38 in pred kinom Center 24 avtomobilov. Skupno je bilo samo na teh prostorih 266 avtomobilov. Poizkušali smo prešteti še motorje in kolesa, a smo pred zaključkom štetja obupali. Mu Titovem trgu smo našteli 60 motorjev, a ko smo zagledali ob kokrškem mostu celo goro koles, smo morali odstopiti od našega štetja. Prav gotovo je bila podobna »gneča« tudi v drugih večjih krajih na Gorenjskem. Najboljši poklic Ogromen obiralec vode nekje v Afriki 2e stara navada je, da ljudje najboAj cenijo poklic, ki največ »nese«. Včasih je veljalo pravilo, da se ne izplača študirati, danes to popolnoma ne drži več. Človek mora samo znati izbrati svoj študij. Kar poglejmo, koliko prejmejo »študirani« nogometaši. Ne zaradi tega, ker je pred nedavnim bosansko-slovenska enajstorica prispela v prvo zvezno nogometno ligo, marveč iz čistega »firbca«. Nogometna moštva imajo obvezo, da javljajo zaslužke svojih igralcev Nogometni zvezi Jugoslavije. Da ne bo kaj narobe, je najbolje, da vzamemo kar podatke, ki so jih kolektivi predložili sami. Na žalost nimamo podatkov o Olimpiji. Lahko pa verjamemo, da je novi prvoligaš precej radodarnejši od svojih slovenskih rivalov. Pri Kladiva r ju so bili v novembru prejšnjega leta naslednji dohodki: Baiunan 125.000 din, Halilagič 140.000 din, Pere 125.000 din ... Maribor je ža kvalitetnejša ekipa: Sizgoreo 132.000 din, -Breznik 210.000 din, Sober 213.000 din. To so bili prihodi v marcu. Prva liga je pač prva liga in zato so tudi dohodki na prvem mestu. Nogometaši Partizana so prejeli v marcu: Jusufi 259.250 din, Galič in Vasovič po 267.000' din, Beče« jac 253.000 din, a Milutinovič, ki največkrat ni sedel niti na klopi za rezervne igralce, 168.000 din, Novembra prejšnjega leta so prejeli pri Dinamu: Belin 295.000 din. Toliko so prejeli tudi Matuš, Zambata in Jerkovič. Kobe-Ščak pa je v istem mesecu prejel 300.000 din. V aprilu drže rekord igralci Radničkoga iz Niša: Andžetkovič, Velj-kovič in Maravič, ki so prejeli 305.000 din. Tudi njihovi soigralci niso prejeli dosti manjših mesečnih plač. Že zaradi teh uradnih podatkov lahko sklepamo, da s« danes najbolj izsplača pri izbiri poklica »izučiti« se za nogometaša. 184. Tega leta je Ilullalo Bili s svojimi predstavami iz življenja v preriji zaslužil več, kakor je pričakoval. Toda moral je prekiniti igre, ker ga je vojaštvo klicalo v prerijo. Polkovnik Anson Mills, poveljnik tretjega konjeniškega polka, je potreboval Billa za vodnika v kraje okoli Black Hillsa. Kadar je Buffala Billa klicala prerija, je hitro pozabil na gledališke deske. V prerijah so se zopet oglašali bojni bobni, in to po krivdi belcev. Blaek Hills je bil svetišče Indijancev in belci so obljubili, da noben beli človek ne bo stopil na njihova tla. Zaradi nesrečnega lova za zlatom je prišlo drugače. 185. Sam general Custer je razširil vesti, da so okoli Black Hillsa bogata najdišča zlata. Po tej vesti se naval kopačev zlata ni dal zaustaviti, tisoči in tisoči so začeli prodirati na sveto zemljo Indijancev. Le-ti so jih dočakali z grožnjami in napadi. Custer je imel nalog, da jih pomiri, Mills pa je moral Indijance pregnati v njihove rezervate in preprečiti upor, ko je jezdil po preriji, koder je nekoč prenašal pošto poni ekspresa. Ni se jezjl na Indijance, ki so branili samo svoje pravice; med njimi je imel mnogo prijateljev. 186. I*** Rocnes**' v igrah * ■fjgp T^^nTmrh drUŽin° na vzhod' v •Zf« fc Plavaj i„ PCt ,ct in Bi» * «*ival " * bl «* na,,,,.. *Jezdi«. kupil mu je koniička Oblikovanje kovin pre je pri ški V°dspri»S(il .„ajhno P ,ki je >l*udi streljali. T ,m ie*> Jtt« »Buff U* «ere z orožjem. Naslednje leto Bi« pffr> 'n Se^a t„d » C°mbination- 7^ sta bila nje* feBV:aPrila 1876 ' Burkp- Billov najboljši gledali-***** nn«'- Sc je Billova gledališka skuša nastop. V ZDA so razvili nov postopek za oblikovanje kovinskih delov in sicer na bazi eksplozij. V 1/500 tisočinki sekunde po detonaciji dobi kovinski del zaželeno obliko. Princip postopka je relativno preprost: pri vžigu določene eksplozivne snovi nastane valovanje, ki se z veliko hitrostjo širi od središča. Ce valovi nalete na poti n. pr. na pločevino, jo deformirajo. Deformacija ustreza moči eksplozije, obliki in velikosti pločevine ter oddaljenosti od centra eksplozije. Prav tako je deformacija odvisna od uporabljenega medija — t. j. zraka ali vode. Mehiški Indijanec Izum dvokolesa izumitelj dvokolesa — baron Karel von Drais se je rodil 29. aprila 1775 v nemškem mestu Karlsruhe. Na univerzi v Heidelbergu je študiral fiziko, poljedeljtsvo in gradbeništvo, na neki gozdarski šoli pa gozdarstvo. Leta 1810 se je kot gozdarski mojster preselil v mesto Mannheim, kjer je konstruiral svojo iznajdbo. 2e 1. 1813 je natisnil lokalni časopis »Badischc Magazin* sporočilo, da je baron von Drais konstruiral »leteči stroj, na katerem sedeči ljudje hitro letijo-«. Vozilo je bilo podobno današnjemu dvoko-Jesu, le da se je poganjal ko- Živi laboratorij Mnoge živali in rastline kopičijo v svojem organizmu te ali one kemične prvine. Pridobivajo jih iz morske vode ali iu. tal. Ko bo proučil te sposobnosti, bo človek nemara v prihodnosti organiziral pridobivanje mineralnih surovin (zlasti redkih) po čisto novih načelih. Zelo mnogo živali — morskih in kopenskih — uporablja svetilke s hladno svetlobo. Te lučke so zelo ekonomične, svetloba pa je poljubnih barv. Nekatere bakterije proizva-jejo električni tok s tem, da razkrajajo sladkor in ogljikov dvokis in vodo. Znanstveniki so izkoristili ta pojav in iaidelali bioeleiktrični bakterijski element z močjo desetih »tov. lesar z nogami direktno po cesti. Tisti čas je bil na poti ruski car, ki je potoval na dunajski kongres. Drais mu je pokazal svojo iznajdbo, nad katero se je car tako navdušil, da je zahteval naslednji dan ponovno demonstracijo kolesa. Poklonil mu je briljanten prstan in mu predlagal, naj pokaže svojo iznajdbo tudi na Dunaju. Drais je res prišel na Dunaj, kjer se je vozil po promenadi in vzbujal pozornost sprehajalcev. Nekega sončnega nedeljskega popoldneva je pokazal svoj stroj tudi presenečenim prebivalcem mesta Mannheim. Na cesti od grajske straže do Renskih vrat je dosegel hitrost 2,1 m na sekundo in nekaj dni za tem je prevozil — bolje pretekel — razdaljo mod Mannheimom in Schvvetzingenom v eni uri, za katero pot so pešci potrebovali štiri ure. Stavil je tudi, da bo 16-urno pot prevozil v štirih urah in seveda stavo dobil. Po teh uspehih je dobil od vlade v Bademu privilegij št. 66, v katerem je pisalo, da v 5. letih od tega datuma ne sme nihče izdelati in uporabljati letečega stroja brez dovoljenja iznajditelja Draisa. S posebnim pismom mu je vlada podelila še naslov profesorja mehanike. Od tega časa se je baron Drais posvetil izključno izkoriščanju svoje iznajdbe. Prepotoval je bližnje in daljne kraje in bil celo v Franciji. Ker kolo ni imelo vzmeti, so ljudje nadelu stroju vzdevek »stresalec kosti«. Zaradi izključne pravice proizvodnje je Drais dobil mnogo naročil iz vseh krajev dežele, pa tudi iz Francije in Anglije. Cena je bila različna, od 44 do fOO goldinarjev, pač odvisna od izvedbe. Izdelal je celo dvosedežna kolesa, tako, da je eden od kolesarjev med vožnjo lahko počival. Magnetno polje pospešuje rast Magnetno polje vpliva na razvoj in rast rastlm, zlasti na hitrost dozorevanja plodov. To sta odkrila dva raziskovalca z univerze države Utah v ZDA. Pojav razlagata s tem, da atomi encimov in fermentov pod vplivom mag-" netnega polja izgubljajo elck-troine, s tem pa se zveča aktivnost organskih katalizator- jev in pospešijo se procesi, ki nanje vplivajo (tako na primer hitrost dihanja). Novo metodo so uporabili za naglo dozorevanje paradižnikov, ki so jih nabrali nezrele in zelene. Izkazalo se je, da so paradižniki, ki so bili blizu magnetnega polja južnega pola, hitreje dozoreli od onih, ki so bili ob severnem. Že v starem veku so imeli valilnice Tudi v davni davnini so ljudje cenili jajca. Spomladi so nabirali jajca raznih ptičev po livadah in gozdovih. A stari Egipčani so doma gojili prav okusno perutnino gosi Gosko so sprejeli celo v hieroglif sko pisavo. »Crka« gos je pomenila besedo sin, in s cer tistega sina, ki je bil poslušen in je starše ljubil z vsem spoštovanjem. Iz tega sklepamo, da so bile takrat gesi miroljubne. Bogati Egipčani, so se leto in dan sladkali z okusno gosjo ■ pečenko. Lahko so se tako preživijali, saj so paz.li na to, da so se gosi v posebno zamišljenih in dobro urejenih valilnicah izvalile iz jajc pri enakomerni toploti. Dokler niso goskice sledkih obračati jajca. To dc-pokukale iz jajc, so zaprli po-moral v enakomernih pre-senbega sužnja v valilnico, ki lo je opravljal ves dolgi dan. Mešanje bencina V Hollsteinu so zgradili prvo napravo v Evropi, ki docela avtomatično proizvaja bencinske mešanice za vozila prek elektronskega digitalnega računalnika. Z dosedanjimi močnimi napravami so pridobili eno samo specialno mešanico komaj v dveh dneh. Avtomatično napravo upravlja in krmili računalnik, ki upošteva naenkrat 12 komponent za ustrezno mešanico. Računalnik sproti popravlja vse napake med pretakanjem iz tankov. Grenkoba v življenj^ \0$\ ne prija, a mnogokr*^ ^ Verjemi v nesrečo i" ^ ^ Prijateljstvo je kot sn* ^ o težko narediti, težje * ^ t* Ljubezen je da predstava sploh ni. . je Bj p«t Tarnati nad tem, zak3zgolJ V ko in ne drugače. )e gfiv jstj človeka ki ni drug»c / življi 5!l8a^8ubi?8a'si želiš biti sam- k<> P avn'k zH ' ?a ravno nasProtno. tSS UstVaraVl* narava ozdravi. gos. e Kos pre]S V3 ji V svoji nemoči niso kos, ^ „ He^>m f' *ga vi. rv,d „ m,aPffl. Kasn#. vPj % ?n ,„ cvetjem sv^in^e^^več % ' a zavet 111 oral razarani so .udi - JJ ^ | zak> h ne morejo u«j— ,3 takih zakonov kakor zakoni tako pogosti- p Zm--------- " kD,~ a-ključij je še hotel, da sp' ka dvoje Julijinih otrok Pr* blizu Prešernove Vrbe. " pokopališču v Begunjah, jugovzhodnem kotu, ob zidU' stoji črn nagrobnik Gustava ^ Linnerja, avstrijsekga f^ia maršala in njegove žene A lonije ,druge Julijine hčerkfj Prav zraven je v °°z vdelana siva marmorna Pj,, šča s preprostim napi^J^ >■ Mario Mammer 1941—1";..' Tu torej spi tretji JuWIB otrok ... Kako napak in res Pretr*° smo toliko let sodili »neusm Ijeni« Juliji Primčevi, utef t, izpričati tale, bežen podate*'' Na splošno se je v kro^jjj prešernoslovcev kakor £ med preprostimi častilci * šernove muze, domnevalo, pesnik sploh nikoli ni u„ lijo govoril, ampak jo 00 ni doval le od daleč. Da Pa . bilo prav tako, priča P0' drugega tudi pismo, ki.^o0-mapisala ena od Julijinih V % tomk. Pismo je datiran« dne 2. decembra 1948 in V „ vi: »Obstojal je zvezčiČ, *l *3 je Prešeren moji bablCLro-nekem kazinskm pl^sn '* čil. V zvezčiču je bilo P^ tilo in vso pesmi, njej v,-0(j», lastnoročno napisane- 1 p0 ko se je moj ded agjjfo* smrti svojo žene v ° \\\.* se je zvozčič nekam iz--u ČRTOMIR ZO*tC unTu Flanđers-^ane, doktor.« Komaj pa je tanje ^ zaslišal nekJe čisto v bližini nini" »Kdo je to?« je vprašal Lomond. aite^rt ^°đite đalJe!« Je svaril Alan. »Ali ne vi-kopar T*ga siJa ~ znamenje, da je cesta raz-co luč*-<< Zdcl° se mu ie> da viđi pred scbo* rde" Sodr^af^^1^301 pred seb°3 ŽG ves večer, k°Pana? i« doktor. »-Mislite torej, da je cesta raz 2erah-n£n glas Je spregovoril ^a^Uoav:ovnikau *-* 00 Je bil to?« je spet vprašal Lomond. odvrni a*™ pravim> đa sle v Flanders-Lane,« je Dokf "-Pravijo ji tudi mali pekel.« Ktor je Uho nadaljeval: »Za vraga, nikogar *0rem videti!« je oda v.ežnfR stopnicah sede in nas opazujejo,-« noo ».a11 prav tako tiho Wembury. »Čudovita cza Čarovnika!« jočih hLV. bližini nekje, v eni izmed razpada-Slasrto ^ vresčeče zaigral gramofon. Najprej fcjim nato pa vedno tiše kot da so se med l^n poslušalci počasi zaprla vrata. »poki,t ]e Z druge strani zavreščal ženski glas uitaj no doktorici <*< rt 7.srabil!- Tamle gre, da bi Zaslišala sta tih smeh mno- »Le k v° doktor3a! Čarovnika bi rad zgrabil!« deno vn °' Za vra^a> morejo videti?« je začu-oči ima. asal Lomond. Alana je streslo. Mačje Haloi« Poslušajte, kako se gibljejo hu! Nekdo Sale si J Se ^° dotaknil njegove rame. »Čudne bo trai-°—oliu*e*° 2 nami- Radoveden sem, če aial0 to vso pot?« »Nobenega hrupa?-« »Nič, razen igranja na klavir.« Alan je hitel v hišo. Sledili so mu vklenjeni Hackitt s svojim spremljevalcem, zadnja pa sta šla Atkins in zdravnik. Pohitel je navzgor po stopnicah in glasno potrkal. Nobenega odgovora. Udaril je s pestjo po vratih in glasno poklical Meistra, toda odgovora ni bilo. »Kje je gospodinja?« je vprašal. »V svoji sobi, Sir, vsaj pred nekaj urami je bila tam. Popolnoma gluha je!« »Da, da, čisto gluha jc,« je dejal Wembury. »Dajte mi kak ključ, znam odpreti,« se je ponudil Hackitt. Čakali so molče, medtem ko si je Hackitt dal opraviti pri vratih. Njegovi poskusi so se obnesli. V nekaj trenutkih se je ključavnica vdala in vrata so se odprla. Gorela je samo velika stoječa svetilka in od nje je padal mrtvaški sij na orumenelo Meistro-vo obličje. Bil je v fraku, sedel za klavirjem, roke je držal fzprožene pred se, z obraza pa mu je odseval strah. »Puh!« je vzdihnil Alan in si otrl orošeno čelo. Izraz ,plavati v višjih sferah' mi je sicer znan, vendar se mi zdi, da prvič vidim človeka v takem stanju.« Stresel je omotenega Meistra, vendar bi lahko storil z njim še kaj drugega, ne da bi se nesrečnež količkaj zmenil za vse, kar se je godilo okoli njega. »Hvala bogu!« se je oglasil Hackitt s tresočim glasom. »Prav nič več nisem mislil, da bom starega videl še kdaj živega!« Alan se je ozrl na glavni lestenec pod stropom in dejal: stanih poskusov Atkinsonovih in doktorjevih, da bi ga spravila k zavesti, začel počasi prebujati* vendar je trajalo še precej dolgo, preden je odprl oči. Wembury jc medtem stal ob pogrnjeni mizici in zamišljeno zrl nanjo. »Večerja v dveh,« je menil, dvignil steklenico S šampanjcem in bral: »Cordon Rouge 1911.« »Nekoga pričakuje,« je dejal Lomond in ko je Alan prikimal, je nagajivo nadaljeval: »Damo ... « »Zakaj pa damo?« je nejevoljno vprašal Wembury, »saj moški tudi pijejo vino!« Zdravnik se je sklonil in vzel v roke srebrno skodelico, polno sladkarij. »Vendar pa redkokdaj jedo čokolado,« je pripomnil. Alan se je nejevoljno nasmehnil. »Nekoč boste še dober detektiv, — Meister pa ima — nekoliko čuden okus!« Pod prtieem je ležala šatuljica iz maroken-usnja. Lomond jo jc odprl; na žametu so se lesketali demanti. »Ali je Meister tak mož, da daje take vrste darove svojim — čudnim prijateljem?« je vprašal z mirnim smehljajem. »Ne vem!« je bil Alanov kratki in nevljudni odgovor. »Pazite!« je šepnil Hackitt. Meister se je začel gibati. Obračal je glavo na levo in desno, kmalu pa se je dodobra osvestil in opazil, da ni več sam. »Halo!« je zagodr-njal, »Dajte mi piti!« Tipal je po steklenici, ki je ni bilo. »Meister, mislim, da ste danes že dovolj pili in njuhali. Zberite se, povedati vam moram nekaj neprijetnega!« (arovn Pred n" Ogledal■ m Se ^G Posvetila rdeča luč in še ena. ie skl' iS° stareSa> zamazanega možaka, ki se ftočni jjal .nad ognjem, netenim s koksom. Bil je in Lome,a Za hip -e dvignil svoj začrneli obraz *Ha, J£ se je prestrašil. , »Nosni ° Ste pa vi?<< J° vprašal. w j"- Ven 5 sem- Flanders-Lane je strašen 1 slišali er kričiJ°- LasJe bi se vam ježili, če &as je 2v^,t0> kar moram slišati jaz.« Njegov tist HVsoZnSe!-zamolkl° kot iz sroba- a ie"nn/* se Je potikala tod okoli, vso noč — *KakšW? JG poročal-"Mislil zenska?« je vprašal Wembury. strahove S6m' da Jc nočna vešča — tu vidite V eni'Pa tudi slišite jih.« 2f)kričal.12med hiš> ki Jih ni bil° videti' je nekd° 3al ftočniarđers~Lane kriČG tako vso noč'* 16 dG" nekatV^Vai mcko- živijo PO kleteh kot živali dlio, ta_rri nikdar ne pridejo iz njih. Tam se ro- V SpodaJ umro.« r°ka pri"pl lpu Je začutil Lomond, kako je neka »Kdo ?I? niegovo nadlaket. . *Pri £7* ie vprašal. i! kar vam ie dragem, ne hodite *Cora ZaŠGPetalo in začudil se je. »K a Ann!« "Tam,"'* 3e vprašal Wembury in se obrnil. se -tiho in vi ~"~ smrt!« Glas Core Ann je zve-ln p0JditpS * wRada bi vas rešila. Obrnite to ^Sate aZaj' od koder ste prišlL Dm0nd «e me preplašiti) Cora Ann><< je očital cLle nenadom.m ^cnulku Je ni bilo več. Megla > Bwm_ a nekoliko dvignila in zagledali so da Alki*s ei *JV?d Mcistrovo hišo. ni imel •? Pred steklenim ostrešjem vho-^ isem hnfi GSar p°sebnega poročati. Sel nigrania ,VlamlJati- dokler ne bi prišli. hi Sem za niSn- vir nis0rn slišal nič drugega. 80 m opazil, da v njegovi sobi gori »Prižgite luči! Doktor, poskusit? ga prebuditi!« »Ali ste že poskusili dotakniti se ga z gorečo vžigalico na ušesu?« je menil uslužni Sam Hackitt in ko so ga resno zavrnili naj miruje in moči, jc jezno dostavil: »Človek še svojih občutkov ne sme več pokazati! Saj to ni nič protizakonitega! Ali vam nisem dejal, Mr. Wem-bury? V transu je. Videl sem ga že prej včasih takega — preveč — je koksal!« »Hackitt, kje natanko ste stali, ko ste začutili roko?« je vprašal Alan. »Snemite mu lisice!« Ko se je Hackitt iznebil lisic, jc stopil na mesto, ki je bilo na nasprotni strani vrat. Med vrati in majhnim divanom je stala pogrnjena mizica, ki jo je Wembury opazil že, ko je vstopil. Mary tedaj ni prišla. Pri tej ugotovitvi se je globoko oddahnil. »Jaz sem stal tu, roka pa je bila lamle,« je pojasnil Hackitt. Pokazal jc na tajinstvena vrata in Wembury je opazil, da so zapahnjena in zaklenjena in da visi ključ na steni. Tako ni mogel nihče v sobo brez Meistrove pomoči. Nato jc posvetil svojo pozornost oknu. Rožnate zavese so bile zagrnjene. Hackitt je to takoj opazil, kajti tedaj, ko je zbežal, so bile zagrnjene le napol, okno in mreža pa sta bila odprta. »Nekdo je bil tu!« je dejal odločno. »Prepričan sem, da se stari ni ganil. Jaz sem pustil mrežo odprlo.« Vrata, ki so vodila v Maryno delovno sobo, so bila zaklenjena. Prav tako tudi vrata v Meistro-vo spalnico. Pregledal je še enkrat zapahe in bil prepričan, da se jih zvečer ni nihče dotaknil. V sobi je bilo na debelo prahu. Preproga žc tedne ni bila izprašena in pri vsakem trdnejšem koraku se jc dvignil z nje oblaček prahu. Oslinil je prst ter potegnil z njim po gumbu na zapahu. Čeprav ga je že popoldne držal v roki, se je vendar prepričal, da ga medtem ni nihče več uporabil. Atkins jc obdeloval spečega Meistra in ga rahlo tresel. Meister se je pod vplivom nepre- Meister je neumno buljil vanj. »Koliko je ura?« je vprašal. »Pol ene!« Opotekaje se je dvignil. »Ali je tu?« »Kdo naj bi bil tu?« je s "hladnim poudarkom vprašal Alan. Meister je stresal z razbolelo glavo. »Rekla je* da bo prišla,« je mrmral. »Zatrdno je obljubila... ob dvanajstih. Ce se drzne me vleči za nos...« »Kdo pa je ženska, o kateri govorite, Meister?« je vprašal Wembury. Pravnik se je bedasto zasmejal. »Ženska, ki je vi ne poznate.« »Domnevam, da je nameravala priti zato, da bi vam delala družbo?« je vprašal Wembury. »Uganili ste! Dajte mi pijače!« Možak je bil še vedno toliko omamljen, da ni prav vedel, kaj se godi okrog njega. Tu pa je v svojem opitem stanju opazil Hackitta. »Ste se vrnili? No, zdaj spet lahko greste!« »AU slišite, kaj pravi?« se jc oglasil vedno pozorni Sam Hackitt. »Umika svojo obtožbo.« »Ali ste izgubili svojo kaseto za denar,« je vprašal Wcmbury Meistra. »Kaj izgubil...?« Zibal se je k predalu in ga odprl. »Ni je!« je kriknil hripavo. »Vi ste mi jo vzeli!« S prstom je kazal na Sama Hackitta. »Vi propali tat!« »Le mirno kri!« jc dejal Wembury in prijel opotekajočega se Meistra. »Hackitta smo prijeli in jutri zjutraj ga lahko ovadite zaradi tatvine« »Vzel je mojo kaseto,« je. tožil Meister v svoji pijani jezi. »Vgriznil je roko, ki ga je hranila.« Mr. Hackitt se je smehljal. »Ugaja mi to, kar imenujete .hraniti'. Tista hrana pač ni bila dosti prida!« Tdda Meister ga ni poslušal. »Dajte mi piti!« Wembury ga je prijel za komolec. »Ali si ne morete predočiti, kaj vse to pomeni? Čarovnik je v Deptfordu!« — Toda to bi tudi lahko pripovedoval mizi ali omari. i TATOVI Z a razvedri]o Sedel sem v restavraciji »Krasavinj«. Nenadoma priteče natakar k moji mizi: »Po tclcionu vas iščejo.« »Mene? To bo verjetno pomota. Niličc ne ve, da sem tu«. Pa sem vendar postal radoveden. Stopil sem v kabino in vzdignil slušalko: »Halo, kdo jc tam?« »Jaz sem, Cerbakov. Poslušaj .... mi smo v »Alhambri« in čakamo nate«. Odgovoril sem: »Kateri vrag pa ti je rekel, da sem v Krasavinji? Razen tega pa moram takoj domov, ker ni nikogar v mojem stanovanju«. »Nikar ne laži. Kako moreš trditi, da ni pri tebi nikogar, ko so mi pa na moj klic takoj povedali, da si v »Krasavinji«. Nervozno sem obesil slušalko in poklical svojo številko. Moški glas je nestrpno spregovoril: »Kaj pa je spet? Bo že enkrat mir? Kličete drug za dru-gim in me motite pri delu. Kaj pa hočete?« »Rad bi vedel, kaj iščete v mojem stanovanju!« »O, vi ste lastnik? Sedaj nam vsaj lahko takoj poveste, kje so kljtiči pisalne mize, ki jih potrebujemo ko vsakdanji kruh« »Ključi? Kakšni ključi in čemu?« »Slišite, vendar ne bomo vlamljali vseh enajst predalov,* jc poslovno odgovoril glas po telefonu, »ampak, če ne najdemo ključev, bomo se-veda morali miznico razbiti, kar bi pa povzročilo preveč ropota.« »Prokleta drhal, krvosesi«, sem se zadri v telefon. »Pa si res trapast lastnik", je nadaljeval glas, ki me jc presenetil s svojo drznostjo, »mi s teboj po človeško ... Zares nam jc žal, da bi brez potrebe uničili lepo pohištvo in te zato tudi vprašamo. Kje so ključi?« »S takšnimi lopovi ne bom več rr>zpra\Ifal!« »He, prijatelj, močno se varaš, tc misliš, da nas povrh vsega lahko še zmerjaš. Vzel bom svoj žepni nož in ti pokvaril vse pohištvo. Poslušaj: tebi se ne bo kdo ve kaj poznalo, tudi če ti kaj odnesemo. Tudi mi moramo živeti.« »Razumljivo, saj vem, ampak«, .':em rekel in si prizadeval, da bi v besede vnesel čimveč prepričljivosti. »Le nekaj ne razumem: zakaj brez razloga uničevati? Kaj imate od tega?« »Počasi, nikar ne bodite takoj užaljeni.« »Kdo govori o užuijenosti? Vidim, da ste razumni ljudje. Strinjam se, da morate biti nagrajeni za svoj trud, toda nekaj mi ni jasno: čemu potrebujete ključe moje pisalne mize?« »Denar hočemo. Mar ni v pisalni mizi?« »Niti govora! Častna beseda!« »Kje pa je potem?« »T: i/n.iH moram, da sem dinar dobro skril, pa ga tu- di nimam veliko. Povejte mi, s kakšnim zneskom ste računali?« »Hm, to je težko povedati.« »In kaj ste hoteli odnesti s seboj?« »Ne preveč«, jc odgovoril glas z resničnim obžalovanjem, »vratar bi nas utegnil opaziti. Torej, vzeli bi srebrni pribor, plašč, klobuk, budilko in srebrni nož za rezanje papirja« »Poslušaj bratec«, sem vzkliknil. »Recimo, da se vam posreči te reči prenesti mimo vratarja in da pridete z njimi k starinarju. Mar mislite, da vam bo kaj dal za to drobnarijo? Verujte mi, jaz poznam tc krvosese. Z druge strani pa preže na vas razne nevarnosti, tveganje, preiskave in naposled zapor, levji delež pa ostane le v stanovanju!« »To je res«, je zavzdihnil glas. »Dragi prijatelji, zdi se mi, da smo se nekako sporazumeli. V moji sobi je res denar, 115 rubljev. Toda brez mene ga ne boste našli. Povedal vam bom, kje je denar. 100 rubljev naj bo vaših, 15 rubljev pa potrebujem za jutri. Zato pa pustite moje stvari na miru. Ne bom vas prijavil policiji, niti vas ne bom zasledoval. Vse bo ostalo med nami, kot posel, ki je bil sklenjen med dobrimi prijatelji :n ki se nikogar ne tiče. Soglašate?« Tat se jc nekam zmedeno nasmehnil in končno dejal: »Prav, pustili vam bomo 15 rubljev.« »In ničesar drugega ne boste vzeli s seboj?« »Vse bomo pustili nedotak-n jeno.« »Zelo sem vam hvaležen! Na pisalni mizi boste našli modro škatlo. Zgoraj so pisma, čisto spodaj jc pa denar. To bi bilo vse. In ne pozabite pred odhodom luč ugasniti. Ko greste ven, vrata dobro zaklenite.« Ko sem prišel domov, sem našel v jedilnici na mizi ovitek: tri bankovce po pet rub-Ijev Za naše žene Novi klobuk Angelca sedi v cirkusu. Pojavi se klovn s smešnim pokrivalom na glavi. »Mamica!« zavpije Angelca, »ta hecni stric ima pa tvoj novi klobuk!« J- Katera Izmed vas Je znesla to Jajce?! Malica Sprevodnik avtobusa za-kliče za žensko, ki je pravkar izstopila: — Počakajte! Pozabili ste paket! — Nič hudega, kar pustitf ga. Moj mož dela v uradu za najdene predmete in mu tako vsak dan pošiljam malico. Mama!... Mama! POLETNI PULOVER Letošnja pomlad in kakor kaže tudi poleti bodo prišli prav moderni pleteni ali kvaČ-kani puloverji, ki jih bomo lahko oblekle h krilu za v službo ali k hlačam za potovanje. Predlagam ne preveč težak vzorec, ki je primeren za tak pulover. Naple-temo ga lahko iz volne ali pa n. gama, ki ga imajo kar precej v naših trgovinah. Vzorec: Rob 1. do 3. vrste desne, 6. vrsta (prava stran) desno, 7. vrsta leve, 8. vrsta desne, 9. vrsta leve, 10. vrsta desne, 11. do 13. vrste desne. To je vzorec za patent. Vzorec za pulover, število zank mora bili deljivo z 12 in tri. 1 vrsta (prva stran) desne, 2. vrsta leve, 3. vrsta: robna zanka, 3 zanke desno +■ 1 ovoj 1 prevlečeno snet je (1 desno sneta, 1 popletena desno, sneto zanko prevlečeš), 3 desne, 2 desni skupaj, 1 ovoj, 5 desnih; 4" ponovi! Na kbneu pletilke kakor v začetku (3 desne in robna zanka). 4. vrsta in vse parne vrste leve, 5 vrsta: robna zanka, 4 de>ne, 4- ovoj, 1 prevlečeno snetje, 1 desna, 2 desni skupaj, ovoj, 7 desnih, ponovi od 4. Na koncu plotilkc vedno kot Y Razgovor V nedeljo najde Mihec očeta samega v sobi in mu reče: »Očka, vprašati te moram dvoje važnih stvari.« »Le govori sinko!« »Najprej tisto reč o štorklji. Saj nihče več ne verjame tem pravljicam. Kako je pravzaprav s to rečjo?« »Hm«, začne očka in se nazadnje odloči, razodetl sinu veliko skrivnost. »Tako, tako«, pokima Mihec povsem neprizadeto. »In kaj sem te še hotel vprašati? Aha, že vem, zakaj pravzaprav ljudje zbirajo znamke?« Opera »Očka«, vpraša mali Janezek, »kaj je opera?« »Opera?« odvrne oče, »ja tisto, kadar nekdo zabode drugega z bodalom, oni pa namesto da bi padel po tleh in umrl, dolgo in glasno prepeva ...« Seveda sem se lepo vedel! Najprej sem mu voščil, potem pa sem ga prehunkal. LEPA CENA »Temu človeku senj dal petdeset centov, ker mi je rešil življenje« — »In kako je on ocenil vaš postopek?« — »Dal mi jc dva>sct centov popusta!« začetku 7. vrsta robna zanka. 5 desnih + 1 ovoj, dvojno snetje (to je 1 desno snameš, 2 desni skupaj, sneto zanko prevleči) ovoj, 9 desnih; ponovi od 4. Konec vrste kot začetek. 9. vrsta desne, II. vrsta: robna zanka, 2 desni, 2 desni skupaj, ovoj, 4 5 desnih, ovoj, 1,prevlečeno snetje, 3 desne, 2 desni skupai, ovoj, od + ponovi. Vrsto končaj kot si pričela. 13. vrsta robila zanka, 1 desna, 2 desni skupaj, ovoj, 4- 7 desnih, ovoj, 1 prevlečeno snetje, 1 desno, 2 desni skupaj, ovoj od -f- ponovi, 15. vrsta: robna zanka. 2 desni skupaj, ovoi, 4- 9 desnih: ovoj, dvojno snetje, ovoj, od 4 ponovi. Končal: 9 desnih, ovoj, nrevleče-no snetie, robna zanka. Od 1. do 16. vrste ponavljaj! Saj bo v časopisih V nekem ameriškem mestecu so gangslerji oropali banko. Doma pravi eden izindj njih drugemu: »Bili, preštej no denar, da bomo videli, koliko smo na* ropali.« »Se ne splača! Sa) bomo tako ali tako vick-li * časopisu. Križanka \ 2 3 (T 5 l —— 8 9 10 ——— 11 15 2S t« 15 k 17 VODORAVNO: 1. največj mesto na Siciliji, 8. P^'^h za projiciranje nepro«w*5 predmetov, 9. sijaj, bl,*^'Jtt! nikalnica, 11. skrajšano **V sko ime, 12. povrtrrina. 1 ' ozlralni zaimek, 14. m,J£, govedo, 15. vulkanska ka""^ nlna, 17. pokvarjenost, ^ kotnost NAVPIČNO: 1 velik virskl ptič, 2. gorovje v Mg 11 jI, 3. pega, maroga, 4. «"c v južni Škotski, ki se l*1'"* Irsko morje, 5 kratica ■ mednarodne humani t aru« 0 ganizacijc, 6 spomenik 1* e< ga kamna, 7. spevoigra 1 jo vsebino, 12. argentinska ii.ii ii t enota (naša P'**.^ 14. lahkoalletska dJ**£3 16 kratica za »državni Rešitev iz prejšnje križanke Vodoravno: I. rsim«««' |# tornado. 9. ali. 10. P*"' ,j, Kvora. 13. panel. 15. |v* n0t Eol, 19. Kaliopa. 21. Pl-*n Prijeten pleten P" lov**"