fse v muziko brnen! VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 30. junija 2005, 124. številka ste za vroče, vas med drugim lahko ogreje tudi glasba gospoda z naslovnice a Wi ob prebiranju Pena je kdaj komu vroče. Naslednjič vam bo 28. julija. junij 2005 Kajuh bo živel večno Lani so pripravili v KAJUHOVI ulici v M. S. prvi tradicionalni piknik. Norela je malone vsa ulica. Na tokratnem drugem, ki je bil še bolj tradicionalen, se je vse skupaj samo še stopnjevalo, bilo pa je tudi veliko več podmladka kot leto poprej, zato se pridušajo, da bo soboški Kajuh večno živel. Čeprav so vremenarji ves čas grozili z dežjem, se jih je nebo usmililo, tako da so lahko zaužili vse trdne in tekoče dobrote in se veselili ob številnih igrah, med katerimi je bila tudi tipično mestna: košnja trave. Ni, a upanje za avtocesto tli! Nove TV-zvezde Kje si, mati? žarijo _ . -kovali Nekdan)1^.^ sodelavec in secW prava letnih mesecih V dan uspešnejši . FRANGEŽ I® teie«i rofon zamenja" “ zijskega. lavec v eni od danih oddaj na " kJ TV Tednik, nato F občasna pomočd* jopi* skem televizij8 e ul ništvu. Loteva - 1 tem, kot je razvija grafije tudi nst Is Kajmujezaup® S za cestni prom -Policijske uprave _ ^rll 1 K valom na vedo natahčm5 £1Skp| l A prihajata _ 9 donskega^10 ", hujših prah1 rahnagla^m1 ... so jo tovorn)^-okupirak Juha kisla, PaC pa tu^ Pentute tutajo, da se FRANC BOBOVEC iz DOBROVNIKA, sicer bolj znan kot dopisnik številnih časopisov s te in one strani meje, ne more upreti skušnjavi po dobri hrani. Ko so ga nazadnje opazili v bakovski gostilni Rajh, se niso mogli načuditi njegovemu teku (apetitu). Slastne svinjske zrezke, piščančja bedra in drobovino je namreč tako hitro »pospravil«, da strežno osebje ni zmoglo zadovoljevati njegovih vedno večjih potreb po jedači. Menda je kar nekaj časa trajalo, da je po hranjenju »prišel k sebi« Zlobneži dodajajo, da je bil Bobo neznansko jezen sam nase, ker v tem času ni mogel »štancati« prispevkov za razne medije in je bil tako ob načrtovani zaslužek. _______________________________________________________________________ Miše „ Ondan se je radenski župan JOŽEF TOPLAK odločil da sebi in zanamcem pokaže in dokaže, kako izvrsten je v pripravi prave štajerske kisle juhe. Pa se je po nekaj minutah vihtenja kuhalnice izkazalo, da to niti ni tako enostavno početje, posebej ne v teh soparnih poletnih dneh. Zato je vrli priložnostni kuhar mesto ob ognju zamenjal s tistim v senci, kjer je bila »tekoča« osvežitev. Njegov nekdanji stanovski kolega iz Beltinec JOŽE KAVAŠ (bela srajca) je Pen-tutam potrdil, da je ni večje nadloge, kot je huda žeja. Tekal Pivska kulinarika Pen junij 2005 Naši v hramu ubranega zborovskega petja D OKLEZO VJE prijetno, saj so glave namesto dežnikov varovali kar klobuki’ j aver ‘Ur Agonij a prve ni niti v sanjah! Konec dober vse dobro Med 170 pevskimi zbori, ki so se letos udeležili srečanja pevk in pevcev v ŠENTVIDU PRI STIČNI, so bile tudi ženske iz DOKLEŽOVJA. Ob moški pomoči (dirigent LEON KUZMA, ki je prejel plaketo, zbor pa priznanje) so vsako leto boljše, letos pa so nastopile šestič. In še bodo, saj sta jim petje in druženje domača. Tokrat pravijo, je bilo posebno Najprej nas je zanimalo, kaj okusnega kuhata župan MARJAN . KARDINAR in njegova boljša polovica MARIKA Kot se za narodnostno mešano komuno spodobi, sta kuhala pravi pravcati bograč Kuhal ga je sicer Prlek na začasnem delu v Dobrovniku, končno sodbo pa je seveda dala tista, ki je ob bograču odraščala -Marika. Menda m bilo kaj pripomniti. Pentute ne bi bile to, kar so, če se ne bi ukvarjale tudi z zakulisjem javnega življenja. Tokrat smo pokukali v dve kuhinji - ena je v DOBROVNIKU, druga v BELTINCIH. Lepb je, da nas je vednot več, tudi v novinarskih vrsJI tah. Za drugega potomca^ Vestmkove novinarke NAME I R1TUPER RODEŽ in glas benega opremljevalca na MV IZTOKA RODEŽA sicer Pentute še ne vedo, ali bo zajadral v novinarske vode, vsekakor pa je bil dedek ALBIN pred rojstvom vnuka zelo nervozen. Prav zato se je raje podal na kolesarjenje v Kamniško-Savinjske Alpe, kamor mu je sin Iztok tudi sporočil veselo novico. Kot se spodobi, je Albin takoj po zajtrku s sovozači nazdravil. S penino seveda, Z desne: Boris Petrič, srečni dedek Albin Rodež, Ali Murn in kamniška gostiteljica Veronika. (Tudi) županska ljubezen gre skozi želodec Eden najpomembnejših regijskih ozvočevalcev in tonski tehnik na Murskem valu IVAN GYOREK - VANEK je znan po svoji prijaznosti m ustrežljivosti. Če je priložnost, to tudi javno pokaže. Tako je nedavno ustregel goreči želji štajerske popevkarice CLAUDJE, ki ga je lepo prosila, ali se lahko fotografira z njim m potem »fotko« odnese tja proti Mariboru. Čeprav Vanek tovrstne usluge ponavadi zaračuna (kaj pa je dandanes še zastonj!?}, se je tokrat odločil, da bo mladenki ustregel brez zahteve po protiuslugi. Tako ima zdaj dama čudovit spomin na srečanje z legendo murskih posredovalcev javnega zvoka tekal j M,, 1 C1°narji pripeljali soboški žogobrc, 1' ki je nastala ob »gledanju« prvoligaške ekipe. Ena od QfajN bi v nogomet, JOŽE GLAZAR VSe Za črno-belo barvo, je ob proti- L lr,i k* se je zadnje čase dogajala v Kdove, morda pa je sanjal o tem, da §, pač pa kar državni prvak. Frbo L Šetincih pa sta MILAN y.MAN in ELICA .j da sta vešča tli ralto hladnih : ' Poglejte, kako a je videti šunka s in lalCjl kot Ka, jo bita 've le pentutarski . kj nam je C si je po vsaki ^liznil prste. In to večkrat. tekal p^n junij 2005 Zešepetale so poljane okolico. Zaradi strogih p1 Glavna Gabrijela, ki je s. p. ter skrbi za vodenje in ’VllMr /iz pesmi Vzdih širnih poljan/ Jaz pa tukaj bom prebival le vam ostal bom zvest, kot ve ostale ste mi zveste, v času mojih mladih let. Brez sramu vas bom opeval, v svojih pesmih vas slavil, ko čas bo brisal moje dneve, sonete vam bom vil. Vsa skrivnost prijaznosti na turistični kmetiji Flisarjevih v Zgornjih Moravcih je v sedmerici s fotografije. Od desne so to mama Milena, babica Emilija, vnukinja Melani, sin Sandi, hčerka Gabrijela, zet Franc in vnuk Franček. Vsak njihov dan je ob številnih drugih obveznostih in delu od jutra do noči zapolnjen s prijazno besedo in toplim sprejemom slehernega gosta. Kot da je njihov najbližji in kot da se poznajo najmanj trideset let, pa četudi se vidijo prvič. Njihov najpomembnejši oglaševalski medij so njihovi gostje - velika večina jih prihaja vedno znova in vsak še koga navduši. Njihov delovni dan se začne pri zajtrku, ko se zberejo vsi, razen Sandija, ki z družino živi na domačiji, kjer so najprej začeli in zaradi službe lahko izdatneje pomaga le ob koncu tedna. Med številnimi uglednimi in znanimi gosti je prišel na slavje ob jubileju tudi nekdanji ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Marjan Velnar s soprogo (v beli srajci in brez kravate}. Gabrijela je bila njegova dijakinja. Hvaležna mu je za vse, kar se je prt njem naučila, in neizmerno vesela je bila, da se je odzval povabilu. Goste je na slavju čakala bogato obložena miza, iz kotla pa je prijetno dišalo po bograču. Da se je prav kuhal, je skrbel Slavko Molnar. Sicer pa se na tej turistični kmetiji vedno dobro je. Gostom najbolj teknejo domače jedi, in ker so prijazno postrežene, so še slastnejše. Jaz pa ljubim te poljane, tu sem shodil, tu me mati je zibala, oče me je v šolo vodil... svojo pesem, tisto neizpeto melodijo, polno sanj in polno sreče, da ljubezni si želijo. " pednji Ta hip je prihodnost Turistične kmetije Flisaf F gospodinje Gabrijele, ki ji je v vsakem trenutka Zakonca Lukač bi rada uresničila še veliko • _ Vsako okroglo obletnico je treba proslaviti in se je veseliti, so sklenili družno, kot naredijo vse v družini, pri Flisar - Lukačevih. Na praznovanje tridesete obletnice njihove turistične kmetije so prvo soboto v juniju povabili svoje najbližje, prijatelje in vse tiste, ki so jim hvaležni za podporo in razumevanje. Med povabljenimi sta bila tudi moravski župan Feri Cipot (drugi z leve} in ob njem direktorica TIC Moravske Toplice Martina Kranjc Vink, ki sta prišla s simboličnim darilom - mlado lipo, ki jo bodo Flisarjevi zasadili na dvorišču in bo domače in goste s svojo košato senco vedno spominjala na neki lep dogodek nekega davnega leta 2005. Na dosežke Flisarjevih je ponosen tudi predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec. To je potrdil s svojo prisotnostjo in nagovorom. Turistična kmetija Flisarjevih j« razcvetena. V prispodobi in dt* praznovanja so na njeno p I priplesali tudi člani folklorne skupine iz Tes^ virusom so okužili zbrano družbo in v novi ■ znašel tudi škof Evangeličanske cerkve v 5lov®nl^ Tešanovske folkloristke so poslej lahko brez skd brez plesalca, bo škof brez problema »vskočil*- V začetku junija 1975 sovtej hiši v Zgornjih Moravcih odprli prvi kmečki turizem v Prekmurju. Flisarjeva mlada Sandi in Milena sta ostala brez službe, ne pa brez volje in idej za snovanje prihodnosti. Verjela sta v Sandijevo vizionarstvo in v Emilijine izkušnje iz večletnega dela v Švici ter Avstriji in pogumno zagrizla v neznano. Bili so vzponi in padci, celo najhujši. Enkrat je v hišo udarila strela, drugič so pogoreli, tretjič so se spet pobrali in leta 1990 začeli čez cesto graditi novo turistično kmetijo z 10 sobami oziroma 22 posteljami. birokracijo, kuha, pospravlja ... Njen delavnik traja od šestih zjutraj do enih, včasih tudi do dveh naslednji dan. Babica Emilija, ki sicer spi na najstarejši Flisarjevi domačiji, še vedno krmi živino in obvladuje delo na kmetiji. Mamo Mileno boste največkrat našli na vrtu, pri urejanju okolice, v družbi z gosti... V trenutkih, ki si jih vzame zase, najraje slika. Njene umetnine krasijo vse prostore turistične kmetije. Franc pa je tisti, ki ima največ zaslug za to, da je hiša vsa v cvetju in še bolj domača. Tudi Melani in Franček sta že nepogrešljiva - devetletno dekletce med gosti, petletni fantič pa na njivah, najraje v družbi z babico. Irma B., Nataša J. Sredi leta 1999 sta se Milena in Sandi še skupaj veselila razcveta turistične kmetija dolgo. Sandijeva smrt je prekrižala njune skupne načrte, ampak pri vseh v družini ostala tako globoko zarisana, da Milena in otroka Gabrijela, ki je z možem France^ prevzela turistično kmetijo, in Sandi z družino pogumno nadgrajujejo očetov konceR ’, na očetovo zapuščino, med katero je tudi ŠOPEK OVENELEGA CVETJA, pesniŠ-a^-' । Flisarja - Sandija iz leta 1970. Verze je podaril svoji ljubezni in lepotam domače p°-l napovedanega soneta pa je »spesnil« prvo prekmursko turistično kmetijo in lep°f0 ' približal mnogim ljudem z vseh koncev sveta. vrsti otroško igrišče z investirati blizu 20 milijonov v prostore za predelavo mesa, kar je za tovrstno turistično dejavnost res veliko finančno breme. Vsebinski načrti pa naj ostanejo presenečenje za vse njihove goste;.. ... in tri vogale v hiši »gor držijo« štiri ženske štirih generacij: Milena, Emilija in Gabrijela ter mala Melani. rva prekmurska turistična kmetija jih ima 29--------------------------------------p^n _ ^ljubezni, je že davno mimo. Prijateljstva, sklenjena iz ljubezni, ali ^Weljstva, ki prerasejo v ljubezen, se pogosto spustijo po stopnicah niže, v ^nost, in se znova spremenijo samo v prijateljstva. Vsi vemo, da je prijatelja najti kot obdržati, da ga spoznamo v nesreči, saj celo slovenski pregovor • junij 2005 — športni Vsi naši prijatelji r-' s sebi enakimi ljudmi ali P^lutehstvu prav tako pri-"aiprotpi kot v ljubezni? ' " ° i' staro kot zemlja, 'a po svoje doživljajo moški, ženske Prijatelj-16 strastno od ljubezni, i' trajnejše. V umetnosti je y* h■A'boke. impresivne sledi, družbi, ko imamo čedalje '.v Za ^ruženja, komuni-J1 ^-dinj. je prijateljstvo čedalje V Ameriki še vedno c^ri^i^-mke, razmišljajo v najrazličnejših ^anrik’ predvsem v ^1 n poznamo junake iz Samci, Sein v kateri uspešno igra 1 ’SFaicc Goran Višnjič. Vse zgodbe, samo eIa™° ’ed ,e ’ pr*’a' N®koč so bila prijateljstva a Sinila znotraj družbenih 'iH4F‘U,vljaJu so osebno n; Spomnimo se ^^‘^'"'Skega bratstva, , "“nkn gradili cerkve m “^•6*11 kmetom na ,' t, -1 avij. ph opismenjevali red, ki je skrbel za na potovanjih v so namesto POšto in denar iz % ‘ del Evropo Itako J v stan, vzhod- 'i^,. 16 ^Ujameš poskušal da hi vrnil trn 1 v biblijski ।slednji iiiie da m ubij Davida, da bo David 4t,'lnv. J Ptihntiiiji kruli Kaj dajalca Aleksan dra Velikega, ki je po osmih mesecih od smrti svojega prijatelja Hefestona tudi sam umrl od žalosti. V evropski kulturi srednjega veka so potujoči vitezi in trubadurji peli po gradovih o romantičnih odnosih med Lan-celotom in Gvinevro, o Tnstanu in Izoldi. Znano je, da je prijateljstvo Danteja Ahghierija in Guida Caval-cantijavse do danes zadržalo ugled popolnega prijateljstva. Filmska industrija, predvsem risanke, so vnesli v ameriško zavest prijateljstvo kot nacionalno kvaliteto druženja med kavboji, med kavboji in Indijanci. Spomnimo se duhovitih dogodivščin Stana in Olija, Batmana m Robina, simpatične Lucy m Charlija Browna. Ta dvojna prijateljstva so nas skušala prepričati, da ima tisti, ki ima dobrega prijatelja, več kot on Filozof Zenon je zapisal, da je prijatelj drugi jaz, pesnik Byron pa je dodal: Prijateljstvo je ljubezen brez kril. Resnica je ta, da nam je prijatelj človek, ki ve o nas prav vse, pa nas ima še naprej enako rad. Ameriški znanstveniki se že nekaj časa ukvarjajo z genezo prijateljstva. V nasprotju z ljubeznijo ali družinskimi odnosi, ki so sociološko temeljito obdelam, pa prijateljstvo nima nikakršne splošno veljavne formulacije. Sociologinja Jan Yager, najbolj znana avtoriteta, na področju prijateljstva, trdi, da je definicij toliko, kolikor je na svetu prijateljev. Prijateljstvo opisuje kot intimen, ugo den, nesebičen in zaupljiv prostovoljni odnos. Prijatelje namreč sami izbiramo, v nasprotju s člani družine, sorodniki, sošolci ali kolegi pri delu. Prijateljstvo ima vsebinsko rast, čustvene etape, svoj začetek, utrjevanje in integracijo. Jan Yager misli, da lahko prepoznamo tri vrste prijateljev, začasne, bližnje in najboljše Z začasnimi prijatelji hodimo v kino, z bližnjimi v planine, z najboljšimi smo skupaj v dobrem in slabem. Kar pomislite, koga bi ponoči poklicali, da vas nujno prepelje v bolnišnico, na letališče v drugem mestu, vam posodi zanekaj mesecev večjo vsoto denarja, postane vaša poročna priča, krstni boter? Slednjih prijateljev je malo, najpogosteje samo eden, dva. Aristotel je zapisal, da o prijateljstvu lahko govorimo samo tam, kjer nastopi medsebojna ljubezen. Filozof Bacon je zatrdil, da prijateljstvo poklanja radost in deli žalost. Ali zapomnimo si, prijateljstvo lahko traja samo med dobrimi ljudmi. Kot vse stvari, pa ima tudi prijateljstvo rok trajanja. Mura in Nafta sta prav gotovo pomurska nogo metna ponosa; s tradicijo, imenom in ugledom, ki sega daleč preko meja ravnega Pomurja. Po osamosvojitvi je pomurski nogometni bazen cvetel, na rodovitni zemlji pa so se bohotile kar tri. prvoligaške ekipe, Mura, Potrošnik in Nafta. Toda čudne so nogometne poti. V’ letu jubileja, ko je lendavska Nafta, sicer najstarejši nogometni klub na območju današnje Slovenije (ustanovljen leta 1903), preživljala agonijo m se soočila s ponižujočo realnostjo izpada iz 2, SNL v tretjeligaško družbo, je Mursko Soboto zajelo evforično vzdušje, ki so ga spremljali megalomanski načrti. Proslava v Lendavi ob 100-letnici kluba, jubileja, s katerim se lahko pohvalijo le redki klubi v Evropi, se je izjalovila in v komorni atmosferi so skrčili program prireditev na škodo kluba in številnih generacij Naftinih nogometašev. Boleč občutek, a hkrati surova realnost. Prav ob stoletnici kluba, ki je Nafti cena raste, Mura brez vode ... Najbolj čvrsta se razvijejo v kriznih situacijah, v vojni, nesrečah ali med naravnimi katastrofami. Prijateljstvo ima zdravilno delovanje, je kot vitamini, ki pa jih ne moremo dobiti ne na recept ne v lekarni In so prijateljstva istega spola, pn čemer so ženska prijateljstva pristnejša od moških Sami boste najlaže ugotovili, kdo je vaš pravi prijatelj ali ta, ki vam pametno svetuje, ali ta, ki vas neprestano razočara, ali ta, ki vas vabi na kavo, ali ta, ki si od vas sposoja stvari, pa jih ne vrača ali vam vusodnih trenutkih celo obrne hrbet. Pravijo, da danes samo še prostozidarji gojijo pristna prijateljstva, da je to v bistvu liga džen-telmenov, ki ne pomaga samo pn] ar teljem, marveč vsem, ki si to zaslužijo. Se še spomnite najslavnejšega prijateljstva iz filma Casablanca, v katerem na koncu filma Rick Blaine reče francoskemu šefu policije: »Louise, mislim, da je to začetek čudovitega prijateljstva.« zadihal le leto dni za slavnim madridskim Realom. K sreči so se našli ljudje, ki so sprejeli realnost in našli dovolj razuma ter moči in na pogorišču je zrasla nova Nafta in si ob koncu minule sezone izborila mesto, ki jo je popeljalo v prvoligaško konkurenco. Z jasno vizijo in razčiščenimi dilemami preteklosti in, kar je najvažnejše, brez kakršnihkoli dolgov. Hkrati so v Lendavi odprtih rok sprejeli pomurske nogometaše, v glavnem ■Murase« ki so bili »žrtve* Murine (Subanove) politike in bili izgnani ali prisiljeni oditi iz svoje, domače Fazanerije. V primerjavi z Muro to niso bili nogometaši »od vseh vetrov*, ampak prijatelji, ki so kar nekaj let dihali skupaj in tudi na zelenici potrdili ekipni, kolektivni duh. Kako je nogomet nepredvidljiv, slava pa kratka, zgovorno potrjujejo prav primeri Nafte in Mure. V trenutkih, ko je Nafta "krvavela*, se je v Muri stopnjevala evforija, kise je s prihodom magnata in domnevnega »rešitelja« Georga Subana dvignila. Zdaj lahko mirno zaokrožimo pravljico, v kateri se nihče ne bo spominjal Subanovega obdobja, vsaj po dobrem ne! Njegovo poslanstvoje skopnelo kot lanski sneg, s tem pa nikakor ne gre pozabiti ter izbrisati grehov preteklosti, ki so jih mnogi akterji teh nečistih poslov želeli prikriti in spraviti pod preprogo. Mura je, prej ali slej, morala plačati »račun* razsipniškemu obnašanju, V situaciji, ko so prihajali novi računi, nihče »na milem svetu« pa ni vedel, kolikšni so dolgovi, bi bilo Iluzorno pričakovati rešitelja in plačnika starih (tu jih) dolgov. Podgane, ki so nagrizle vitalne dele pomurskega nogometnega ponosa, pa so zdavnaj zapustile palubo. Od leta 1992 do današnjih dm je skozi vrata Fazanerije defiliralo 20 trenerjev, med njimi tudi zveneča imena, ki so sedela na selektorskih klopeh državnih reprezentanc (Bojan Prašnikar, Zlatko Kranjčar, Miroslav Ciro Blaževic), pa tudi nič manj znana imena kot so Miloš Soškič, Pero Nadoveza, Marin Kovačič, Dušan Savič, Luka Bonačih... Zveni absurdno, toda Mura je uresničila cilje pod vodstvom Milana. Koblencerja, Slobodana Djuriča, Zlatka Gaborja... Pri igralcih je podobno. V omenjenem obdobju jih je potrkalo na vrata Fazanerije na stotine. Kljub potrebnemu lokalpatriotizmu nogometašev ne želimo deliti na »tuje* in »domače«, a je vseeno treba potegniti ločnico med dobrimi in slabimi. Mura je bila nekaterim le odskočna deska in prestopna postaja; seveda spet v interesu nekoga, kije trgoval iz osebnih koristi in interesov. Ni res, da doma ni bilo dovolj kakovostnega kadra. Mladinski pogon Jožefa Karolija je svojčas osvojil dvojno krono slovenskega mladinskega nogometa, prvenstvo in pokal! Potem se je dobesedno razpršila ta obetavna generacija; verjetno ne po svoji krivdi in svoji volji! Nekateri so presegli okvire Fazanerije in odšli v večje klube. Na njih se je dalo »zaslužiti* in obogatiti klubsko blagajno. V obrambo kakovosti domačih igralcev pa omenimo Dejana Nemca, Fabijana Cipota, Danijela Breziča, Gorana RistiČna, Damijana Ošlaja, Dareta Vršiča... Drugo skrajnost, iz časa Subanove vladavine, pa ilustrira primer Bolgarov, Stanimira Gospodinova in Petra Shopova. Napovedana kot veliki okrepitvi sta popolnoma izjalovila pričakovanja in le dvigovala prah ter jezo Murinih simpatizerjev. Na račun njiju so boljši m orali počivati, kljub temu pa se Bolgarov ni dalo prodati, ker je pač čas Butalcev m imo. Shopov je prišel v Mursko Soboto po hudem sporu s trenerjem v sofijski Slaviji, Gospodinov pa prav tako po poškodbi in dolgem odmoru Tisti z bolj zvenečimi imeni so predčasno »odkurili* iz zavrele Fazanerije. S kadrom, ki je bil prav gotovo najmočnejši v 1. SNL, vsaj po imenih sodeč, in ki mujeSuban (resnično ali kdo ve, zakaj) tako zaupal, Mura ni naredila ničesar. Sicer pa, kateri, od njih (razen trenerje. Miklaviča) je kdaj kaj osvojil?! O zmagovalni mentaliteti, ekipnem duhu in samozavesti ni bilo ne duha ne sluha, Mura je zmagala v Zagorju in Beli Krajini, a ni bilo nobenega derbija z ekipami z vrha! Pripravimo se na dneve, ki prihajajo, in dočakali bomo stari dobri pomurski derbi med Nafto in Muro; upajmo, da v prvoligaški družbi. Če bo to rang niže in v zdravih okoljih, nihče ne bo razočaran. A ne izgubimo identitete tam, kjer obstajajo vsi pogoji, da jo ohranimo in smo lahko nanjo ponosni. Pomurski nogomet bo živel, tako kot je živel desetletja. Njegova garancija so ljudje, ljubitelji nogometa ter imeni Nafte in Mure! Pen junij 2005 Se pomnite, tovariši?! Konec junija je dolga leta Številnim generacijam ostal v spominu predvsem kot začetek neskončno dolgih počitnic in vsega, kar je spadalo zraven. Potem je prišel konec pomladi in začetek poletja 1991. V kratko, vendar burno obdobje se je natrpala zgodovina, katero smo takrat komajda dojemali ali se zavedali njenih razsežnosti. Kot v vsakem prelomnem obdobju, se je bilo tudi takrat treba odločiti in stopiti na pravo stran. Eni so se odločili in se izpostavili, drugi so mencali, vendar tudi oni danes dopuščajo, da se jim na prsi pripne medalja za zasluge. Z Iztokom Trčkom, predsednikom Policijsko-veteranskega društva Sever za Pomurje (ie-to se povezuje v Zvezo društev} smo obudili spomin na tiste dogodke. Združenje Sever. Od kod ta naziv, kaj pravzaprav pomeni ime vaše organizacije? To zdaj ni več skrivnost, zato bom pojasnil, saj dejansko marsikdo ne ve, od kod izvira. Pod oznako Sever so se že od leta 1989 vodile številne aktivnosti, ki so imele namen, preprečiti "miting resnice«, ki so ga srbski nacionalisti nameravali organizirati v Ljubljani 1. decembra in na katerem bi prikrito sodelovali tudi pripadniki policijskih sil iz Srbije Priprave so potekale na vseh ravneh, izredno pomembno vlogo pa je v tistem času odigral takratni republiški sekretar za notranje zadeve Ertl, ki je na sestanku sekretarjev iz vseh jugoslovanskih republik zveznemu sekretarju Gračaninu, ki je sestanek vodil, upal povedati, da ljudje v Sloveniji takšnega shoda ne marajo in ga slovenske oblasti tudi ne bodo dovolile. Miting je bil, kot vemo, uspešno preprečen. Bogve, kaj bi se zgodilo in kaj bi se dogajalo pri nas in v Jugoslaviji, če bi do mitinga v Ljubljani vseeno prišlo. Po tistem so si dogodki sledili z veliko naglico, napetost še je stopnjevala. Rojstvo Demosa, odhod slovenske delegacije z izrednega kongresa ZKJ, prve večstrankarske volitve, slovenski denar, plebiscit, razorožitev Teritorialne obrambe, prenehanje služenja vojaškega roka v JLA, incident v Pekrah in drugi dogodki so nakazovali, da se stvari približujejo vrelišču. Potem je prišel 26. junij. Razglašena je bila samostojna Slovenija, zaplapolala je zastava samostojne Slovenije, dopuščene so bile sanje. Vendar le za kratek čas. Proti letališču je z Vrhnike krenil tankovski bataljon. Na Dolenjskem se je že streljalo. Kaj pa se je dogajalo pri nas v Pomurju? da bi bili policisti danes tako enotni, kot so bili takrat. Kaj pa občani. Predvsem tisti drugih nacionalnosti? Je res, da so nekateri pripravljali organizirano udeležbo mitinga v Ljubljani? Govorilo se je, da se nekaj pripravlja, da se poskušajo organizirati, vendar je menda vse skupaj ostalo le pri tem. Kolikor vem, organiziranega obiska mitinga v Ljubljani ni bilo. Kako je bilo z zamenjavo državnih simbolov na meji? Takrat sem bil kot komandir oddelka posebne enote milice (PEM) poslan na mejni prehod Gederovci. Skupaj z miličniki Mejne milice Gederovci naj bi organiziral obrambo tega prehoda. Pred kom? Pred pripadniki JLA Zvezna administracija je hotela ponovno zavzeti mejne prehode, s tem nadzor nad mejo in plačevanje carine v zvezno blagajno. Saj jih ni bilo veliko, kolikor se spominjam! Civilno prebivalstvo jih ni videlo, je pa bilo precej vojske po karavlah, na pomoč so jim prihajale okrepitve s helikopterji - na mejne prehode Gederovci. Hodoš in Dolga vas so prišle helikopterske desantne enote - specialci tudi iz Niša. Vaša naloga je bila torej obramba prehoda? Takrat, tisti dan, bilo je 26. junija dopoldne, je prišel na ta prehod komandir karavle na Petanj-cih, ki sem ga dobro poznal že od prej. Ime mu je bilo Dobre, Makedonec po rodu. Okrog leta 1980 je prišel kot mlad podoficir na prvo delovno me- y 4 C as odločitev in dejan) Ustrezne službe so že prej pridobile številne informacije o namerah jugovojske, tako da smo bdi pomurski miličniki že prej na vse pripravljeni. Do prvih konfliktov je prišlo, ko 'smo na mejnih prehodih Radgona Gederovci, Kuzma in Dolga vas napise SFRJ zamenjali z napisi Republika Slovenija. Ste bili v milici enotni, ste imeli enake poglede na dogodke ali so bila tudi nasprotovanja? Upam trditi, da v tistih časih v vrstah pomurske milice m bilo niti enega posameznika, ki bi drugače razmišljal, ki bi nasprotoval ukazom ali jih celo odklanjal. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, Most v Radencih pri hotelu Radin tiste dni. Na tem mostu je danes krožišče, posajeno s cvetjem. sto - komandirja karavle v Sotini. Takrat sem bil v službi na oddelku milice v Rogašovcih kot vodja varnostnega okoliša Poznal sem tamkajšnje razmere in mu pomagal pri iskanju stanovanja. Stanovanje sva našla in dogodek primerno praznovala. No, Dobre je zdaj prišel z ukazom, ki nam je dopuščal odločitev, ali: 1. takoj zapustimo prehod z orožjem, 2. ali zapustimo prehod in orožje pustimo tam. 3. ali položimo orožje na eno stran, mi se postavimo na drugo stran, nato pa pride vojska, ki bo prevzela orožje, nas pa zajela in odpeljala. Seveda njegovega ukaza nismo sprejeli in smo povedali, da je to slovenski mejni prehod, ki ga moramo braniti, njemu pa ukazali, da mejni prehod takoj zapusti Dobesedno mu ni bilo jasno, da njemu, oficirju JNA, nekdo upa ukazovati. Ves nejevoljen je odšel. No, čez kaki dve uri je prišel na prehod namestnik komandanta soboške garnizije, kapetan Branko Kučan z enakim ukazom. Povabili smo ga v objekt in se tam pogajali, da se naši ne bi vznemirjali. Naše odgovore je sprejel umirjeno, z nekakšnim razumevanjem, čeprav je povedal, da se boji in da ima občutek, da se iz vsega tega lahko izcimi kaj hujšega. Z našo odločitvijo pa bo takoj seznanil predpostavljene -Kakor hitro je odšel, smo opazili premike njihovih enot in vozil, na pomoč pa jim je prišla vojska s tremi helikopterji, Čez kakšno uro smo bili povsem obkoljeni. Še isti dan okrog 19 ure je prišlo do oboroženega spopada. Na kateri strani je prvič počilo in kaj je bil vzrok za streljanje? Vse naše aktivnosti so bile vodene iz enega centra in strogo nadzorovane (operativni štab na UNZ v M. Soboti, ki sta ga vodila načelnik Darko Anžel in načelnik uniformirane policije Milan Horvat z ožjimi sodelavci) V tisti situaciji je štab odigral izredno pomembno vlogo. O vseh dogodkih smo poročali štabu in glede na oceno stanja je potem odločal. Odločitev je bila, da se prehod brani za vsako ceno. Bili smo obkoljeni in napetost je naraščala iz trenutka v trenutek. Naši ljudje so bili na položaju že več kot dva dni. Brez rednega spanja, umivanja in preoblačenja Edino prehrana je bila redno zagotovljena. Bilo je veliko improvizacij. Verjetno je prvič počilo na naši strani, potem pa je začelo pokati na obeh straneh Naj povem, da smo streljali v krošnje dreves. Nihče ni pomislil, da bi streljal v človeka. Bolj je šlo zato, da jih prestrašimo in pokažemo resno namero, da bomo branili prehod. Streljanje se je nadaljevalo vso noč. Na položajih so bili Isti' j.L^ bilo toliko, da bi se lahko zam^ 1 kakšne pol ure, nato je nastop^P čez kakšni dve uri se je zopet tal * (ppl*1' lilo kot iz škafa. Zjutraj smo si n*** j/ saj smo ugotovili, da so pripa‘^. v položaje zapustili in se oddaljeno stražarnico, kjer idi" 1 ■ , po krajšem opozorilnemstrelF1 i je šlo za dogovor med poveljuj0'' ' J posebna zgodba, v kateri j® ?0 soproga poveljujočega). Sicer so se podobne zgodbe • - . drugih mejnih prehodih in kafaV^|t) y rije. Dogajanje v Gornji Radg (| j, tn1'^ ■ m veliko hujše, saj sotamsokl^^^ tamkajšnje akcije zahtevajo P Danes po štirinajsuk lr'JJ urejeni. Ker si '1kJ^ dogodkih, imaš po vsej 1 ’ približen pregled, oceno o jgje Kaj meniš o ljudskem dnevne vojne vsa ko kto' število, ravno tako kot ves čas veča in da si nair in da marsikdo na ta ugodnosti, ki sijih sicer ' Danes obstajajo v državi r wrCl.U organizacije (brez Maistri*111 NOB 1941-1945. ° V, spoštovanjem - u nl’h w Naslednji so Veterani vop '■ (teritorialci) in naše PO^^jeV^ 'f ženje Sever V svetu je navada, ena veteranska organiza t je dovolj zgovorno. V naš*'1 1 jasno in pregledno. Za J komentirati. Jo^ Pen junij 2005 Ladislav Solarič in Klara Nad Solarič rojena Dobrovničana. Klara Nad Solarič je od leta 1991 novinarka pri prednostnem tedniku Nepujsag. Pred tem je bila zaposlena pri Varstroju, ' Pa pri podjetju Imo. Po poklicu je ekonomistka, zato spremlja dogodke s gospodarstva in dogajanje v občini Moravske Toplice, Hkrati ureja časopisno otroško rubriko. Njen brat Ladislav Solarič je z otroki vsak dan. '~^^ŠJ‘aynatelj na osnovni šoli v Dobrovniku.______________ ________ za Klaro in čislava____________ J11'S se rada spominja svojega ■ ' M'j-nii službi, ko še m bila j-Jhj! je pri prodaji in ’-'Pokrivala« trg nekdanje Jugo-» Asian (meje Srbijo ter m Hercegovine. Takrat so u?®1 Odurni službi prodajali J^izijske posode in betonske De« ekonomista ima še vrada, pogajanja m kalku-il zelo bli/.u obenem pa I? Podstavljali vedno nove ./ " ■ ‘-^Tiateljevanje pa je vsak del 14 Ladislava čeprav to že odleta 1997. Sam . 'kilflli fizike in tehnike začel Jinuvm šc,| । v Dobrovniku, P3 tudi v Genterovcih in ■prilita w: m medživah-Spominjam se .1 sWe ■ reda, ko sem posku-■ veliko kopico a tako srečo, da sem Ponesel stric iz Švice. tik pod vrhom, ker se je seno že toliko razrahljalo, padla na tla. Rezultat mojega plezanja je bila zlomljena roka, vendar nisem bila edina. V tistem mesecu nas je bilo v razredu devet učencev, ki smo bili v mavcu,« se spominja Klara. Sama je bila vedno za akcijo. Že takrat je imela rada šport, sploh igre z žogo, m je odlično igrala namizni tenis Ko je Klara hodila v četrti razred, so športno vzgojo ocenjevali še z ocenami od ena do pet. Učiteljica telovadbe ji je hotela dati zaključno štirico, vendar Klari to ni bilo po godu. Zato je nekega dne pred koncem šolskega leta pri uri vstala, se po prstih sprehodila po razredu, napravila most in prevale in si izborila petico Njen razred je bil najboljši po uspehu. Tudi Ladislavov razred ni zaostajal Skupaj s sošolci so se nekega dne odločili. da bodo preusmerili mali potok v bližnjem gozdu m naredili leseno počitniško hišico. Zaradi tega so jih učitelji poimenovali veseli »vikendaši« Zgodba o mleku Ladislav pravi, da je bila Klara vedno prebrisana. »Hodili smo po mleko k stari mami. Dogovorila sva se, da bo vsak nosil kanglico polovico poti, in določila hišno številko, pri kateri bova tovor ■ zamenjala. Vendar se je na koncu izšlo tako, da sem jaz nosil kanglico prvo polovico poti, ona drugo polovico m hotela. Če pa je ona nosila prvo polovico poti, pa mene m bilo zraven, je kanglico preprosto odložila pri hiši, kjer je bilo dogovorjeno, da jo bova zamenjala, in odšla Ker sem se bal, da bo kdo mleko, ki je samevalo sredi ulice, odnesel, sem moral biti vedno pozoren na to, kdaj bo Klara nosila kanglico,« se nas mehne Ladislav. Kot brat in sestra sta si v otroštvu vse delila. Ko sta šla v trgovino in jima je mama dala bankovec za pet dinarjev, sta ga prvič pretrgala na pol, da je dobil vsak polovico. Ko so jima starši dali bombone, sta si jih pravično razdelila. »Jaz sem najprej pojedla svoje, nato pa sem še brata prepričala, da sem Starejša sestra in da sem večja od njega, zato mi mora dati še nekaj svojih bombonov,« smo še izvedeli od Klare. Ladislav ji tega ni za meril. Sestri je vedno priskočil na pomoč. Ko je morala Klara za domačo nalogo v osnovni šoli risati, je on bil tisti, ki se je lotil izdelave slik Klara je v zameno pomagala bratu pri pisanju spisov v srednji šob Tako je imel prvo leto Ladislav prav dobro oceno iz slovenskega jezika. Drugo leto je uspeh nekoliko padel. »Ko me je učiteljica vprašala, zakaj imam nižjo oceno in kaj se je zgodilo, sem ji preprosto odvrnil, da je sestra odšla študirat v Maribor Sicer ji ni bilo jasno, kakšno zvezo ima to z mojo oceno iz slovenščine, odgovor pa je vendarle dobila,« ]e dejal Ladislav. Domači frizer Klara je med študijem velikokrat prihajala v Dobrovnik. Preden je odšla nazaj, ji je Ladislav vsako nedeljo popravil frizuro. »Imela sem namreč dolge lase in od zada; jih je bilo zelo težko urediti. Ladislav je bil vedno tista žrtev, ki je dobila v roke krtačo in me je morala počesati. V desetih minutah sem imela tako frizuro, da bi mi jo zavidali vsi frizerji tega sveta« je povedala Klara Ko je Klara končala študij v Mariboru, je Ladislav šele začel študirati Kot dober brat in sestra sta si takrat delila tudi sobo v študentskem domu. »Ko je bil Ladislav konec tedna doma, sva midva z mojim možem Srečkom obujala spomine v Mariboru, pred tem pa je Ladislav prihajal k meni v Maribor in od tam naprej na smučanje,« je še razložila Klara Ladislav je še danes športno aktiven Prej je bil nogometni trener, zdaj pa se ukvarja s hitrostnim rolanjem, njegov sin pa dosega uspehe tudi na prvenstvih v Evropi. Še vedno priskočita na pomoč Klara m Ladislav imata danes vsak svojo družino. Kljub temu si vedno priskočita na pomoč, »če Ladislav je že od nekdaj rad potoval, zato v roki zemljevid. Klara med študijem Klara potrebuje vodno tehtnico ali kakšno orodje, moža vedno pošlje k meni. Tudi če potrebujem pomoč jaz ah moja žena Loreta, ki je strokovna sodelavka na šoli, lahko pokličem Klaro,« smo izvedli od Ladislava Veliko se vidijo tudi na piknikih, Ladislavov hobi pa je vinograd. Tako med počitnicami ne bo počival, razen ko bodo šli na morje ali na obisk k sorodnikom na Madžarsko. Klarina družina bo šla na počitnice na Hvar. Otok obiskujejo že nekaj Dejan Fujs Otroška leta pri Bukovniškem jezeru let, »Počitnice bodo prekratke, v uredništvu časopisa pa nas ni veliko, sploh če pomislimo, koliko dela je potrebno, da napišeš članek, sploh pa, koliko še, da vse prevedeš še v madžarščino. Kljub temu je moja hčerka v vrtcu na vprašanje o zaposlitvi svojih staršev odgovorila, da mama nič ne dela, da samo sedi in piše, ter da dela oče, ki projektira,«je še v smehu povedala Klara. junij 2005 Pen Joseph Maria R. V leksikonu Cankarjeve založbe iz leta 1973 pod geslom pub lahko preberemo, da so to pod krovnim perjem ležeča puhasta majhna peresa z razčehljano kosmačo in mehkimi rebrci. To je vse. O velikem Prleku in Slovencu niti besedice. Ravno tako ne v Slovenskem biografskem leksikonu 1925-1991). Malce na splošno Prve zapise o Puhovih zasledimo v starih matičnih knjigah v začetku 18. stoletja. Od ptujskih gospodov so imeli v najemu kmetijo, h kateri sta spadala tudi dva vinograda. O vsem Puhovem rodu, ki je živel, se poročal in naseljeval v glavnem v krajih okrog Juršinec, lahko povemo, da ni bil bogat, vendar tudi ubog ni bil. To so bile, kot je bilo takrat v navadi, družine tudi s po desetimi otroki, od katerih so eni umrli že v rani mladosti. Številni Puhi so bili nemirnega in podjetnega duha. Tudi ce so bili le kajžarji, so bili pridni in si z delom blizu doma ah daleč od njega sluzih denar Niso imeli navade, potrošiti ga sproti. Radi so varčevali. Takšen je bil tudi mali kmet, Franc Puh. Kot kajžar se je udomil na vinorodnem vrhu Oblaček (kako lepo ime tega dela Sakušaka). Leta 1857 se je poročil z Nežo Cizerl, ki je bila nekoliko premožnejša. Že čez tri leta je za 300 goldinarjev od nekega njenega sorodnika kupil vinograd s hramom in kletjo, nato pa je žena še nekaj podedovala Tako je postal Franc Puh, delaven, podjeten, varčen in z nekoliko sreče, mali kmet ali »želar« na Oblačku št. 84. Tu se je rodil naš Janez, o katerem bo tekla beseda. Ob rojstvu - 27. junija 1862 - ga je kaplan Johan Stiper vpisal v matično knjigo z nemško obliko imena m priimka - Johann Puch - kaj hočemo, to se je zgodilo v Avstro-Ogrski... Začetki Janez je imel dva brata in sestro. Brat Martin je bil štiri leta starejši, Marija in Franc sta prišla za njim. Ker je bil oče ob vsem še oskrbnik mlina na Dravi pri Borlu, mati pa zaposlena z delom na kmetiji in vinogradu, jim je bil Martin skorajda edini varuh. V farni cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih je pri mašah in verouku poslušal častitega gospoda Jakoba Meška, učenost pa je začel nabirati v enorazrednici ob mežnariji. Tu m tam je moral Janez na delo h kakšni tuji kmetiji ali opravljat pomožna dela pri dravskem mlinarju v Ormožu. Z 12 leti je šel v uk za ključavničarja k mojstru Kranerju v bližnjo vas Rotman. Leta 1877 mu je mojster izdal spričevalo o triletni učni dobi. Prva pot v svet______________________ Takoj po končanem uku pri Kranerju je nadaljeval na Ptuju, v Mariboru in zadovoljen končal šolanje kot pomočnik v Gornji Radgoni pri mojstru Geršaku Dvorišče Puhovega muzeja. Minulo soboto so muzej odprli tretjič. Dvakrat je že pogorel, zadnjič leta 2004, vendar se Puhovci ne dajo. Cimprača ima podobo, kot so jo imele le-te v času Janeza Puha. V njej sta dve sobi z eksponati, ki so povezani s Puhovim delom, en del, soba in kuhinja, je etnografski, večnamenski prostor pa je namenjen tematskim delavnicam, sestankom članov društva ali okroglim mizam. Nadaljnje strokovno izpopolnjevanje in verifikacijo svoje usposobljenosti je opravil v tujini. To dejstvo zgovorno priča, da si je fant zadal velike cilje. Prek Dunaja je odšel v Nemčijo, od koder se je leta 1882 vrnil domov, kjer ga je že čakal poziv v vojsko. 12. maja je odšel v Gradec k težki artileriji 6. regimenta m zaradi svojega znanja in spretnosti še istega leta postal prvi ključavničar v polku. Tu se je tudi prvič srečal z visokim kolesom (veliko prednje kolo, zadnje majhno), uvoženim iz Anglije Usoda pomaga Po treh letih služenja cesarju se je vrnil m začel iskati delo. Bogve, kako bi se obrnila usoda, če bi posel dobil, vendar ga ni. Primernega dela ni dobil ne na Ptuju, ne v Mariboru in ne v Radgoni, zato si je pri očetu sposodil denar m se vrnil v glavno deželno mesto - Gradec, ki si ga je kot vojak dodobra ogledal in spoznal z vseh strani. Mesto je takrat štelo že 100.000 prebivalcev in je imelo vse, kar spada k velemestu. V tem času je bila industrija koles v razcvetu, tovarne in popravljalnice koles pa so rasle kot gobe po dežju. Najprej so bili to pododdelki podjetij za izdelavo šivalnih strojev, šele pozneje so se razvili v samostojne tovarne. Še vedno so prevladovala visoka kolesa, vendar so se ravno v tem času vse bolj začela uveljavljati nizka, z dvema enako velikima kolesoma. V teh razmerah se je Janez Puh zaposlil. Najprej je delal kot pomočnik, pozneje kot vodja obrata Delal je v več firmah, proti koncu, preden je začel razmišljati, da bo šel na svoje, pa v novoustanovljenem podjetju. Tako je spoznaval skrivnosti svojega poklica in faze razvoja moderne industrijske proizvodnje. Ves čas je dokazoval svojo strokovnost z inovacijami in konstrukcijskimi izboljšavami. Pot v samostojnost S strokovnostjo, prizadevnostjo in nadarjenostjo je dobil visoki položaj v firmi ALBL, ne glede na to, kje je bil zaposlen, pa se je nenehno izobraževal Tudi v družabnem življenju je pridobival veljavo. V Janezu so kolegi videli perspektivnega človeka, prijatelji pa dobrega m zanesljivega tovariša. Tako so ga pri Aka-demskotehniškem kolesarskem društvu (Akademisch - Technischer Fahrradve-rem) razglasili za »mehanika društva«, kar je bil bolj časten kot delovni naziv. Čeprav je bil v svoji firmi dobro zapisan, ga je sla po novih spoznanjih vlekla naprej. V Veliki Janez TU JE, BIL ROJEN JANEZ PUH iS62 19U IZUMITELJ PODJETNIK OB130.LETN1CI ROJSTVA OBČINA PTUJ ® Spominska plošča, posvečena Janezu Puhu, na Zidaričev! hiši začetku leta 1889 je dal odpoved in odpotoval na razstavo koles v Leipzig. Tam se je dogovoril ter prevzel zastopstvo angleškega podjetja Humber in nemškega podjetja Winkelhofer & Janicke. V pozni jeseni istega leta je sam izdelal svoje prvo kolo. Uspešen v življenju in poklicu Že julija istega leta se vrne v Gradec in se za stalno nastani. Spozna približno 20 let staro Marijo Ano Reinitzhuber, hčerko premožnega potomca družine pivovarjev in krčmarjev in se z njo poroči ter se preseli v novi dom. Solidna osnovna izobrazba in bogate poklicne izkušnje ter bogastvo ženinih staršev mu omogočijo, da brez večjih težav 6 februarja 1890 odpre svoj obrat (sicer skupaj z upokojencem Viktorjem Kalmanom, s katerim sta se spoznala v Akademskotehniškem društvu). Pravzaprav je to že pravo podjetje z nazivom Styria Werke, v katerem takoj izdelajo kolo z imenom Styria. Le-to kmalu postane znano po vsej Evropi. Prvi večji uspeh doživi leta 1893, ko njegovo kolo zmaga na dirki Dunaj-Berlin. Takrat popolnoma onemogoči svojega največjega konkurenta Benedikta Albla, pri katerem je delal, preden je odšel v Leipzig. Albi je bil znan le v Gradcu, Puh (Styria) pa že v vsej Evropi. Nato dosega na tekmovanjih kljub hudi konkurenci odlične rezultate, vse skupaj pa še potrdi leta 1895, ko se na cilj slovite dirke od Bordeauxa do Pariza zmagovalec pripelje na njegovem kolesu. Postane tovarnar Posledica uspeha na tržišču je širitev podjetja. Leta 1899 kupita Puh in kolesarski tovarnar Werner v južnem delu Gradca stari mhn. V njem se začne prava tovarniška (serijska) proizvodnja koles. V graški trgovinski register se 17. julija 1895 vpiše firma Erste Steiermarkische Fahrradfabrik Johann Puch, A. G. S to tovarno doseže Puh svoj absolutni vrhunec Seveda pa spet vse ni šlo tako enostavno, saj mu je mestni svet z razni dovoljenji povzročal številne težave. Domnevamo lahko, da je za tem stal njegov tekmec in nekdanji šef Benedikt Albi, ki je imel vpliv tudi v mestnem svetu. Izumitelj Proizvodnja koles je Puhu začela prinašati dobiček. Tovarna je rasla, zaposlenih je bilo vedno več delavcev, Puh je iskal m vabil številne strokovnjake iz drugih evropskih mest. Neprestano je razmišljal, kako bi kolo izpopolnil, da ga ne bi bilo treba poganjati z nogami. Parni stroj je bil na pohodu,‘vendar je bil zaradi svoje prostornine neprimeren za kolo. Leta 1899 je skonstruiral prvi bencinski motor. Leta 1903 patentira napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih in izdela svoj prvi avtomobil, leta 1904 pa $ izboljšanega. Konstruiral je nwtorj-toplozračne balone in letala, vem • leta 1912, po nesreči letala nad . ringom, ki ga je hudo prizadela, ■ stvom prenehal ukvarjati Se a ( nekateri sprašujejo, kako je mog» človek brez fakultetne izobrazbe pr 4-taktni motor, in to v svojem m oblikovanem avtomobilu , Leta 1912 zaposluje Puhova delavcev, izdela 16000 koles, 300 m 300 avtomobilov. Do leta 9 -različnih avtomobilskih tipov O ?. do leta 1914 je pridobil 13 1909 je patentiral štirivaljni mo Ideja je bila tako genialna, da rabili konstruktorji svetovno -volkswagnovega hrošča. ZaninU’ ■ Puh tudi pri promociji avtomod dirke. Leta 1906 je dosegel n"r' JSO« Nikodem na zahtevnem tekmovanju za internacioh3 najvidnejši uspeh - 250 km dolg0 prevozil s povprečno hitrostjo uro, kar je bilo za tiste čase na ■ Leta 1908 se je sam udeležil propagandne vožnje v Bosno- Življenje Leta .191] Puh prvi' .' ■-•mo hudomušno napiše: »Motor v -• ' je že zastarele konstrukcije '■ .. JU vrtljajih « Intenzivno delo >- :;r napori Puhu poslabšajo zdravj^ bo zmogel naporov. Umakne le risalne deske in konstrukcij (-ostanejo njegov svet. Z žen otrok, zato je preživljal £aie '1 . predvsem po letu 1912,v ’ posvetil jahalnemu športu : I konjev, s katerimi je tekm°v 914, F hipodromih po Evropi- 1 J1' prva svetovna vojna že trk0s je Janez Puh odpravil na ■ ^9 Zagreb. Šofer ga je peljal"" '' v Sakušak, kjer so mu m*'1; š® * Obisk je bil pomemben d ' -° sebej so si ga zapomnili od '‘b na kupe graških bonbonov ■ ■ , j. ji obveznostim je Puh rad kraje, čeprav ne ravno j obiskal Kaučičevo gostilno v^ ^ ,^ |n je imel sirovo pogačo -kozarčku domačega vina n Po končanih konjskih : । preden so razglasili fezy ^del3 : Zagrebu, v hotelu Pokopali so ga v Gradcu, . ■ smrt ostala neopažena svetovne vojne, ki se bo vsa pritegnila vso pozornost. * J Vlado Slodnjak, pre Pen junij 2005 iz malega Sakušaka Začela je Kristina Šamperl - Purg kamen pri "’.-n|u obsežnega ^^^polo- Ser?? g sk^ pwg iz ptuj-ka-,, Njena veli-v^je.dasmoSlo-rojaka -kije svet obrnil •bn ” z ^toimen * u=j hiši, ob A19 a N^ so J 130-letnici Zlda-k "ib ih bjo usmerili v in ^-ni- T°POmenl’ dobiti V ' 'L., '■ kruh s si-turistična ®Pste Pripravku °Pr/,. Pbovo sobo, *H ‘ ^leri’- s foto-'legovega živ- natisnjen tudi lep prospekt s Puhovo domačijo na prvi strani in domiselnim tekstom, kako so se na tej domačiji z generacijami in lastniki menjali tudi priimki (Puh - Štebih - Šuen - Zidarič) V tem prostoru, ki bo vsak čas nared, bodo gostje lahko pokušali kvalitetno vino Poleg fotografij v tem prostoru bo na Janeza Puha spominjal tudi tram z vrezano letnico 1842, ki je edini predmet, oh- ranjen s Puhove domačije. Fotografije v ozadju so pripravljene, da jih obesijo po stenah Motivi so povezani s Puhom. Na desni se vidi Puhova domačija, ki je pogorela in so jo morali porušiti, V spodnjem levem kotu se vidi del trama z letnico 1842, ki bo ravno tako krasil ta prostor. Od ključavničarja do velikega industrialca in izumitelja. Janez Puh, 27. VI. 1862-19. VI. 1914 Ohranjajo spomin ljenja, v sobo pa bodo vgradili tram z letnico 1842. Pravi, da je tram originalen in je edina stvar, ki se je ohranila od nekdanje Puhove domačije. Zidaričev! se očitno spoznajo na sodobno trženje. Svoje steklenice so opremili s sodobno oblikovanimi etiketami, ki imajo poleg sorte vina še napis Janez Puh in fotografijo modela njegovega dvocikla, za svoja vina pa imajo Brez puhovcev muzeja ne bi bilo... v krHiiču, ki te pripelje do Puhovega muzeja. Nanj boste naleteli, če se od Sv. r' bijete mjmo Stare Gere preti Juršincem. Foto: Nataša Juhnov V‘ Leta 2000 so v Juršincih ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha Ob vseh drugih so si zadali dve osnovni nalogi: predstavljati tehniško dediščino širši javnosti ter obujati spomine na rojaka Janeza Puha in njegovo delo. V društvo je včlanjenih okrog 300 članov, ki prihajajo iz 35 občin. Tehniško dediščino predstavljajo kar s starodob- nuni vozili, za katera pa m nujno, da so iz Puhove tovarne. Z velikim navdušenjem in delovno vnemo so se vključili v izgradnjo Puhovega muzeja. Ni jim bilo žal prostovoljnega dela ne denarja, ki so ga prispevali in ga tudi na različne načine zbirali. Predsednik društva je Vlado Slodnjak, ki je dejansko ustvaril nekakšno Puhovo družino, ki zdaj složno in uspešno rešuje probleme v zvezi z dediščino In še bolj pomembno je, da je za sodelovanje navdušil vodilne v tovarni Steyr-Daimler-Puch of Magna v Gradcu, v kateri je poleg mnogih drugih Slovencev tudi sam zaposlen. Vodstvo tovarne je moralno m materialno ves čas podpiralo izgradnjo muzeja ter na osrednjem dvoriščnem prostoru svoje tovarne odkrilo doprsni kip Johannu Puchu - Janezu Puhu. Da je do otvoritve muzeja sploh lahko prišlo, so veliko prispevali odlični obrtniki, ki so tudi sami puhovci. Večino gradbenih in instalacijskih del so opravili sami ali s pomočjo prijateljev in simpatizerjev, vse seveda brezplačno. Ni opravičila, da je bil Janez Puh pri nas, v Sloveniji (Jugoslaviji), dolga leta skorajda pozabljen. Zanimivo je, da tudi v deželnem glavnem mestu ni bil deležen kakšnih posebnih časti. Šele leta 1912, po 27 letih bivanja in ustvarjanja v mestu, postane častni meščan mesta Gradec in šele leta 1949 je dobil v graški mestni četrti »svojo« ulico - Puchstrasse. Janez Pub je bil sin slovenskih staršev, rojen v Slovenskih goricah, bil je lojalen državljan svoje domovine - habsburške monarhije, v kateri se je rodil, živel in umrl. Bil je podjetnik, ki je dosegel svetovni sloves - njegove izdelke so poznali na vseh celinah. Bil je človek, ki pripada tehničnemu napredku vsega sveta, vendar je nedvomno naš in smo lahko nanj ponosni. Tudi on ni skrival svojega porekla in se je rad vračal na svoj dom. Tudi tik pred smrtjo ... junij 2005 Pi" 34 BEl SOBOTA. Ka, še inouk vama trbej pomagati? swsmfGmwfT :otel 'tm.n solei' je, dobro je Dobro kaj ste zaključali skupa? »iskoteka Š BELTINCI na eno vprašanje Jure Zauneker Med akcijo sem iskala od£° podvomil o lastništvu pa, Če bi bil ukraden. .Ai'S UliW Staša Pavlovič & Maja Prettner Edina punca, ki se ni spačila in nonšalantno odkorakala mimo. Pred tem sem namreč nagovorila skupino deklet, ki so se odzvale zelo burno: »CCCC, valda ja ... komaj čakan!« ali »Sigurno! Ka si nouri, ka mo ge pomagala, jzoŠ...« ipd. Čast deklet je tako rešila zadnja v tokratni akciji. Imele smo malo več težav kot v prejšnjih primerih, a je Šlo. Kjer je volja, je pot, pravijo. In to še kako drži. Čestitke torej punci, ki je ni strah dvigovanja kolesi Ja, ja, lejko ... kama ... samo ta prek ceste?« F* Zgodilo se mi je, ko sem si sposodila Majino kolo, in nasploh se mi to dogaja ves čas. Ves čas pozabljamo w in drugačne številke, imena, podatke... Kako naj si torej enkrat za vselej zapomnimo številko ključavnice 1:1 kolesu? Če si je ravno ne vtetoviramo na roko, vedno obstaja tveganje, da nam enkrat pač uide iz spomina domov šli peš, kolo pa pustili zaklenjeno tako dolgo, dokler se prebrisana številka ne vrne v spomin. Do takrat PF lahko za pomoč prosimo prijaznega mimoidočega, ki nam bo kolo pomagal odnesti do našega doma. Resda bomo temu pešačili, a bomo vsaj imeli družbo, kolo pa bomo lahko pospravili v domačo kolesarnico. Najprej sem bila sama. Fant mi je sicer rade volje pomagal. Stopil je s svojega kolesa in z eno roko pograbil mojo zaklenjeno starino. Prosila sem ga, naj mi ga nese do serviserja koles, ki je preko |k ceste, on pa mi je zaupal svoje kolo, ki sem ga z lahkoto Bt potiskala ob sebi. Fant se je dobro znašel in zaklenjeno kolo K vozil po prednjem kolesu, tako da sem se počutila kar malo čudno, ker se tega nisem spomnila že sama. A nič ne de, bom vsaj vedela za drugič ... Gospodu kar nisva mogli pojasniti situacije, ko je brez flj kolesi in se hitro napotil proti prehodu za pešČe, da sva ga n Predvsem zaradi smeha, ki naju je napadel, ko se mož"hd^ ^jj, tel ustaviti. Očitno je želel, da bi čimprej prispeli na cilj i" aa * |ier. pomoč res kakovostna in hitra. Na koncu smo se vseeno smehu razšli. On peš, medve s kolesi... v naročju. Po končani akciji sva še minut postali na pločniku, da sva se spomnili številke ključavnice, in nato, da sva jo sploh uspeli odkleniti. V tem trenutku je Šlo zares, zdaj nama najbrž ne bi veri^^ več. Jure naju je čakal za dr1** meni pa se je porajalo bi nama on pomagal, če bi ustavili na cesti? -»ir je čez cestišče z nasmeškom zaklical mladenič, ki nama je le nekaj minut pred tem že pomagal, potem pa, ko se je še enkrat prikazal, sva z Majo Še vedno lovili pomagače. Torej, se je izkazal? Kot vidite, sva nalogo malo zasolili. Priklenili sva namreč kar dve kolesi - moje rdeče kolo in Majino črno. Z eno ključavnico seveda. Zdaj vsaj nisva bili videti kot neiznajdljivi in šibki, kajti dve trmoglavi kolesi sta bili zalogaj tudi za fanta. A ena-dve-tri smo rešili tudi to. »Ti primi lejvoga, ti desnoga, ge pa zadaj oba!« In smo šli... »Joj, hm. lejko probamo hihi.« p^n ■ junij 2005 W»35 kA . Na koncertu skupine Bijelo dugme v Zagrebu »Menjam 100 kun za TRAVO« Nataša Juhnov Vsi varnostniki so prihajali iz samo ene varnostne agencije: Sokol security. Očitno so skupaj s policisti opravili dobro delo, saj na koncertu ni bilo niti enega večjega izgreda. Spektakl in zabava sta bila pomembnejša od tehnične izvedbe, bi lahko rekli po koncertu skupine Bijelo dugme, ki se je za mini turnejo po Sarajevu, Zagrebu in Beogradu znova zbrala po 16 letih m na stadion Maksimir po ocenah policije privabila 55 tisoč ljudi iz vseh krajev Hrvaške in Slovenije. Na odru so se poleg idejnega moža skupine, kitarista Gorana Bregovica, ljudskih pevcev in pevk, znamenitih Bulgark, ter godalnega ansambla zvrstili tudi vsi pevci skupine: Alen Islamovič, Mladen Vojičič - Tifa in Željko Bebek Slednji, originalni pevec skupine, je ob prihodu na oder doživel največji delirij občinstva, ki so ga sestavljale vse starostne kategorije, od najmlajših do kar precej starejših, sam pa je glasbeni potek koncerta iz bolj diskotečnih ritmov speljal v bolj simfo rock vode. Koncert je skupaj z dvema dodatkoma trajal tri ure, že po prvi četrtini pa ga je popestril ognjemet s pomožnega maksi-mirskega igrišča, čeprav je le dan prej Bregovič izjavljal, »da takšnega kiča oni ne potrebujejo« Bijelo dugme je svoj nastop začelo s skladbo Nakon svih ovih godma, v rednem delu končalo s pesmijo Sanjao sam nočas da te nemam, za drugi dodatek pa sta bili skladbi DurdevdaninHajdemo u planine. Za varnost je skrbelo več kot 1400 policistov m varnostnikov, ki so včasih s svojimi ukrepi pretiravali, predvsem so se nad njimi po koncertu pritoževali fotografi različnih medijev, od katerih je verjetno najdaljšo pot do Zagreba opravila ekipa nemške TV-postaje WDR. Po neuradnih podatkih naj bi z omenjeno sponzorsko izredno močno podprto turnejo po treh prestolnicah nekdanjih jugoslovanskih republik Goran Bregovič & co. spravili v svoj žep okrog 700 tisoč evrov T. K. Bregovič in Bebek sta znova v harmoniji, čeprav je slednji pred desetletji izjavljal: »Nikoli več z Bregovičem.« Ampak v dobi retromanije se vse to hitro pozabi. Pa tudi zasluži se dobro na samo Prodajalcev majic z imenom ansambla seveda ni manjkalo. Najduhovitejši pa je bil vseeno mladenič, ki si je na hrbtno stran svojega jopiča iz džinsa z bucikami pripel bel list papirja, na katerem je pisalo: »Mijenjam 100 kuna za TRAVU«. Že pred koncertom se je vedelo, da bo po nastopu obveljala ocena, da so Bi jelo dugme navdušili Zagreb, zato ker je bila publika navdušena že prej, preden so Bijelo dugme sploh prišli na oder. Strogi kritiki so na zadevo gledali malce drugače. Objektivno novinarsko oceno koncerta je bilo težko podati, zato ker je tudi večina tistih, ki so nosili oznako »PRESS«, pela in plesala skupaj z občinstvom. Vprašanje je, ali je vse to res bil samo »press«. ('* Zadra, op. p.) so pred Maksimir prišli že ob šestih zjutraj, čeprav ’ »ladiana odprla šele ob 1*. uH. Pa tudi takrat se jih je veliko odločilo za (ll'in na soncu in vetru do začetka koncerta, predvsem zaradi strahu, da ' Iunaj, Policija je namreč izjavljala, da bo zaprla vrata, ko se bo na '° ^0 tisoč ljudi, v prodaji pa je bilo 66 tisoč vstopnic. Alen Islamovič je med l«cič ■ Tito °gnjemeta iiskotečne Sksbe do ^fo rock opere »ncu rednega dela so glo„ □n Bregovi Željko Bebek p^n junij 2005 Meditacija dai1 Predstava $ kobrami •> \ > Poleg nosačev veliko tovora prenesejo jaki, Radoveden jak in gora Ama Dabiam v ozadju ozko sotesko. Na tej višin« > , zrak, hodimo 5 do 6 ur na 1 poročljivo je piti veliko tekočjna' Pred odhodom na treking Everest uredimo potrebne dokumente za vstop v nacionalni park in rezerviramo letalske vozovnice za Luklo. Ogledamo si nekatere znamenitosti mesta in budistični tempelj na robu mesta. Po 364 stopnicah se verniki in obiskovalci povzpnejo, da bi počastili Budo in zavrteli molilne mlinčke. V središču mesta, na trgu Durbar, občudujemo nekdanjo kraljevo palačo in številna hindujska svetišča. Misli usmerjamo proti gorovju Himalaja, kjer v verigi 800 in širini 200 km kar mrgoli osemtisočakov. Nestrpni smo dočakali trenutek, ko nas je majhno 20-sedežno letalo lokalnega prevoznika Sita air v 40-minutnem letu iz Katmanduja prepeljalo v majhno gorsko vasico Lukla na višini 2840 m. Letališče z najkrajšo in položno pristajalno stezo na svetu, kjer je treba imeti za adrenalinski pristanek veliko izkušenj in spretnosti. Za to pot peš bi potrebovali nekaj dni. Začenja se naš pohod. Končni cilj je 5550 m visok Kalapatthar v bližini Mont Everesta. Opremo nam nosita šerpi Lakba in Yam. To je težko opravilo, na tisoče jih za nekaj dolarjev na dan prenaša težo tudi do 100 kg. Videli smo nosača, ki je nosil polnih 15 5-litrskih plastenk tekočine. Po videzu so slabotni, naš Lakba oblečen tehta le 50 kg, toda v njih je neka posebna energija, sicer pa vedo, da si le na ta način lahko služijo kruh V slikoviti soteski ob reki Dudh Kosi mimo Paktinga prispemo v kraj Namche Bazar, polkrogle terasaste oblike na višini 3400 m. Je trgovsko in šerpovsko naselje z dobro hotelsko in kulinarično ponudbo. Tukaj je zadnja priložnost za polnjenje akumulatorjev za kamere. V okolici Bazarja opravimo aklimatizacijsko turo za vzpon na 3790 m visok Kumjung. Tukaj se nam odpre čudovit panoramski razgled s pogledom na eno najlepših gora v Himalaji, 6856 m visok Ama Dabiam. Dobro razpoloženi naslednji dan nadaljujemo pot, vreme je prijetno, pomlad je, veliko zelenja, med drevjem zagledamo kakšen cvetoči himalajski rododendron, v ozadju so zasneženi vrhovi. Zelo ži vahno je, srečujemo veliko V- ■ Potem ko sem v minulih letih precej potoval in videl mnogo zani®1 krajev, sem začutil željo, še posebej kot planinec, obiskati g°r Himalaja in se približati najvišjim vrhovom. Običajno se miif uresničijo, tudi to pot so se. Finančna sredstva v ta namen privarčeval, na EMŠO se nisem oziral, saj pravim, da »stroj, * giblje, rad zarjavi«. Šest nas je v skupini, vsi smo iz severovzb001’ Slovenije, vodi nas izkušeni alpinist Samo. 31. marca 2005 polet^ Brnika preko Dunaja v glavno mesto Nepala Katmandu. Mesto z 081 500.000 prebivalci je izhodišče za ture v osrčju Himalaje. ž.a razmere nenavadno živahno mesto. V dokaj ozkih ulicah i-^ ponujajo razno blago, med številnimi domačini in turisti vijugajo . motoristi in kakšen avtomobil se prebijajo skozi gnečo, vse se brez razburjanja, v najlepšem redu. Pred hotelom nas s svojimi za nekaj rupijev zabavajo krotilci kač. Nastanjeni smo v hotelu ( peak, pravijo mu tudi - slovenski. Hrana je pestra in okusna, Hi prijazni in pošteni, kar prispeva k temu, da se tujci dobro po Humor načrtih- Budistični tempelj v Bodhnathu. Romarji darujejo cvetje in častijo Budo. pohodnikov, na tej višini veliko prenašajo jaki. Premikajo se P ,r zelo plasm, vodnik jih usmeT)®* ranjem in žvižgi. Nisem videl, da ■ pretepali ali z njuni grobo ravna _ . Prispemo v kraj Teng boche, • budističnem samostanu, kjer F okrog 30 menihov, ki vsak dan °” ^i) verski obred Tikaj srečamo že naši poti znanega alpinist® Humarja s svojo ekipo, ki vzp nami dosti lažje premagujejo v F se pripravljajo za novo pleza« / Tomaž Humar in Vanja Furla*1 1996 prva preplezala zahte rozahodno steno Ama Dablama najvidnejši alpinistični podvig n Po visečih mostovih večkrat p / na dan. Ustavljamo se v F-f na teh višinah skromneje z^1 hrano si privoščimo zvečer, . zelenjavno juho in kakšne šPa- I(1c a V kraju Dmgboche limatizacijski trening v okolic* vZpslt nam je tako dobro, da smo se P 5083 m visok Nangkar ? težave, glavobol, slabost, preb®'' slab spanec. Da bi bili čimbolj za končni naskok na K®18? povzpnemo še na en vrh, Opažamo, da je pohodnik0^^ je, je začel naletavati sneg večinoma hodimo na višin1- Preseneča, da je v koca o ' posteljnih sob, ki so zelo ’■ '" ^i. in nič drugega Spimo v • 1 i^n1' vrečah Pogrešamo obeša*11 lahko obesili prepoteno i" r 1 flpt če bom še kdaj hodil tukah seboj kladivo in nekaj žeblje t g se dnužba zbere v jeddn«^ |Op*^ železne peči, iz katero • posušen jakov gnoj. Sobe peratura je ponoči padla • v plastenkah ob postelja^ I ■ U’ zamrznjena Korak za korakom A Letališče Lukla z najkrajšo pristajalno stezo na svetu Pen junij 2005 najvišjimi goram Mt. Everest 8.850 m ^ilr’ Vi po °b le^eniku Khumbu pridemo do ]e^°’an^e Lobuche Popoldne si og-krajino in smer, po kateri naj prišli do cilja BJn® M povzpeli mi 5650 m shitr Na vrhu je divjal veter JJv..5 ,1 ‘^km na uro in vsak si je iskal ’ih?.Wefl skalovjem. Pri snemanju s " nacn one j težave Ob veliki skali se s na hrbet, stisnil kamero z ob teto m nekaj posnel V tifnc(.SV 9)?u in lepoti so bili pred ^pts raZVrščeni Mont Everest, Lhotse in OsPredju pa ledenik Khumbu, T^bno -1^ • ah smo si od zbeganosti na je Iti običaj. Ne glede na ^sijih * 4renutk! radosti, ki J'ta želel. Čeravno nisem stal ^ore na svetu> 8848 m 'kij] nn Everestu, sem ga videl in bližini, mogočnega in ne- Ulj u P>rtl ,tnu svoj ponos in le redko premagati brez truda, želja, izkušnje, telesna pri-‘ - urb trma, vendar do prave - 1 ^Popustljivost v določenem lahko usodna Končno igra tudi denar Za vzpon na ‘ ' ^Palske strani je treba plačati metanske pa 10 000 dolarjev po uvenet, najvišjo goro sveta, sta stopila leta 1953 sir ^^ta-y in šerpa Norba Tensing. 'w5 Vživetjem obogateni se po sposobnosti zadovoljni postanek s kopalnico, ■jt hladnim pivom po kosilu si % ■' •' Namche Bazarju. Tukaj so nahupi spominkov ter šPortnih oblačil. V Lukli nas V* *rU 2a Prevoz v Katmandu dim Mi so v nepalskem tega mimo jezili. Ob prihodu Sta nas Peter in Pavel' ’ ■ 5ta bUa medtem v Tibetu, 'h h r56BUelila z zakusko in do-^ni^rn Na koncu naporne poti si po navadi načrtujemo turistično obarvan program. Tako smo zadnje dni bivanja v Nepalu odpotovali v 200 km oddaljeni Chitwan, nacionalni park ob indijski meji z obsežnimi gozdovi, močvirji ter travnatimi m vodnimi površinami, ki so pravi raj za domovanje nosoroga, bengalskega tigra., krokodila, jelena in raznih ptic Park je del svetovne dediščine Unesca. Program je zajel tudi čolnarjenje po reki, kjer se je nekaj metrov od nas na pesku sončil 3 m dolg krokodil. Nekdo je rekel, da je verjetno iz plastike, nastavljen za turiste, a tega nobeden ni šel preverjat. Domačini so se potrudili in nam zvečer pripravili folklorni program Najbolj zanimivo pa je bilo iz košare na slonovem hrbtu v pravem Pogled na Mt. Everest iz Kalapattharja i.,rj ' trgu Durbar v središču Po visečem mostu čez sotesko pragozdu opazovati divje živali. V objektive aparatov smo ujeli kar nekaj nosorogov in drugih živali. Potovanje po nepalskih cestah je poglavje zase, pravi kaos, toda vse se dobro konča Ni problem, ker uradno vozijo po levi strani, problem je, ker vozijo, kjer pride, prehitevajo kjer koli, potniki sedijo tudi na strehah avtobusov. Smer zavijanja in prehitevanja sprevodnik, ki stoji na stopnicah kabine, nakazuje z mahanjem roke. Obiskali smo tudi Pokharo z željo, da bi videli Annapurno in goro Macha puchare pa še katero. Nismo imeli te sreče, megla in oblaki so zastrli pogled nanje. Pred odhodom iz Pokhare obiščemo planinski alpinistični muzej, v katerem je predstavljena tudi Slovenija Za potovanje do Katmanduja, kar znaša 200 km, smo porabili celih 8 ur, kriva pa sta bila slaba cesta in gost promet, a mi se po nepalsko spet nismo jezili. Zadnji dan pred vrnitvijo smo v mestni četrti Pašapatinat ob sveti reki Bagmato opazovali obred hindujskega pogreba Sežiganje mrtvih je za nas dokaj nenavadno Pravijo, da dobijo ti, ki na ta način odidejo na oni svet, ob reinkarnaciji boljše pozicije. Ko se pogovarjamo o potovanjih, na koncu vprašamo, koliko pa to stane? Za tiste, ki doživijo načrtovano pot v polnem zadovoljstvu in so bogatejši za nova spoznanja, za tiste ne stane veliko. 22. aprila 2005 smo se srečni in zdravi vrnili domov. Tudi za vas je hodil po Himalaji Lado Klar Pogost prizor no nepalskih mestnih ulicah Lep razgled s**ti»ČS in romarski ob reki Bagmati. Sončni žaki m. I«« ’ P’kh“; -------------p^n-----------------------------38 1 Dr. Milan Lovenjak je znanstvenik na področju epigrafike. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študiral arheologijo in junij 2005 Pc” Ali Slovenci nimamo SVOJIH latinščino. Doktoriral je na Dunaju iz proučevanja vsebine antičnih oziroma rimskih napisov. V domači in tuji stroko^ literaturi je objavil številne tovrstne znanstvene izsledke. Za Rimljani ostali napis’ kurvinih sinov? Sem, iz časov, ko smo ob predvajanju državne himne stali mimo iz prepričanja ali, če hočete, privzgojenega občutka spoštovanja do domovine. Ob 25. maju na primer ne mami ne očetu ni bilo posebej treba reči, češ nocoj pa bo mo gledali proslavo z beograjskega stadiona JNA. ker je bilo to samoumevno. In komaj sem čakal, da bom občudoval množico mladih teles. ki tako odlično in ubrano telovadijo. Pa potem družinska katarza ob koncu slavnostnega večera: predaja štafete edinemu izvoljencu ljudstva. Podobno sem ob 29. novembru vedel, da bomo spet »morali« v kino, kjer bomo dočakali novo partizansko zmago. (Saj se še spomnite Neretve pa Kozare in drugih vojnih spektaklov, v katerih so igrala celo znamenita hollywoodska imena?) Dandanes se moja deca se še zmenijo ne, da je zvečer na nacionalni TV neposredni prenos osrednje proslave ob dnevu državnosti. Kje pa, če je istočasno na POP TV takoooo dobra kriminalka ... Saj si kot narodnostno zavedni in državotvorni oče niti na glas ne upam predlagati, da bi bilo lepo, če bi... in potem pogledam sam. Proslavo. Pa si potem razbijam glavo, kaj je z mojo deco (ali, bog ne daj, mojo vzgojo) narobe. Zakaj Slovenija tudi ob 14. rojstnem dnevu še vedno raje razpravlja o tem , kdo je bil kdo v osamosvojitveni vojni. So odločilneje prispevali k temu, da smo danes v lastni državi, fantje v policijskih ali uniformah Teritorialne obrambe? * In, kar me še bolj bega: je res tudi po 60 letih relevantno, kdo je koga med 1941. in 1945., zakaj ga je in predvsem, kdo je kriv? A ni res, da je vojna kruta igra za odrasle, ki v končni konsekvenci nima opravičila, da se je zgodila? Prav v času, ko smo se v Sloveniji navadni smrtniki nekako »mimogrede« spomnili 14. rojstnega dne samostojne države ih malone brez čustev ugotovili, da smo po teh letih pač tam, kjer smo, in bi nam lahko šlo tudi bolje, se po nekdanji Jugi (vključno's podalpsko deželico) dogaja tako imenovana gumbomanija. Pastirski rockerji, od katerih je najstarejši rojen prav ob koncu druge svetovne vojne, so spustili duha iz steklenice. Mnogi so sega bali, češ da gre za nevarno /ugonostalgi/o, pa le ni bilo hudega. Glasba je še enkrat dokazala, da je predvsem združuje in je v tem smislu, hvala bogu, daleč nad miselnostjo onih, ki se izgubljajo v sovraštvih. A v smislu razprave o nacionalnih čustvih se mi zdi značilna in za SLO-razmere poučna polemika pred prvim koncertov gumbov v vendarle njihovem Sarajevu. Frontman Bregovič je namreč v času obleganja mesta ob Miljacki živel povsod, le tam ne. Zamera bi morda bila pozabljena, če je ne bi pogrel sam z neprevidno izjavo, da ne želi igrati v Alijevem Sarajevu. Nič ni pomagalo, če je hotel s tem reči, da ga politika ne zanima in da Bosna niso samo Muslimani. Številni »pravoverni« Bosanci so zahtevali Bregovičevo glavo in pravijo, da ga je bilo zato med koncertom neznansko strah. A pomemben je konec. Tudi pravoverni Bosanci namreč niso trmoglavili, pač pa so v svojem stilu sklenili: »Jest, da je Bregovič kurvin sin, al'je NAŠ kurvin sin.« Še zdaj mi ni jasno, ali je zrelejši tisti narod, ki je sposoben ODPUSTITI svojim kurvinim sinovom, ali oni, ki svojih niti SPOZNATI noče. na kamnu, amforah Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani smo zmotili sredi proučevanja strokovnih knjig 40-letnega Prekmurca Milana Lovenjaka. Doma je s Cankove, kjer je končal osnovno, v Lendavi pa srednjo tehniško šolo. Leta 1990 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz arheologije in antične zgodovine Vzporedno je študiral latinščino. Na Inštitutu za antično zgodovino in epi-grafiko na Dunaju je leta 1996 doktoriral in je prvi tovrstni doktor pri nas. Dela se loteva z vso zbranostjo. Od leta 1997 je bil bibliotekar na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, leta 2000 pa je dobil naziv znanstveni sodelavec za področje epigrafike. Epi-grafika je veda o starih, antičnih napisih Je eden od dveh, ki se pri nas znanstveno ukvarjata z rimskimi napisi, ki so najdeni na ozemlju Republike Slovenije. V novejšem času ima naziv docent. Rimljani so zapustili na našem ozemlju precej materialnih dokazov o svoji prisotnosti. Gre za več kot poltisočletno obdobje od rimske zasedbe severno-jadranskega in vzhodnoalpskega ter predalpskega območja do zatona in propada zahodnega rimskega cesarstva. V širšem smislu sega do naselitve Slovanov na prehodu iz 6. v 7. stoletje. To je obdobje, v katerem je zdajšnje slovensko ozemlje prestopilo razvojni prag iz prazgodovine v zgodovinsko obdobje antične civilizacije. Panonska severovzhodna Slovenija je prišla pod rimsko oblast najpozneje, beležijo zgodovinski viri. Na Cankovi našel kamnito sekiro In kaj je vzpodbudilo mladega Milana Lovenjaka, da se je lotil tovrstnega študija? Izhaja iz polkmečke družine. Oče je bil železokrivec v nekdanjem gradbenem podjetju na Cankovi. Mama se je ubadala z gospodinjstvom, kmetovanjem. In on se je potem kar napotil v Ljubljano. Na fakulteti so ga posebej pritegnili strokovni sestavki Jaroslava Šasija o rimskih najdbah. In njegova prva otipljiva arheološka izkušnja je bila, ko je našel leta 1988 blizu Cankove kamnito sekiro. Podaril jo je soboškemu muzeju. Potem je pogosto sodeloval pri arheoloških izkopavanjih v Prekmurju, predvsem v Bukovnici. Spremljal je tudi obsežna izkopavanja na trasi avtoceste. Pravi, da gre tu za najdbe svetovnih razsežnosti. Zdaj proučuje rimske napise z območja Dolenjske, Ptuja ... Pravi, da so za rim-skodobne napise zanimive lepo oblikovane črke in izpovedna moč. O navadah antičnih prebivalcev vemo zelo malo Ohranjenih je malo pisnih virov. Na nagrobnikih so napisana imena pokojnikov. Če je bil pokojnik rimskega izvora, je bil napis troimenski. Domačini (staroselci) so bili navedeni s svojim imenom in imenom očeta. Za sužnja je bilo na nagrobniku zapisano njegovo osebno ime in ime lastnika. Tako se danes lahko strokovno ugotovi, ah so na nekem območju prebivali ■ eri? n jo . Dr. Milan Lovenjak z rimskim napisom. V ozadju je prikaz rimskih novcev. Foto: Franček Štefanec Rimljani oziroma priseljenci iz Italije, trgovci, vojaki ali keltski domačini. Na območju Prekmurja sta bila doslej najdena le dva rimska nagrobnika z napisi. Eden v Dolgi vasi pri Lendavi, drugi v Murski Soboti. A nikjer doslej ni bilo najdeno grobišče. Obstoječa nagrobnika pa sta zanimiva zaradi napisov in okrasja. Za Prekmurje so za to obdobje značilni v glavnem gomilni pokopi. A najdene so tudi kamnite »pepelnice«. Gre za manjša iz kamna sklesana korita, kamor so bile položene posode s pepelom pokojnika Tak grob je bil najden med drugim v Gerlincih. Lovenjak je povedal, da je bil na tej »pepelnici« napis, ki je bil namerno poškodovan, preden so ga dah v gomilo. Rimski grafiti razstavljeni v Soboti________________ Lani so v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti pripravili razstavo z gradivom ptujskega muzeja. Za predstavljene rimske grafite je pripravil strokovne opise dr. Milan Lovenjak. Napisal je tudi besedilo za priložnostno zloženko. Eden razstavljenih grafitov nam da vedeti, da gre za izdelek Sekstija Vibija za Marka Septumijana Poleg Lovenjaka se ukvarja z rimskimi napisi pri nas še starejša sodelavka gospa Marjeta Šašelj Kos. Ona strokovno obravnava širši emonski prostor, Lovenjak pa panonski prostor od Dolenjske do Porabja. Žigi na amforah Zanimivo je tudi proučevanje napisov, ki so ohranjeni na rimskih amforah, najdenih na Ptuju in drugod. Amfore so izdelovali Rimljani serijsko v velikih lončarskih obratih. Pn nas ni najdenih ostalin tovrstne .far.V1 d**"' delavnice. Najdeni pa so os«*--lončarskih obratov, v katerih so f opeko in vodovodne ter topk*1- Amfore so bile v naše kraje drugod. In veliko jih je najdenih na Ptuju, Celju... Iz napisovna amforah zven .... i . . i - , i d vrsti živil, ki so jih preval'1-1 trgovskih poteh, transporta • - ____1.2 „n! zaščitni znaki izdelovalca a vtisnjeni žigi. Nove, še m L1‘ .j.J delavnice izdelkov niso opre^^ Na žigih so najpogosteje linenca i & posesti, na kateri je bila delava1 ... je bilo označeno ime lončarja . delavca v delavnici. Z osebni na žigih prisotni skoraj vsi” Na amforah obstajajo tudl ^rr* neseni s čopičem na zunanjos *.. ji so vpraskani z ostrim pr1 dm^to napisi so nastali po napol^^ 1»^ vsebujejo podatke o vrsti vse je še oznake poznejših lastn- ■ ugotavlja Lovenjak. Žigi na rimskih opekaj ./ ■ da so 1:41- I Lovenjak še ugotavlja, rimskih opekah vtisnjeniv tji । a še mehko glino pred njem. Na njih so navadno ■ obrata, delavnice ah posesti y vojaških delavnic so imeli v > vojaške enote. Vseh opek niš1 Na Ptuju je ohranjenih različnih tovrstnih žigov. pyoi116 rimskih legij (I. Pomožne, " Dvojne Martove in 15. -^1"' drugi izvirajo iz zasebni -izdelke so tudi izvažali. Rimske ostaline kot gradbeni členi Dr. Milan Lovenjak 1 znanstvenih prispevkov. lil^f v domači in tuji stro^^K1 Zanimivo je, da je pr^ s' ' • *' epigrafike. Veliko dela ’" ., ^,1: razvozlavanjem rimski1 heoloških najdišč na De 1 ? Ob gradbenih delih na * v Celju, na prostoru Moh® t < i na dvorišču Knežjega najdeni zanimivi napism ■ p so bili uporabljeni kot g1a , je služil nekoč tudi rimsk1 ...u' -bil najden v temeljih P katoliške cerkve . yjo ■ ’ V Celju so odkrili mesta Celje, ostanke 1 m tri miljnike. Največ diva pa je bilo najd otoškimi raziskavami n kletnih prostorih knežji . Cj spodnjega ali mestnega } Dr. Milan Lovenjak 1 J* < kovalnega dela. A si z0 _ nove ostaline z rimske^jj Prekmurju. Veseli ppP'1 » izpričuje dejstvo, da se jfji0 retumu Volčji Potok- 5° J Prekmurko. Vezi s 3 tr pogosto gučita po Pr®'‘ j^j*18 IIWSTHIK junij 2005 jU-arhivi še nedostopni Franček Štefanec «wr?!"nr“l Rakovcih Samuelova s Smithovima: Suzano in Derekom Wf. Marija Gruškovnjak, prva soseda Samuelovih: »Naši novi sosedje so takoj po prihodu pokazali, kako se je treba predstaviti. Prišli so tudi k meni. Sprejemam jih z vso svojo dušo in srcem. Zame je najpomembnejše, da je človek odprtin pošten, da lahko z njimi delim dobro in slabo. Samuelovi so taki.« V slogu znane pesmi skupine Kingstone Cela ulica nori je bilo vse do časa za pižame pa tudi še dlje drugo soboto v juniju veselo na koncu Ozke ulice v Murski Soboti Ulične zabave, s katero so najprej začeli v Čopovi, se očitno nadaljujejo in ne recite dvakrat, da v prihodnje ne bi poročali še s katere. »Krivca« za veselo razpoloženje v ulici sta bila lan in Louise Samuel, ki sta se pred kratkim preselila v Soboto naravnost iz Londona. Tako se je po vstopu Slovenije v EU samo potrdilo veliko zanimanje Angležev za Slovenijo, kar je ob Primorski in Gorenjski najbolj očitno na Goričkem Večina jih kupuje nepremičnine, ker so (zanje) smešno poceni; le redki izmed njih vidijo v Sloveniji tudi poslovno priložnost. Nepremičnine v glavnem ku- pujejo zgolj z namenom preživljanja prostega časa, torej dopustov in počitnic. Zakonca Samuel pa razmišljata drugače: v Sobota, na Ozko ulico številka 10, sta se kar preselila. Nekdanji mlin ob Muri pri Eakovcih, ki ga večina še vedno pozna po prvem lastniku Lukaču, naj bi čez leto ali dve preuredila v hotel Prepričana sta namreč, da je v naši pokrajini z nešteto termalnimi zdravilišči in kopališči, neokrnjeno naravo in bogatimi kulturnozgodovinskimi objekti, najbolj pa zaradi odprtih in prijaznih ljudi, turizem poslovna priložnost št. 1. Na vprašanje, zakaj sta zapustila Otok, lan pove, da sta se naveličala mestnega življenja in sta iskala kraje za nove izzive. Hitro sta se navdušila za Slovenijo, še bolj pa za Prekmurje. lan, ki je imel v Londonu samostojno elektro podjetje, tam pa je bila zaposlena tudi njegova žena Louise, je prepričan, da njegova nova domovina ponuja veliko priložnosti za posel, zlasti v že omenjenem turizmu »Ljudje v ulici šo naju odlično sprejeli. Dokaz za to je tudi zabava, ki so nam jo pripravili kot dobrodošlico, da se bolje spoznamo« je bil navdušen in presenečen obenem. Kot je dejal, imata največ zaslug za zabavo Suzana Smith, rojena Sobočanka. (dekliško MatajJ, in Karmen Pirš. Omenili sta, da bodo v znak angleško-slovenskega prijateljstva v ulici podobno zabavo pripravili vsako leto. Pri Bakovcih naj bi odprli hotel, še prej tečaj slovenščine -’Padec mej zadosten impulz za preseljevanje narodov Zelo resno sem jemal organizacijo Vestnikovih vlakov. Posnetek je z Raven na Koroškem. Kosilo za potnike smo pripravili na prostem. Pojedli smo in izpolnila se je napoved domačinov, da bo popoldne nevihta. Srečelov smo nato kljub temu imeli, saj je bil naliv kratek. Louise pa ni pozabila omeniti, da so tudi njuna sinova - 2-letnega Lenona in 4-letnega Dylana - v vrtcu Gozdiček, ki ga obiskujeta, zelo lepo sprejeli. »Ljudje so zelo prijazni in odprti, kar nam v navajanju na novo okolje še posebej veliko pomeni,« je pristavila. »Čeprav (še) ne govoriva slovensko, s sporazumevanjem nimava težav, saj tu veliko ljudi govori angleško. Kljub vsemu seveda razmišljava o tečaju slovenščine.« lan nekaj besed že obvlada in kot iz topa je izstrelil: »Dve mali pivi. Na zdravje!« Geza Grabar Zabave, ki so jo nekateri poimenovali tudi ulični sprejem, se je udeležila tudi skupine iz Gregorčičeve in Ulice Staneta Rozmana. Slednji so prepoznavnejši kot gostje iz Kukla. ' paš dolgoletni urednik in direktor (levi v prvi vrsti), '•■črnor, za njo sedanja direktorica Irma Benko, ob njej ' h., in v zadnji vrsti so (od leve proti desni) Jože Herman, 1 (pomočnik odg. urednika Vestnika) in Anica Krpic. the9o od izletov po Jugoslaviji. Takrat smo prijateljevali Osopisa v Pa raci n u in radia v Banjaluki... Za okusno pripravljeno hrano vseh vrst je skrbel Janez Kalamar iz bližnje Partizanske ulice (skrajno levo). Pomagal mu je Janko Bertalanič iz Černelavec. Skrajno desno ena od dveh soorganizatork Karmen Pirš s hčerko Urško. °* sem začel peti v hen> pevskem zboru Op. ^e^ano Kovača in na ^'h revijah in drugih Vestnikov Gra* (desn°) mi napovedovanjem ° moram snB('' sPre9ovoriti. In na u *em z brado, ki jo nosim od leta 1970. p^n — Za Angleže (postaja) Prekmurje obljubljena dežela? Stojim levo in se zadovoljno smehljam. Direktorica Irma Benko izroča priznanje pobudniku Vestnikovega vlaka Dragu Belogiavcu. Dobila sva ga tudi Erika Hertl (za Irmo) in jaz. Nad prizoriščem bdi Geza. Bilo je v Sombotelu na Madžarskem leta 1967. Z menoj je na posnetku Feri Maučec (levi). Delegacija Vestnika je bila na obisku uredništva tamkajšnjega časopisa Vas nepe. Bil sem se brez brade. Samuelova sta pripeljalo iz Londona naravnost v Mursko Soboto tudi velik zračni tobogan, ki so ga bili najbolj veseli na (mlajši iz ulice, po njem oo sta se (pogumna?) proti t1em spustilo tudi LONDONČANI SO POSTALI SOBOČANI junij 2005_________________________ p^n Bela Szomi Kralj Glasbeni producent petih CD-iev - Regrat u salat (Kontrabant - 1997) - Z nogami v zrak [Kontrabant - 2001) - Prešvercano/Smuggled (Kontrabant - 2004) - Nepridiprav in radovedna Katra (Nepridiprav - 1998, glasba za otroke) - Naša družina (Nepridiprav - 2000, glasba za otroke) Uspešnice____________________________ - Zelena dežela - besedilo (Victory) - Metri ljubezni - besedilo (Victory) - Kako naj čas ustavim - besedilo (Victory) - Dal ti bom pesem - glasba, aranžma (Kontrabant) - Prekmurje, moje Prekmurje - besedilo, aranžma (Kontrabant) - Tou Džouži - glasba, aranžma (Kontrabant) - Radovedna Katra - glasba, besedilo, aranžma (otroška pesem) -Teden za lenuha - glasba, besedilo, aranžma (otroška pesem) - Mama - glasba, besedilo, aranžma (otroška pesem) - Nepridiprav - besedilo (otroška pesem) - Ljubezen je - glasba, besedilo, aranžma (otroška pesem) -pesem Ljubezen je je tudi v učbeniku za osnovno šolo (besedilo je napisal pesnik Bogdan Novak) Uglasbil pesmi slovenskih pesnikov - Feri Lainšček (Črnooka, Utrinek) - Karel Turner (Dal ti bom pesem, Ciganska, Moj ki- uk, Fse To sem jaz Zgodbaz nastop Zanimivosti_______________________________— V OŠ Zalog je bil razrednik violinistke Anje je poučeval fiziko tudi kitarista Roknbanda - Biaza in nekdanjega pevca skupine Sausages -skega. Je vodja glasbenih skupin Kontrabant (Štih ' in Nepridiprav [dve CD-plošči za otroke). Kot glasbeni gost je sodeloval na zadnji plošči ■ in Vuhmepiš (V rožcah). Glasbeno prijateljujeta.' s Kregarjem (pevec MI2), Vladom Poredošem (Orlek■■ Vlahovičem (Victory) m Adijem Smolarjem. največ zaslug, da je izšla leta 1998 pri založbi He glasbene skupine Nepridiprav, na kateri so otro»“ ki jih je napisal Bela. fner V Domžalah vsako leto organizira etno-rock । nastopajo izvrstne glasbene skupine iz Sloveni]6 ■■ preigravajo in poustvarjajo etnoglasbo in ritme- Poklic_____________________________________ Učitelj fizike, matematike, astronomije, Njegovi mladi šahisti so med najboljšimi v Slove ■ je napisal 10 učbenikov in delovnih zvezkov °s Leto rojstva__________________________—— I960. - Pal Szomi (Marciusi ajandek) - Bogdan Novak (Ljubezen je. Jaz sem blazno vate) Jeziki, ki jih govori __ . --- Madžarščina, srbohrvaščina, nemščina, slov9®*'* 1 t a j j P f P i « i j ! I 1 ! 1 san punčoke ponuco, Tou Džouži) _ , « v -i, • - Uroš Vošnjak (Sin panonske sem ravnine, Dom praznih dni) Instrumenti, Ki jul Igra - Dušan Pečavar [Ste kot otrok leteli, Sanja, Dete moje) Harmonika, kitara, ustna harmonika. Stan------------------------- Poročen, oče štirih otrok. Živi in ustvarja v u Salih Zečiri Neredko ga je srečati ob najrazličnejših prireditvah v Beltincih in okolici, kjer že kar nekaj generacijam prodaja sladoled. Vsekakor imajo ljudje gospoda Saliha radi, od njega kupujejo sladoled, ki ga ponuja iz svojega posebnega tricikla z veliko posodo za sladoled in streho. Dobra volja in humor sta tista, ki ju nosi sladoledar po vaseh med otroke in odrasle, ki so željni sladoleda. Oglasil sem se v njegovi slaščičarni v Beltincih, v Panonski ulici, kjer pa me je Šalih presenetil z neverjetnim filozofskim pogovorom in življenjsko zgodbo, seveda po tem, ko mi je ponudil mrzlo kremo, ki se v teh dneh prav gotovo prileže. Življenje Saliha Zečira se je začelo v gorski makedonski vasici Gajre v Tetovem leta 1940. Bil je sin edinec očeta Hajeulala in mame Alije. V hribovitem predelu so imeli nekaj obdelovalne zemlje, kar pa je Salih pred kakimi tridesetimi leti s svojim sorodnikom, prav tako slaščičarjem, ob prodaji sladoleda bilo premalo za preživetje družine, zato sta se oče in njegov brat odločila, da bosta šla iskat srečo na tuje, kamor bosta odpeljala potem tudi svoje družine. Brata Zečiri sta tavala od Romunije, Turčije, Avstrije, da bi našla delo, dokler nista prišla v Slovemjo, v Mursko Soboto, kjer sta odprla majhen lokal in si rekla: »To je to, kar sva iskala!« Ker pa lokal m bil velik, sta se zatem odločila, da se ločita, in njegov oče se je priselil v Beltince, kjer je v hiši Osterčevih najel lokal. Leta 1951 je v Beltince pripeljal sina Saliha, ki je ob svojem prihodu čutil veliko domotožje in nenavezanost na novi kraj. Salih pravi, da so domačini njegovega očeta in vso družino zelo lepo sprejeli, mu stali ob strani pri urejanju lokala in pri jezikovnih težavah - za to pomoč se Salih najbolj zahvaljuje pokojni gospe Antoniji Osterc, ki mu je stala ob strani, ko je šel v strokovno šolo v Maribor. Tako mu je bila gospa Osterc druga mati. Dejal je še: »Bog naj poplača z dobrimi deli tudi dobrim sosedom, ki so že pokojni, tistim, ki so živi, pa naj Bog da dolgo življenje!« Svojo novo ^’1 ‘ Salih s hčerko in sinom ob tortah, ki jih je spekel za neko priložnost u h menilo ne le po zgradba..; ljudje imajo drugačen pO’ , v takrat, ko je on prvič P’1"’’ slaščičarno je družina začela urejati v hiši na zdajšnji Panonski 21, v nekdanji stavbi Sapačevih. Leta 1972 je mladi Salih od očeta prevzel obrt, m to v tistih časih, kot je sam povedal, ko je bil poklic slaščičarja še garaški, saj ni bilo zamrzovalnikov niti hladilnikov za led. Zgodaj zjutraj je moral vstati in oditi v grajsko ledenico, ki so jun jo v uporabo dodelili beltinski oblastniki, in v njej natovarjal led v posode, katerega je moral prej streti. Priprava sladoleda je potekala ročno, sestavine se je težko dobilo, To so bili zanj težki časi, toda vesel je bil, da se je s sladoledom potem zapeljal med ljudi. Salih se je privajal na življenje po beltinsko, se vključeval v najrazličnejše klube. Nekoč mu je njegov oče povedal: »Nikjer v svetu ne boš nikoli tako dobro sprejet, nikjer ne boš tako spoštovan in zaželen kot prav v Prekmurju, prav v Beltincih, ker se je moral prekmurski človek že zdavnaj srečati s tujino1« Pravi, da se je Prekmurje spre- Muri. Ker je bila v družim p^’ ženska pomoč, se je Salih P' ' letih na željo svojih nevesto iz Tetovega. poroki mu je umrla žolčnih kamnov, saj v ^.|;i medicinska znanost še o: .’’v razvita. Po dveh letih zakon“ prvi otrok, deklica, Poteini dilaše ena punčka ut dva r že poročena, enako b-1^1 . ju Salih ima tudi že pet 1 pričakuje novega druži13 Salihovega šestega vnu-'ft' ' Takšno je življenje d*^' pj ■ Tetovčana, ki je prav tak našel srečo v Prekmurja ' WSIHIhi,______________________________ p^n junij 2005 Pozabljena sedemdesetletnica । r l J i J J, r to u s * ° malo nas je še tistih, ki se spo-tu ‘^ga poletnega popoldneva, ko ^$Predsednik Kluba prekmurskih (KpA} Vladimir škerlak po-/'Gv,m' Vrt Vsi povabljeni, večinoma -r:' naredih malo maturo na soboški realni gimnaziji, smo se zbrali hudih maturantov je bilo tudi I‘rt^^S^inurs^1 študentov, članov KPA. nam |e p° kratkem uvodu . 4i " namen sestanka. KPA bo R a zbiranie podpisov vseh Prek-r. izuril du Sobota dobi popolno . ^atko nam je razložil, kako naj šiiaj ° 1 hiranju podpisov. Priporočil h / -nno p0 dva m dva na teren m Midva z mojim prijateljem in Slanom Cvetkom sva dobila ’ '”»i Cankova, Gerlinci, Fikšinci, Ocinje, Serdica in Sotina S ’ ■ na pot. Ponekod so naju lepo iakoj podpisali, drugje sva jih PrePnčevati, da so podpisali; 36 ’e tuck> da 11150 dak sv0)eKa ^orda so se bab, da bodo imeli s ni otvoritvi Samoupravne realne gimnazije v Murski Soboti je prejela 19. , ° oška državna realna gimnazija in 3. oktobra je prišlo brzojavno naročilo to . 1 naj se izvrši vpisovanje v 5. razred. v,h i/rj ° ra vpisovanje v 5. samoupravni razred. Od 39 vpisanih učencev * 'u '' šol zopet v Mursko Soboto, 11 pa je šele otvoritev gimnazije v ■ tiii nadaljevanje šolanja. ,snie državne realne gimnazije začnejo 11. oktobra z rednim poukom v °' r^ias gimnazije, in to: dr. Pavel Strmšek (ravnatelj), Ivo Zlobec, ■? Tejkal ■ Justin, Marija Hvala in Friderik Jugovič. « suplenta Milan Mokar in Dlordlo Stevanoviči profesonev ;.Sk°^r r poukv V samoupravnem razredu in 2. "°«®™ r/' UWfc, Proteorsk, zbor le M ob koncu šolskega leta ^/36 nasMnu S ' Sklona (poučeval franki Mmo) H „ etnol., nar zgod.), Ivan Staler (mat. M. dr. Tomaž Kelene (rm. an Kovats (ev verouk). tem v zvezi kakšne dajatve. Naslednjič pa sem zbiral podpise s svojim sosedom in prijateljem Jožetom Kološem. Obhodila sva naslednje vasi. Lemerje, Puževci, Jenkova, Bodonci, Kruplivnik, Radovci in Gornja Lendava (sedaj Grad). Zbirali smo podpise v treh primerkih m tako so nastale tri knjige podpisov. Prvo so poslali v Beograd kralju Aleksandru L, drugo tudi v Beograd prosvetnemu ministru Antonu Korošcu, tretjo pa v Ljubljano Marku Natlačnu, banu Dravske banovine. Prekmurje je v letih od 1927 do 1931 že imelo višjo samoupravno gimnazijo, na kateri sta bila tudi dva višja tečajna izpita. Ker pa je bilo njeno vzdrževanje za Soboto pretežko breme, je samoupravna gi mnazija leta 1931 prenehala obstajati. Toda misel na popolno državno gimnazijo med Prekmurci ni zamrla. Da zopet pokaže svojo vedno bolj živo m trdno voljo, je Prekmurje vnovič sprejelo nase finančno breme samoupravne gimnazije, toda ne kot dokončen cilj, temveč, da s tem izpriča svoje neomajno stremljenje in potrebo po popolni državni gimnaziji. Uresničenje tega cilja je bila največja želja vseh Prekmurcev. Bil sem med tistimi, ki so prestopili prag prvega višjega razreda samoupravne gimnazije, za katero se je s svojim ljudstvom tako žilavo boril Klub prekmurskih akademikov. Še danes mi je v spominu tisti srečni trenutek, ko sem po enoletnem pavziranju tako rekoč poletel v staro gimnazijsko poslopje. Ker smo bili »samouprava« gostje državne gimnazije, smo imeli vsa štiri leta pouk popoldne, seveda tudi ob sobotah. Kljub temu smo srečno prišli do 8. razreda in v šolskem letu 1938/39 smo imeli na soboški gimnaziji ponovno višji tečajni izpit. Tako se je po več kot osmih letih uresničila želja Prekmurcev in zopet je bil v Murski Soboti višji tečajni izpit. Še en višji tečajni izpit je bil na samoupravni realni gimnaziji naslednje Šolsko leto, potem pa je samoupravna, gimnazija prenehala obstajati in je v Murski Soboti nastala osemletna Državna realna gimnazija kneza Koclja. Te vrstice sem napisal zato, da bi se starejši spomnili, kaj se je dogajalo v zvezi s direktora, če njem! glij sakši projekt ne Pol leta je mijmo. Deca so spričevala doubih Vrb se veselijo, ovi malo menje vrli, do se pa avgusta na popravni veselili. Ali pa tudi nej. Če ga ne napravijo. Samo tou je nej pravica. Deco tak mantrati. Pa što pijta kakšega uspe Nišče. Ali pa cilou ka fabrika cu grunt spravi. Fčasi v enoj driijgoj fabriki direktor grata, Deco pa mantrajo, če njemi glij naprimer matematika nejde glij najbole. Tou je po mojen nej praf. Ka vala za deco, bi moglo valati za se. Pa ka moremo? Najvekša opozicijska stranka se pa nemre pa nemre fku-per pobrati. Drujgo ne vejo, kak če se s kak-šin zakonon ne strinjajo ka vb odijdejo z dvorane Negda so tou Janšovi tuj delali. Samo so se prle redno gor prosili. Pa se tedanjomi LDSi redno prtivili Tej zaj pa kak če bi njin picek kriij odneso. Kak Kalimero negda, da je moj ati mali bil Prej ka do meli cilou izderdni kongres, v gesen. Tone Rop več glij nema vole, ka bi tou inda tak močno stranko naprej vodo v nouve podvige Čiidno, nej? Kapitan bi mogo zagenj ladjo, ka jo voda zalejvle zapistiti. Sedanja oblast pa ma par čtidni med sebof Eno ga majo, ka bi rad pregledavo mednožja poslankan opozicijski strank. Znankar doma več ne dobij, ah je pa ščel ginekolog biti. Vej se tuj pijše Rupar, pa nej čuda če bi rad rupe gledo. Ka nemo pravo, ka si še eni privoščijo Bogdan Barovič , poslanec Jelinčičevi nacionalistov s pištolof odi po parlamenti. Koga ga je h straj. Mogoče je kavbojski filmof gledo da je mali bil? De pa te Barovič popejvo letos na melodija) morja m sonca. Predstavo de se s pesmicof: »Moj črni konj.« Evropsko) uniji, tak opevanoj, pa ne kaže glij dobro. Niti Francija , niti Nizozemska mislin volilce s tej dvej držav se ne strinjajo z evropskof ustavof Se tou meni malo vliče na bivšo Jugo Ene stvari pač idejo, ene pa nejdejo fkuper. Nej tak daleč nazaj pa je Slovenija med prvimi potrdila toisto ustavo. F parlamenti. Najboukši med najboukšimi, so za nas mislih. Slovesnkin volilcan de te pa ponovno pridobitvijo popolne osemletne gimnazije v Murski Soboti, mlajši pa, da bi zvedeli, kako težko je bilo priti do tistega, kar so si Prekmurci tako močno zeleh in morali tudi dobiti, to je popolno soboško gimnazijo Aleksander Čisar dano, ka do volih, če do baute v nedelo odprejte, ah če de se delala še ena termoelektrarna, če do se ženske lejko dale umetno oplojevati, pa takse Smo pa ena redki držav, ka pošila svoje najbole vrle vojake na romanje v Lurd. Na stroške vojske seveda. Kak še priprošnje so tan oddali smo nažalost nej zvedeli. Mogoče za nouve tanke, ali pa kakšo malo podmornico za piranski zaliv So se pa naši parlamentarci na Brionaj sestali s hrvaškimi. Od sej gamau mo si prej dobri, ka dobri ljubih se bomo. Nikši mcidentof več. Nika Ena sama ljubezen. Zakoj so se glij na Brionaj sestali, mi je nej jasno. Mogoče so čakali kakšo prikazovanje. Maloga Joškoja s Kumrovca Ka bi nji pamet presvejto. Junija se se dosta gučalo tuj od nekše zemle pa šume pa parcel, do sten bi naj nešterni poslanci fejst po fali prišli. Ja pa ka te. Pa što nebi če bi bil pri kopanji. Kakši nas v Bakofcaj tudi hektar šume bi naš ati tuj fčasi po tej cenaj kiijpo kak je zadnje čase oli dragi. Ali pa travnika Nikdar ne vejš ge do golf igrišče delali. Mogoče da pri Ministrica za kmetijstvo pa še se ka coj ide, se pa ne kaže rada v javnosti. Če je pa prej betežna Samo te da bi ona na pregled naj šla, je tan nišče ne opazi. S srcon ma prej težave. Mogoče pa s šprebavof tuj, kak ga serejo f ton našo n kmetij stvi. Zavolo nej glij prave zakonodaje dohodninske nan je EU štopala več kak 18 milijonof Evrov, za razvoj podeželja. Pa se zatou nišče ne trga. So pa po brzon postopki sprejeli zakon o RTV-ji pa istospolnih zvezah. Tou ka bi radi obvladovali medije, tak nikoga ne čudi. Mediji lejko fnško koga postavijo za nadheroja ah ga pa z enin prispefkon total vničijo. No to o istospolnih zvezah, pa ge glij ne razmin No nej kabi nej razmo. Samo so tej ka te zakon nticajo že pravli, ka je zamkoj. Naš ati je pravo, ka je lekar sploj nej bil njin namenjeni Do zaj so nas tej naši prejgnji v glavou, zaj do nas pa lejko tuj odzaja. Po zakoni prosn lipou! P S. Vrli bojte. Pa na dopusti preveč ne zapravlajte. Ka de pa friško gesen pa te mogli oli ali pa drva kujpiti. Ka od zvezkof pa knig sploj ne gučin. Vas lipou pozdravla junij 2005 p^n 42 Z očmi mladega farmacevta Bojana Madjarja »Motivira me predvsem Z našega štedilnika (za 4 osebe) možnost, pomagati ljudem« »Odločitev za študij farmacije pravzaprav nikoli ni bila sama po sebi umevna. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na gimnazijo v Murski Soboti in se v bistvu šele tik pred zdajci odločil za farmacijo. V igri je bilo več opcij, nazadnje sem tehtal med farmacijo in mikrobiologijo. Na koncu je padla odločitev za farmacijo. Kot eden od odločilnih dejavnikov je bila vsekakor možnost zaposlit ve,« priznava magister farmacije Bojan Madjar, doma na Ivancih, ki trenutno opravlja svoje službene dolž nosti v lendavski lekarni »Je pares, da nisem šel na fakulteto z jasno izraženo predstavo, kaj bom počel po diplomi. Po vojaščini sem, tudi zato, ker je bila žena zaposlena v Ljubljani, sprejel ponudbo za strokovnega sodelavca tujega farmacevtskega podjetja pri promociji zdravil na območju Slovenije. Na začetku sem užival, potem pa je postalo zaradi več dejavnikov precej naporno. Ob rojstvu hčerke še toliko bolj, saj so z napredovanji prišle dodatne obveznosti m podaljšanje delovnega časa z 8 na 12 ur. To je vplivalo na odločitev o spremembi delovnega okolja. Po treh letih življenja v prestolnici sva se vrnila v domači kraj, kjer imava starše, ki nama pomagajo pri varstvu hčerke, in tudi precej prijateljev iz otroških let,« zvem od sogovornika »To delo Je zame precej dinamično« »Imel sem srečo, da sem dobil pripravništvo v Pomurskih lekarnah, čemur je po 7 mesecih sledilo opravljanje strokovnega izpita. Potem sem podaljšal pogodbo in sedaj delam kot farmacevt receptar, trenutno v lekarni Lendava. Delo v lekarni je zelo zanimivo, a hkrati precej naporno, tudi zaradi strokovne odgovornosti. Zame je tudi precej dinamično, saj velikokrat nadomeščam kolege. Tako sem doslej delal že v večini lekarniških enot v Pomurju.« Kako pa ste se vživeli v nov kolektiv? »Gre za prijazen kolektiv, kjer sem bil toplo sprejet, kar verjetno navsezadnje občutijo tudi stranke. Pri delu v lekarni me predvsem motivira možnost, pomagati ljudem« Ozaveščanje ljudi o zdravem načinu življenja »Eden od načinov pomoči liuHAm Jr tudi nisanie član- kov v vašem časopisu. S tem se tudi sam sproti izobražujem, obenem pa se vključujem v sistem ozavešča-nja ljudi o zd ravem načinu življenja. Ljudje sena žalost vse premalo zavedajo, da prenehanje kajenja in pitja alkohola, zdrava prehrana, dovolj gibanja, odsotnost stresa ter navsezadnje pozitiven pogled na življenje zelo zmanjšajo možnost mnogih hudih obolenj. Gre za zelo preprost recept, ki pa je v praksi v mnogih primerih težko izvedljiv. V bistvu sta potrebni samo nekaj samodiscipline in močna volja.« Bi nam zaupali načrte za prihodnost? »Vse je odvisno od tega, kako bo z mojo in ženino zaposlitvijo Če je ne bomo podaljšali, se bomo prisiljeni dokončno preseliti v Ljubljano Nadejam se, da bo država sprevidela, kako se splača dragocen potencial farmacevtov strokovno izkoristiti in nas močneje povezati v zdravstveno mrežo. Dejstvo je, da ne gre za navadne prodajalce zdravil, saj imajo farmacevti veliko odgovornost. Ob ogromnem znanju o boleznih in zdravilih namreč omogočamo pravilno, predvsem pa varno zdravljenje naših pacientov.« -n Milan Jerše Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Otroci in varno sončenje - sedem pravil Prihajajo toplejši dnevi, strokovnjaki napovedujejo spet dolgo vroče poletje in obeta se obilica sončnih dni. Po turobni zimi si kar želimo sonca, saj zelo ugodno vpliva tako na naravo kot na ljudi. Vendar bodimo previdni, sončni žarki lahko prinesejo poleg koristi tudi škodo za človeški organizem: - zmanjšajo obrambno sposobnost pred raznimi boleznimi, - med drugim povzročijo težave z vidom, - sončne pege, gubasto in 3usnjasto3 kožo - ter kožni rak. Zlasti slednji predstavlja veliko grožnjo. V hitrem porastu je po številu novo odkritih primerov in velikokrat se konča s smrtnim izidom V ZDA umre vsako uro en človek za posledicami melanoma -najhujše oblike kožnega raka. Tudi starostna meja pojavnosti se znižuje. Če se je pred desetletjem pojavljal predvsem pri petdesetletnikih, je danes zelo pogost že pri dvajsetletnikih. Kožni rak nastane zaradi okvar dedne zasnove pod vplivom UV- žarkov in ker se le-te kopičijo, je še toliko bolj pomembna pravilna zaščita otrok že od rojstva naprej Zdravniki so že pred leti pripravili navodila za starše v obliki sedmih pravni, ki zmanjšajo tveganje, da bi sončni žarki razvili neugodne učinke: 1. Izogibanje soncu________________________ Opozorilo je pomembno še zlasti med 10 in 16 uro, ko so sončni žarki najbolj močni. Naj vas ne zavede oblačno vreme, saj lahko do 80 odstotkov škodljivih sončnih žarkov prodre tudi skozi meglice in oblake. Otroci naj se zunaj raje večino časa igrajo v senci. a. Zaščitne kreme________________________ Uporabljajte zaščitno kremo s faktorjem 15 proti UVB-žarkom ali višjim, ki jo nanesite 30 do 15 minut pred izpostavitvijo neposrednim sončnim žarkom. Pri nakupu bodite pozorni, ali krema zaščiti tudi pred UVA-žarki Nanesemo jo na vse izpostavljene dele kože, na lica, nos, ušesa, vrat, roke in noge. Postopek ponovimo čez čas, oziroma vedno, ko pridejo otroci iz vode, če se konaio Pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev, zaščitnih Ananas, melona in rakci v solati 8 listov glavna te solate, 1 oo g rdečih, redkvic, 2 paradižnika, 200 g melone, 200 g svežega ananasa ali iz konzerve, 100 g zamrznjenih rakcev, 2 žlici oljčnega olja, 2 žlici limoninega soka, pol čajne žličke gorčice, 2 žlici sladke smetane, sol, poper, 1 šalotka, 1 strok česna, nekaj nasekljanih listov bazilike, melise in peteršilja Rakce odtalimo, če imamo sveže, jih skuhamo in ohladimo. Solatne liste operemo, enako tudi paradižnik, in osušimo. Redkvice operemo in narežemo na rezine. Melono in ananas olupimo ter narežemo na majhne kose, paradižnik pa narežemo na osmine. Vse sestavine pomešamo z rakci in nadevamo na krožnik, na katerega smo dali solatne liste. Za solatno omako zmešamo olje z limoninim sokom, sladko smetano m gorčico ter začinimo s soljo in poprom. Šalotko in česen olupimo ter na. drobno nasekljamo in vmešamo v omako Solato prelijemo s pripravljeno omako, potresemo z nasekljanimi zelišči in pustimo nekaj časa, da se sestavine prepojijo z omako. Solato okrasimo z listi zelišč in jo ponudimo. Hladna breskova juha s sladkimi zdrobovimi cmoki____________________ Sladki zdrobovi cmoki j Janez Gjergjek, vodja kuhinje hotela Radin 80 g breskev, 2,5 dl vode, 1,5 dl belega vina, 4 žličke breskovega likerja, 3 jedilne žlice rjavega sladkorja, 2 žlici limoninega soka, ščepec zmletega muškatnega oreška, 1 žlica drobno narezane mete Breskve operemo, odstranimo koščice in narežemo na drobne kocke. Narezane breskve, vodo, vino, sladkor in limonin sok damo v lonec in skuhamo do mehkega. Nato juho zmešamo z mešalnikom in ohladimo. Juho izboljšamo z breskovim likerjem in muškatnim oreškom. krem ne uporabljamo, zato njihove kože neposredno soncu ne smemo izpostavljati. b. Naglavna pokrivala___________________________ S klobukom lahko uspesno zaščitimo glavo, vrat, ušesa ter oči c. Zaščitna sončna očala________________________ Sončna očala zelo dobro zaščitijo oči, če imajo zanesljivo zaščito pred UV-sevanjem. Nekakovostna naredijo več škode kot koristi. Kakovostna lahko kupite predvsem pri optiku. d. Primerna obleka______________________________ Oblecite otroke v lahna, ohlapna oblačila, ki dihajo: srajce z dolgimi rokavi, dolge hlače ah krila. e. Brez umetnih postopkom za porjavitev Za otroke niso primerni nobeni umetni pripomočki in sredstva za porjavitev, kot je, denimo, uporaba solarijev ali tablet za porjavitev. f. Redno pregledovanje kože » Enkrat mesečno preglejte vse telo in bodite predvsem pozorni na spremembo velikosti, oblike in barve rojstnih znamenj, peg ali lis na koži. Če opazite kakšne spremembe, denimo sumljivo rano, ki se ne celi, obiščite zdravnika. Sončenju se seveda ni treba povsem odpovedati, saj je navsezadnje tudi koristno. S pomočjo sončnih žarkov nastaja vitamin D, ki je skupaj s kalcijem potreben za tvorbo kosti. Zelo pomembno dejstvo za otroke v obdobju rasti. Poleg tega toplota poživlja Krvni obtok, prek spodbude nekaterih hormonov pa je blagodejna za duševno počutje in priskrbi nekakšno poletno dobro voljo. A, kot že rečeno, velja biti previden. Sončni žarki so namreč iz leta v leto, predvsem po zaslugi mačehovskega odnosa do narave, zmerom bolj škodljivi. V največji nevarnosti so otroci Zato jim postrezite s sedmimi zaščitnimi ukrepi. Sedem je pravljično število. Naj otroci občutijo srečni pravljični konec na svoji koži! Bojan Madjar, mag. farm. 4 dl mleka, 2 žlici sladkorja, I naribane limonine lupine, dug's* zdroba Mleko zavremo, dodamo s naribano lupino ter vmešamo Z-11' ‘ blagi temperaturi mešamo ne^ ■, Cmoke oblikujemo s pomočjo Juho nalijemo v krožnike žličnike. Juho lahko ponudim0 mlačno Račje prsi z ragujem iz 4 kosi račjih prsi, sol, poper, 1 žlica paradižnikovega kečapa- _ 1 žlica medu, olje za pečenje, " ji. I šampinjonov, 200 g belega g1^ mandeljnov, 30 g masla, 1,5|J- J Prsi solimo, popramo, 1 mešanico gorčice, kečapa in ■ vročem olju opečemo. Nat° ^j.U' vročo pečico in pečemo pribil minut Med pečenjem jih nekolik- ^jef1-Omako, ki je nastala m* zalijemo z nekaj penine m rair1 ter odstavimo. Šampinjone operemo in lističe. Na maslu rahlo proF’1 .;:n ■' pinjone, na lističe narezane . r-> grozdje ter vse skupaj zali)® dr \ rahlo prevremo in doli)®1110 penine. . F Omako nalijemo na kr1' ' ot pg' položimo pečene prsi ter ponudimo nadevane bučke s P m avokadom. Nadevane bučke s proS&r10 , in avokadom 4 bučke (cukini), 200 g zelenjavne osnove, 1 dl olla' $ 100 g suhih sliv, 150 g ■r""' ' majaron, muškat, sol, poper 0 Na maščobi rahlo kašo m zalijemo z zetru ? Pokrito dušimo približne koncu dodamo narezane ’b le' kocke narezan avokado n skupaj pomešamo in „3^ operemo in izdolbemo , s proseno maso. Nadevane- $ J in pečemo v pečici prib ■ ^jjjO ■ 170 °C. Bučkam odstranim ponudimo. Ribezove penasWre?^^^^ 5 jajc, 100 g sladkorja v prahu^itt(fi 1 vanilijev sladkor, naribar O ' ne, 90 g moke, 90 g sončničnega olja, 100 g' * Ribez operemo in ' ' if ' obložimo s papirjem za P segrejemona 180 °C. Moko in jedilni škrob p / sladkor v prahu, sol, v1 pef3' naribano limonino mP1 pemo. anlN'1 ; Proti koncu počasi ° ešaif0 ; imamo maso gotovo, p1^ p/ škrobom ribez. M pekač in pečemo ^r' j:Ii° V Pečeno vzamemo iz P1 ■ ■ j Sestavine za sneg: 4 bel]a 120 g ribeza a Iz beljakov m ' „ sneg, ki mu dodamo °P^’ 0^ J Snežno maso namaži" njr sto m pri temperaturi^ minut, da dobi bar^ ’ narežemo na pravoko« simo z listi melise. t D junij 2005 — nsmiK43__________ Avanturistično u 11 t D k i » 0 JO (■ II K Uičrtu|enio dolgoročno in kratko-P^lusito tvtk- i koi kredit. Pri obeh se zna vplanu. Ji je povabilo *• n* Dunaj za en dan m že se znajde-' kaj je preveč m kaj premalo za $ turistično pohajkovanje. Vsak nahrbtnik . ' 1 in najraje bi imeli čudežno nsanie Sport Billy Jutranji obrisi . h s“ zamegljeni kot naš prihod v mivščino. Za jasnejši pogled je nujna Hrn° še ne potrebujemo Še ^kih 1 'n'° V261i 3 seb°i iakn0, ^a’d senca s avb ne popušča betonski vročini. Predlogov, kako je lahko naše razisko-" tn zanimivejše, je pred vami Kl*^ ga' j?' zlvaknih opozorilnih barv, Wkob ne spustimo z oči. Obrobe iz trakov go dobrodošle predv-H ®em tavanju. Nahrbtnik z več žepi /jP61"' je to stvar navade in ‘1:11 kakšen zares skrit nam pride prav '^Iniku ^ih, .ij । ' ~ 1n siriti kotiček pospravimo doku-Mjufe Mobilni telefon naj bo Hita 3^'lv Nikoli niso odveč kakšen ..../"•^a.vizitkajnsvinčnik Kompaktni ‘«11 je skoraj nujen, tako kot **1^1 ^di voda je nepogrešljiv ' ^to je dobro, da je steklenička -. in B V stranski predal ali preklop tehnologijo raje Oh .. " ni'' C'B bodo vtisi mesta pristnejši. obutev *~ Jakna naj bo edino oblačilo iz 1 a Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Za odpravljanje neke bolezni je pomembno, da do podrobnosti poznamo njen pravi izvor in posledice. Čeprav smo poučeni, kaj se dogaja, se zdravljenja ali lajšanja bolezni lotevamo napačno in si s tem stanje lahko še poslabšamo ali izzovemo nove nepredvidene težave, ki imajo lahko hude posledice. r P J K« J I f t j v r * * , pravite, da imate težave z žilami Imate ^^lii krčne žile, kar vas moti Ne le zaradi videza, nuičijo krči m bolečine v mišicah nog. Vase k 'ta storiti, da bi se težave vsaj zmanjšale, če se b '^avnri Masirate se. pa ne veste, ali se masirate ’Ku^Uidl, s čim se masirati? Vzrokov za nabrekle . ,1' \ r ‘ 1'-!| si,e površinske venske žile, ki se najpogosteje H^ko Pa tudi drug)e’ Predvsem 30 ’ „ 'trudil je vep Najpogostejši pa so: čezmerna Jbspremembe, pritisk na medenične vene .1 "Irt. ’’ stoječe delo, pogosto pa jih povzroča spanje " :r‘ v°dnem toku, ki močno negativno deluje 'j' venske zaklopke. Nekateri bolniki nimajo čutijo hude bolečine na prizadetem h 1 se poleg omenjenega pojavljajo otekline 'V' Pogosto pa se pojavlja tudi trdovratno * * ’b to ae kojj prj prizadetosti notranjih - mišičnih V ^1.1 H C 'V m pride do slabe oskrbe s kisikom nogah in s tem se zmanjšajo tudi hranilne 4 krče, koža se bistveno stanjša, oti di, po na 'IJSei 10 obarva- kar v hujših primerih privede Ogi lodprt-' žile). Ker vemo, da so venske žile A . kri -)ovaia.jo k srcu, od koder se pretaka v pljuča, ' V^kom in potem ponovno vrne po arterijah '^o' J411 zdravljenju ven previdni, posebej, ce >, ■Hhko P°k?g vseh omenjenih težav pride J b-^-čiu. * ab SD nabirajo apnenčasti strdki (kadilci) '''f Pr Za ola^ano terapijo v obliki masaže, kar sicer pa moramo krčne žile pa tudi । W v globoko ležečih venah, masirati gibi (v smeri urinega kazalca) navzdol °bratno proti srcu. ' metntki, ki so nastale še v času, ko so 'Whč enkrat tedensko in skoraj niso 61 ’’ j- * trigliceridov, govorijo (in jih marsikdo ' ' ii;,*' du masiramo žile v smeri pri srcu Ta hu le 2a Zdrave žile, in to pri športnikih, da ■'■b..111si ' ' Polno ogljikovega dioksida, čimprei Un/ Lltier oplemeniti s kisikom, kar poveča v' ^h' P|-1 oboJeUh žilah pa moramo upoštevati še posebej, če upoštevamo nekaj 4k i Ca kr’ Q(idj* kisik v mišice, se po venskih '11 pa venske žile opravljajo s pomoto , . la 'h^ic Ker se ponavadi z obolelostjo zu 'rt,h. ■|’ Ha lahko tudi prevelika količina kalcija. j6 ^ridnv. ki se p0 telesu prenašajo v obliki evarno, da se le-ti nakopičijo v žilah, in ce '°F -™- -- • •"-nt ječo ■ nenaravnih vlaken Vse drugo naj bo iz bombaža in njegovih mešanic z lanom in elastanom. Nič nam ne more pokvariti dneva bolj kot neprijetno oblačilo ah obutev. Po celodnevnem pohajkovanju bomo čevlje sezuli z največjim veseljem, vendar dober čevelj ne bo pustil žuljev, Avanturistično je lahko vse nepričakovano, vendar poskrbimo, da se bodo spominjali naše modre majice. Tatjana Kalamar Morales Na potovanju največ potnikov zboli, ker užijejo onesnaženo vodo ali hrano. Potovalna driska je najpogostejša težava. Prizadene vsakega petega do drugega potnika na poti iz industrializiranih držav v slabo razvit svet. Na posteljo pri veže vsakega tretjega potnika m skoraj vsak drugi potnik je prisiljen spremeniti načrtovano potovanje. Bolezenski znaki Bolnika navadno začnejo pestiti bolečine v trebuhu, sili ga na bruhanje in bruha Tri- do desetkrat na dan odvaja tekoče blato. Nekateri bolniki imajo vročino Bolezen lahko traja nekaj dni, redko več. Vzrok bolezni Voda in hrana sta najpogosteje kontaminirani s take žile masiramo proti srcu, se lahko oblikujejo strdki, ki povzročajo zamašitev žile in povečajo rizičnost za miokardni infarkt. Lahko pa pride tudi do pljučnega infarkta. Glede na vsa ta rizična dejstva in na osnovi lastnih preizkav in izkušenj Vam, gospa Štefka, in tudi vsem drugim, ki imate podobne težave, še posebej pa bolnikom, ki bolehate za arteriosklerozo, hipertenzijo, artritisom, trombozo in embolijo, priporočam ročno masažo stran od srca, pljuč in možganov. Te dele moramo z masažo razbremeniti, ne pa jih obremenjevati. Če masiramo proti srcu, veliko krat povzročimo infarkt, če pa masiramo žile k prstom, lahko strdke s pravilnim prijemom v prstih stopimo, razbijemo, uničimo in s tem bistveno zmanjšamo rizičnost infarkta. Za masažo ožilja vam priporočam izvleček divjega kostanja. Ti izvlečki se dobijo v obliki maž ali tinktur, lahko pa si ga naredite tudi sami, zato vam bom izdal recept. Jeseni naberite sveži divji kostanj [najboljši je rdeče cvetoč), količina je odvisna od tega, koliko zdravila boste delali. Kostanj olupite m naribajte ali narežite na drobne koščke ter dajte v steklenico in nanj nalijte tropinovko (sadjevec), ne slivovke. Vsakega mora biti polovica. Če imate litrsko steklenico, pol litra kostanja do vrha nalijte tropinovko. Steklenico zaprite, jo dajte v topel in temen prostor ter vsak drugi dan močno premešajte Po nekaj tednih lahko zdravilo uporabljate. Najboljše je, če vsebino precedite v čisto steklenico, zavijete v alu folijo in hranite na suhem. Pred vsako uporabo steklenico močno premešajte, tako da postane tekočina mlečno bele barve In še kratek odgovor Viliju, ki sprašuje, kaj naj stori, da ne bi bil tako nervozen. Glede na kratek opis vaših težav sklepam, da gre pri vas za težave s spanjem, ker spite na nezdravem mestu (kozmična ali zemeljska sevanja), zato zjutraj vstanete utrujeni in nervozni, ponoči med eno in tretjo uro pa se zbujate Ker vam je po vsej verjetnosti padla življenjska energija, so se bistveno zmanjšale vaše fizične in umske sposobnosti, zato po nekaj urah postanete utrujeni in nervozni Glede na opis m težave Vam predlagam, da se najavite za pregled v moji ordinaciji, kjer bova odkrila konkreten vzrok. Če je glava dalj časa izpostavljena omenjenim sevanjem, pride lahko do poškodbe v možganih, in to v tistem delu, ki je sestavljen iz centralnih struktur m možganskih jeder, kar pri številnih povzroča nekontrolirano vzkipljivost, še posebno pri uživalcih alkohola, kadilcih in uživalcih drog Škodujeta pa tudi sonce in prepih. Ker pa je nervozo m njene vzroke težko ugotoviti, saj je vzrokov ogromno, Vam predlagam, da se naročite na pregled v moji ordinaciji. Naslednjič bom odgovoril na vprašanje gospoda Ivana, ki ima težave z govorom in požiranjem, pravega vzroka pa m. Potovalna driska na poti po eksotičnih krajih številnimi bakterijskimi povzročitelji, virusi in paraziti, zato je okužba najpogostejša posledica uživanja oporečnih jedi in pijač. Poleg potovalne driske lahko neprevidnega uživalca doletijo tudi druge bolezni (bruceloza, krip-tosporodioza, giardiaza, hepatitis A in B, legione- m elektrolite. V ta namen se priporoči uporabiti peror alno rehidracijsko raztopino Bolnik lahko je ah pije po želji, opustiti mora le zelo sladke in gazirane pijače ter mastne jedi. Četudi so protimikrobna zdravila učinkovita za preprečevanje, jih praviloma loža, leptospiroza, liste-noza, shistosomiaza in tifus). Znane so tudi zastrupitve potnikov z nekaterimi vrstami rib m školjk, ki vsebujejo biološke strupe ali velike količine aminokisline histidm. Preprečevalni ukrepi Najpomembnejše je upoštevati splošne higienske ukrepe ter skrbno izbirati hrano in ustekleničene pijače. Najbolj velja pravilo: »Skuhaj, olupi ah pustil« Potnik naj ne je mlačne hrane, ki je stala več ur pri sobni temperaturi. Izogne naj se sadju in zelenjavi, ki ju ni mogoče lupiti. Odreče naj se sladoledu ter ne-pasteriziranemu mleku in tovrstnim mlečnim izdelkom. Pije naj le ustekleničeno vodo in pijače, a ne iz poškodovane embalaže. Sicer naj vodo razkuži. Previden naj bo tudi z ledom. Terapijski ukrepi Pri potovalni driski ali bruhanju moramo nadomestiti izgubljeno tekočino pri zdravih ljudeh ne uporabljamo, ker lahko jemanje spremljajo številni neželeni učinki. Protimikrobna sredstva so primerna za potnike na kratkih potovanjih, za ljudi, ki so zelo dovzetni za črevesne okužbe, ter kadar je v primeru driske velika nevarnost zapletov. Namesto povzetka Vsako potovanje v eksotične kraje je treba skrbno načrtovati in se nanj ustrezno pripraviti. Pozanimati se je treba o ukrepih zoper različne -tudi tukaj neomenjene - nevarnosti, ki tam prežijo. Zaradi tega se svetuje vsaj en mesec pred potovanjem obisk ambulante za potnike, denimo Zavod za zdravstveno varstvo. Arhitekta Novaka 2 b, 9000 Murska Sobota Vir: Zdravi na pot + nazaj. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana v sodelovanju z Institutom za varovanje zdravja RS, Ljubljana, 2003. . Janez Springer, mag. farm. Poljubljanje tudi za zdravje Ko se spomnite na poljub s sebi ljubo osebo, vam kar zaigra pri srcu. Ne le da je prijetno, sproži se cel sklop psiholoških procesov, ki krepijo imunski sistem in vas spodbujajo, da čim več storite za lepo in atraktivno telo. Aktivnih je veliko obraznih mišic, zaradi česar je koža, videti mlajša, vi pa bolj sproščeni. Če se poljubljate res zelo strastno, lahko v minuti izgori kar enajst kalorij. Je tudi čustvena meditacija, saj takrat pozabite na jezo, sprostite napetost in se osredotočite na svoje trenutno početje. Poljub je lahko zelo seksualen, noro romantičen ali pa znak pripadnosti. Še posebno tak, ki ga s kom izmenjati prvič, je neka] edinstvenega takrat se sprosti veliko norepinefrina in dopamina. Poljub strasti zaznamuje sproščanje testosterona pri obeh spolih. Poljubljanje dveh partnerjev, ki sta v zvezi že dlje časa, pa sproži povečano nastajanje vazopresina in oksitocina, ki poskrbita fu stanje spokojnosti, varnosti ’in miru. junij 2005 p^n 44 W Nagradna križanka Od 30. VI do 28. VII PEN AM. IGRALEC MESNA JUHA Z ZELENJAVO RUSK) TOVORNI VOZ VOLNENA TKANINA (EGIPČANSKA BOGINJA NEBA STAVČNO LOČILO DEDALOV SIN ORANŽADA Z RADENSKE NEKDANJA švicarska SMUČARKA tUNNALILT OTOK PRED JZ. OBALO FRANCIJE ROGOZNICA PISATELJ SVETINA TOKOVNI ODJEM MK VODJA SAMOSTANA PEN NEKDANJA EVROPSKA ORGAN1Z. ZA RAZISKAVO VESOLJA UR£D*AK PEČKO HOMERJEVA PESNITEV KATOLIŠKI ZAKRAMENT NAMENSKA ZGRADBA NEKDANJE PAPEŽEVO POKRIVALO MISTER NOGOMETAŠ (PAUL) I*£K»AN1I UGANDSKI DIKTATOR (KM) i NORDIJSKA BOGINJA MORJA PEN ZAKOLIČENA SMER S ODO ČE CESTE USLUŽBENEC NA MEJI PRAŠIČJI GOBEC HTFER SUNKOVIT PREMIK, TRESLJAJ RAFKO IRGOUČ AANSKD NOMADSKO PLEME Pripravlja: ' Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) Obdobje se bo začelo z borbenostjo, pomagala bo dodatna energija Potem pride, da boste razdraženi. Nekje v sredini bo ljubezen, nato upor m proti koncu se boste izkazali s kreativnostjo, Ideje bodo padale kot snežinke - za julij se to lepo sliši a nobena ne bo dolgo ostala v glavi. Nepotrebno beganje sem in tja. Čas zahteva, da sprejmete, kar vam ponuja življenje Pri skoraj vsaki stvari bosta pomembni strpnos+ in popustljivost. rEHTNlCj (23. IX.-22.^1 Dinamičen in razgiban mesec, v I lahko marsikaj naučite Razgovor spht dobro del, na velike zahteve poza*' , ste drznejši in zagovarjajte svoje ■ 1 pokazala utesnjenost, se spoprntuteZ ' J^j boste razgibano kot že dolgo ne. boste, vendar v mejah, ki jih stanje dovoljuje, zato je zadeva '°2 Zaveznike boste našli ob pravem ča®11. BIK (21. IV. - 21. V.) ŠKORPU? (23. X 21.^ GLASBENA SLAVEN, SLOVIT ČLOVEK SRBSKA IGRALKA IN PESNICA Problemčke, ki se bodo porajali, boste z lahkoto prebrodili. Dobro obdobje, toda pri izdatkih bodite previdni, ker si boste želeli privoščiti več, kot boste dejansko zmogli. Resnost in togost bo zamenjala igrivost. Različne situacije bodo zahtevale prilagodljivost, vendar je to za vas področje, kamor s težavo zahajate. Možno, da se v ljubezni obrne novi list. Treba bo priznati in popraviti napako. Bolje počasneje kot prehitro. Mie. ■■ Obrnilo se bo v pozitivno scicf c-' temu si zabave takrat, ko bi hoWu>n r ■■ gli privoščiti. Tudi proti lenobnosti® ne boste našli pravega orožja. ! • poglede, vendar to vsakomur ■ Situacija bo zahtevala soočen) vendar dvakrat premislit®' spoprimete z njo. Proti koncu m*c-srečanje in zdravilo za dušo. Ne h* STAVBA ZA ŽIVINO TROPSKI KUŠČAR VOTLINICA V RUDNINI . JUŽNA BOSEM ETTOPUE RASTLINA 12 TURN KRAJEV TOWURcra PESEM SPODNJI DEL POSODE POLOŽAJ PRI JOG) PODEŽELSKO NASELJE KRAJ POD FRUŠKO BENETKE VRSTA VIŠNJE DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) strel^ ZELIŠČNI UKER GORSKI REŠEVALNI ČOLN PREGNAN- POSODE V CEUV LASTNIH* IZVAJALEC RECITALA OSTANEK KART PO DELJENJU OTROŠKO VOZILCE KONRAD ADENAUER HUD CINIZEM DANSKI OTOK DEL NOGE Delovnega elana vam ne bo zmanjkalo in zanimale vas bodo neverjetno različne stvari. V tem obdobju preide Merkur, vaš vladar, v leva Prinesel bo igrivost, ustvarjalnost in živahnost. To bo spodbudilo razmišljanje o prihodnosti in možnih spremembah v zvezi s službo. Vsekakor bo dobro, da kljub dopustniškemu razpoloženju spravite vse okrog vas v red. Časa vam ne primanjkuje, zato umirjeno RAK (22-XL-I1AW I jp/-- I Nadejajte se sprememb v £p111J pomemben obisk Stik z nadrej«' ga boste znali obrniti sebi v P' ' rjc^' napredovanje. Na splošno la' ^ri’i spremembe, ki bodo sprem® Veliko energije vam bo vzbI° ' I starim in novim Počitek bi tudi zdravstveno bi se Ljubezen: poudarite svojo PIANIST BERTONCELJ DLETAST ZOB Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jen\ mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3.-7, nagrada je praktična, MATEMATIK (JURIJ? FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 7. julija 2005. Rešitev: Ime In prilmrt: Naslov: Rešitve KRIŽANKE z dne 16. 6. 2005: PRVOLIGAŠ NK NAFTA , GORAN RISTIČ, DAMIR ROB, MILAN KOBLENCER, 1. nagrada: KNJIGA Lahko jam, mag. Branislava Belovič: Darinka Prša, Lendavske Gorice 637, 9220 Lendava 2. nagrada. KNJIGA Boug žegnjaj, Branko Časar: Gregor Maučec, Kratka ul. 5, 9224 Turnišče 3. -7. nagrada Vestnikova majica: Neli Senčar, Žepovci 113. 9253 Apače Lidija Jošar, Šulinci 68, 9203 Petrovci Gorazd Vozlič, Gozdna 1, 9241 Veržej Jože Erjavec, Satahovcl 58, 9000 MS Marija Višak, Poljska pot 5, 4240 Radovljica P^n Pec fe. kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil. da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) In penetrantnež (prodlra)ec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. (22. VI.-22. VII.) Nabralo se bo dela, vendar ne bo obremenilno. Začutili boste širokosrčnost in odprtost Zaupanje se bo pokazalo tam. kjer ga ne boste pričakovali. Ko bo primeren čas, se zazrite vase in se spoprimite z dejstvi. Sicer dinamičen mesec in primeren za sprostitev. V mlaju si lahko privoščite neko novost ali spremembo v življenju Pride pohvala, ki vam bo veliko pomenila in morda kaj spremenila. LEV (23. VII.-22. Vlil.) Takoj, morda že danes ali jutri, priporočamo spremembo videza ali stila. Nekoliko boste obrnjeni k sebi in iskali boste mir v preteklosti Pride trenutek, ko se boste zavedali moči, ki zmore obrniti tok življenja. Zelo pomembno, ker vam bo ravno to pomagalo v okoliščinah, ki se vam bodo zdele brezupne. Samovšečnost lahko vzbudi razne negativnosti Nikar ne zaspite na lovorikah. Dobro, da so dopusti... DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Intimnosti v začetku meseca bodo pripeljale do osame, nato pa bo prišlo še do nesoglasja, čeprav ne po vaši krivdi Sicer bo mesec minil brez motenj in ga boste lahko razglasili za produktivnega O nekaterih stvareh boste imeli svoje mnenje, vendar bo najbolje, če molčite. Potrebujete čas, da si uredite misli, in senca v juliju je primeren prostor za to Pomembno spremembo je treba sprejeti m se potruditi kozo^ 20-(22. xii y A * ci'rilJ ' ' ‘ f*' Se bo treba popraviti določene aVjti > v poklicnem življenju pa nek^0 Da, s tem se bo treba spopad s W mrtvilu zahteva čas od vas kar ne bo težko, saj je Mars Uspeh je možen, pokvarita^'1 * ' in prepirljivost Primerno D ‘ urejanje okolice, kar JaM1' reacijo Počitek bi vam doo . zdravstveno bi se bolje poču i -^^^^jj VOP^ (21. L - }j0 1 Živahen m prijeten mesec, ki ' 1" sicer nekoliko izčrpal, ker boste problem z odnosi. Kljub boste dokazali sposobnosti -a morda dobite celo kakšno pustljivost vam bo nekoliko g' 1 bJi ■'' 1 bodo ljudje okrog vas vedeti, ■ ,^1 te in koristi. V izrednih okoliše10'1 tekel kot po maslu. Če (2o.ii '2°' ; V začetku meseca boste P^9 preizkušnjo, ki bo morda vernost Energije bo dovoli ne bo manjkalo, žlvlxmjc bo P t Morda bo prevelika zap056^ načrte. Vaša prednost * '.H .jp-treba uveljaviti. Boljkotje h*-'11 svojih čustev ne omejujt® ^jglA " srčnost bosta v tem obdobju okrog 20. __I Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovorni uradnik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Penaso Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emil. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! p^n junij 2005 Odličnjaki ?Mpa»u Občina Beltinci - skupno 15 odličnjakov ■ ’ Popotnico za njihovo nadaljnje uspešno šolanje je župan občine Beltinci K r tn*i । na sprejemu odličnjakov v dvor am beltmskega gradu čestital učencem, razrednikom in vodstvu osnovne šole za dosežene rezultate v šoli in ^eiavnostih. Ob tej priložnosti jim je izročil tudi knjižna darila. ’’ osnovne šole so bili odlični naslednji učenci: Katja Sraka, Marko “,Q=aj Balažič, Nives Zver, Matjaž Balažič, Marko Pucko. Lea Poredoš, Iva »|r terni, Jasmina Marič, Nik Adžič, Tomi Pavlinjek [vsi iz Beltinec) ter Nuša P^vci), Monika Štaus in David Vrbančič (oba iz Dokležovja). M. J. Radgona: odličnjaki Odličnjaki OŠ Križevci Župan občine Križevci Feliks Mavrič je na že ustaljen način sprejemal učence križevske osnovne šole, ki so v šolskem letu osvojili zlata oziroma srebrna priznanja v tekmovanju iz znanja, zlata oziroma srebrna priznanja za gQ^g Aps e e $ podružnico I MT-M- "J ^dgona obiskuje vtem šolskem letu osno otrok y Glasbeno V* RadS°na- Negova in dr. Janka Slab^ $adgona, Radenci in Sveti I i 1 -1- ki deluje za območje občin Gor V vključenih v osnovne sole n.??'pa le vključenih 289 otrok. Izmed vseh se ) y Qg Gornja , r • j10 le 36 takih, ki so imeli ves cas šolanja Monika Fridau, Matej r Sth? Aleksander Bakračevič, Tea BeznecJ a jakopjč, Niko Kardinar, V Tadej Hofman, Rok Horvat, M J Štrakl, Katarina * V’ W v Orgolič, Natalija Roškar, Gregor - stQg0VC1 s0 biIi ves čas . Amž Ns « Matevž Zih. V OŠ Apače s podruz ej Hribar> Kaja Kočan . I >2^ Doberšek, Dems Bence, Nika Brez Monika Trost V OŠ I 1 'M" rst6n''ar’Matic Maruško, Melani Rošker. a . jaUšovec in Simona Mlinarič. ^'L^šoi/^^ ^gnvapa so to: Marjana Bratuša,- bl]a odličnjaka Jasmina Pukšič . 5, p ^nka Šlebingerja Gornja Radgona s ab odlične uspehe: Matej Srt/ /' Glasbeni šoli pa so ves čas šolanja , skega gradu je Anton '■•^ “a.clg m Simona Mlinarič. V dvora odličnjakov [na posnetku), Jim \r ** h Sh1Z!,PBJ| Hiinuh četrtek sprejel vse 1Zobraževanju vrnejo v 66 %lje UsPehe in jih pozval, da se po ko R K1 foto; o. B. Ob koncu šolskega leta je večina pomurskih županov učence osnovnih šol, ki so se vse leto trudili in dosegali poleg svojih šolskih obveznosti vidnejše rezultate, želela prav posebej nagraditi, pa naj bo to s praktičnimi ali knjižnimi nagradami. Slovesne trenutke smo lovili tudi mi. Ker pa je bilo sprejemov in učencev veliko, smo se odločili, da jih objavimo po abecednem vrstnem redu v dveh številkah. v. p. »Zlati učenci« občine Cankova Ob koncu šolskega leta je župan občine Cankova Drago Vogrinčič v občinski sejni sobi sprejel osnovnošolce, ki so bili vsa leta odličnjaki. To so: Tina Merklin iz Skakovec, Igor Podlesek, Urška Šiftar in Ines Gumilar (vsi s Cankove), Ivan Gomboc iz Gerlinec, Anja Marič iz Korovec m Mateja Vogrinčič iz Domajinec. V kratkem nagovoru jim je župan čestital in jih imenoval zlati učenci«. Izrazil je prepričanje, da so s svojim . prizadevmm učenjem in pridobljenim znanjem pripravljeni na nove izzive in nadaljnje izobraževanje Ob tem je izrazil zahvalo in pričakovanje, da bo gospodarski in vsesplošni razvoj omogočil, da se bodo nekateri med njima kot veliki izobraženci vračali v svoje okolje in da bodo, če jih bo življenje poslalo v tujino, ostali pokončni m plemeniti Slovenci. Milan Jerše Odličnjaki v Črenšovcih V Črenšovcih so priredili slovesnost za učence tamkajšnje osnovne šole Franceta Prešerna m osnovne šole Prežihovega Voranca iz Bistrice, ki so imeli odličen uspeh v vseh razredih šole. Odlični so bili: Kristina Hozjan, Viktorija Ter nar, Mateja Žalig, Špela Frančič m Maša Hozjan iz črenšov-ske šole ter Dominik Vučko, Rok Orgolič, Vesna Lebar in Jožica Škofič iz bistriške šole. Na sprejemu sta bila še ravnateljica slednje šole Terezija Zamuda in ravnatelj Šole Črenšovci Štefan Ptičar. A. B. raziskovalno nalogo, prva in druga mesta na različnih regijskih tekmovanjih, ter seveda tiste, ki so bili odlični vseh osem let. V letošnjem letu je to uspelo kar 16 učencem: Evgenu Bibianku, Sari Bolkovič, Sabini Brumen, Maji Kolmanič, Darji Rus, Sandiju Stanjku, Andreji Žunič, Nini Simčič, Sari Horvat, Moniki Koroša, Evi Kranjec, Joštu Slaviču, Martini Stolnik, Aleksu Tlišku, Sandri Vrbnjak, Patriciji Paldauf in Iztoku Hladnu V. P. junij 2005 p^n .46 HSU Britanska kraljica Elizabeta II. je na proslavi svojega 70 rojstnega dneva 11. junija v Buckinghamski palači (rojstni dan ima pravzaprav 21. aprila, vendar ga uradno slavijo drugo soboto v juniju) dopustila svoji snahi Camilli, da skupaj z drugimi ožjimi člani kraljevske družine z dvorskega balkona opazuje letalski miting, prirejen v njeno čast. To je bilo prvič, da se je Camilla javno m uradno pokazala pred ljudstvom »z ramo ob rami« s svojo taščo. Čeprav je kraljica že ob poroki Camilli priznala polnopravno članstvo v kraljevski družim, pa vse doslej ni pokazala kakšne prisrčnosti do svoje snahe. Princ Charles je, kot dober sin, v glavnem ves čas stal ob materi in je tako svoji mačehi delal družbo posinovljenec, princ William, s katerim se je pozneje, med parado, skupaj vozila v kočiji in se z njim, kar so vsi opažih, veliko pogovarjala. Velden ob Vrbskem jezeru na zaradi okusnega piva. Ki je tokrat naša soseda, Berta Apfelsaft iz kraja Velden on viusmu, ------------- avstrijskem Koroškem Z možem Kurtom, ki je sicer zagrizen heimatdinstovec, imata ob jezeru majhno, vendar prijetno gostilnico, ki jo je Kurt podedoval po starih starših. Turisti radi obiskujejo starinsko opremljen lokalček predvsem zaradi okusnega piva, k! ga Kurt vari v kletnih prostorih, pa tudi zaradi prijaznega Beri mr ga nasmeška. Berta gostoljubno sprejme vsakega gosta in ne dela nobene razlike med njimi, najsi bodo to koroški Slovenci ali Tirolci. Čeprav so ga oprostili, nekdanji kralj popa nima razlogov -veselje: njegova kariera je v zatonu, zaradi velikih stroškov,» * ima z odvetniki, pa je že prodal ranč Neverland, s katerega ^ moral izseliti 13. julija. Jackson je upnikom dolžan 250 mihjo01’ dolarjev in bo verjetno moral prodati tudi pravice za izvajal pesmi Bitlsov, ki jih je leta 1985 kupil za 47,5 milijona doW Začel bo Michael Jackson je sodno palačo zapustil vidno pretresen. Ob njem je ki je skupaj z možem Josephom, Jackovo sestro La Toyo ter brati Randyi* '' Jermaineom v sodni dvorani vsak dan spremljala sojenje. Pevca Michaela Jacksona so oprostili vseh deset točk obtožbe. Med drugim je bil obtožen za seksualno izkoriščanje fanta Gavma Arvisa, za zadrževanje njegove družine na ranču brez njene privolitve in za dajanje alkohola mladoletnikom. Obramba je temeljila na tem, da je pevec žrtev pohlepne družme, ki si je vse to izmislila, da bi prišla do njegovega denarja. Med procesom je bilo zaslišanih 140 prič. Sojenje je trajalo dobre štiri mesece, kar je pevca očitno močno fizično in psihično izčrpalo, saj je bil v tem času kar petkrat v bolnici. Lahko bi dobil dvajset let zapora. Ko je prišel s sodišča, kjer se je ob objavi sodbe razjokal - ravno tako starši, brat in odvetniki ga je zunaj pričakala množica oboževalcev. Pričakovali so, da jim bo zvezdnik kaj povedal, pa je le pomahal, ko je sedel v avto in se odpeljal na svoj ranč, kjer so se leta 2002 začele njegove težave zaradi pe- ni^ dofilije. Takrat je britanski novW . dokumentarec Življenje z Jacksonom. Scena, ki jo je po31*^«!' 13-letnim Gavinom Arvisoim FVjjg plaz negativnih reakcij in ceW 7 držal ga je za roko in mu #oV° J spanje z nekom v postelji mhve ljubezni. , . Ob objavi sodbe so bik / čarani, nekateri veselh ?e n| prepričana, da je pevec ' jh^Fv sedeti. Ne glede na vse to se moral sprijazniti s krut° 1 njegova kariera je prak^" grla je v dolgovih, odnos1 s prijatelji so skaljeni. Govoril0 L () namerava preseliti v kariero na novo s povsem no" Bo zmogel, bo imel poslušalci sprejeli, bodo l)ud Vprašanj je veliko, odgovor p'1 prišel zelo hitro. Za vsak primer Nemška supermanekenka Claudia Schiffer se je dala fotogr(L britanskega ministra za ugumnoGorduria Browns. Kaj potnem nje" PJ ri u nosom? Ne vemo. Vemo le, da je posnetek narejen v sklopu vrbk^ H siromaštvu. Svetovno znane zvezde na ta način pritiskajo na ministre n-1 da odpišejo dolgove najsiromašnejših dežel in tako pripomorejo k nj 1 1 j Paris Hilton (24), dedinja verige hotelov Hilton, je od prihodnjega moža Parisa Latsisa, ravno tako bogatega dediča, zahtevala, da naredi test plodnosti. Če bodo ugotovili, da ne more imeti otrok, se z njim menda ne bo poročila. Kaj pa ljubezen, kaj pa njegovo bogastvo ...? --------------- --------junij 2005 ^n— Donald in nekaj mišic. Nase Melanije ni na fotografiji. Ali morda v kuhinji pripravlja narezek? Ameriški podjetnik in milijarder Donald Trump je 11. junija praznoval svoj rojstni dan, kar se končno ne sliši ravno nenavadno. Tudi to, da ga je Praznoval v svojem hotelu Taj Mahal v Atlantic Cityju, ni kaj posebnega. To, 11 je bilo na praznovanju osem mišic, ki so v svojih državah zmagale na umovanju za Miss Universe, je že nekoliko zanimivejše, saj česa takega, v doglednem času, ne bo doživel noben Slovenec. Med mišicami je bila ai Hrvatica Jelena Glišič, ki je dopoldne preizkusila travo Trumpovega e^skluzivnega Golf kluba Bedminster, v katerem je letna članarina pol hijena dolarjev. častna gostja je bila legendarna zajčica Pamela Anderson, praznovanje : 1 je spremljala televizijska ekipa CNN. Najbolj glavna pa je bila seveda n)egova soproga Melanija, čistokrvna Slovenka iz Sevnice. Ameriška filmska igralka Katie Holmes, junakinja novega filma o Batmanu, namerava pristopiti k Scientološki cerkvi. Do te odločitve je prišla samo dva meseca potem, ko se je zaljubila v Toma Cruisea. Zaradi ljubezni spremenila vero Če je sprememba vere dokaz za ljubezen, potem jo Tom ima. Samo po dvomesečni ljubezni se je Katie Holmes, vzgojena v katoliškem duhu, odločila, da prestopi v versko sekto, v kateri je njen izvoljenec Tom Cruise že 15 let. »Čeprav sem imela v začetku o tej sekti izredno slabo mnenje, sem zadovoljna, ker sem poslušala Toma m se ji pridružila. Spoznala sem mnoge nove stvari o sebi in svetu, ki nas obkroža,« je povedala Katie na tiskovni konferenci ob londonski premieri filma Batman: začetek. S to izjavo je zanikala pisanje nekaterih novinarjev, ki so trdili, da ji je Tom izpral možgane in jo prisilil, da se je poklonila tej nenavadni sekti, ki ima tudi v Sloveniji že precej privržencev, predvsem med intelektualci. S Scientološko cerkvijo, ki jo je ustanovil znanstvenik in pisec znanstvenofantastičnih romanov Ron Hubbard, se je Tom seznanil v začetku devetdesetih let. Menda mu je le-ta. pomagala, da sije pozdravil disleksijo (motnja pri branju in pisanju). Med člani te sekte je precej znanih imen, med njimi tudi Larry King, Goldie Hawn, John Travolta, Oliver Stone. Vsi po vrsti izjavljajo, da jim je bila ta sekta v oporo ob različnih duševnih pretresih, istočasno pa zanikajo govorice, da njihova cerkev finančno izkorišča svoje člane. Tom je aktiven član svoje verske sekte in snubi v versko skupnost nove člane, ni pa mu uspelo, da bi o tem prepričal svojo nekdanjo soprogo Nicole Kidman (pravijo, da je zaradi Nicolme neposlušnosti ravno ta cerkev uničila njun zakon) ah svojo nedavno veliko ljubezen Penelope Cruz. Zdaj Tom pravi: »Katie je zares posebna in z njo želim preživeti preostanek življenja. Datuma poroke še nisva določila, vendar bo to v bližnji prihodnosti. Hollywood bo to poroko še dolgo pomnil.« Počakajmo, pa bomo videli! 'p _ J / n| center v Barceloni, kjer jev zacetk „„-*-,^1; wrcto 41. K Ih , hent, m parku so se postavili v vrsto . t pričakovala druzma. V domačem p Tlinn '■ " l!l n! pisuna nekdanji spanski rokometni reprezentant, ter sinovi Juan ’“^WlnMifUtaMenaaso^^^ * s * ^dek, da dobijo sestrico, so bili ravno tako navdušeno Vsak,e narisal "" Irenini sobici. v »Tako je sladek, da bi ga najraje pojedel,« je rekel producent David Furnish, ko je 14. junija v londonskem muzeju voščenih lutk Madame Tussaud zagledal kip Eltona Johna. Figuro so izdelali iz čokolade. Elton John je v anketi Cadburys Dairy Milka razglašen za najbolj priljubljeno javno osebo in tako je ta tovarna v reklamne namene financirala izdela™ njegove figure. Če smo že pri tem svetovno znanem muzeju voščenih lutk, moramo dodati, da je leta pred kratkim prišel v arabske roke. Zakaj bi se torej mi vznemirjali, če Anglež kupi kakšno staro domačijo na Goričkem. Pa še nekaj, da se povrnemo k »stvari«: producent Furnish in pevec Elton sta nekaj časa prikrivala, potem pa sta pa priznala tisto, kar se je že nekaj časa govorilo Lju-bita-se, pa. naj ljudje mislijo, kar hočejo. junij 2005 Po poklicu je priučen tesar lirfSiiti JOG Jožef G. Bistriški »To je doslej mojo največja ribiška trofeja - amur, ujet v Ledavskem jezeru, ki je tehtal 17,5 kilograma.« ali dopust, no, njiju čaka prav zdaj precej nastopov na raznih zaključkih, abrahamih, rojstnih dnevih... Hitro je tekel, zdaj najrajši čaka na ribe Rodil se je pred dvaintridesetimi leti v Vadarcih Osnovno šolo je obiskoval pri Gradu. Od vseh predmetov je imel najrajši telesno vzgojo, saj je bil med najhitrejšimi na šolskih, občinskih in regijskih tekmovanjih v teku. V Serdico pa je prišel za zeta leta 1991. Dokler je bil še samski, zlasti pa v otroških letih, je rad hodil k Le-davskemu jezeru, do koder je imel kakšnih petnajst minut hoje, če je pospešil korak, pa je bil tam v desetih minutah, »Takrat smo se v jezeru lah- V Avstriji tesar, njegova strast pa so tudi avtomobili odpeljem s pomočjo posebnega čolnička na daljinsko vodenje kakšnih 250 metrov na desno stran. Na nitki imam pritrjeno zvočno napravo, tako da lahko mirno zadremam in čakam, kdaj mi bo zazvonilo Vsenaokrog pa je mirno, le voda rahlo šumi, zrak je svež in čist, tako da je to zame res enkraten užitek. Največji je takrat, ko mi uspe ujeti kakšno večjo ribo. Moja trofeja je zaenkrat amur, ki je tehtal 17,5 kilograma. Ni mi znano, da bi kdo v tem jezeru ujel večjega.« Romeo mi je o ribolovu še povedal, da se občasno zapelje tudi k Blaguškemu jezeru in gramoznici pri Kupšincih, pozimi pa gre na ribolov k reki Muri. Ujete ribe običajno tudi sam pripravi. Ima jih zelo rad. Pravi, da zna pripraviti tudi druge jedi, ne bi pa upal peči potic. Odkar ga je zagrabila ta ribolovna strast, vse manj zahaja v gostilne in njegova žena Ivanka pravi, da se je tudi drugače precej spremenil na bolje, čeprav je bil tudi prej še kar v redu. ko kopali, saj je bila voda še kar čista in topla. Tako sem se naučil tudi plavati. Včasih smo s prijatelji skušali ujeti tudi kakšno ribo. Bilo jih je zelo veliko To so bili zame vsekakor zelo lepi časi. In vsakega najbrž vleče tja, kjer je preživljal lepa otroška leta Zdaj se seveda ne hodim kopat v Ledavsko jezero, ampak me je okolica prevzela zaradi ribolova. Kadar imam kakšen prost dan, vstanem po-navadi že okrog 3.30, tako da sem lahko čimprej spodaj, in skoraj vedno imam prvi prijem okrog 6 15 Namestim se na levem bregu jezera, trnek z vabo pa Oba sta Veržejca. On, piše se Brunec, je po poklicu zidar in dela, kar je treba po gradbiščih Gradbenega inženiringa Gomboc. V prostem času igra in poje ali pa se druži (ga neguje, trenira, tekmuje) s konjem kasačem. Ona, piše se Strnad, je trgovka, dela razna dela v VIZ Veržej, v prostem času pa poje, pleše pri FS ... Oba pa sta že peto leto glasbeni duet z naslovom Holliday. V prevodu pomeni to počitnice ,, "V: Kvalifikacijo mu je uspelo opraviti pri gradbenem podjetju Pomurje, potem ko je bil nekaj časa tamkaj zaposlen kot »navaden« delavec »To je bilo ravno takrat, ko je podjetje zašlo v krizo, zato sem si moral iskati drugo službo. Brez težav sem dobil delo v Avstriji, kamor se vozim skoraj vsak dan. Medtem so mi že zaupali vodenje skupine za določena dela pri pokrivanju ostrešij ali pri opažih na posameznih gradbiščih. Doma imamo tudi kmetijo. Žena je po poklicu kmetijska tehnica in deset let smo se intenzivno ukvarjali z rejo plemenskih svinj oz. pujskov, nekaj časa pa tudi krav molznic, zato smo vzeli v najem okrog štiri hektarje zemlje. A smo prišli do spoznanja, da se nam skoraj ne splača delati, zato smo vse prodali m dali v najem tudi svojo zemljo. Tako imam zdaj tudi dovolj časa za ribolov.« Romea veseli tudi glasba. Njegov oče Drago je igral harmoniko in kitaro v triu Lastovka v nemškem Ingol-stadtu, kjer je bil zaposlen. Brat Beno pa je imel doma klavir in skušal pritegniti k igranju tudi Romea. No, njega je mikala predvsem harmonika. Pogrešal jo je predvsem na ženinem domu v Vadarcih, zato si jo je čez kakšni dve leti kupil in zdaj občasno igra -v glavnem le zase, za svojo dušo Poleg harmonike so njegove priljubljene stvari pri hiši tudi psiček Nedo in ptičji par »štriglic«. Njegova velika strast pa so še avtomobili. »Ne da bi se želel hvaliti, ampak je res, da sem zamenjal že okrog štirideset avtomobilov. Med drugim sem kupil tudi dva nova in enega rabljenega mercedesa, imel pa sem še ferarija, porscheja ... Trenutno se največ vozim z BMV-jem, na ribolov pa s škodo, ki jo kmalu nameravam prodati in si kupiti kakšnega terene a.« Čeprav je bilo tistega dne, ko sva se srečala ob Ledavskem jezeru, tam, kjer so se pred leti zbirali kopalci, jasno vreme, ni bil zadovoljen, in sicer zato, ker je bila noč premrzla, V takšnih primerih namreč ribe slabo prijemajo. Vsaj on ima takšne izkušnje; verjetno zato, ker ga ne zanima »drobiž«, ampak le kaj večjega. Izbirčen pa je tudi pri avtomobilih in še kje. ___ »Ko mi j« b,l<> T' som potreb®*0 osebno fotoS|,d sem lahko na obisk k oč«,u jo. To je bilo i« vznemirljiveg®* se, da sem dobl tudi novo cn° _____p^n________________________48 predstavljajo - Romeo Horvat iz Serdicg Zamenjal že okrog štirideset avtomobilom