LETO IL — Laško, marca 1968 — Številka 3
Turistična sezona je pred vrati
Nemogoče je pravzaprav časovno razmejiti, kdaj se začne turistična sezona, vendar je v marcu že čas, da se vprašamo: kako smo na turistično sezono pripravljeni, kaj moramo še storiti, da bo priliv gostov čimvečji, da bodo turisti pri nas zadovoljni, da bodo ostali čim dlje, da bodo odhajali od nas zadovoljni in odločeni, da se v naslednji sezoni zopet vrnejo. •
Cela vrsta je problemov, ki jih moremo rešiti že v predsezoni, če hočemo imeti ob koncu leta čim lepšo bilanco.
Ne pozabimo na reklamo! Ni še prepozno, sporočimo turistom, kje smo, kaj jim lahko nudimo, kakšne so naše cene itd. Dobra reklamd odtehta veliko, seveda pa le, če gost res tudi dobi vse tisto, kar smo mu z reklamo ponudili.
Dobra hrana ter urejena preno-
PAVEL AJDNIK
čišča sta dva od osnovnih pogojev za dobro počutje gostov. Zato ne odlašajmo in izpopolnimo naše gostinske obrate. Napravimo iznjihpri-vlačne, domače, čiste prostore, kjer vladajo red, gostoljubnost in prijaznost. Pravočasno si uredimo preskrbo z vsem potrebnim, kar rabita kuhinja in klet tako za izbirčnega, zahtevnega kot tudi za preprostega, domačega gosta. In strežno osebje? Seveda, tudi njemu ponovno povejmo, da naj bo do gostov prijazno, naklonjeno (toda ne hlapčevsko), naj jim svetuje in priporoča. Naši gostinski in turistični delavci, pa tudi ostali občani, bi morali vedeti kaj več o znamenitostih naših krajev, o izletniških točkah, o posebnostih itd. ter turiste na to opozarjati.
In turistične sobe? Ne zanemarimo jih, posvetimo jim več pozornosti ter jih opremimo z vsem potreb-
nim, da bo zadovoljen tudi zahtevnejši gost.
Ceste so pravzaprav naše krajevne žile. Veliko se v predsezoni ne da napraviti, toda uredimo vsaj to, kar moremo: poskrbimo; da na naših cestah ne bo jam, kotanj ter jih nato v redu vzdržujmo. To najosnovnejše se da storiti, samo ne čakajmo predolgo!
Zelenih nasadov, parkov, zelenic imamo kar precej. Ne moremo pa se pohvaliti z njih urejenostjo in lepoto. Gost, turist bo pozoren tudi na to. Zelo slabo sliko nam dajejo
novi stanovanjski bloki, nova naselja, pravzaprav njihove okolice, ki še daleč ne predstavljajo urejenega turističnega kraja. Neurejene in poteptane zelene površine, neurejena pota, kamenje, blato in voda — ali je to slika turističnega kraja, slika nas samih? Zal, je! Kje so odgovorni forumi za urejanje mestnih zemljišč, kje turistična društva, kje investitorji, ki bi morali urediti tudi okolico zgradb, kje hišni sveti in kje neposredni stanovalci, ki stanujejo v tem okolju? Mislim, da ni po-(Nadaljevanje na 3. strani)
Gradnja novega vodovoda
Vodna skupnost iz Celja je prevzela dela za zgraditev vodovoda od novega zajetja Jepihovec pri Rimskih Toplicah do Laškega. Z deli, ki so jih začeli februarja letos, naj bi po pogodbi zaključili do 15. junija 1968. Vse kaže, da bodo dela ob uporabi mehanizacije za izkop, zlasti še, če vreme ne bo nagajalo, zaključili najmanj mesec dni pred rokom.
Za celotno investicijo, ki se financira deloma iz najetega posojila, deloma pa iz sredstev, ki so jih dale na razpolago delovne organizacije in občina, bo porabljeno 1,877.500,00 N-dinarjev. Z dograditvijo te nove vodovodne mreže bo Laško preskrbljeno z nadaljnjimi 30 sekundnimi litri dobre pitne vode. — Izkopi in polaganje vodovodnih cevi pred železniškim mostom v Laškem.
— I LETOŠNJI NAŠ
Letošnji občinski proračun je bil v primerjavi s prakso iz prejšnjih let neobičajno in dokaj zgodaj pod streho. Oba zbora občinske skupščine sta ga namreč sprejela že na februarskem zasedanju hkrati z instrumenti, ki bodo letos delovali in zagotavljali sredstva proračunu.
NEKATERE POSEBNOSTI
PRORAČUNSKIH DOHODKOV
Letošnji proračun naše občine znaša 7,551.000 dinarjev, kar predstavlja v primerjavi z lanskoletno realizacijo proračunskih dohodkov povečanje za 7,1 %.
To povečanje v skupnem volumnu proračunskih dohodkov naj bi prineslo ppvečanje vseh vrst
—	prispevkov za	13,0	%
—	davkov za	17,6	%
—	taks za	60,8	%
dočim bodo drugi dohodki proračuna letos nižji za 52,9 %.
Čeprav se prispevki in davki globalno povečujejo za 13 % oziroma 17,6 %, najpomembnejše povečanje v absolutnem znesku odpade prav na prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja. Ta prispevek predstavlja namreč v strukturi dohodkov domala polovico vseh proračunskih dohodkov, ali točneje — 49,2 odstotka.
Drugo sicer manjše, a vendar pomembnejše povečanje naj bi prinesel prispevek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. To predvsem zato, ker je z zaostreno davčno politiko, kakor jo nakazujejo novi
IZ VSEBINE MARČNE ŠTEVILKE
•	TURISTIČNA SEZONA JE PRED VRATI
•	GRADNJA NOVEGA VODOVODA
•	LETOŠNJI OBČINSKI PRORAČUN
•	SKUPINSKO ZAVAROVANJE ŽIVINE
•	REGIONALNI PROSTORSKI NA-
CRT.I	. :
•	POSLOVNE KNJIGE OBRTNIKOV
•	PISMA IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
•	OBČANI VPRAŠUJEJO . . .
•	RAZNE OBJAVE
•	POSEBNA PRILOGA:
M URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO
predpisi s področja davčne zakonodaje, pričakovati, da bo velik del prispevnih zavezancev te skupine prešel s pavšalne obdavčitve na obdavčitev po dejanskem dohodku. To pa končno pomeni za proračun večji priliv dohodkov iz te dejavnosti.
Nadaljnje, vendar znatno manjše povečanje lahko pričakujemo tudi iz dohodka od kmetijstva, ker bodo katastrske občine za vse področje naše občine razvrščene le v štiri glavne skupine. Za vsako od teh skupin bodo po priporočilu republiške skupščine veljale enotne stopnje, ki so od dosedanjih nekoliko višje. Na drugi strani pa se z novimi predpisi zožujejo tudi nekatere dosedanje olajšave. razen socialnih.
V skupini davkov predstavlja prometni davek od storitev in od maloprodaje najmočnejšo proračunsko postavko — 28 % vseh proračunskih dohodkov. In ker se bo odslej ta davek obračunaval po dejanskem opravljenem prometu, si letošnji oro-račun obeta povečan priliv za 329.000 dinarjev.
Za 60,8 % povečane dohodke na taksah naj bi kot nov dohodek proračuna zagotovile z republiškim zavodom in po občinskem odloku predpisane Komunalne takse za cestna motorna vozila v zasebni lastnini. Te bodo v celoti uporabljene za ureditev cestnih objektov v občini.
Medtem ko so še lansko leto proračunsko potrošnjo naše občine dopolnjevala dopolnilna sredstva republike s 408.000 dinarji, letos tega dohodka ne bo. Republika bo namreč sredstva, ki jih je doslej dajala kot dopolnilna sredstva občinskim proračunom, namenila za financiranje vzgoje in izobraževanja in bo z njimi dopolnjevala financiranje temeljnih izobraževalnih skupnosti. Zato na tej vrsti dohodkov — drugi dohodki občine — tolikšen izpad.
Struktura letošnjih proračunskih dohodkov po štirih glavnih vrstah je torej naslednja:
—	prispevki	din 4,682.100	ali 62.0 %
—	davki	din 2,281.000	ali 30.2 0 j,
—	takse	din 186.600	ali 2,5	%
—	drugi
BnboHki din 401.300 ali 5.3 %
Skupaj	din 7,551.000 ali 100,0%
ZA KAKŠNE NAMENE BODO PORABLJENA ZBRANA SREDSTVA
Po zbranih zahtevkih bi naj letošnji proračun zagotavljal financiranje vseh vrst potreb splošne potrošnje za 10,440.100 din.
Ker bo možno v najboljšem primeru doseči le 7,551.000 din, je bilo treba za vso razliko 2,889.100 din skrčiti zahtevke ali pa jih tudi v celoti črtati.
Predvsem je bilo treba za financiranje izobraževanja in vzgoje zagotoviti Temeljni izobraževalni skupnosti najmanj toliko sredstev, kolikor jih je občinski proračun za fi-naciranje te dejavnosti zagotovil v minulem letu ter povečati ta sredstva po odbitku dopolnilnih sredstev za toliko odstotkov, za kolikor se povečuje letošnji obseg proračuna.
Ob upoštevanju takšnega določila republike se v letošnjem proračunu ena tretjina vseh sredstev namenja za financiranje vzgoje in izobraževanja, kar v absolutnem znesku predstavlja 2,438.800 dinarjev.
Za neposredno proračunsko potrošnjo bo torej na razpolago še 5,112.200 dinarjev. Podroben tabelarni pregled o razporeditvi teh sredstev po glavnih namenih je bil objavljen že v prilogi prejšnje številke »Našega dela«.
Od sredstev za izobraževanje — 70.285 dinarjev — se pomembnejši del zagotavlja za osnovno dejavnost predvojaške vzgoje, dobršen del pa tudi za pospeševanje kulturne dejavnosti, ki naj bi bil skupno z občinskimi in republiškimi sredstvi usmerjen za ureditev občinske knjižnice.
Za področje socialnega varstva letošnji proračun z din 677.000 zagotavlja dokaj več sredstev za kadrovske podpore, za domske oskrbnine odraslih in otrok, zlasti pa za priznavalnine borcem NOV, kakor tudi za njihovo zdravstveno zavarovanje in zdravljenje.
Povsem nova postavka v tej skupini izdatkov nastopa prispevek občine Temeljni izobraževalni skupnosti za financiranje otroškega varstva z zneskom 20.000 dinarjev.
Izdatki za zdravstveno varstvo — 95.800 dinarjev - se gibljejo na isti ravni kot minulo leto z določenimi notranjimi premiki na postavkah za posamezne namene.
S sredstvi za komunalno dejavnost — 31.000 dinarjev je zagotovljeno financiranje urbanističnih programov, zazidalnih načrtov in urbanističnih redov.
Za delo državnih organov — 1,438.100 dinarjev se zagotavljajo sredstva za potrebe predsedstva občinske skupščine, za financiranje sodnika za prekrške, upravnih organov občine ter za njihove funkcionalne izdatke. Nova postavka letošnje splošne potrošnje so obveznosti za fmanciranje materialnih izdatkov ir. vzdrževanje opreme obeh postaj milice v Laškem in Radečah.
V skupino medobčinske službe — s 341.100 dinarjev — se uvršča medobčinsko financiranje občinskega sodišča, javnega tožilstva ter pravo-

PRORAČUN
O
branilstva kakor tudi kataster, zavod za požarno varnost ter pravno pomoč ter sredstva namenjena Centru za zdravstveno varstvo v Celju.
Zahtevki za krajevne skupnosti so sicer po zbranih priglasitvah znašali 2,388.205,00 din, vendar je bilo moč
din
za te potrebe zagotoviti le 554.300 Čeprav bo s proračunom zagotovljen ta znesek, pa bo za ceste krajevnih skupnosti iz občinskega cestnega sklada na razpolago še	130.000
Za KS Laško, Radeče in Rimske Toplice bo na razpolago iz sklada za uporabo
mestnega zemljišča	280.000
Končno pa v svoj program družbenega investicijskega sklada uvršča občina za leto 1968 določena financiranja za ureditev cest na področju krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Breze in Marija Gradec nadaljnjih	111.000
Tako bo za potrebe krajevnih skupnosti v celoti na razpolago iz vseh teh virov 1,075.300 Za negospodarske investicije namenjenih 1,036.115 dinarjev bo uporabljeno v glavnem za investicije v šolstvu, za ureditev komunalnih objektov, prispevek občinskemu cestne-
mu skladu, za ureditev stanovanj kmetov borcev NOV ter odplačilo anuitet.
Pomembno večja sredstva je bilo treba letos zagotoviti za pokrivanje obveznosti iz preteklih let, saj znašajo kar 491.432 din.
Med neizpolnjenimi proračunskimi obveznostmi za financiranje posameznih služb in za neporavnane račune iz dobav in pogodbenih obvez se z 209.000 din pojavlja nova obveznost — obveznost za vzdrževanje železniških prehodov.
Čeprav tudi letošnji proračunski potencial ni dopuščal, da bi pokrili vse potrebe, kakor smo računali in si delali obete, pa smo vendarle skušali razporediti pričakovane dohodke tako, da smo z njimi pokrili vsaj v glavnem vse tiste obveznosti, za katere nas obvezujejo zvezni in republiški predpisi.
TURISTIČNA SEZONA
(Nadaljevanje s 1. strani) trebno gostov seznanjati tudi z našim »gospodarstvom v malem«, z rejo domačih živali, a vendar najdete kurnike, ropotarnice in vse, kar je temu podobnega prav tam, kjer ne bi bilo treba.
Lani je bilo obnovljenih precej hišnih pročelij in ulic. Ali ne bi tudi letos, čeprav ni mednarodno leto turizma, polepšali še preostali del hiš?
K vsaki hiši spadajo tudi rože, ki si jih je pa treba seveda pravočasno oskrbeti. Naj postanejo rože prvi pozdrav gostu, naj bodo rože izraz dobrodošlice in dokaz, da smo gostoljubni in plemeniti ljudje. Spomlad je tu, poskrbimo, da bodo rože na vrtovih, na balkonih, na oknih ter v vazah vse do jeseni.
Kaj pa zabave in razvedrila. Če ne bo nič bolje kot preteklo leto, potem se bodo gostje, posebno še ob slabem vremenu, dolgočasili. Zato se že sedaj, pred nastopom sezone vprašajmo, kaj si gosti želijo in kaj jim lahko nudimo. Trenutno jim pravzaprav ne moremo nuditi niti kulturnega niti športnega razvedrila, zato pa skušajmo vsaj oceniti, kakšne imamo na tem področju možnosti, ter izdelajmo programe kulturnih in športnih prireditev, ki jih potem v sezoni realiziramo. Turistični in gostinski delavci v tem pogledu ne bi smeli nastopati ločeno, ampak bi morali delati po istem, skupnem programu. Le tako bo uspeh zadovoljiv.
Turist, kjerkoli se že ustavi, rad ponese s seboj spominček, ki ga bo spominjal še dolgo na prijetne dni in na kraje, kjer je bil kot turist. Pri nas so lahko dobili spominke gostje le v turističnih birojih, ki pa niso bili odprti ves dan. Zato ne bi bilo napak, da v tej smeri napravimo več, da bodo spominki, ki naj
bodo označeni s simboli naših krajev, razglednice, časopisi in drugi za turista zanimivi predmeti dostopni skozi ves dan m na več krajih. Tudi trgovine bi morale imeti več takšnega blaga, ki ga kupujejo predvsem turisti.
In za konec morda še vprašanje: ali imamo turistične programe dela za ietošnjo sezono že pripravljene? Če še ne, potem brž na delo, saj bo maj, ko se turistična sezona začne, zares kaj kmalu tukaj.
Nakazal sem nekaj osnovnih problemov, na katere na pragu z novo turistično sezono ne smemo pozabiti. Preglejmo jih še enkrat ter ugotovimo, kje so še vrzeli, kaj še lahko storimo pred sezono, da nas čas ne bo prehitel. Kolikor več truda bomo vložili v olepšanje naših krajev, v reklamo, kolikor bolj bo urejeno naše gostinstvo in ostale sorodne dejavnosti, toliko večji so lahko naši upi, da nam bo turistično leto 1968 dalo tisto, kar si ždimo — hitrejši razvoj turistične dejavnosti in večji poslovni uspeh.
Tiste potrebe, ki so bile pri obravnavanju proračuna ves čas prisotne in jih nismo mogli niti prezreti, še manj pa zanemariti, pa smo skušali za nje najti drugačno rešitev, t. j: financiranje iz drugih virov. S takšno orientacijo smo se resno lotili reševanja tistih perečih vprašanj, ki terjajo rešitev brez odlašanja, čeprav niso mogle biti neposredno uvrščene v občinski proračun.
In če bodo, kakor doslej, tudi gospodarske organizacije pokazale enako pripravljenost za sodelovanje in finančno pomoč pri skupnih akcijah s področja zdravstva, šolstva, otroškega varstva in ureditvi komunikacijskih objektov, potem bodo zavzetost in napori vseh družbenih sil v občini pri reševanju skupnih vprašanj kljub vsem težavam obrodili pomembne sadove za vso našo skupnost.
PA SE TO ...
... DA NE BI NA PRAGU NOVE TURISTIČNE SEZONE POZABILI UREDITI ZUNANJEGA IZGLEDA TEGA OBJEKTA V SREDISCU LAŠKEGA
m
V
i
i
'	* v, > t Š.
t.
. *
Skupinsko zavarovanje živine
Zavarovalnica Sava oziroma njena poslovna enota Celje ima v večjem obsegu sklenjena skupinska zavarovanja goved, konjev in prašičev. Na področju občine Laško, razen v okolici Radeč, pravzaprav takšnega zavarovanja še ni. Ker vsa dosedanja prizadevanja in razgovori z živinorejci iz okolice Laškega, da bi se vključili v skupinsko zavarovanje, niso privedla do sklenitve takšnega zavarovanja, bomo v tem sestavku opisali osnovni pomen individualnega in skupinskega zavarovanja.
OBLIKE ZAVAROVANJA ŽIVINE
Živina se lahko zavaruje na dva načina:
a)	individualno zavarovanje za vse vrste domačih živali in povsod tam, kjer ne obstoja skupinsko zavarovanje
b)	skupinsko zavarovanje konjev, goved in prašičev. Ta oblika zavarovanja je najbolj razširjena, in praktično preizkušena in je našla svoje mesto med našimi živinorejci. To zavarovanje je tudi cenejše od individualnih in vključuje tudi jamstvo za zdravljenje živali.
PREDMET ZAVAROVANJA IN JAMSTVO
Zavaruje se goveja živina obeh spolov od 1 meseca do izpolnjenega 12. leta starosti. (Pri konjih od 4 mesecev do izpolnjenega 15. leta). Lahko se starostna meja zavarovanja pri
govedu in konjih poveča za nadaljnja 3 leta, če je bila žival 3 leta pred potekom s pravilnikom določene starostne meje stalno zavarovana. Zavarovati se ne morejo bolne, izčrpane, kržljave živali, živali, za katere se sumi na kakršnokoli kužno bolezen, živali v slabi kondiciji in živali, ki živijo v slabih higienskih razmerah.
Zavarovalnica jamči za škode zaradi pogina ali zakola v sili, zaradi bolezni in nesreče. Jamstvo za škode zaradi nesreče začne ob 24. uri tistega dne, ko je sklenjeno zavarovanje in plačana premija. Jamstvo za škode zaradi bolezni pa začne ob 24. uri
JOŽE SLAPNIK
14. dne od dneva, ko je plačana premija (karenca), če se žival na novo zavaruje. Zavarovalnica ne jamči za škode, ki bi nastale zaradi TBC, jalovosti, kužnega izvrgavan j a, nalezljive malokrvnosti, ki iz ekonomskih razlogov tudi ne morejo biti razlog za zakol.
POGOJI ZA IZVEDBO SKUPINSKEGA ZAVAROVANJA
Da se lahko sklene skupinsko zavarovanje, mora biti v eni vasi ali okolišu zajeto v zavarovanje preko 50 % vse za zavarovanje sposobne ene ali druge vrste živine (kot vrsta živine so zamišljeni: konji, goveda, prašiči).
Vsak živinorejec mora zavarovati vse za zavarovanje sposobne živali in živina mora biti zdrava.
Prednosti skupinskega zavarovanja ali razlika od individualnega zavarovanja je v tem, da je za manjše doplačilo premije v jamstvo vključen tudi riziko zdravljenja zavarovane živine, to je, da zavarovalnica krije vse stroške veterinarskih intervencij in vsa zdravila. Tega jamstva pri individualnem zavarovanju ni možno vključiti.
Skupinska zavarovanja se vsako leto obnavljajo. Zastopnik obišče vse zavarovance in obnovi zavarovanje. Ob tej priliki se vrednost živali lahko po potrebi spremeni.
Praviloma zavarovanec skupno z zastopnikom določa zavarovalno' vrednost živali.
Tako plača zavarovanec, ki zavaruje govedo za 1.500 N-din zavarovalne vsote okrog 70 N-din, za 2.000 N-din zavarovalne vsote pa približno 85 N-din premije. Premija je namreč prilagojena za razne rizike v posameznih predelih.
Za vplačano premijo ima zavarovanec 1 letno jamstvo za pogin ali zakol v sili, brezplačno zdravljenje in zdravila. Polica služi zavarovancu kot zdravstvena izkaznica za zdravljenje goveje živine in jo mora ob priliki zdravljenja pokazati veterinarju. V primeru, da je veterinar izdal recept za zdravila, lahko zavarovanec na račun zavarovalnice dvigne zdravila v katerikoli lekarni.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Regionalni prostorski načrti in njihov vpliv na urbanistično planiranje
FRANC PERŠE
Čeprav meri celotna površina naše občine 24.994 ha, je prostor z vidika načrtne urbanizacije močno omejen. Vsa vodilna naselja leže v ozki dolini Savinje oziroma Save. Razen voda potekajo po teh dolinah tudi vse važnejše komunikacije, ki delijo že itak skromen prostor na ozke pasove, kar za razvoj naselij ni ugodno. Taka porazdelitev prostora že ob sedanjem stanju povzroča nemajhne težave načrtovalcem urba-
nističnih načrtov, ker morajo upoštevati vso mrežo komunikacij.
Skupščina SRS je lani v aprilu 'sprejela zakon o regionalnem prostorskem planiranju, ki predstavlja prepotrebno, a vendar precej zakasnelo pravno ureditev naše urbanistične zakonodaje. Namen zakona je, da omogoči načrten gospodarski in družbeni razvoj ter varovanje pokrajine za urejanje in za smotrno gospodarjenje s
prostorom. Zakon nadalje določa, da so zadeve regionalnega prostorskega planiranja splošnega pomena za SR Slovenijo. Za občine je pomembno določilo zakona, da morajo biti vsi urbanistični in drugi prostorski načrti v skladu z regionalnimi prostorskimi načrti.
Regionalni prostorski plan bo moral obvezno določiti predvsem:
—	družbeno-ekonomska izhodišča in smernice za gospodarjenje s prostorom, za urejanje prostora in za varovanje pokrajine;
—	splošne zasnove ter način povezovanja s sistemi širših območij za:
osnovno prometno
omrežje;
osnovno energetsko
omrežje
in osnove vodnogospodarske ureditve;
—	namensko porazdelitev površin po osnovnih kategorijah (za kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, stanovanjsko graditev, promet in infrastrukturo) ter zavarovana območja in za določeno namensko rabo rezerviranega območja;
—	družbeno-ekonomsko utemeljitev plana za predvideno gospodarjenje s prostorom za urejanje prostora in za varovanje pokrajine.
Naša republika takega regionalnega plana še ni sprejela in tudi osnutek še ni izdelan. Nastane torej vprašanje, v kakšni meri bodo regionalni objekti vplivali na urbanistično načrtovanje v občini. Trenutno je govor le o najbolj grobih konceptih, ki
PISMA IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Neurejena skladišča lesa
Svet krajevne skupnosti Jurklo-šter, kakor tudi odbor krajevne organizacije SZDL sta že večkrat razpravljala o neurejenosti lesnih skladišč v Jurkloštru. Odkup in odpremo lesa izvršuje edino Gozdno gospodarstvo Celje. Les, ki se poseka v gozdovih bodisi družbene ali zasebne lastnine in se izdela v odgovarjajoče sortimente, je treba spraviti do kamionske ceste, kjer počaka na odpremo. Ves les, to je hlodovina, celuloza, drva in drugo bi naj čakalo na odpremo na urejenih lesnih skladiščih. Takšna lesna skla-
Zavarovanje živine
POSTOPEK V PRIMERU
Škodnega primera
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Kadar govedo oboli ali se mu pripeti nesreča, je zavarovanec dolžan takoj poklicati veterinarja za pomoč in se ravnati po njegovem nasvetu.
V izjemnih primerih neposredne nevarnosti za pogin pa odloča tudi živinorejec- sam ali pokliče najboljšega — najbližjega soseda v pomoč. To se pravi, da se rešuje, kar je rešiti možno. Če in ko pride do škode (pogin ali zakol v sili), je zavarovanec dolžan takoj obvestiti veterinarja, (če ni prej z veterinarjem drugače dogovorjeno). O tem obvesti hkrati tudi zastopnika zavarovalnice, ki mu bo dal vsa nadaljnja navodila v zvezi z likvidacijo odškodnine.
dišča so bila do sedaj urejena le ob žičnicah (ki pa so ukinjene) in pa v Lipnem dolu in delno v Nemškem grabnu, medtem ko lesnih skladišč v središču Jurkloštra in na Marofu ni.
Hlodovina, drva in drugo je razmetano ob cestah in dostikrat tudi sredi ceste. Z lesom so založeni prehodi in hiše, les je pred vhodom v mesnico, trgovino, skladišče, skratka povsod, kjer se komu zljubi. Mnoge občane tako stanje moti in se pritožujejo, vendar brez uspeha, čeprav so bili že večkrat na to opozorjeni tudi delovodje.
Taka neurejenost kraja ustvarja zelo slab vtis vsem mimoidočim, kakor tudi tujcem, posebno pa nam domačinom, ki moramo živeti v takšnem okolju. Boli nas pa tudi ta odnos medsebojnega nesodelovanja in motenja tuje posesti. Prostor za urejeno lesno skladišče bi se prav gotovo našel, če bi za to odgovorni imeli posluh in čut za estetiko.
Dolgo časa so rak rana tudi odškodninski odnosi med občani in Gozdnim gospodarstvom. Zakaj se ne bi ta vprašanja reševala na bolj human in tovariški način? Zakaj se ne bi na primer pred uporabo tujega zemljišča za drčo ali nakladanje lesa predstavnik podjetja pogovoril s prizadetim lastnikom in dobil od njega formalno privoljenje. Lep odnos do kooperantov bi bil, da bi se tudi načelno že vnaprej sporazumeli o morebitni odškodnini za nastalo škodo na tuji lastnini.
v Jurkloštru
Te naše ugotovitve in nakazane želje za medsebojno sodelovanje niso podane iz zlonamernih nagibov, ampak v želji, da bi z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem našli o teh vprašanjih skupni jezik.
Trpko
Če hoče dobiti kmet vreče z umetnimi gnojili iz zadružnega skladišča v Jurkloštru, že mora biti skoraj akrobat, da premaga ovire postavljene iz hlodovine
bi utegnili vplivati na urbanizacijo naših vodilnih naselij. Na kratko jih lahko strnemo takole:
Glede na povezavo Štajerske z avto cesto naj bi dobila sedanja cesta II. reda	Celje—Krško višji
rang. S tem v zvezi naj bi se spremenili elementi ceste, tako da bi cesta dovoljevala večjo propustnost prometa. Že nekje pri Tremar j ih naj bi se trasa ceste spremenila in bi potekala skozi Debro in Laško zahodno od železniške proge. V ta namen bi bilo treba rezervirati zemljišča in tam, kjer bi bila trasa predvidena, ne dovoljevati nobenih gradenj ali drugih posegov. Težave so v tem, da niti ni jasno, če bo do take gradnje sploh kdaj prišlo in da trasa ce-
ste niti idejno ni določena.
Za Radeče sta izdelani obe varianti bodoče zasavske ceste s priključki. Kako daleč je realizacija teh načrtov, niti približno ne vemo.
Na Savi je predvidena izgradnja sistema sedmih pretočnih hidrocentral, od katerih naj bi bila zadnja pri Vrhovem. Zajezitev v primeru gradnje te centrale bi vplivala na nivo Save v Radečah, kar pomeni previdnost v gradnji na nekaterih območjih, kamor spada tudi središče Radeč. Pristojni činitelji zatrjujejo, da bo taka zajezitev vode že letos dokončno znana.
V izdelavi so študije o usposobitvi Save za plovbo, po nekaterih predvide-
vanjih pa naj bi se podobno uredila tudi plovnost Savinje itd.
Nekateri od teh načrtov se zde precej nerealni, da ne rečemo utopiš tični. Po drugi strani pa baje obstoja za to precej močan mednarodni interes, kar bi seveda utegnilo močno vplivati na izvedbo teh programov.
Tu je naštetih le nekaj od vsaj delno znanih variant, medtem ko o drugih večjih regionalnih interesih na našem območju še ne vemo. S tem seveda še ni rečeno, da se danes ali jutri ne bi mogli pojaviti.
In končno še najvažnejše vprašanje. Ali naj vse te koncepte, ki še niso nikjer dokončno preštudirani, pri urbanističnem
načrtovanju upoštevamo ali pa jih enostavno zanemarimo. In še, če jih že upoštevamo, v kakšnem obsegu, ko pa nam niso znani niti najvažnejši podatki.
Gotovo je, da ne moremo biti do tega vprašanja povsem ravnodušni. Nesmisel bi tudi bil misliti, da se bodo regionalni objekti morali pač povsod prilagoditi že nastalim lokalnim prilikam. Zato bo le kazalo varovati vsaj tista zemljišča, ki bodo najverjetneje namenjena za regionalne objekte, hkrati pa več sodelovati z republiškimi organi za regionalno prostorsko planiranje ter si prizadevati, da bodo ti trenutno še grobi koncepti dobili čimprej bolj določen zunanji izraz.

NOVOSTI IZ LETOŠNJE DAVČNE ZAKONODAJE
0 poslovnih knjigah obrtnikov
Letos prehajamo v zasebnem obrtništvu na obvezno vodenje poslovnih knjig, kar pomeni obdavčitev po dejanskem prometu oziroma po dejanskem dohodku.
Vsak obrtnik, ki je zavezan voditi z zakonom predpisane poslovne knji-L :, bo ali je že prejel o tem odločbo finančnega organa. Poslovne knjige so enake za vso obrtno delovanje, izvzemši za gostinsko dejavnost* kjer knjigo o opravljenem prometu nadomešča knjiga evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač.
Kdor ne bo prejel odločbe o obveznem vodenju knjig za leto 1968, bo obdavčen po pavšalni osnovi, oziroma v pavšalnem letnem znesku.
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (odvetniki, duhovniki, cerkvena, dejavnost in pod.) so zavezani voditi le knjigo dohodkov in izdatkov, če ne dosežejo 25.000.— N-din prispevne osnove. Ce pa ta osnova presega 25.000,— N-din, so dolžni voditi vse štiri poslovne knjige kot ostali obrtniki.
OBVEZNE POSLOVNE KNJIGE
Predpisane poslovne knjige so naslednje:
1.	Knjiga o opravljenem prometu (za gostince izjemoma knjiga evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač)
2.	Knjiga dohodkov in izdatkov
3.	Knjiga upnikov in dolžnikov
4.	Seznam osnovnih sredstev.
Naštete knjige lahko zavezanci dobijo v prodajalnah Državne založbe Slovenije ali pri Gospodarskem vestniku, Ljubljana, Miklošičeva 38/1.
Poslovne knjige morajo zavezanci voditi po načelih enostavnega (enojnega) knjiženja takole:
1.	da se da iz njih ugotoviti celotno poslovanje davčnega zavezanca, razčlenjeno na posamezne poslovne spremembe (dogodke) po časovnem redu v kosmatih (bruto) zneskih (brez pobotanja),
2.	da so vse knjižbe pisane s črnilom ali kopirnim svinčnikom,
3.	da se v knjigah ne puščajo prazne vrste,
4.	da se vknjižbe nfc smejo brisati in ne črtati,
5.	da se pomotoma knjižene poslovne spremembe stornirajo le po metodi rdečega storna,
6.	da se iz vezanih poslovnih knjig ne trgajo listi in tudi ne dodajajo novi,
7.	da vse knjižbe temeljijo na knjigovodstvenih listinah, iz katerih se da ugotoviti podlaga za knjiženje,
8.	da je knjiženje ažurno in da morebitni zaostanek v opravičenih pr'merih ne sme presegati 5 dni.
Prispevni zavezanci, ki morajo voditi poslovne knjige, so dolžni izdati za vsako prodajo proizvodov ali za vsako opravljeno uslugo — storitev račun v kopiji. Ta kopija je listina za knjiženje v knjigi o opravljenem prometu. Predpis izjemoma dovoljuje, da se za prejemke do 100.— N-din lahko izdajajo le oštevilčena potrdila (tkim. blagajniški prejemki). Teh potrdil ni treba knjižiti posamično v knjigi o opravljenem prometu. V stolpcu »Komu je prodano blago ali izvršena storitev« se vknjižijo lahko skupno pod besedilom: »po evidenci dnevnega iztržka« z navedbo tekočih številk blagajniških prejemkov.
RUDI DREMELJ
V	knjigo dohodkov in izdatkov se
vpisujejo vsi dohodki in izdatki v gotovirii ter vsi dohodki in izdatki preko banke. Morebitni dohodki oziroma izdatki v naravi se preračunavajo v denarno vrednost po tržnih cenah in izkažejo v gotovini.
Knjiga ima dve strani. Na levi strani se knjižijo dohodki, na desni pa izdatki.
V	knjigo upnikov in dolžnikov se
vpisujejo posebej upniki in posebej dolžniki. Za vsakega od njih se odpre poseben list v knjigi.
Pri zavezančevem upniku se vpiše v stolpec »dolguje« znesek, ki ga je prispevni zavezanec plačal upniku, v stolpec »terja« pa znesek, ki ga je
prispevni zavezanec dolžan plačati upniku na podlagi prejete fakture (računa).
Pri zavezančevem dolžniku se v stolpec »dolguje« vpiše znesek, ki ga dolžnik (naročnik) dolguje prispevnem zavezancu, v stolpec »terja« pa znesek, ki ga dolžnik (naročnik) plača prispevnemu zavezancu.
Seznam osnovnih sredstev je knjiga, v katero mora zavezanec vpisati osnovna sredstva ob začetku poslovanja. Novo nabavljena osnovna sredstva vpisujejo zavezanci sproti ob nabavi.
Prispevni zavezanci, ki so postali »knjigaši« po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov, bodo izvršili popis vseh osnovnih sredstev, ki še niso amortizirana. Ali drugače rečeno:, v novo poslovno knjigo bodo vpisali vsa tista osnovna sredstva, od katerih še obračunavajo amortizacijo. Ce zavezanec kakšno osnovno sredstvo proda ali izloči, vpiše to v opombi.
Za osnovna sredstva, za katera lastnik nima računa o nakupu in o nabavni vrednosti, takšno osnovno sredstvo oceni po današnji tržni ceni in to vrednost zmanjša za amortiza-ciio (za leta starosti oziroma izrabljenosti).
AMORTIZACIJSKE STOPNJE ZA OSNOVNA SREDSTVA
Najvišje stopnje ekonomske amor tizacije za leto 1968 znašajo:
1.	za poslovne prostore, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost, če ti niscr zavezani davku na dohodke od stavb 4 %
2.	za stroje in naprave, ki se
uporabljajo za obrtno dejavnost	15 %
3. za motorna vozila	15 % (Nadaljevanje na 8. strani)
Laško objavlja
Zdravstveni dom
RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE
ZA MESEC APRIL 1968
V času od 1. do 30. aprila 1968 bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice in k tem spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu:	_____________________
1968	Zdravnik	Medicinska sestra ali bolničarka
1. 4,— 7. 4.	Dr. Dolanc Jože	Sološi Helena
8. 4,—14. 4.	Dr. Pečar Samo	Vlastelica Olga
15. 4.—21. 4.	Dr. Velikonja Tone	Turin Elizabeta
22 . 4.-28. 4.	Dr. Dolanc Jože	Sološi Helena
29. 4.—30.—4.	Dr. Pečar Samo	Vlastelica Olga
Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo dežurnim, ki so v službi tisti dan.

OBČANI VPRAŠUJEJO ...
Kako je s cesto v Lažiše?
Tako vprašujejo Lazišani, pravi v svojem pismu tovarišica Polutnik Gabrijela, ko piše in apelira, da bi jim pomagali narediti vsaj slabo makadamsko cesto.
Ali res nihče ne pomisli, koliko trpi Lažišan, ko mora po vsako reč v Rimske ali v Laško in vse to debelo uro nositi na hrbtu. Če pa ima sadje za prodajo, pa mora to prav-tako znositi v košu v dolino.
Tudi ljudem, katerim ne daje zemlja dovolj za življenje in morajo za zaslužkom v Hrastnik, Laško ali Zidani most, bi cesta zmanjšala vsakodnevno nepotrebno trošenje energije s hojo, katero bi na svojih delovnih mestih koristneje uporabili. Na zborih volivcev in vseh drugih sestankih tarnajo ljudje zaradi ceste.
Lažisani smo voljni vsi pomagati s prostovoljnim delom.
Polutnik Gabrijela
Pismo tovarišice Polutnikove smo odstopili oddelku za gospodarstvo, ki nam je posredoval nanj naslednji odgovor:
Za vzdrževanje, popravilo, pa tudi za gradnjo cest IV. reda v naši občini skrbijo krajevne skupnosti.
Skupščina občine zagotavlja vsako leto v proračunu oziroma s finančnim načrtom cestnega sklada določena sredstva za ceste, ki jih po enotnih merilih deli krajevnim skupnostim.
Že takoj je treba priznati, da denarja za kritje vseh potreb ni dovolj, vendar pa je s tem dana podlaga za mobilizacijo še drugih dodatnih sredstev na območju posameznih krajevnih skupnosti. Prav na tem področju so dosegle velike uspehe tiste krajevne skupnosti, ki so znale mobilizirati vse lokalne vire. Največ lahko temu pripomorejo prav občani s številnimi oblikami sodelovanja.
Kolikor vemo, gre za Krajevno-skupnost Marijagradec in morda deloma tudi Rimske Toplice.
Po našem mnenju je stvar prizadetih občanov, da preko krajevne skupnosti sprožijo organizirano akcijo za ureditev ceste na tem območju.
Če bodo svoje želje podprli tudi s pripravljenostjo za sodelovanje, smo prepričani, da uspeh ne bo izostal.
BOMO S TAKŠNIM OKOLJEM PRIČAKALI TEDI LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO ?
Lani je Laško dobilo dve novi, okusno urejeni samopostrežni trgovini, toda okolica okrog teh trgovin je vse prej kot okusna. Ali ne bi bil že čas, da bi odgovorni odpravili takšno in podobno navlako ter uredili okolje in ploščad pred obema trgovinama?
STANOVANJSKO PODJETJE LAŠKO
RAZPISUJE
po čl. 11 Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) in čl. 3 tozadevnega odloka Skupščine občine Laško (Uradni vestnik Celje, št. 25/67-324)
JAVNI
NATEČAJ
ki se bo vršil v novih prostorih Stanovanjskega podjetja v Laškem št. 5/1, dne 19. aprila 1968 ob 8. uri, za oddajo naslednjega stavbnega zemljišča:
1.	) V k. o. Laško — pare. št, 470/11 — 931 m2, po izklicni ceni 9,50 N-din za m2 — za delno urejeno zemljišče.
2.	) V k. o. Sirje — pare. št. 902/5 - 362 m2 in pare. št. 902/14 — 365 m2, po izklicni ceni 6,00 N-din za m2 — za delno urejeno zemljišče.
3.	) V k. o. Radeče — pare. št. 318/18 in pare. št. 233/2, skupno 373 m2; pare. št. 236/4 — 583 m2; pare. št. 236/5 — 603 m2; pare. št. 236/6 - 533 m2; pare. št. 236/7 -598 m2; pare. št. 317/18 — 518 m2; in del pare. št. 229, 226/2 in 230; pare. št. 215/12, po izklicni ceni 7,25 N-din za m2 — za delno urejeno zemljišče.
4.	) Na vseh parcelah je predvidena zazidava z družinskimi, visokopritličnimi hišami.
5.	) Rok za začetek graditve se določi leto 1968. dokončanja v letu 1971.
6.	) Rok plačila zemljišča 8 dni po pridobitvi zemljišča. V primeru nepridržavanja roka plačila, se zemljišče odstopi naslednjemu najugodnejšemu interesentu, ki je sodeloval na natečaju.
7.	) Interesenti morajo najkasneje do 16. 4. 1968 položiti varščino v znesku 1.000 N-din na blagajni podjetja ali na žiro račun št. 5071-1-1195 pri SDK Laško, ki se obračuna oziroma vrne.
KOMISIJA ZA IZVEDBO NATEČAJA PRI STANOVANJSKEM PODJETJU LAŠKO.

POSLOVNE
(Nadaljevanje s 6. strani)
4.	za orodje in inventar, katerega življenjska doba je daljša kot eno leto ter se uporablja pri izvrševanju obrtne dejavnosti	20 %
Pripominjamo, da se amortizacija pod 2. in 3 prizna za dobo 6 let od nabavne vrednosti stroja ali motornega vozila.
POSLOVNE KNJIGE ZA GOSTINCE Samostojni gostinci, kot že rečeno, ne vodijo knjige o opravljenem prometu, ampak knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač, v katero vpisujejo podatke o nabavi po nabavni vrednosti in o prodaji po prodajni vrednosti po količini in vrednosti za posamezne vrste alkoholnih pijač in drugega blaga.
Glede na zakonski predpis morajo gostinci na podlagi vpisanih podatkov mesečno tudi obračunati prometni davek, in to po stopnjah na promet proizvodov, ki so bile objavljene v letošnji 2. številki «-Naše delo«.
Pri tem opozarjamo davčne zavezance na 41. in 45. člen temeljnega zakona o prometnem davku in na 13. člen pravilnika o poslovnih knjigah, ki zahtevata od zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige, da morajo do 15. dne v mesecu za pretekli mesec predložiti finančnemu organu davčno prijavo za prometni davek, ga obračunati in plačati na račun 507-846-1/019 Zbirni prehodni račun prispevkov in davkov občanov Skupščine občine Laško.
To velja tudi za ostale obrtnike, ki so dolžni obračunavati prometni davek po knjigi o opravljenem prometu.
Knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač vodijo zavezanci tako, da v njo vpisujejo vse spremembe o nabavi in prodaji alkoholnih pijač dnevno. Spremembe morajo biti vpisane najkasneje naslednji dan do 9. ure po dnevu, ko je bila izvršena nabava oziroma prodaja alkoholnih pijač.
Knjigo je treba zaključiti za vsak mesec posebej in to do 5. dne naslednjega meseca za prejšnji mesec.
K seštevku prometa za tekoči mesec
»Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščma občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 10 in 11, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do zadnjega v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
KNJIGE OBRTNIKOV
dodamo prenos iz prejšnjega meseca, pri nabvi alkoholnih pijač pa upoštevamo še morebitni kalo.
ZAKLJUČEK POSLOVNIH KNJIG IN LETNA BILANCA
Po preteku poslovnega leta bodo davčni zavezanci zaključili vse štiri poslovne knjige in izdelali letno bilanco. K tej bilanci bodo priložili še obračun stroškov, ki ga naj izdelajo tako, da izdatke iz knjige dohodkov in izdatkov zberejo v poseben zbiralnik, ki naj ima toliko stolpcev, kolikor je vrst stroškov. Najprimernejše bo to izdelano po vrstnem redu stroškov, ki prihajajo vpoštev za ostvaritev celotnega dohodka in so našteti v 76. členu republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov.
Letno bilanco z obračunom stroškov je treba sestaviti do 25. januarja naslednjega leta in jo skupno z davčno prijavo predložiti finančnemu organu občine Laško.
Vse poslovne knjige morajo biti v smislu 6. člena Pravilnika vezane, oštevilčene, prešite z vrvico in pred uporabo t. j. prazne, overjene pri finančnem organu občine (soba št. 15/1).
Za overovitev Se plača — upravna taksa 0,05 N-din od vsakega lista in 0,50 N-din za vlogo. Ce pa bi kdo, ki mu je bilo z odločbo naloženo vodenje poslovnih knjig, teh ne vodil, ali jih ne bi vodil v redu, ali nepravilno in neažurno, je v 183. členu temelj-
nega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64) predpisana kazen za tak prekršek od 200.— do 3.000.— N-din.
Poslovne knjige in knjižne listine (račune in slično) mora zavezanec hraniti v svojih poslovnih prostorih najmanj 5 let od preteka tistega leta, za katero mu je bil pravočasno odmerjen prispevek oziroma davek.
Za zaključek in proti morebitnemu negodovanju posameznih obrtnikov bi poudarili le to, da vodenje predpisanih poslovnih knjig pravzaprav ne predstavlja nepremostljivih težav, ampak vse zavezance z dohodkom nad 15.000 dinarjev, ki so že dosedaj vsak zase vodili evidenco, seveda na svoj način, sedaj obvezuje, da te knjige vodijo na enoten način in celotno dokumentacijo obvezno dajo na vpogled tudi finančnemu organu občine.
OBJAVA
Stanovanjsko podjetje Laško namerava že v letošnjem letu pristopiti h gradnji stanovanjskega bloka v Laškem.
Lokacija je predvidena na lepem prostoru v centru mesta.
Vabimo vse interesente, ki si želijo kupiti stanovanje, da se čimprej prijavijo pri upravi podjetja v novih prostorih v Laškem št. 5/1, kjer dobe podrobnejše informacije.
PREGLED
o nezaposlenih na področju občine Laško po kvalifikacijski strukturi in šolski izobrazbi, ki so bili v evidenci pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev v Celju na dan 29. 2. 1968.
POKLIC	Šolska izobrazba	Spol M	ž	Skupaj
elektro tehnik	srednja	1	_	1
ekonomski tehnik	srednja	—	5	5
kmetijski tehnik	srednja	—	1	1
matur, gimnazije	srednja	—	1	1
mizar	kvalificiran	1	—	1
natakar	kvalificiran	1	—	1
vrtnar	kvalificiran	1	1	2
avtomehanik	kvalificiran	2	—	2
jamski kopač	kvalificiran	1	—	1
čevljar	kvalificiran	2	—	2 *
gradbeni delovodja	kvalificiran	1	—	1
elektro mehanik	kvalificiran	1	—	1
elektro inštalater	kvalificiran	1	—	1
administrator	kvalificirana	—	3	3
krojač-ica	kvalificirana	—	2	2
kuharica	kvalificirana	—	2	2
trg. prodajalka	kvalificirana	—	2	2
šivilja	kvalificirana	—	1	1
nekvalificirani delavci brez poklica		5.7	68	125
invalidi kvalificirani		6	2	8
invalidi nekvalificirani brez poklica		6	2	8
REKAPITULACIJA :	Skupaj:	81	90	171
Srednja		1	7	8
Kvalificirani		11	11	22
Nekvalificirani brez poklica		57	68	125
Invalidi		12	4	16
Skupaj:		81	90	171