Leto LXXV., št. 99 Spedizione tu abboaaatento Poštnina plačana v r o to vini. ponedeljek J. maja 1943-XXI Cena 50 eaCLJTJCNO ZASTOPSTVO M tTNlOVF PTTBBLICTTA ITALIANA ft- /U mLAlfO ARIA ESCLrUSTVA por te pobbttcK* cfi UNIONE PtTBBLKRA ITALIANA ft. A^ Tt7a ita':r*nn ItlLANO ed eletnica Ljubljanske pokrajine Ljubljana, 3. maja. Danes (.bhajamo dveletnico od tistega maj niškega dne. ko je zaživela Ljub-Ijanska pokrajina: dne 3. maja je mogočna Italija priznala pred vsem svetom slovenskemu ljudstvu, pravico do samostojnega kulturnega življenja, pravico, da ži\i nadalje po svojih izročilih najvišjih etničnih vrednot m svetinj: / ustavo z dne 3. maja 1941 je bilo SI o vene < namčeno, da bo lahko živel • S€ ra/vijal tudi poslej slovenski jezik, da bo nase ljudstvo lahko gi lolilo in pelo v njem ter da br» v šolah oblikoval duše naših otrok. Tako smo stopili v kulturno Italijo kot etnična skupina s priznanim kulturnim izročilom: velika Italija nas je sprejela brc/ zaničevanja ter takoj dokazala, da ne stremi po uničenju sosednih narodov z raznarodovanjem in da spoštuje zgodovino. To dejanje je bik) res vredno kulturne države Naše ozemje je bilo zasedeno 11. aprila 1941, a že čez tri tedne smo dobili ustavo. Ponovno se je s tem dejanjem izpričala velika državniška modrost Duceja, kar nas je m« ral o ob tej priliki še po-sebno razveseliti, ker smo bili sprejeti v okrilje Države, kjer odločata pre-udarnost in pravičnost. I stava sama je tako jedrnata m jas-rw. da i/ lila zveni neposredno njen pravi duh in ne more buditi naj-rahlcjšega dvoma o plemenitem namenu: dobili smo vse, kar je sploh mogoče, in več bi nihče nikdar ne mogel pričakovati. Razumljivo je tudi, da je Italija upravičeno pričakovala, da bomo znali dostojno sprejeti m primerno ' - ■■ V.; - ceniti ta veliki dar: morali bi se rzfca- zati vredne velikodušja m zaupanja ter zaslužili bi si naj spoštovanje. De je Ljubljanska pokrajina laže premagala vse začetne težave ter se vključila mirno v meje Italije, je seveda velika zasluga uprave; upravitelj Ljubljanske pokrajine — ki je hkrati čuvar nase ustave m po nji nam zajamčenih pravic — Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli je bil deležen že neštetokrat priznanja za svoje delo I na izredno odgovornem mestu. Ko obhajamo največji praznik naše pokrajine, je treba ponovno naglasiti, da fe delovanje Visokega komisarja Eksc. 1 . ' Graziolija najtesneje povezano z kne j nom Ljubljanske pokrajine ter ničnim j življenjem v prvih dveh letih. Seveda tako miren prehod feetffl 04ECD3 lja v varno okrilje velike Italije ni bil všeč tistim, ki so nameravali zidati m razdejanju in v zmešnjavi, ob preliva nju krvi in požigih; ne da bi izbirali sredstva, so si začeli prizadevati, da bi skalili mir, pahnili v nesrečo vso po krajino in krivdo zvalili na druge. Toda Ljubljanska pokrajina je zdaj prestala najhujše preizkušnje,da ob drugi oblet niči njene ustanovitve stopamo mimo v nove dni. Če bi ob tej priliki napravili bilanco o kuturnem življenju Ljubljanske p<> krajine v njenih prvih dveh letih, hi ne mogli biti razočarani. Kljub vojni je kulturno življenje naše pokrajine zelo živahno, kar pač najbolje doka zuje, kako je ustava zaščitila slovenski jezik in kako nudi pogoje za kulturno izživljanje prebivalstva. V teh letih s<> izšle številne slovenske knjige; nepre stano se vrste kulturne prireditve, ki privabljajo takšne množice, kakršnih niso še nikdar. Odprte so vse šole, od prta gledališča; vrste se umetnostne razstave in glasbena kultura praznuje izredno pogosto svoje prave praznike Sredi svetovnih viharjev vlada v tej pokrajini zatišje in sije pomladno son ce, vredno italijanskega neba; Vina; je pri nas pomladni praznik. Močni napad na sovražni-¥ konvoj v Sredozemlju Več ladij zadetih — Ponovni napadi sovražnih bombnikov na italijanske bolniške ladje Glavni nemško oporišče ob francoski zapadni obali, kjer se je skupina ameriških bombnikov pojavila zelo visoko. Zaščitena v. oblaki se je približala obali, toda nemški lovci so skupino takoj napadli. Amru.k1 bombniki, sama štiri motorni Ki, so tako t ob pričetku borbe odvrgli svoje tovoi < bomb v morje in pobegnili. Ostali bombniki sovražne skupine so ostali nad oblaki in metan" na slepo bombe. Po tem izjalovljenem napadu ameriškm bomnikov, ko je sovražnik izg-ubil 11 lotal, so »kupa.-angleških torpednih letai in rušilcev uck v ristile mrak in napadle v več vaicvii norveško obalo. Nemške protiletalske ru terije in nemSki lovci so tudi tu pri 1 I angleška letala, da 30 odvrgla svoje bombe na slepo v morje, sestrelili pa so 10 ^Beaufihgterjev« tn 2 torpedni letali tipu »Beoaufort«. Lizbona, 2. maja. a. AngleSki letali; minister javlja, da se 7 letal obaln^ obrambe ni vrnilo z izvndniškega pol-t.i nad plovbenimi črtami ob norveški obali. čestitke japonskega cesarja Hitlerju Berlin, 2. maja. s. Davi no objavili besedilo brzojavke, ki jo je japonski cesar pos-sal Hitlerju za nemški narodni praznik, ju besedilo Hitlerjevega odgovora. Japonski cesar in Hitler sta izrazila po osebnih voš-čilih in čestitkah neomajen sklep, da se bosta borila do popolne zmage nad skupnim sovražnikom. Avtomobilska nezgoda Viktorja Lutzeja Berlin, 2. maja s. Sef glavnega stana oddelkov S A Viktor iAitze je postal včeraj popoldne peri Pot sd a mu žrtev avtomobilske nesreče, pri kateri je bil hudo ranjen. Hitler je rx>nesa-ečencu STJoročii željo, da bi kmalu oodravel. Odpor guvernerja Martiniqua proti ameriški samovolji Buenos Alres, 2. maja. s. Iz Waahing« tona poročajo, da so listi, ki se bavi jo n vprašanjem Martiniqua objavili, da je francoski admiral Robert spričo potrjene-ga sklepa ameriške vlade, da se bo pa> lastila francoske pomorske eskadre, spo-ročil, da je trdno odločen upreti se slehernemu napadu ta potopiti vojne in trgovske ladje, med njim! 6 petrolejskih ladij, ki 00 mrtdrane v Portu de Franc* Stran 2 \ s k :xi Stcv. 99 Spsrnin na stare prosvetne delavce Ljubljana, 3. maja. Danes pred štirim: desetletji je umr! v Ljubljani Simon R u ta r. sprva realčni. pozne je pa gimnazijski profesor, ki mu i^c ni bilo polnih 52 let. kajti rodil &c je dne 12. ok t nara 1831 v Krnu pri Tclmczu. Kot mar'ji v m mnogo-strsnsko delaven zemljcpisec, zgodovinar in Starinoslovcc je bil Vobče znan :n čislan slovenski učenjak. Nešteto je različmh razprav, ocen. člankov, poročil in dn:jc<_a pod >bnepa irpod njegovega oeresa. raztresenega v na>ih leposlovnih zbornikih, strokovnih in znanstvenih listih in ča^opis'h. Med pokojnikovimi sa* mestujnimi knjigami /.;-'../• » pač posebej omembo, in sicer spričo trajne vrednosti, zlasti zgodovina njegove rojstne pokrajine kakor tudi temeljiti opisi dežel onstran juc">zah< V:ne meje nekdanje vojvodine Kranjske v delu, ki ga je izdajala Matica slovenska. Za pouče-venje na srednjih >c!ah je spis.il knjigi »Do-mo«nanstvc, cemešolca in tudi pisateljski nadi • jenega mladeniča. Teg*e. Cim-permana zbrme pesmi, delno nabožne vse-b ne, a večinoma poveličujoče naravo, s: izš:e v tifrku lete, 1874. Ti pokojniki so bili pokopani pri Sv. K:*i-štofu. Ob priliki, ko &-> urejali Navje. so njihove zemeljsko < stanke tu s^m prenesji in prav tako nijiiove nr.grobnike premestili ped obokan hodnik. Na enakih spom nskih ploščah bratov CLmpermanov (9 kovinasti-ma lirama ne. vrhu) sta vklesani kitici stihov, ki s"e glasita: S:ce b: Tvoje krni1-! prah / seraetel greb bo zelen mah, f al'kar storil Ti za narod, / znal bo. čestil še pozni zarod (nanašajoča se na Franja) in: O.lleti ječe mi zapah, / zdiobite spons se težke! / Pogoltni grob me — njega mah / r^agmi s trup:m vse gorje! (t čoča se Jožefa). Slava jim! NEDELJSKI SPORT SK Ljubljana je prevzela vodstvo s sigurno zmago nad oslabljenim Hermesom — Vičani so nudili Mladiki resen odpor in dosegli časten izid Ljubljana, 3. maja. Tretje kolo nogometnega prvenstva je končno odločilo, da je prešlo vodstvo v tabeli prvega razreda v roke najrevnejšega kandidata za zmago. SK Ljubljana je včeraj sigurno zmagala nad oslabljenim Hermesom in je v tabeli s 4 točkami prva. Sicer je možno, da jo do prihodnjega nastopa kateri izmed njenih sotekmecev prehiti, vendar bo to trajalo le kratko dobo. Moštvo Ljubljane v današnji formi doma nima enakovrednega tekmeca in bo to prej ati slej očitno tudi v tabeli. Po včerajšnji tekmi je stanje v tabeli prvega razreda naslednje: Ljubljana 2 2 0 0 9:4 4 Hermes 2 1 O 1 3:5 2 Mars 1 0 0 1 3:4 0 T ob. tovarna 1 0 0 1 0:2 0 V drugem razredu vodi favorit Mladika. Včeraj ie sicer imela težave z Vičem, končno pa je le spraviUa obe točki srečno pod streho. Po tretjem kolu izgleda tabela drugega razreda takole: Mladika 2 : Korotan 1 1 Vič 2 0 2abjak 1 0 Prihodnjo nedeljo 9. 62 5:1 3:9 0:2 maja bo odigrano Četrto kolo s tekmama: Korotan—Zabjak In Tobačna tovarna—Mars. Okoli 1500 gledalcev Obe včerajšnji prvenstveni tekmi sta bili na Hcrnie>\:, Za iern idealno oblačno vreme je med glavno tekmo pokvaril kratkotrajen dež, ki je resneje začel močiti gosto travo na igrišču zopet proti koncu igre. Vendar na potek ni vplival. Za bariero se je na obeh vzpetinah tudi tokrat nabralo mnogo gledalcev, ki jih je privabil predvsem glas o lepj igri Ljubljane. Po približnih cenitvah ie glavni tekmi prisostvovalo do 1500 ljudi, ki so pogosto japodbudno navijali svoje miljence. Med obema tekmama je bilo izvedeno tiidi lahkoatletsko tekmovanje: pokrajinski izločilni tek na 1000 m za »Veliko nagrado za srednjo progo«. O iz:du poročamo posebej. Mladika —Vič 4:2 (3:i) Kakor kaže rezultat, je imela drugorazredna prvenstvena tekma med Mladiko in Viču. oddaljen okoli 25 metrov od vrat. je Mladika, dasi Vič ni bil nikoli podrejen partner, toliko prevladovala, da si je pripravila naskok dveh zgoditkov. Po odmoru je popolnoma popustila :n so gledalci nekaj časa celo pričakovali, da bo Vič pri »tanju 3:2 izenačil. Ko bi mu bila sreča nekoliko bolj naklonjena, bi se bilo to tudi zgodilo. Saj je sredi drugega polčasa dol- go prevladoval in se je igralo samo v Mla-dikini polovici. Šele proti koncu se je Mladika zopet znašla in dosegla še četrti ZS°-ditek. Vič je včeraj zaigral pogumno in požrtvovalno. Med posameznimi vrstami je bilo veliko več povezanosti kakor na prejšnjih tekmah in tudi napad se je znal boriti v nasprotnikovem prostoru. Dobra je bila zlasti desna stran napada, kjer je desno Krilo izpeljalo in poslalo v sredo nekaj zelo uporabn h žog. Izredno delavcr: in neumoren ie bi] srednji krilec, ki je pomagal obrambi in napadu. Potrudili so se vs; in razen v levem delu napada, ni bilo šibkih mest. IVTradika je prišla na igrišče kompletna. Tirala je zelo raztrgano in netečno. Dočim je v prvem polčasu še šlo, čeprav v moštvu ni bilo opazili prave volje, je v drugem po'čaru, zlasti potem ko je vodstvo napada prevzel Mohar in je Vine šel na levo krilo, sporazumevanje popolnoma splahnelo in je Vič z lahkoto preprečeval vse njene akcije. Prvi zgeditek je padel v 4. minut*. Gvardjančič je streljal prosti strel proti V ču. oddaljen okoli 25 m od vrat Viča. Predložil je Vinetu. ki je urno porinil usnje mimo vratarja. Drugi zgoditek je Mladika dosegla v 13. minuti. Strelec je bil zopet Vine, ki je zaiel Šebenkovo žogo v letu in jo neubranljivo plasiral med viške drogove. Takoj nato je Vič izvedel protinapad in si priboril kot. Lepo streljano žogo je desna zveza zaokrenla po tleh v vrata Mladike. V 25. minuti je viška obramba zagrešila v kazenskem prostoru favl nad Mohar jem. Sodnik je odredi 1 enajstmetrovko, ki jo je strelja1 Baje in Mladika je vodila 3:1, kar je ostalo do konca prvega polčasa. V drugem polčasu se je Vič terensko kmalu uveljavil. Mladik na obramba je bila vedno bolj zaposlena. V 13. minuti je uspelo srednjemu napadalcu znižati rezultat. Desno krilo je poslalo v sredo lep predložek in po kratkem obotavljanju je sredn i i napadalec pos'al žogo v levi kot Mladikinega svetišča. Začela se je borba za izenačenje in so Vičani prevladovali tja do 40. minute, ne da bi dosegli zaželeni uspeh. Imeli so precej zrelih priložnosti, ostale pa so neizrabljene. Končni rezultat je postavil v 41. minuti Baje. ki je preicral vso obrambo Viča in žogo ostro zapodil v desni kot 4:2 za Mladiko. Sodil je dobro Zajec. Koti 0:4 za Mladiko. Ljubljana — Hzrmes 5:1 (2:0) Ljubljana je prišla na igrišče brez Vi-lija Laha, ki ga je zamenjal Hasl. Mnogo V vlaku Lokomotiva se strehe in počasi premakne kakor nadu šljiva starka. Potnik visoke, k«**čene postave, otožnih in kratkovidnih oči, ki je stopil na zadnji postaji, najde na koncu hodnika prazen kupe. — Evo, — pomi.-li, — zdaj vidim, ča je ree. da prinaisa lenoba človeku nesrečo. Tu je prazen kupe, tam spredaj so pa potniki zgneteni liki sard ne v škatlici. Prav jim je, saj niso znali niti heteli poikati boijše mesto. Zadovoljen je roložr 1 kovčeg v mrežo in sedel k oknu. Vlak je šopih al po nekem severnem kraju, a bilo je februarja. Potnik koSčene pestave si je pomel roke, stopil k regulatorju tem parati: re in pomaknil roči- co na »toplo«. Takoj g*i je spreltel prijeten občutek. Teri?.j pa je vstopil debeluh v kožuhu, pljuvajoč in šiix?č okrog sebe amrad po kuhanem žganju. — Vroča je, — je de^-J In si z robcem obrisal potno čelo. — Vroče je. pa imamo Jele februar. Pomolite, kaj bo šele v av-gn#tu. Ozrl se je na reg-ulator in ne da bi vpra-šal sopotnika je pomaknil rečico na >hlad- Suhec ga Je c61n5 s strupenim pogledom. Debeluh je sedel, rekoč: — Mraz je zdrav. Suhec je navrlo vstal, pomakni ročico na »toplo* in vzkliknil: ■— t Ah, Vi ftečete imeti hladno? Na hod-SjScu ae lahko po mili volji ohladite. Debeluh ga je pogledal izprd čela. potem je pa od-očno p:*i;"el za :oč:co in jo pomaknili na »hladne«. — Meni je ljubši led od suhega in smrdljivega zraka. Suhec ga je cšinil s pogledom, ki je bil bolj strupen ca* prvega, potem je pa srdito pomaknil ročico na otopio« m z&mrmral: — Do vašega pruVda je bil zrak svež. — Vi bi menda radi rekli . . . In tako govoreč je pomaknil ročico na levo. Suhec je skočil še enkret k regulatorju, ves zelen od jeze in strahu. Potem se je pa "izprsil: — Res je reči hočem, do vaše ara prihoda .. . — Vozne ligtke. go^poia! — je vzkliknil sprevodnik na pr?.gu kupeja. Ko je pa cpazil, kalco si stojita potnica nasproti v bojnem raspni:ežr.ju. je vpra&al začudeno: — No, kaj se je pa zgodilo? Suhec se je brž obrni K n.'cmu — liki učenček, ki apelira *ia uCitel ico: — Povejte, prcsimt ali ima potnik pravico greti se, knd^r . . . Sprsvocevk je pogledal na številko na vrat h kupeja. Potem se je pa p.novno obrnil k potnikoma, rekcč: — Ah, številka 18 .. seveda . . . Gospoda naj malo potrpita. Sicer je pa sam kontrolor odredil, da v ta kupe ne smemo puščati potnik:v. ker je aparat za ogrevanje pokvarjen. Popravljen bo. čim prispemo na večjo postajo, k-er bo vlafc tofco cVolgro stal, da bo dovolj časa za poprrvilc . . . več rprim^mb srnp cp.-.-:i: v ri plačilu pod t. 1190. Dne 20. aprila so pnredili iluzion-stično pred* stavo za pripadnike Oborožene sik v Ribnici, na sedežu v LiuMiani pa filmsko predstavo za pripadnike Oborožene sile. V okrepčeva'tvci in hlajjovmei za pripadnike Oborožene sile so bila mej \< jake razdeljena živila proti pla» čilu pod št. 1060. Dne 21- aprila je umetnostna družba »Gari-baldina« priredila na sedc/u predstavo pesfc umetnosti. Nadalje so bili na icdcžu obdarovani sard^nski vojaki 45 po Števila, ki so bili pogoščeni m so polep teqa prejeli v dar po eno denarnico m en M vitek po 20 c geret. Na k:ali>ču je bila filmska predstava za pripadnike Oborožene sile V Vidmu Dobrepolju je prof. Saffer: priredil iluzion'st'čno predstavo. Dne 22. aprila je imela pdč. I.a Rosa na se* dtžu iluzionistično predstavo pnpadn.ke Oborožene sile V okrepčevalnici in blagovnici za pripadnkc Oborožene sile so b;la med \o> jake razdeljena /:vil.i prot; r'.ićilu p(xl št 11°2. Dne 23. apnla Ro bila v okrepčevalnici in blagovnici za pripadnike Oborožene sile mod vojake razdeljena 2'V.Ia prot plačilu pod številko I25G Dne 24 aprila so bile tri film>ke predstavi za pripadnike Oborožene sile. ena na sedežu, ena v Kočevju in ena v R:bnxi V okrepec-Tekmo ^je^sodil I>eržaj. ki se je včeraj | N2inici in blarjovn;ci za prpadnike Oborožene sile so bila med vojake razdeljena živila proti plačilu pod št 723 Dne 25 aprila so bile tri filmske pctdttave za pripadnike Oborožene iUO, in s'cer na sedc/u. v Kočevju in v Ribnici in ena filmska predstava na sedežu za slovenske dopola\on-ste. V okrepčevalnici in blagovnici za pripad-nke Oborožene sile so bila razdeljena ! 1 proti plačilu pod st. 5°0. r..o vrat iz igrišča. Rogelj jo požel Perhariča. Bsrt.nclja. Laha, Vodefca, Hac-terja, Kroupe pa so šli večinoma tik mimo vrat iz igrišča. Rcgei jc je požel prešao odobravanje v 31. minuti, ko Je b:2.vurozno obrani težko žogo. V 33. Be je idločilo prvič. Zaradi roke je Pelicon strelja] v sredini Hermesove polovice prosti strel, žogo ie dobil Bertonceij, Ki je idealno predložil Hacler ju. Ta jo je z glavo poslal tik desne vratnice v mrežo. 1:0 za Ljubljana. Tri minute zatem je b:l HJcler ponovno uspešen, zogo mu je tudi tokrat prcUlcži; Bertonceij. Prvi 5*bki strel je Rogelj odbil. ponovnega pa ni mogel ujeti. 2:0 za Ljubljano. Do konci polčasa ;e streljala Ljubljana še dva kota. Hermes p:i enega. I\a vrata Herme-žanev je slo še mnogo strelov, ostalo pa je pri 2:0. V drugem polčasu je Ljubljana še vedno gcspodarila. Potem ko je Hacler zapravil krasno priložnost, je v 8. minuti prvižal Kroupa rezultat na 3:0. žogo mu je predložil Perharič. Bil je efekten zgo-ditek. Lepa je bila kombinacija Lah -Kroupa—Bertonceij, iz katere je v 20. minuti izšel četrti zgoditek. Bertoncljevcga strela Rogelj nikakor m mogel uloviti. Enako brez moči je bil. ko je v 24. minuti Bertonceij predložil žog3 Hacleriu in jo je ta polvisoko poslal v njegovo mrežo. Ljubljana je še vedno napadala, počasi pa je že popuščala. V 30. minuti je Bačnik dosegel prvi zgoditek za Hermes Sodnik pa ga zaradi offsčda nI priznal. Častni zgoditek je potem obsedel v 02. minuti, ko je po nerodnem Rožičevem posredovanju dobil žogo Sočan in jo poslal mimo njega v mrežr. Do konca je Ljubljana še vedno napada»a, vendar brez uspeha. Koti 12:3 za Ljubljano. znova pojavil na igrišču po daljšem od moru. Napravil je nekaj pogrešk, ni pa škodoval nobenemu moštvu. Kot stranska srdnika sta mu pomagala Kastelic In Zajec. Dve prijateljski tekmi Na Marsovem igrišču sta bili dopoldne dve prijateljski trening tekmi. V uvodni tekmi je rezerva Mladike premagala ie-zervo Marsa 4:2. V glavni tekmi je prvo moštvo Marsa odpravilo 2abjak 6:0 (3:0). Rezultat govarja kakovostni razliki med obema moštvoma. V pokrajlnsketn izločilnem teku na 1 km je zmagal šaštarič (II. realna gimnazija), ki je prišel na cilj v 2:55*6 — 32 tekmovalcev je pripomoglo k lepemu uspehu Ljubljano. 3. maja V odmorih med prvenstvenima tekmama je včeraj labkoatletska zvezi izvedla pokia-jinski izločilni tek na 1 km v okviru tekmovanja Velike nagrade zi srednjo pregov. ki jo je v propagandne svrhe organiziral milanski spor.ni dnevnik Gazzcttu dello Sport . Pobuda.«da Fe k temu vsedržavnemu tekmo V-nju pritegnejo tudi ljubljanski tekači, je po Številu ri;'av p.\iv dobro uspela. Prijavilo in Startala j" 32 tekmovalcev. Sodelovali sc: CILI- z 11 tekači, Hermes z 10, žabjak s 6, Vič s 3. Iliri V. in Plan n i s po 2. dva tekača pa sta pripadla gasilcem, ki so se t ko pri nas prvič poJavSi kot gojite^ji lahke atletike. Vodstvo je tekmovalce razdelilo V dve skupini s po 16 tekačev in Izvedlo dva pred-teka. Prvih 6 iz vsake skupine se je kvalificiralo za fin"le. Start in cilj sta bUa pre i tribuno In so tekači marali preteči nekaj več kakor dva kroge. 2;59. 2. Kadunc (Žabjak) 3:02. 3. I. Starman (Hermes) 3:04.6. 4. Sedej (Planina), 5. Mozetič in 6. Bezlaj (oba Hermes). Finale: 1. Soštarič 5:55.6, 2. Novak 3:00.2. 3. A. Starman 3:01.2, 4. I Starman 3:01.8, 5. Sedej 4:04.4, 6. Bezlaj, Rekordni čas dosežen v dosedanjih izločilnih tekmovanj h je 2:38.8. IVstavJ ga je Mario Cinaechi prejšnjo nedeljo v Livomi. šeštarič torej precej zaostaja. Proprgan'mo pa je prireditev uspe'a. K Se večjemu uspehu bi bili prireditelji pripomogli, če bi postavili na igrišče nekaj energičnih rediteljev. Končno bi bilo potrebno, da se rezultati takoj po ugotovitvi sporoče gledalcem, ki jih imena in časi zmagovalcev prav tako zanimajo kakor opisovanj3 tekmovanja. Ogrezki aprilskih živilskih nakažete in drasa nakažite Ljubljana 3. maja Mestni preskrbo\aln: urad bo meseca maj-n:ka sprejemal cdrezke aprilskih živilskih nakaznic m drugih nakazil tako. da pridejo dne 3 maja na vrsto trgovci z zaćetn:mi črkam: priimkov od A do Ba 4. maja z začeinicanr Be do C, 5. maja z začetnicami C do F. 6 maja z začetneo G, 7. maja z začetnicam: H do J. 8-maja z začetnicam' K do Km. 10 maja z začetnicami Kn do Kr 11. maja z začetnicam1 K-u do L 12 ma;a z začetnicam Ma. 13 maja z začetn eami Me do Mo 14 ma a z začetnicama N do O. 15. maja z začetnicami P do Pir. 17 maja z začetnicami Pi do R. 18 maja z zaćcnrcarm S do Sa. 19. maja z začetnicam: §e do št 20. maja z začetnicami T do Ve 21 maja z začetnicam; Vi do Za. 22. maja z xa£etrticami Zu do Z Tek- pa pridejo na vrsto 24 ma;a z začetnicami A do J 25. maja pek; z začetn*cami K do PI in 26 maja peki z za tncam' Pl do Z Posebej opozarja mestni preskrbovalni urad na nasltdnje: Če sc odrtzki od mesečne živilske nakaznice >drezam j:h je treba naiepr. na kos papirja, 'n sicer iočtno po vrsti odrezkov ter jih zle' žiti tako. da predstavi;ajo ce!o mesečno karto, t. i. 30 dne\mh odrezkov skupaj, vendar pa samo ene vrste kart. Pr lepljenju odrezkov je treba pazti. da odrezki ne bodo na'epljeni narobe ali poševna ker b- tako lepljenje oviralo štetje odrezkov. Kose tako nalepljen h odrezkov je treba zlo-ž;ri v snopiče, seveda tudi ločeno po vrsti odrezkov, torej po«ebci snopiče odrezkov na\aa- nih živ lskih kart posebej odretke SD I itd. Posamezne snopiče odrezkov je treba povezati z dvema p a s i c a m a. Na prvi tak' pasici je trtba označiti vrsto blaga ki ga predstavljajo odrezki v pasic:, nadalje število vseh odrezkov v snopiču da'je vrsto odiezkov. nato vrednost posameznega odrezKa m naposled 6kupno količino blaga, ki ga predstavlja snopič odrezkov. N'a primer: Enotna m>ka 200 odrezkov SD I po 124 g = enako 24.80 Kg. Druga pasica na istem snopiču mora b ti ntpo-psana in opremljena samo 6 trgovcoo ali pekovo štampUjko. Vsi odrezki morajo biti žigosani s trgovčevo ali pekovo Š-tampiljko tako. da ne bo ostal noben dnevni odrezek nežigosan in da bo mogoče s štampiljke razločno prečitsti ime trgovca ali peka. Ne smejo pa biti žigosani bom posebmh in bolniških nakazil ker bi ee s tem lahko zabrisala vrednost teh nakazil. Poleg tako urejenih odreA< \ je treoa uradu cb oddaji odiezkov predložiti U po dva seznama oddanih odrezkov Stznam mora biti sestavljen po vrsti blaga in po vrst: odrezkov tako. da se iz seznama razbere za kakšno b!a£o so oddani odrezki. kakšne vrste so odrezk:. kolika je vrednost posameznega odrezka ali bona :n koliko znaša skupr.a vreanost odrezkov ali bonov za posamezno bla^o Oddane odrezke. bone in nakazila bo urad takn-j prestel ter po ugotovitvi šte\ila odrezkov bonov ;n nakazi' tak^j potrdil ter vrnil po en iz\od seznama oddan h odrezkov bonov " nakazil. Razdeljeva'ce op-)mmjamo naj se natanko ravnajo no tem razporedu ter na) svoje od rezke, bone :n nakazMa pripravijo natenko ta-1 i-ča proti mlačnežem in jih prav učinkovito žigosa. 5.Modemost ln katolicizem : je naslov članka, ki poudarja potrebo krSč n ke etike. Nadal.jnji članki »Italijo in Hrvat-ska-, >Obzorjac in »Komunistični zločini na Brilkanu.e in Srbije predvojaško taborišče, kjer je zbralo v njem BO mladeničev iz Zagreba, Osijeka, Varaždina, Sarajeva in Ben^radu-Mladi gostje so prispeli v Slatino-Radence 10. aprila, kjer so jih sprejeli s fanfarami. Drugi dan zjutraj ie bila jutranji svečanost, na kateri je govoril deželni vodja nemške mladine na Hrvatskem dr. Al-breeht. Naslednjega dne je odk(»rakn!a mladina v Gornjo Radgono, kjer si je ogledala grad in Gaj junakov. Sledil je izlet v Ljutomer. Taborišče Je bilo zaključano dno 27. aprila z družabnim sestankom. — Proslava 1. maja. Kakor po V8©j Nemci i: so tudi na Spodnjem Štajerskem proslavili 1. maj kot narodni praznik nemškega naroda. Na sedežih vseh krajevnih skupin štajerskega Heimatbunda so bile prirejene proslave, na katerih je soda! o vala zlasti mladina. V Mariboru je prin* la nemška mladina majniSko drevesce ▼ petek popoldne na Sofijski trg. Na čfclu sprevoda je vodila mladina majniško kraljico. Proslava 1. maja je bila zaključena z večerno priredit v: jo in izredno predstavo v mestnem gledališču, kjer je bila vprizor-jena Straussova opereta »Cigan baron«. MALI NAVTHANEC — Očka, zdaj mi pa ni treba več *»ietl v zadnj: kiopi. — To je lepo, sinko, da si *e poboljšal. Fvo ti pet lir, kupi si sladkorčkov. Povej mi pe, kdaj ti .ic gospod učitelj dovolil preseliti &«• iz zadnje kiopi? — Davi, ko je prišel mizar po njo, da jo popravi. Sport, ljubezen, pustolovščina ln zločin, vedros* osebe, ki nastopa proti sovraštvu, osebe, ki uničuje, civilizacija proti besnemu barbarstvu divjih črncev, človek v zaprtem in sovražnem mestu: HAR. LEM. — Elisa Cegani, Vivi Gioi, Mamimo Glrotti, Amedeo Nazzarf, ErminJo Spalla, Osvaldo Valenti, Enrtro Vlarisio in drugih dvajset velikih filmskih umetnikov. — HARLEM, film družbe CINES, produkcije ENIC bo v kratkem na programu. OD 7. T. M. NAPREJ V KINU MATICI „Slovenski Narod" pred polstoletf em LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI 23. februarja 1893 (iz poročila o seji ljubljanskega mestnega sveta): „Xa fin. odsek poroča podžupan V Petričič o prispevku mestne občine Ljubljanske za zgradbe novega postnega in telegrafskega poslopja v Ljubljani. Proti tem, da se zgradi postno poslopje na cesarja Jožefa trgu. bilo je mnogo ugovorov. Zato se je v ozir jema'o Luckman-novo posestvo v Slonovih in šelenburgovih ulicah, za katero zahteva g. Luckmann 90.000 gld. in dr. Kosler-jevo posestvo v Knafelnovih ulicah tik kranjske hranilnice (Gospod dr. Kos-ler zahteval je le 70.000 gld. za njegovo po* sestvo s hišo in vrtom vred. Op. por.) Kranj« ska hranilnica dovolila je za nakup Luckman-nove hiše 35.000 gld in občinski svet v tajni s<_ji 26. julija 1892 vsoto 10.000 gld Deželno predsedstvo kranjsko pa zahteva po naročilu c. kr. kupčij5kega mlnisterstva za nakup Luekmannove hiše, da da mesto Ljubljansko še 3000 gld. več. 40.000 bede potem prevzel državni zaklad. Poročevalec podžupan V. Petričič priporoča višjo vsoto, proti temu. da c. kr postni erar odstopi od Luekmannove hiše, v svrho, da 6C urede dve glavni prometni cesti, v 51 novih ulicah 124 m2, v 5c!enbur£o\'h ulicah 241 m2, skupaj 465 m'2 Dotični oddelki sedanje Luekmannove h->e. katere dobi mestna občina za razširjenje prej imenovanih ulic, vrednost 14.092 g!d V tem smislu poročila stavi poročevalce s\oje predloge z do* stavkom, da sc plača svota 15.000 gld. v petib obrokih po 3000 g'd.. kadar bode poštno m telegrafno poslopje na Luekmannove hiže prostoru dogotovljeno.« 25. februarja 1893: »Izseljevanje v Brazilijo. Namestnistvo v Gradci naznanja v uradnem listu, kako slabo se godi izseljencem v nekaterih krajih v Braziliji. _Mn<-.gr> tacih nesrečnikov, naseljenih v kolonijah Jaragua in Garibaidi v državi Santa Chatrina se je obrnilo do avstrijskega generalnega konzulata v Kio de Janeiro, naj bi ono posredovalo pri braziljski vladi, da se zboljša njih neznosno in bedno stanje. Namestništvo tore; s\ari prebivalstvo, naj ne tišči v svojo nesrečo in se ne izseljuje o Brazilijo. Posebno opozarja na stroge posledice, ki zadevajo take izseljence, ki niso še zadostili svoji vojaški dolžnosti. Te odredbe razglasilo je namestni-štvo posebno z ozirom na silni naval izseljen* cev v minulem tednu na Mariborskem kolodvoru, o katerem smo poročali. Moralo je posredovati poleg orožnikov vojaštvo, da so razburjeno in zaslepljeno množico odpravili zo* pet na svoja domov j a. Nekoliko upornikov pa so dejali v zapor. Tu bi bilo pač treba, da se kaj stori za te nesrečneže, ki zdaj prav za prav n:majO' nobenega doma.« 2, marca 189 >.- »Jezuviiska naselbina Ljubljanska kupila je nemškega reda komendo in cerkev za 45.000 gld. in se bode preselila v poslopje na Križev-niškem trgu. Treba bode torej iskat, novih pro j štorov mcsTno-dclegiranemu okrajnemu sodi* šču. Vprašanje zgradbe justične palače za. vse sodne urade postalo je torej akutno. Nehote se nam us:ljuje uprašanje, kako dolgo bode še na najlepšem prostoru mesta stala stara vojaška oskrbovalnica, kateri bi se pač kje drugod našel primernejši prostor? Koliko prostora na-šlo bi s® tam za toliko potrebne zgradbe, mej katere štejemo tudi novo gimnazijo. Z nekoliko dobre volje dala bi sc ugodno rešiti ta za razvoj m olepšavo našega mesta tako pereča stvar.« »Slovensko planinsko društvo Imelo je dne 27. februarja t- 1. »pri Malici« svoj prvi občni zbor. Udeležba ni bila tolika, kakor bi bilo pričakovati in bi bilo tudi umestno, kajti, da je društvo eminentne važnosti, o tem pač ne more biti dvoma. .Navzlic neoprostni mlačnosti se je ne-utmdl j ivermi pripravljalnemu odboru posrečilo zagotoviti društvu obstanek in v očigled vsem zaprekam in težavam je tudi na ta uspeh lahko ponosen. — Društvo je sedaj po preteku pet.h let osnovano in vsak naj je podpira duševno in gmotno. Do sedaj oglasilo se je nad 60 članov, jeden gospod z Dolenjskega pa kot ustanovnik. Tako upamo, da bode to novo društvo toliko pripomoglo, da se varuje slovenski karakter naših planin in hribov, kakor bo tudi vzbudilo ljubezen v slovenskih srcih do domačih gora. — Odbor je v svoji prvi seji se tako-le konstituiral: Gosp. prof. Fr. Orožen, načelnik; g. dr. J. Furlan, namestnik; G. Miktiš. tajnik; g. J. Hauptman, namestnik; g. J. Soklič, blagajnik; g. Fran Tavčar, nrmcstn'k; g. Fran Triller, gospodar: odbornika gg. Hra-sky in J. VVolfling. 7* marca 1893: »Gosp Jernej PcCnik jc dne 4. in 6. t. m. kopal v Ljubljani »na mir ju« Povsod, kjer je kopal, ic našel rimsko zidov je, zidano po nje* . govem mnenju v T. stoletju po Kr. Ponekod j jena zidovih z.i^led'1 fresko-slikanje, izdelane 7 rumeno, rudeče in zeleno barvo; na dveh krajih je odkri' tud' rimske toplice, rimske opeke, črepinje ir. nekatere druge malenkosti, najbrž iiz prve rimske dobe Njivah gospe Krčonove, na levi straui od Tržaške ceste in pa okolu h;Ac imenovane gospe je zasledil vse polno ostankov nekdanjega mesta, našel obilo ostenkov slikanih ?c;b tlakov -td., sploh toliko rečij. da sklepa z njih. da je tod stalo rimsko mesto, katero pa ni učakalo V stoletja Gos. PcJnik misli, da jc tukaj stala staioslavna Emona.« »Izredni občni zbor »Glasbene Matice«. Poročali smo že. da je bil dne 6. t m iz-izredni občni zbor »Glasbene Matice« zaradi nakupa hiše. Predsednik društva g. F. Ravnikar otvoril je skupščino s primernim nagovorom, poudarjaje. da si vsak posamičen človek želi lastnega doma in da so tudi odborniki »Glasbene Matice« gojili misel in željo, oskrbeti si tak dom. Posebno živa je bila ta želja takrat, kadar je bilo treba seliti se. kar se je. žal čestokrat prigodilo. Vse.ej pa je društvenikom upadel pogum glede na skromne finančne moči in še le eneržiji društvenega šolskega nadzornika gospoda sveinika Vencajza se je posrečilo, stopiti pred svet s konkretnim predlogom. — Na to šolski nadzornk g. Vencajz v daljšem govoru razloži veliko potrebo, da si pridobi društvo za šolski zavod -Glasbene Mat;ce« v last hišo, ki bi mu dala gotovo ftalnost. H:ša naj b: bila v sredini mesta in naj bi društvu ne prizadevala premnogih denarnih žrtev. To je hiša št. 8 v Gospodskih ul'cah. Hiša bi stala 15.500 gld.. pooravljanja bi bilo za kakih 2000 . amo^tiVovala b: se no svojih cbirih prihodkih Me-tna hran'lnica da društvu na to posojila 10.000 gld., ostali znesek bi po prispevali deloma naši za-stopi, deloma bi se poplačal iz presežkov letnih računov. — Oglasi se za besedo g. dr. vitez Bleiweis, ki načelno ne ugovarja predlogu, pač pa izreče željo, da bi se Glasbena Matic ne odtegovala od družin narodnih društvih, temveč da bi tudi ona iskala zavetja v poslopju »Narodnega doma«. Odločno se proti predlogu član odbora g. dr. Požar ter opozarja na veliko breme, katero si nakoplje »Glasbena Matica« s tem nakupom, da hiša ni mnogo vredna in da tudi nj zadostnega števila udov navzočih, ki bi mogli v imenu društva, katero steje 500 član.v. definitivno sklepati o tako ^ažnem predmetu Vsaj Ljubljanske člane bi »rebalo eventuvalno potom okrožnice za to vprašati — Poročevalec replikuje, da se kupuje hišo ne za društvo, amprk samo za šolski zavod, da prosi odbor »Narodnega doma« za dal-njo naklonjenost, da malo število navzočih ne ovira današnjega sklepa in da se lahko popolnoma pravilno vrši glasovanje. Icar tud j navzoči notar g. Gogala potrjuje. — Končno še g. predsednik poudarja, da se »Glasbena Matica« nikakor ne namerava odtegovati skupnemu delo- I vanju v prospeh narodne izom'ke, temveč da so hoče tesno okleniti -»Narodne-jr-a Doma«. — Večina navzočih glasuje potem za j predlog poročevalca ozToma odbora, naj kuni omenjeno hišo. Imenujeta se Kot ve- r i fika tor j a notari jelnega zapisnika gg. Petrovčič in Kruleč in zborovanic- ?e zaključi.« 10. marca 1893: Prvi izlet »Slov. plan. društva«. To nedeljo naprav: »Slov. plan. društvo« prvi svoj izlet na Šmarno goro in v Medvode. KINO MATICA Telefon 22-41 Car!a Del Poggio, Leonardo Cortese in Paolo Stoppa v moderni duhoviti komediji Ponoćna srečanja Predstave ob 17. in 19.15 uri MATINEJA Na splošno željo predvajamo ponovno nepczabljeD film Dunajska kri Predstave samo ob 15. url KINO SLOGA Velemestje, podeželje, ošabnost, pri-prostost, ljubezen do domače grude v prelepem filmu Pr&Sesor Kovač V glavni vlogi: Antal Pager, Errsl Slmor Predstave ob 14., 15.50, 17.40 in 19.30. v nedeljo pa se ob 10.30 KINO UNION Telefon 22-21 Zanimiv roman mlade sirote in slavnega pisatelja Mala gospodična V glavnih vlogah: Laura Nucci, Lroretlana, Nino Bcsozrl in drugi Predstave: ob delavnikih ob 15.30. 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah ob lO..°,o, 15.30, 17.30 in 19.30 uri Vse prijatelje tega društva preuljudno vabimo, naj se nam pridružijo, da do, stoj no kr?timo najmlajše dete slovenske zavednosti sredi lepe gorenjske strani- Za prijetno zabavo bodo skrbeli tudi pevci. Odhod iz Ljubljane aH Šiške z opoludnn-skim vlakom. Odbor.t DNEVNE VESTI — Milanski generalni konzul na obisku pri italijanskih vojnih ranjencih. Nemški generalni konzul v Milanu von Halem je posetil v spremstvu narodno-socialističnepa zaupnika v Milanu konzula Meissnerja središče vojn:h ranjencev, kjer ga je sprejel središčni ravnatelj polkovnik Faiiia. Von Halem sd ie ogledal vse bolnL-ke sobe in se ie z vojnimi ranjenci razgovarjal. Ob zaključku obiska je izročil nemški se-neralni konzul nac. svetniku Gonmju, predsedniku milanske podružnice zveze vojnih ranjencev v Miltmu, znesek 10.000 Lir v prid vojnim ranjencem, ki se zdravijo v omenjenem središču. Omenjeno vsoto so zbrali člani nemške kolonije v Milanu. — Papež Je sprejel zarskegra nadškofa. Iz Rima poročajo, da je sprejel papež v zasebni avdijenei nadškofa z Žare mons. Monzanija. — Irpodbudne besede beneškega patriarha. Iz Siene poročajo: Tradicionalnih cerkvenih slovesnosti na rojstni dan prve italijanske- zavetnice sv. Katarine se je udeležil tudi beneški patriarh kardnal Piazza. Ob tej priliki je bila blagoslovljena votivna svetilka, ki so jo poklonile italijanske žene. Po blagoslovitveni slovesnosti se je podal kardinal Piazza na trg, kjer je bila postrojena sienska vojaška posadka. Podelil je vojakom blagoslov z relikvijam: sv. Katarine, nato pa ie spregovoril izpodbudne besede in dejal, da ne velja blugoslov samo postrojenim vojakom, ampak vsem italijanskim vojakom, ki se junaško bojujejo. — Ogrska razstava v Benetkah. V napoleonskem krilu palače Reale v Benetkah je bila otvorjena razstava pod geslom »Delovna Ogr?ka«. Na razstavi je zbrano številno gradivo, ki se nanaša na dosežene uspehe na poljedelskem, industrijskem ter socialno pol ličnem področju. Razstavljeno gradivo je razmeščeno v štirih dvoranah. — Plovni kanal Milan—Cremona—Po. Te dni sta se sestala v Milanu izvršni od-j bor ter upravni svet za gradnjo plovnega ! kanala Milan—Cremona—Po, da razprav-lia o obračunu za 1942. ki izkazuje dobi-I ček 109.105 lir. Razen teqa je bilo na I dnevnem redu tudi poročilo o prizadevnem delovanju zavoda na področju študij, poizkusov ter statističnih ugotovitev, nanašajočih se na trenutne realizacijske možnosti. Upravn; svet je imenoval posebno tehnično komisijo za obravnavanje nekaterih vprašanj urbanističnega značaja, ki se tičejo predvsem ureditve milanskega nristanisča. Tudi so člani omenjenega sveta poudaril1 važnost proučevanja načrta o kanalu Milan—Lago Maggiore, ki je važno dopolnilo kanala Milan—Cremona—Po. — Na polJu slave sta padla topničar Josip Gnili, ki se je bojeval v zadnjem času na ruskem bojišču, ter višji kaporal Mario Citterio. Galij je bil po rodu iz kraja Ca-ra*e brianza Citterio se je udeležil vojne v Albaniji. «edai ie žrtvoval svoje življenje na vzhodnem bojišču. — Narrade darova'cem krvi. v gledališču skupine D'Annunzio v Milanu je bil redni občni zbor (XVI.) združenja darovalcev krvi. Ob tej priliki so bile izročene primerne nngrade onim darovalcem krvi. ki so se kot prostovoljni darovalci posebno izkazali ter odlikovali. — Iz »Službenega lista«, tužbeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 35. z dne 1. maja 1943-XXI. objavlja odločbe Visokega komisarja: zaplemba imovine upornikov Kačarja Josipa, Kor.čarja Jakoba in Tauferia Ignacija ter objavo: maksimalni cenik št. 8 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. — Iz trgovinskega registra. Pri Ljubljanski kreditni banki je bila podeljena kolektivna prokura tajniku centrale Benčini Martinu. — Pr; tvrdkj R. Miklavc *pri Škofu« se izbriše zaradi izstopa javni družbenik Andrej Smid. — Lep pevski uspeh bivšega ribiča. V veronskem gledališču Ristori je nastopil z lepim uspehom baritonist Filip Nello Mo-nese, ki se mu je posrečilo po raznih življenjskih peripetijah stopiti na operni oder. Sodeloval je v Verdijevi operi »Rigoletto« ter je žel pohvalno priznanje občinstva. Zanimive ie, da je živel Monese doslej kot skromen ribič na Gardskem jezeru, pa ga je po naključju odkril nek glasbenik, ki se je zavzel zanj ter mu omogočil šolanj« in solidno podlago za pevsko karijero. — Italijanski znanstvenik predava v Romuniji o sociološko statističnih problemih. Bukaresko vseučilišče ie povabilo proL Konrada Ginija. dekana rimske fakultete za statistično in demografsko vedo, na več predavani o statistični metodologiji. Njegovemu ciklu predavanj so prisostvovale številne bukareške osebnosti iz znanstvenega življenja. Razen tega je imel prof. Gind dve predavanji o socioloških vprašanjih, ki Jih je imel na sedežu Italijanskega kulturnega zavoda ter Romunskega zavt>-da za socialno vedo v Bukarešti. V Braso-vu je imel na povabilo Akademije za komercialno vedo dve predavanji o gospodarski statistiki. Posetil je tudi vseučilišč; v Jasiju in Sibiu. kjer je razpravljal pred odličnim občinstvom o socioloških ter statistično metodoloških problemih. Sr-čonosne številke. V seriji I zakladnih bonov z zapadlostjo 15. febr. 1949 so bile izžrebane sledeče nagrade: Dve nagradi po 100.000 lir za štev. 640.886 in 1,404.023. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 546811; 853.167; 911.330 ter 1.327.895. V seriji L dve nagrad; po 100.000 lir za štev. 725.753 in 797.108. štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 35.181: 423.690; 450.356 in 572.033. — Giu'ijski likovni umetniki na rimski Quadriennali. V nedeljo 9. maja bo otvorjena v R mu tradicionalna likovna razstava Quadnnnaia, ki se vrši vsako Četrto leto. Od likovnih umetnikov s področja Venezie Giulie bodo razstavili na njej svoja dela kipar Marcel Mascherini, kipar Ugo Cara, k.par Mario Sartori iz Gorizie ter slikarji Ramiro Merg, Artur Finaz-zen, Maulij CappeUato in Tonci Fantoni. — 260.000 lir vreden prstan izgub1 jen in najden. Anton Cavalieri iz Milana je med sel.tvijo v Barzio iz Valsassina izgubil 260.000 lir vreden prstan z dragocenim draguljem. Toda Cavalieri je imel srečo, nekaj dni zatem je bil prstan po srečnem naključju najden. — Pes je rešil otroka pred ptico ropa-rico. iz Benetk poročajo: Razburljiv dogodek, ki bi se bil lahko tragično zaključil, se je pripetil ob beneški laguni. 47-letni ribič Jakob Ariento je šel lovit ribe, s seboj je imel v ladji svojega štiriletnega sinčka Tarcisa. Ariento je za nekaj časa zaplaval v morje, v ladji je pustil sinčka z velikim psom. Toda Ariento, ki je bil že precej daleč, je postal nenadoma pozoren na močno lajanje psa. Obrnil se je v smeri ladje, ko le ves osupel opazil pretresljivo sliko na ribiški ladji. V ladji je pes neprekinjeno lajal, nad ladjo pa je krožila velika ptica roparica, v krempljih je držala njegovega sinčka. To je trajalo nekaj trenutkov, ko je ptica roparica bodisi preplašena zaradi neprestanega lajanja, bodisi ker je bil deček pretežak, izpustila svojo žrtev iz krempljev in nato odletela. Mali Tarči je padel v vodo in bi bil nedvomno utonil, ko bi s« ne bil zvesti pes zagnal v morje proti njemu ter ga tako dolgo vzdržal na površini, dokler ni ves prestrašen priplava! Ariento in spravil sinčka spet na ladjo. Ptice roparje nI bilo moeoče tako natančno opisati, da b: mogli ugotoviti, kateri zvrsti le pripadala, ker je bil Arienti toliko oddaljen, da je ni mogel točno opazovati Strokovnjaki domnevajo, da je ptica ropnrica. ki ie tukaj dolgo ne pomnijo, v zračnih ter vremenskih prevalih zadnjih dni izgubila orientacijo Yi oriletela nad beneške lagune. — Tragičen doživljaj dveh Hblčev, Kakor poročajo iz Viareggia. sta šla stara, nreizkušena ribiča 68-letni Evgen ter 77-letni Rafael Caneschi lovit ribe na svojem ribiškem čolnu. Bilo je okoli osmih zjutraj, ko je oriplul v bližino velik parnik, k je morje tako vzvalovil, da se je njun ribiški čoln prevrnil. Rafaelu Canesehlu se je posrečilo, da se je, četudi ranjen, vzdržal na površini vode. dočim je njegovega brata Evgena zajelo pod prevrnjenim čolnom, izpod katerega ni mogel. Rafael se ie trudil na vso moč. da b: čoln obrnil, da bi na ta način rešil svojega brata. Vsa niegova prizadevanja pa so bila zaman. Tudi nemoči ni mogel priklicati. Sele, ko so z bližnjih opazova'išč opaz'li ribičevo smrtno b^rbo. so pripluli mornarji, ki so rešiji Rnfacla. potegnili so izpod čolna Evgena. ki pa je bil mrtev. Pokopali so ga na domačem pokopal *ču. Rafael Ca-nesehi sa le moral zaradi občutnih poškodb zateči v bolnišnieo. — fiterkija v pivarni. 33-lema Joslpina Zanardo. žena bojevnika Alojzija Mariusa, ie bila namenjena :z kraja Campiello de! Ma'oni (San Paolo pri Benetkah) v bene- 1 ško porodnišnico. Spotoma se je oglasila v neki pivarni. kjer je nenadoma začutila porodne bolečine. Navzočne ženske so ji priskcč.le na pomoč. Rodila je zdravega, krepkega dečka. — Smrt komediografa J. Romualdija. Kakor poročajo iz Rima. je umrl znani italijanski komediograf Josip Romualdi. Pokojnik je bil rojen v Notorescu 14. nov. 187. Svojo karijero je pričel kot pubic st in novinar. Napisal je več zelo dobrih odrskih del. _ IZ LJUBLJANE —I j Pomladno deievje se zač*nja. Včeraj nismo videli sonca in nedelja nj o'lo posebno bela. zlasti še. ker jc- ?adno are-vje po večini že od cvete! o, Pro1 večeru ie začelo deževmti. prej ie pa že r< silo Čeprav je bilo včeraj vo< dan rb'ačno. je najvišja temperatura dosegla 17.8°. Deževalo, odnosno rosilo je skoraj vso noč. vendar davi nj bilo posebno hladno Mni-malna temperatura je znaSsla 10°. Letošnji maj menda ne bo tako lep kakor je bil lansk; in kakršni so bili prejšnji meseci. Maj je pri na? precej deževen mesec. Vendar Še upamo, da se tudi sonce ne bo predolgo skrivalo. Zdaj bodo kmalu njegovi iark še posebno potrebni na njivah in vrtovih. ^lj Koncert Ljubljanskega komornega dua. ki ga tvorita pianist prof. Anton Trost in violinist prof. Jan Sla s. bo drevi točno ob 7. uri V veliki filhamionični dvorani. Tako po sporedu, kakor po izvajanju be nocojšnji koncert umetniški dogodek prvega reda. zato opozarjamo na n lega m pr poročamo obisk. Na ?poredu so štiri sonate, ki so iih napisali sk'adatel.1I: Tartini. Mozart. Vomočka in Szymanow-BkL Predprodaja v Knj:garni Glasbene Matice. —lj Tečaj za električno varjenje. V sojski variJmci Dri tehniSke srednje šole v Ljubljani bo od 7. do 15. junija tečaj za električno varjenje in avtogensko rezn.ie Teča.i bo trajal S dni in se bo vršil vsako popoldne od 14. do 18. ure Prijave sprejema šolska uprava (Aškerčeva cesta 9, I nadstr.) do 29. maja t. 1. —lj »Polica za male«, kl ja lzlaja Knjl. e*rna Tiskovne zadruge kot Izbor otroških slikanic, je v četrti knjižici z »Bibo« debila vrednega vrstnika svojih okusno opremljenih predhodnikov. >Bibo« je »pesnila ga. Mara Tavčarjeva, g. Inž. O Gaspari pa jo je bogato opremil z lepimi izvirnimi lesorezi. *Biba« je že s avo.io pestro naslovno sliko in po svoji okusni zunanjosti za otroke zelo privlačna, po vsebini in po umetniški epiemi pa gotovo ena najboljših slovenskih slikanic za deco. Ako hočete svojemu otroku pripraviti veselje, mu podarite »Bibo«. za kar Vam bo gotovo hvaležen. —Ij Na predlog Medicinske fakultete je imenoval Visoki komiaariat g. primanja dr. Vladimira Guzelja za honorarnega nastavnika na KLrurgičnl kliniki v Ljubljani. G. dr. Guzelj Vladimir je prevzel 15. t. m. strokovno vodstvo kirur-gične klinike. —lj Instrukcije — Novi (TurjaAkf) trg 3-III. Zi razredne, privatne, nižje in vtftje tečajne ter završne izpite na srednjih in 3trokovni.ii šolah pripravljamo trikrat po dve url tedensko, kaker tudi Instruiramo dijake dnevno po dve uri v vseh predmetih in posamezno za nizek h3ncrar. Pri ji ve vsak dan od 8—12 in od 14—16: Novi (Turjaški) trg 5-IH. Instrukcije. Zavarovanje delavcev v marcu Ljubljana 3. maja Zavo v Tjicslu so naili mrtvo gospodinjo Homicnegildo RnpnlH Zajela jo je srčna k p. (iriegov večer. V dvurani j>okiajlnskc .-veze profesionistov in umetnikov v ulici Im-bUani je bil te dni vokalni ter instrumentalni koncert, posveten nesmrtnemu norveškemu skladatelju Griegu. SnJe'ovale so violinistka Lidiji Buhueh, pianistka prot. Petri Kida Baltigrlli ter solistka Talija Pimet. Konoart N je vrati na pobudo tri- estlnakega krožka zveze fašističnih Zena z dektoratom ob lOOlctnici Gru g i roj- etva. Trie*»tinska slikarica na rim*Ui Ojuadrl- ennali. Med tne. M sca Sen zimske noči«, vodi Luijji Cunini. Iz pokrajine Gorizia — Demografsko stanje. Dne 19. aprila ie bilo v Gorizijj pet rojstev in 4 smrtni primeri Porok ni bilo. — Ljudsko Kihanje. Dne 22 la bilo na področju gortzijake obd ne p< t rojstev ln 4 smrtni primeri« Porok m hilo. — Ponesrečenci. Joatp Kirscian la Toh mezza, star 10 let. jc padel v vodnjak« Bil je rešen v zadnjem ti.-nutku. Ima rane na glavi. Desno n^go si jo zlomila pri padcu po stopnicah 75iotna Terezija Rodita iz Ville Buonconsiglio. L*CV0 nog'^ al je poškodoval pri padcu z lestve Slctal Hilarij Haban iz S. Andrea. Ponesrrč»'iici se zdravijo v gorizijaki boln'Anici. — Ker jp prodajni Haba mleko, je bil kanzovan z globo 250 lir 52ietnj AvgU* §tio Arcon iz Bocavize. Maksimalni cenik Kfaksimalni cenik Atev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednji cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 s 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g LM'0 lire; testenine iz enotne moka -S.90 lire za kg: enotna psen'čna moka 2.70 Ura; «notna koruzna moka 2.20 lire; riž nagradni 2.70 Ure; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14 70 Ure za liter; surovo maslo 2S 40 lire za kg: Mani na so-Ijena 19 lir za kg; ma*t 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.3l» lire za liter. 4. Mleko 250 lire za bter: kondenzirano mleko v dozah po 880 g 1590 lire za d zo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa |£9 lire za ke;, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka dna, razžagana franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (zamanje) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 2". 27'', kisline, 4.10 lire za kg. Zlogovnica št. 14 a — bi — brc — ca — ca — ca — cen — di — do — drin — e — cn — pa — ya — hod — i — ja — je — ko — ko — la — k — le — le — li — I je — lo — ne — nc — nje — no — o — on — pal — po <— pot — ra — re — re — smo — sta — ♦■će — -š. — tva — va — val — vi — vi — vi — \/ — za — ze. Iz teh zlogov sestavi 16 besed s pomenom: 1. mesto v evropsk' Turčiji. 2 svetovna stran. 3. mesto v Gornji Italiji. 4. hnatski pisatelj, sodobnik .luivičev. S reka k Jadranu (i. \rsta antilop, tudi: pc^nivka oblika- 7. kraj sj Do leniskem. 8. Prešernov pripitelj. 9 ic (v prek-mur^čini), Id država \ Prninj' Ind ji. 11 'talijanski fizik O 1642). 12 poljska ptca 13 italijs-'^-- openv sk .^latelj. 14 po vrtnini 15, mesto » i jLMtan** pokiafHii 16. aaaadova* nie. Fr\'i dve črki \*sake besede v radni prve tri. zvr^toma brane, posedo Napoleonov izrek a RESiTEV ZLOGOVMt F 1?, 1. Vazov; 2. Erie; 3. Motuznlem; 4 Ori-noko: 5. k^tafa!k; 6. Albanija; 7 Jeni ej; 8. strigog; 9. Melbourne; 10. Olib; 11. Ari-osto; 12. Naum: 13. eldorado. »Vemo, kaj smo, a ne vemo, kaj še bomo.« Odontoternico perfetto Cerra#-i 0t^fr*e o'-i*** Zohotehnika perfrktnega » t "> •< - ni«-" "n: «m«ili Vrtno l*niiU'1he tr»»l*t: Unione PuMillelta Itullarts Casella 7rt05 Fliim** NALI 06LASI PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-50 POZOR! Ceneje prodajam zele-njadne ln cvetlične sadike, krasne paradižnike 1. t. d. — Vrtnar. Zgornja SiSka st. 40, pod hribom. INSERIRAJ i ,Slov Naroda1 »S LOVENSK1 NAROD' ponedeljek, 3. maje 1943-xxi. StCT, 99 Belokranjske pisanice so ohranile svoj sloves V slovo letošnjim pirhotn in priznanje belokr^jijskim pisanicam Ljubljana. 3. maja. Ko je pred 5*0 leti Jajiko Barle pisal o belokranjskih pisanicah (Izvestje Muzejskega društva za Kranjsko L 1893 i, je imenoval svojo razpravv. >prilog k slovenski Harodni ornamentiki«, nas pa zanimajo pisanice v splošnem in posebej kot narodno blago. O pisanicauh je treba sicer pisati Bred veliko nočjo, t--da naši pirhi zaslužijo kudi * post festum«. Pirhi, Čeprav v močno razreclčenfh vrstah, navadno tudi prežive veliko noč in četudi ie največja tn najpri-apčnejša domača slovesnost da jih načnemo na v^:;1.' *; ru, znotraj \m V -'c? $0 , navadi Cepi tu poznamo predvsem pir- he. tudi pisanic i prišle povsem iz mo- de. V Številni Belokra.n,ici. ki pač niso • k ko je treba pisa- nico napisati Tu v drugih slovenskih pokraj na h poz:'.., j pisanice, ki se sicer razlikuje;'*) p<> »tehniki slikanja ali pisanja •d belokranjskih pisanie, vendar zaslužijo tu ii ti iz '.c^ki da jih primemo cen-m-o kot Barodnc blago. Pisanice so še torej v navadi in tudi letos je bilo nekaj napisamn. Pisanice same na sebi se mso nič spremenile. Na nje nr vpliva nobena moda: Ko govorim o si [k- Ju pisarne, ne moremo razpravljati o si trških slogih. Gre predvsem ra orn?^ ko. a v tej ornamentSd je nek« j večnega: ornamentika ki sega iz davnine t sedanjost; belokranjska pisanice se znamenite prav zaradi tega. Zato je prav, če govorim o njih — ne le zaradi tega, k.^r je bila nedavno velika noč. Kdaj so začeli pisati pisanice? Pisanje pisanie — pravimo pisanje, kaj-toj ime pisanice izhaja od pisati, a ne od slikati - - je prastaro. Kdaj so pisanice nastale menda ne bo mogoče točno dicgnati. Pisanice so razširjene, odnosno je bilo, mftd vsemi slovanskimi narodi. Toda pisanice posna jo tudi Nemci v krajih^ kjer sc nekdaj živeli Slovani. Kjer so že v navadi pisanice pri neslrvanskih narodih, jih pise-jo tucE na slovanski način. Zato smemo sklepati, da so pisanice slovanskega izvora, če se oziramo še na verstvo, je bolj verjetno, da so pisanice poganskega izvora čeprav je velikonočne jajce lahko lepa kršćanska prispodoba. Nekateri so razla-&ali velikonočno jajce kot krščansko prispodobo, češ, da prikazuje Kristusov grob; lupini za) prob. Potem pride dan vstajenja, str-ne groba se odpro. premagana je smrt. Jajce je vsekakor prispodrba življenja večno se obnavij ajocega življenja, ki sklepa rodove. Življenje prehaja iz poso-• ie v po«?o k : urni?« samo posoda, življenje samo na sebi je neuničljive. Ta prispodoba življenja se je tesno strnila z drugimi radostnimi življenjskimi slikami in prispodobami: pisanice piSemo ali pirhe barvajo srw.'- Tedaj ?u premaganj zimski demoni narava zopet oživi in nad vsem zrna-ejuje življenje, ki mu je veličasten motor sonce. Tak nam postane tudi razumljivo, aakaj nekateri vidijo v jajcu prisoodobo sonci. Pisanka, pisanica, pirh že imena velikonočnega jajca nam pove-#<■» mir go. Kakor smo rekli, je nastalo ime pisanice cd »pisali«, kar pomeni v sedanji književni slovenščini slikati Prvotni pomen »a slikat] se je v slovenščini ohraml me v nekaterih drugih besedah. Tako pravimo, da je travnik pisan, to se pravi pester. (Beseda *pestei - je baje prišla k nam h5 Peščine.) Belokranjci imenujejo velikonočno jaiee pisanka ali pisanica, vselej z naglasom na prvem zlogu. Tudi v Skvenskih goricah pravijo »pisanka*. Tam in na VCurskem polju pa poznajo tudi remenice; beseda izhaja iz »rumenice«, kajti velikonočno jajce je bilo navadno*pobarvano ru- meno ah rdeče i rumen p. men; v nekaterih D ^ečjlh še dandanes rdeč). Jajca so barvati rumeno ali predvsem, rdeče baje zato, ker je bila to barva sonci in v tem je ostala sled davnega sončnega eesčenja. Tudi ime piih, prej piruh. je nastalo iz rdeče barve jajca, kajti rdet i je pomenilo pariti, Pirh je torej Tzardelo*-. rdeče pobarvano jajce. Da so bila prvotno velikonočna jajca rdeča, bi !oliko sklepali tudi iz češkega imena: kraslice (pirh). kajti »ler&sa« pomeni v češcini tudi rdečo barvo. Kako nastane pisanka? Pred leti smo na velesejm.il občudovali Belokranjko. ki je kazala, kfko nastane belokranjska pisanka. tu. >mo se spretnosti >slikarke« ali »pisateljice -; izpo : prstov so naglo rasle prave ljudske umetnine. Kakšne so belokranjske pisanice, vemo vsaj v Ljubljani. Kd*»r jih hoče b poučiti, si jih naj ogleda v muzeju ali pii zasebnih zbirateljih narodnega blaga. Seveda je priTK>ročljivo tudi proučiti ornamenti k o pisanie. o čemer je bilo napisanih že nekaj dobrih del. Prvi e na. brž opisni belokranjske pisanice v omenjen razprav? j pred 50 leti J. Barle. V nji tudi našteva j m imenuje z demačimi imeni orodje, potrebno za pisanje p-sanic. Posebej razlaga posamezne tehnike »pisanja« in našteva barve pisanie. pripravljene iz drevesn.h skorij. Cevčico, ki z njo pižejo p.sanke. ime>-nujejo v Beli Krajini pisalka. Cevčica, je pritrjena na leseno držalo, ki je izdolbeno na kraju, kjer je p salka pritrjena, da je podobno žličici. V vd Ibjnici je vosek. Ki ga med pisanjem od časa do časa ogrevajo, da se cedi počasi skozi cevčico. To je očrnilo«. pisaJka je pa nekakšno polnilno pere. Pisalko je pa treba seveda znatj uporabljati da nastajajo po a njo lepi ^ornamenti. Ko je jajce napisano ali popihano, ga vlože v kopel, v teplo vodo. ki je v nji namočena pražilja (Caesalpin a eetinataj Obarvana v^da se opiime jajca, kjer ni popisano z voskom, ki se v vodi počasi tali. Končno jajce obiišejo s peg m in umetnina je gotova. Uporabljajo razne barve, to se pravi z ramimi skorjami obarvano vodo n. pr. češminovo skorjico za rumene pisan-ke, za sivkasto rdeče jeJševo in črešnjevo. za črne oa hrastovo in jelš evo. Vodo obarva tudi 'čebula — temno rjave pisanke. Barva se jajca bol prstne, oe pnuenejo v l-"mer m a1 o gahma. Ornamentika pisanie Glavna znac.iln:«t ornamentike beiokran;-:ih pisanie je, da prevladujejo geometrični liki; rastlinskih okrasov je zelo male Navadno uporabljajo med rastlinskimi ornamenti le lik sladke koreiiinice (Polvpe-\ dium vulgare). Ta ornament imenujejo s-n j steljice«. Barle pravi, da je najnavadnej# način pisanja oni. ki je razširjen v metliški okolici. Jajce najprej razdelijo podobno kakc-r globus z »\Tzporedmku m »poldnevniki*. Posamezna polja okrase s pičicami, in sicer menjaje da je vsako rugo pol;"e pralno. Takšna, pisanica je lep; pisana (pestra"). Posamezna polja delijo včasfll še na manjša polja s prečnimi črtami ali jih kak. drugače okrase. Pisanje >rta vuzcliee (na uzde) je bil bolj razširjen na Hrvatskem knkor v Beli Krajini. Pri tem načinu p'sanja jajce razdele na 8 polj v. eno vodora\-no in dvema na\^ičnima i tarna Sredi vsakega polja nipišejo mali krog ;n od krogov potegnejo črte h križiščem ravnih črt. Razen tega p;lja tu in tam S kr; se p'clcami ali steljicami. Zanimivi so nekateri drugi ornamenti, ker so skoraj povsem podobni prastarim ornamente m. kakršno zasledimo na izkopaninah z dobe stavb n?i kolen. Bolj redek je moment .na puževe hišice ali ->na pUZe-ke«, podoben dvema križajočima se črk?ma S ali Andrejevemu križu s spiralno zavitimi konci celo na svastiko se spomnimo. Pri omamenl Id belokran 'skih pisanie js treba upoštevati izvor posameznih pivin. ki so se z njih razvili rnomenti. Barle je prevzel delitev na tri skupine: ornamenti, List - h narodov: ornamenti mitološkega in simboličnega pomena in končno ornamenti last posameznih narodov. Med ornamente prve skupine je treba prištevati trikot. sveto znamenje številnim ljudstvom v dav-ni. Zasledimo ga pogosto tudi na belokranjskih pisanicah. Pogosto je tudi lik tri-Ki. kakršen je znan na starih kamnitih spnienikih. Spirale v podobi enega ležečega S alj križajočih se ter razrasčcnih na3 so oblike spiralnih fibul, ki je bilo zkopanjh mnogo pri nas. Med simboličnimi m**: - - sledimo na belokranjskih pisanicah prispodobo sonca v raznih c-blikah. Najboli senečajo ornamenti, kakršne poznamo na starinskih izkrspaninah. Nekateri so zaradi tega prišli do presnetljivih sklepov, a dandanes* so njihove domneve izgubile nekdanji p men. Zdaj vemo, da kontinuiteta ljudskih kultur na jstih ozemljih ne izvira t, tega, češ. tam živi isti narod že od pra-davn ne, temveč- sloni na trdnejših osnovah: narodi nastajajo in izumirajo, a mlajši narodi prevzemajo kulturo starejših. Ljudska kultura je pogosto bel j trdoživa kakor ljudstva, ki so jo ustvarila. Na srednje-južnem bojišču Tunisa, kjer ho v teku o«tre borbe: otvarja se ogenj pred sovražnim oklopnikom, ki BC skušajo približati ttalijan»kun postojankam Zveneči drobec granate Iskalec kovin — nov važen pomečnik modernega kirurga Mnogi vojaki na bojišču so ranjeni tako, da jam obtič; košček granate ali pa krogla v telesu, navadno ob kosti ali pa v nji. Kirurgija med prvo svetovno vojno še ni imela zanesljivega sredstva, da bi takoj ugotovila, kje je treba kirurgu zastaviti nož. da odstrani iz ranjenčevega telesa kroglo aH drobec granate. Cas pa igra v takem primeru važno, večkrat naravnost usodno vlogo. Univerza v Heidel-bergu ima kirurgično kliniko, kjer so najboljši specialisti za take operacije. Šef klinike višji štabni zdravnik prof. dr. Martin Kirschner je dal novinarjem zanimivo izjavo o delu na njegovi kliniki. Mnoga vrata, sobne številke, skrivnostni svetlobni znaki ter neprestano k-P«če, vendar pa skoraj neslišno delo in vrvenje po hodnikih, to je »bela hiša« v Heidelbergu, ki v nji uporabljajo izkušeni zdravniki vsa sredstva, da rešijo vojakom zdravje in življenje. Poseben pomen je dobila klinika s specializacijo za odstranitev drobcev granat in krogel ter sploh kovinskih predmetov iz človeškega telesa. Šele v novejšem času se je posrečilo izdelati napravo, ki kirurg z njo hitro ugotovi, kje tiči krogla ali drobec granate. Naprava pokaže kirurgu kje mora zastaviti nož, da gre operacija gladko in hitro od rok. Znani nemški kirurgi kakor profesorji C. Craus, Comberg in Kuntscher so delali skupaj s Siemensom nad 10 let na tem problemu, na pripravah za konstituiranje aparature elektroakustičnega iskalca kovin, ki ga je končno izdelal dr. Patzold v Erlangenu in ki se Tdaj izdeluje pri Siemensu. Zobna plomba se oglasi Majhna in priročna je nova naprava, ki pa pomeni pravo tehniško čudo, kateremu se morajo že mnogi ranjenci zahvaliti za svoje življenje in zdravje. Podobno kakor pri ljudskem radijskem aparatu se vključi iskalec in že se začuje zamolkel glas sirene. Novinar, ki mu je šef heidel-berške klinike razkazoval to važno napravo, jo ie dal preizkusiti na sebi, V njegovem telesu ni nobenega drobca granate ali krogle. Toda Siemensov iskalec kovin spravi na dan tudi Še tako skrite »skrivnosti«. Skrvnostni zvočni napravi priključena sonda drsi po prsih in hrbtu, po vseh udih in končno tudi po obrazu, V naslednjem trenutku se začuje v zvočniku alarm. Vedno glasneje se razlega brnenje. Sonda išče naprej od korena nosu do levega lica. Glas v zvočniku postaja vedno močnejši. Kar se sonda ustavi nad novinarjevo gornjo čeljustjo rn že se začuje zdravnikov glas: Tu mora bit: kovina. Že davno pozabljena drobna plomba v kočniku, stara najmanj 20 let in iskalec kovin jo je hitro našel Iskalec kovin reši ohromelega vojaka Med težkdrni primeri, ki so se jih morali lotiti krurgi heidelberške kldnike, je bil tudi vojak, kateremr je bil prodrl drobec granate v hrbtenični mozeg. Iskalec kovin je bil tako hitro in točno pokazal kirurgom, kje tič drobec granate, da so ga odstranili, ne da bi *e dotaknili zelo ob- čutljivega (Java. Vojak je bil pred operacijo povsem ohromel in nikoli več bi ne bil hodil. Zda j pa hod., ka kor da spi ob nikoli ni bil ranjen. Seveda je še vedno potrebno v takih primerih rentgenizira-nje, da dobi kirurg točno sliko. Med operacijo se pa zanaša kirurg izključno na novo napravo, ki ga njen glas sproti opozarja, ali je v iskanju tujega kovinskega telesa -na prav. poti ali ne. Iskalec kovin prenaša z uporabo radijskih valov reakcijo iz iskanega tujega telesa na magnetični del vretenca, in potem na električni zvoč, nik. sirena se pa takoj oglasi, če je kirurg pri iskanju krogle alj drobca granate v ranjenčevem telesu na pravi poti. Neki udeleženec prve svetovne voine ie bil na ruskem bojišču leta 1915. ranjen, tako da mu je krogla obtičala v telesu. Cez več let se je izkazalo, da je krogla priraščena srčni mišici in tako je hočeš nočeš obenem s srcem utripala. Ker pa pridejo navadno s kroglo v telo tudi kiice infekcije, bodisi nesnaga z uniforme, skoz: katero je prodrla krogla, ali drobci usnja in podobno, se bo kirurg sedaj takoj odločil v takem primeru za operacijo, da prepreči morebitne poznejše komplikacije. Med lastnosti alarmne naprave v operacijski dvorani je tudi njena bistvena prednost, ki bo dobrodošla zlasti industriji namreč vsestranska reakcija na vse kovinske tuje predmete, rudi na take kovine, k; se ne dajo magnetizirati. Ce so recimo prej drobci ranili delavca, zaposlenega v tovarni pri lahkih kovinah, je moralo iskanje z rentgenovim žarki praktično malone izostati, ker se dado taki predmeti na rentgentsk; sliki zelo težko opaziti. — Novi elektroakustični iskalec pa reagira rudi na najmanjše drobce lahkih kovin ter omogoči tako tudi težke posege pogosto v nekaj minutah ter brez najmanjše poškodbe tkiva. Tako je torej ta naprava neprecenljive važnosti tako za vojno kirurgijo, kakor tudi za industrijo. Madžarskim Židom se godi dobro Vprašanje Židov na Madžarskem je še vedno pereče. Odvetniška zbornica v Budimpešti ugotavlja, da je bilo lani v madžarski prestolnici še vedno 64 % Židov odvetnikov in zahteva zato njihovo popolno odstranitev z odvetniškega stanu. Pri zadnjih volitvah v odbore gornje zbornice sta bila izvoljena dva Žida v zunanjepolitični odbor štirje v finančni. Židovski leksikon vsebuje zanimi\e podatke o njih. Fercc, Chorin je pravnuk v Moravski Beli Cerkvi leta 1760 rojenega Arona Cho-rina ki sc je leta 1789 preseli' na Madžarsko in postal vrhovni rabin \ Aradu. Leta 1874 v Budimpešti rojeni Aurel Engcl je postal leta 1816 plemič in si prilastil ime Egry von Eger-szek. On je odvetnik in upravni svetnik Več let je bil pa tudi predsednik upravnega sveta nekega v nemškem jeziku izhajajočega dnevnika. Od leta 1927 je član gornje zbornice, zdaj je bil pa izvoljen v zunanjepolitični in finančni odbor. Leta 1909 je postal v Jenikovi na Češkem leta 1862 rojeni Sigmund Korn-feld baron. Njegov leta 1882 v Budimpešti rojen: sin Moritz je bil predsednik industrijskega podjetja Garz ter madžarske železarne m tvornice orožja. Od leta 1927 je član gornje zbornice in zdaj je bil izvoljen še v finančni odbor. Član finančnega odbora je postal tudi član gornje zbornice J en o Vida, rojen 1. 1872 v Budimpešti. On je predsednik madžarske splošne premogokopne delniške družbe in dru-gih industrijskih podjetij ter predsednik budimpeštanske izraeiitske sirotišnice. »Magvarszag« je nedavno v polemiki z nekim budimpeštanskem tednikom omenil, da žive židje na Mad/.irskem tako dobro, da so največja privlačnoM za ^idc v dlUffll drŽavah 'n da iim n ti na misel ne pride d.i b ni izselili. Kolumbov £iim Španija se pripravlja na svečano pvoata vo 450-letnice Kolumbovega povrat) i i zgodovinske vožnje po morju, na katari |e odkril Ameriko. Med drugim io hiio skle njeno izdelati velik zgodovm>';-i Mm. tako da bodo imeli tudi široki loj. priliko seznanit; se i Kolumbovim H vijanjem in njegovim epohalnim odkritjem Podjetje, ki skibi za teden-ke f.lmske pragli |e naročilo nekemu opera ter ni naj i>" ime vse kar spom nia na Kolumb'. Pn prikazova i Kolumbov film v Barceloni. Dva telička z eno erl^vo krava nekeu.t kmeta v Pfcfj " I čuden nestvor. K:la ita dva teličk t too glavo, NTa eni strani so bi! triie uhlji, n.i drugi pt samo eden. Nestvoi |c Kmalu g O.i b: vrgla krava dva telička - eno g i M pr peti /elo redko. PofloatajSJ ttličti 7 tbeu-p (*l*i rama Napredek elektronske mikroskopije Znam nemkroTni pen le malo odnosno zelo težko tridne pojavi i procese, kakor je taljenic kovin Ni polju elek tronske mikroskopije se je r*a po«rvćil nekemu nemškemu znanstvenemu BBVodu k en usp^'h. Z uporabo ■k- večjih elektr mil sti je bila intenzivnost elektroni h / s tem jakost slik tako povečan* da ao bih mogoče pri uporabi nntfnuo spe cialnega filma posnetki s 36.000krmrno čavc*. Prvi z ultram kroskopičnim rtea nikom izdelani filmi kažejo /c pojave :z razmnoževanja \ n\--mikroskopija bo igrala mi. znanosti še zelo važno vlogo. Gospodarski **Tki med Nemčijo in Turčijo Nemški poslanik dr. Ctodiua ja v Lstamiburu na sestanku* aovm&rjtv o novi nemško-turški trg-ovmski pogodbi, lei je v bistvu nadaljevanje pojrodbo kn oktobra 1941 in ki ost n ne v veliav: da h sca maja 1944. bmCBJava bi ;ir.n mol 04 državama naj bi zn l.-tno po \ nosti 120 mili ionov mark, wM i^1 - Cno 10 milijoncA'-. v refnllcj je pa treba rz*č\y-nati z večjo izmoniavo M ter a. kor **n ostale neiz\Tsene dobave še iz staro | r>~ grodbe. Računati je treba z letno \?\■ njavo blaga v vrednosti okrog C2<"> i jonov. Tako bi Nemčija zavzeli v tu zunanji trjrovini zopet p.vo mesto. Turški ruitk je 7, aadovoljatvom porrlrivii novo trgovinsko pogodbo z Namfiljo in nar-glašal, da Je bilo skie-vrnin aadnje fim na podlagi pogodbe fee za 8 mili Jonov turškib funtov kupčij. NESPEČNOST — No, kako je s tvojo nespečnostjo? — Vedno slabič Pomisli, zdaj 7iL morem spati niti /jutra j. ko jc m ha že vataH. V BOLJŠI HfiB — Marička, kolikokrat sem vam le rekla, da se temu nc pru\ i sobi. tem\cč jedilnica. — Mar tudi dam>. k«; imamo za obed samo krompir? GEORGES OHNfcT; Li 69 PRODAJALEC STRUPOV — To se sliši verjetneje. — Oh, kako čuden si! — Prosim, samo nobene solzavosti. Upam, da se že tako dobro poznava, da lahko govoriva povsem odJcrito. Vsaj mislim . . . — Prav praviš. V prvi vrsti je pa potrebno, da ti povem, da je Herman ... — Herman? — Takr> je ime mojemu grofu. — Ah, že razumem ... Dobro torej, kaj je s tem Hermanom? — Ljubosumen je kakor tiger in če je zatisnil obe očesi nad mojo preteklostjo, se pa s sedanjostjo nikakor ne šali. — In vendar naju pusti sama v tako mtimnem pogovoru. — Zaupa mi — Oho. Za to bi pa res zaslužil bronasto kolajno. — Zakaj neki? Mar si moreva midva povedati kaj, kar bi moglo vzbuditi njegov sum? Upam, da ne misliš, da mi preti v tvoji navzočnosti nevarnost. Kar izbij si iz glave tak strah, dragi moj, ker sem sklenila živeti odslej drugače, čisto resno in solidno ... — Ah! Nikoli bi ne bil pričakoval od tebe take izpremembe, — Izprememba je edina prijetnost našega življenja. — Skratka, torej se pripravljaš, da postaneš grofica ? — Oh. ne! Tako neumna nisem. Hočem ohraniti svojo svobodo. Toda bivših neumnosti imam že dovolj. Imam zelo lepo premoženje in tako se mi ni treba več bati raznih nevšečnosti in razočaranj. Nobene druge želje nimam, kakor da bi mogla živeti po svoji volji. Dovolj dol^o sem se že mučila in bila sem za zabavo raznim bedakom. Zdaj pač lahko sama poskrbim za svojo zabavo. — Kakšno vlogo si pa namenila v tej zabavi meni? — O tem zaenkrat ne govorim. Nikakor ne — bo-diva dobra prijatelja, to je vse. Ne delaj mi nobenih neprijetnosti, jaz ti pa plačam enako z enakim. — To se sliši že mnogo prijetneje in rad soglašam s teboj. Res sem se že bal. da mi bos napovedala vojno. Torej križ čez najino preteklost! Nikoli se nisva poznala, živela bova kot prijatelja, in to je tudi vse. Želel bi samo, da bi moji ženi nikoh* ne omenila tega najinega sestanka. . . Moja žena bi kmalu zaslutila čisto resnico. — To je odvisno samo od tebe, saj jaz po tem ne hrepenim posebno. Poleg tega si pa grof ne želi novih stikov v tem kraju. Rad hodi na lov, rad jaha in ljubi me ... — In ta zaposlitev najbrž izčrpava vse njegovo življenje. Čudim se torej, zakaj se sploh zanima še za gospodarske zadeve in vprašujem se, od kod jemlje čas za to___ — Ga bo že našel, za to poskrbim sama. V svoji domovini ima prostrana polja žita, sladkorne pese in rTrnefb noliskih pridelkov in naučiti se mora bolje izkoriščati svojo zemljo. In moja želja je, da bi ga ti naučil tega. 1 r *txa'i mi ^a^anjaš. Torej se tudi ti zdaj zanimaš za take reči. — Med nama rečeno — zdi se mi, da se ne zanimam za nič drugega. Zdaj pa tiho! Grof se vrača. Na stopnicah, vodečih na vrt, se je pojavil Stein-gel z mladim zdravnikom, — Z gospodom Vernierom sva se domenila. — je dejala Etiennetta, — da se sestaneta jutri v njegovi tvornici. Tam se prepričate, kako zna industrija naših dni izkoriščati poljedelstvo in videli boste, da vam bo to koristen nauk. — Ah, zelo sem vam hvaležen, gospod . . . In Herman je z odkrito radostjo stisnil Kristija-novo roko, potem se je pa poslovil od zdravnika. Etiennetta je prijazno pokifnala obema mladima gospodoma, ki sta jo spremila h kočiji, kamor je sedla z vsem dostojanstvom visoke dame. Zroč za odhajajočo kočijo je Kristijan pomislil sam pri sebi: — Kako močan značaj! Ah, to je zares sijajna ženskal In nikoli ta bedak, ki sedi zdaj ob njeni strani, ne bo razumel, kakšen zaklad ima v svojih rokah. Poznati jo in videti med njenim delom, to je največji užitek, kar ga more nuditi človeku. Toda ta ženska je tudi silno nevarna. Zato bo bolje, izogibati se prepirov z njo. Toda v trenutku, ko je tako dobrodušno modroval sam pri sebi, ni niti slutil, da sanja ta mlada ženska v svoji krasni kočiji, kako bi ga zadela kar najbolj skeleče in kako bi mu poplačala zlo, ki ji ga je bil nakopal. IX. V knjižnici gradu Dammarie sta agrarni inženjer iz Saint-Remy Tharde in Kristijan pripravljala za grofa Steingela osnutek modernega kmetijstva. Skozi odprto okno je prinašal vetrič vonj livad, še vlažnih po nedavnem dežju. Sonce je že zopet sija.o in v njegovih žarkih so se iskrili vsi drobni vod tu biseri in čarobnost zadnjih ur svežega popoldneva je bila očarljiva. — Gospod Vernier, — je spregovoril Tharde, — vse kmetijsko delo je zaman, če ne vrnete zemlji dušika, fosfata in apna, kolikor jih je izgubila z vsako letino. Hlevski gnoj samo zrahlja zemljo. V tem je vsa skrivnost modernega poljedelstva. Ce torej želite, lahko poskrbim, da bo žito zraslo in dozorelo tudi na parketih vašega salona, kajti to je čisto kemično vprašanje. V Nemčiji izdelujejo najboljšo mešanico fosfata in dušika. Preizkusite jo, potem mi pa sporočite svoje izkušnje. Zlasti pa morate preizkusiti moc in lastnosti svoje zemlje, sicer jo boste obdelovali na slepo in trosili bosta amonijak tam, kjer je potrebno apno... Ongoje Joatp ZnpanćfcS — Za Narodno tjaicarzio Fran Jerao — Za inaeratni de) lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljauj