Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan 0
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
— ^
Ptuj, petek, 24. julija 2015 letnik LXVIII • št. 56 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ^ ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8« 98,2 °I04t3
www.radio-ptuj.si
Podravje • O odškodninah na vodovar-stvenih območjih se bo odločalo jeseni O Strani 2 in 3
Aktualno Ptuj • So zahteve Perneka res neizvedljive?
O Strani 4 in 5 Kronika
Podravje • Največ obsojenih oseb v letu 2014 iz Ptuja O Stran 24
Šport
Nogomet • Še
drugi zaporedni der-bi - v Zavrč prihaja Olimpija
O Stran 11 Nogomet • Novi predsednik NK Drava je Peter Zajšek O Stran 11
Štajerski
Podravje • Koliko Drave bo še preteklo, da bo pot legalizirana
Okrog Ptujskega jezera na lastno odgovornost
Ptujčani stavijo na turizem, toda vse doslej ni poskrbljeno niti za legalizacijo najpriljubljenejše sprehajalne, tekaške in kolesarske poti okrog Ptujskega jezera. Vodstvo Dravskih elektrarn temu ne nasprotuje, na potezi sta mestna občina Ptuj in občina Markovci.
Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska kanalizacija • Potrošili desetine milijonov evrov, sistem še vedno ^ pomanjkljiv
O Strani 4 in 5

Podravje, Varaždinska žuPSffiH! • Obisk v termah nad lanskim povprečjem; cene | vstopnic enake kot lani |

(O <D
^j^arodno 7abavne Km lasbe
Perutnina Ptuj
n*«f
Ptuj 2015
MESTNA OBČINA PTUJ
A Zavarovalnica XI Maribor
1.	VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979)
v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30
2.	VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30
MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ
Štajerski
TEDNIK
2 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 24. julija 2015
Ptuj • Stavijo na turizem, ne poskrbijo pa niti za legalizacijo najpriljubljenejše sprehajalne, tekaške in
Uradno: hoja in vožnja prepovedani
Ptujsko jezero in območje ob njem se je v zadnjem desetletju razvilo v priljubljeno rekreacijsko središče Ptuja in okolice. Jezero in priobalni
Plovbni režim na reki Dravi in jezeru dovoljuje plovbo ter nekatere druge športne vodne aktivnosti. Krona nasipa ob jezeru se uporablja kot sprehajalna, tekaška in kolesarska pot. Za vožnjo jo uporabljajo tudi vozniki koles z motorjem. Kot v svetniški pobudi opozarja svetnik mestne občine (MO) Ptuj Milan Krajnik, je »promet« po kroni nasipa, zlasti med Puhovim mostom in Ranco, postal pregost in deloma nevaren za sprehajalce oz. tekače. Krajnik predlaga, da bi na tem delu vožnjo s kolesi in kolesi z motorjem prepovedali ter bi bil ta del krone nasipa namenjen samo sprehajalcem. Da je »promet« po nekaterih delih nasipa postal pregost, pa ni edina težava. Krona nasipa se uradno sploh ne bi smela uporabljati za rekreativne dejavnosti. V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj je tako in ali bo MO Ptuj kot pripravljavec (predlagatelj) prostorskih aktov ter prometnega režima poskrbela za to, da bodo uporabniki to pot lahko tudi legalno upora-
Uvodnik
bljali. Poleg ptujske bi območje poti morala v prostorskih aktih legalizirati tudi občina Markov-ci, saj leži Ptujsko jezero na območju obeh občin; na marko-vskem območju ga je celo več kot na ptujskem.
DEM: »Naj se določijo pravila uporabe in odgovornosti.«
Lastnik Ptujskega jezera in ožjega območja ob njem, tako imenovanega priobalnega pasu, je Republika Slovenija. Z jezerom in priobalnim pasom na podlagi koncesijske pogodbe za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije, sklenjene z RS, upravljajo Dravske elektrarne Maribor (DEM). Družbi DEM služi jezero kot energetski objekt, za potrebe proizvodnje električne energije. V delu jezera, kjer je vzpostavljen plovbni režim, imata pravico uporabe oz. dovoljenje za neposredno rabo vode za plovbo, pristanišče in
Ko država zavira gospodarstvo
Kako država z birokratskimi in drugimi ovirami zavira že tako zarjavela slovenska gospodarska kolesa, smo videli in slišali že večkra t. Tudi to, da država za pospeševanje gospodarstva in novih delovnih mest ne naredi ničesar. Nasprotno. Z administrativnimi ovirami, neustreznimi ukrepi in njihovo neusklajenostjo samo otežuje delo podjetnikov in obrtnikov, slabi konkurenčno sposobnost celotnega gospodarstva in povečuje proračunski primanjkljaj ter javni dolg.
Eden izmed premnogih primerov nekonkurenčnosti in oviranja gospodarskega razvoja je izjemno zapleten in drag postopek pridobivanja zazidljivih zemljišč skozi občinske prostorske načrte. Ta namreč traja kar nekaj let. Če temu prištejemo še pripravo podrobnega prostorskega načrta, investitor torej samo za izvedbo urbanističnega dela postopka porabi od pet do deset let, da o porabljenih sredstvih sploh ne govorimo. Kje pa je še pridobitev gradbene dokumentacije in končno sama gradnja. In potem se čudimo, zakaj raje domača in tuja podjetja investirajo zunaj naše meje.
Vzgled, kako se krepi gospodarstvo, si lahko vzamemo po naših sosedih. Ne samo po severnih, ampak tudi po južnih. Hrvaška vlada je namreč eni izmed občin, ki se je na državnem zemljišču lotila izgradnje obrtne cone, zemljišča pre-prostopodarila. Samo, da bi spodbudili gospodarski razvoj in odprli prepotrebna delovna mesta. A pri nas ni tako. Država namreč svoja zemljišča za občinske projekte mastno prodaja. Medtem pa raje kot investitorjem pomaga tistim, ki že zdaj visijo na ramenih delavskega razreda.
Očitno je, da torej še vedno ni jasno, kaj poganja gospodarsko rast. Prav tako ni razumevanja, kako pomembna so podjetja za blaginjo državljanov - pa naj bodo to mala ali velika, domača ali tuja podjetja. A dejstvo je, da je gospodarska rast nujna in da bi lahko bila brez trajnostnega gospodarskega razvoja (naslednja) kriza usodna.
Monika Levanič
vstopno-izstopna mesta občini Ptuj in Markovci. Gre za delno vodno dovoljenje, veljavno do leta 2022.
Temu, da se na jezeru in ob njem razvijajo turistične in rekreacijske aktivnosti, v DEM ne nasprotujejo - ob pogojih, da pri tem ni motena njihova osnovna dejavnost (proizvodnja energije) ter da se za območje natančno definirajo pravila uporabe in odgovornosti. »Ptujsko jezero je največje umetno jezero v Sloveniji in ne vidimo ovir za rekreativno dejavnost, toda treba je z lokalno skupnostjo dogovoriti »pravila in odgovornosti« pri uporabi teh površin. Že sedaj se po vodni površini jezera izvaja plovba, kar podpiramo. Zaradi varnostnih razlogov je plovba 500 metrov pred jezom v Markov-cih prepovedana. Območje in pravila plovbe definira odlok, ki sta ga sprejeli občini Markov-ci in Ptuj,« je za naš časopis povedal direktor DEM Viljem Po-zeb in v nadaljevanju poudaril: »Trenutno sta hoja in vožnja po kroni nasipa prepovedani, kar
Foto: Črtomir Goznik
Svetnik MO Ptuj Milan Krajnik predlaga, da bi po kroni nasipa ob Ptujskem jezeru med Puhovim mostom in Ranco ter na nasipu med termami in peš mostom prepovedali promet s kolesi in kolesi z motorjem.
je tudi označeno. Ob izgradnji nasipov za jezero ni bilo predvideno, da bi se po njih izvajala kakršnakoli druga aktivnost, razen vzdrževanja. Ker nam je dobro znano, da občani krono nasipa zelo radi uporabljajo kot pot za rekreacijo, je treba določiti način njene javne uporabe in odgovornost. Za to področje v DEM nismo pristojni.
Temu, da se krona nasipa uporablja za rekreacijske aktivnosti, v DEM ne občine so predlagali, naj se situacija pravno-formalno uredi. Zaenkrat nasipa uradno prepovedani in na lastno odgovornost. Stanje, kakršno interventnih poti in dostopa reševalcev ter nujne medicinske pomoči do
Podravje, Slovenija • Koalicija strank zavrnila, da bi bila odškodnina predmet pogajanj
O odškodninah na vodovarstvenih
Februarja letos so kmetje s traktorji in transparenti ter z grožnjami z gnojevko na vodnem zajetju Skorba pri Hajdini SD in SDS z amandmajem črtale spremembo člena, ki govori o odškodninah lastnikom zemljišč na omenjenih ob
Nadomestna zemljišča in nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki je posledica prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ureja 79. člen zakona o vodah. Kmetijsko ministrstvo je predlagalo spremembo omenjenega člena, in sicer v smeri, da ima lastnik pravico izbire med
nadomestnim zemljiščem ali odškodnino. Zavezanec za izplačilo odškodnine ostaja isti (izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo), ne bi pa bila predvidena metodologija, na podlagi katere bi se višina odškodnine določila, temveč bi se način, višina in roki izplačevanja odškodnine uredili s pogodbo, v kateri mora
zavezanec (izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo) predlagati višino odškodnine. Spori med zavezancem in upravičencem pa naj bi se reševali pred sodiščem, so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor. Kot omenjeno so bile te spremembe z amandmajem, ki ga je podprla tudi največja opozicijska
MESTNA OBČINA PTUJ
Spoštovane občanke in občani!
Iskrene čestitke ob prazniku Mestne občine Ptuj.
Vabim vas, da se udeležite številnih prireditev ob našem prazniku, še prav posebej pa vas vabim na osrednjo slovesnost v petek, 31. julija 2015, ob 19.30 na dvorišče minoritskega samostana.
/Miran SENCAR, župan Mestne občine Ptuj
stranka, črtane. »To pomeni, da nismo dosegli nič,« je brez ovinkarjenja povedal predstavnik Civilne iniciative Dravsko polje Milan Unuk. »Kako bomo naprej ukrepali, še ne vemo. Možnosti so, da prejmemo v zakup kmetijska zemljišča sklada. Druga možnost pa je, da se odpovemo odškodnini, dobimo nadomestna zemljišča in na teh vodo-varstvenih območjih ekološko kmetujemo. V obeh primerih ima tudi država nekaj od tega,« je še povedal Unuk.
Židan je prepričan, da bo vprašanje odškodnin odgovorjeno še letos
Če Unuk meni, da kmetje niso ničesar dosegli, je nasprotnega mnenja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Povedal je: »Ministrstvo je pripravilo člen, ki po našem mnenju sistem državne pomoči daje v sistem civilnega prava, kot
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 24. julija 2015
Aktualno
Štajerski	3
kolesarske poti okrog Ptujskega jezera
ter na lastno odgovornost
pas vsakodnevno živita, še posebej ob lepih sončnih dnevih in koncih tednov.
sv ¿m sg;
Foto: ' Črtomir Goznik
nasprotujejo. Vodstvu ptujske mestne je tako, da sta hoja in vožnja po kroni je (nelegalno), ne ureja tudi vprašanja morebitnih ponesrečencev.
Foto: Mojca Zemljaric
Direktor DEM Viljem Pozeb: »Na sestanku pri županu MO Ptuj smo predlagali, da občina kot nosilec prostorskega in prometnega urejanja pripravi prostorski načrt (OPPN) za območje Ptujskega jezera, ki je potreben za legalno urejeno rekreacijsko pot po kroni nasipa.«
Določanje prostorsko-uredi-tvenih in prometnih pogojev je v pristojnosti lokalne skupnosti. Januarja letos smo na sestanku pri županu MO Ptuj Miranu Senčarju predlagali, da bi občina s primernim prostorskim dokumentom določila
način uporabe in nosilca vzdrževanja preurejene površine za javno uporabo.«
Koliko Drave bo še moralo preteči, da bo pot legalizirana
Na potezi sta torej občini: ptujska in markovska, na območju katerih ležita jezero in krona nasipa ob njem. Na MO Ptuj smo povprašali, ali bo občina kot nosilka prostorskega in prometnega urejanja pričela postopke za legalizacijo poti za potrebe rekreativnih dejavnosti. Glede na to, da je MO Ptuj po več letih zdaj v zaključni fazi sprejemanja novega občinskega prostorskega načrta (OPN), nas je zanimalo, ali je območje poti morda zajeto že v tem aktu. Odgovorili so, da ne in dodali naslednje: »Pot po kroni nasipa se v OPN ni opredelila kot površina za oddih, šport in rekreacijo. V prostorskih izvedbenih pogojih občinskega prostorskega načrta pa na obvodnih zemljiščih,
tako kot do zdaj, predvidevamo dopuščanje izvajanja prostoča-snih rekreativnih dejavnosti na lastno odgovornost. MO Ptuj je trenutno v postopku poizvedbe o javni rabi površin po kroni jezera v okviru namenske rabe
vodnih površin kot tudi namenske rabe.«
Dodajmo komentar: »Glede na to, kako dolgo v naši državi (na občinski in državni ravni) trajajo birokratski postopki, bo preteklo še precej Drave,
preden bo pot po kroni nasipa okrog jezera legalizirana kot površina za oddih, šport in rekreacijo. Zaradi dolgotrajnih postopkov pri pripravi OPN imata občini Markovci in Ptuj tudi možnost, da območje za rekreacijo opredelita po OPPN (občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za pripravo katerega so postopki v primerjavi s pripravo OPN manj zahtevni in ne tako dolgotrajni. Slednji namreč zajema območje celotne občine, OPPN pa samo določeno območje. Zato je postopke po OPPN možno speljati in končati hitreje.«
Mojca Zemljarič
območjih se bo odločalo ponovno v jeseni
politike pozivali k najdbi rešitev za kmete, ki kmetujejo na ožjih vodovarstvenih območjih. Toda kot kaže, njihove zahteve (še) niso bile uslišane, saj so stranke SMC, DeSUS, močjih, so povedali na ministrstvu za okolje in prostor.
imajo to področje urejene tudi evropske države. To je vlada sprva potrdila, nato pa je koalicija sklenila, da se člen umakne in se njegova veljavnost preveri pri pristojni službi za državno pomoč in evropski komisiji. Vendar če je povsod v Evropi mogoče odškodnine za kmetovanje na vodovarstvenih območjih urediti s civilnim pravom, potem je to mogoče tudi pri nas. Sicer pa je naloga ekspertne skupine,
da do septembra oblikuje člen, ministrstvo za okolje in prostor pa oktobra pripravi spremembo zakona o vodah, ki se nato sprejme po hitrem postopku in začne veljati s prvim januarjem 2016. Takšen sporazum je podprl predsednik vlade; če jamči predsednik vlade, potem verjamem, da se bo to uredilo.«
Sicer pa je po veljavni ureditvi, ki velja od leta 2008, kmet, ki kmetuje na teh območjih,
upravičen, da se mu zagotovi nadomestno zemljišče, če je zmanjšanje tega dohodka posledica prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki so strožji od ukrepov, ki veljajo za izvajanje kmetijske dejavnosti na primerljivih zemljiščih zunaj vodovarstvenega območja. Po zakonu nadomestna zemljišča zagotavljajo upravljavci z vodnimi zemljišči, ki jim je prenehal status naravnega vodnega jav-
FOTO: Črtomir Goznik
nega dobra, priobalnimi in kmetijskimi zemljišči v državni lasti. Če upravljavec ne more zagotoviti nadomestnega zemljišča, pa mora kmetu poravnati nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti. Z uredbo pa so določeni načini izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil.
In ravno metodologija je kmete tudi motila, saj so zahtevali višjo odškodnino. Kmetje namreč menijo, da denarna nadomestila ne pokrivajo izgube dohodka oziroma povečanja stroškov zaradi izvajanja obveznih ukrepov na teh območjih. Kmetje naj bi na hektar prejeli od 115 do 150 evrov odškodnine, medtem ko v sosednji Avstriji odškodnine dosegajo tudi tisoč evrov, je na februarskem protestu povedal predsednik sindikata kmetov Anton Medved. Ob tem so kmetje zahtevali še zamenjavo zemljišč in odkup teh.
Sklad čaka, da lastniki zemljišč pokažejo interes za zamenjavo
Ob tem nas je zanimalo, kakšne predloge je izoblikoval sklad kmetijskih zemljišč in
»Odškodnine na vodovarstvenih območjih je država po Uredbi o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zavrnila. Višina odškodnin je bila približno 32.000 evrov. Sedaj je v pripravi nova Uredba, ki pa je vrnjena v fazo usklajevanj, tako da trenutno ni informacij, kaj se dogaja. Za Komunalo Slovenska Bistrica in občino pa bi sprememba, ki je bila predlagana, pomenila višanje stroškov omrežnine, kar za uporabnike pomeni dvig cen,« je pojasnila Jožica Dobaj s Komunale Slovenska Bistrica.
gozdov oziroma kaj je kmetom ponudil. »Na vodovarstvenih območjih, za katera velja najstrožji režim (VVO1), je bila kmetom ponujena možnost zamenjave zemljišč v okviru prostih razpoložljivih zemljišč in tistih zemljišč, ki jih imajo lastniki na VVO1 v zakupu od Sklada. Zanimanja za predlagane menjave lastnik zemljišč na VVO1 niso izkazali, ampak so želeli od Sklada dobiti dodatno v zakup zemljišča izven VVO1. Na pobudo kmetov na vodovarstvenih območjih in po izjavi direktorja Perutnine Ptuj, ki je preko medijev sporočil, da se je pripravljen pogovarjati o razpoložljivih zemljiščih za zamenjavo na VVO1, vendar take po-
bude na Perutnino Ptuj še nihče ni posredoval, smo stopili v kontakt tudi s predstavniki Perutnine Ptuj in iskali možnost pridobitve prostih zemljišč za zamenjavo z lastniki zemljišč na VVO1. Pogovori so potekali, vendar do dokončnih rešitev še ni prišlo, ker Sklad čaka na vloge lastnikov zemljišč na VVO1, ki bodo izrazili interes za zamenjavo,« je povedala direktorica Sklada Irena Šinko. Ob tem je dodala, da je Sklad pripravljen kmetijska zemljišča znotraj VVO1 od lastnikov zemljišč odkupiti po primerljivih tržnih cenah kmetijskih zemljišč.
Mojca Vtič
4 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 24. julija 2015
Ptuj • Problematika športnega igrišča za avtobusno postajo
Ker se premalo uporablja, bi ga kar odpisali
Igrišče za avtobusno postajo je že dlje časa neurejeno, a ga otroci in starši iz bližnjih blokov kljub temu uporabljajo. Četudi je bilo zgrajeno uradno, torej ima tudi upravljavca, se zanj do lanskega leta, ko so ga bližnji stanovalci tudi očistili, vrsto let ni nihče zanimal, četudi ga občasno uporabljajo nekdanji športniki oz. funkcionarji.
Foto: Črtomir Goznik
Igrišče v CMD za avtobusno postajo uporabljajo številni, le da odgovorni tega ne vidijo oz. nočejo videti ...
Mestnemu redarstvu gre zasluga, da se tam več ne zbirajo mladi veseljaki in drugi ponočnjaki (v bližini občasno sicer prenočujejo cigani), zato ga lahko tudi pogosteje uporabljajo. Parkirišče pa to nikoli ni bilo, čeprav si ga nekateri želijo predstaviti kot takega in tako preprečiti, da bi se vanj vlagalo. Kot da si to območje ne zasluži igrišča. Tisti, ki govorijo o njegovem ne-funkcioniranju, se zelo motijo. Igrišče je še kako živo, uporablja ga tudi CID Ptuj v okviru svojih aktivnosti, prav tako so ga odkrili obiskovalci mladinskega hotela Kurent, ki na njem izvajajo jutranje aktivnosti. Tako v CID kot mladinskem hotelu, oba sta v neposredni bližini, so še kako zainteresirani, da bi to igrišče dobilo podobo, kakršno je nekoč že imelo. Ko bo urejeno, bo lahko še bolj in kakovostneje zaživelo.
Bližnjim stanovalcem za majhnimi otroki je nerazumljivo, da nekdo sploh razmišlja o tem, da bi to igrišče prepustil še
večjemu propadu, ker je drugo igrišče, ki je zgrajeno nelegalno, bolj obljudeno. Za obe igrišči je treba najti rešitev, ne pa najmlajšim, ki živijo v bližini uradnega igrišča, odvzeti možnost za igro, koristno in sproščeno preživljanje prostega časa.
V Zavodu za šport so povedali, da so že lani pripravili idejno rešitev za obnovo igrišča za avtobusno postajo. Direktor Aleksander Mertelj je povedal, da naj bi ga obnovili še v tem letu. Uredili naj bi košarkarsko igrišče, ga preplastili, odstranili ograjo in uredili drenažni sistem s ponikovalnico, ker je območje ob večjem dežju zalito z vodo. Postavili bodo tudi nekaj otroških igral. Za ureditev je na voljo 15.000 evrov.
Bližnji stanovalci upajo, da bo igrišče obnovljeno v najkrajšem času in da tisti, ki bi morali najbolj skrbeti za njihovo dobro počutje, ne bodo denarja „po nekih interesih prenesli" v neke druge projekte, za razsvetljavo ob balinišču na Potrčevi, kot se
neuradno govori. Predsednica sveta ČS Center Branka Bezeljak je na junijskem posvetu predsednikov svetov ČS MO Ptuj povedala, da »v ČS Center uradno nimajo športnih objektov, razen športnega igrišča za avtobusno postajo, ki nikakor ne funkcionira, edino igrišče, ki funkcionira, pa je za domom krajanov med Kvedrovo in Potrčevo, ki je nastalo po domače. Tam se zbirajo mladi, igrata se košarka in tenis, tam so igrala za otroke. Na igrišču za avtobusno postajo je parkirišče, zbirališče ljudi, ki se pač obnašajo tako, kot se, in ljudje ne hodijo tja. Ko so malo popravili koše, so ugotovili, da je nesmiselno vlagati v tisti asfalt, ker je predrago, tudi košarka se tam ne igra, da bi bilo to smiselno, treba je najti neke rešitve, da se stvari urejajo tam, kjer so ljudje. Poskrbeti bo treba tudi za spremembo namembnosti zemljišča na trenutno neuradnem igrišču in ga urediti.« Za to so že trikrat podali pobudo.
MG
Ptuj • Julijska redna seja mestnega sveta
Seja končana v uri in pol
Ptujski mestni svetniki so se v začetku tedna sestali na deveti redni seji in razpravljali o 14 točkah dnevnega reda. Med drugim so se seznanili s polletno realizacijo izvrševanja proračuna.
Ob polletju so bili prihodki proračuna realizirani v višini 11 milijonov evrov (41 % od načrtovanih), odhodki pa v višini 12,5 milijona evrov (44 % od načrtovanih). V osnutku so potrdili odlok o priznanjih MO Ptuj. Potrdili so tudi predloge treh pravilnikov o dodeljevanju občinskih pomoči oziroma subvencij: za razvoj podeželja in podjetništva ter enkratnih socialnih pomoči iz proračunskih sredstev MO Ptuj. Slednji med drugim določa, da bo v prihodnje o vlogah za denarno socialno pomoč, ki
se dodeljuje iz proračuna MO Ptuj, odločal CSD. Mestni svetniki so potrdili tudi dopolnitve Pravilnika o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oz. svetniških skupin. V skladu z no-velacijo bodo svetniške skupine oz. svetniki posamezniki iz občinskega proračuna poleg vseh stroškov za komunalne in druge storitve (elektrika, ogrevanje ...) upravičeni do povračila stroškov za najemnine za poslovni prostor (npr. za pisarno lokalnega odbora stranke oz. liste) ter za poštne, telekomunikacijske
in internetne storitve. Predlog za spremembo pravilnika sta podali novinki v mestnem svetu - svetniški skupini SMC in ZA Ptuj.
Med točkami dnevnega reda ponedeljkove seje je bilo tudi potrjevanje projektne dokumentacije za projekte obnove ostrešja in podstrehe v Prešernovi ulici (nekdanji prostori uprave Vrtca Ptuj), gradnjo pločnika na Grajeni in prenovo prevleke atletske steze na ptujskem mestnem stadionu.
MZ
Ptuj • O (ne)delujočem in zastarelem kanalizacijske
Potrošili desetine sistem še vedno p
Ptujska kanalizacija, zlasti nova centralna čistilna naprava, je bila v ča vici. Iz roke v roko sta si ta kostanj podajala nekdanji in zdajšnji ptujski
V predvolilni kampanji sta se javno oglasila projektanta in zatrjevala, da Mestna občina (MO) Ptuj kot investitorka pri končanju del na centralni čistilni napravi (CČN) ni izbrala najugodnejšega ponudnika. Morda je bila prav zgodba o gradnji CČN Čelanova težka cokla, ki ga je po treh mandatih odnesla iz Mestne hiše. Ptujska kanalizacijska zgodba pa kar ne potihne. Morda tudi zato, ker se trenutno končuje druga faza tega istega projekta, v sklopu katerega se je v prvi fazi na Ptuju gradila CČN. Celoten projekt, podprt z evropskimi in državnimi sredstvi, je vreden blizu 35 milijonov evrov. Umetno so ga razdelili na dve fazi. V sklopu prve (pri-četek 2007) so sistem gradili na območju MO Ptuj ter občin Kidričevo, Starše, Hajdina in Gorišnica - vrednost del je bila okrog sedem milijonov evrov. Na Ptuju so gradili čistilno napravo, vredno 15 milijonov evrov. Bojda ta ne deluje tako,
kot bi morala. Izcedne vode naj bi sicer ustrezale parametrom. Delovanje pa naj ne bi bilo optimalno pri izsuševanju oz. dehidraciji blata. Slednje naj bi se namesto 80-, izsušilo le 20-odstotno. Blato odvažajo na sežig, strošek odstranitve se obračunava po teži. To pomeni, čim manj je blato izsušeno, tem višji je strošek njegove odstranitve.
Pokritost s kanalizacijo nizka, delovanje nove CČN šepa
V drugi fazi projekta (pri-četek 2013), vredni okrog 13 milijonov evrov, so sistem gradili v občinah Gorišnica, Mar-kovci in Ptuj. Občini Markovci in Gorišnica imata po koncu tega velikega projekta s kanalizacijo pokritih med 80 in 90 odstotkov območja. Na Ptuju ocenjujejo, da je javna kanalizacija zdaj izvedena na 55 do
Kje bo MO Ptuj v prihodnje našla mil sistema? Gradnja kanalizacije ni poce
60 odstotkih površin. Poleg šepajočega delovanja CČN je tako na Ptuju relativno slaba
Ptuj • Gradnja kanalizacije v Maistrovi ulici
So zahteve Perneka
Janko Pernek iz Maistrove ulice na Ptuju se je ob gradnji kanalizacije v Maistrovi novitvi služnosti, podpisana je bila leta 2013, je bila dogovorjena tudi enkratna v višini 2.000 evrov. Izplačilo je bilo realizirano oktobra 2013.
Služnostni upravičenec - MO Ptuj - pa se je zavezal tudi, da bo Perneku asfaltiral dovozno pot, po izvedenih delih pa bo na delu gradnje vzpostavljeno prejšnje stanje oz. povrnjena škoda po cenil-nem zapisniku, če bi prišlo do škode ob posegih in povrnitvi v prejšnje stanje.
Dela, ki so bila izvedena na lokaciji Maistrove 66, so končana. Janko Pernek pa ni zadovoljen, ker ni bila uporabljena kakovostna zemlja; navozili so namreč grobo zemljo, polno kamenja, ki ni primerna za zelenico, kakršno je imel pred posegom. Že na pogled je njegova zelenica vzorno urejena in vzdrževana. Kot je povedal, je sam poskrbel, da bo takšna, kot je bila pred posegom, ker stanja, ki so ga zapustili izvajalci del po gradnji, ni več mogel gledati.
Zakaj so sporni robniki
Pernek pravi, da ga pri Cestnem podjetju in MO Ptuj »vlečejo za nos« že nekaj mesecev glede položitve asfalta, za katerega se je dogovoril s služnostno pogodbo. Vztraja, da se asfalt položi na utrjeno podlago in da se položijo tudi robniki. Pri tem sicer priznava, da robniki niso bili dogovorjeni s služnostno pogodbo. Janko Pernek je prepričan v svoj prav, še toliko bolj, ker če gradnje ne bi dovolil na svojem zemljišču, bi MO Ptuj kot investitorica gradnje morala traso zamakniti na dolžini 1,5 km, da bi lahko izvedli priklop. Zato so robniki, tako pravi on, še najmanjši strošek v tem primeru, ker bi se v nasprotnem gradnja zagotovo močno podražila in tudi podaljšala oz.
Pernek je nezadovoljen tudi z urejanjem šno je imel pred gradnjo, temveč groba
petek • 24. julija 2015
Aktualno
Štajerski	5
m sistemu
milijonov evrov, omanjkljiv
su kampanje pred lanskimi lokalnimi volitvami kot vroč kostanj v žerja-župan, takrat oba županska kandidata, Štefan Čelan in Miran Senčar.
Foto: Črtomir Goznik
ijone evrov za gradnjo novega in obnovo dotrajanega kanalizacijskega ni, evropski vir za te namene pa usiha ...
tudi pokritost s sistemom. Po podatkih Statističnega urada RS (2013) je na območju MO
Ptuj okrog 9.700 stanovanjskih enot. Na MO Ptuj navajajo, da je na javni kanalizacijski sis-
tem trenutno navezanih 3.081 priključkov iz stanovanjskih objektov (torej slaba tretjina vseh) ter 687 objektov negospodarstva in gospodarstva. Podatkov o številu priključenih gospodinjstev ne vodijo.
O preobremenjenosti starega sistema
Medtem ko se nov kanalizacijski sistem na območju MO Ptuj gradi bolj kot ne jalovo, pa so težave tudi s starim sistemom, ki je bil zgrajen pred tremi desetletji ali pa še kakšno leto prej. Na desnem bregu, območju Mariborske ceste in Povodnove ulice, kapacitete kanalizacijskih vodov ne zadostujejo potrebam strnjenega naselja - ker se meteorne in fe-kalne vode vse skupaj stekajo v isti sistem. Na tem območju bi bilo treba kanalizacijski sistem obnoviti. »Za navedeno območje je bila izdelana tehnična rešitev ločitve padavinskih vod od komunalnih odpadnih vod,
s katero bi se del padavinskih vod odvedel v potok Studenč-nica. Do izvedbe ni prišlo zaradi izredno visokih stroškov arheoloških del,« so povedali na MO Ptuj. Na vprašanje, kdaj računajo, da bi lahko sistem na tem območju obnovili, niso odgovorili. Povprašali smo, ali se s podobnimi težavami kot na desnem bregu Drave soočajo še na katerem drugem predelu MO Ptuj. »Podobne težave so se pojavljale v Peršonovi, Volkmerjevi, Župančičevi in Krambergerjevi ulici ter na Potrčevi cesti. Z izgradnjo kanalizacijskega sistema 5 (projekt je v zaključni fazi) bodo na vseh navedenih lokacijah težave odpravljene. V nižinskem delu na območju ob Belšakovi ulici in Ormoški cesti so predvideni zadrževalno-razbremenilni bazeni. Pri vseh investicijah na navedenih območjih je nujno izvajati ločevanje padavinskih od komunalnih odpadnih vod. Kanalizacijski sistem na širšem območju Ulice Jožefe Lacko, Langusove ulice ter Nove vasi pri Ptuju prav tako potrebuje povečanje kapacitet, in sicer delno z izgradnjo novih kanalov, delno z rekonstrukcija nekaterih obstoječih kanalov.«
Manjka 30 km kanalizacije
Po trenutno veljavnih predpisih na MO Ptuj ocenjujejo, da bi občina morala zgraditi še od 24 do 30 kilometrov javne kanalizacije. Morda se bo ta obveza z novo Uredbo, ki je v obravnavi, spremenila. »Glede na osnutek nove Uredbe bodo dolžine obveznih kanalov zelo
Centralno čistilno napravo obremenjuje tudi Perutnina Ptuj
Ali drži, da CČN med drugim ne deluje dobro, ker je nanjo vezana kanalizacija iz Perutnine Ptuj, ki naj bi preobremenjevala napravo?
MO Ptuj: »CČN Ptuj ima pridobljeno uporabno dovoljenje in ne glede na obremenitve obratuje povsem v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Iz meritev obratovalnega monitoringa za leto 2014 je razvidno, da je bila CČN Ptuj v letu 2014 povprečno preobremenjena za devet odstotkov. Ocenjujemo, da je vzrok za te preobremenitve tudi v odpadnih vodah Perutnine Ptuj.«
verjetno manjše, odločitev o tem, ali se bo izgradnja javnega omrežja širila tudi izven obveznih območij, pa ostaja v pristojnosti občin.« Zanimalo nas je, koliko denarja bi MO Ptuj potrebovala, če bi želela slabo delujoči stari sistem kanalizacijske mreže obnoviti ter na območjih, kjer sistema še ni, zgraditi novega. »Realno oceniti stroške izvedbe manjkajočega sistema je nemogoče,« pravijo na MO Ptuj.
Na območjih razpršene gradnje se bo čiščenje odpadnih vod urejalo z malimi čistilnimi napravami. »MO Ptuj ima izdelano študijo Opremljanja območij z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki preučuje tehnološke možnosti povezave objektov, kjer občina nima obveze za izgradnjo javnega omrežja, v kanalizacijski sistem. Ta študija nam bo opora pri odločanju o nadaljnji širitvi javnega sistema.«
Mojca Zemljarič
res neizvedljive?
ulici z MO Ptuj dogovoril in sklenil služnost na delu svojega zemljišča za obdobje 30 let. S pogodbo o usta-odškodnina za vzpostavitev služnosti na delu zemljišča za izgradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega voda
Foto: Črtomir Goznik
Janko
Pernek:
„Nisem
nergač,
zahtevam le
kakovostno
opravljeno
delo."
Foto: Črtomir Goznik
zemljišča po gradnji, navozili so mu zemljo, ki ni zemlja za zelenico, kakr-zemlja z ogromno kamenja.
bi se lahko celo zgodilo, da bi bili ob evropska sredstva. Z vzpostavljanjem v prvotno stanje na območju gradnje kanalizacije v Maistrovi naj bi bilo nezadovoljnih še več lastnikov zemljišč, ki so podpisali služnostne pogodbe z MO Ptuj, a se bojijo o tem javno
govoriti. Takšne so vsaj informacije, ki jih ima Pernek. Ob podpisu pogodbe mu je bilo bojda ustno obljubljeno, da mu bodo naredili več, kot je v sami pogodbi napisano, in da se naj ne sekira. Tako še naprej vztraja, da se mora cesta pred asfaltiranjem utrditi, v naspro-
tnem asfaltiranja še naprej ne bo dovolil. „Ne kompliciram, zahtevam samo kakovost pri izvedbi omenjenih del in povrhu še robnike, četudi niso bili dogovorjeni. Če se enkrat dela, naj bo tako, kot mora biti," poudari Pernek, ki ne bo popustil, četudi mu prigovarjajo, da sedaj, ko je priklop izveden, mora delati tako, kot mu naložijo. »Zakaj nočejo razumeti, da je služnost dogovorjena za 30 let? Toliko se bodo po moji cesti vozili tudi težki avtomobili, česar nekakovostno položen asfalt zagotovo ne bo prenesel. Potok urejam in škarpo, zato želim imeti zelenico kolikor toliko urejeno," še pravi Per-nek, ki pričakuje, da se bodo lahko dogovorili tudi o izvedbi del, ki niso del pisne pogodbe, a so se o njih pred podpisom služnosti oz. ob samem podpisu zgolj ustno dogovarjali. „Nisem kriv, da je prišlo do zamenjave županov," še dodaja.
Cestno podjetje Ptuj: »Izvedemo lahko le dela, ki so bila dogovorjena z MO Ptuj«
Na lokaciji Maistrove 66 so v okviru gradnje kanalizacije čez potok namestili kovinsko konstrukcijo in cev. Na to in-
frastrukturo je priključeno celotno naselje Grajena in Štuki. „Izvajalec del je v skladu s pogodbo že v maju želel urediti zelenico pri gospodu Perneku. Gre za območje navezave kanala pred prečkanjem vodotoka Grajena. Ta pa je zahteval predhodno polaganje robnikov, kar pa s služnostno pogodbo ni bilo dogovorjeno. Sočasno z asfaltiranjem regionalne ceste je izvajalec želel urediti del dvorišča pri Perneku, vendar je lastnik ponovno protestiral in ni dovolil asfaltiranja, če predhodno ne bodo položeni robniki. Ob pregledu del v Grajeni, 17. junija letos, je bil prisoten tudi lastnik, ki je vztrajal, da je po njegovem mnenju asfaltiranje dvorišča ali dovozne poti brez vrtnih robnikov neustrezno, kljub razlagi, da tudi državne ceste nimajo robnikov. Predstavniki MO Ptuj pa so ga obiskali pri ogledu del na kamniti zložbi za varovanje potoka Grajena. Tudi takrat gospod Pernek ni dovolil, da se izvede asfaltiranje," smo izvedeli od izvajalca del Cestnega podjetja Ptuj. Alenka Sfiligoj je tudi povedala, da kot izvajalci lahko izvedejo samo tista dela, za katera se dogovorijo z naročnikom, torej MO Ptuj. Za položitev robnikov vsaj do zdaj dogovora še ni bilo.
MG
6 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 24. julija 2015
Podravje, Slovenija • Kljub zakonski obvezi po odstranjevanju se ambrozija še kar razrašča
Brodnjak: »Skrajni čas je za sistematično ukrepanje
«
Naša polja, predvsem robovi parcel, obcestni jarki, neobdelana zemljišča in najožja vodovarstvena območja so že preplavljena s pelinolistno ambrozijo. »Na njivskih površinah večjih problemov ni, ker jo obstoječi herbicidi učinkovito zatirajo. Problem so nasadi buč in sončnic, kjer obstoječi herbicidi niso dovolj učinkoviti,« opozarja Ivan Brodnjak s Kmetijsko svetovalne služba Ptuj.
Sicer pa je preprečevanje škodljivih vplivov ambrozije mogoče le z doslednim odstranjevanjem ambrozije in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma tvorbe semen, s katerimi se širi dalje.
»Tematika nevarnosti ambrozije za zdravje ljudi je bila v zadnjih petih letih deležna precejšne medijske pozornosti, izvedenih je bilo tudi veliko drugih aktivnosti za osveščanje ljudi o tej problematiki. Kljub temu se lastniki zemljišč še vedno ne zavedajo, kako pomembno je pravočasno odstranjevanje ambrozije in da so v skladu z zakonodajo samo dolžni poskrbeti za njeno odstranjevanje,« opažajo na upravi za varno hrano.
Odstranjevanje ambrozije naj bo temeljito
Ivan Brodnjak svetuje, da je odstranjevanja ambrozije najbolje lotiti še pred začetkom cvetenja in semenitve, saj s tem preprečimo širitev te zelo inva-zivne rastline. Ambrozija lahko tvori do 6.000 semen, ki ostanejo kaljiva tudi do 20 let. »Spomladanska ambrozija, ki je vzkalila zgodaj spomladi, začne cveteti
v začetku avgusta, ker pa rastline vznikajo skozi vse leto, cveti praktično do sredine oktobra oziroma do prve slane,« je povedal Ivan Brodnjak. Rastlino je mogoče odstraniti s puljenjem, mulčenjem, okopavanjem, bra-nanjem, košnjo ... »Ob tem pa naj se ljudje, ki so alergični na to rastlino, pred puljenjem ambrozije zaščitijo, saj tudi dlačice rastline povzročajo alergijske reakcije tudi na koži. Pri odstranjevanju pa moramo biti pozorni, da to delo opravimo temeljito.
'■VfP
£1 ■ '
®2a«8iB
Vir: UVHVVR
Če smo jo izruli in ostane na koreninah še nekaj zemlje, se bo rastlina ponovno prijela, rastla in semenila. Če smo jo odrezali ali zmulčili više od pet centimetrov, se bo rastlina obrasla, pognala nove poganjke in ponovno semenila. Ko semena dozorijo, se košnja ali mulčenje odsvetuje, saj s stroji dodatno raznašamo in razmnožujemo rastlino na druga območja. V žitnih strni-ščih, kjer ni trajnih plevelov, je smiselno ambrozijo pred začetkom cvetenja nizko pokositi
Razširjenost ambrozije v Podravju
Na območju Podravja je ambrozija navzoča in se širi. Inšpektorji Območnega urada Ptuj so v letu 2014 prejeli 14 prijav suma navzočnosti ambrozije. V letu 2015 so na Območni urad Ptuj do 17. julija prejeli 12 prijav suma navzočnosti ambrozije, v dveh primerih je bila ugotovljena navzočnost ambrozije in je inšpektor odredil njeno odstranitev.
Če lastnik ne izvrši z odločbo odrejenih ukrepov, v skladu z zakonom stori prekršek, za katerega inšpektor izreče predpisano sankcijo ali opozorilo. V skladu z zakonom se z globo 1.500 evrov za prekršek kaznuje pravno osebo, z globo 500 evrov pa odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter z enako globo (500 evrov) samostojnega podjetnika posameznika ali fizično osebo. Do letošnjega leta sta bila uvedena le dva prekrškovna postopka.
Vir: UVHVVR
ali zmulčiti,« svetuje Brodnjak. Druga možnost odstranjevanja te rastline je tudi kemično zatiranje: »V večini poljedelskih kultur ambrozijo relativno enostavno zatiramo s herbicidi. Po večini je dovolj že polovična doza, ki je potrebna za trajne plevele.«
Ambrozija povzroča škodo tudi v kmetijstvu
Pelinolistno ambrozijo je mogoče najti skoraj po vsej državi, saj je zelo prilagodljiva in nezahtevna glede rastnih razmer. Največ je najdemo ob cestah, žele-
zniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter v primerih slabe komunalne urejenosti javnih in drugih površin. Kadar se ambrozija naseli na kmetijska zemljišča, lahko zaradi trdoživosti semena in prilagodljivosti tega plevela znatno zmanjša pridelek poljščin, povzroča težave pri spravilu pridelka ter na travnikih in pašnikih močno zmanjšuje kakovost krme (živina je ne mara), kvari pa tudi mlečne proizvode, ki dobijo priokus, če se govedo hrani z njo, so že pred časom opozarjali na fitosanitarni upravi.
V Ljubljani nad ambrozijo s projektom Rokavice gor
Razširjenosti ambrozije v Ljubljani so se na mestni občini v sodelovanju s tamkajšnjimi podjetji lotili v okviru projekta Rokavice gor. V okviru projekta so organizirali dan, ko so s prostovoljci odstranjevali ambrozijo, ob tem pa prirejajo brezplačna vodenja, kjer udeleženci med sprehodom spoznajo tujerodne rastline, še posebej zdravju škodljivo ambrozijo.
Mojca Vtič
Slov. Bistrica • Poslovni izid Impola še naprej med najboljšimi v desetletju
Delničarji določili višino dividende in višino nagrad članom uprave
Delničarji družbe Impol 2000 so na skupščini 17. julija odločili, da bodo nekaj več kot milijon evrov nameni za dividende, kar pomeni, da bodo lastniki delnic prejeli 0,94 evra bruto na delnico. Ob tem so tudi določili višino nagrad članom uprave, ki je delovala do konca preteklega leta.
Bilančni dobiček, to je čisti dobiček preteklih let in tekočega leta po pokritju vseh izgub iz preteklih let, je lani znašal več kot 31,28 milijona evrov. Skupščina delničarjev je torej potrdila znesek, ki se bo namenil za dividende, ki bodo nakazane do konca oktobra. Skupščina je prav tako potrdila višino nagrad članom uprave, ki je delovala do vključno 31. decembra 2014. Delničarji so sklenili, da predsednik uprave Jernej Čoki prejme nagrado v višini 0,35 odstotka doseženega konsolidiranega čistega dobička skupine Impol 2000 v poslovnem letu 2014. Konsolidiran dobiček je po podatkih STA znašal 12,4 milijona evrov. To torej pomeni, da naj bi predsednik uprave prejel 43.400 evrov nagrade. Člana uprave Janko Žerjav in Vlado Le-skovar pa naj bi prejela 0,28 odstotka doseženega dobička, to je 34.720 evrov.
Kljub visokem dobičku ostajajo zmerno optimistični
Kot pa je mogoče prebrati v letnem poročilu enega izmed naj-
večjih slovenskih izvoznikov, je bilo leto 2014 zanje turbulentno. Zapisali so, da je bilo poslovanje na področju predelave aluminija skozi vse leto pod velikimi cenovnimi pritiski na področju višanja nabavnih cen aluminijskih surovin, na drugi strani pa prodajne cene temu niso sledile. »Prav tako smo bili priče hitrim medvalutar-nim spremembam, ki se v celoti niso mogle niti predvideti niti za-
varovati in so skupini povzročile nastanek precej nepredvidenih stroškov. Kljub temu pa so doseženi poslovni izidi še naprej med najboljšimi v zadnjem desetletju poslovanja, kar je Impol dosegel, ker je vlagal velike napore v povečevanje količinskega obsega prodaje,« so zapisali v Impolu. Glede napovedi so v slovenjebistriškem podjetju zmerno optimistični, saj se za Impolove največje trge pred-
FOTO: Mojca Vtič
videva krepitev gospodarstva, kar pomeni, da lahko pričakujejo večje povpraševanje, kot je bilo prisotno v letu 2014. »Pri tem pa je izvzet domači trg, za katerega se predvideva še nadaljnje krčenje vsaj še naslednji dve leti. Impol tako postopoma postaja skoraj v celoti usmerjen v izvoz,« so še zapisali v poročilu.
Jubilejno leto eno boljših v zgodovini skupine Impol
Sicer pa je skupina Impol v prvem polletju poslovala skladno z zastavljenimi cilji. V primerjavi s prvo polovico leta 2014 se je načrtovan obseg proizvodnje povečal za tri odstotke. Skladno s pričakovanji bo druga polovica leta zahtevnejša zaradi manjših prodajnih aktivnosti v avgustu in decembru. Obseg naročil za drugo polovico leta je kljub temu obetaven, kar kaže, da bo jubilejno leto 2015 ob praznovanju 190-letnice eno boljših v zgodovini poslovanja skupine Impol, so povedali v podjetju, ki je srce slovenjebistri-škega gospodarstva.
Mojca Vtič
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI 0D SETVE D0 ŽETVE

101.
Žitarice Kmetijske pridelke Živino Mleko
MikloSičeva ulica 12, 2250 Ptuj
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJENI
Nevarnost širjenja azijskega kozlička
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja pred širjenjem azijskega kozlička v Evropi. Gre za zelo nevarnega škodljivca številnih lesnatih rastlin, lastniki pa morajo ob sumu na njegovo navzočnost takoj obvestiti pristojne, saj je pravočasno odkritje izbruha ključno za preprečitev njegovega širjenja, so sporočili iz uprave.
Napadena drevesa so manj vitalna in se slabše olistajo, listje veni in se suši, ob močnejšem vetru pa se lahko lomijo veje ali pade celo drevo. Izkoreninjenje je težavno, saj je napadena drevesa težko odkriti. Ponavadi do tega pride šele, ko se je napad že razširil v okolico.
V zadnjih letih so v Nemčiji, Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji, Italiji in na Nizozemskem odkrili več izbruhov azijskega kozlička v okolici skladišč uvoznikov granita in drugih kamnitih materialov s Kitajske. Do vnosa škodljivca je prišlo z lesenim pakirnim materialom.
Če bi ga kdo našel, mora o tem takoj obvestiti lokalnega fitosanitarnega inšpektorja ali službo za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskih zavodih Nova Gorica, Maribor in Novo Mesto, na Kmetijskem inštitutu Slovenije ali Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, še opozarja uprava.
(sta)
petek • 24. julija 2015
(Ne)odkriti obrazi Podravja
Štajerski	7
Damijana BosiLj iz Maribora
Ginekologinja z velikim srcem
Damijana Bosilj je ginekologinja, ki je v celoti predana svojemu delu, a svoj poklic kljub zahtevnosti zelo uspešno kombinira tudi z materinstvom. Pravi, da je v osnovi mama, kar ji velikokrat pomaga tudi pri delu in razumevanju žensk. Prepričana je, da si vsaka pacientka zasluži najboljšo oskrbo, zmeraj pa se drži načela, da nihče ne ve vsega, zato si s kolegi zdravniki nenehno izmenjuje mnenja in izkušnje. Tako tudi lažje prenaša dogodke, ko ne gre vse tako, kot bi moralo.
Da bo opravljala delo zdravnice, se je Damijana Bosilj odločila že v otroštvu. Že takratje vedela, da jo zanima delo z ženskami in otroki, a dokončno odločitev za specializacijo iz ginekologije in porodništva je sprejela leta 1998. Že preden jo je začela opravljati, je rodila prvega sina, med specializacijo pa še drugega in danes je ponosna mama 17- in 13-letnih fantov. „V osnovi sem mama in kot vsaka se tudi sama trudim biti dobra mama. Čeprav sem veliko odsotna, poskušam takrat, ko sem doma, to nadoknaditi. Svoj prosti čas v celoti namenim družini. Včasih je res vse skupaj zelo naporno, a če imaš svoj poklic rad, ti to daje zadovoljstvo in zagon," pravi Bosiljeva in priznava, da ni zmeraj lahko uskladit težkega delovnika zdravnice z vlogo žene in matere. A ji z organiziranostjo to odlično uspeva. Vsako jutro se za zbistritev misli s partnerjem podata na polurni sprehod v gozd. Rada tudi kolesari, od Maribora, kjer živi, do Ptuja se nemalokrat odpravi kar s kolesom. Prepričana je, da je sreča v majhnih stvareh in drobnih trenutkih, ki jih ujame na svoji poti. Materialne stvari ji ne pomenijo veliko. Predvsem se trudi biti človek. In kdorkoli je z njo imel opravka, ve, da
Aljana Primožič Fridauer danes živi in ustvarja sredi Haloz, v Gruškovcu. Ljubezen je bila tista, ki jo je pripeljala v srčiko haloške pokrajine. Rojena je v Ljubljani. Prva leta svojega otroštva je preživela v Dupljah. Kasneje sta se z materjo preselili v Kranj. Najprej v blok, potem sta zgradili hišo. »Hiša je imela 32 oken. Si predstavljate, kako velika je bila in koliko čiščenja je to? Hčerki sta odrasli, obe sta se odselili. Tako sva s partnerjem Milanom sama živela v njej. Pa sva jo prodala, puncama izplačala predujem na dediščino in se preselila v Haloze.«
Aljanina mama je bila učiteljica likovnega pouka in tako ji je čopič že v zgodnjem otroštvu zlezel med prste. »Spomnim se, da mi je mama kupovala risanke, ki sem jih pobarvala. Pa barvice. Denimo za miklavža sem jih dobila. Dragocene stvari so bile to za tisti čas. Že kot otrok sem rada prebirala literaturo, brskala po maminih knjigah. Grška, egipčanska umetnost ... Tudi stripe sem rada brala. Požirala sem jih. A na skrivaj, ker mama tega ni rada videla. Po osnovni šoli je bilo jasno, da se vpišem na šolo za oblikovanje. Čeprav je mama namigovala, če bi morda raje šla na ekonomsko. Lepo prosim. Jaz in ekonomija ... Niti na pamet mi ni prišlo, da bi se ukvarjala s čim drugim kot z
„V osnovi sem mama in kot vsaka se tudi sama trudim biti dobra mama. Čeprav sem veliko odsotna, poskušam takrat, ko sem doma, to nadoknaditi. Svoj prosti čas v celoti namenim družini. Včasih je res vse skupaj zelo naporno, a če imaš svoj poklic rad, ti to daje zadovoljstvo in zagon."
je izjemna oseba. Velja za zdravnico, ki vsako pacientko obravnava, kot da je edina. Na Ptuju je Bosiljeva izjemno priljubljena ginekologinja.
Specializacijo je opravila leta 2004, zdravnica pa je že polnih 19 let. Najprej je bila zaposlena v UKC Maribor, od leta 2010 pa v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Z njenim prihodom je prišla tudi nova svežina, saj so bili pred tem v ptujski porodnišnici zaposleni zgolj moški zdravniki.
Ni pa slučajnost, da dela na Ptuju, saj izhaja iz Zavrča. „Na mojo
odločitev, da se zaposlim v ptujski
bolnišnici, je gotovo vplivalo tudi to, ker prihajam iz teh koncev. Res pa je tudi, da sem si po določenih letih dela v Mariboru zaželela spre-
umetnostjo. Po srednji šoli sem se vpisala na akademijo in v prvo opravila sprejemni izpit. Kar težko je bilo priti skozi to sito. Po dveh letih na akademiji sem spoznala svojega nekdanjega moža in zanosila. Študij sem dala na stranski tir. Nikoli ga nisem končala.«
Njena prva zaposlitev je bila v Gorenjskem tisku. »Tam sem delala osem let. Potem sem šla v Iskro, delala sem kot oblikovalec in konstrakter embalaže. Po dveh, treh letih so bile plače tako-tako. So šle malo dol, pa za-
Aljana pravi, da politikom ne prizanaša. Ne levim in ne desnim. »Zato me pa nihče nikamor ne povabi (smeh). S satiro se politiki težko soočijo.« Na vprašanje, koga najrajši »natakne«, Aljana odgovori, da vse. »Tiste, ki so trenutno na oblasti. Kaj čem opozicijo natikati.« Tudi ko se bo upokojila, čopiča ne bo dala povsem iz roke. Takrat bo risala tisto, kar ima rada. Za svojo dušo. Pa pripomni njen partner Fredi: »Ja za dušo. Tako kot vrtnari z dušo. Jaz pa z rokami.«
membo. Želela sem delati v manjši bolnišnici in Ptuj se mi je zdel odlična izbira. Dodaten razlog je tudi ta, da Ptuj ni imel ginekologinje v bolnišnici in menila sem, da je prav, da imajo pacientke izbiro," še dodaja Bosiljeva.
mujale . Pa listam Delo . In mi šine misel: če drugi to zmorejo, lahko tudi
jaz (op. a., risanje karikatur). Kakšne štose sem vseskozi risala - kot darilca za prijatelje. In pošljem prvo karika-
Največ ji pomeni dobro opravljeno delo in zadovoljna pacientka. A kljub temu da vedno da svoj maksimum, v zdravstvu ne gre zmeraj vse po načrtih. Na vprašanje, kako se sooča s takšnimi situacijami, pravi: „Zdravniki nismo bogovi, smo samo
turo v Delo. Objavijo. Pošljem na Primorske novice. Objavijo. Pošljem na
Delavsko enotnost. Objavijo. Pošljem na Pavliho. Objavijo na naslovni strani! Pa seje začelo. Pri sebi sem si re-
ljudje. Zelo pomembno pri našem deluje, da nikoli ne misliš, da si najbolj pameten. Držim se tega, da več glav več ve. Četudi imaš izkušnje, je bolje še koga vprašati za mnenje. Ko pa ne gre vse po predvidevanjih in pričakovanjih, se me to kljub letom izkušenj zelo dotakne. Takrat s kolegi situacijo predebatiramo. Delam v dobrem timu, kjer lahko poveš, da ti je težko, ko gre kaj narobe. To se mi zdi zelo pomembno." In dogodkov, ki so se je dotaknili, je veliko: „Vedno je težko, ko nekdo nekoga izgubi. Zelo težko je v porodništvu, ko se rodi otrok, kije drugačen. Tudi če nisi ti kriv za to, je težko sporočiti staršem takšno informacijo. Takrat poskušaš biti človek in se vživeti v njihovo vlogo, dati vse od sebe, da jim situacijo razložiš in ponudiš pomoč. Porodništvo je pri tem zelo težko."
Samo v petih letih je Bosiljeva na Ptuju na svet pomagala spraviti približno 1500 otrok. In čeprav zelo rada sodeluje pri porodih, jo področje ginekologije enako veseli. Med drugim zelo rada operira. Vsak kamenček v mozaiku njenega dela se ji zdi enako pomemben. In takšne zdravnike, ki delajo s takšno srčnostjo in zagnanostjo kot Damijana Bosilj, si želi in zasluži vsak pacient!
Dženana Kmetec
kla, da ko bo znesek honorarjev za karikature višji od plače, pustim službo in se začnem profesionalno ukvarjati s tem. In tako je bilo. Zaposlila sem se na Slovencu. Ko je Slovenec ugašal, sem prestopila na Slovenske novice. Tam sem 22 let. Vmes sem delala še za vrsto drugih časopisov in revij.«
Aljanina starša sta bila oba umetnika. »Talent sem podedovala po obeh. Mati je bila akademska slikarka, oče akademski kipar. Smisel za humor imam po očetu. Bil je Makedonec in nismo živeli skupaj. Odšel je v Makedonijo. Neodgovoren je bil približno tako kot jaz (smeh). To sem podedovala po njem.« Z aforistom Milanom Fridaueijem Fredijem sta par 17 let. Pred dvema letoma sta se poročila. »Združila naju je Fredijeva knjiga. Sama sem v časopisu sledila njegovim aforizmom, on pa mojim karikaturam. Poznala se nisva, drag za dragega sva vedela samo iz časopisa. Dokler mi Fredi ni poslal svoje knjige (smeh).« Čeprav sta karakterno zelo različna, se pri intelektualnih vprašanjih in v satiri izjemno ujameta. Lahko bi rekli, da sta na ustvaijalnem področju popolnoma kompatibilna. »Milan je realist in odgovoren. Jaz sem neodgovorna avanturistka. Smisel za humor imava pa popolnoma enak. V mojih karikaturah je približno polovica Milanovih idej. On da neko osnovo. Jaz potem idejo dodelam.« Ker je umetnost njuno življenje, se jima delovni in prosti čas prepletata. Vstajata zgodaj zjutraj. Ob tretji ali četrti uri. Popoldan kakšno uro počivata, spat hodita zgodaj. V prostem času vrtnarita, vzgajata zelišča, gobarita, se odpravita na kakšen dolg sprehod ali na plavanje. Delo v gospodinjstvu si razdelita takole: Aljana kuha, Fredi pa pomiva.
Mojca Zemljane
Aljana Primožič Fridauer iz Gruškovca v občini Cirkulane
Avanturistka brez dlake na čopiču
Je Aljana. Vesela, nasmejana, klepetava. Ima oster jezik. Pa tudi oster čopič in ostro pero. Redki so tisti, ki ne poznajo njenih provoka-tivnih karikatur s pronicljivo vsebino. Te so že skoraj četrt stoletja stalnica v najbolj prodajanem slovenskem časopisu. Zrisala jih je okrog 13.000. Izdala je dve knjigi: Heksenšusi in Brez dlake na čopiču. Ilustrirala je več kot 50 knjig različnih avtorjev in imela več kot 50 samostojnih razstav.
8 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 24. julija 2015
Podravje, Varaždinska županija • Ponudba term vsako leto širša, vstopnic v večini primerov niso podražili
V	številnih termah zelo zadovoljni -
V	poletnih dneh, ko temperature krepko presežejo 25 stopinj, prijetno osvežitev ponujajo reke, jezera, morje in bazeni. Medtem ko ima pokrajini raztresene številne terme, ki letos beležijo precejšen porast obiskovalcev v primerjavi z lanskim letom.
Preverili smo, kakšna je obiskanost bližnjih slovenskih in hrvaških kopališč in koliko boste odšteli za osvežitev v bazenih.
Terme Olimia, Aqualuna, Tuhelj
Junijsko sonce je povzročilo rast števila kopalcev v Termah Olimia, trenutne napovedi so optimistične tudi za vrhunec poletne sezone, so povedali v Termah Olimia. Tako so maja in junija v primerjavi z lani terme zabeležile kar 50-odstotno rast kopalcev v Aqualuni (kompleks s tobogani, vodnimi igrali za otroke in z živalmi naravne velikosti) v neposredni bližini Term Olimia), k čemur je po njihovem mnenju pripomoglo rekordno število kopalcev na letošnjih dnevih odprtih vrat od 10. do 14. 6. 2015. Sicer pa so v prvih šestih mesecih letošnjega leta v Termah Olimia zabeležili nekaj manj kot 60.000 zunanjih kopalcev, kar je skoraj tri odstotke več kot lani. Ob tem imajo Terme Olimia v lasti tudi hrvaške Terme Tuhelj, kjer so v prvih šestih mesecih zabeležili 78.545 zunanjih kopalcev, kar je en odstotek več kot lani.
Rogaška riviera
Obiskovalcem Rogaške Riviere so na voljo notranji in zunanji bazeni, masažni bazeni, kar skupaj pomeni 1260 m2 vodnih
površin. In letošnje višje temperature so tudi v Rogaško Slatino privabile več obiskovalcev, saj je obisk v primerjavi z lani približno 30 % višji. »Med obiskovalci beležimo več tujih gostov, ki jih je kar 60 %. Sicer pa pričakujemo 80 % zasedenost kopališča,« so povedali v Rogaški rivieri.
Thermana Laško
Kopanje v termalnem centru je omogočeno na 2200 m2 notranjih in zunanjih vodnih površin in v Laškem so z dosedanjim obiskom zelo zadovoljni, saj so v večini presegli zastavljene cilje. »V poletni sezoni naštejemo v povprečju 1.000 obiskovalcev dnevno. To je številka, v katero so zajeti tako dnevni kot hotelski gostje. V obeh glavnih poletnih mesecih pričakujemo krepko preko 20.000 hotelskih obiskovalcev, zraven je treba prišteti še vse dnevne goste, ki k nam prihajajo na kopanje ali kakšna druga razvajanja. Glede na statistiko lahko zaključimo, da je 70 % tujih gostov, 30 % domačih gostov. Najbolj prodajani so v tem obdobju tedenski programi, od štiri pa vse tja do sedem nočitev (slednjih se najbolj poslužujejo belgijski gostje, katerih število z vsakim letom narašča). Kar se tiče novih investicij, smo lani julija namenu predali novo otroško ekološko igrišče, narejeno iz naravnih materialov v obliki grajske trdnjave. Postavljeno je v senci
y///////////////¿í.
Letno kopališče Ormož
Z letošnjim obiskom pa so zadovoljni tudi na Letnem kopališču Ormož: „Če primerjamo zadnjih pet kopalnih sezon, je bil obisk v juniju pod povprečjem, obisk v prvi polovici julija pa je na nivoju izredno ugodne kopalne sezone v letu 2013. Seveda upamo na ugodne vremenske razmere, saj gre za kopališče na prostem. V obeh poletnih mesecih - če bodo vremenske razmere še naprej ugodne, tako pričakujejo okrog 15.000 kopalcev. „Več je domačih kopalcev, vendar pa razlika med domačimi in tujimi kopalci ni bistvena. Ocenjujemo, da je domačih kopalcev 55 %, 45 % je tujih kopalcev, predvsem kopalcev iz sosednje Hrvaške," je še pojasnila vodja oskrbe s pitno vodo na Komunalnem podjetju Ormož Bogdana Kolbl ter dodala, da se največ proda vstopnic za dve uri, sledijo vstopnice za štiri ure, najmanj pa prodajo dnevnih vstopnic. Sicer pa se cene vstopnic letos niso spremenile in tako torej ostajajo enake kot v preteklem letu. Povprašali smo še, ali so morda v minulem letu realizirali kakšno novo naložbo. A kot je Kolblova še pojasnila, novih naložb ni bilo.
Zdraviliškega parka in predstavlja odlično dodatno ponudbo za vse družine, ki k nam prihajajo vse bolj množično,« so povedali v Thermani Laško.
Sv. Martin na Muri
Terme sv. Martin na Muri so na Hrvaškem, le streljaj od Pre-kmurja in meje s Slovenijo. Kot je povedala vodja marketinga in odnosov z javnostmi Saša Vu-grinec, so z letošnjim obiskom zelo zadovoljni. »Za to se lahko najprej zahvalimo lepemu vre-
CENIK vstopnic v termah
Foto: Črtomir Goznik
menu in naši bogati ponudbi. Ob delovnikih dnevno beležimo okrog 500 kopalcev, med vikendi okrog 1.500. Seveda odvisno od vremena. V nastanitvenih kapacitetah (hotelih in apartmajih) je 75 % gostov iz Hrvaške. Preostali so iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Med dnevnimi kopalci je največ gostov iz lokalnega območja Me-džimurja in Pomurja, pa tudi iz drugih delov Hrvaške. Najbolj prodajani paketi so vikend družinski paketi in paketi za pare,« je pojasnila Vugrinčeva.
Cene vstopnic za zunanje kopališče so v primerjavi z lanskimi nekoliko nižje. Cena za celodnevno vstopnico za odraslega za zunanja kopališča od petka do ponedeljka znaša 6,50 in med vikendi 7,90 evra. Cena otroške celodnevne vstopnice med tednom je 5,30, ob koncu tedna 6,50 evra. Cena popoldanskih vstopnic je med tednom za otroke 4,00 in odrasle 5,30 evra, ob koncu tedna pa 6,50 za odrasle in 5,30 evra za otroke.
Za uporabo notranjih in zunanjih bazenov je cena za vstop na kopališče višja: ob koncu tedna za odrasle 15,15 in otroke 9 evrov ter med delovniki 11,90 za odrasle in 7,10 evra za otroke. Za upokojence in invalide
veljajo enake cene kot za otroke.
V	Termah sv. Martin na Muri so v minulem obdobju v celoti obnovili notranje kopališče z bazeni s termalno-mineralno vodo. Naložba je veljala milijon evrov.
Varaždinske toplice
V	Varaždinskih toplicah letošnjo poletno kopalno sezono ocenjujejo kot uspešno. Ob koncu tedna beležijo večji obisk kot ob delovnih dneh. Povprečno jih na dan obišče 700 gostov - kopalcev. Glede na minula leta in na ugodno vremensko napoved pričakujejo lep obisk tudi julija in avgusta - približno 20 ali 25 odstotkov več od povprečja. Med gosti beležijo največ domačih, iz Hrvaške. Tujih gostov imajo okrog 15 odstotkov. V Varaždinskih to-
plicah prodajo največ dnevnih vstopnic, ob koncu tedna gredo dobro v prodajo paketi, v katere sta vključena vstopnica in kosilo. Cena vstopnice za kopališče je med tednom za odrasle 4,60, za otroke in upokojence pa 3,90 evra. Med vikendi in prazniki so cene celodnevnih vstopnic za odrasle 5,30 evra, za otroke in upokojence 4,60 evra. V ponudbi imajo tudi popoldanske in večerne vstopnice ter paketne vstopnice za celo družino. Cene vstopnic za kopanje in kosilo so za odrasle med tednom 7,90 evra (med vikendi in prazniki 8,60 evra), za otroke in upokojence pa 7,30 evra (med vikendi in prazniki 7,90 evra). Cene družinskih vstopnic so med tednom 10,50 evra in med vikendi oz. prazniki 11,90 evra - cena velja za dva odrasla in enega otroka. Za vsakega nadalj-
	Celodnevna med tednom (odrasli/otroci) v €	Celodnevna vikend (odrasli/otroci) v €	Popoldanska ali 4-urna med tednom (odrasli/otroci) v €	Popoldanska ali 4-urna vikend (odrasli/otroci) v €	Kopalna karta s kosilom v €
Terme Olimia in Aqualuna	12 / 9,5	15 / 11,5	8,80 / 6,8	11,3 / 9	-
Terme Tuhelj	8,7 / 5	10 / 6,5	7,3 / 4	8,7 / 4,7	14,7 / 10,7
Thermana Laško	12 / 7	14 / 9	9 / 6	11 / 8	cena kosila 7 ali 6 evrov
Rogaška riviera	10 / 6	12 / 8	8 / 5	9 / 6	-
Bazen Slov. Bistrica	6 / 4	4 / 2,5			
Sveti Martin na Muri	6,5 / 5,3	7,9 / 6,5	5,3 / 4	6,5 / 5,3	-
Varaždinske toplice	4,6 / 3,9	5,3 / 4,6			7,9 / 8,6
Terme Maribor	15 / 9	-	13 / 7	-	-
Terme Ptuj	15 / 9,9		11 / 7		19,5 / 15
Bioterme Mala nedelja	9,5 / 7,3	-	7,5 / 5,5	-	16,5 / 13,5
Terme Zreče	12 / 9	14 / 10	9,5 / 7,5	10,5 / 9,5	
Večina term ponuja obiskovalcem tudi številne popuste, nižje cene za upokojence in druge oblike aranžmajev in kombinacij nakupov vstopnic. V tabeli smo zajeli le najosnovnejše.
petek • 24. julija 2015
Aktualno
Štajerski	9
obisk letos bistveno višji
zahodni del Slovenije urejenih več kot 40 kopališč na rekah in jezerih, v vzhodnem delu ni nobenega naravnega kopališča, so pa zato po
njega otroka se doplača po dva evra. Med letošnjimi novostmi na kopališču je koktajl bar.
Terme Maribor
V	Termah Maribor dosedanji obisk ocenjujejo kot dober. Dnevno število kopalcev se giblje okrog številke 350. V poletnih mesecih pričakujejo okrog 20.000 kopalcev.
Največ je tam domačih gostov, ki predstavljajo kar 80 %, ostalih 20 % pa dobijo na podlagi namestitvenih kapacitet, ki jih imajo. Najbolje so prodajani vikend paketi.
Cene vstopnic pa so enake kot lani. Kakšnih večjih investicij v minulem letu niso imeli.
Terme Ptuj
V	Termah Ptuj je bil prvih šest mesecev in začetek julija obisk odličen, zato upajo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Dnevni obisk je odvisen od vremena - giblje pa se od 1000 do 3000 obiskovalcev na dan. Vikendi so seveda bolj obiskani, med tednom pa pospešujejo obisk z različnimi popusti, kjer so gostje deležni tudi do 50 % nižje cene celodnevne vstopnice. V juliju in avgustu pričakujejo od 35.000 do 40.000 obiskovalcev na mesec.
V	grand hotelu Primus je domačih gostov 40 % in 60 % tujih,
v kampu pa imajo do 80 % tujih in 20 % domačih nočitev. Najbolj so prodajani vikend paketi in podaljšan vikend paket (četr-tek-nedelja).
Cene vstopnic v Termalni park so že tretje leto zapored enake. Obiskovalcem pa nudijo dodatne ugodnosti predvsem med tednom. Letos je gostom na voljo velika blazina jumping pillow, kjer lahko kopalci dodatno uživajo in sproščajo svojo energijo. Veliko je inovativne in kakovostne gostinske ponudbe ter animacija za otroke in odrasle.
Ugodnosti po dnevih za različne ciljne skupine: ponedeljek: 50-odstotni popust na celodnevno vstopnico za otroke in mladino; torek: 50-odstotni popust na celodnevno vstopnico s kuponom iz Štajerskega tednika; sreda: 50-odstotni popust za upokojence; petek, dan za družine: 2 odrasla in do trije otroci, cena 30 €; četrtek: 50-od-stotni na celodnevno vstopnico
Celodnevno kopanje + kosilo: odrasli 19,90 €, otroci 15,00 €
Bioterme Mala Nedelja
„Letošnji obisk kopališča Bioterme Mala Nedelja je zelo dober, v primerjavi z lanskoletnim, ko nam je precej zagodlo vreme, se je število dnevnih gostov
S kopanjem tudi do okužb
Po besedah Ivanke Gale iz NIJZ so najpogostejše glivične okužbe, s katerimi se okužimo zlasti na mokrih površinah v okolici bazenov, na bazenski ploščadi idr., ne pa v sami kopalni vodi. Tam se namreč kopalec lahko okuži z uživanjem onesnažene vode, z vdihavanjem aerosola ali v primeru, da ta pride v stik z očmi in s kožo ter sluznicami. Do okužbe v vodi pa lahko pride tudi v primeru okužbe ran na koži. „Zaradi fekalno onesnažene kopalne vode so najpogostejše okužbe prebavil, akutne febrilne okužbe dihal, okužbe ušes, sluhovoda, oči, kože idr. Večina bolezni zaradi okužb ima blag potek, se same pozdravijo in se o njih ne poroča. Tako je število potrjenih bolezni, pridobljenih v kopalni vodi in na kopališču, verjetno podcenjeno. Težje oblike bolezni je sicer težko pripisati kopalni vodi, saj imajo okužbe mnogo poti vnosa mikroorganizmov, vendar obstajajo jasni dokazi, da se lahko s kopanjem (čeprav zelo redko) dobijo tudi te, celo s smrtnim izidom."
Večja verjetnost za okužbo pri otrocih in starejših od 65 let
Sicer pa na dovzetnost za okužbo in težo poteka bolezni vplivajo kopalčeva odpornost, starost in genetski ter drugi dejavniki: „Nekatere kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni jeter, bolezni srca in ožilja, rak, zasvojenost, odpornost oslabijo. Poleg tega je večja verjetnost za okužbo pri otrocih, mlajših od deset let (zlasti do prvega leta starosti), in posebej pri novorojenčkih (do enega meseca), ter osebah, starejših od 65 let."
Povprašali smo še po rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev kopalne vode v bazenih po Sloveniji za lansko leto. A podatkov nismo prejeli, saj kot so pojasnili na NIJZ, omenjenih podatkov še niso obdelali.
Monika Levanič
FOTO: Črtomir Goznik
precej povečalo. Na drugi strani je obisk hotela malenkost slabši, vendar pa ugotavljamo, da je veliko »last minute« povpraševanj in rezervacij, kar se prejšnja leta ni dogajalo v tolikšni meri," je sporočila Maja Klemenčič iz marketinga Bioterm ter še pojasnila, da se ob sobotah število dnevnega obiska kopalcev giblje okoli 1.500, v nedeljo celo nekoliko več, med tednom pa manj. V obeh poletnih mesecih tako pričakujejo najmanj 25.000 obiskovalcev. Dodajajo še, da je veliko odvisno od vremena. Sicer pa v Biotermah prevladujejo domači gostje. Le okrog 10 % je tujih gostov. Ugotavljajo še, da se trenutno bolje prodajajo tedenski aranžmaji kot vikend paketi, s čimer so zelo zadovoljni. Cene vstopnic so se glede na lani nekoliko povišale. Za celodnevno vstopnico boste odrasli tako po novem odšteli 9,50 evra oziroma 0,70 evra več. Za 0,70 evra se je podražila tudi celodnevna karta za upokojence, ki sedaj znaša 8,70 evra. Medtem ko se je celodnevna vstopnica za otroke povišala za 0,30 evra in tako znaša 7,30 evra. Za 0,70 evra so se podražile tudi celodnevne vstopnice s kosilom za odrasle (16,50 evra) ter celodnevne vstopnice s kosilom za upokojence (po novem
15,20 evra). Cena celodnevne vstopnice s kosilom za otroke se ni spremenila (13,50 evra). Termalni park nudi tudi vstopnice po 15. uri in po 19. uri. Za vstopnice po 15. uri bodo odrasli po novem morali odšteti 7,50 evra upokojenci 6,80 evra, otroci pa 5,50 evra. Vstopnica za večerno kopanje znaša 4,80 evra.
Razlog za malenkost višje cene vstopnic je po besedah Klemenčičeve nova pridobitev, in sicer nova FKK-plaža, v tem letu pa tudi postajališče za avto-dome, ki ga bodo uradno odprli septembra.
Terme Zreče
»V Termah Zreče smo v prvi polovici leta 2015 ustvarili 10% več nočitev kot v primerljivem lanskem obdobju. Medtem ko nočitve domačega gosta ohranjamo na lanskem nivoju. Ob tem smo zabeležili tudi 10% več kopalcev kot v istem obdobju
lanskega leta. S trenutnim obiskom smo zadovoljni. Glede na prihajajoče tople dni pričakujemo dober obisk naših termalnih bazenov tudi v prihodnje,« je povedala Simona Kalan, vodja prodaje.
Kot je še povedala, sedaj v Termah Zreče gostijo pretežno družine, vrhunske športne ekipe in športne tabore. Ob tem v zreških termah to poletje posebno pozornost namenjajo
otrokom. Tako zanje organizirajo tematske dneve, pripravljajo animacije. »Trenutni obeti so dobri. Pred nami so še tedni, v katerih si obetamo veliko sonca, poletnih temperatur in dober obisk, tako gostov, ki bodo pri nas preživeli počitnice, kot tudi dnevnih obiskovalcev,« je o zasedenosti povedala Kalanova. Mojca Zemljarič, Mojca Vtič, Monika Levanič in Dženana Kmetec
DAN ZA MLADINO
-50% popusta na celodnevno otroško, dijaško in študentsko vstopnico
SRE[
DA: DAN ZA UPOKOJENCE
-50% popusta na vstopnico za upokojence
DAN ZA DRUŽINE
do 3 otroci se kopajo brezplačno ob nakupu 2 celodnevnih vstopnic za odrasle. Celodnevna vstopnica za dužino 30 €
015 Mega rojstnodnevna zabava s skupino Donačka in
možnostjo nočnega kopanja, prost vstop po 19.00 uri
02 7494 530, termalni.park@terme-ptuj.si, www.shr.si
Foto: MV
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 24. julija 2015
Ptuj, Orthez • Gimnazijci na festivalu pantomime v Franciji
Francoski jezik na gledališkem odru
Francosko gledališče Gimnazije Ptuj je bilo izbrano, da zastopa Slovenijo na mednarodnem festivalu šolskih gledaliških skupin Pantomimes v majhnem mestu Orthez na jugozahodu Francije. Pod vodstvom mentorice Mary Ellen Ramasimanaan Virtič je skupina sedmih dijakov nastopila z igro Davida Lescota Européenne.
Sredi maja je na jugozahodu Francije, v majhnem mestu Orthez, potekal festival gledaliških skupin, na katerem smo razen Špancev, Rusov, Srbov, Litvancev, Latvijcev, Tunizijcev, Egipčanov in Madžarov sodelovali tudi mi, dijaki Gimnazije Ptuj.
Mihaela Stočko, Rebeka Fili-pič, Nuša Muršič, Nina Kozoderc, Nika Kozoderc, Špela Vučak in Tomi Petek obiskujemo razen pouka francoščine tudi francosko gledališče, ki ga že tri leta vodi prof. francoščine Mary Ellen Ramasimanana Virtič. Omenjeno obšolsko dejavnost smo si izbrali, ker preko gledaliških del francoskih avtorjev na netipičen način dobivamo vpogled v francosko kulturo in humor, izpopolnjujemo izgovarjavo francoščine in nenehno bogatimo svoj besednjak z novimi besedami, stavki, frazemi, ki smo jim izpostavljeni v besedilih omenjenih iger in si jih nezavedno del tudi zapomnimo. Prav tako pa dobivamo tudi neprecenljive izkušnje nastopanja, premagovanja stresa in treme, iznajdljivosti in seveda poosebljanja in vdihovanja duše v lik, ki ga igramo ter s tem povezano svobodno izražanje samega sebe in pričaranje različne palete čustev na obraze gledalcev.
Bili smo izredno navdušeni in ponosni, ko smo izvedeli, da bo prav naša skupina izmed vseh prijavljenih dobila priložnost
zastopati Slovenijo na dotičnem festivalu. Skoraj vsak večer sta se zvrstili predstavi dveh držav in tako kot smo si narodi med seboj različni, tako so bile tudi igre izjemno raznovrstne in pestre, videli smo od komedij in ljubezenskih zgodb do zgodb s pridihom nenavadnosti in otožnosti. Prav vsaka pa je doprinesla k oblikovanju svojstvenega sveta doživetij.
Festival pa je zraven tega kot zbirališče mladih iz Evrope in severne Afrike nudil tudi izvrstne možnosti navezovanja stikov in izmenjave informacij o naših rodnih deželah, ki pa ni potekalo
samo abstraktno, preko besed, ampak tudi preko nacionalnih plesov in pokušine tradicionalnih jedi.
Obzorja pa si nismo širili samo na tem področju, ampak tudi pri govorjeni francoščini. Kljub komaj tretjemu letu učenja smo prebili led in klepetali z družinami, pri katerih smo bivali, in z drugimi sodelujočimi na festivalu skoraj izključno v francoščini ter tako pilili in izpopolnjevali znanje tega prefinjenega romanskega jezika. Verjamem, da nam bo to dalo veliko prednosti v prihodnosti pri učenju in pripomoglo k
iPk.
Foto: Alain de Laparente
večji samozavesti glede našega že kar bogatega znanja francoščine, kar nam nekoč morda lahko odpre marsikatera vrata in morda celo začrta poklicno pot.
Prepričana sem, da se bomo te izkušnje vedno spominjali kot zelo prijetne in vznemirljive ter tudi koristne in poučne dogodivščine. Zatorej tudi srčno upamo, da ta festival ni bil naš zadnji in da se v prihodnje udeležimo še kakšnega, morda tokrat v drugem delu Francije, da lahko v polnem zamahu spoznamo še njeno raznolikost!
Nuša Muršič
Ljutomer • 11. Grossmannov festival končan
Udu Kieru nagrada za življenjsko delo
V prleški prestolnici se je s podelitvijo nagrad končal 11. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina.
V petdnevnem izjemno pestrem dogajanju si je množica obiskovalcev, tudi nekaj svetovno znanih filmskih imen, ogledala 30 celovečernih filmov, osem dokumentarnih filmov, devet glasbenih dokumentarcev in 28 kratkih filmov, ki so prispeli iz 24 držav.
Osrednji gost letošnjega Grossmannovega festivala je bil nemški igralec Udo Kier, ki je iz rok programskega direktorja festivala Tomaža Horvata prejel nagrado za življenjsko delo. V filmskem sporedu se je za najpomembnejšo festivalsko nagrado - hudi maček - potegovalo pet filmov: Pik (Nemčija&ZDA), Idila (Slovenija), Lisičja vila Liza (Madžarska), Zli duh (Češka) in Nemški strah (Nemčija). Stro-
Foto: NS
Osrednji gost letošnjega Grossmannovega festivala je bil nemški igralec Udo Kier, ki je iz rok programskega direktorja festivala Tomaža Horvata prejel nagrado za življenjsko delo.
kovna komisija, ki ji je predsedoval scenarist in režiser Richard Stanley, se je odločila za ce-lovečerec Zli duh, v imenu ustvarjalcev tega češkega filma pa je nagrado prevzel režiser Petr Jakl.
Nagrado hrupnega mačka za najboljši glasbeni dokumentarec je prejel film Morphine: potovanje sanj (ZDA&Italija), Slakov hudi maček je pripadel najboljšemu kratkemu filmu Mrtva srca (Kanada), Melies d'Argent za najboljši evropski fantastični kratki film Poslednja formalnost (Belgija), vinski hudi maček za najboljše vino pa je odšel na Turistično kmetijo Hlebec s Koga.
NŠ
Slovenija • Razrez sredstev po ministrstvih
Kultura ni prednostno področje EU do leta 2020
Evropska komisija med enajst tematskih ciljev, znotraj katerih države članice lahko financirajo ukrepe evropske kohezij-ske politike in z njimi pripomorejo k skupnemu doseganju ciljev Strategije EU 2020, ni uvrstila kulture. Med strateškimi cilji je vse drugo, kulturni sektor pa ni nikjer neposredno omenjen.
Vlada je na 45. seji pred dvema tednoma sprejela prvi odlok o izvedbenem načrtu operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je že dan pred sejo opozorila ministrstva in vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) na neenakopravno obravnavo v predlogih izvedbenih načrtov. Ministrstvo za kulturo je namreč svoje predloge pripravilo, ker pa v
skladu s cilji operativnega programa ni nosilec lastne prednostne niti ali prednostne naložbe, je moralo svoje vsebine umeščati v prednostne osi in naložbe drugih ministrstev.
Sodelovanje z resorji na ministrstvu za kulturo ocenjujejo za nezadovoljivo, saj da niso obravnavani kot enakopraven partner. Zato se ne strinjajo s predlogom omenjenega odloka, v katerem je ministrstvu za kulturo v letih 2015, 2016 in 2017 od 509 mi-
lijonov evrov namenjenih zgolj 1,6 milijona evrov. V prejšnjem programskem obdobju je ministrstvo za kulturo razpolagalo z 82,5 milijona evrov iz tega vira, piše Delo.
V SVRK poudarjajo, da je z vladnim odlokom razporejen po neposrednih proračunskih uporabnikih le del sredstev. Kakšna bo končna razporeditev sredstev za kulturo, še ni mogoče napovedati, saj so nekateri ključni strateški dokumenti še v pripravi.
(sta)
Tednikova knjigarnica
Ohladitev s knjigami
Z branjem se lahko ohladimo na dva načina: lahko beremo zgodbe iz dežel in o deželah, kjer so temperature čez štirideset stopinj nekaj vsakdanjega. Potem se nam zdi, da je pri nas bližina štiridesetih še kar znosna. In seveda se zdaj vsi strinjamo, da v takem vročem podnebju ni bolj modrega početja od nedela v globoki senci. Zdaj tudi vemo, da je dolgo belo bombažno oblačilo, tako večkrat ovito okoli telesa, pa zakrita glava, najboljša poletna garderoba.
Lahko pa sežemo nasprotno po zimskem branju, o deželah in ljudeh, ki večino svojih življenj prebijejo pod ničlo, obdani s snegom in ledom. Če je branje osredotočeno in se odvija v spodobno hladnem zaprtem prostoru, na bralni mizici s kozarcem primerno hladnega čaja ali druge brezalkoholne pijače, je lahko učinek prebranih besed in povedi enak hlajenju z dobro klimatsko napravo. Pardon, vsekakor je tako branje naraven in zdrav način prebijanja skozi vročinske valove ter je boljše od brnenja hladilnih naprav.
Tu je nekaj naslovov za »hladno branje«: Bela kot sneg, Modrikasti sneg, Sneg, O žirafah, ki sta hoteli videti sneg, Kdaj bo padel sneg?, Prvi sneg, Sneg v Kazablanki, Kdaj bo skopnel sneg, Sneg v maju, Rdeči sneg, Lanski sneg, Goreči sneg, Gospodična Smilla in njen občutek za sneg, Žareči sneg, Pomladni sneg, Tudi sneg je lahko ljubezen, Kako na jeziku kopni sneg, Sneg na zlati veji ...
Morda vam bodo ljubši tile zimski naslovi: Svetovna zima, Mala zima, Huda zima, Ruska zima, Italijanska zima, Je zima v krilu poletja, Krtek in zima, Zima v Lizboni, Zima v Mumindolu, Vilma in zima, Zima, Gospa zima, Otroci mraza, Indijanska zima, Zima z ognjenim šalom, Zima v krvi, Zima naše nezadovoljnosti, Bratci, zima bo .
Seveda ne bo odveč, oziroma zelo zaželeno bi bilo, da bi med vsemi možnimi poletnimi bralnimi ponudbami segli po izvirni slovenski poučni monografiji izpod peresa priznane in nagrajevane klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj. Knjiga z naslovom Vroči novi svet je izšla leta 2012 pri Cankarjevi založbi z ilustracijami Izarja Lunačka ter je namenjena zahtevnejšim mladim bralcem in odraslim. Na knjižničnih policah jo najdete pod UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija) 551.5, kar pomeni meteorologija. Knjigo je uredil Zdravko Duša, njen izid je podprla javna agencija za knjigo RS. Nekaj čez 200 strani zajetno branje vam bi razjasnilo številna vprašanja v zvezi s podnebjem in spremembami ter z dejavnostmi, ki bi lahko omilile dramatične klimatske spremembe.
Naj vas k branju privabijo naslovi poglavij: Kaj se dogaja okrog nas ali glavni okoljski problemi našega časa, Zakaj vreme ni podnebje, Kako vemo, da se podnebje spreminja, Toplogredni plini, Kako smo ustvarili antropocen, Opazovane spremembe podnebja v zadnjem stoletju, Kako se odražajo podnebne spremembe v Sloveniji, Napovedi podnebja v prihodnje, Zakaj se bojimo podnebnih sprememb ... Posamezna poglavja so členjena s podnaslovi, vsako pa zaključuje s poudarki. O podnebnih spremembah v Sloveniji avtorica izpostavlja in poudarja tudi:
Slovenija ima zaradi alpskega, sredozemskega in panonskega podnebnega vpliva raznoliko podnebje. Meteorološke meritve jasno kažejo, da se tudi povsod v Sloveniji ozračje pri tleh segreva. Zadnje res hladno leto pri nas je bilo leto 1978, vsa leta od 1986 pa so nadpovprečno topla.
Triglavski ledenik kopni - in od nekoč pravega alpskega ledenika je ostala le še skromna zaplata ledu, v nižinah se zmanjšuje višina novega snega in trajanje snežne odeje, jezera pa le še redko zaledenijo.
Prijetno hlajenje z izbranimi knjigami želi Liljana Klemenčič
Mina Markovič
Najslabše v finalu, a dovolj za zmago
Stran 12 Veronika Domjan
»Ocena mojega rekordnega meta je 4,99«
Stran 12
Strelstvo
Kuharičeva in Vemiko-va do ekipnega DR
Stran 13
Namizni tenis
Zafoštnik v Avstrijo, Piijak v Maribor
Stran 13
Rokomet
V Gruziji v boj za medalje
Stran 14 Jadralno letenje
Več kumulusov, boljše letenje
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Še drugi zaporedni derbi - v Zavrč prihaja Olimpija
Nogometaši Zavrča so z remijem v Mariboru odprli novo sezono, kar lahko ocenimo kot odličen dosežek. Državni prvaki pač niso radodarni do gostov v Ljudskem vrtu ...
A na preteklih uspehih ni počitka, pred vrati so novi izzivi. Tako nogometaše Zavrča že v petek čaka prva domača tekma v novi sezoni, tekmec pa je nihče drug kot drugi velikan slovenskega nogometa, Olimpija. Prenovljena zasedba Ljubljančanov je v prvem krogu na domačem igrišču ugnala Gorico (4:1), blestel pa je Rok Kronaveter, ki je dosegel dva zadetka. Tega nogometaša se ljubitelji nogometa na Ptujskem zelo dobro spominjajo, saj je pred leti blestel v prvoligaški eri ptujske Drave. Zagotovo si bodo nekateri še posebej zaradi njega želeli petkovo srečanje ogledati v živo ...
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča in Olimpije so se v lanski sezoni srečali štirikrat, vse tekme so dobili Ljubljančani. Je čas za preobrat?
Zavrčani so sicer ta teden Olimpijo bo nova zgodba, neže povsem osredotočeni na odvisna od našega srečanja z
hajajo na naš stadion in zagotovo jim ne bo lahko. Na njih
novega tekmeca. »Tekma z Mariborom. Ljubljančani pri- bomo naredili še dodaten
pritisk, kolikor pač največ v tem trenutku zmoremo. Na nogomet gledam zelo enostavno: če se bomo maksimalno potrudili in bomo boljši na igrišču, potem lahko računamo, da bomo za to nagrajeni,« je povedal trener Ivica Solomun, ki nima posebnih razlogov za spremembo začetne enajsterice. Z ekipo sicer stalno trenirata tudi Hrvat Patrik Tudan in Španec Ar-tor Ruano, ki pa še čakata na vse potrebne papirje za ureditev registracij. Če bodo do začetka tekme prispeli, bosta tudi kandidirala za nastop.
Gostovanje Olimpije tudi med igralci sproža dodaten adrenalin. »Olimpija je podobna ekipa kot Maribor, zato so tudi priprave podobne. Poleg tega gre za prvo uradno domačo tekmo v novi sezoni, zato se res veselim tega srečanja,« je povedal Lovro Cvek (na začetku mesca je napolnil 20 let), ki je
podal še kratko oceno nove ekipe Zavrča: »Po mojem mnenju smo z novimi igralci še močnejši kot v pretekli sezoni. Dobili smo mladost in na drugi strani tudi izkušnje. V slačilnici se dobro razumemo, posebno energijo je prinesel Zlatan Muslimovic, ki se rad šali.«
Odlično tekmo je v Mariboru na položaju bočnega branilca odigral Sebastijan Antic, podobna se od njega pričakuje tudi v petek. »To bo nova tekma, tudi nova priložnost za dokazovanje. Poskušal bom izvesti to, kar trener od mene pričakuje, sicer pa se nadejam dobrega izida za našo ekipo. Upam, da nas bo pri tem podprlo veliko navijačev,« je povedal 23-letnik.
Tekmo v Zavrču bo kot glavni sodnik sodil Miran Bukovec (Lendava).
Jože Mohorič
1. SNL, 2. krog: Zavrč - Olimpija,
petek, 24. julija, ob 20.15 v Zavrču
Nogomet • Skupščina NK Drava
Nogomet • Evropski pokali, NK Maribor
Novi predsednik je Peter Zajšek Po štirih letih brez Evrope
V sejni sobi športne dvorane Mladika je bila v ponedeljek izredna skupščina Nogometnega kluba Drava Ptuj. Na dnevnem redu je bilo šest točk, osrednja je bila izvolitev novega vodstva kluba, potem ko je 22. junija nepreklicno odstopil dotedanji predsednik Fredi Kmetec.
Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen Peter Zajšek, ki je ob prevzemu v tem okolju pomembne funkcije povedal: »V bistvu bi želel, da bi klub začel delovati nekako drugače, na neki novi način. To v praksi pomeni, da začne nova ekipa delati tudi v poslovnem svetu, v katerem se sam veliko gibljem in da zadeve iz tega dela prenesemo na različne načine v šport. Moja osnovna ideja je, da s svojim mednarodnim podjetjem Canper ustvarim določene presežke in z njimi pomagam klubu. Z novimi principi pa želim, da se ptujski gledalci vrnejo na stadion in da zares uživajo na tekmah vseh selekcij Drave.«
Peter Zajšek je v osnovi
jOKI
Foto: Črtomir Goznik
Peter Zajšek, novi predsednik NK Drava
podjetnik, v upravnem odboru pa mu bodo pomagali Nastja Čeh, Denis Krajnc, Branko Lavrinc in Gora-zd Orešek. Vsi skupaj bodo poizkušali popeljati ptujski nogomet naprej, k novim ciljem. Ob upravnem odboru so bili izvoljeni nadzorni odbor in disciplinska komisija. Prvega sestavljajo Boštjan Krajnc, Ksenija Andre-jek in Damjan Vogrinec, drugo pa Boris Goričan, Marcel Rojko in Fredi Kolarič. Gre za precej novo ekipo, ki ima veliko svežih
Nogometaši Maribora se po štirih zaporednih nastopanjih v skupinskem delu evropskih pokalov letos obstali na prvi stopnički. V 2. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov so v dveh srečanjih klonili proti kazahstanski Astani (zmaga 1:0 v Mariboru, poraz 1:3 v Astani). Mariboru tako ostaja državno prvenstvo in pokalno tekmovanje.
Mariborski trener Ante Šimundža je poraz proti Astani za spletno stran kluba komentiral kot nesrečno
dejstvo. Kljub domači zmagi z 1:0 pred tednom dni ter igralcem več v zadnjem delu tekme v Kazahstanu Mariborčanom ni uspelo doseči zadetka, ki bi jih popeljal v naslednji krog.
»Vsekakor ni bila tekma po naših željah. Na razplet so vplivali številni dejavniki. Cilj, doseči zadetek, smo dosegli, a so nam načrte pokvarili dogodki na nasprotni strani. Med odločilne dejavnike sodi spoznanje, da smo dobili dva avtogola, ko je žoga spremenila smer ob na-
idej in natančno postavljenih ciljev.
Glavni cilj v sezoni 2014/15 je Drava pod vodstvom predsednika Fredija Kmetca dosegla - uspel ji je preboj v 2. slovensko ligo. O športnih ciljih za sezono 2015/16 je novi predsednik NK Drava Peter Zajšek previdno povedal: »Za začetek, za prvo sezono v drugi ligi si želim, da obstanemo v ligi in da postanemo klub, ki mu lahko ljudje zaupajo in radi prihajajo na naše tekme.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Ante Šimundža, trener Maribora
ših posredovanjih v obrambi,« je dejal Šimundža.
Mariborski strateg je poraz pripisal tudi nesrečnim dejavnikom. »Sreča nikakor ni bila naša zaveznica, Astana je ob svojih kakovostnih izkoristila tudi to obliko pomoči. Ob tem pa je hitro prejet gol po našem izenačenju vplival na nadaljnji potek, ni nam uspelo, da bi prišli do odmora z rezultatom 1:1,« je povedal Šimundža.
Čeprav so se mariborski nogometaši, ki so od 67. minute zaradi drugega rumenega kartona Rogerja Ca-nasa igrali z igralcem več, v sklepnem delu trudili znižati zaostanek, ki bi jim še omogočil nadaljevanje evropske poti, so se morali na koncu sprijazniti s slovesom v kvalifikacijah. »V drugem polčasu smo napadali, iskali pot do mreže, vendar nam je zmanjkalo natančnosti pri zaključkih akcij. Seveda je prisotno veliko razočaranje, toda fantje so doslej dosegli toliko izjemnih trenutkov, da morajo nadaljevati z dvignjenimi glavami,« je še dejal Šimundža.
jm, sta
12 Štajerski
Šport
petek • 24. julija 2015
Športno plezanje • Mina Markovič
Najslabše v finalu, a dovolj za zmago
Mina Markovič je že več
kot desetletje v vrhu svetovnega plezanja, v zadnjih letih velja ob Korejki Jain Kim za najboljšo športno plezalko na svetu. Ptujčanka si je v minulih sezonah priplezala številne uspehe, svojo kolekcijo je prejšnjo nedeljo obogatila z novim enkratnim uspehom v Chamonixu - je evropska prvakinja v težavnostnem plezanju. Medalja zlatega leska je za Markovičevo velik uspeh in nova spodbuda za letošnjo sezono, v kateri si želi čim večkrat osvojiti vrh postavljene smeri. 27-letno plezalko smo med tekmama za svetovni pokal v Chamonixu in Bri-naconu ujeli v Sloveniji tudi za krajši intervju.
Kako ste zadovoljni s svojim plezanjem na evropskem prvenstvu?
M. Markovič: »S svojim plezanjem v Chamonixu sem res zelo zadovoljna, saj je šlo za prvo tekmo v težavnosti v sezoni in je bilo prisotne nekoliko več treme. Že pred samo tekmo sem vedela, da je forma na visokem nivoju in sem verjela, da lahko dosežem odmeven rezultat. Za samo plezanje moram reči, da sem na eni kvalifikacijski smeri pred vrhom padla zaradi lastne napake, v polfinalu sem plezala dobro in do vrha smo prišle kar štiri tekmovalke. V samem finalu je bilo moč videti spet dva vrha, tudi sama sem prišla do konca na ne pretirano težki smeri. Ob tem bi rekla, da sem sam finale odplezala še 'najslabše', a je bil moj nastop k sreči vseeno dovolj za zmago.«
V finalu ste plezali v rahlem krču. Zakaj?
M. Markovič: »Da plezam v rahlem krču, sta opazila tudi uradna napovedovalca in res sem nastopila malo 'za-krčeno' ali 'zategnjeno', kot
rečemo v žargonu. To pomeni, da sem trošila več moči in sem se morala za osvojitev vrha res zelo potruditi. Na samem ogledu smeri sem videla, da je smer preplezljiva, a je bila postavljena zelo tehnično, kar meni ne odgovarja najbolj. Zaradi tega sem v tistem prvem delu smeri, ki je večini tekmovalk predstavlja lažji del, sama plezala v rahlem krču, potem pa sem se 'v svojem delu' sprostila in odplezala do vrha.«
Kam na lestvici uspehov sodi naslov evropske prvakinje?
M. Markovič: »Zaenkrat uspeha še ne bi znala natančno razporediti na svoji lestvici. Preden smo šli v Chamo-nix sem razmišljala, koliko več mi sedaj na primer pomeni srebrna medalja z lanskoletnega svetovnega prvenstva v težavnosti v Gijonu, kot mi je pomenila v tistem trenutku, ko sem jo osvojila. Vseeno pa mislim, da bo zmaga na evropskem prvenstvu prišla precej visoko in sodi ob bok zmagi na svetovnih igrah, medalji iz svetovnega prvenstva in tudi kakšni skupni zmagi za svetovni pokal v težavnostnem plezanju. Gre za res vrhunski dosežek, hkrati pa gre za prvi naslov evropske prvakinje za slovensko športno plezanje.«
Ob zlati medalji ste v Franciji dobili še srebrno medaljo v kombinaciji (op. p., gre za seštevek evropskega prvenstva v težavnostnem plezanju v Chamonixu in evropskega prvenstva v bal-vanskem plezanju v Inns-brucku). Kaj vam pomeni ta kombinacijska medalja?
M. Markovič: »Tudi ta srebrna medalja je sigurno zelo lep dosežek, ampak meni
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič
osebno rezultat in zmaga v posamezni disciplini pomeni veliko več. Je pa ta kombina-cijska medalja priznanje za mojo plezalno vsestranskost in je vsekakor ne gre spregledati.«
Tekma v Chamonixu je hkrati štela za svetovni pokal in evropsko prvenstvo v težavnosti. Kako to, da sta bili ti dve tekmovanji združeni?
M. Markovič: »Lansko leto se je za organizacijo evropskega prvenstva v težavnostnem plezanju prijavil organizator iz Anglije, ampak se je kasneje zaradi finančnega vidika odločil, da bo izpeljal le mladinsko EP. To je najprej pomenilo, da bi člani letos ostali brez EP, a v začetku leta se je mednarodna plezalna zveza vseeno odločila, da tekmovanje izpelje tako, da ga združi s prvo letošnjo tekmo v težavnosti v Chamonixu. Ta rešitev po moje ni bila naji-dealnejša, je pa bila rešitev in sem vesela, da so jo izvedli.«
V prvi izjavi po tekmi za IFSC ste dejali, da ste pričakovali, da bo tekmo za svetovni pokal dobila Jain Kim?
M. Markovič: »Definitiv-no! Ko sem sama smer odple-
zala, sem mislila, da bo glede na samo težavnost smeri to uspelo tudi Jain in da bo na osnovi kvalifikacij zmagala tekmo za svetovni pokal. Na moje presenečenje se to ni zgodilo. Ne glede na to, da Korejka ni naredila nobene napake v smeri, je plezala še bolj zakrčeno kot jaz in na koncu ji je vidno pobralo moči.«
Na finale je bilo vredno čakati
V Chamonixu je finale spremljalo okrog 10.000 gledalcev. Kako je bilo plezati pred takšnim občinstvom?
M. Markovič: »V Chamo-nixu je res vedno fenomenal-na tekma, saj znajo Francozi poskrbeti za vse in vzdušje je bilo zares enkratno. Prav tako je bilo med gledalci zelo veliko plezalcev in vsi so zares bučno spodbujali vse tekmovalce in tekmovalke. Zame je bil sam finale tokrat precej pozno, krepko po 22. uri, in ko sem videla urnik, me je kar malo zmrazilo. A je bilo vredno počakati, saj se je temperatura spustila in publika se je razgrela. Oprimki so dobro držali in v takšnih
Mednarodni uspehi Mine Markovič
Ptujska športna plezalka Mina Markovič je prvič leta 2001 nastopila na tekmi evropskega mladinskega B-pokala v težavnosti v Trstu, kjer je osvojila 7. mesto. Tri leta kasneje je dobila priložnost nastopiti v težavnosti v Imstu tudi na članski tekmi za svetovni pokal. Eno izmed prelomnih in zelo uspešnih let je bilo za Markovičevo leto 2005, ko je v Brnu postala mladinska evropska prvakinja in nato v Pekingu še svetovna mladinska prvakinja v težavnostnem plezanju.
Po tem uspehu se je osredotočila na članske tekme svetovnega pokala, kjer je bila leta 2008 prvič na stopničkah v Chamonixu (3. mesto), dve tekmi kasneje je prvič stopila tudi na najvišjo stopničko po zmagi v Imstu. Zmag je na tekmah za svetovni pokal do sedaj v karieri v balvanskem in težavnostnem plezanju skupno zbrala že 18. V težavnosti si je priplezala tudi naslove skupne zmagovalke svetovnega pokala in nekaj medalj na največjih tekmovanjih. Prvo bronasto medaljo je leta 2008 osvojila na EP v Parizu. Tri velike uspehe ji je prineslo leto 2013, saj je bila 2. na EP v balvanskem plezanju v Eindhovnu, druga je bila tudi na EP v težavnostnem plezanju v Parizu, 1. mesto je osvojila na svetovnih igrah v težavnostnem plezanju v Caliju. Lani je dobila v težavnosti svojo prvo medaljo tudi na svetovnih prvenstvih, saj je bila v Gijonu druga.
pogojih ter predvsem pred tako številčnimi gledalci je bilo zares užitek plezati.«
Letos ste se v glavnem osredotočili na tekme v težavnostnem plezanju. Zakaj?
M. Markovič: »Letos sem se odločila, da bom zaradi organiziranosti same sezone manj pozornosti posvetila balvanom. Praktično cela bal-vanska sezona se je zgodila v mesecu in pol, od tega sta bili dve tekmi v Severni Ameriki ter dve v Aziji. Če bi se odločila za nastope na teh tekmah, bi pred Chamonixom imela le osem dni časa za priprave na tekmo v težavnostnem
plezanju, kar sigurno ne bi bilo dovolj. Odločitev je padla že ob koncu lanskega leta, ko je bil znan urnik za to sezono.«
V svetovnem plezalnem vrhu vztrajate že dobro desetletje. Kaj vas vleče naprej?
M. Markovič: »V plezanju zares zelo uživam in pred mano so vedno novi izzivi, ki me vlečejo naprej. Po resnici povedano rada plezam, rada tekmujem in v bistvu mi je vse skupaj povezano s plezanjem ena sama nagrada za to, kar sem skozi vsa ta leta delala in tudi dosegla.«
David Breznik
Zvin gležnja
Kako je z vašo poškodbo, ki ste jo staknili na zadnji tekmi za svetovni pokal v Brianconu?
Mina Markovič: »Po poškodbi gležnja sem prve preglede imela že v Franciji, nato pa še podrobnejše v Sloveniji. Ugotovili so, da ni šlo za zlom, ampak za zvin gležnja. Trenutno to pomeni, da na to nogo počivam in treniram plezanje le z zdravo nogo. Gre seveda za večji napor, ampak vseeno lahko vsaj treniram. Po prvih ocenah se bo gleženj delno pozdravil približno v tednu dni in takrat bom obula tudi 'plezike' (zelo oprijete plezalne čevlje, op. a.). Ne glede na poškodbo bom prihodnji petek in soboto nastopila na naslednji tekmi za svetovni pokal v težavnostnem plezanju v Imstu.«
Atletika • Veronika Domjan (AK Ptuj)
»Ocena mojega rekordnega meta je 4,99«
Foto: Črtomir Goznik
Veronika Domjan (AK Ptuj)
Veronika Domjan je že dan po prihodu z evropskega prvenstva v atletiki za starejše mladince na Švedskem znova trenirala na Mestnem stadionu na Ptuju. Tam so ji za njen največji dosežek v karieri - 2. mesto na EP v metu diska -čestitali nekateri njeni klubski kolegi. Zelo vesela je spregovorila tudi s predstavniki sedme sile, ki so jo pričakali s kamero, fotoaparatom in mikrofonom. Podobno kot športni del gre najstnici vedno bolje tudi komunikacija z mediji in z nasmehom na obrazu je ponosno pokazala svojo srebrno medaljo, osvojeno v Eskilstunu.
Kakšen cilj ste si zadali pred odhodom na evropsko prvenstvo?
V. Domjan: »Pred odhodom na Švedsko je bil moj glavni cilj uvrstitev v finale. Z osvojenim 2. mestom sem ga tudi presegla in dosegla svoj največji uspeh v športni kari-
eri, na kar sem zares zelo ponosna. Predvsem sem vesela, da mi je na tako velikem tekmovanju uspelo doseči osebni rekord. Vseeno pa ostaja tisti rahel grenak priokus, saj bi lahko morda osvojila tudi zlato medaljo.«
Kaj je zmanjkalo do zlate medalje?
V. Domjan: »Malo sreče in nekaj centimetrov.«
Ali se sedaj že zavedate, da ste v metu diska med starejšimi mladinkami drugi v Evropi?
V. Domjan: »Ne, v bistvu se še ne zavedam čisto točno, kako velik uspeh sem dosegla. Sama pri sebi vem, da
sem za ta uspeh naredila veliko in da sem dobro nastopila. Vem pa tudi to, da zmorem še
več.«
Kako je potekalo samo tekmovanje?
V. Domjan: »V kvalifikacijah se je ulil dež, tako da sem mislila, da bomo imele metalke težave, vendar je dež kmalu pojenjal. Moj cilj je bil, da v kvalifikacijah s prvim metom dosežem normo, ki je bila postavljena pri 49 metrih, kar mi je tudi uspelo. Naslednji dan pred finalnim nastopom sem pričela slabo, saj mi oba poiz-kusna meta nista uspela. Nato se je v samem finalu zgodila neka pozitivna lučka in sem že v prvem metu disk vrgla 55,70 metra, tako da sem povedla. V nadaljevanju sem vrgla še dlje, 56,63 metra, vendar je bila Nemka Claudine Vita tokrat boljša, imela je tudi več sreče z vetrom kot jaz.«
Vaš novi osebni rekord 56,63 metra je hkrati tudi
članski državni rekord v metu diska. Kaj pomeni ta vaša nova najboljša osebna znamka?
V. Domjan: »Ta moj novi osebni rekord pomeni, da sem pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja zelo dobro delala v zadnjem obdobju in da sva pravilno tempirala formo za nastop na evropskem prvenstvu. Nova najboljša znamka pomeni še dodaten korak naprej po zelo uspešni zimski sezoni, ko sem na Mestnem stadionu na Ptuju najdlje vrgla disk 56,31 metra. Sama vem, da bi lahko vrgla disk še dalje in upam, da mi bo to uspelo že ta vikend, ko bom tekmovala na članskem državnem prvenstvu v atletiki v Novi Gorici.«
Če ocenite od ena do pet vaš najdaljši met, bo ocena kakšna in zakaj?
V. Domjan: »Mislim, da bi bila ocena 4,99. Pri tem najdaljšem metu sem bila malo
prehitra z roko, ker sem si preveč želela še boljšega rezultata, da bi z njim prišla celo do prvega mesta.«
Kakšen je bil občutek, ko so vam na podelitvi predali srebrno medaljo?
V. Domjan: »Podelitev je bila dan po končanem tekmovanju v metu diska. Občutek je bil zares zelo dober, ampak po moje bi bil ta občutek še boljši, če bi medalje najboljšim trem podelili takoj po končanem tekmovanju.«
Kako je bilo organizirano evropsko prvenstvo v atletiki?
V. Domjan: »Tekma v metu diska in celotno prvenstvo je bilo odlično organizirano, saj je bilo na samem stadionu vse lepo urejeno. Imeli smo rahlo smolo, saj naša reprezentanca ni bila nastanjena v mestu Eskilstuna, ampak v drugem, 15 minut vožnje z avtobusom oddaljenem mestu. Drugače pa smo se mi tekmovalci in naši spremljevalci na Švedskem imeli zares zelo lepo. Bili smo zares dobra ekipa, ki se je odlično ujela in vzdušje med vsemi nami je bilo zares fenomenalno.«
David Breznik
petek • 24. julija 2015
Šport
Štajerski	13
Nogomet • Prijateljski tekmi
V Stojncih in Zrečah »enosmerni promet«
STOJNCI - DRAVA PTUJ 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Perger (37.), 0:2 Kirič (76.), 0:3 Lah (80.)
STOJNCI: Toplak, A. Petrovič, P. Meznarič, Roškar, Kokot, Zupanič, Levičnik, Ha-meršak, Priher, Anželj, B. Petrovič. Igral je še: G. Pernek. Trener: Milan Kokot.
DRAVA PTUJ: Ajlec, Lon-zarič, Roškar, Rešek, Perger, Da. Krajnc. Romih, To-mažič Šeruga, Horvat, Tisaj, Zbičajnik. Igrali so še: Mu-sič, Kirič, Lavrinc, Pauko, A. Čeh, Lah, Letonja. Trener: Franc Fridl.
Na prijateljski tekmi sta se na pomožnem igrišču v Stojncih pomerili ekipi Stojncev in Drave. Od prve minute naprej se je videlo, da se Ptujčani pripravljajo že dalj časa, obenem pa je imel domači trener Kokot za to tekmo zelo omejen kader 12 igralcev. Stojnčani, ki so priprave začeli prejšnji ponedeljek, so se disciplinirano branili, medtem ko so igralci Drave kontinuirano napadali. V prvem polčasu si je novi drugoligaš priigral dve, tri solidne situacije za zadetek, v polno pa je zadel le Perger. V nadaljevanju so Stojnčani še nekoliko popustili, zato si kakšne prave priložnosti niso priigrali. Močnejša ekipa Drave je prevladovala, zadela kar tri vratnice in si priigrala še kakšno priložnost za zadetek. Med strelce sta se v končnici tekme vpisala Kirič in Lah.
Ob standardnih igralcih ptujske ekipe je bil na preizkušnji Zbičajnik, medtem ko so se za sodelovanje v novi sezoni pri Dravi dogovorili s povratnikom v klub Davidom
Paukom, ki je v zadnji sezoni igral za TUS St. Veit am Vogau v Avstriji.
David Breznik
ZREČE - ALUMINIJ 0:9
(0:5)
STRELCI: Damiš in Kastrato-vič po 2x, Vrbanec, Kurež, Krlja-novič, Rogina, Škoflek po 1x.
ALUMINIJ: Lipovac, Topolo-vec, Čeh, Damiš, Turkalj, Krlja-novič, Kozar, Bizjak, Škoflek, Vrbanec, Kurež. Igrali so še: Janžekovič, Vindiš, Kajtna, Ploj, Pucko, Fratea, Pintarič, Rogina, Kastratovič. Trener: Damjan Romih.
Nogometaši Aluminija so v sredo v Zrečah odigrali naslednjo v nizu pripravljalnih srečanj. Tokrat je bil njihov tekmec član 1. lige MNZ Celje. »Z namenom smo tokrat izbrali tekmeca iz nižje lige, saj smo uigravali napad. Napadalce tako poskušamo s ponavljanjem nekih akcij spraviti v formo. Lahko rečem, da je bil namen v celoti dosežen, saj smo si priigrali veliko priložnosti, precej jih je bilo tudi realiziranih,« je po tekmi povedal trener Aluminija Damijan Romih. Kidričevski strateg je bil bolj zadovoljen z igro v prvem delu, v drugem je bila za malenkost slabša.
Naslednjo tekmo bodo nogometaši Aluminija odigrali v sredo, ko se bodo na domačem igrišču pomerili z Dravi njo iz Slovenskih Konjic.
V sredo so prijateljski tekmi odigrali tudi mladinci in kadeti Aluminija, gostili so vrstnike Celja. Mladinci so slavili z rezultatom 2:0, kadeti pa 3:2.
JM
Strelstvo • EP v Strelskem centru Gaj
Kuharičeva in Vernikova do ekipnega državnega rekorda
Strelski center Gaj pri Pra-gerskem od sobote, 18. julija, naprej gosti najboljših 1.044 strelcev iz 46 držav Stare celine na EP v streljanju na 25, 50 in 300 m, premikajoče se trače in puško šibrenico. Tekmovalni del programa se je začel v torek, na strelna mesta pa so najprej stopila dekleta v disciplini malokalibr-ska puška trojni položaj. Slovenske barve sta branili dve mladi ormoški strelki Urška Kuharic in Petra Vernik ter olimpijka Živa Dvoršak.
Kuharičeva med najboljšimi v stoječem položaju
Dvoršakova je dosegla najboljši rezultat med našimi in se s 572 krogi uvrstila na 30. mesto. Med obema ormoškima strelkama je boljši nastop pokazala Urška Kuharič, ki je s 568 krogi osvojila 45. mesto in zaostala za najboljšimi rezultati iz letošnje sezone. Za najboljšimi je precej zaostala že po prvih dveh serijah klečečega položaja, ko je s 182 krogi (91, 91) izgubila možnost preboja na vrh liste uvrščenih. S 194 krogi (98, 96) v ležečem položaju je sicer ujela priključek z najboljšimi in ni veliko izgubila. Svojo uvrstitev pa je precej izboljšala v stoječem položaju, kjer je s 192 krogi (95, 97) dosegla šesti najboljši rezultat in se med 68 tekmovalkami povzpela na končno 45. mesto. Druga ormoška strelka Petra Vernik je z nastopom na EP opravila podobno kot na ostalih mednarodnih tek-
Foto: Aleš Fevžer
Ormoški strelki Urška Kuharič (na fotografiji) in Petra Vernik sta si v ekipni razvrstitvi skupaj z Živo Dvoršak priborili nov ekipni državni rekord s 1700 krogi.
movanjih v letošnji sezoni, s 560 krogi je osvojila 61. mesto. Tudi Vernikova je imela največ težav v klečečem položaju, kjer je podobno kot Kuharičeva s 181 krogi (87, 94) zdrsnila po lestvici navzdol. Ormoška specialistka za ležeči položaj je nato s 194 krogi (96, 98) svojo uvrstitev izboljšala, s 185 krogi (93, 92) v stoječem položaju pa je osvojila končno 61. me-
sto. Dvoršakova je odlično začela v klečečem položaju (193), nato pa preveč krogov izgubila v ležečem položaju (193). Slabše od svojih zmožnosti je streljala tudi v stoječem položaju (186) in pristala na končnem 30. mestu.
Po izjemno razburljivem finalu najboljše osmerice si je prvi naslov evropske prvakinje priborila Srbkinja Ivana Maksimovic, ki je v
kvalifikacijah dosegla drugi najboljši rezultat s 582 krogi, v finalu pa zablestela prav na koncu, ko je premagala Italijanko Petro Zublasing in Nemko Barbaro Engleder.
Slovenke ekipno do 16. mesta in z novim rekordom
V	ekipni razvrstitvi so evropske prvakinje postale Poljakinje s 1735 krogi pred Nemkami in Čehinjami s 1733 krogi. Slovenke so dosegle 1700 krogov, osvojile 16. mesto in ob tem dosegle še nov ekipni državni rekord, ki so ga izboljšale za šest krogov.
Debevca zdelala
V«	■	■	I
vročina in visok srčni utrip
Slabše od pričakovanj so se odrezali moški v ležečem položaju z malokalibrsko puško. Favorizirani Rajmond Debevec, evropski prvak iz leta 2011, pa je s 618,3 kroga osvojil zanj skromno 53-mesto. Boljši je bil Damijan Kandare s 619,2 kroga, povsem ponesrečen nastop pa je imel Robert Markoja s 606,4 kroga na 64. mestu.
V	četrtek so se dekleta pomerila še v ležečem položaju z malokalibrsko puško, o čemer pa bomo poročali v torkovi štrevilki Štajerskega tednika. Že v soboto pa bo za vse ljubitelje športnega streljanja na našem koncu še posebej zanimivo, saj bodo na prizorišče EP stopili najboljši strelci s pištolami na 50 m in med njimi tudi Kevin Venta, Boštjan Simonič ter mladinca Sašo Stojak in Tadej Širec. Vabljeni k ogledu vrhunskih strelskih tekmovanj v Strelski center Gaj Pragersko.
Simeon Gonc
Namizni tenis
Zafoštnik v Avstrijo, Piljak v Maribor
Slovenski namizni tenis v zadnjih tednih doživlja svoje svetle trenutke, saj si je odlična generacija mladincev na evropskem prvenstvu v Bratislavi priigrala dve medalji, ekipni bron (Jorgič, Kožul, Šfiligoj, Paulin) ter zlato dvojice Darko Jorgič-Deni Kožul. Zanimivo pa je dogajanje tudi na domači sceni ...
Poudarek mladim domačim igralcem
V Cirkovcah so lansko sezono igrali 1. ligo in jo tudi uspešno končali, saj so med desetimi moštvi osvojili končno 6. mesto. Najboljši posameznik ekipe je bil Danilo Piljak, ob njem sta ekipo v glavnem sestavljala še Primož Koban in Gregor Kocuvan. V premoru med sezonama pa je v Cirkovcah prišlo do preobrata in so se posledično odpovedali igranju v 1. ligi. Pojasnilo je podal predsednik kluba Metod Skamlič: »Lanska sezona je bila za nas premierna v 1. ligi, pod črto
pa smo ugotovili, da je za nas tudi nekoliko predraga. Pravega posluha v lokalnem okolju nismo bili deležni, tudi občina nas ni podpirala v tolikšni meri, kot bi si želeli in zaslužili. Zato smo se odločili za spremembe: te so povsem usmerjene v delo z mladimi in v njihov nadaljnji razvoj. Imamo odlične mlade igralke in igralce, zaradi njihovega napredka pa smo se odločili,
da jih usmerimo v ligaška tekmovanja. Tako bomo v sezoni 2015/16 z našimi mladimi dekleti nastopali v 2. državni ligi, s fanti pa v 3. moški ligi.«
Piljak znova v ekipi s Slodejem
Posledično so se zgodile tudi spremembe v igralskem kadru, saj je trojica Piljak,
Koban in Kocuvan poiskala nove sredine. Najbolj je seveda zanimiva odločitev Danila Piljaka, ki bo kariero nadaljeval v Mariboru pri nekdanjih večkratnih državnih prvakih. »Ko so v Mariboru izvedeli, da v Cirkovcah ne bomo imeli ekipe v 1. ligi, so se name obrnili s prošnjo za prestop v njihovo sredino. Hitro smo se dogovorili za sodelovanje in tako bom v Mariboru znova združil
moči z Maticem Slodejem, s katerim sva pred leti skupaj igrala na Ptuju, ob nama bo v ekipi še Matevž Črepnjak,« je povedal Piljak, ki se je dotaknil še odločitve o izstopu Cirkovčanov iz 1. lige: »Klub se je odločil, da bo poudarek na mlajših in to odločitev seveda spoštujem. V Cirkovcah imamo odlične mlade igralke in igralce, ki si zaslužijo vso podporo, za njihov napredek pa je dobro, da se vključijo v ligaška tekmovanja.«
Nov izziv preko meje
Zadnja leta je bil prvi lopar ekipe Maribora Ptujčan Gregor Zafoštnik. Ta po mno-
Ekipa NTK Cirkovce je med elito plesala le eno sezono, sedaj se bodo v Cirkovcah povsem usmerili v delo z mladimi. Najboljši član cirkovške ekipe Danilo Piljak odhaja v Maribor.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan Gregor Zafoštnik po 15 letih zapušča ekipo Maribora.
gih uspešnih letih zapušča klub, nove izzive je poiskal v Avstriji.
»V Mariboru sem preživel 15 let, kar je zelo dolga doba. Zaželel sem si sprememb in novih izzivov, zato bom kariero nadaljeval v Avstriji. Odhajam k ekipi Feldkircha, ki nastopa v 2. avstrijski ligi,« je uvodoma povedal Gregor Zafošnik, ki je z Mariborčani osvojil kar deset naslovov državnih prvakov, po dvakrat je bil še državni prvak v konkurenci moških in mešanih dvojic. »Še naprej bom seveda ostal povezan z namiznim tenisom v Sloveniji, saj se bom - če mi bodo seveda termini v avstrijski ligi to dopuščali -udeleževal tukajšnjih turnirjev. Tudi treniral bom še naprej v Mariboru, Puconcih in Čakovcu, kjer bom pač našel kakovostne sparing partnerje. Seveda bom del treningov opravil tudi v Avstriji, saj si želim bolje spoznati ekipo, v katero se podajam. Za zdaj o njej ne vem veliko, zastavljen cilj pa je obstanek v ligi. Do sredine septembra, ko se pri severnih sosedih prične prvenstvo, pa bo jasnega še več. Vsekakor upam na uspešno sodelovanje,« je zaključil Za-foštnik.
Jože Mohorič
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek m 24. julija 2Q15
Rokomet • Olimpijski festival evropske mladine - OFEM
Športni napovednik
V Gruzijo v boj za medaljo
Reprezentanca Slovenije U-17 (letniki 1998 in mlajši) je pod vodstvom ormoških trenerjev Saše Prapotnika in Uroša Krstiča v sredo, 22. julija, končala priprave na odhod na Olimpijski festival evropske mladine (OFEM). Ta bo od 25. julija do 2. avgusta v Tbilisiju.
Priprave so bile razdeljene na tri dele, prva sta bila opravljena na Rogli in sta zajemala tudi dve pripravljalni tekmi proti sovrstnikom Madžarske, ki prav tako odhajajo na OFEM. Obe so suvereno dobili slovenski rokometaši z izidoma 33:25 in 39:24. Levji delež k zmagama so dodali štirje člani Jeruzalema Ormoža, člani generacije, ki se lahko pohvali s tremi naslovi državnega prvaka, srebrom in dvakrat četrtim mestom v državi. Organizator igre Ti-len Kosi je na obeh tekmah skupaj dosegel 12 zadetkov, čeprav je na drugi tekmi zaradi poškodbe moral na klop že v 12. minuti. 195 cm visok levi zunanji Gašper Horvat se je proti Madžarom petkrat vpisal med strelce (met 6/5) in je eden izmed glavnih strelcev z razdalje. Odlično formo je na obeh tekmah prikazal krožni napadalec Miha Kavčič. Poleg štirih doseženih golov je bilo na njem storjenih kar šest prekrškov za sedemmetrovko.
Ormoška delegacija v rokometni reprezentanci Slovenije U-17, ki bo nastopila na Olimpijskem festivalu evropske mladine.
Poleg vsega je s soigralcem Dominikom Ozmecem
glavni adut v osrčju slovenske obrambe. Ozmec je na obeh tekmah storil največ prekinitev napada tekmecev. To mu je uspelo šestnajstkrat, ob tem je dosegel še dva zadetka.
V skupini s Francijo, Švico in Gruzijo
Pred odhodom v Gruzijo je trener Prapotnik povedal: »Ekipa je na Rogli, ki nam je nudila fantastične pogoje v teh vročih dneh, opravila ve-
liko dela. V Zrečah smo le še pilili podrobnosti in odpravljali napake s tekem proti Madžarski. Optimistični lahko gremo na tekmovanje, kjer bomo sodelovali v skupini s Francijo, Švico in Gruzijo. Veliko smo se pripravljali na prvo tekmo s Francozi. Vemo, kaj Francozi pomenijo v svetovnem merilu, zato so galski petelini zagotovo eden izmed večjih favoritov tega tekmovanja. Naš cilj je polfinale, želje pa precej višje.«
V drugi predtekmovalni skupini so Danci, Norvežani, Nemci in Madžari - praktično
podmladki svetovnih rokometnih velesil. Na pot v Gruzijo se bo poleg obeh trenerjev in štirih igralcev Jeruzalema podal še fizioterapevt Iztok Cukovic, ki je na pripravah imel delo le z lažjimi poškodbami in upa, da bo tako ostalo do konca tekmovanja. Sicer bo slovenska udeležba v Tibi-lisiju štela 85 sodelujočih. Na zadnjih igrah leta 2013 v Utre-chtu je Slovenija osvojila devet posamičnih in dve ekipni medalji (v rokometu in odbojki). Tokrat bo rokomet edini slovenski ekipni šport na OFEM.
UK
Rokomet m 1. NLB leasing liga
Ormožani bodo na uvodu gostili Mariborčane
Sredina seja Združenja rokometnih prvoligašev 1. NLB Leasing lige je prinesla nekaj sprememb. V sezoni 2015/16 in 2016/17 bo v elitni ligi nastopilo 14 moštev, tekmovalni sistem pa bo nekoliko spremenjen. V končnici bo nastopilo šest najboljših ekip iz rednega dela, v minuli le štiri, končnica pa se bo igrala po ligaškem sistemu.
Predstavniki slovenskih prvoligaških klubov so se na
današnji seji na sedežu Rokometne zveze Slovenije (RZS) odločili, da bodo skupščini RZS predlagali, da se število nastopajočih ekip s 14 povrne na 12 moštev v 1. NLB Leasing ligi.
V sezoni 2015/16 bodo v elitni rokometni ligi nastopile naslednje ekipe: Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, Maribor Branik, Trimo Trebnje, Riko Ribnica, Urbanscape Loka, Jeruzalem
Ormož, Slovenj Gradec 2011, Krka, Slovan, Istrabenz Plini Izola, Sevnica, Koper 2013 in Dobova.
Prvi krog državnega prvenstva bo na sporedu 5. septembra, pari uvodnega kroga pa so:
Jeruzalem Ormož - Maribor Branik, Slovenj Gradec 2011 - Urbanscape Loka, Koper 2013 - Trimo Trebnje, Slo-
Mali nogomet • 32. Srečkov memorial
Picerija Špajza ubranila lansko zmago
Na lepo in sončno nedelja, 19. julija, je na igrišču pri OŠ Žetale potekal 32. Srečk-ov memorial - tradicionalni turnir v malem nogometu. Kljub precejšnji pripeki se je prijavilo 12 ekip, med njimi prvič tudi ženska - ŽNK Cer-kvenjak. Gre za enega kakovostnejših in bolje organiziranih turnirjev pri nas, ki se poleg tega lahko pohvali s kakovostno udeležbo.
Ekipe so bile z žrebom razdeljene v štiri skupine, zmagovalci le teh pa so se uvrstili v polfinale. Obe polfinalni tekmi sta bili dokaj izenačeni in napeti. V prvi je Sladka Gora premagala ŠD Rim z 1:0, v drugi pa je Picerija Špajza premagala ŠD Žetale s 3:1. V tekmi za tretje mesto je moštvo
Zmagovalna ekipav32. Srečkovega memoriala v Zetalah - Picerija Špajza (Pislak, Šket, Škrinjar, Fras, Krivec, Škrabl, trener Klemen Bele)
ŠD Rim po kazenskih strelih premagalo ŠD Žetale z 8:7, v velikem finalu pa je nato Pice-rija Špajza rutinirano in brez težav odpravila Sladko Goro s 4:0 in tako ubranila lansko zmago na tem turnirju.
Kljub razgretemu ozračju in igrišču so glave igralcev ostale hladne in so vse tekme potekale v športnem duhu in brez poškodb. K temu je z dobrim sojenjem in izenačenim kriterijem za vse ekipe pripomogel tudi sodnik Aleš Sakel-šek, ki je vodil vse tekme. Organizatorji turnirja iz ŠD Že-tale so bili s samim potekom zadovoljni, misli prizadevnih športnih delavcev pa so že uprte v naslednjo, 33. izvedbo prihodnje leto julija.
tp
Nogomet • 1. SNL
PARI 2. KROGA - PETEK ob 18.00: Gorica - Rudar; PETEK ob 20.15: Zavrč - Olimpija; SOBOTA ob 20.15: Domžale - Maribor; NEDELJA ob 18.30: Krško - Luka Koper; NEDELJA ob 20.15: Celje - Krka.
Nogomet • V Podvincih turnir na travi
Nogometni klub Podvinci organizira v soboto in nedeljo, 25. in 26. julija, 1. nogometni turnir na travi. Igralo se bo po sistemu 5 + 1 na petmetrske gole. Prijavnina za posamezno ekipo znaša 50 evrov in bo v celoti namenjena za nagrade (1. mesto 50 %, 2. mesto 30 %, 3. mesto 20 %). Najboljše tri ekipo bodo prejele še pokale. Žreb bo v petek, 24. julija. Organizatorji so pripravili še bogat srečelov, turnir v igri FIFA 2015, party pijače ...
Informacije: 031 687 717 (Branko) ali 031 826 868 (Kristijan).
Atletika • Člansko DP
V	soboto in nedeljo bo v Novi Gorici potekalo Prvenstvo Slovenije za člane in članice. Iz Atletskega kluba Ptuj bodo tekmovali Veronika Domjan, Nina Kolarič, Luka Medic in Matej Jeza.
9. Aninski tek v Cirkulanah
V	petek, 24. 7., bo v Cirkulanah na sporedu že 9. Aninski tek. Prijave in sprejem štartnih številk bodo v Športnem parku Cirkulane možne med 18. in 19. uro (prijavnina znaša 5 evrov za mlajše od 18 let, za starejše pa 10 evrov), ob 19. uri pa se bo tek tudi začel.
Moški in ženske bodo glede na letnice rojstva razdeljeni v pet starostnih skupin. Start in cilj bosta na istem mestu, krog ima dolžino 2,35 km. Dekleta bodo tekla dva kroga, moški pa tri. Vsak udeleženec prejme spominsko majico ter malico in napitek, za najboljše v posameznih kategorijah pa so predvideni še denarne in praktične nagrade ter pokali.
JM, DB
van - Celje Pivovarna Laško, Ribnica - Dobova, Krka - Istrabenz plini Izola in Sevnica - Gorenje Velenje.
Sezona 2015/16 se bo uradno začela 29. avgusta, ko se bodo na teniškem stadionu v Portorožu rokometaši Celja Pivovarne Laško in velenjskega Gorenja pomerili na tekmi za slovenski superpokal.
sta
Nogomet • Dejan Kurbus
Odslej za Sestao River Club
Prleški nogometaš Dejan Kurbus ostaja v Španiji. Dosedanjo triletno pogodbo s klubom tretje španske divizije Zamora Club de Futbol je sicer sporazumno prekinil, a mu je njegov mene-džer že poiskal novo ekipo. Gre za moštvo Sestao River Club, ki nastopa v španski Sekunda B-ligi, kjer med drugimi igrajo B-ekipe Real Madrida, Real Sociedada, Getafeja ...
Sestao je obmorsko mesto v neposredni bližini Bilbaa. Kurbus je podpisal enoletno pogodbo in z novim klubom že opravil prve treninge. Pravi, da so ga soigralci lepo sprejeli, nekaj težav mu povzroča sporazumevanje, saj je tukajšnja govorica v tradicionalnem narečju in seveda težko razumljiva, veseli pa ga, da lahko z večino soigralcev kot tudi s trenerjem komunicira v španščini. Povedal je še, da je moštvo zelo izkušeno: kot drugi najmlajši igralec ima 22 let, najstarejši jih šteje petintrideset.
NŠ
Dejan Kurbus s predsednikom novega kluba pri predaji dresa
petek • 24. julija 2015
Šport
Štajerski	15
Plavanje • Miting v Radovljici J Jadralno letenje • Državno prvenstvo v Moškanjcih
Lora Grobelšek na Več kumulusov, boljše letenje
stopničkah
Kopališče Pod oblo Gorico v Radovljici je bilo v soboto in nedeljo prizorišče enega najmočnejših, če že najmočnejšega letošnjega plavalnega tekmovanja v Sloveniji. Na njem je nastopilo tudi nekaj potnikov na svetovno prvenstvo v Kazan, med katerimi se je z rezultati najbolj izkazala Anja Klinar.
Na 39. mednarodnem mitingu Telekom 2015, ki ga je organiziral PK Gorenjska banka Radovljica, je v vseh starostnih kategorijah nastopilo kar 309 tekmovalcev iz 26 klubov iz 14 držav. Med 21 slovenskimi klubi je bil s tremi nastopajočimi prisoten tudi PK Terme Ptuj. Plavalke Loro Grobelšek, Saro Lampret in Klaro Benko je
spremljal klubski trener Igor Sternad. Trenutno najboljša plavalka ptujskega kluba Lora Grobelšek se je zelo izkazala, saj je bila v absolutni članski konkurenci tekme na 50 metrov hrbtno s časom 31,92 sekunde druga. Klara Benko je v Radovljici nastopila v dveh disciplinah, v katerih se je solidno odrezala: na 50 metrov prsno je bila s časom 40,26 sekunde peta, na 200 metrov prsno pa s časom 3,10,32 dvanajsta. Sara Lampret je tokrat plavala v višji kategoriji s starejšimi tekmovalkami in je osvojila 4. mesto na 50 metrov prsno (49,80), sedma je bila v disciplini 50 metrov prosto (37,30) in dvanajsta na 100 metrov hrbtno (1.35.42).
David Breznik
V Moškanjcih v teh dneh v organizaciji Aerokluba Ptuj poteka državno prvenstvo v jadralnem letenju, ki se ga udeležuje 25 letalcev iz celotne Slovenije. Letala vsak dan - ob ugodnih vremenskih razmerah - dvignejo jadralna letala v zrak, nato pa jih prepustijo termiki in nalogam, ki jih morajo opraviti v posameznem dnevu. Za veljavnost DP so potrebne tri opravljene naloge, jadralci so jih že do srede opravili štiri. Več o samem tekmovanju je povedal vodja tekmovanja Tomaž Bezjak
»Doslej nam le prvi dan vreme ni bilo naklonjeno, preostale dni smo opravili predvidene prelete. V sredo je bilo npr. zelo suho vreme, manj je bilo kumulusov, ki so pokazatelj dobrega dviganja. Imajo pa v takih razmerah zagotovo prednost izkušeni jadralci. Postopek je sicer tak, da se vsak dan zjutraj posvetujemo z meteorologom in potem na
Foto: Črtomir Goznik
Kljub vročemu in soparnemu vremenu se jadralni letalci vsak dan okoli 13. ure podajajo pod oblake.
podlagi tega izberemo pravo disciplino za ta dan - ne prekratko in ne predolgo. Cilj je, da se vsi piloti vrnejo na izho-
Lora Grobelšek (PK Terme Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Bezjak je vodja letošnjega DP v jadralnem letenju.
diščno mesto v Moškanjce,« je povedal Tomaž Bezjak, ki bo tekmovanje vodil do sobote. »Ta dan imamo predvideno zadnjo etapo, po kateri bo na sporedu slovesna podelitev medalj in pokalov, temu pa sledi sproščeno druženje.«
Tekmovanje se je v Mo-škanjce vrnilo po 15 letih, kar je pozitivno vplivalo tudi na domače tekmovalce, ki zaenkrat zasedajo visoka mesta. V klubskem razredu je Iztok Žagar zaenkrat četrti, Gregor Petrovič pa sedmi. V vodstvu je Janez Stariha (ALC Lesce). V razredu Open je v vodstvu Lokovšek & Starovič (AK Ljubljana), Roman Me-ško (AK Ptuj) je četrti.
Jože Mohorič
www.djp.si
Aeroklub Ptuj je za državno prvenstvo pripravil tudi spletno stran http:// www.djp.si/, na kateri lahko spremljate vse novice, rezultate in dobite ostale informacije, prav tako pa lahko tudi v živo spremljate same polete.
Še vedno pa velja povabilo za vse ljubitelje letenja, da si tekmovanje ogledajo v živo. Največ bodo videli ob vsakodnevnem dvigovanju pilotov v zrak, od cca. 12.00 do 13.30.
Planinski kotiček
Nogomet • NK Videm, 3. SNL sever
Planinarjenje po Dolomitih
Od 15. do 17. avgusta 2015
Zeleni macesni in cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo več kot tri tisoč metrov visoki beli vršaci, nas bodo tudi letos spremljali v Dolomitih. Odpravili se bomo v severni del Dolomitov, na območje Treh Zinn. Poti so lažje narave in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še prijetnejše.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 15. avgusta, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z osebnimi avtomobili podali proti Južni Tirolski. Prvi dan nas bo pot vodila na območje Sextna. Podali se bomo do čudovite koče Dreischusterhutte (1626 m), kjer bomo tudi prenočili. V nedeljo se bomo podali proti Trem Zinnam. Povzpeli se bomo med mogočne gore Dolomitov in prenočili v koči Dreizinnenhute. V ponedeljek se bomo podali proti Sextnu, kjer bomo končali naš pohod. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure.
Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah.
Cena izleta vključuje stroške prevoza, dve prenočišči z zajtrkom v planinskih kočah in cestnine ter znaša za člane PD 78,90 EUR. Obvezna je planinska izkaznica s plačano članarino zaradi popusta. Prijave z vplačili sprejemamo do petka, 7. avgusta, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, oziroma do zasedbe 15 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič.
ODMEVI IZ ŠPORTA ^
vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00
z Jankom Bezjakom.	^f
ŠPORTNE NOVICE \
vsak dan ob 13.10	w
Videm začel priprave za višjo ligo
Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ.
RADIOPTUJ
BSi.B-GS.EHO^ www.radio-ptuj.si
Nogometaši Vidma imajo za seboj sanjsko sezono 2014/15, saj so se z naslovom prvaka v Superligi uvrstili v 3. SNL sever. Ta zgodovinski dogodek se je zgodil prav ob 80-letnici kluba, ki je poleg tega prišel še do novih klubskih prostorov, tako da ima vsa zgodba še dodatno težo. Videmčani so izziv, imenovan 3. liga, zgrabili z obema rokama in bodo tako v novi sezoni, ki se začne 22. avgusta, ko bodo kot novinci gostovali v Lenartu, branili barve enega izmed dveh klubov, ki prihajata iz MNZ Ptuj (poleg Vidma še Podvin-ci, op. a.).
Rumeno-zeleni so začeli trenirati v sredo zvečer, ko je prvi zbor zaukazal Primož Gorše, ki bo tudi v novi sezoni vodja strokovnega štaba. Fantje, ki so do sedaj delali individualno, bodo trenirali trikrat tedensko, ob tem pa odigrali tudi štiri prijateljske tekme. Vsa srečanja bodo najverjetneje odigrana v gosteh, saj na videmskem igrišču potekajo manjša dela (razširitev igrišča). Do uvodne domače tekme bo igrišče nared.
V igralskem kadru do večjih sprememb naj ne bi prišlo. Od Vidma se je zaenkrat poslovil odlični čuvaj mreže Matija Kovačic, ki se je vrnil v prvoligaški Zavrč, tako da sedaj rumeno-zeleni iščejo
Foto: Črtomir Goznik
Primož Gorše, trener NK Videm
kakovostnega vratarja. Drugih odhodov ni, zaenkrat edini novinec pa je Sašo Gereč-nik, ki je iz Aluminija prišel na posojo. Cilji novinca v 3. ligi so seveda v prvi vrsti povezani z obstankom, če pa se bo ponudila prilika za kaj več, pa jo bodo seveda skušali zgrabiti z obema rokama.
Primož Gorše, trener Vidma: »Pred nami je slab mesec priprav, v katerih se bomo skušali kar najbolje pripraviti na višji nivo tekmovanja. Fantje
so do sedaj delali individualno, seveda pa se vsi skupaj odpra-
Predvidene prijateljske tekme NK Videm:
28. 7.: Bukovci - Videm 1. avgusta: Ljutomer -Videm
8. avgusta: Stojnci - Videm
15. avgusta: Gerečja vas - Videm
vljamo proti novi izkušnji. V 3. ligi bo za nas nekaj sprememb: opravili bomo lahko le tri menjave, raven kakovosti pa bo seveda višja. Gre za izenačeno ligo, zato je sedaj težko karkoli napovedovati. Mi kot novinci si bomo morali šele izboriti nek svoj renome, nedvomno pa bomo na vsaki tekmi dali vse od sebe. Upam, da ne bo kakšnih odhodov, in če bo tako, potem se lahko po robu postavimo vsakemu tekmecu.«
tp
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 24. julija 2015
Ormož • Gasilci so praznovali
V	pričakovanju vadbenega centra
V	Ormožu so obeležili 44. dan gasilcev Gasilske zveze (GZ) Ormož in 60-letnico delovanja tamkajšnje gasilske zveze.
Na dnevu gasilcev, ki so ga tokrat v Ormožu pripravili že 44., so bila prisotna vsa gasilska društva, ki so vključena v GZ Ormož. V paradi je sodelovalo 180 gasilcev, ki so predstavili tudi gasilska vozila GZ Ormož. »Gasilstvo na Ormoškem ima bistveno daljšo tradicijo kot delovanje GZ Ormož. Naše najstarejše gasilsko društvo, PGD Ormož, naslednje leto praznuje že častitljivih 130 let delovanja. Letos pa smo že praznovali 120 let delovanja PGD Velika Nedelja in PGD Trgovišče,« je v uvodu svojega nagovora dejal predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič.
Jurkovič je poudaril, da so v zgodovini gasilstva obdobja, v katerih so bili gasilci bolj oz. manj aktivni in so bili časi, ki so bili gasilcem bolj oz. manj naklonjeni. »Na nivoju države smo si v zadnjem obdobju slovenski gasilci s svojo organiziranostjo, odzivnostjo, enotnostjo in humanitarnostjo dvignili že tako velik ugled v slovenski javnosti. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da smo temu vseslovenskemu trendu sledili tudi gasilci GZ Ormož.« Omenil je, da so konec lanskega leta ustanovili tudi ženski pevski zbor GZ Ormož.
Gradbeno dovoljenje pričakujejo avgusta
»Največ časa smo namenili aktivnostim pri gradnji Regijskega gasilskega vadbenega
Ptuj • Festival Arsana
Odlikovanja ob jubileju
Foto: Arhiv GZ Ormož
Ob praznovanju 60-letnice Gasilske zveze Ormož so pripravili parado, v kateri se je sprehodilo okoli 180 gasilcev.
centra. Zemljišče za vadbeni center smo kupili v jeseni 2014, v decembru 2014 je bil sprejet sklep na svetu podra-vske regije, da se bo na našem zemljišču zgradil Regijski gasilski vadbeni center za po-dravsko regijo. Do današnjega dne smo že izdelali projektno dokumentacijo in podali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga pričakujemo v prvi polovici avgusta letošnjega leta,« je z zadovoljstvom povedal Jurkovič.
Letos so nabavili novo vozi-
Nedeljski vrhunec
Vrhunec letošnjega poletja in festivala Arsana, ki se je začel v četrtek, je vokalna skupina TAKE 6 iz ZDA, ki je pridobila posebno čast za največkrat z grammyjemi nagrajeno vokalno skupino v zgodovini. Njihov nastop je napovedan v nedeljo zvečer, popoldne pa se bodo predstavili tudi na tiskovni konferenci v hotelu Primus.
TAKE 6 so resnično edinstveni v svojem petju. Skupino opisujejo kot zbor šestih angelskih in prefinjenih glasov, združenih v kristalno čisto harmonijo, sinkopirane ritme, okrašene dogovore in funky groove, s pridihom omamnega okusa po gospelu, jazzu, R & B in popu. Leta 1987 je skupina podpisala pogodbo z založbo Warner Brothers, ko so svoje ime spremenili iz Alliance (ime je bilo namreč že zasedeno) TAKE 6. Skupina je zbrala 10 grammyjev, 10 dove awards, soul train award in dve nominaciji za nagrado NAACP image.
Sicer devetdnevno festivalsko dogajanje na vseh zunanjih in notranjih prizoriščih mesta ponuja več kot 60 dogodkov, skupaj bo nastopilo preko 200 glasbenih umetnikov s področja klasične, pop, jazz, etno, world, vokalne in instrumentalne glasbe.
MD
Predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič je s poveljnikom zveze Tončkom Lisjakom podelil priznanja in odlikovanja GZ Ormož ob visokem jubileju. Priložnostno medaljo so prejeli vsi člani organov GZ Ormož, vsi bivši predsedniki in poveljniki GZ Ormož ter edini še živeči ustanovni član GZ Ormož Franc Rajh. GZ Ormož je ob tej slovesnosti prav tako podelila priložnostne plakete vsem PGD v GZ Ormož, vsem GZ v podravski regiji, ustanovam v občini Ormož, s katerimi GZ Ormož in njena društva sodelujejo, svetu podravske regije, GZ Slovenije in Občini Ormož. PGD Velika Nedelja in Trgovišče, ki v letošnjem letu praznujeta 120 let delovanja, sta prejeli srebrno plaketo GZ Slovenije. GZ Ormož je v sklopu praznovanja prejela odlikovanje GZ Slovenije za posebne zasluge, od Uprave za zaščito in reševanje pa je prejela zlati znak civilne zaščite.
lo v PGD Ključarovci, v PGD Bresnica imajo novo motorno brizgalno, v izdelavi je prikolica za PGD Velika Nedelja, GZ Ormož in PGD Ormož pa sta vozilo, ki je z nadgradnjo stalo
okoli 37.000 evrov, kupili skupaj.
V sklopu praznovanja so potekale tudi sedme operativne igre ormoške GZ. Iger se je udeležilo 23 ekip iz 15 PGD, tretje leto zapored pa so slavili predstavniki PGD Ormož in prehodni pokal prejeli v trajno last.
Miha Šoštarič
Polenšak • 52. praznik žetve z razstavo kruha
Tradicija, ki je še
Na Polenšaku so prejšnjo soboto in nedeljo izvedli že 52. letos tudi konopljinega iz moke dornavskega župana Rajka Eko muzej, ki je prav tako 18. in 19. julija na Polenšak priva oz. pogačah.
Blizu 300 ljudi je bilo vpetih v pripravo letošnjega praznika žetve, okrog 30 pekaric pa se je trudilo s peko polenških gibanic, ki so tudi letos šle za med. Pokusiti so jih želeli prav vsi, ki so se v soboto in nedeljo pripeljali na Polenšak, da bi skupaj s člani TD Polenšak in njihovimi prijatelji ter podporniki obudili tradicijo nekdanjega življenja na vasi, kulturno dediščino naših prednikov.
Za razstavo kruha in pogač se je skupaj potrudilo več kot 60 pekaric
V soboto so ropotali staro-dobniki, v nedeljo so se potrudili tudi z otroško animacijo Pika Nogavička in gusar Val. Vse oči pa so bile uprte v osrednji dogodek, prikaz žetve na stari način, ki so ga opravile žanjice s Polenšaka, pri tem pa so jim pomagale tudi žanjice iz Dornave in Juršincev. Obiskovalce so razveselili tudi s kulturnim in zabavnim programom. Nastopile so glasbene skupine Gadi, Učiteljice, Upanje in Modrijani. V večernih urah je prejšnji konec tedna Polenšak pokal po šivih, toliko je bilo zabave željnih obiskovalcev. Dober obisk je zagotovo spodbuda za polenške turistične delavce, ki se trudijo, da bi
Polenškim žanjicam so pomagale tudi
bil njihov kraj širše prepoznaven, da bi ga poznali v Sloveniji in tujini, ker imajo kaj pokazati, povedati in ponuditi.
Še posebej pa je bila 52. praznika žetve z razstavo kruha in pogač vesela skoraj 90-letna ža-njica iz Prerada Štefka Klajžar, ki je v nedeljo, 19. julija, že šti-ridesetič zasukala srp na polen-
Markovci • 90 let Ane Strelec
»To nam je bilo dano«
V sredo, 15. julija, je svoj življenjski jubilej praznovala še tretja naša vaščanka Ana Strelec iz Stojncev. Na njen praznik so jo obiskali člani Vaškega odbora Stojnci, ki jih je vesela sprejela in po-kramljala z njimi.
Ana ni bila nikoli zaposlena in je kot večina žensk doma pridno gospodinjila, delala na domači kmetiji, prav tako pa je tudi hodila pomagat večjim kmetom v vasi. »S tem smo gor zrasli in to nam je bilo dano,« pravi jubilantka. Poročila se je s Francem Strelcem iz Bukovcev, s katerim sta postala starša štirim otrokom: Otiliji, Francu, Jožici, ki živi v Nemčiji, in Janku.
Danes Ana s ponosom pove, da ji jesen življenja krajša šest vnukov, devet pravnukov in še dva prapravnuka. Tako njihovo sorodstvo danes šteje kar pet generacij, kar je zagotovo zavidanja vredno. Gospe Ani želimo trdnega zdravja in še mnogo lepih trenutkov.
Alenka Rožanc
Jubilantka Ana Strelec v družbi članov vaškega odbora ter vnukinje in pravnuka
Grajena • 12. koncert ljudskih pevcev KD Grajena
Zapeli so prijatelji
Ljudski pevci KD Grajena, vodi jih Albin Kramberger, nastopajo že petnajst let, vandrajo iz kraja v kraj.
Za praznični dan so si izbrali 26. julij, ko je bil leta 2001 postavljen temeljni kamen za OŠ Grajena. Kot je povedal vodja ljudskih pevcev KD Grajena, med drugim je tudi 20 let vodil DU, si je vedno želel, da bi se v društvu dogajalo še več. Po sedmih letih prizadevanj mu je le uspelo sestaviti pevsko skupino, ki sedaj uspešno nastopa na številnih odrih v kraju, MO Ptuj in zunaj nje. V njej pojejo prijatelji iz otroških let. Praznični koncert z naslovom Zapojmo, prijatelji si je letos povezal več kot 140 pevskih prijateljev, ljubiteljev ljudskega petja in glasbe oz. kulturne dediščine, ki so porok, da bo ljudska pesem še dolgo živela. Ob jubileju so si grajenski pevci pripeli zlate Maroltove značke. Prejeli so jih Štefka Kramberger, Terezija Murko, Anica Kram-berger, Alojz Murko, Albin Kramberger in Franc Arnuš.
MG
Ljudski pevci KD Grajena s frajtornarjem nastopajo petnajst let.
Foto: AK
Foto: MG
torek • 21. julija 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
in pogač
kako živa
praznik žetve z razstavo kruha in pogač. V domu so razstavili kar 52 različnih vrst kruha, Janžekoviča, ki goji konopljo, z novimi dediščinskimi predmeti pa se lahko pohvali tudi bil številne. Oba dni pa je dišalo tudi po gibanicah in drugih polenških sladkih dobrotah
Franc Kukovec, predsednik TD Polenšak: „Naš muzej etnološke dediščine je letos pridobil leseno tehtnico z verigami in utežmi, ki je še uporabna. Trudimo se, da bi našo zbirko vsako leto obogatili z vsaj enim starim orodjem in drugim predmetom, ki so jih nekoč uporabljali na naših kmetijah."
žanjice iz Dornave in Juršincev.
ški žitni njivi. Četudi je vse skrbelo, kako bo prestala to izjemno vročino, se ni dala, kot da ne bi bila nikoli na soncu, jim je odvrnila. 90. svečko bo upih-nila 28. avgusta letos. Tako kot je bilo na prvi polenški žetvi, tako je bilo tudi letos, prisrčno, veselo in pospremljeno s pesmijo. Štefka Klajžar je vedno z
wgtmm
šMr&mš.
veseljem sodelovala, tako tudi na svoji jubilejni žetvi. Polen-ška prireditev je tako uspešna, ker je imela najboljše korenine v Mimici Šegula. „Prav njej gre zasluga, da praznik žetve živi še danes," je prepričana Štefka, ki je ponosna mama šestih otrok, šestih vnukov in 19 pravnukov. Še vedno tudi dela na njivi, pri-
deluje krompir, čebulo, fižol in ima dve svinji. Na domačiji živi tudi sin. Nič drugega si ne želi, da bi še kdaj zasukala srp na polenški njivi in da bi bila še dolgo s svojimi najdražjimi. Na 40. žetev na Polenšaku pa jo bo spominjala tudi slika z ene prvih žetev.
MG

Štefka Klajžar iz Prerada je letos že štiridesetič žela s srpom na Polenšaku.
Podravje • Tudi živalim je vroče
Za hišne ljubljenčke moramo v teh vročih dneh skrbeti enako kot zase
Najrazličnejše inštitucije opozarjajo, da naj se v teh ekstremno vročih dneh izogibamo izpostavljenosti soncu, naj pijemo dovolj vode ... Seveda pa je enako, morda še bolj vroče kot ljudem tudi živalim. In kako poskrbeti za hišne ljubljenčke? »Tako kot poskrbimo zase, tako je treba skrbeti tudi za živali. V prvi vrsti so sveža voda, senca, ohlajeni prostori, lahka hrana,« je odgovorila predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd.
Dodala je, da so mnogokrat tudi temperature v senci previsoke za hišne ljubljenčke, zato naj se jim omogoči prostor v kleti ali ohlajeni hiši. »Predvsem pa naj bodo psi ostriženi in počesani,« svetuje Pšajdova. Dodala je, da lahko psom pomagamo premagovati vročino tudi s kopeljo ali polivanjem z vodo. »Voda mora biti primerno ohlajena, nikakor ne ledeno hladna. Če jih ne moremo skopati ali politi z vodo, pa lahko vsaj zmočimo brisačo in psa z njo ovije-mo in ga tako hladimo. Veliko bomo že naredili, če mu namočimo tačke, saj vemo, da se pes hladi skozi blazinice na tačkah in skozi jezik. Zato naj nikogar ne moti, če pes diha z odprtimi usti in se mu cedi slina, saj je to njegova edina možnost ohlajanja,« je povedala.
Ob tem pa opozarja, da so nekateri lastniki mnenja, če postavijo pasjo uto, da so s tem v pri-
peki poskrbeli za psa. »Pesjak je nujno zasenčiti, saj pes ne more ves dan ležati v uti, čeprav je ta še tako dobro izolirana. Največ-
krat pa izolacije v utah sploh ni. Posebno pozornost naj lastniki posvečajo psu, ko ga izpustijo iz pesjaka, kjer mu je bilo zelo vro-
Čigavim rokam prepustiti hišnega ljubljenčka v času počitnikovanja
»Nekatera zavetišča v Sloveniji opravljajo tudi dejavnost hotela za hišne ljubljenčke, vendar žal ne znam povedati, kakšna je cena, tudi ne vem, katera zavetišča to ponujajo. Sicer pa smo mi navdušeni nad pasjim varstvom, ki ga ponujajo na Kinološkem društvu Tabor v Mariboru. Pasji vrtec Oskrba nudi kužkom kakovostno preživet čas pri njih,« je povedala Tina Ozimič iz Društva za zaščito živali Slovenska Bistrica. Kristina Pšajd iz ptujskega društva proti mučenju živali pa je dodala: »V okolici Ptuja ne poznam nikogar, ki bi se uradno ukvarjal z varstvom živali. Status hotela ima Zavetišče Zonzani v Dramljah. Še vedno pa je najbolje, če lahko lastniki psa vzamejo s seboj ali ga pustijo doma v dobrih rokah sorodnikov, prijateljev, ki jih pes dobro pozna. Za mucke pa je znanstveno dokazano, da je najbolje, če ostanejo doma in jih nekdo oskrbuje.«

v/////////////////////////////////////////////////////////////////////^^
V//////////////////////////////////////////////////////!
če. Pes bo iskal hladno mesto in bo tudi odtaval v neznano, ker je zaradi vročine zmeden,« je pozvala Pšajdova.
In kako je z mačkami? Kot je povedala Pšajdova, imajo mačke rade toploto in zato tudi nekoliko lažje prenašajo vročino. » Seveda pa morajo prav tako
imeti na razpolago vedno svežo vodo. Vedeti je treba, da mačka 'postane' vode ne bo pila in zato hitreje dehidrira, kar pa je zelo nevarno. Le redko katero mačko je možno kopati. Lahko pa tudi uporabimo mokro brisačo in mačko ovijemo, če je seveda to potrebno, ali dajemo obklad-
ke na blazinice na tačkah,« je še povedala Pšajdova, ki ugotavlja, da se pomembnosti primerne oskrbe svojih ljubljenčkov zaveda čedalje več ljudi in da je zato tudi manj prijav glede neprimernega ravnanja z živalmi kot pred nekaj leti.
Mojca Vtič
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MV
18 Štajerski
Svetujemo in priporočamo
petek • 24. julija 2Q15
Filmski kotiček
V ki nocentri h C i n ep I exx
Joker
Scenarist William Goldman je svojo ugledno kariero začel že v 60. in 70. z danes klasičnimi filmi, kot so Butch Cassidy in Sundance Kid, Stepfordske ženske, Vsi predsednikovi možje, Maratonec, Most predaleč itd. Nato je kot prvi insaj-der v Hollywoodu napisal knjigo o studijskem sistemu in se zameril vsem do te mere, da njegov telefon ni zazvonil kakšnih 10 let. Ko se je prah polegel, se je vrnil z nekaj izvrstnimi filmi, recimo Misery, Princess Bride, Chaplin, Maverick itd. in seveda takoj napisal nadaljevanje svoje knjige o internem sistemu Hollywoda, da je telefon znova umolknil za 10 let. Spet je
pisal knjige in scenarije za druge, recimo scenarij za film Good Will Hunting, za katerega sta oskarja nato pobrala Matt Damon in Ben Affleck.
Ob vseh teh uglednih filmih se zato zdi prav nenavadno, da je g. Goldman v svoji plodoviti karieri navrgel prav toliko slabih filmov oz. scenarijev. No, stvari so malce bolj jasne, če preberemo njegove knjige o Hollywoodu in postopkih pisanja scenarijev. Takrat ugotovimo, da je Hollywood zbirališče najbolj nadarjenih kockarjev na svetu, ki prežeti s kokainom igrajo s tujim denarjem, zato je pravi čudež, da sploh nastane kakšen dober film.
Morda je to razlog, da je g. Goldman v letih svojega izgona lahko v miru napisal sijajen roman Heat (Vročina), ko pa je po vrnitvi v filme napisal scenarij po lastni knjigi, je l. 1986 nastal film z Burtom Reynold-som, ki je razočaral. Danes, leta 2015, torej slabih 30 let kasneje, je Goldman po že tretji dolgi pavzi od Hollywooda (ta je trajala rekordnih 11 let) v času norije za franšizami in nadaljevanji napisal predelavo svojega filma, ki je bil predelava njegovega romana, in dobili smo Jokerja, dramo z Jasonom Stathamom, ki je praktično brez akcijskih prizorov, kar je prav prijetno osvežujoče.
Film je v tem času dragih filmskih kock hrupa prav prijetna potka po starem žanru noir detektivke postavljene v sodobni čas. Medtem ko so bili resignirani in od življenja utrujeni detektivi že nekoč izobčenci, si lahko predstavljate, kako se počutijo šele danes, digitalnega
leta 2015. Režiser Simon West lepo ujame tovrstno nostalgijo, glavni igralec pokaže to, da kar smo od nekdaj slutili (da namreč zna tudi dovolj korektno igrati, če se mu zahoče), zato je prav škoda, da je scenarij g. Goldmana videti kot prva, še delovna različica, ki še ni bila dovolj dobro izpiljena za res dober film. Različne pod-zgodbe sicer lepo oblikujejo glavnega junaka, vendar so povezane in prevezane preveč očitno, zato kar vidimo, kaj je njihova naloga v zgodbi. Scenarij je torej kot nekakšna preveč robata sestavljanka, kar je škoda, saj bi kakšna četrta ali peta različica scenarija lahko dala kakšen res dober film, tako pa smo dobili, če smo radodarni, zgolj povprečnega. In toliko da veste, film nam lepo pove, da brez tistega, od česar hočemo na vso moč zbežati, v resnici ne moremo živeti.
Matej Frece
Wild Card
Igrajo: Jason Statham, Sofia Vergara, Stnaley Tucci, Jason Alexander, Michael Angarano, Dominik Garcia-Lorido, Jope Davis, Milo Ventimiglia, Max Casella, Anne Heche, Chris Browning Režija: Simon West Scenarij: William Goldman Žanr: drama Dolžina: 92 minut Leto: 2014 Država: ZDA
Tačke in repki
Uporaba različnih zdravil in vrste terapij pri zdravljenju malih živali
V zadnjem času se je pojavilo več vprašanj lastnikov malih živali, kjer sprašujejo, kako je s terapijami pri bolezenskih stanjih malih živali, saj eni veterinarji oziroma ustanove ponavljajo terapije vsakodnevno ali celo dvakrat dnevno, drugi veterinarji pa dajo živali samo eno injekcijo in včasih še tabletke za domov. Le-ti menda celo kritizirajo svoje kolege zaradi prepogostih terapij, ki naj bi bile škodljive itd.
Kljub temu da so omenjena vprašanja postavljena precej na splošno in ne obravnavajo določenega primera, bom v današnjem prispevku skušal razložiti, kako je s terapijami pri malih živalih.
Vrsto in dolžino terapije pri bolezenskem stanju živali določi lečeči veterinar po svojih izkušnjah in strokovnem znanju in pri tem mora vsekakor upoštevati tudi farmacevtsko sestavo zdravila in predpisano uporabo le-tega. Vsi vemo, da mora biti zdravljenje pri ljudeh z antibiotiki določeno časovno obdobje in najslabše je, če zaužijemo samo nekaj tabletk in prenehamo s terapijo, čim nam je bolje. Od 5 do 7 dni trajajo minimalne terapije, lahko pa tudi bistveno dalj, odvisno od primera do primera. Popolnoma enako je pri živalih. Vsako zdravilo ima tudi predpisano frekvenco uporabe, kar pomeni, da se zdravilo lahko uporabi vsakih 24 ur, ali na 12, 8 ali celo 6 ur. Vsekakor s pogostejšo frekvenco narašča tudi učinkovitost zdravila. V težjih bolezenskih primerih se odločimo za pogostejšo uporabo v lažjih pa za redkejšo. Najpogosteje se pri živalih uporablja frekvenca dajanja zdravila na 12 ali 24 ur,
razen pri živalih, ki so hospita-lizirane in ostanejo v bolnišnici. Zdravilo lahko damo živali z injekcijo ali v obliki tabletk in sirupov. Živali so lahko zelo nepredvidljive pri jemanju zdravil v obliki tablet, kapsul ali sirupa, saj se temu upirajo na vse možne načine. Za muce je značilno, da zaznajo zdravilo tudi, če smo ga umešali med najljubšo hrano in seveda obrok z zdravilom zavrnejo. Za to se pri terapijah, ki zahtevajo dalj časa trajajoče jemanje zdravil, vsekakor detajlno pogovorimo z lastnikom živali in predvidimo možnosti uporabe zdravila. Neizpodbitno dejstvo je, da je terapija, ki je aplicirana živali z injekcijami, vsekakor
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke.
najzanesljivejša, za to pri hujših bolezenskih stanjih, kot so temperaturna stanja, pljučnice, zastrupitve, bruhanja in driske in še bi lahko našteval, vsekakor ponavljamo terapijo z injekcijami nekaj dni zapored, oziroma, dokler se klinična slika pacienta ne stabilizira. Popolni strokovni nesmisel je dati lastniku živali, ki ne je, celo bruha in ima drisko,
Foto: Črtomir Goznik
Pred. Uroš Železnik, dipl. zn., mag. zn.
Zdravstveni nasveti
Zdravstvena vzgoja -promocija zdravja
V	okviru zdravstvene vzgoje Zdravstvenega doma Ptuj deluje tudi Zdravstvenovzgojni center (ZVC), v katerem izvajamo programe svetovanja za zdravje (strokovno svetovanje in pomoč pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga).
Programi so organizirani v okviru nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Gre za program ukrepanja pri osebah, ki imajo po en ali več dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Vanj so vključeni vsi moški med 35. in 65. letom ter ženske med 45. in 70. letom starosti.
Programi svetovanja za zdravje (CINDI delavnice) se izvajajo brezplačno in so namenjeni vsem odraslim prebivalcem občine Ptuj s ciljem izboljšanja kakovosti življenja. V programe se lahko vključijo vsi, ki pri svojem zdravniku specialistu družinske oz. splošne medicine ali v referenčni ambulanti svojega osebnega zdravnika opravijo preventivni pregled, namenjen odkrivanju dejavnikov tveganja in ogroženosti za nastanek srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni. V ZVC Ptuj izvajamo v okviru CINDI delavnic naslednje brezplačne programe svetovanja za zdravje:
-	Zdrav življenjski slog,
-	Dejavniki tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni,
-	Test hoje na 2 km,
-	Zdrava prehrana,
-	skupinsko in individualno delavnico: Da, opuščam kajenje,
-	Zdravo hujšanje,
-	Telesna dejavnost - gibanje,
Pomoč pri spoprijemanju z depresijo.
V	ZVC Ptuj izvajamo tudi promocijo in podporo implementaciji programa SVIT. To je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let, in sicer vsaki dve leti.
Poleg omenjenih nacionalnih in državnih programov izvajamo za odrasle prebivalce občine Ptuj še številne aktivnosti na področju preventive in krepitve zdravja, tako organiziramo večje akcije, datumsko vezane na svetovne dneve zdravja, gibanja, prehrane ... Letno organiziramo tudi dva občinska testa hoje na 2 km, kjer lahko vsak posameznik ugotovi svojo telesno zmogljivost.
Letos smo začeli izvajati delavnico Pomoč pri spoprijemanju z depresijo, v katero se je moč vključiti z napotitvijo osebnega zdravnika z že diagnosticirano boleznijo.
Pred. Uroš Železnik, dipl. zn., mag. zn.
Foto: Osebni arhiv
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
tabletke, saj je povsem jasno, da jih žival ne bo zaužila. Tudi zelo etično sporno je prevaliti odgovornost zaužitja zdravila pri živali na lastnika in potem v primeru neuspešnega zdravljenja okriviti lastnika, ker ni uspel z dajanjem terapije svoji živali. Tako se, kot sem že napisal, za vsak posamezni primer skupaj z lastnikom bolne živali odločimo o terapiji in mu predlagamo za žival najboljšo rešitev. Pogosto so to terapije z injekcijami na 12 ur nekaj dni zapored, zraven osnovne terapije dobiva pacient še podporno terapijo, kot je pro-tibolečinska terapija, terapija proti vročini, rehidracijska tera-
pija in ostalo. Pogosto v hujših primerih vse kombiniramo tudi z infuzijami, predvsem v primerih, ko živali tudi ne pijejo same.
Na žalost pa se dogaja, da vse terapije kljub trudu niso učinkovite in se klinična slika pri živali slabša. Lastniki takih živali pogosto poiščejo še dodatno oziroma drugo mnenje pri drugem veterinarju. Pri tem pa pogosto razočaran opažam, da lastniki dobijo odgovor, da se živali bolezen slabša prav zaradi ogromno injekcij, ki jih je dobila, in količine zdravil. Za laika sprejemljiva teorija, ki mu vsekakor vzbudi dvome o terapiji, ki jo je dobivala njegova žival, strokovno pa povsem nesmiselna in zlonamerna izjava v smislu blatenja stanovskih kolegov. Kar ne morem verjeti, kako lahko laiki nasedejo takim izjavam, zadnjič sem celo po Radiu Ptuj slišal gospodično, ki je vehementno zatrjevala, da ponekod v veterinarskih ustanovah mučijo živali s prepogostim dajanjem injekcij. Na srečo take teorije razvijajo le redki veterinarji in najpogosteje so to majhne ambulante. V Veterinarski zbornici Slovenije problematiko poznajo, saj se lastniki živali obračajo tudi na njih.
Lahko omenim, da imam sam zelo pogosto ravno obratno izkušnjo. Dobim pacienta in njegovega latnika, ki je neza-
dovoljen, daj je že več krat obiskal veterinarja z bolno živaljo in vedno dobil injekcijo in dve tabletki za vnaprej. Seveda se je na tak način bolezensko stanje samo pritajilo oziroma potuhnilo in samo čaka na ponoven izbruh. Narobe je to, da pri takem načinu zdravljenja prihaja do rezistence, oziroma odpornosti bakterij na antibiotike in vsaka ponovitev bolezni je zaradi tega težje obvladljiva.
Dolžina in frekvenca terapije, ki jo določi veterinar, mora biti jasno in logično predstavljena lastniku živali, le-ta mora biti seznanjen s prednostmi in pomanjkljivostmi take terapije v primerjavi s terapijo s tabletkami, sirupi in ostalim. Za uporabo zdravil obstajajo natančno izdelani protokoli, kjer je opisano, v kakšni dozi in frekvenci se omenjeno zdravilo uporablja in tega se je treba držati. Za tem stoji farmacevtska, medicinska in veterinarska stroka. Laiki glede tega niso poučeni in tako lahko zelo hitro s pomočjo zlonamernih komentarjev pomislijo in so zavedeni, da je vzrok za neuspešno zdravljenje njihove živali prevelika količina injekcij, ki jih je dobila njihova žival, oziroma, kot sem navedel, da se živali na tak način mučijo, saj morajo dobivati injekcije tako pogosto.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 24. julija 2Q15
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
KRAJ PRI MARIBORU
SEZNAM, LISTA
PUSCAVSKA ŽIVAL
IRANSKO NOMADSKO PLEME
ZVEZA DVEH NOT
PESNICA, POETKA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA STARK
POKRIVALO GORENJSKE LJUDSKE NOSE
SVETISCE, TEMPELJ
PRIPRAVA ZA PISANJE
NA TABLICO
IZMET, IZMECEK
PREBIVALIKA MATAVUNA
DROBEN SVALJEK
IGRALKA GARBO
BOLEZEN BEZGAVK
IZ BESED ZONA + EDA
GLIVICNA BOLEZEN
MASNI POMOCNIK
ANGLEŠKI PEVEC CREME
ZNIZANA NOTA D
PISANA PAPIGA
MANJSI ROBOT
ŽELJKO RAŽNJATOVIČ
REKA V KOLUMBIJI
BERAC IZ
■ODISEJE.
JAPONSKI VULKAN
SELEN
ROPARSKI KIT
PRIMORSKA RASTLINA OŽEPEK
SULTANOVA ŽENA
MOZOLJ
MESTO V ITALIJI, NEAPELJ
POSLOVNI OBJEKT
BOGINJA JEZE
ZNAK ZA
SMEJANJE
LOJZE CAJZEK
SMUČARKA KAVABATA
PRELEST
SILVO TERSEK
PONOVNA UPORABA
SLADKOVODNA RIBA
LADO KOŠIR
OTON POLIČ
STRANSKI
DEL MEDENICE
JAPONSKI PISATELJ (HAKUSEKI)
VEČJE POSESTVO
NOETOVA BARKA
GLAVNO MESTO GANE
STAR SLOVAN
DELAVEC, KI
PRIDOBIVA PEPELIKO
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADENOZA = bolezen bezgavk, ARAI = japonski pisatelj (Hakuseki), ASAKI = sultanova žena, IMAGE = videz, zunanja podoba, imidž, LOL = angleški pevec Creme, PALIO = viteška igra v italijanski Sieni, SNAST = jadrovje, VODOLE = naselje pri Mariboru.
■av»ii3dEd 'lnv Vviav VniAioNovo 'ivav 'vnovi 'oinbivi
'vzviviioaa 'ls 'oi VaNOLoa 'nodVN 'avivsv 'as 'evivlno 'oai M3Loaoa Vav 'saa ion 'vra VAOHvaD Vzonbov M30NV>insn 'vvinhavlviai 'a3lh3sa 'lvnbs 'bdviaii 'onvd 'divvis :ouabjopoa "3»Nvzid>i 3i Aiusaa
Nagradno turistično vprašanje
V turizmu Ptuja še marsikaj škriplje
Trinajsti festival sodobne umetnosti Art Stays se je v soboto, 18. julija, iztekel. Zdaj do 1. septembra vabijo razstavišča na Ptuju (Miheličeva galerija, dominikanski samostan, galerija Magistrat, galerija FO.VI v Strnišču, Tovarna umetnosti v Majšperku, Knjižnica Ivana Potrča ter Odprti atelje v Fur-stovi hiši, grajsko dvorišče z instalacijo WunderSky kot tudi trgi in ulice mesta, kjer so prav tako postavljene instalacije). Ure obiskov so zapisane v programski knjižici, kjer je tudi zapis o tem, da si organizator pridržuje pravico do spremembe programa in prizorišč.
Potem ko se je razvnela razprava na družbenem omrežju o tem, kako se gredo na Ptuju turizma, ker si nekaj Ptujčanov in turistov ni moglo ogledati razstave v dominikanskem samostanu po 16. uri, poskušali naj bi večkrat, po programski knjižici naj bi bila ta na ogled od 11. do 17. ure, so v Javnih službah Ptuj, ki naj bi eno uro prej zapirali razstavo, povedali naslednje: „V JS Ptuj kot najemniku kon-gresno-kulturnega središča na Ptuju ravno zaradi prezentacije izjemne dediščine in vsebin, ki so del turistične ponudbe Ptuja, skrbimo tudi za odpiralni čas, ko so prostori samostana
na ogled. To je zapisano tudi na spletni strani www.dominikan-skisamostan.si. Odprti so vsak dan od ponedeljka do petka, od 10. do 16. ure. Izven tega časa pa je ogled možen ob najavi v Tu-rističnoinformativnem centru Ptuj, kjer imajo prav tako izvod ključev. Tudi analiza od odprtja dalje kaže, da je največ obiskovalcev med 11. in 12. uro, medtem ko dominikanski samostan med 15. in 16. uro v povprečju obišče le ena oseba. Z društvom Art Stays nimamo sklenjene nobene dodatne pogodbe, ki bi ob postavljeni razstavi pogojevala tudi čas odprtja prostora, zato velja, dokler ne bo določeno
drugače, uradni odpiralni čas. Torej ne bo držalo, da JS Ptuj vrata dominikanskega samostana zapirajo eno uro prej, kot to želijo zdaj predstaviti nekateri," je povedal Miha Masten iz JS Ptuj. V društvu Art Stays pa so presenečeni, saj so sami štiri dni dežurali čez 17. uro, celo do
19. ure oz. niso dobili nobenega namiga, da bi si kdo ne mogel ogledati razstave. Zagotovo pa je prišlo do kratkega stika v komunikaciji, ker bi bil sicer odpiralni čas usklajen med upravljavci prostorov in organizatorji festivala, in nekateri ne bi ostali pred zaprtimi vrati.
O tem, kako se gredo, gremo turizma na Ptuju, bi se dalo še veliko napisati. Vedno se mora nekaj zgoditi, da pride do sprememb. Tako bo do konca avgusta mogoče s spodnje grajske ploščadi do 21. ure vsak dan občudovati Ptuj in bližnjo okolico. Prvič so se občudovalci Ptuja na

Nagradno turistično vprašanje
Kako se imenuje septembrski ptujski foklorni festival?

Ime in priimek: _ Naslov:

Davčna številka:

Foto: Črtomir Goznik
Uradni odpiralni čas za ogled dominikanskega samostana je od 10. do 16. ure, v tem času si je mogoče ogledati tudi razstavo 13. festivala sodobne umetnosti.
spodnjo grajsko ploščad po 18. uri med tednom podali 17. julija. Ob sobotah in nedeljah v juliju in avgustu pa je bil že doslej odpiralni čas do 20. ure. Tako se tudi nekaj, kar bi moralo biti samoumevno, mora zgoditi po nekih namigih, najbolj se je o tem v preteklih dneh slišalo iz ust znanega slovenskega pevca in kan-tavtorja Aleksandra Mežka (kot svetovljana ga je takšno ravnanje zelo začudilo, da se spodnja grajska ploščad zapira tako hitro), ali celo „intervencijah". Seveda bi bilo najlepše, če bi spodnje grajsko dvorišče imelo tudi pravo vsebino, ki bi na grad vabila še več obiskovalcev kot doslej.
Danes se je na Ptuju začel že 7. glasbeni festival Arsana, odpira pa se tudi TerasaFest. Že prihodnji konec tedna pa bo v znamenju tradicionalne Ptujske noči. Do takrat pa naj bi se na Prešernovo vrnila (nova) korita, če bo seveda že tretji datum postavitve vzdržal. Doslej jih je mestna oblast namreč že večkrat „napovedala".
Pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, koliko je staro Šahovsko društvo Ptuj, je 80 let. Nagrado bo prejela Marija Štumberger, Ul. Vide Alič 12, Ptuj. Danes sprašujemo, kako se imenuje septembrski ptujski folklorni festival. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 31. julija.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 24. julija 2Q15
Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (14.)
SN-
OVEN
Na otoku Qeshm
Pristanišče Tabl v Perzijskem zalivu
Na otoku smo imeli temperaturo čez trideset stopinj in po tej vročini sva iskala opcije za prevoz in nočitve. V največjem mestu Qeshm City je bilo za najin žep vse predrago, pa tudi javnega prevoza otok nima, čeprav je velik za desetino Slovenije. Najela sva kar privatnega šoferja, da naju je odpeljal v vasico Tabl na sredi otoka, kjer naj bi imel neki možakar prenočišča. Pokrajina je izgledala polpuščavska, le ob morju je bilo zaslediti neko rastje. V Tablu naju je sprejel lokalni šerif Esmael, ki je nosil mornariško uniformo, bil pa je lastnik precej velike hiše, kjer je oddajal sobe. Ko sva prispela, sta se pravkar odpravljala dva avtobusa ljudi, ki so se tam najedli, prihajali pa so še novi. Podjeten možak, ta Esmael.
Ko sva uzrla sobo, sva se morala malo nasmejati, saj ni bilo v njej prav nič pohištva. Na tleh je kraljevala debela perzijska preproga, v omari pa so bile blazine in odeje, da si si lahko pripravil brlog, kakršnega si hotel. Pa saj nama je ustrezalo spati kar na tleh, sploh ni tako hudo. V tej vročini ni bilo misliti, da bi kolo-vratila okrog, zato sva se najprej naspala, nato pa sva pri Esmaelu naročila še večerjo. Večerjo ti tu
fe^W^II L
postrežejo kar na tleh - tla pokrijejo s plastičnim prtom, na katerega lepo zložijo hrano in pribor. Možakarjeva ženkica je super pripravila ribo iz Perzijskega zaliva, riž ter nekakšno pikantno omako. Uf, kako bi zdaj teknilo pivo ...
Zvečer sva šla malo po vasici pogledat, kaj se dogaja. Že čez dan sva poslušala hrumenje motorjev, ki tudi ponoči ni ponehalo. Tu imajo vsi motorje, staro in mlado, in vsi se vozijo kar tja v en dan. Ker jim je pač dolgčas. In ko sva tako korakala naokrog, so naju vsi pozdravljali, tudi po večkrat. Zanimive so bile te ženske maske ali 'batule', ki ženske razlikujejo od običajnih Perzijk, da izgledajo kot Batman. Zakrivale so skoraj ves obraz in v tem jim je moralo biti pošteno vroče. Našla sva trgovino, malce pa sva si nagledala tudi točke, kamor bi se lahko šlo malicat. Kebab, pečen piščanec, njihove juhe ... Vse to je izgledalo zelo solidno in odločila sva se, da bova nekaj od tega poskusila naslednji dan. Drugače pa je bilo vse bolj ubogega videza, neurejeno in neorganizirano, pa še teh motoristov sva imela počasi vrh glave.
Do obale je bilo še kakšne tri kilometre, in ker je tukaj dan tra-
- , v . . >, •.'.t..'
II/ XV/.V:
jal zelo dolgo, sva vzela pot pod noge in zakorakala po ravni cesti proti morju. Bilo je v času oseke in po suhem dnu so se na vsaki strani ceste preganjali motoristi. Neka skupina se je zapičila tudi v naju in naju brez prestanka obletavala, pobi pa so se ves čas nekaj drli in smejali z motorjev. Midva se nekako nisva dala motiti in sva se na kamenem nasipu malo usedla, ker je bilo tam videti že nekaj morske vode. Najbolj siten izmed motoristov se je hotel čez kamenje z motorjem privleči prav do naju in v nekem trenutku je s sprednjim kolesom zadel v jamo, da je bumbarja čez bilanco zagnalo naravnost v vodo. Ostali so se kar vkopali, midva pa sva mu pomagala iz vode, da ni obstal v blatu. Ne bi mu dal niti deset let, pa je že dirjal z motorjem. Prijazno se je zahvalil, nato pa je celotna skupina končno odbrzela nazaj v vas, da sva imela malo miru.
Končno sva prispela do odprtega morja. Dolgo nisva mogla
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
Na otoku Qeshm sva kanila poiskati kakšno mirno ribiško vasico, da si odpočijeva od napornega ritma in da načrtujeva pot za naprej. Nekateri si težko predstavljajo, da se moraš na potovanju spočiti, vendar vso načrtovanje, iskanje, pregovarjanje in sprotno organiziranje terja kar nekaj energije, zato se kak dan počitka prileze.
V^C j (21.3. - 20.4.)
Označevalo vas bo ognjeno srce. Jasno bo, Ijenim nalogam in obveznostim kos. Dobro se boste počutili v družbi in med prijatelji. Odgovorno bo na delovnem mestu. Na vašo žalost boste dogodke opazovali iz drugega zornega kota. Ljubezen bo pesem o sreči.
^fi BIK
(21.4. - 20.5.)
CD"
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Življenje bo samo po sebi obarvano v čarobne barve. Ljubezen bo pomembna in prinaša uspehe. Toda pred tem se boste morali naučiti ločevati slabo od dobrega. Pretirana hitrost ali pretira-
sti. Pozitivne učinke in priložnosti bo imela zlata sredina.
Romantična ja vam bo v pomoč. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Jasno je, da se vam bodo vrata o sreči odprla na stežaj. Odkrito se bo treba pogovoriti o dvomih. Srčne težave bosta s partnerjem uspešno rešila in tako bo barka ljubezni mirno plula.
m DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
AJ h. Pomembno bo, da boste o svojih odločitvah temeljito premisli. Bolje bo, da se v tem tednu odpravite na dopust in se predajate paleti užitkom. Ljubezen bo prinesla neko čarobnost in skladnost. Na življenje boste znali pogledati iz svetle plati in tako se vam bodo vrata sreče odprla na stežaj.
A RAK
(2L 6 - 22 V č
mistično
Foto: Dani Zorko
uživati romantike, saj se je počasi temnilo, do vasi pa je bilo dobre pol ure. Promet še vseeno ni usahnil in vsak zase sva se že ukvarjala z idejo, da bi morda poskusila kar z avtostopom. Hodila sva že lep čas in kazale so se že zvezde, ko je poleg naju naenkrat ustavil tovornjaček. Na hitro sem pogledal noter in nisem videl žive duše. Šipa se spusti, zdaj pogleda noter Oto in tudi on ne vidi nikogar. Saj pa menda nisva nora. Pa odprem vrata, stopim na stopnico in koga zagledam? Fantiča, ki se je dobro uro nazaj prekucnil z motorjem v morje. Pomignil mi je, da se usedeva zraven, kar sva po kratkem razmisleku sprejela. Neverjetno - mali je šel domov, izmaknil tovornjaček in se vrnil po naju. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da je komaj videl skozenj. Suvereno naju je peljal direktno do bivališča, kjer pa ga je šefe Esmael resno pozdravil, kot da ima pred sabo šoferja, ki je tik pred penzionom. Lepo se je končala ta najina odisejada.
Na pravilen način boste znali reči bobu bob. Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za razvoj. Kocke usode se bodo obrnile tako, da najdete moč in energijo. Narava bo vaša učiteljica. Zvezdni namig tedna se bo lesketal v tem, da boste morali prisluhniti glasu svojega srca.
LEV
f (23.7. - 22.8.)
Pred vami bo ugoden teden tako za komunikacijo kot druge intelektualne stvari. Sprejeli boste celo paleto pomembnih odločitev. Pogovori bodo ključ, ki bo odpiral vsa vrata. V ljubezni bo nekoliko bolj nemirno in nujno bo, da boste sprejeli zlato sredino. Sledi pogovor ob romantični večerji.
DEVICA
H
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Poti usode se bodo zavrtele tako, da boste od vsega imeli koristi. Obremenjeni boste v pogledu denarja. Kljub vsemu se obetajo ugodnosti na vseh področjih. Pogovori bodo prinesli nove dimenzije. Blizu vam bo raziskovanje sveta duhovnosti in čas ugodnih priložnosti je vedno bližje.
STRELEC (23.11. - 21.12.)
V ljubezni boste morali narediti prerez. Opti-danje na okolico vam bo v korist in v pomoč. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Seveda bo to tudi obdobje, ko boste tako ali drugače iskali bližnjice. Seme resnice boste z veseljem sejali med ljudi.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Po zvezdnih namigih bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Odgovorno se boste lotili svojih nalog in zadolžitev. Štela bo premišljenost in modrost. Zdravje: v veliki meri se bo treba izogibati stresu. Koristne učinke bo imela narava in pogovorite se o notranjih dvomih.
VODNAR ^iffi (21.1. -18.2.)
Blizu vam bodo odstopanja. Po razpotju življenja boste odšli na hiter in drzen način. S svojo magnetično privlačnostjo boste v pozitivnem smislu usmerjali ljudi. Po drugi strani bo to za vas teden, v katerem bo treba narediti osebno bilanco. In popolnoma res je, da ni vse zlato, kar se sveti.

______________RIBI
M (23.8. - 22.9.)	(19.2. - 20.3.)
Sestavljali boste svoio	Okopali se boste v vodah
Sestavljali boste svojo sestavljanko usode. Zanimivo in poučno bo na delovnem mestu. Označevala vas bo jeklena volja in pogum. Popaziti bo treba, da ne bi spregledali smerokazov. Ljubezen bo v tem tednu prinesla celo paleto pomembnih in u rešitev.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

■ 20% popust pri malih oglasih brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) poštna dostava na dom.
NAROCH.NICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj. Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj
Foto: Dani Zorko
Ženske z 'batulami' v Perzijskem zaiivu
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
H
O
R
O
S
K
O
P
Mnogi ljudje bodo na dopustu. Vam pa zvezde obljubljalo uspehe na delovnem mestu. Čas boste izkoristili na ploden in intenziven način. Pomembno bo, da boste znali reči bobu bob. Očarala vas bo oseba nasprotnega spola.
na
petek • 24. julija 2015
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Podravje • Požar v Laporju pri Slovenski Bistrici podtaknjen?
Podravski gasilci so se v dveh dneh na pomoč ob požaru odzvali že štirikrat
Okoli ene ure ponoči je v kraju Hošnica pri Slovenski Bistrici izbruhnil požar v starinskem lesenem kozolcu. V njem so bili shranjeni različni kmetijski priključki, dve traktorski prikolici, okoli 300 kock otave in 30 okroglih bal sena.
»Ko smo prispeli na kraj požara, je bil kozolec že ves v ognju, tako da smo se najprej lotili zaščite hleva. Kozolec je v celoti pogorel, zato smo nato pomagali še pri njegovem rušenju,« je povedal poveljnik PGD Laporje Franc Pahič. Poleg domačih gasilcev so posredovali še člani prostovoljnih
gasilskih društev Slovenska Bistrica, Poljčane, Videž in Ma-kole, skupaj se jih je z ognjenimi zublji borilo nekaj manj kot 60. Med gašenjem sta se dva gasilca PGD Poljčane zastrupila zaradi vdihavanja dima. Odpeljana sta bila v UKC Maribor, kjer sta ostala na opazovanju. Materialna škoda po oceni
policistov znaša okoli 50.000 evrov. Po prvih ugotovitvah policistov obstaja sum, da je bil požar podtaknjen.
Že čez slabo uro sta zagorela še podrast in dračje v Laporju, blizu gasilskega doma. V požaru je zgorelo 5 do 10 kvadratnih metrov podrasti in do ogrožanja ni prišlo, materialna
spoštovani
Družba Radio-Tednik Ptu v sodelovanju s Termanffl prireja presenečenje pffl!
etja.
W-
Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z \ Daliborjem ali Marjanjpfri." Skupaj se bomo dri/žili in zabavali, kopalne dneve^ pa popestrili z različnimi1 nagradnimi igrami. J/^l, boste s> b ^¡MftililBBfflBtBfiSH
IfeVjiifcJrlfclisl cifelMB
J I	,	,
"iädfJj]^ DOSL3 p/sj j'DOßilnp b/JSSJ.53,
vžBijšnf; s^bu mjj
Nagrado prejmete, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev.
* fotografija |e simbolična
Terme Ptijj ^radioptuj - .¿^TEDNIK
škoda pa ni nastala. Požar so pogasili gasilci iz Slovenske Bistrice. Policisti so po preiskavah ugotovili, da je podrastje zagorelo zaradi kurjenja smeti. Zoper 37-letnega domačina, ki je zakuril, so policisti že podali predlog za izdajo odločbe o prekršku.
Dan prej, 21. julija, je nekaj

FOTO: PU Maribor
pred četrto uro popoldne zagorelo v bližini Dornave ob železniški progi Ptuj-Ormož. Gorelo je 160 kvadratnih metrov trave. Gasilci PGD Dornava so gorečo travo pogasili. Nekaj pred osmo uro zvečer
pa so intervenirali gasilci PGD Majšperk, saj je ob Centru za ravnaje z odpadki v Majšper-ku na površini okoli 500 kvadratnih metrov gorela suha trava.
Mojca Vtič
SAW HOTELS & RESORTS
89,8-98,2-ICH3
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija
Kohezijsw sklad
Zmogljivejša, hitrejša in bolj udobna
Leto dni po podpisu pogodbe za izvedbo nadgradnje odseka železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko je bil 22.7.2015 projekt v skupni vrednosti 22 milijonov evrov brez DDV uspešno zaključen. Vsa dela, ki so bila financirana iz kohezijskih sredstev ter proračuna RS, je za Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo opravili konzorcij podjetij Cestno podjetje Nova Gorica,Ginex International in Kolektor Koling.
V okviru projekta pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo in Direkcije RS za infrastrukturo je bila v letih 2014 in 2015 izvedena nadgradnja levega ter desnega tira proge na odseku Slovenska Bistrica-Pragersko v dolžini štirih kilometrov dvotirne železniške proge, obnovljen nivojski prehod Leskovec, ki je tlakovan z montažnimi gumijastimi ploščami, in izvedena sanacija predora Črešnjevec. Hkrati je potekala sanacija objektov spodnjega ustroja (prepustov, mostov, podvozov), ureditev odvajanja meteornih vod ob progi, obnova vozne mreže, nadgradnja signalnih in telekomunikacijskih naprav ter izdelava šestih težnostnih nasipov. Vsa dela so bila zaključena v pogodbenem roku ter v okviru pogodbene vrednosti.
Z omenjenimi ukrepi se bo na odseku nadgradnje dvignila kategorija proge iz razreda C3 v D4, kar omogoča vožnjo težjih vlakov z osno obremenitvijo do 22,5 t/os. Ob povečani prepustnosti in prevoznih zmogljivostih se bo skrajšal vozni čas, nižji bodo stroški vzdrževanja in izpolnjeni bodo vsi pogoji za interoperabilnost železniške proge.
■■m
Vis
khíóiWBH
©
I Gostilna PP I

'J
Štajerski
www.radio-tednik.si
www.tedni k.si
tednik@tednik.si
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 21. julija 2015
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric
SIP
20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdrav I je 22:00 Ulrip Iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV
08:00 Otroški program 09:00 19. Dan gasilcev OGZ Ptuj 11:00 Veseloigra -12 zadrege v zadrego 13:00 30 let folklore Oš Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 160 le L Pihalnega orkestra Ptuj 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video Strani
08:00 Izidorjevo 2015
10:00 Oddaja iz Slovenskih goric
11:45 Ptujska kronika
12:00 Video strani
18:00 Glasbena oddaja
19:15 ŠKL
19:45 Ptujska Kronika 20:00 Grajski vinski praznik 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Oddaje iz občin Spodnjega Podravja
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
RENAULT CLI01.2 TCE DYNAMIQUE GT	2009	5.990,00«	49.000 PREV.	KOV. PEŠČENA
RENAULT CLIO 1.2TCE RIP CURL	2008	4.800,ooe	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 307 2.0 HDI MONOSPACE	2003	2.440,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SV. ZELENA
MAZDA 5 2.0 CDH GT 7 SEDÖEV	2008	7.700,00 €	7 SEDEŽEV	KOV. SV. ZELANA
RENAULT CLI01.416v DYNAMIQUE	2005	4.130,00«	74.000 PREV.	KOV. ZLATA
RENAULT CLI01.216V EXPRESSION	2013	8.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
OPEL MERIVA 1.616V ENJOY	2006	4.650,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA1.616V COSMO	2007	5.250,00«	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
KIA PRO-CEED 1.416vcwtlx FRESH	2009	5.600,00«	PRVI LAST.	kov. Črna
volvo c70 2.4 d5 avt summum	2007	11.900,00«	SERV. KNJIGA	K0V.SV. MODRA
RENAULT CLIO 1.216V AVT. ELAN	2009	4.950,00«	58.000 PREV.	KOV. BORBO
CITROEN C5 III 2.0 HDITEDENCE	2011	9.790,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
citroen c4 picass01.6 hdi dynamique	2007	5.400,00«	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 8072.016V SR	2003	2.140,00«	AVT. DEU. KLIMA	BELA
BMW318DT0URING	2005	4.760,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT VELSATIS 2.0 DCI EXPRESSION	2007	4.450,00«	avt. klima	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1J DCI DYNAMIQUE	2010	7.490,00«	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.6TDI VARIANT BLUEMOTION COMF.	2009	7.990,00«	SERV. KNJIGA	K0V.SV. MODRA
volkswagen sharan 1.9tdi 4m highline	2005	7.500,00«	AVT. DEU. KLIMA	kov. Črna
CITROEN 01.4 ISX	2003	2.590,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 24.7.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica. pon. 9:50 Info kanal __ 10:55 Modni, pon. 11:20 Pomurskdji 12:00 Ptujska I 12:20 Info kanaH

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Mb 26.7.
ion.
Dravograd, pon.
tednik, pon. ironika, pon.
17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasba za vse, 14. oddaja, pon. 18:55 Info kanal 20:00 Ptujska kronika, pon.
20:20 Poletni utrip Ptuja: Art Stays 2015 21:05 Cista umetnost, 46. oddaja, pon. 21:35 Glasbeni gredah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal
Sobota 55.7. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Solata se ti zrola: Igraj se z mano. pon. 10:25 Pomurski tednik, pon 11:00 Modro, pon.
11:30 Poletni utrip Ptuja: Hladen Oelin, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Infokanal 17:00 Kuhinjica, pon. 17:25 Glasbena Arena: Nina Pušlar, pon. 18:35 Glasbena osmica (tuja), 55. oddaja 19:05 Sekvenca, 27. odoaja 19:25 Poletni ufrin Ptuja: Art Stays 2015, pon. 20:15 Predstava PITA, pon. 21:35 Pregled tedna, pon. 21:55 Info kanal
9:25 Obzornik________
9:55 Sola, da se ti zrola: Igraj se z mano, pon. 0:30 Modro
1:00 Cista umetnost, 46________
1:30 Poletni utrip Ptuja: Mladen
2:00 Pregjed tedna, pon. " "" Gostilna >Pr France!«
(ion.
elin, pon.
Info kanal
7:10 Kuhinjica ilta
______aja l_________________
:25 Poletni utrip Ptuja: Art Stays 2015, pon
8:00 PtujsH |:20 Oddaja o..
kronika, pon. Janez Bratovi
20:10 Motivacijsko predavanje
Nicka Vujičiča na Ptuju (2011), pon. 22:50 Info kanal
Ponedeljek 27.7. 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Kuhinjica. pon. 0:10 Info kanaf 1:00 Modro, pon.
1:30 Glasbena 8, (tuja), 55. oddaja, pon. 2:00 Pregted tedna, pon. 2:25 Info Kanal 7:35 Kuhinjica
18:45 Preden tedna, |M 19:05 Glasbena osmica telo). 54. oddaja, pon 19:35 Cista umetnost, 46. oddaja, pon.
20:05 Sekvenca, 27. oddaja, pon. 20:25 Oddaja o...: Janez Bratovi, 21:30 Ptujska kronika, pon.
pnn.
PTUJSKA TELEVWJA
21:50 Glasbeni predali 22:00 Info kanal
www.petv.tv
Spremljate nas L. uT2il SIOLTV
Mestni kino Ptuj
Petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. julij: 17:00 Piksli; 19:00 V višavah; 21:00 Theeb.
	
	■
	[f H
08:00 Zlata harmonika 2015 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 11:30 Video strani
18:00 Veseloigra - Iz zadrege v zadrego 20:00 Grajski vinski praznik 21:00 Izidorjevo 2015 23:00 Video strani
NOTRANJA VRATA i OPAŽNE PLOŠČE LESENA OKNA VHCTOA VRATA 4#ARKEJ^LAMINATI ^POHIŠTVO
www.lip-bled.si
LIP BLED
odpira NOT franšizni prodajni salon
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
■:M=iwidJii! i Mtii s M urn
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK	CENA,	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2011	14.990	1.LAST.,0DLIČEN	VEČ BARV
AUDI A6 AVANT 1.9 TDI130KM	2002	4.290	2.LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN	2011	13.490	1.LAST., ODLIČEN	SREBRNA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	15.490	1.UST, VSA OPREMA	KOV. MODRA
BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON	2010	12.990	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
BMW 3ER2.0D TOURING NOV MODEL	2013	19.590	1.LAST., TOP OPREMA	ČRNA IN SREB.
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT	2011	9.790	1 .LAST., VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM	2010	8.990	1 .LAST., NAVIG.	KOV. MODRA
F0RDCMAX1.6TDCI	2008	6.490	1.LAST., KOT NOV	VEČ BARV
HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4	2006	5.490	2.LAST., TOP OPREMA	KOV. ČRNA
MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON	2005	7.290	2.LAST., AVTOM.	KOV. ZLATA
OPEL WAR01.9 CDTI	2006	6.490	2.LAST.,	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY	2008	4.490	2.LAST.,	KOV.ZUTA
ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI RS 170KM	2009	8.990	1 .LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM	2011	11.390	1.LAST.,K0TN0V	BELA
VWTRANSP0RTER1.9TDI KRPAN SLO	2006	7.990	1 .LAST., ODLIČEN	BELA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
ahg
AVTOHlSA PETOVIA AVTO
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA			OPREMA
BMW520D	07/2010	18.499	BELA	IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
FORD C-MAX1.6TDCI	05/2011	9.900	T. MODRA	1.LAST., NAFI. SERVIS, SERV. KNJIGA,
FORD KUGA 2,0 TDCI TITANIUM	05/2009	11.499	ČRNA	1.LAST., NAFI. SERVIS, SERV. KNJIGA
BMW 116 D	07/2012	15.499	T. MODRA	IM, NÄVI, NAR. SERVIS, SERV. KNJ.
M C31,41	06/2011	6.500	BELA	1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
mswiEnxi	06/2012	11.999	BELA	1.LAST.. NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
MERCEDES E220	05/2010	18.999	T. MODRA	IM, NI SERVIS, SERV. KNJIGA
PEUGEOT 50D8 PREMIUM 1,6 HDI	09/2011	9.999	ČRNA	IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
TDÏOBVBBOWra	03/2011	9.399	SV. MODRA	1M,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI	09/2011	9.999	ČRNA	IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
VW PASSAT SW 1,6 HDI CONFORME	08/2011	11.999	SREBRNA	1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
VW PASSAT SW 2,0 TOI	03/2011	12.499	SREBRNA	IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
RENAULTTWINGO SCE 70 EXPRESSION	10/2014	8.400	MODRA	TESTNO VOZILO. 4 ZIMSKE GUME
SMART FORTWO COUPE 45 PURE	05/2008	4.500	ČRNA	1M.NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
WOLKSWAGEN TOURAN 1,6 TTDI	01/2011	10.999	ČRNA	1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE),
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	^^
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
WILLIAMS
Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax; 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: ¡nf0@williams.si
TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE cest, DVORlSC
lipbled
M Pesem gozda v vašem domu!
ROLES Klemen Ropičs.p.,
Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj E. poslovalnica.ptuj@lip-bled.si T. 031 - 346 814
MEGA sobota
Perutnina Ptuj
25. julij 2015
Piščančji burger
zamrznjeno 1 kg
Seznam vseh prodajaln Perutnine Ptuj d.d. na www.perutnina.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto „
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-l04;3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www. radio-ptuj .si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www. radio-ptuj .si
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8*98¿*I04¡3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem,
www. rad io- pt uj. si
Štajerski
z novim pogledom na dogajanje
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu
iiigistrirajte se na wwmfetdmkoi1
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 24. julija 2015
Oglasi in objave
Štajerski	23
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj, tel. 041 760 884, več na www.enekas.si.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
ODKUP PITANIH krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek) GSM 040 647 223, Marjan Po-lajžer, s. p.
SUŠILNICO za bučnice, ekološko, 8 m2, prodamo. Tel. 031 400 969.
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197.
PRODAM koruzo v vrečah, tel. 719 23 48.
NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
DVOBRAZDNI obračalni plug Vogelnot prodam. Tel. 031 732 288.
PRODAMO odojke. Tel. 031 579 201.
PRODAM odojke. Tel. 041 484 591.
KUPIM železni koruznik za sušenje in skladiščenje koruze. Tel. 031 839 764.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje za dobo 11 mesecev. Tel. 051 356 346.
V NAJEM oddam poslovni prostor velikosti 20 m2 v Miklošičevi ulici 3 in poslovni prostor, velikosti 25 m2, in več parkirišč, oboje na Vodnikovi ulici 2. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925.
RAZNO
PRODAM dve kredenci za jedilnico/ kuhinjo, tridelno in kotno, iz masivnega lesa - hrast. Tel. 041 446 499.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PVC okna, vrata, senčila
ZELO ugodno, z brezplačno dostavo vam nudimo kakovostna drva, metrska, žagana in tudi v paleti. Prav tako vam nudimo zelo kakovostne hrastove pelete ter kurilno olje Petrol, brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154, Vla-deks promet, d. o. o.
PRODAM vrtno kosilnico Roval, 5 ks s košem, malo rabljeno, cena 90 €. Tel. 041 939 142.
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA. VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
VROČI POLETNI POPUSTI
nSTfajexAka, budwca,
89,8 98,2 104,3 Mk
Petek, 24. julij
10:00 Grajena, Dom krajanov: praznik MO Ptuj, razglasitev Kmetije leta 2015 MO Ptuj
10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja, CID, brezplačno, do 12.00
10:00 Ptuj, Ranca: praznik MO Ptuj, 21. mednarodno srečanje motoristov, Moto klub Kurent
16:00 Sv. Ana, Froleh, kmetija Senekovič: Anin teden 2015, kmetija odprtih vrat, odprtje ceste
17:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: glasbeni festival Arsana, otroški festival,
glasbene pravljice - trobila z Liljano Klemenčič in učenci GŠ K. Pahorja Ptuj
17:00 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk: Anin teden 2015, tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe, Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, za šolski sklad
18:00 Ptuj, Terme: glasbeni festival Arsana, ustvarjalne delavnice - rimski mozaik in tabelne igre
19:00 Cirkulane, športni park: 9. Anin tek, ŠD Cirkulane
19:30 Ptuj, Slovenski trg: glasbeni festival Arsana, koncert vokalnega kampa, vstop prost
20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: glasbeni festival Arsana, Rudi Bučar, Frčafele in Tinkara Kovač
22:00 Ptuj, Bar Pomaranča: Jazz ladies, vstop prost
22:00 Ptuj, hotel Mitra: glasbeni festival Arsana, Renato Chicco trio
Sobota, 25. julij
-- Žamenci, igrišče: tradicionalna prireditev Gobarski praznik, PGD Žamen-ci
9:00 Gorišnica: 20. občinski praznik: pohod po občini Gorišnica 10:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: 7. glasbeni festival Arsana, lutkovna
predstava Princese in princi, DPD Svoboda, ob 11.00 ustvarjalna delavnica za otroke, DPD Svoboda 11:00 Ptuj, Hotel Mitra: okrogla miza: festivali, sinergije prihodnosti, ob 22.30
Swing club Ptuj, plesni večer 11:00 Ptuj, Slovenski trg: glasbeni festival Arsana, poulično dogajanje Music in
the street, ob 22.30 The Neighbours, vstop prost 13:00 Grajena, športni park: vaške igre ob 15. krajevnem prazniku ČS Grajena 13:00 Ptuj, dvorišče Muzikafe: 7. glasbeni festival Arsana, dobrodelni vegetarijanski bazar
14:00 Sv. Ana, center: Anin teden, postavitev klopotca, ob 16.00 v športnem
parku, šaljive igre, podelitev pokalov in priznanj 15:00 Ptuj, grajsko dvorišče: srednjeveška poroka, društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj
16:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe in Jadranska ul.: glasbeni festival Arsana,
otroški festival, ustvarjalna delavnica, poslikave majic, Majice-tisk.si 16:30 Ptuj, Mestni trg: praznik MO Ptuj, 21. mednarodno srečanje motoristov,
Moto klub Kurent, sprejem 17:00 Zamušani: 20. praznik občine Gorišnica, postavitev klopotca društva
vinogradnikov Štajerski putar 19:30 Sv. Ana, cerkev: Tamburanje na anino, Tamburaši iz Cirkulan, KD Cirku-
lane, Dječji tamburaški orkestar CTK Varaždin 20:00 Ključarovci pri Ormožu, pri gasilskem domu: tradicionalna vrtna veselica
s Poskočnimi muzikanti 20:00 Ptuj, Bar Pomaranča: 7. glasbeni festival Arsana, Dixie shok band 20:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: glasbeni festival Arsana, koncert Tori trio in Marnit
20:00 Sela: 18. praznik KS Sela, vaške igre, osrednja prireditev s kulturnim programom
21:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: glasbeni festival Arsana, koncert Manouche
21:00 Sela: 18. praznik KS Sela, tradicionalni nogometni turnir med vasmi KS Sela, ŠD Selan
Nedelja, 26. julij
7:00 Sv. Ana, cerkev: Anin teden, maša ob 7.00 in 10.00 dr. Jožef Smej, ob 9.30 mimohod godbe na pihala v centru, ob 11.00 družabno srečanje z gasilci v šotoru, ob 18.00 gasilska veselica, ansambel Spev 10:00 Ptuj, Vrazov trg: 7. glasbeni festival Arsana, Poulična kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez, v Domu kulture Muzikafe Lutkovna predstava Medvedek Pu, ob 11. uri ustvarjalne delavnice za otroke, ob 17.00 glasbena pravljica, klavir z Liljano Klemenčič in učenci GŠ K. Pahorja 10:00 Sela, cerkev sv. Družine: 18. praznik KS Sela, sveta maša, ob 14. uri 4.
vaške igre med vasmi KS Sela 19:00 Ptuj, bar Pomaranča: 7. glasbeni festival Arsana, Duo Ponte 19:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: 7. glasbeni festival Arsana, potopisno predavanje Angola 2010, društvo Potuj 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: glasbeni festival Arsana, koncert Take 6
Ponedeljek, 27. julij
10:00 Ptuj, Ljudski vrt: ustvarjalne delavnice z RUD Eleja in bratoma Malek, vsak
dan do petka, od 10. do 12. ure 10:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: glasbeni festival Arsana, otroški festival,
kavarniške urice lepopisja, ob 17.00 glasbene pravljice, tolkala z Liljano Klemenčič in učenci GŠ Karola Pahorja 14:00 Juršinci, gospodinjski dom: teden odprtih vrat gospodinje, kuharski tečaji-
peka drobnega peciva 16:00 Ptuj, mestno jedro: 7. glasbeni festival Arsana, Otroški festival, poulična kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez, ob 18.00 ustvarjalne delavnice, izdelovanje lončarskih predmetov 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 7. glasbeni festival Arsana, koncert
mojstrov klasične glasbe 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 7. glasbeni festival Arsana, koncert Queen tribute band 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, Komorni orkester Ljubljanski solisti
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Na Ptuju 5. vseslovensko srečanje Dobrodošli doma; Otvoritev 13. festivala sodobne umetnosti Art Stays; Sodobni kabinet čudes v Miheličevi galeriji; Dela velikih dimenzij umetnikov v dominikanskem samostanu na Ptuju; Naravna čudesa narave v Galeriji Magistrat; Podelitev diplom dijakom Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj; Sprejem najuspešnejših dijakov ptujskih srednjih šol v Mestni hiši; 60-letnica Zgodovinskega arhiva Ptuj; Donavs-ko-jadranski pokal v lovu rib s plovcem; Uspel četrti Krompirfest v Dor-navi; Pozdrav poletju - 2. del koncerta; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, atija, sina, brata, zeta in svaka
Martina Fureka
SLAPE 11 A, PTUJSKA GORA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Še posebej hvala sodelavcem Taluma servis in inženiring, d. o. o., in podjetju Pelikan, d. o. o. Hvala godbeniku, pevcem Taluma in domačim pevcem s Ptujske Gore za odpete žalostinke, duhovnikoma za opravljen obred in govornicama gospe Danici in gospe Hedviki za poslovilne besede slovesa. Hvala tudi podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: žena Tatjana, hčerka Saša in njegovi najdražji
Bolezen te je objela in poslednjo moč ti vzela. Bolečine težke si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal, a spomin na tebe za vedno bo ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, očeta in dedka
Franca Kokola
IZ HLAPONCEV 39 A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče, za svete maše in kuverte.
Posebna zahvala tudi gospodu župniku Dušanu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici ge. Mariji, sosedi Marti za molitve, pogrebnemu zavodu Mir in za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama Elizabeta, sinova Saša z družino in Tadej, hčerki Vanja in Martina z družinama
V naših srcih bolečina skeli, ki nam ves čas govori, da te več med nami ni.
SPOMIN
Minevajo 3 leta, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra in botra
Kristina Petrovič
IZ STOJNCEV 92
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
7. julija 2015 je prenehalo biti plemenito in veliko srce naše drage mame
Trezike Munda, roj. Štebih
IZ POLENCEV 25
Od nje smo se poslovili 10. julija 2015 na pokopališču na Polenšaku.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse darovano, za vse tolažilne besede in vzpodbudne misli ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala je namenjena Moniki za ganljive besede slovesa in Simonu za odigrano poslovilno melodijo.
Silva in Zvonko
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URB
Podravje • Število obsojenih fizičnih in pravnih oseb narašča
Največ obsojenih oseb v letu 2014 iz mestne občine Ptuj
V letu 2014 je bilo obsojenih 9.410 polnoletnih oseb, 319 mladoletnih oseb in 45 pravnih oseb. Kljub nižjemu številu obsojenih v letu 2014 kot v prejšnjem letu je obsodb čedalje več, ugotavljajo v statističnem uradu RS. Kako pa je s številom obsojenih leta 2014 v Podravju? Največ obsojenih glede na 1000 prebivalcev so v tem delu Podravju zabeležili na Ptuju, v Lenartu in Podlehniku.
Novela zakona o kazenskem postopku, ki je začela veljati maja 2012, je v letu 2013 povzročila veliko povečanje števila obsodb (za 34 % glede na prejšnje leto). Omogočila je namreč izvedbo poenostavljenih oblik kazenskega postopka. Uvedena sta bila predobravnavni narok in sporazum o priznanju krivde. Leto 2013 je bilo po številu obsodb izjemno in zaradi tega je pri interpretaciji in uporabi teh podatkov (za leto 2013) potrebna posebna previdnost, opozarjajo na uradu. Ob tem pa so ugotovili, da je bilo lani število
polnoletnih obsojenih storilcev res nižje kot v prejšnjem letu, vendar najbolj zaradi prej omenjenih sprememb kazenskega postopka. »Kot pa je razvidno iz podatkov, število obsojenih polnoletnih oseb kljub vsemu narašča,« ugotavljajo na uradu.
Nasilje v družini eno najpogosteje obsojenih kaznivih dejanj polnoletnih storilcev
Pri fizičnih osebah se je glavnina obsodb (56 %) nanašala na
Obsojeni polnoletni in mladoletni po občinah stalnega bivališča
	Obsojeni polnoletni in mladoletni na 1000 prebivalcev		Število obsojenih polnoletnih in mladoletnih oseb	
Občina	2013	2014	2013	2014
Sveta Ana	2,6	1,3	6	3
Dornava	5,8	1,4	17	4
Makole	4	1,5	8	3
Markovci	3,2	1,5	13	6
Trnovska vas	z	1,5	z	2
Ormož	2,9	1,7	36	21
Rače - Fram	2,1	2,4	15	17
Juršinci	3,4	2,5	8	6
Majšperk	4	2,5	16	10
Starše	3,9	2,5	16	10
Videm	2,5	2,5	14	14
Cirkulane	2,6	3	6	7
Gorišnica	5,7	3	23	12
Kidričevo	5,3	3,2	35	21
Poljčane	2,9	3,4	13	15
Miklavž na Dravskem polju	8,9	3,7	57	24
Zetale	3	3,7	4	5
Cerkvenjak	6	3,9	12	8
Destrnik	4,6	3,9	12	10
Hajdina	7,2	4	27	15
Slovenska Bistrica	4,2	4,9	105	123
Zavrč	2,8	5,1	5	9
Podlehnik	3,2	6	6	11
Lenart	7,5	6,3	61	52
Ptuj	8,4	6,9	197	161
Središče ob Dravi	z	z	z	z
Sveta Trojica v Slov. goricah	1,4	z	3	z
Sveti Andraž v Slov. goricah	0	z	0	z
Sveti Jurij v Slov. goricah	1,4	z	3	z
Sveti Tomaž	4,8	z	10	z
Obsojene polnoletne in mladoletne osebe, Slovenija
Leto		2012	2013	2014
	skupaj	8.427	11.321	9.410
Polnoletni	moški	7.348	9.945	8.046
	ženske	1.079	1.376	1.364
	skupaj	398	437	319
Mladoletni	moški	361	407	282
	ženske	37	30	37
Vir: SURS				
Foto: Črtomir Goznil
*z: statistično zaupen podatek
Fotografija je simbolična.
več kaznivih dejanj. Največkrat obsojene so bile tatvine in velike tatvine, sledili so goljufije, neupravičena proizvodnja in promet z mamili, ponarejanje listin in lahke telesne poškodbe. Med najpogosteje obsojenimi kaznivimi dejanji je bilo tudi nasilje v družini, so na podlagi zbranih podatkov za Slovenijo dejali na statističnem uradu.
naprava za gledanje skozi zid ■ okno
OKNA-VRATA-GAR. VRATA I\yi i 'OHS„.„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO
Gospodarski kriminal dobiva sodni epilog
Prav tako so s spremljanjem podatkov ugotovili, da se je število obsodb za kazniva dejanja na področju gospodarskega kriminala v obdobju 2010-2014 izrazito povečalo. To velja tako za obsodbe kaznivih dejanj fizičnih oseb kot tudi za obsodbe pravnih oseb. »60 % vseh obsodb pri pravnih osebah se je nanašalo na le dve kaznivi dejanji, in sicer na poslovno goljufijo in kršitev temeljnih pravic delavcev,« so povedali na statističnem uradu.
Mojca Vtič
Vročinski rekordi v Sloveniji
Arso je na svoji spletni strani objavil statistične podatke glede poletnih temperatur. Letošnji julij bo, kot vse kaže, rekorden tako po številu vročih dni, to so dnevi z najvišjo temperaturo nad 30 stopinj, kot po povprečni mesečni temperaturi zraka.
V prvih 19 dneh letošnjega julija so v Ljubljani našteli že 16 vročih dni, predvidoma jih bo sledilo še najmanj šest. Podobne so razmere tudi drugod po državi. Rekordno število julijskih vročih dni bomo tako zabeležili v večjem delu države. V zadnjih letih narašča tudi število dni, ko najvišja dnevna temperatura zraka preseže 35 stopinj Celzija. Do sedaj je najdaljši in najbolj vroč vročinski val trajal od 26. julija do 9. avgusta 2013. Takrat se je v Ljubljani 11-krat v obdobju 14 dni temperatura dvignila nad 35 stopinj Celzija, 8. avgusta 2013 pa so padli tudi številni absolutni temperaturni rekordi po Sloveniji, navajajo na Arsu. (sta)
pomaranča
ob dravi 3a, ptuj
24.	julij 2015, ob 19. uri
JAZZ LADIES
25.	julij 2015, ob 19. uri DIXIE SHOK BAND
26.	julij 2015, ob 19. uri
DUO PONTE
vabljeni.
Napoved vremena za Slovenijo
Kakor vreme Jakoba dopoldne, tako bo tudi pred božičem te dni.
16/28
20/30
Danes bo precej jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami. Ponoči in zjutraj bo na Primorskem pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 21, na Primorskem okoli 24, najvišje dnevne od 28 do 34, na Primorskem do 37 stopinj C.
Obeti
V soboto bo spremenljivo oblačno, čez dan se bodo pojavljale krajevne nevihte. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, na Primorskem deloma nevihtami. Osvežilo se bo.
Vir: SURS