PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 136 (7630)
TRST, sobota, 20. junija 1970
CESTITKB Ml
Vsi na osrednjo proslavo 25-letnice osvoboditve na stadionu «Prvimaj»
■^Toščilo ki ga Slovenska W kulturno gospodarska zveza naslavlja Primorskemu dnevniku ob njegovem jubileju, noče biti samo dolžno-stno voščilo osrednje organizacije eni izmed svojih 22 članic, ampak hoče biti predvsem izraz globokega priznanja za vse, kar je list storil za Slovence v Italiji.
Če hočemo docela razumeli globok smisel obstajanja Primorskega dnevnika in njegove vloge, se moramo povrniti v čase iz narodnoosvobodilne borbe, v katerih je Osvobodilna fronta slovenskega naroda sklenila ustanoviti Partizanski dnevnik, da bi obveščal in mobiliziral slovenskega človeka. Pod okriljem OP je dnevnik postal prvi list, ki je pričel Izhajati po ukinitvi slovenskega tiska pod fašizmom, postal pa je tudi edini dnevnik, ki Je izhajal na osvobojenih o-zemljih med nacistično okupacijo. Zvesto je spremljal herojski boj partizanov in vsega primorskega ljudstva ter 1. maja zapisal zgodovinske besede, da je narodnoosvobodilna vojska, prva resnična slovenska vojska, osvobodila vse Slovence živeče ob zapadni narodnostni meji.
V	tisti neskončno lepi pomladi v maju 1945 se je iz zelenih gozdov list preselil v Trst, k morju ter se preimenoval v Primorski dnevnik.
Po krvavih dogodkih in očiščenju človeštva si ni najbrž nlbče predstavljal, da čakajo primorske Slovence nove preizkušnje, in da bo Primorski dnevnik doživljal hujše čase kot njegov predhodnik v idrijski grapi, kjer ga niso nacisti in njihovi hlapci nikoli odbili.
Kdo si Je mogel pred 25 leti predstavljati, da bo politika veBkdh sil povzročila nova mednarodna navzkrižja in da bo na našem ozemlju povzročila notranja nasprotja s hudimi posledicami za našo narodnostno skupnost?
V	hudih preizkušnjah za naše ljudstvo Je bil Primorski dnevnik vedno ob njegovi strani,
* njim je podoživljal veselje b žalost ter ni nikoli klonil, kot ni klonilo naše junaško ljudstvo. Kdo se ne spominja, kako so angloameriške okupacijske sile preganjale njegove Urednike; komu še danes ne Žari plamen v očeh, ko je v Gorici skupno s slovenskimi knjigami gorel tudi naš list; ali v špetru Slovenov sedež Demokratične fronte Slovencev in v njem tudi Primorski dnevnik.
življenjepis Primorskega dnevnika obsega tudi tragično razdobje, ki se je pričelo v Juniju 1948, ko je s cepitvijo naprednega gibanja po močnejšega ravno na Področju povzročilo neprecenljivo škodo.
Skozi najbolj razburkana prva Povojna leta je bil dnevnik na strani našega ljudstva ter nakazoval stališča, okoli katerih je bilo v danem trenutku Potrebno strniti politične sile.
Danes je Primorski dnevnik budno na straži interesov Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski Benečiji in je v prvi vrsti v boju za njihovo enakopravnost in za uveljavitev določb ustave, deželnega statuta bi posebnega statuta za tržaško pokrajina
Zavedajoč se dejstva, da je biožen naš napredek samo v miru in odprti meji, podpira Politiko prijateljstva med Itar bjo in Jugoslavijo.
Zvest svoji preteklosti bo Primorski dnevnik gotovo tudi Poslej imel uprt pogled v širni 8Vet ter bo podpiral boj za Počlovečenje naše družbe. O 8 ta j a zvest našim velikim mislecem od Prešerna dalje, katerih duh se ni dal ujeti v Ozke meje konservativnega o-bran jan j a, zavedajoč se dejstva, da ie odtujevanje Slo-
vo! ji našem
vencev od naprednih tokov v sedanjem svetu nasilja lahko samo usodno.
Zato pozdravljamo podporo Primorskega dnevnika boju kolonialnih in zasužnjenih narodov proti nasilju, s katerekoli strani že prihaja.
Ko se danes vi, tovariši pri Primorskem dnevniku, ki kakorkoli skrbite za njegovo izhajanje in razpečavanje, ozirate na opravljeno delo, ste lahko upravičeno ponosni nanj.
Za vami prihaja mlada generacija, ki hoče izkušnje naše burne polpretekle dobe oplemenititi z novimi spoznanji, ki se porajajo v sedanjem družbenem nemiru v Italiji ter v soočenjih med dobrim in zlim na naši obli.
Primorski dnevnik z veliko pozornostjo spremlja novi val mladinske in splošne družbene oporečnosti, spremlja slovenskega človeka v njegovem boju za dosego pravno priznane enakopravnosti, biti hoče hkrati informacijski medij in mobi-lizator slovenskih in delovnih množic za narodno strpnost, enakost in družbeno pravičnost.
Ne bi bili pravični, če bi zamolčali težave, ki nastajajo zavoljo nerazumevajočega in neprijaznega okolja. Po grafičnem videzu bi ga stežka ah ga sploh ni moč primerjata z velikimi tako imenovanimi informacijskimi listi, zato pa je nenadomestljvi v svojem plemenitem poslanstvu, katerega bo izpolnjeval toliko uspešneje, kolikor bolj ga bo vsak Slovenec podpiral in ga imel za svojega.
Ob 25-letnici izhajanja Slovenska kulturno gospodarska zveza čestita celotnemu kolektivu k vsem dosedanjim uspehom tar želi Primorskemu dnevniku še dosti jubilejev, ki naj predstavljajo mejnike na uspešno prehojeni poti Slovencev v Italiji.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
ZARADI NOVE 24 URNE STAVKE TISKARJEV NE BO V NEDELJO IZŠEL V ITALIJI NOBEN ČASOPIS. PRIHODNJA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA IZIDE V TOREK.
Ti dve skulpturi partizanskega borca predstavljata prvi nagradi za zmagovalca moškega In ženskega odbojkarskega turnirja na osrednji proslavi 25. obletnica osvoboditve. Nalaič v ta namen ju je izdelal Iz drobcev granat znani slovanski partizanski pisatelj avtor .Ukana. — Tone Svetina, ki ja tudi umetniški kipar, in ju je poklonil prireditelju. Podobno skulpturo je nedavno poklonil tudi tovarišu Titu. Obija, da ju bo, če mu bo le čas dopuščal, prišel osebno Izročiti zmagovalnima ekipama. Poleg teh dveh krasnih nagrad bodo drugo- in tratje-uvrščane ekipe prejele umetniška dala na temo NOB, ki jih j. poklonil. Zvez. borcev Slovenije, vse ostale sodelujoče ekipe pa bodo prejele plakete, dar SPZ, in žoge, dar SKGZ.
JUBILEJNA. U B I L E
J
N
1945
1970
s
T
E
V
I
L
K
A ŠTEVILKA
Dragi tovariši uredniki!
Pismo predsednika komisije za tisk pri SKGZ
Ob proslavah obletnic Partizanskega dnevnika so bili v središču pozornosti tiskarji, kurirji in domačini okrog tiskarne. Zdi se mi pravično, da smo ob obletnici Primorskega dnevnika pozorni na vas, ki dan na dan, skozi 25 let urejujete in ustvarjate Primorski dnevnik. Res je, da je vaše delo poklic, kakor toliko dru gih, toda ima ta poklic nekaj posebnega, česar drugi nima jo in bi želel ob tem prazniku prav te posebnosti osvetli ti, se vam oddolžiti in opozo riti bralce Primorskega dnev nika, katerih velika večina, razumljivo, ne more pobliže slediti vašemu delu in zaradi tega tudi pravilno ovrednotiti vašega dela in naporov.
Dnevnik mora izhajati vsak dan. Ni nobenega izgovora, ne bolezen, ne izčrpanost in tudi ne številčna prisotnost uredniškega kroga. Zavest, da mora človek dokončati delo do te in te ure, ga drži v stalni živčni napetosti. Ljudje iz drugih poklicev, ki moramo morda enkrat v tednu, mesecu, dokončati delo do točno določene ure, si lahko predstavljamo kakšno uničevanje živcev šele pomeni vsakodnev ni lov s časom.
Večino vašega dela morate opravljati v večernih in noč nih urah. Tudi če gremo mimo občutka zapostavljenosti in krivice, ki jo občuti, kdor mora delati v času, ko drugi počivajo ali se zabavajo, ne moremo mimo zakonitosti, ki jih je določila narava, da je dnev-
■......................“............------m..............„„„„„„.....„........
PISMO PREDSEDNIKA SOCIALISTIČNE ZVF.ZF, SR SLOVENIJE
Primorski dnevnik - nosilec teženj Slovencev v Italiji in most sporazumevanja med sosednima narodoma
Slovenci v SR Sloveniji gledamo na svoje brate v zamejstvu kot na eno izmed svojih vej, ki ji je treba biti v vsestransko moralno in politično pomoč - Skrb matice za manjšine onkraj državnih meja ne sme pomeniti nevarnosti za sosede, pač pa le obogatitev tako za manjšine kot za narode sosednih držav
Dragi tovariši!
V imenu republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vam iskreno čestitam k srebrnemu jubileju Vašega lista.
Letos, ko slavijo antifašistične sile 25. obletnico zmage nad fašizmom in se slovenski narod še posebej spominja svojega zmagovitega narodnoosvobodilnega boja, v katerem si je pridobil samostojnost in suverenost ter si prostovoljno izbral pot oblikovanja socialistične družbene ureditve v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov, je jubilej, ki ga slavi Vaš list, eden izmed dogodkov, ki ga slavi tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva kot na-
J U T R L 21. t.m. OB 10.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU TOVARIŠKO SREČANJE VSEH SODELAVCEV IN ČITATELJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA OB 25. OBLETNICI IZHAJANJA.
Vabl|anl val aodalavcl in bralci in val, ki čutijo, da je Primorski dnevnik njihov.
Posebnih vabil no bomo poilijalll To aporočilo velja kot vabilo.
Urodnlitvo In uprava
slednica Osvobodilne fronte, saj je »Primorski dnevnik* naslednik »Partizanskega dnevnika*, katerega pobudnica je bila Osvobodilna fronta.
«Partizanski dnevnik* v času oboroženega narodnoosvobodilnega boja, »Primorski dnevnik* v vseh povojnih letih sta izraz zgodovinskega trenutka, ki ga je preživljal in ga preživlja slovenski narod v svoji zahodni veji tostran in onstran državnih meja, ko se je boril za demokratično reševanje bistvenih življenjskih vprašanj, predvsem svojega obstoja, danes pa svojega nemotenega razvoja. »Primorski dnevnik* je v svoji današnji obliki izraz skupnih teženj slovenske narodnostne manjšine v sosedni republiki Italiji, ki naj v miru, demokraciji, enakopravnosti in strpnosti dobi pravo mesto kot enakopraven član italijanske družbe, kot pomemben faktor svojega lastnega narodnostnega, političnega, družbenega, kulturnega razvoja, istočasno pa kot ena izmed komponent vsestranskega razvoja družbe in skupnosti, v kateri živi. «Primorski dnevnik* je bil v svoji petindvajsetletni zgodovini zelo pomemben nosilec teženj slovenske narodne manjšine v Italiji za ureditev njenih lastnih vprašanj, pomenil pa je tudi most sporazumevanja med obema narodoma in obema širšima državnima skupnostma.
Zato Socialistična zveza delovnega ljudstva pozdravlja srebrni jubilej »Primorskega dnevnika* kot važen mejnik v povojni zgodovini Slovencev v Italiji. Slovenci v
Socialistični republiki Sloveniji gledamo na svoje brate v zamejstvu kot na eno izmed svojih vej, ki ji je treba biti v vsestransko moralno in politično pomoč, kajti v moderno in demokratično pojmovanem svetu skrb matice za manjšine onkraj državnih meja ne sme pomeniti nevarnosti za sosede, pač pa le obogatitev tako za manjšine kot za narode sosednih držav, kar naj pripomore k ustvarjanju prijateljskih in bratskih odnosov med narodi.
Dragi tovariši ^Primorskega dnevnika*!
Vaše ustvarjalno 25-letno delo ni bilo lahko. Srečevali ste se z najrazličnejšimi težavami. Teh težav bo verjetno še veliko na Vaši poti. Menimo pa, da ste imeli v tem obdo!yu tudi veliko uspehov. Najvidnejši Vaš uspeh je prav gotovo ta, da je bil Vaš list vedno na braniku Slovencev v Italiji. Da je tudi njegova zasluga, če se danes za slovensko narodnostno manjšino v Italiji odpirajo verjetno večje možnosti uveljavitve. Da ste morda prešli iz obdobja bitke za obstoj v čas, ko bo mogoče reševati pereče probleme manjšine in njenega enakopravnega razvoja.
še enkrat iskrene tovariške in prijateljske čestitke k Vašemu srebrnemu jubileju in mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Predsednik RK SZDL Slovenije JANEZ VIPOTNIK l.r.
na svetloba za delo, noč pa za počitek. Na glavo postavljen način življenja.
Vsi v javnosti nastopajoči posamezniki so predmet ocenjevanja, gledališčniki in umetniki na splošno, športniki, pa tudi ljudje z vsakdanjimi poklici, ki nam dajo na voljo najrazličnejše proizvode, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. Toda ta ocenjevanja so omejena na krog ljubiteljev, poznavalcev, obiskovalcev ali so občasna, ko smo z določenim, ponajvečkrat anonimnim, predmetom zadovoljni ali ne.
Vaše delo, vse, kar ustvarite, je predmet vsakodnevne ocene bralcev in celo nebralcev. Morda ni poklica, ki bi dal toliko prilik, da vse njegovo delo presoja tako širok krog ljudi. Kajti glas o tem, kaj dnevnik o čem piše, dobro ali slabo, pravilno ali nepravilno, se hitro širi. Predmet pisanja dnevniškega novinarja obsega vse, kar človeka zanima, kar zanima najrazličnejše kroge ljudi. Zaradi tega je dnevnik kot celota predmet ocene, pohvale ali graje. V zvezi s tem je vzrok dobre ali slabe volje, počaščenosti a-li užaljenosti, občutka pravičnosti ali krivice, zgražanja ali zadoščenja.
Ni čudno, če pride večkrat do napetosti novinar - bralec in res ni treba, da se bralec včasih zgraža nad navidezno trmo novinarja, saj on, novinar, tako kot vsi ljudje, vključno zgražajočega se bralca, brani svoje delo, svoje kriterije, stališča in načela.
Kako je šele težko vam, novinarji in uredniki Primorskega dnevnika, ki vas osebno pozna toliko bralcev in je zato pod drobnogledom vse, kar napiše vsakdo izmed vas. Kako je težko vam, da v tej naši majhni sredini, ki je velika po številu različno mislečih skupin, poskušate pisati tako, da bi vzel vaš list v roke sleherni beroči Slovenec, ne da bi izpustili izpred oči temeljev, ki so se v polpretekli dobi pokazali za trdne in na katerih je treba graditi našo bodočnost.
Kljub vsem sencam novinarskega dela sem prepričan, da ne bi nihče izmed vas hotel zamenjati poklica. Občutek, da človek vidi plod svojega dela vsak dan, poplača napore in živčno napetost. Zavest, da novinar vsak dan soustvarja svet s svojim pogledom na vsakdanja in življenjska vprašanja, odtehta marsikatero težavo. K temu naj dodam, da vi, ki ustvarjate Primorski dnevnik, pišete zgodovino, našo zgodovino. Na straneh Primorskega dnevnika, ki se jih je v 25 letih nabrala visoka skladovnica, je napisana zgodovina Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Polno je bojev, zmag in porazov, predvsem pa tiste častne doslednosti:	nepopustljivost v
boju za pravice človeka, posebej še za naše pravice.
Tega se zavedamo vsi, ki z vami proslavljamo to lepo obletnico in predvsem zaradi tega čestitamo Primorskemu dnevniku in vsem njegovim urednikom, ki mu vsak dan vdihujete življenje.
BORIS RACE
Na zadnji seji predsedstva Slovenske kulturno - gpospodarske zveze, ki je bila v četrtek zvečer v Trstu, so z zadovoljstvom ugotovili, kako odločno se sindikalna organizacija slovenskih šolnikov, ki je z združitvijo med Trstom in Gorico postala deželnega značaja, bori za ureditev pravnega položaja slovenskih profesorjev. Predsedstvo je izreklo priznanje šolnikom za njihov odločen nastop s protestno manifestacijo v Rimu ter v celoti podpira nadaljevanje akcije sindi-
SKGZ zahteva takojšnjo ustanovitev strokovne šole
Predsedstvo Slovenske kulturno -gospodarske zveze je na svoji seji dne 18. junija letos razpravljalo o slovenski strokovni šoli v Trstu, ki jo slovensko prebivalstvo terja že nekaj let, da bi se izboljšala struktura našega šolstva.
Ugotovilo je, da se obljuba italijanskega predstavnika v mešanem odboru o odprtju strokovne šole v preteklem letu ni uresničila. Odgovorni šolski krogi o zadevi še vedno molčijo, dasiravno smo tik pred zaključkom šolskega leta, ko je skrajni čas, da odločitev objavijo.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je nezadovoljna s takšnim ravnanjem odgovornih oblasti, ker tako zavlačevanje urejevanja šolskih zadev povzroča občo škodo slovenski narodnostni skupnosti, zato jih poziva, naj nemudoma objavijo odločitev o odprtju šole, razpišejo vpisovanje ter poskrbijo za njen urejen in nemoten začetek s šolskim letom 1970-71.
Medtem ko SKGZ naslavlja na pristojne oblasti svojo zahtevo, ki prav gotovo odraža težnje celotne naše skupnosti, pa pozdravlja pobudo Odbora za slovensko šolo, ki je pozval starše otrok, ki so kandidati za novo šolo, naj se vanjo poskusno vpišejo do konca tega meseca ter tako podkrepijo svojo zahtevo o ustanovitvi strokovne šole v prihodnjem šolskem letu.
19. junija 1970
Predsedstvo SKGZ
OD 1. DO 31. AVGUSTA
Počitniški tečaj za popravne izpite v slovenskem dijaškem domu v Trstu
SEJA PREDSEDSTVA SKGZ
ODLOČNA PODPORA BOJU SLOVENSKIH ŠOLNIKOV
Razprava o strokovnih šolah in proslavah 25-Ietnice obnovitve slovenskih šol
Važno obvestilo Sindikata slov. šole
Na sinočnji seji so člani sindikata, učitelji in profesorji, po temeljiti in živahni razpravi sklenili, da se stavkovno gibanje za slovenske šolnike nadaljuje do preklica.
Na ponedeljkovem sestanku, ki bo ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, bodo proučili morebitne nove momente In ponovno odločali o stavki.
Slovenske starše naprošajo za razumevanje, zahvaljujejo se društvu staršev državnega znanstvenega liceja ter pozivajo vse slovenske prosvetne in kulturne organizacije, kakor tudi politične stranke, da jih podprejo v njihovem pravičnem boju.
Jeseni tega leta bo poteklo 25 let, ko je začel delovati Slovenski dijaški dom v Trstu s svojo plemenito nalogo:	podpirati slovenskega
dijkaa in mu pomagati na njegovi poti do vzgoje, izobrazbe in poklica. Število 1532 dosedanjih rednih gojencev in gojenk dovolj zgovorno priča, da so našli slovenski starši zaupanje vanj. To zaupanje pa ni bilo samo za časa rednih šolskih dni, ampak se je raztegnilo "v zadnjih devetih letih tildi na počitniški tečaj za popravne izpite.
Letos odpiramo desetič., ta tečaj, skozi katerega je šlo do sedaj 725 dijakov in dijakinj vseh slovenskih nižjih in višjih srednjih šol. U-speh, za katerega so jamčili izkušeni profesorji in inštruktorji, je bil velik, saj so z redkimi izjemami izdelali skoraj vsi tečajniki. Tudi letos bomo imeli izkušene profesorje in inštruktorje, zlasti za vse jezike (latinščino, grščino, slovenščino, italijanščino, nemščino, angleščino) in matematiko, in to za vse razrede vseh slovenskih nižjih in višjih srednjih šol.
Tečaj bo, kakor vsako leto, od 1. do 31. avgusta. V njem bo dopoldne reden pouk z izpraševanjem, popoldne pa učenje in priprava za naslednji dan pod vodstvom in nadzorstvom izkušenih vzgojiteljev. V tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so pri letnem ocenjevanju dobili popravne izpite, lahko se pa vpišejo vanj tudi dijaki in dijakinje, katerim je med šolskim letom povzročal teža ve eden ali drug predmet, n. pr latinščina, grščina, nemščina, an gleščina, italijanščina ali materna tika, in za katere bi na tak na čin poskrbeli, da bi v naslednjih šolskih letih laže premagovali težave in izdelovali. Tako skušamo k prvotnemu tečaju za popravne izpite priključiti ponavljalni tečaj za posamezne predmete, s čimer še povečujemo nalogo Dijaškega doma, pomagati dijaku in dijakinji na njuni težavni poti do izobrazbe in poklica.
Zaradi nepredvidenih ovir, ki so nastale na koncu šolskega leta pri ocenjevanju, bomo vpisovali v tečaj do 30. julija t. 1., vendar želimo, da vpišejo starši svoje otroke čim-prej po objavi končnih redov na šolskih oglasnih deskah, da bomo znali pravočasno najeti profesorje in inštruktorje. Vpisuje se vsak delavnik od 10. do 13. ure v pisarni Slovenskega dijaškega doma
v Trstu, Ulica Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa štev. 25 in 26, prva postaja od bolnišnice INAM v Ulici Fameto).
Ravnateljstvo
Toča oklestila vinograde pod Križem
Neurje, ki je v četrtek zvečer zajelo naše področje, je bilo najhujše nad Križem in okoliškimi vasi, kjer je padala kot .osebi debela toča. Posledice so bile vidne na avtomobilih, a še največje na latnakih pred hišami, na drevesih (pred cerkvijo je bilo polno obtolčenih one-hov) in na trtah Največjo škodo so zabeležili v pasu od Skedenca do šounika in od Brišč do morja, kjer naj bi toča uničila približno 75 odstotkov pridelka. Vedeti je namreč treba, da Križani prav na tem območju pridelajo največ vina.
Prizadeti upajo, da jim bodo odgovorne oblasti priskočile na pomoč, saj je gotovo, da se bodo posledice poznale tudi prihodnje leto.
kata.
Predsedstvo Slovenske kulturno -gospodarske zveze sodi, da je potrebno podpreti upravičene zahteve slovenskih profesorjev, ki so potisnjeni v podrejen položaj ter predvsem opozoriti na hudo diskriminacijo v njihovo škodo profesorjev najširšo slovensko javnost, ki naj z njimi izreče popolno soglasje kot je to pred dnevi že storil odbor staršev. Solidarnostni val naj zajame tudi naše novoizvoljene občinske svete.
Upoštevajoč neprikladno strukturo slovenskega šolstva, ki je stara že 25 let, ter lansko obljubo italijanskega dela mešane komisije, da bo že v lanskem letu odprta slovenska strokovna šola v Trstu, je predsedstvo SKGZ sprejelo posebno resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu. Razpravljalo je tudi o strokovni šoli v Gorici.
V letošnjem jubilejnem letu osvoboditve slovenskega in vseh okupiranih narodov Evrope izpod nacističnega in fašističnega terorja, je bilo na Tržaškem in Goriškem več prireditev v počastitev 25-letnice obnovitve slovenskega šolstva, ki predstavlja eno najpomembnejših sredstev ohranjevanja naše narodne bitnosti.
Kakor je po eni strani razveseljivo, da smo ta dogodek proslavljali s celo vrsto uspelih prireditev, ki kažejo življenjsko sposobnost slovenske šole in navezanost slovenskih ljudi na to inštitucijo, ki je še zlasti močno občutena med primorskimi Slovenci, katerim je fašizem že leta 1923 pričel zapirati slovenske šole, pa je predsedstvo SKGZ po drugi strani obsodilo odkrite težnje, ki so se pojavljale na nekaterih prireditvah na Tržaškem in v Gorici, da bi se zamolčala zgodovinska dejstva o odločilnem prispevku narodno osvobodilne borbe pri obnavljanju slovenske šole na Primorskem, kar je povzročilo upravičeno nezadovoljstvo slovenskega prebivalstva.
Predsedstvo je nadalje razpravljate o srečanju med SKGZ in ZSO iz Koroške, o stikih z Italijansko unijo ter določilo datum prihodnje seje izvršnega odbora, ld bo v četrtek 9. julija.
Srečanj« o deželnih finančnih družbah
V kongresni dvorane trgovinske zbornice v Ul. S. NicolO, je bilo sinoči študijsko srečanje o deželnih finančnih družbah in o njihovi vlogi. Na srečanju, ki ga je organiziral tržaški klub «2000», so nastopili dr. Piero Bassetti, dr. Giuseppe Cam-pione, dr. Gian Maria Capuani, prof. Roberto Costa, dr. Sergio Pacor, dr. Adriano Paglietti, ing. Giorgio Tombesi in g. Paolo Tassi.
• Zaradi gradenj v Ul. Ovidio je župan odredil v tej ulici, do Ul. Commerciale, prepoved parkiranja.
• Do 28. t. m. bo na oglasni deski občine (Largo Granatieri 3) na vpo gled seznam sprememb glede občinskih davščin za leto 1970. Izobeše ni so tudi seznami za leto 1969.
Danes se poročita Dragica TOMAŽIČ in Sergij ZOBEC Ob vstopu na novo življenjsko pot jima želijo člani SLOV. SKUPNOSTI iz Doline mnogo sreče
noviti, tudi slovenskega strokovnega zavoda, je naslovil te dni na ministra Misasija vprašanje, v katerem ga opozarja, da so za to bila lani dana prav na ministrstvu izrecna zagotovila, po katerih bi morala šola začeti s poukom v oktobru 1970. Podobne obveze so sprejeli tudi predstavniki Italije v me šanem odboru o manjšinah.
Zato, zaključuje posl. škerk, vprašujem ministra, če se mu ne zdi primemo poseči pri pristojnih or-gani'h, da se prepreči nadaljna diskriminacija v škodo slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini.
Podobno vprašanje je naslovila na tržaškega župana tudi komunistična občinska svetovalka Jelka Grbčeva. Od župana zahteva, naj poseže pri pristojnih organih, da bo šola čimprej ustanovljena.
Vprašanje posl. Škerka ministru za šolstvo o slov. strokovni soli
Poslanec Škerk, ki je v Rimu spremljal slovenske šolnike in izvedel, da ni v pripravljalnem seznamu šol, ki jih je treba usta-
Prispevajte za solo-spomenik v Cerknem !
Stavki avtobusnih in trgovinskih uslužbencev
Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij so podaljšali dvodnevno stavko in stavkali tudi včeraj. Tako je njihova stavka trajala kar tri dni, kar je močno prizadelo občinstvo, ki se vozi na delo in po opravkih z avtobusi. Medtem je bilo v Rimu okrog 10.000 uslužbencev te stroke, ki so priredili tudi protestno zborovanje ter zahtevali, naj vlada posreduje, da se končno začnejo pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Zdi se; da se bo stvar premaknila z mrtve točke prihodnji teden, to je po šestih mesecih stavkovnega gibanja te stroke.
Danes pa bodo stavkali uslužbenci trgovinskih podjetij. Zato bodo odprte le trgovine, v katerih prodajajo blago trgovci sami.
Razstave
V mestni galeriji Piran so odprli razstavo Vena Pilona. Razstava bo odprta do 38. Junija.
Prosvetno druitvo v Skednju priredi v ponedeljek, na praznik sv. Petra in Pavla, 29. t.m. celodnevni izlet v Bovec in k izviru Soče. Pri-Jave za izlet se sprejemajo v društvenih prostorih vsak dan od 19.30 do 31. ure.
Druitvena prodajalna na Opčinah
obvešča, da bo izlet v nedeljo, 21. junija i970 .Odhod točno ob 6. uri jt Brdine.	-
SPDT obvešča izletnike potovanja po Avstriji 28. in 29. t.m., da je od. hod avtobusa ob 7. uri s Trga Ober-dan (Harry’s bar). Pojasnila dobite v Ulici Geppa 9, tel. 31-119.
SPD Trst organizira v nedeljo, 21. t.m. izlet z osebnimi avtomobili na Vršič. Možnost vzpona na Mojstrovko in smučanja. Vlečnica obratuje. Zbirališče ob 9. url na VrSiču (na plazu pod Mojstrovko).
iiiuMiiuiiiiiiiiiniiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiimiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 21. junija
NENAD
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 22.29 in zatone ob 5.34 Jutri, NEDELJA, 21. junija ALOJZ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,7, najnižja 16,8, ob 19. url 20 stop., zračni tlak 1013,6 lahno raste, veter severovzhodnik 7 km/h. vlaga 74 odst., nebo oblačno, 26,7 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2 stopinje.
letni Angelo Celigol, 69-letn! Vitto-rio Fontanot, 78-letna Margherita Mauro, 77-letna Amelia Zorzettig vd. Della Zotta, 79-letni Romano Rože, 66-letnl Teodlsio de Ferra, 60-letna Elda Ferluga por. Cassonl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14. Man-zoni, Largo Sonnlno 4. INAM Al Ce-dro, Trg Oberdan 2. Ai Gemelll, Ulica Zoruttl 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Clpolla, Ul. Belpogglo 4. Al Due Luc-cl, Ul. Ginnastica 44. Miani. Drev. Miramare 117 (Barkovlje).
V nedeljo od 8.30 do 19.30 Imata odprto oba turnusa skupaj.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 19. junija 1970 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO 82-letna Gluseppina Matic, 63-letna Elvira Caisutti vd. Ros-settl, 44-1 etni Glovanni Intante, 64-
SEB()FLEX
VSE ZA KINO
IN FOT* X)RAFSK1 MATERIAL
Trst, UL Mazzini 53 - Tel. 733-361
Prijatelje id anance naprošamo da oaz obiščejo
URARNA ZLATARNA
LAURENTI
Trieste • Trst, Largo San torto 4
BIRME 1970
Velilca izbira ur ln zlatnine Presenetljivo velika izbira ur (SEIKO«
Poseben popust
22. MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM
od 14. do 28. junija 1970
NAD TISOČ DVESTO RAZSTAVLJAVCEV IZ TRIDESETIH DEŽEL ■ PANORAMA NAJBOLJŠE PROIZVODNJE NA SVETU ■ SELEKCIONIRANA IZBIRA ARTIKLOV ZA DOM, PODJETJE, JAVNI LOKAL, RAZVEDRILO, ZABAVO.
POSEBNE RAZSTAVE, ZASEDANJA IN POSLOVNA SREČANJA NA PODROČJU LESA, POHIŠTVA, KAVE IN MARMORJA ■ PRIREDITVE ZA NOVE POBUDE NA PODROČJU TRGOVSKE IZMENJAVE MED EVROPO IN AFRIKO.
VSAK DAN BODO MED OBISKOVALCI IZŽREBANE BOGATE NAGRADE, NA KONCU VELESEJMA PA BO IZŽREBAN AVTOMOBIL »FIAT 500».
POMEMBNA TRGOVSKA TVRDKA v Trstu z glasbili išče mlado osebje obeh spolov za tehnično .trgovsko ln administrativno delo — tudi za specializacijo. Ponudbe pošljite na upravo ((Primorskega dnevnika«, Ul. S. Francesco 20, pod šifro «IMPORTANTE AZIEN-DA MUSICALE«.
TKB	
Banca dl credito	di Trieste
Tržaška kreditna banka	
S.p.A.	
VČERAJŠNJI ODKUPNI TEČAJI	
Amarliki dolar	625,—
Kanadski dolar	590,—
Brit. štarlin	1500,—
Švic. frank	145,—
Franc, frank	110,—
Belg. frank	12,—
Hol. florlnt	172,—
Namika marka	172,—
Avit. šiling	24,10
Jug. dinar (val.)	46,—
Jug. dinar (mali)	48,—
ZAVOD VAŠEGA	ZAUPANJA
Program osrednje proslave 25. obletnice osvoboditve ^a na stadionu «Prvi maj»
ob
ob
ob 21.00
20.	junija
danes ob 18.00 — otvoritev razstave NOB;
18.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za ženske;
nastop folklornega ansambla EMONA iz Ljubljane - Predprodaja vstopnic od 15. junija na SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 in tri ure pred začetkom na Stadionu »Prvi maj», tel. 96-548.
V primeru slabega vremena bo nastopil folklorni ansambel v dvorani stadiona «Prvi maj».
Vstopnina 1.000 in 500 lir, pevci z izkaznico brezplačno
21.	junija
nedelja ob 16.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za moške;
ob 18.00 — priložnostni govor in osrednji kulturni program;	,
od 17.00 — do začetka kulturnega programa in po njem igrajo godbe na pihala; do 24.00 — ples; in ob 20.00 — predvajanje filma Čedermac.
Pri osrednjem kulturnem sporedu
ki bo sledil otvoritvenemu nagovoru predsednika SPZ dr. Roberta Hlavatyja in govoru Gorazda Vesela, bodo sodelovali
združeni mešani in moški zbori
ki jih bo spremljala okrepljena godba na pihala s Proseka.
Igrale bodo godbe na - '-hala iz Nabrežine, s Proseka, iz Trebč, iz. Križa in iz Divače.
Na stadionu bodo televizijski sprejemniki za prenos finalne nogometne tekme svetovnega nogometnega prvenstva iz Mehike.
22.	junija
ponedeljek ob 21.00 — ples, v odmoru miting;
ob 18.00, 20.00 in ob 22.00 — predvajanje filmov. Odprta bo razstava slovenske knjige, v nedeljo pa bo na prireditvenem prostoru delovala partizanska tehnika; za ples bo igral orkester MINERVE s pevcema Evo Sršen in Perom Dimitrijevičem. Vstop na prireditveni prostor s prostovoljnimi prispevki, vstopnina samo za folklorni koncert.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
od
ob
19.00
16.00
Kaplan
Šolske vesti
Osnovna šola na Proseku
vabi na
ZAKLJUČNO
AKADEMIJO
v počastitev 25. obletnice
OBNOVITVE SLOVENSKE ŠOLE
Zbrali se bomo v prosvetnem domu danes, 20. t.m. ob 20.30.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tebničnega zavoda (Žiga Zoisi v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71.
Do 10. julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred.
Dijaki, ki bodo opravili popravne lzipite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970.
Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole
■Ivan Cankar«, Ul. Frausin 12, sporoča, da zapade 10. julija 1970 ob 12. uri rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure.
Vpisovanje v 1. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu
je do 10. Julija. Do tega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razredov, ki bodo izdelali v poletnem ro. ku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli poprav, ne izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda.
Ravnateljstvo državne srednje šole ■Fran Levstik« na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v I., II. in III. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ob 25. obletnici obnovitve slovenskih šol priredi osnovna šola v Bo-ljuncu zaključno prireditev v šolskih prostorih dne 21. junija 1970 ob 18. uri. Istega dne bo razstava ročnih del in risb. Odprta bo ves dan.
Na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah je razstava šolskih risb ln izdelkov dijakov. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure ln od 16. do 19. ure do vključno 25. junija. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole.
Borštanski otroci vabijo na razstavo risb ln ročnih del, ki bo v nedeljo, 21. t.m. od 10 do 12. in od 15 do 18. ure v prostorih osnovne šole v Borštu Učiteljstvo osnovne šole v Ktcmao-Jlb sporoča, da bo na željo obisko-valcev zgodovinska razstava odprta še v nedeljo, 21. t.m. od 10. do 12. ln od 16. do 19. ure.
Osnovna šola Albert Sirk v Sv. Križu priredi razstavo deških in dekliških ročnih del prihodnjo nedeljo, 21. tjm. v šolskih prostorih. Razstava bo odprta od 9. do 12. ln od 16, do 21. ure. Vabljeni starši In vsi vaščani.
Nižja srednja šola iFran Levstika, oddeljeni razredi Sv. Križ in državna osnovna šola (Albert Slrkt pilredita v nedeljo, 28, tjn. ob 16. uri v blv. ši kino dvorani jubilejno prireditev, posvečeno 25-letntcl obnovitve slovenskih šol na Tržaškem. Na sporedu bo: slavnostni govor, nastop pev. skega zbora osnovne šole, trldejan-ka s petjem ln baletom «V kriškem porttču« v kateri nastopajo učenci obeh šol ter Bellčlčeva »Svetokrl-ška« v dvoglasni izvedbi obeh šolskih zborov ob spremljavi harmonike. Vljudno vabljeni starši, vaščani ln prijatelji naše mladine.
Omovna šola Repenhabor vabi pa razstavo ročnih del, risb, šolskih nalog učencev partizanske šole v nede-ljo, 31. Junija 1970, od 9. do 13. In od 16. do 20. ure.
Osnovna šola pri Domju vabi na razstavo ročnih del ob 25. obletnici obnovitve slovenske šole, ki bo dne
21. junija 1970 v šolskih prostorih. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Osnovna šola na Opčinah ima razstavo risb in ročnih del v nedeljo, 21. in v ponedeljek, 22. junija. Raz-stava je odprta v nedeljo od 9. do 12. in od 16. do 21. ure in v ponedeljek od 9. do 13. ure. Vljudno vab. ljeni.
Razstave ročnih del in risb na o-snovnih šolata didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob:
na osnovnih šolah pri Sv. Jakobu ln pri Sv. Frančišku: v nedeljo, 21. junija, od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure ter v ponedeljek, 22. junija, od 9. do 12. ure;
na osnovnih šolah pri Sv. Ani In v Skednju: v soboto, 20. junija, od 17. do 20. ure; v nedeljo, 21. junija, od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure ter v ponedeljek, 22, junija, od 9. do 12. ure;
na osnovni šoli v Ulici Donadont v soboto, 27. junija, od 17. do 20. ure in v nedeljo, 28. junija, od 9. do 12. in od 17. do 20. ure.
Osnovna šola v Skednju sporoča urnik ogleda zaključne razstave; o-tvoritev bo danes popoldne ob 17. url. Ostala bo odpna do 20. ure. V nedeljo od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure, v ponedeljek pa samo od 10., do 12. ure.
Razna obvestila
Učitelji maturanti Izpred 50 let, so vabljeni na proslavo polstoletnega jubileja, ki bo danes v Solkanu, od 10. uri (po Jugoslovanskem času) hotelu Sabotin.
Prosimo vse, da se sestanka z gotovostjo udeležijo, da se ob tako važ-nem življenjskem datumu zopet vidimo, pogovorimo in obudimo spomine na nekdanje čase. Prisoten bo tudi še edini živeči profesor, ki nas je videl še kot dijake pred seboj.
Miro Preši
V nedeljo, 21. t.m, ob 17.30 bo v Skednju otvoritev škedenjskega do-ma. V soboto, 27. junija ob 21. url pa bo kulturna prireditev z nastopom škedeujske mladine in pevskega zbora.
VODOPIVCU Pridite na pomladan. sko srečanje, ki ga bomo letos imeli v Beneški Sloveniji. Dobili se bomo v nedeljo, 21. junija ob 10. url v Čedadu v slovenski gostilni »Taverna«, nasproti PD «Ivan Trlnko«, v Ulici Monastero, kjer se bomo do-menili za nadaljnji program. Prija-teljsko vabi odbor!
Mali oglasi
(CITROEN« — mehanična delavnica Samarittanl ln Mtceo In prodaja nadomestnih delov. Ul. Rittmeyer 4/a. BUFFET TOMA2IC, Ulica Cassa dl Risparmlo 3, Išče vajenca. Ugodni pogoji.
NOVO!
DOMAČI CAJ (TAVZENTROZAa Caj TAV2ENTR02A je sestavljen iz 12 vrst poznanih zdravilnih In aromatičnih zelišč. Caj TAVZENTR02A prijetno osvežuje ln krepi ter Je prijetnega harmoničnega okusa. — Caj TAV2ENTR02A pospešuje prebavo, odganja vetrove, čisti črevesje la odvaja vodo. Ta čaj se priporoča tudi pri zlati žili In odvečni debelosti. Caj TAV2ENTROZA deluje blagodejno na vse telo in splošno koristno na zdravje.
CAJ DOBITE V VSEH TRGOVINAH NA PRIMORSKEM.
TOMAZINCIC JOŽEF - Predelovanje zdravilnih zelišč — IZOLA, Plenčt čeva Ulica 4.
ZARADI SELITVE LASTNIKOV JE NAPRODAJ DOBRO VPELJANA TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN ORODJEM S PETDESETLETNO TRADICIJO TUDI Z JUGOSLOVANSKIMI KLIENTI.
Pisatd na predal: EST/MZ — Ui. Momtecchi 6 — 34137 Trst
M1RAMARSKI PARK Prireditve
(LUČI IN ZVOKI.
Urnik tedenskega programa od 15. junija do 15. septembra
Ponedeljek: ob 21.30 *Maximl-lian of Mexico» V angleščini; ob 22.45 (Massimiliano e Car-lotta« v italijanščini.
Torek: tedenski počitek.
Sreda: ob 21.30 «Der Kalsertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini.
Četrtek: ob 21.30 «Maxlmllian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 »Masslmillano e Carlot-ta« v italijanščini.
Petek; ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 «Massimlliano e Carlotta« v italijanščini. Sobota: ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi «Massimiliano e Car. lotta«, obe v italijanščini. Nedelja: ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini.
Avtobus «M» iz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») do Ml-ramara, z odhodi ob 21. in ob 22.15; povratek iz Miramara v Barkovlje ob koncu vsake izmed dveh predstav.
Vstopnina: 400 lir (otroci, člani ENAL in skupine po 300 lir).
TRST — TEL.: 817-222
ŠPORTNO IGRIŠČE V UL. FLAVIA
Circo sul ghiaccšo - Cirkus na ledu -
MOIRE ORFEI
IZREDEN USPEH
Vsak večer ob 21.15 ob četrtkih, sobotah ter v prazničnih dneh ob 16. in ob 21.15
Ob 25-letnicš obnovitve slovenskih šol je S.p.d. Tabor na Opčinah razipisalo natečaj za dijake srednje šole Srečko Kosovel in za učence osnovne šole na Opčinah na temo:
Pripovedovali so ml o naši domači govorici v težkih časih
PODELITEV NAGRAD
bo danes, 20. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Najboljše spise bodo prebrali člani SG.
Vljudno vabljeni starši ln prljatel.li mladine!
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredil v torek, 23. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih
filmski večer
Predvajali bomo slovenski Otm Kaplan Martin Čedermac ln dokumentarni film Bele krajine.
Vabljeni!
Vstop prost!
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Francu Sušlju darujejo bivši kolegi sina Ma-1 rlota 8000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin pok. Ivana Rebule darujejo za spomenik padlih partizanov na Proseku Anica Orel 10OU, Viktorija Verša 2000, Dragica Kapun 2500 In Alojz Kapun 5000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Grgiča iz Padrič darujejo družine Gornik in Počkar 2000 lir za športno društvo Zarja.
V	počastitev spomina pok. Ivana Grgiča daruje Evgen Kalc 2000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerknem.
POPRAVEK
16. t. m. bi moralo v objavi zahvale pokojnega FRANCA ZAHA-KIJE biti pravilno napisano; ob izgubi dragega očeta In nonota.
Ob žalostni obletnici-smrti moje drage in nepozabne mame
Emilije Vouk vd. Linarolo
se je spominjamo vsi, ki so jo pognan in imeli radi
HČERKA DANICA
V	ZGONIKU
bo od danes, 20. t. m. do ponedeljka, 22. t. m.
razstava domačih vin
danes od 18. do 24. ure jutri od 9. do 24. ure v ponedeljek od 18. do 24. ure.
V	nedeljo bo poskrbljeno za televizijo.
Kino
MIRAMARSKI PARK
Predstave «Luči in zvoki«: ob 21 30 in ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus »M« iz Barkovelj (postajališče avtobusa 6) do miramarskega parka in obratno pred vsako predstavo in po njej.
* » •
Circo sul ghiaccio — Cirkus na ledu — Športno igrišče v Ul. Flavia, telefon 817-222. Predstave ob 21.15; ob četrtkih, sobotah ter na praznične dni ob 16. in 21,30.
• * «
Nazionale 16.00 «Metti un formaggino a cena«. Tom in Jerry.
Eden 16.30 <«Les femmes«. BrlgHfc Bardot in Maure Ronet. Technico-lor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenlce 16.00 «1 diavoll di Dayton». Grattacielo 17.00 «West Side Story». Techcnicolor.
Excelsior 16.00 «La ragazza con 6 bastone«. David Hemmings, S»-mantha Eggar. Technicolor.
Ritz 16.30 «La squadriglia del falchl rossi«. David McGallum. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 »Les strips teauseuses«. Prepovedan o mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Testa o croce«. Technicolor.
Aurora 16.30 »Alla bella Seraftna piaceva far 1’amore sera e mattl-na«. Technicolor.
Cristallo 16.30 «Paranoia». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «La grande strage del-1’impero del sole«. Cristopher Plu-me, Robert Sav. Technicolor. Moderno 16.30 «11 pistolero di Dio».
Glenn Ford in Jones Garadine. Impero 16.30 «Lasciateli vivere«. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.30 «Missione com-piuta, stop. Bacioni Matt Helm«. D-Martin, Elke Sommer. Technicolor, Ideale 16.00 «Satyricosissimo». Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Abbazia 16.00 «Quel caldo maledett° giorno di fuoco«. Robert VVoodS-John Ireland, E. Stevvart. Technicolor.
Astra 16.30 «Sento che mi sta suc-cedendo qualcosa». Jack Lemmon. Technicolor.
KINO «IR1S» PROSEK
danes ob 19.30 Cinemascope barvni dramatični film: MONTE CRISTO 70 Igrajo: Mihael Auhlair, Pierre Brasseur in Anny Dupery.
V nedeljo ob 16. uri ponovitev filma:
MONTE CRISTO 70
KINO Nfl OPČINAH
danes ob 18. uri barvni nemški film:
CONFESSIONI INTIME
DI TRE GIOVANI SPOSE Igrajo: R. Valiče. M. Gossler, M. TUmmler, M. Grimm, B. Freyer. Katarina Haertel.
V nedeljo ob 15. uri barvni Pa-navision film:
C’E’ UN UOMO NEL LETTO DI MAMMA
Igralo: Doris Dav in Brian Keith.
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob številnih l®-razih ljubezni, izkazane našedlU dragemu
Silvanu Babiču
se prisrčno zahvaljujemo vse«1 vljudnim osebam, ki so na razne načine sočustvovale z nami ob veliki žalosti.
Zena Jolanda in drugi sorodniki
Trst, 20. junija 1970.
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našeg* dragega brata
Ladislava Škabarja
Enaka zahvala darovalcem cvetj* ter vsem, ki so na kateri koli n* čin počastili njegov spomin.
Sestri Marica in Slavic*
| Trst, 20. junija 1970.
ZAHVALA
Topilo se zavaljutemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage mame in none
FRANČIŠKE TERČON
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja Ln vsem tistim, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
Žalujoča družina Terčon
Sv. Križ. 20. junija 1970.
■—«— +
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož ln oče
FRANC SUŠEU
Pogreto nepozabnega pokojnika bo danes, 20. t.m,, ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: soproga MERY, sin MARIO, njegova draga EMANUELA, sestre, bratje in drugo sorodstvo
Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3. tel. 38-006
Čestitke
Primorskemu
dnevniku
Ob zaključku naše jubilejne številke smo prejeli še nekaj čestitk, ki jih rade volje objavljamo: DRAGI TOVARIŠI!
Kot Vaš nekdanji sodelavec, kot bivši borec, kot javni delavec za socialni napredek in za uveljavitev naših narodnih pravic, se čutim dolžnega in mi je obenem v posebno čast, da Vam izrekam iskrene čestitke ob Vašem in za našo narodno skupnost živečo v Italiji tako važnem jubileju kot je proslavljanje 25-letnice obstoja in delovanja »PRIMORSKEGA DNEVNIKA*.
Poseben ponos čutim ko izrekam čestitke Vašemu dnevniku, ki nadaljuje tradicije slavnega »PARTIZANSKEGA DNEVNIKA* prav gotovo edinega časopisa, ki je kot dnevnik redno izhajal v podjarmljeni Evropi.
Ob tej priliki želim Vam obilo uspeha v nadaljnjem delu in, da bi kot v preteklosti tako tudi v bodočnosti držali visoko bakljo svobode ter narodne in socialne enakopravnosti.
Prepričan sem, da bo Vaš list, zvest načelom in duhu narodno osvobodilnega fjbanja, še nadalje vložil vse napore za sožitje in bratsko sodelovanje med tu živečima narodoma ter za prijateljske odnose med dvema sosednjima državama.
Prisrčno Vas pozdravlja Vaš
DUŠAN KOŠUTA
• • •
Primorskemu dnevniku, nasledniku Partizanskega dnevnika, neupogljivemu zagovornrku boja za pravice Slovencev v Italiji, iskreno čestitam ob 25-letnici izhajanja.
MIRKO KAPELJ
• * #
DRAGI RENKO!
Imam mnogo razlogov, zaradi ka tenih želim toplo in prisrčno čestitati Primorskemu dnevniku ter njegovim urednikom in sodelavcem ob njegovi 25-letnici.
Povezan sem s Primorskim dnevnikom od njegove ustanovitve na razne načine — tudi s tem, da sem bil njegov zagovornik v mnogih bitkah, ki jih je njegov odg. urednik bil pred sodiščem. Moja srčna Želja je, da bi Primorski dnevnik Že naprej uporno vodil svoj boj in zmagoval v dobrobit vseh nas!
ANGELO KUKANJA
» * #
Primorskemu dnevniku — svojemu zvestemu dolgoletnemu spremljevalcu »torkovih večerov* iskreno čestitamo ob 25-letnici. Želimo Vam Že toliko uspehov v vaše in v zadovoljstvo vseh Slovencev v Italiji.
Predsednik Dr. VLADO TURINA
Zakaj je pomembna akcija zbiranja sredstev za zgraditev šote - spomenika NOB v Cerknem
Dragi Primorski!
V	tem letu, ko proslavljamo 25-letnico narodne osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, se spominjamo tudi tistih težkih časov ko je borba za ideale svobode pomenila tvegati vsakodnevno lastno življenje. V tej borbi je naše ljudstvo prispevalo ogromen delež s tem, da je ramo ob rami z borci v enotah ustvarilo tisto bratstvo, ki je omogočilo, da je naš narod, iz naroda hlapcev postal narod herojev.
Po tolikih letih duh svobode ni zamrl v naših srcih, kot ni ugasnil spomin na tiste, ki so žrtvovali lastno življenje za našo svobodo, zato, da bi slovenska beseda in kultura imeli mesto, ki jima pripada v evropskem občestvu. Posebno živo čutimo to mi, ki živimo na obronkih narodne meje in se še danes borimo za obstoj in uveljavljanje naših narodnih idealov. Zato sem mnenja, da je akcija «Odbora za zgraditev šole-spo-menika v Cerknem» eden od dokazov, da smo še živi in kleni kljub vsem nevihtam.
Skrb za našo kulturo je bila vedno zelo živa v narodnoosvobodilnem gibanju. To dokazuje, med drugim, tudi dejstvo, da je v Cerknem delovala šola, v kateri so se vzgajali mladi kadri, ki naj bi stopili v vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja in s tem prevzeli nase del težkih odgovornosti. ki jih je nalagala borba proti okupatorju in narodnim izdajalcem.
V	tistih težkih časih je bilo prebivalstvo Cerkna in okolice tesno povezano z našimi borci. Oni so nas čuvali, oni so nas hranili, oni so nas zdravili, zato moramo pokazati vsi, vso našo hvaležnost do teh tihih, skromnih ljudi, ki niso poznali omahovanja, ko je šlo za ohranitev bodočega jedra, to je mladih ljudi in borcev, ki so delovali na omenjenem področju in se vzgajali v tisti šoli.
Če se «Odoor za zgraditev šole-spomenika v Cerknem» obrača danes na nas, da z našim prispevkom prispevamo k zgraditvi osemletke v Cerknem, to je kulturne ustanove, ki bo našo mladino vzgajala v slavnem duhu partizanske borbe, niti najmanj ne smemo podvomiti, da bi v tem primeru šlo za vprašanje sredstev, fci jih vsakdo lahko prispeva, ampak gre zato, da se še enkrat gbnovi veriga solidarnosti med vsemi pripadniki našega naroda in da se tako čutimo vsi Slovenci
—	vsak zase — gradbena celica nove kulturne ustanove, kot smo se v narodnoosvobodilnem boju
—	vsak zase — čutili celice na-
rodnega telesa v borbi za obstoj in za pravico do življenja in kulturne rasti.
Kot bivši borec se čutim bolj dolžan kot ostali, da pozivam vse pripadnike naše narodne skupnosti, da živo sodelujejo pri nabira'ni akciji in če tudi s še tako skromnimi sredstvi sodelujejo pri graditvi šole-spomenika vsem tistim, ki so na oltarju svobode, bratstva med narodi in narodne samobitnosti žrtvovali na tem mestu svoja mlada življenja.
Se enkrat poudarjam: ni važno koliko nekdo prispeva, važno je le da prispeva.
Pomnimo, da v naši narodnoosvobodilni borbi je bil skromni prispevek zadnjega borca ravno tako važen kot prispevek najodgovornejšega voditelja.
Ni važno torej kako si prisdten, važno je da si prisoten!
S tovariškimi pozdravi, prisrčna hvala!
DUŠAN KOŠUTA
Dolinska SS o volilnih izidih
V torek 16. t. m. zvečer so se v Borštu sestali vsi izvoljeni kandidati in drugi somišljeniki Slovenske skupnosti za doVnsko občino ter preučili izide občinskih in pokrajinskih volitev z dne 7. junija 1.1.
Poročilo, ki smo ga prejeli, prav« med drugim, da so «soglasno ugotovili, da je lista Slovenske skupnosti dosegla v danih razmerah zadovoljiv uspeh.*
»Predstavniki Slovenske skupnosti za Dotino — je rečeno v poročilu — se zato najiskreneje zahvaljujejo vsem volivcem, vsem dosedanjim svetovalcem za njihovo opravlje.10 delo, novoizvoljenim pa želijo, da bi nadaljevali z delom v korist krajevnega prebivalstva ter vse slovenske narodne skupnosti.*
»Sklenili so — se zaključuje sporočilo — da bodo okrepili organi-žacijske prijeme SS ter delovanje med občani. Dali in podprli bodo pobude za učinkovito preprečevanje tihe in načrtne asimilacije, katere prvi sadovi so se pokazali ravno pri zadnjih volitvah. Pri tem bodo njeno delovanje vodila načela skupnosti, medsebojnega spoštovanja in upoštevanja pri konstruktivnem iskanju in zavzemanju za koristi celotne naše skupnosti mimo ozkih strankarskih koristi.*

SEJE DEŽELNIH KOMISIJ
Odobritev zakonskega osnutka o ustanovitvi otroških jasli
Odobren zakonski osnutek o nadzorstvu nad trgovinskimi zbornicami
iiiiiiiaiiimiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiia
PISMO UREDNIŠTVU
Toponomastični komisiji se sedaj ne mudi več?
Spoštovano uredništvo, kmalu bo eno leto, od kar je tržaška občinska uprava sklicala po naših kraških vaseh posvetovalne skupščine za poimenovanje ulic Po slovenskih možeh. Nekateri so tedaj kritizirali pobudo, ki je tila 'zvedena v neprimernem, vročem 'letnem času, juh/ja in aivgusta, odgovorili so nam, da se Pač mudi, kolikor obstoji zakon,
Po katerem se morajo najhitreje izpolniti vrzeli v krajevni topono-
Kljub vročini smo tedaj prehitri kraških vasi sodelovali na tej skupščini in dali občinskemu odborniku Ceschdi ter drugim dahom pristojne komisije tehtne predloge, o njih razpravljali in posta-tiii občinskim možem tudi druge Zahteve za dvojezičnost krajev "ih imen in podobno.
Tedaj se je zelo mudilo, odbornik Ceschia nam je zagotovil, da kdo table z imeni ulic postavljene v pomladi 1970, glede dvojezičnih napisov pa je bil govor o
....................................................
»postopnosti*
Sedaj je vse zamrlo, saj imamo — po enem letu od tistih sestankov — samo tri dvojezične napise pred Bazovico, Padričamd in Križem, o tablah s poimenovanjem ulic po slovenskih zaslužnih pesnikih, pisateljih in padlih partizanih pa ni ne duha ne sluha. In vse kaže, da do jeseni ne bo kruha iz te moke, saj mora sklep o poimenovanju ulic potrditi občinski svet, ki se bo verjetno sestal šele jeseni, v drugi polovici oktobra. Medtem pa sploh ni znano, kdo je za toponomastiko pristojna osebnost v občinskem odbora. Prej je to nalogo imel odbornik dr,-Ceschia, a je bil pred nekaj meseci premeščen na drugo službeno mesto v Rim.
Kje se je zataknilo? Ali se ni prej zelo mudi'o? Zadovoljni bi bili, če bi nam kdo izmed članov toponomasrtične komisije pojasnil, kako je z zadevo, oz. kako napreduje?
(sledi podpis)
Ta teden se ni sestal deželni svet, zato pa so bili svetovalci zaposleni v treh zakonodajnih komisijah deželnega sveta, ki so o-dobrile razne zakonske osnutke. Tako je tretja komisija na svoji zadnji seji pod predsedstvom svetovalca Ramanija odobrila zakonski osnutek o deželnih ukrepih v prid pomoči otrokom in delavkam materam. O tem osnutku je poročal svetovalec Urli (KD). Splošna razprava o njem pa se je končala na predzadnji seji.	,
V	svojih odgovorih svetovalcem, ki so bili posegli v to razpravo, sta poročevalec Urli in odbornik Giust poudarila korist deželnega posega na to kočljivo področje, pri čemer sta zagotovila, da ne bodo otroške jasli, ki jih bodo ustanovili s pomočjo dežele, le nekakšno zavetišče za otroke, marveč sodobni otroški vrtci, ki bodo v skladu
najbolj sodobnimi sociološkimi, zdravstvenimi in psihološkimi smotri.
V	razpravi o posamičnih členih, ki so jih odobrili z nekaterimi popravki, so spregovorili svetovalci Bergomas in Pfellegrini (KPI), Mar-tinas, Pitteno, Rigutto in Romano (KD), MorelM (MSI), poročevalec Urli in odbornik Giiust. Zakonski osnutek so odobrili z glasovi vseh navzočih svetovalskih skupin, to je KD. JTPI, PSIUP, PLI in MSI.
Komisija se bo zopet sestala v sredo ob 15.30 ter bo razpravljala o zakonskem osnutku o ponovnem finansiranju zakona št. 36
PADRICE
Zadnje slovo od Ivana Grgiča
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ohra-ite tajno neko vest, da ne bo-te vzbudili nepotrebnih upanj.
►jsmo
BIK (od 21.4. do 20.5 ) Ne de-ijte si iluzij o osebi, ki spremlja svoje nagibe. Izberite si novo ot.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Če «s neka zamisel ne prepriča, ne odibe prenagljeni. Premislite kaj 'am je storiti.
RAK (od 21.6. do 22.7.) Nevšečnosti v družini zaradi trmoglavo-ti nekoga. Na čustvenem področij dvomi.
LEV (od 23.7. do 22.8 ) če ho-^te uspeti, morate upoštevati tuli okolje, v katerem delate. Glavobol.
Devica (od 23.8. do 22.9.) vse
Jo Slo kot po olju, če boste skrbjo izvrševali svoje dolžnosti. Ne 'vtikajte se v vsak pogovor.
.Tehtnica (od 23.9. do 23.10.)
premišljeno dejanje bi znalo Ncvariti rveke dobre odnose. Sku-®Ajte se obvladati.
hŠkorpijon (od 24.10. do 21.11.)
nasedajte hvalisanju, če žel'te r?Peti. Nepredvideni dogodki v 'fobezni.
hSTRELEC (od 22.11. do 20.12.) ‘'apeto vzdušje v krogu sodelavca v. če boste previdni, se bo po ^žaj normaliziral.
. Kozorog (od 21.12. do 2o.n
{■toda se bo poigrala z vami. če j°*te potrpežljivi, se bo vse vrnilo ' stari red.
Vodnar (od 21.1. do 19.2.) Ne
ko odločitev boste morali odložiti. Poskušajte zadevo zavlačevati, da se bo vse uredilo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neko liko nevarno srečanje, zaradi dvoumnih čustev. Ne bodite neodločni in uresničite načrt.
iz leta 1965 o olajšavah za gradnjo in moderni žarijo bolnišnic, zdravstvenih domov in dragih zdravstvenih ustanov ter za nakup zdravstvenih naprav.
Četrt, komisija pa je odobrila zakonski osnutek o nadzornih na-lo' -Ji v zvezd s trgovinskimi zbornicam. Komisiji je predsedoval deželni svetovalec Metals. O zakonskem o.nutku je poročal svetovalec CoiLautti (KD). V splošno razpravo ste posegla svetovalca di Ca-poriacco (MF) in Pascodat (KPI). V svojih kratkih odgovorih sta poročevalec Coteutti in odbornik za industrijo in trgovino Dulci, ki se je tudi udeležil seje, poudarila, da je namen zakona pospešiti postopek, to je omogočiti čimbolj gibčno nadzorstvo nad trgovinskimi zbornicami. Z uveljavljanjem deželnega statuta je namreč prešla od države na deželo pristojnost za nadzorstvo nad sklepi trgovinskih zbornic v naši deželi. Doslej je opravljal to nadzorstvo deželni odbor; z novim zakonskim osnutkom pa prehaja na odborništvo za industrijo in trgovino. Zakonski osnutek so odobrili z večino glasov, pri čemer so se vzdržali svetovalci KPI, MF in PLI.
Včeraj pa ste se sestali prva in peta komisija, ki sta začeli razpravljati o deželnem zakonu o postopku za gospodarsko načrtovanje ter o zakonskem osnutku o spremembi nekaterih zakonov o turizmu.
,V soboto, 13. t.m., je veliko število domačinov, prijateljev in znancev, poleg svojcev in sorodnikov, spremilo na njegovi zadnji poti Ivana Grgiča s Padrič št. 35. Vanek Bkrčetov, kakor so mu pravili domačini, je bil rojen 12. 1. 1899. Že kot otrok si je moral sam služiti kruh, ker je izhajal iz revne in številne družine, ko mu je bilo 17 let pa ga je že klical »cesarski glas*, kar naravnost na tirolsko fronto. Zbolel je zaradi tifusa in so ga poslali na zdravljenje na Moravsko. Peljal se je z vlakom skoraj mimo doma, in ni mogel domov. Srečno se je vrnil, spet garal in si služil kruh v priložnostnih zaposlitvah. Leta 1921 (2. julija) se je poročil z domačinko Antonijo Grgič. Imela sta 4 otroke, ki so še vsi živi. Trda je predla, dobil je delo v »fabriki od olja*, pa so ga odpustili z dela, ker Vanek ni hotel sprejeti fašistične izkaznice. Spet priložnostne zaposlitve, zadnjih 16 let pa je vendar imel stalno zaposlitev kot cestar.
Aprila 1941 so ga za dober mesec poslali v «Battaglione speciale*. Vrnil se je domov in se kmalu aktivno vključil v narodnoosvobodilni boj kot terenski aktivist, vsi trije sinovi so odšli v partizane, hčerka pa je bila kurirka. Še sam je bil takoj po osvoboditvi dva meseca v jugoslovanski armadi. Bil je zelo zaveden Slovenec in tako je vzgojil tudi svoje otroke. Povsod je rad pomagal za našo stvar, domačini pa se ga bodo še dolgo spominjali, kako je med zadnjo vojno čuval in očuval lep gozd vaške gozdne zadruge.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Ženi in otrokom izrekamo globoko sožalje.
AVTONOMNA DEŽELI FURUNIJA-JULUSKA KRAJINA
NATEČAJ
Z dekretom predsednika deželnega odbora štev. 53 od 23. aprila 1970, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem vestniku štev. 22 od 10. junija 1970, je deželna uprava razpisala izpitni natečaj za 16 mest tajnikov tretje kategorije na poskušnjo v staležu tajnikov konceptne kariere deželnega osebja.
Prošnje za pripustitev na natečaj, naslovljene na predsedstvo deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine — Generalno tajništvo, Trst — in napisano ne kolkovanem papirju za 400 lir po navodilih, ki jih navaja zgoraj omenjeni Uradni vestnik, morajo prispeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 18. ure in 30 minut 10. julija 1970.
Deželni Uradni vestnik je možno kupiti na sedežu deželnega odbora v Trstu — Ulica Carducci 6, in je razobešen na uradni deski ne le pravkar omenjenega sedeža, pač pa tudi na sedežih odborništva za krajevne ustanove v Vidmu, Ulica Savorgnana 10, pokrajinskih krajevnih ustanov v Gorici na Largo Culiat 7 ter v Pordenonu v Ulici Cavallotti 12, kjer se morejo dobiti tudi morebitne informacije v zvezi z natečajem.
ASSIC URAZI ONI GENERALI
SOCIETA PER AZTOHI j SEDE LEGALE UT ROMA / DIREZIONE CENTRALE IN TRIE STE
POVEČANJE GLAVNICE
od 15.972.000.000 lir na 22.360.800.000 lir
Da bi se uresničili sklepi izrednega občnega zbora, ki je bil 29. maja 1970, se bo v času od 25. junija do 17. julija 1970 izvedla emisija 1.597.200 novih delnic z nominalno vrednostjo 3000 lir, ki bodo dane v nakup gospodom delničarjem v razmerju po 3
nove delnice na vsakih 10 starih delnic že v posesti, in sicer po ceni 3000 lir ter po 3000 lir povišane cene in z začetkom obrestovanja s 1. januarjem 1970.
Pravica opcije se bo morala uveljaviti do zgoraj navedenega roka, torej do 17. julija 1970, nakar pravica zapade.
Ta termin se podaljša do 31. junija 1970 za razvrstitev opcijskih bonov in do vštevši 20. avgusta 1970	za uveljavitev te	pravice s	strani delničarjev, ki živijo v
tujini. Ti delničarji se bodo mogli	obrniti	na katero	koli krajevno banko, ki je v
poslovnih zvezah z eno izmed pooblaščenih italijanskih bank.
Hkrati z emisijo novih delnic, ki bodo dane v nakup delničarjem, se bo izvedla tudi brezplačna dodelitev 532.400 novih delnic z nominalno vrednostjo po 3000 lir, ki bodo dodeljene delničarjem v razmerju po 1 nova delnica na snopič 10 starih delnic že v posesti in z obrestovanjem od 1. januarja 1970.
Omenjene operacije se bodo izvedle na sedežu centralne direkcije v Trstu, na direkcijah v Benetkah in Milanu, na delegiranem uradu v Rimu ter pri naslednjih poverjenih blagajnah:
Banca Commerdale	Itaiiana;	Oredito	Italiano;	Banco di Roma; Banca Na-
zionaie del Lavoro;	Banco di	Napoti;	Banco di	Sictiia; Istituto Bancario San
Paolo di Torino; Monte dei Paschi di Siena; Banca d’Amerioa e dltatia; Banca NazionaJe deLTAgricoltura; Istituto Bancario Italiano; Banco di Santo Spirito; Banca Popolare di Novara; Itabanoa - Societa Itaiiana di Oredito; Banca Pro-vinciale Lombarda; Cassa di Risparmio di TVieste; Cassa di Risparmio di Ve nezia; Banca Cattolica del Veneto; Istituto Centrale di Banche e Banchieri; Credito Commerciale; Iirvest - Sviluppo e Gestione Investimenti Mobiiiari; Banco di Sardegna; Banca Popolare di Milano; Cassa di Risparmio di Verona, Vicenza e Belhmo; Banco Ambrosiano; Banca Toscana; Credito Varesino; Banca Credito Agrario Bresciano; Banca San Paolo - Brescia; Credito Romagnolo; Banca Popolare di Sondrio; Banca Uraone; Banca Antoniana.
Po 20. avgustu 1970 se bodo morebitne operacije za brezplačno d odeli tov mogle vršiti izključno na sedežu centralne direkcije.
UPRAVNI SVET

tišina je.... iz medenine
(kromirane)
Predno se odločite aa nakup pohištva si oglejte izložbe v naših trgovinah in stalno razstavo pohištva v
UL. SETTEFONTANE 58, 62, 64
ZER1AL
TRST - TRIESTE
— 30
— 20
— 0
— 50
dB(A) 1
_ 0
0 Um*®hun9eft
lQ 20 •» i0 S?mWS 10 fiitOdrucK
Cffouno«w»w'4
Eno (zmed aktualnih vprašanj voaovodnih pip in napeljav j« njihov šum. To velja tako za velike razkošne ali ljudske stanovanjske hiše, kakor tudi za posamične vile. Podjetje Rapetti se je posvetilo temu vprašanju, s katerim se je spoprijelo na težavnih izvoznih tržiščih, koder veljajo točni predpisi glede vodovodnih napeljav v civilnih gradnjah. Preventivni nemški predpisi DIN, zvezek 52 218 določajo maksimalno mejo šuma 30 decibelov za vodovodne pipe do 3 atm. pritiska. To smo v našem podjetju dosegli: npr. pri našem kuhinjskem vodovodnem vozlu S ŠUMOM SAMIH 26 DECIBELOV.
Čim manj šuma je eden izmed ciljev pri izdelovanju boljših sodobnih vodovodnih pip in naprav. Vodovodne pipe in ostale vodovodne naprave znamke Rapetti so izdelane po najnovejših predpisih tudi kar se tiče številnih drugih tehničnih aspektov.
RAPETTI f VODOVODNI PIK
zajamčene s pisanim garancijskim potrdilom, veljavnim tri leta po inštalaciji.
Poskuse, Izvedene na tehničnem zavodu za fiziko v Stuttgartu (Nemška zvezna republika) so izvedli na vozlu za kuhinjski lijak. Vodovodni vozel je bil z vrtljivo šobo, opremljeno s prezračevalcem (naš člen 671-3). Doseženi so bili enaki rezultati na levi in desni pipi.
LEGENDA
dB = mera šuma, izražena v decibelih. / Umdrehungen = Število obratov pri odpiranju vo dovodne pipe / Offnungszustand a odprtost vodovodne pipe. / A a točke največjeg« pretoka vode. / E a točka zaprtja pipe. / NB = črta na desni strani zaporne točke ustre za osnovnemu šumu tik pred začetkom poskusa. / Durchfluss a pretok vode v litrih na minuto. / Armaturengerauschpegel m raven šuma, izražena v decibelih. / Fliessdruck a vodovodni pritisk, izražen v metrih.
PRIHODNJI TEDEN PRVE SEJE
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
SOBOTA, 20. JUNIJA
TRST A
NEDELJA, 21. JUNIJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- 8,15, 13-15. M-15. 20.15 Poročila; ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 8-30 Kmetijska oddaja; 9.00 Ma-Slov. narodne; 11.50 Karakter'- ša; 945 Nach-Vivaldi:	Koncert
stični ansambli; 12.30 Za vsako- 23 »rgle; igra Bergant; 10.00 gar nekaj; 13.30 Glasba po že- Mer cer jev godalni orkester; 10.15 ljah; 14.45 Z glasbo po svetu:	Pokušali boste; 10.45 V praznac-
15.55 Oddaja za avtomobiliste; nem ionu;	J. Spyri: Heidi;
16.10 Operetne melodije; 16.30 G. 12.00 Nabožna glasba; 12.15 ve-C. Croce: «Bertoldo»; 16.50 Stap- ra rn naš čas; 12.30 Staro m letenov orkester; 17.30 Oddaja za nov? v zabavna glasbi; 13.00 mladino; 18.15 Umetnost in prire- J113®3 P®*™ : 13.30 Glasba po ze-ditve; 18.30 Slovenski oktet; 19.10 J**:«.« C'1,asba “v.seg! sve* Družinski obzornik; 19.30 Lahka	Mosea. Bivši ucenec,
glasba; 20.00 Šport; 20.50 A. Ma- 17-25
rodič: «Recept za srečo*; 21.30 nlabur™ koncert ~ 1845 Pratjka-:
Vab:lo na ples.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.00 «1 solisti veneti*; 16.30 Literarna oddaja; 16.45 Zborovsko petje.
7.30,
KOPER
7.45,	8.30. 12.30,
14.00,
19.00 Jazz; 19.30 Glasba iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.30 Lz slov. fclldore; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu.
TRST
9.00 Orkestri; 10.30 Tržaške pesmi; 12.10 Plošče.
KOPER
7.30, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Jutranja glas-
15.30, ’ 17.00,’l8.00, 20.15' 23.30 Po- ba; 10.00 Glasbena medigra; 10.10 ročila; 7.50 Jutranja glasba; 8.40 Fumorama;	10.30 Baletna glas-
Vesela glasba; 11.00 Plošče Rifi; ba; 11.00 Ansambel The Trat-11.30 Današnji pevci; 12.45 Plošče toos; 11.15 Novosti Ariston; 11.30 P.D.U.; 12.00 in 12.45 Glasba po Današnji pevci; 11.45 Pogovor s željah; 14.05 Lahka glasba; 15.00 poslušalci; 12.00, 12.45 m 16.00 Orkestri: 16.30 V ritmu z mla- Glasba po željah; 14.20 Lahka dimi; 17.20 Zapojmo in za;graj- glasba; 14.30 Popevke; 15.00 Parno; 18.10 Plošče R.C.A.; 18.30 rada orkestrov; 16.00 Prenos RL.
Izbrali ste; 19.40 Moderni ritmi; 20.00 Frank Sinatra; 20.30 Prenos RL; 23.10 in 23.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 3.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za godala; 8.30 Maša; 10.15 Plošča za poletje; 11.35 Roditeljski krožek; 12.28 Hit Pa-
P0NEDELJEK, 22. JUNIJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbor «E. Grlom; 18.50 Orkester Caravelli;
19.10	Odvetnik za vsakogar; 19.15 Znane melodije; 20.00 šport; 20.35 Pesmi od vsepovsod; 21.00 Cvetje iz domačih giajev; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran;
15.10	Ljudske pesmi; 15.40 Simfonični koncert; 16.25 Slovenski oktet.
KOPER
7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.00 Pod senčnikom; 11.00 Plošče Saar; 11.15 Orkester Negri; 11.30 Poje Wi!son Piokett; 11.45 Plošče Ricordi;
12.00	in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba — 14.30 Popevke;
15.00	Orkestri; 16.30 Rezervirano za mlade; 17.20 Lahka glasba;
18.10	Vaši pevci; 18.30 Radijska priredba; 19.00 Longpiay club; 19.45 Operne skladbe; 20.30 Prenos RL; 23.35 Koncert;
s«S M J-iičji-* M	nacionalni program
Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 13.21 Preizkušajo se diletanti ; 14.09 Serg;o Endrigo; 15.35 Znanstvena oddaja; 17.10 Veliki variete; 19.05 Znanstvena oddaja; 20.20 Jazz; 21.05 Franchettijeve skladbe; 22.00 Sodobna ital. glasba; 23.50 Svetovno nogometno prvenstvo.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Protagonisti: Claudio Arrau;
9.40	Strnjena komedija; 10.15 in 16.00 Plošča za poletje; 10.35 Program z Bramierijem; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Program s
15.10 Popoldne z Mino; 16.40 Predvčerajšnjim, včeraj in danes; 17.30 Nedeljski koncert; 18.30 Glasba in šport: 20.25 Program z Ginom Bramierijem: 21.30 Beethovnove skladbe, 22.05 Solisti. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.19 Svetovno noogmetno prvenstvo; 8.40 Plošče; 9.35 Velki variete;
11.00	Telefonski pogovori; 12.30 Program z Domaggiom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 15.00 Kvizi resne glasbe; 15.30 Plošča za poletje; 16.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Glasba in šport:
18.00	Popoldanska oddaja; 18.40
Popoldanski program; 18.35 Glas- ska ptuf[i|ba' beni aperitiv: 20.10 Gončarov :	1,1 • 1
Navadna zgodba.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Resna glasba ; 13.00 Medigra ; 13.45 Violinist V. Tretjakov; 14.30 Verdi: Macbeth; 17.10 Nemščina; 17.35 Skrivnost Stonehenga; 17.45
lil. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 1115 Nabožna glasba; 12.20 Schubertove sonate; 12.50 Pablo de Sara-sate; 13.00 Medigra; 14.05 Orkester Suisse Romande; 15.30 Radijska priredba; 16.50 Duhovne pesna; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Aktualnosti; 19.15 Večerni
vsmT!? v- 19 iT^adiiska Ksšeri ,20-15 .PigteJdpit in *se-
ssssr asvsra«;
Soštakovičevi kvarteti; 9.45 Klavirske skladbe; 10.10 Sibelius; 10.20 Mojstri interpretacije; 11.35
21.30 Simfonični koncert.
FILODIFUZ1JA
8.00 Koncert za začetek; 8.45 Haendlovi koncerti; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Vzporedna glas'
Ltal' igila™bM„a0'20	fsfkov" Claudia Muzio in Maria Cadias;
ba; 11.00 Medigra, 12.30 Cajkov	Festingov koncert; 13.15
ski: Patetica; 13.15 Haydn; 15.30	-
Lahka in operetna glasba — stereo oddaja.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00 m 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan ; 8.15 Inform. oddaja ;
9.10	Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.25 Polke in valčki; .11.15 Pri vas doma:
13.10	« Zacvela je roža » ; 13.30 Kmetijski nasvet", 13.40 Pihalni orkester; 14.30 Priporočajo vam...:
15.10	Glasbena pravljica; 15.30 Vedri zvoki z velikimi orkestri; 16.40 Hačatutjan: Suita iz baleta «Gajane»; 17.00 Vsak dan za vas,
_____________	13.15
Koncert španske RTV; 14.15 Sodobna ital. glasba; 15.30 Sirnf. glasba — stereo oddaja. *
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.50 Inform. oddaja; 9.05 Veseli tobogan; 10.05 Srečanje v studiu 14; 11.05 Še pomnite, tovariši., — Arthur Corute: Delitev sveta na Jalti; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitaj; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Novi ansambli domačih napevov; 15.05 Priljubljene melodije; 15.30 V. Azov: Gola resnica — burno-
ifis
sni
nega trga; 20.00 Lahko noc, otro- jn ritnlj; 18 05 športno popol-5(115 Ansambel bratov A v-	20.00 Lahko noč, otroci!
cip * 20.15 Ansambel bratov Avsenik ; 21.00 Večerni program ;	20.15 Glasbene razglednice; 21.00
21.30 Wolfgang Ecke: Dama s er- v nedelj0 zvečer; 23.20 Igramo za nim jazbečarjem — radijska igra, , s, qo05 Bert Brecht: Umetnost 23.20 Oddaja za izseljence; OO.Oo feunstva; 0015 jazz za Vse.
S pesmijo in plesom v novi teden.	|JAL. TELEVIZIJA
ITAL TELEVIZIJA	11.00 Maša; 12.00 Biti ali ne:
K12 k Zni3 3()tVDnevihkdai7:0(|1 De' 14.00 Kmetijska' oddaja; KiOOjS-
želamGiocagio:	JriaSSIS
Program za mladino	^ni Nedelja je nekaj drugega; 19.00
v Vpeanrlamontu;' 19 *0 Verski pogg ^^ik.d^\^^lknogomet-
Dnevnik: 23.55 Svetovno nogometno prvenstvo.
II. KANAL
21.00 Dnevnik: 21.15 Junaki risank: «Poletje kmalu mine, Char-lie Brown»; 22.00 Nervi: vaterpo lo; 23.00 Sedem dni v parlamentu.
ja; 20.45 Dnevnik; 21.55 Tedefilm; 22.45 športna nedelja; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
17.20 G. Eliot: tl trisibi časi di Amos Bairton*; 18.40 Koncert; 21.00 Settevoci; 22.25 V Nemčiji danes.
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 11.20 Beethovnove sldadbe; 13.21 Hit Parade; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Program za mladino; 18.00 Doba izpitov; 19.05 Kulturna oddaja; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Koncert; 22.05 20. stoletje.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.09 Srečno pot; 8.40 Protagonisti:	Giulietta Sdmionato;
10.00 Radijska priredba:	10.35
Telefonski pogovori; 12.35 Program z R. Schiaffino; 13.00 Program z Renatam Rascelo-m; 14.00 Zakaj in kaiko?; 16.00 Plošča za poletje; 16.35 Popoldanska oddaja; 17.55 Glasbeni aperitev; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske nove plašče; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Bumett: «Giungla d'asfalte*.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11-30 od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13:00 Medigra; 14.30 Simfonične skladbe: 15.30 C. Orff: «Luna»; 18.45 Kulturna oddaja;
19.15	Max Frisch:	Biografija;
21.30	Prokofjev:	Oljeni angel.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.10 Wagner; 10.20 Corellijeve sonate; 11.00 Medigra; 12.15 Simfonični koncert; 13.30 Antologija interpretov;
15.30	Simfonična glasba — stereo oddaja.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00 in 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija;
8.15	Inform. oddaja; 9.10 Glasbena
matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Orkester Mancini; 10.45 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Vilim Markovič; Rapsodija v A-duru; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalni orkestri; 14.30 Priporočajo vam.,; 15.10 Operetne melodije ;	15.35
Naši poslušalci čestitajo ;	16.40
Orkester Carmen Dragon; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Ponedelj kovo glasbeno popoldne; 19.10 Aktualnosti doma in v svetu; 19.15 »Signala*; 19.45 VI. Stojšin: Maske iz porcelana; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Borisa Franka; 21.00 Mozart: »Beg iz Sera ja* — opera v treh dejanjih;
22.15	Za ljubitelje jazza; 00.05 T. Tzara: Približni človek — literarni nokturno; 00.15 Popevke; 00.40 Orkester Jackie Gleason.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Znanstvena oddaja; 13.30 Dnevnik; 17.00 Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižne novosti;
19.15	Znanstvena oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Hitchcock: »Sum* — film; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1970 ; 22.15 Koncert: Mozart.
JUG. TELEVIZIJA OD 20. DO 27. JUNIJA 1970
SOBOTA, 20. junija 21.00, 23.45 Poročila; 16.45 Olimpijada mladih v Novem Sadu;
18.35	Obzornik; 18.40 Po domače;
19.20	Goner-Žmavc: Pepelka; 20.20 I, svetovna vojna; 20.45 Cikcak;
21.35	Žaba vno-glasbena oddaja;
22.20	Skrivnosti morja; 22.45 Močnejše od življenja - film; 22.50 jn 00.55 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki: tekma za III. in IV. mest«.
NEDEEJA, 21. junija 21.55, 23 50 Poročila; 10.30 Po domače; 10.35 Plastične mase v kmetijstvu; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 Mozaik; 1150 Sebastijan in odrasli ; 12.40 TV kažipot; 13.00 Jugoslavija, dober dan — inform. zabavna oddaja; 13.45 Zabava vas Tom Jones; 17.10 Lolita — film; 19.50 in 20.55 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki — finale; 22.30 Humoristična oddaja; 23.05 Videofon; 23.15 Športni pregled; 24.00 Olimpijada mladih v Novem Sadu
PONEDELJEK, 22. junija 21.00, 23.35 Poročila; 18.00 Med.
motorne dirke v Škofji Loki reportaža; 18.50 Lutkovna oddaja; 19.15 Obzornik; 19.30 Po sledeh napredka; 20.00 Mozaik; 20.05 Glasbena oddaja; 20.50 Cikcak; 21.35 V. Korajac; Auvergnanski senatorji — drama; 22.15 Človek s kamero: Ko je bil Geto.
TOREK, 23. junija
21.00, 24.00 Poročila; 18.45 M. šušmel: Hanibalovi sloni; 19.00 Risanka; 19.15 Obzornik; 19.30 Zabavno glasbena oddaja; 20.05 Telesna rekreacija; 20.20 Ali je le va roka enakovredna desni; 20.30 Pripravimo si zbirko; 20.50 Cikcak; 21.35 Gospe in gospodje — ital. film; 23.35 Orkester Francoske RTV.
SREDA, 24. junija
21.00, 23.40 Poročila; 18.48 Napoved sporeda; 18.50 Ras ti mo — Oddaja za otroke; 19.30 Obzornik; 19.35 Obrežje — oddaja za ital narodnostno skupino; 20.00 Mozaik; 20.05 Zabavna glasba; 20.20 Kalejdoskop; 20.50 Cikcak; 21.35 I. Svevo: Zenova izpoved — predstava tržaškega Slov. gledališča.
Sklicanje občinskih svetov
v Sovodnjah in v Doberdobu
Zahvala občinske enotnosti v Sovodnjah svojini volivcem
Dosedanji župan v občini Sovod-nje Jožef češčut je poslal novoizvoljenim občinskim svetovalcem vabilo za prvo sejo občinskega sveta, ki bo v sredo 24. t.m. zvečer v občinski sejni dvorani v Sovodnjah. Dnevm red predvideva overovitev mandata novoizvoljenih občinskih svetovalcev ter izvolitev župana in občinskih odbornikov.
Tudi župan v Doberdobu Andrej Jarc je poslal vabilo za prvo sejo tamkajšnjega občinskega sveta, ki se bo vrš'la v petek 26. junija zvečer ob 21. uri. Tudi tu bodo najprej ugotovili pravilnost izvolitev posameznih svetovalcev ter nato prešli k volitvam novega župana in odbornikov.
Po teh uvodnih formalnostih bodo v obeh slovenskih občinah začeli občinski upravi s svojim rednim upravnim delom.
Predstavniki liste Občinske enot nosti za sovodenjsko občino se iskreno zahvaljujejo vsem volivcem in sodelavcem, ki so v tako velikem številu potrdili polno zaupanje dosedanji občinski upravi. Ta si bo tudi v bodoče prizadevala da bo vredna izkazanega zaupanja ter bo upravljala občinske posle v splošno korist vseh občanov.
INPS o pokojninski osnovi
Socialno ministrstvo je na priporočilo ustanove INPS odredilo, da so v nasprotju z zakonom štev. 153/1969 omejitve glede plač za določitev pokojninske osnove.
Z drugimi besedami,, odslej bodo obračunavali osnovo za pokojnino na podlagi dejanske plače, ki jo prejema delavec, brez omejitve ori primerjavi plače, ki jo je spreje mal v prejšnjih letih.
Povolilno zborovanje v Doberdobu
Občinska enotnost v Doberdobu priredi v torek 23. t.m. zvečer ob 21. uri zborovanje pred gostilno Peric. Dosedanji župan Andrej Jarc in podžupan Karlo Černič bosta ob tej priliki podala pregled doseženih volilnih rezultatov. Pomenili se bo-
do tudi o bodočem programu dela občinske uprave in o drugih pro blemih.
vi kvalificiranih osnov in kot pro tiutež opozicijske dialektike.
S takmi navodili je vodstvo po oblastilo pokrajinsko tajništvo stranke naj začne pogajanja za sestavo uprav levega centra na področju Goriške v skladu z izrazom volje volivcev za napredne in demokratične krajevne uprave.
otroških vrtcev
Odprta bo jutri in v ponedeljek v Ul. Marconi v Gorici - Sodelujeta tudi slovenska otroška vrtca
Kakor je že vrsto let navada in je prešlo že v tradicijo, bodo tudi letos imeli skupno razstavo občinskih otroških vrtcev v Gorici. Razstavo bodo uredili v nedeljo, 21. t. m. v prostorih novega vrtca v Ul. Marconi ter bodo na njej prikazali ročna dela in druge otroške stvaritve. Uradna otvoritev bo v nedeljo ob 10. uri ob prisotnosti pred-
Ponarcjeni bencinski boni
Trgovinska zbornica v Gorici je ugotovila, da krožijo na Goriškem ponarejeni bencinski boni raznih tipov in serij. Zato je odredila takojšnjo razveljavitev vseh dosedanjih bencinskih bonov. V naslednjih dneh bodo sporočili postopek za njihovo zamenjavo, kolikor jih bodo spoznali za pravilne.
KD za nadaljevanje uprav levega centra
Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije je po proučitvi in ocenitvi rezultatov zadnjih upravnih volitev na Goriškem prišlo do zaključka, da je treba nadaljevati z upravami levega centra na osno-
..................................................iiiiiiiiiiilliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniuiiiiiuiiiiuiimiiiMiiiHiiniHiiiiiiiiiiiumiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
OBJAVLJAMO URADNE VOLILNE REZULTATE
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU ob 25-letnici čestita
občinski odbor občine GORICA
stavnikov krajevnih oblasti. Za občinstvo bo razstava odprta v nedeljo od 10. do 12.30 in popoldne od 16. do 19. ure ter še v ponedeljek, 22. t.m. dopoldne od 9. do do 12.30. Sodelujeta tudi oba slovenska otroška vrtca iz Ul. Croce in Randacdo.
Predvideno je, da bo slovenski otroški vrtec imel pozneje tudi svojo razstavo v prostorih v Ul. Ran-dacdo, in sicer po vsej verjetnosti v četrtek, 25. t.m. na kar bodo lahko otrod odnesli svoje izdelke ročnih del, rizb in spisov, domov za spomin.
Primerjava volilnih rezultatov v treh slovenskih občinah na Goriškem
V Doberdobu so najmočnejši komunisti, v Sovodnjah socialisti, v Števerjanu pa SOZ - Tudi KD ima v slovenskih vaseh močne volilne pozicije - PSIUP ima približno enako glasov kot PSU
Včeraj smo javili volilne rezultate v tistih predelih goriške občine, kjer živi precejšnje število Slovencev. Danes objavljamo volilne rezultate v treh slovenskih obči-nah na Goriškem, rezultate pokrajinskih volitev iz let 1965 in 1970 ter jih primerjamo z deželnimi volitvami iz leta 1968. Na vseh treh omenjenih volitvah so glasovali samo tisti, ki imajo domovinsko pravico v teh občinah. Izide občinskih vo-
..................................        nmnnimiiiiim
OBJAVILI SO JIH V ČETRTEK
Šolski izidi na učiteljišču in na klasični gimnaziji liceju
Izdelali so vsi dijaki - Stavka profesorjev na drugih šolah je trajala tudi včeraj
ČETRTEK, 25. junija 21.00, 23.50 Poročila; 18.45 Znač kar ji v kotljah; 19.15 Obzornik, 19.30 Risanke in še kaj; 20.00 Mo zaik; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Melodije iz Brašova; 20.50 Cikcak; 21.35 A. Marodič: Prstan; 21.20 Druga konferenca ZK Slovenije; 23.00 Marmix — film.
PETEK, 26. junija 21.00, 00.20 Poročila; 18.50 Sebastijan in odrasli — film; 19.15 Obzornik; 19.30 Jazz portret; 20.00 Mozaik; 20.06 V središču pozornosti: Pogled naprej; 20.45 Cikcak; 21.35 Vohun in njegov dvojnik — film; 23.05 Malo jaz, malo ti — quiz TV Zagreb.
SOBOTA, 27. junija 21.00, 00.10 Poročila; 17.25 Obzornik; 17.30 Atletska tekmovanja za pokal Jugoslavije; 19.20 Otvoritev festivala otroka v Šibeniku; 20.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 20.45 Cikcak; 21.35 Mož s kolesom — balet; 22.25 Skrivnosti morja — dokumentarna serija; 22.20 Močnejše od življenja — film; 23.50 TV kažipot.
Na oglasni deski slovenskih višjih srednjih šol v Ulid Croce so objavljeni izidi za tekoče šolsko leto. Vidi se torej, da so se ocenjevalne seje na klasičnem liceju - gimnaziji in na udteljišču vršile, medtem ko teh sej ni bilo na drugih slovenskih srednjih šolah, kjer so profesorji, kot na drugih italijanskih šolah, stavkali.
UČITELJIŠČE
I.	razred: Donat Cencig, Tamara Cont (poprečn aocena 7), Marija Jerkič, Karl Nanut.
II.	razred: Anka Černič, Rozana Calligaris (poprečna ocena 8), Danilo Florenin, Lidija Jarc, Helena Lucchesi.
Eda Mikluš (poprečna ocena 7), Neva Mozetič (poprečna ocena 7), Rudolf Pavšič (poprečna ocena 7), Dolores Petejan, Ana Visintin (poprečna ocena 7).
III.	razred: Iris Battaino, Oskar Becda, Vera Cescutti (poprečna o-cena 7), Laura Codancig, Gabrijela Musina, Emilijana Zavadlav, Sergij Zavadlav.
IV.	razred: k usposobijenostne-mu izpitu so pripuščem Katarina Braini, Verena Buzzi, Boris Cotič, David Sossou, Iva Tabaj, Lilijana Visintin.
KLASIČNA GIMN. IN LICEJ
IV.	razred gimn.: Fabij Čevdek (poprečna ocena 7), Marijan Cijan (poprečna ocena 7), Savina Cotič, Kazimir Doles, Katarina Klanjšček, Ileana Sirit (poprečna ocena 8), Pavel Sreberndč.
V.	razred gimn.: Harjet Dornik, Diego Marvin, Marko Rojec, Ana Srebernič.
I.	razred liceja: Bogdan Franko (poprečna ocena 7), Darij Frando-lič, Tidjana Pacor (poprečna ocena 7), Miroslav Spazzapan (poprečna ocena 8), Pavel Tommasi (po prečna ocena 8), Anastazija Zava dlav.
II.	razred liceja: Lučana Budal (poprečna ocena 7), Franka Ferle-
tič (poprečna ocena 7), Silva Hvala (poprečna ocena 8), Marjeta Klanjšček, Nadja Nanut (poprečna ocena 8).
III. razred liceja: pripuščeni k maturi:	Danila Ferfoglia, Jožica
Gravner, Verena Koršič, France Mermolja, Jožica Mikulus.
Vse dijakinje in dijaki so izdelali.
Tudi včeraj se na slovenski trgovski šoli in na slovenski nižji enotni srednji šoli profesorji niso udeležili ocenjevalnih sej. Profesorji pravzaprav prihajajo na te seje, vendar na njih manjka vedno najmanj en profesor, ki stavka. Seja se tako ne more vršiti. Slovenski profesorji izvajajo tak način sindikalne borbe po naročilu sindikalnih central.
litev v vseh treh občinah smo že objavili.
OBČINA DOBERDOB
Pokrajinske volitve 1970: KD 42, PSI 60, PSU 7, PRI 5, KP1 410, PSIUP 42, PLI 1, MSI 2, SDZ 306.
Deželne volitve 1968: KD 83, PSI-PSDI 94, PRI 7, KPI 377, PSIUP 64, PLI 5, Mon, 2 MSI 4, SDZ 217.
Pokrajinske volitve 1965: KD 57, PSI 38, PSDI 10, KPI 382, PSIUP 53, PLI 4, MSI 3, SDZ 243.
OBČINA SOVODNJE
Pokrajinske volitve 1970: KD 56, PSI 439, PSU 40, PRI 22, KPI 199, PSIUP 27, PLI 16, MSI 10, SDZ 306.
Deželne volitve 1968: KD 180, PSI-PSDI 424, PRI 9,-KPI 188, PSIUP 38, PLI 9, Mon. 1. MSI 8, SDZ 315, Ind. 5.
Pokrajinske volitve. 1965: KD 55, PSI 271, PSDI 39. KPI 238, PSIUP 85. PLI 11, MSI 7, SDZ 366.
Obe občini spadata v volilno o-krožje Zagraj.
OBČINA ŠTEVERJAN
Pokrajinske volitve 1970: KD 28, PSI 87, PSU 22, PRI 6, KPI 72, PSIUP 16, PLI 6, MSI 3, SDZ 253.
Deželne volitve 1968: KD 36, PSI-PSDI 120, PRI 7, KPI 74, PSIUP 9, PLI 4, Mon. 1, MSI 7, SDZ 238, Ind 3.
Pokrajinske volitve 1965: KD 33, PSI 73, PSDI 20, KPI 105, PSIUP 17, PLI 10, MSI 6, SDZ 258.
Ta občina spada v volilno okrožje Fara - Kopriva.
Kaj nam povedo ti rezultati? SDZ ima skoro nespremenjene pozicije v Števerjanu, napredovala je v Doberdobu, nazadovala pa v Sovodnjah. Komunisti so napredovali v Doberdobu, nazadovali pa so v Sovodnjah in v Števerjanu. Socialisti so močno napredovali v Sovodnjah, rahlo napredovali v Doberdobu in
-— v
Števerjanu, nazadovali pa so v
NAŠE POLETNE PRIREDITVE
Jutri zaključek praznika v Sovodnjah Prihodnjo nedeljo zabava v Gabrjah
V Sovodnjah nastopi jutri zvečer folklorna skupina € Emona» iz Ljubljane - V Gabrjah bo praznovanje priredilo prosvetno društvo Skala»
teh dveh občinah v premerjavi z deželnimi volitvami, ko so bili zdru ženi s socialdemokrati. PSIUP beleži nazadovanje v vseh treh slovenskih občinah, skoro enako število glasov imajo tudi socialdemokrati. Tudi krščanska demokratska stranka ima v treh slovenskih občinah močne pozicije. Povsod je na četrtem mestu po treh tradicionalnih strankah (SDZ, KPI, PSI) in brez dvoma dobiva v teh občinah glasove slovenskih volivcev, ki gredo mimo slovenske demokratske zveze.
Rezultati občinskih volitev so v glavnem vezani na zgoraj navedene rezultate potom tradicionalnih list občinske enotnosti (ki vežejo socialiste in komuniste) in Slovenske demokratske zveze. Na obeh straneh pa najdemo pri občinskih volitvah veliko glasovnic, kjer so bili oddani samo preferenčni glasovi posameznim kandidatom, ne pa istočasno glasovi celotni listi.
V Doberdobu razpisujejo službo otroške spremljevalke
Občinska uprava v Doberdobu razpisuje službo otroške spremljevalke, ki naj bi spremljala otroke iz Jamelj in Dola v dnevno počitniško kolonijo Giarrette pri Tržiču v mesecih julij in avgust. Honorar za vsako tritedensko izmeno je bil določen na 20 000 lir.
Interesentke naj vložijo prošnjo na navadnem papirju na županstvu v Doberdobu najkasneje do četrtka, 25. junija. Tam bodo dobile tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Traktoristična gimkana v soboto v Gorici
Goriška sekcija UMA bo skupaj s pokrajinskim združenjem klubov 3 P organizirala v soboto 27. junija spretnostne vožnje s traktorji fiat 450 in fiat 250 na kolesa za mlade kmetovalce obeh spolov v starosti od 18 do 35 let. Vožnje bodo v Ul. Roma v Gorici z začetkom ob 15. uri; na vsakem vozilu bosta tekmovala po en fant in eno de kle; traktorje bo dal na razpolag agrarni konzorcij.
VERDI 17.15: «H gatto con gli sti-vato. Barvna slikanica.
CORSO 17.30—22.00:	«La mogli«
piu bella», A. Orano in O. Muti, italijanski film v barvali.
MODERNISSIMO 17.00—22.00: «1* sfida dei Mac Kenna», J. Ireland in R. Woods; italijanski kinemA- • skopski film v barvah.
V1TTORIA 17.00—21.30: «Onyricon>,
J. Birkin in J. Mac Gavran. Film je v barvah In mladini pod 18-letom prepovedan.
CENTRALE 17.15: «11 capitano Nemo e la citta sommersa», & Ryan in L. Paluzzi. Barvni ameriški film.
Tržič
PRINCIPE 18.00:	«1 due nemici«,
A. Sordi in D. Niven. Kinem&-skope v barvah.
AZZURRO 18.00: «Mia nlpote 1» vergine«, E. Fenech. V barvah.
EXCELSIOR 17.30: «Un oaso di <& soienza«, S. Urzi. V barvah.
SAN MICHELE 17.30: nLincredto-le furto di mister Girasoden, D-Van Dick ln D. Provine. WaW Disneyev barvni film.
Nova Gorica
SOČA (Nova Gorica): «šerif v Ne*" Yorku», ameriški barvni film " ob 18.15 in 20.15.
SVOBODA «Vroči pesek otoka Syh t&», angleški barvni film —
18.30 in 20.30.
DESKLE »Maščevalec lz Dullasa*, ameriški barvni film — ob 20.30-
RENČE «2ivljenje, ljubezen, smrt*’ francoski barvni film — ob 20.30'
PRVACINA «Tabu», I. del, italij«1' ski barvni film — ob 20.30.
ŠEMPAS «Krvava obala«, ameriški barvni film — ob 20 30
KANAL »Silvija in ljubezen«, ttalr janskl barvni film — ob 20.30.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 17. in 18. junija se je v go-riški občino rodilo 9 otrok in umrli sta dve osebi.
ROJSTVA: Romina Tiberio, Lu-cio Roblegg, Sonja Dilena, Thomas Miani, Valentino Fontana, Lic'a Fumis, Doriana Lucca, Massimi liano Salerno in Alessandro Bertino
UMRLI upokojenka 92-letna Matil de Peric in električar 53-letni Giuseppe Terpin.
V Sovodnjah gre poletno praznovanje h kraju. Nocoj se bodo ob zvokih domačega orkestra zavrteli mladi in stari, v bifeju pa bo na razpolago dobro vino z domačimi jedili. Jutri popoldne bo na nogometnem igrišču tekmovanje v bri-školi z bogatimi nagradami, zvečer pa bo nastopila priznana folklorna skupina »Emona* iz Ljubljane, ki bi prikazala vrsto slovenskih in jugoslovanskih folklornih plesov.
Na svoje praznovanje „
Gabrci. Prizadevni člani prosvetne ga društva »Skala*, ki so imeli v zimski sezoni na svojem sedežu vrsto kulturnih prireditev, so si
tradicionalno poletno se pripravljajo tudi
.1	--^ nr./ic
PROSVETNO DRUŠTVO »SOVODNJE*
prireja na športnem Igrišču v SOVODNJAH
PROSLAVO 25-LETN1CE
PROSVETNEGA DRUŠTVA V SOVODNJAH
DANES, 20.6.: Nedelja, 21.1.:
PROGRAM PRAZNIKA:
Ples za mlade ln starejše.
ob 17. uri tekma v briškoli z nagradami;
ob 20.30 uri; nastop folklorne skupine «EMONA» Ljubljane Za zaključek Izbor »mlas Sovodnje«.
dni bo za ples Igral odličen orkester.
dnd bo deloval bi« z odličnimi čevapčiči, kranjskimi
Vse Vse
dunajskimi klobasami,
Odbor rabi
Izbornim vinom itd.
ne rojake na to veliko
praznovanje.
naložili na ramena organizacijo večje poletne prireditve, ki bo imela pretežno zabavni značaj. Na 00-šimem prostoru poleg državne ceste Gorica-Trst bodo prihodnjo soboto, nedeljo in ponedeljek priredili svoj poletni praznik. Obetajo dober orkester iz Nove Gorice, dobro jedačo in še boljšo pijačo. Že sedaj vabijo rojake z Goriškega, da se udeleže njih prireditve.
Vojaški tovornjak zmečkal
tržaški avto v Tržiču
Vojaški tovornjak, ki ga je vlekel žerjav po Ulici Boito v Tržiču, se je včeraj dopoldne nekaj po 10. uri odtrgal od žerjava ter zavozil na levo stran ceste. Pri tem je treščil v fiat 128 iz Trsta, ki ga je upravljal 41-letni Bruno Orldch iz Trsta, Ul. Tintoretto 4. Tovornjak je popolnoma zmečkal avto in vsi štirje potniki v njem so bili hudo ranjeni ter s« jih nemudoma odpeljali v tržiško bolnišnico.
Zdravniki so ugotovili Orlichu u-darec v lobanjo in poškodbo na desnem stegnu ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Njegova žena 47-letna Pierina Ima udarec v lobanjo, zlom nekaj reber, leve ključnice in druge poškodbe ter so si zanjo pridržali prognozo. Or-licheva mati, 63-letna Aliče Catta-ni, se bo zdravila 30 dni zaradi u-darca v lobanjo in prsni koš ter zloma nekaj reber. Četrta potnica Pierina Buzzi por. Riboli pa ima prav tako pridržano prognozo žara di številnih poškodb po telesu.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves dan in P®-noči dežurna lekarna TAVASANL Korzo Italija 10. tel. 25-76.
V	TRŽIČU
V	Tržiču je danes ves dan ln P? noči dežurna lekarna RISMONDD’ Ul Enrlco Toti, tel 72701.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri bo v Gorici odprta cvetačama VOIGTLANDER, Ul. IX Ag°-sto 3, tel 24-33.
Pevski koncert priredita gorišk® zbora »L. Bratuž* in »M. Filej* ’u' tri ob 18. uri v dvorani Katoliške' ga doma v Gorici. Na sporedu s° narodne in umetne pesmi.
AVT0PR0MET GORICA, Nova Gorica
TURISTIČNA AGENCIJA
vas vabi, da obiščete:
•	restavracijo na Sv. gori, kjer boste hitro In kvalitetno postreženi
*	Za prevoz se poslužujte moderne žičnice Dobrodošli
AVTOPROMET GORICA, Nova Gorica Turistična agencija — Tel. 21-443, 22-911
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIAIMA
GORICA - UL Uuca d'Aosta IMt . Tel 4S-46 - UOK1CA
PREVZEMAMO P K E V O/ VSAKOVRSTNEGA ULAGA
Trgovina
čevljev
JUREN
GORICA
Largo XXVII Mano 9 Palača INPS Via IX Agosto 1
Velika izbira čevljev In torbic po konkurenčnih cenah 1
Cenjenim bralcem se opravičujemo za nekatere pomanjkljivosti v poročanju, do katerih je prišlo zaradi včerajšnje delne stavke tiskarskih delavcev.
LONDON, 19. — Konservativna stranka je zmagala na vče-'Jitnjih slošnih volitvah v Veliki Britaniji. Laburisti, za katere so 'taraj vsa predvidevanja in ankete pred volitvami nakazovale, da bodo lagali, čeprav z manjšim odstotkom kot zadnjič, so bili hudo poceni. Po zadnjih vesteh, ko manjkajo podatki sam ois petih volišč, konservativci že dobili 328 sedežev v novi poslanski zbornici, turisti 287, liberalci 4 in druge manjše stranke 4. Konservativci J9 dobili, brez omenjenih petih vo
13,066.462 glasov, ali 46,4 *Ut. (leta 1966 41,5 odst.), labu-r'*ti pa 12, 110.588 glasov, ali 43 "dst. (leta 1966 48 odst.).
Danes popoldne, kot je bilo prpd-"'deno, je dosedanji predsednik v|ade Harold Wilson obiskal kralji-f° in ji predložil ostavko, ki jo 11 kraljica sprejela. Malo pozneje p* je prispel v kraljevsko palačo Sfedsednik konservativne stranke *dward Heath, ki ga je kraljica ^oblastila da sestavi novo vlado.
Wilson je že danes zjutraj v in-{jfvjuju na televiziji priznal, da je "jla njegova stranka premagana, je bito preštetih komaj ena taret-glasov, je Wilson izjavil: «Zdti da konservativci razpolagajo z iNostno večino.'.) Dodal je, «da bo našel izredno zdravo gospo-morda najlbodij zdravo, ki ® je kidaj koli našea nov predsed-^ vlade».
■|V kionservatiivniih vrstah, vlada ve-navdušenje. Edvard Heath je neporočeni predsednik vlade J® 65 letih. Nekateri polilitieni fco-Nitatarji so se prepozno zavedli N se je v Veliki Britaniji pripeto in so šele danes izjavili, «da ?bilo kaj takega pričakovati pred-zaradi nestabilnosti šterldnga J londonske borze v zadnjih dneh». ^tesnici pa so bili do sinoči še Prepričani, da bodo zmagali '“u ris ti.
Ijčerajšnje volitve so tudi pokale, da v Veliki Britaniji zgtaja-? rianj.še politične skupine. Tako so .praj popolnoma izginili naciooali-S*v Wellesu in na škotskem, tudi pralci so nazadovali, čeprav so ; če do včeraj zelo šibki.
JJovi predsednik vlade je še pred J*njo popoldansko sejo laburistič-? vlade pred Wilsonovo ostavko iz-jtol. a bodo o novih ministrih go-jutri ali v ponedeljek, j^tiaga konservativcev je imela J?Jes zjutraj na londonski borzi iz-Tjho blagodejni učinek. Vrednost j^hlc je izredno poskočila. Stro-5yhjaki ugotavljajo, da gre za sto-JJe milijonov šterlingov, ki so jih jtoobili vrednostni papirji. Takšne-p skoka na lodonski borzi še ne ranijo. Gospodarski in finančni vf°gi so bili razočarani nad labu-[točno politiko zlasti glede notra-|j®8a gospodarstva ter zunanje pojili ti čni opazovalci v Londonu ?*nijo, da bo tudi za konservativ-v.stranko vprašanje vstopa Velike ^tanije v Evropsko gospodarsko Topnost preizkusni kamen. Čeprav J. se konservativci že izjavili, za Mučitev, je treba sedaj vstop Veit® Britanije v EGS gledati tudi v r1 zadnjih dni volilne kampanje, ■J? So je pojavil v konservativni jSri struji velik odpor proti vsto-v EGS.
.&> prav predstavniki te struje so i? volitvah dobili izredno veliko glasov in so skoraj povsod sedeže laburistom. To pojili da je širok krog prebivalstva J^eliki Britaniji, ki ni preveč naučeno za vključitev v gospodarsko
1,^6 včerajšnjih volitvah so bili po-K^ni tudi vidni laburistični pred-Pvniki, kot bivši zunanji minister Jjjvvn, ki ni bil ponovno izvoljen, jfcav je v zadnjih 25 letih vedno fSgal v svojem volilnem okrožju.
ministrica za umetnost v Wil-P*°vi vladi, vdova po pokojnem fc*vanu, ni bila izvoljena. Sam vo-č*lj laburistične stranke Wilson j^obil mnogo manj glasov kot na F^jih volitvah.
Nova vlada in devalvacija v Argentini
L^ENOS AIRES, 19.
u.roja rtinr..i, iv. — Po sko-1$ desetih dneh od odstavitve ge-ipala Juana Carlosa Onganije je ^vgentjm včeraj prisegel zvesto-
bo državi novi predsednik republike general Robert Levingston. Njegovo prisego je sprejelo vojaško sodišče, ki je bilo sestavljeno iz treh načelnikov oboroženih sil. Za njim so prisegli zvestobo tudi nekateri ministri, niso še namreč imenovali vseh. Edini minister, ki je ostal na svojem mestu, je minister za obrambo Julio Caceres Mo-nie.
Prvi ukrep, ki je neposredno povezan s komaj ustanovljeno vlado, je devalvacija pesosa. Centralna argentinska banka je danes javila, da je pesos devalviran za 12,5, kar
Wilson podal ostavko, kraljica k pooblastila konservativnega leaderja Heatha, da sestavi novo vlado
pomeni, da veljajo 4 pesosi en do lar (prej je en dolar veljal 3,50 pe sosa). Minister za ekonomijo je se daj Carlos Moyano Llerena, ki je po poklicu odvetnik in ekonomist ter je bil svetovalec preišnjega ministra za ekonomijo Adalberta Kriegerja Vasene, ki je tudi pripravil zadnjo devalvacijo leta 1967. Korist te devalvacije naj bi bila večja možnost konkurence na svetovnem tržišču, kar bi seveda povečalo argentinsko proizvodnjo. Vendar pa bo to pomenilo tudi neko logično povišanje cen v notranji trgovini. Zdi se, da je nova vlada pripravljena tudi sorazmerno zvišati plače in mezde, saj so baje
Novi predsednik britanske vlade in voditelj konservativne stranke Edward Heath
prav sindikalni boji povzročili odstavitev prejšnje in ustanovitev nove vlade.
Grčija izstopila iz Mednarodne organizacije dela
ŽENEVA, 19. - Grške oblasti so ukazale svoji delegaciji, ki sodeluje na 54. mednarodni konferenci za delo, naj se nemudoma oddalji. Sklep so sprejeli iz protesta, ker je konferenca pripravljala načrt za resolucijo proti grškim polkovnikom in njihovemu odnosu do sindikatov.
PARIZ, 19. — Leader francoskih kontestatorskilh trgovcev Gerard Ni-coiud ni v Naacyju pustil do besede finančnega ministra Valeryja Giscar-da d’Estainga, ko je hotel spregovoriti na volilnem shodu golistič-nega kandidata Reneja Souchala, ki je glavni nasprotnik tajnika radikalne stranke Jean - Jacquesa Ser-van - Schreiberja. Zaradi nereda, ki je nastal, je Giscard moral zapustiti dvorano.
končno rešujejo. Kako je mogoče, da se v ozračju resnično dobrega sodelovanja dopušča stanje, ko niso rešena osnovna vprašanja slovenskih šolnikov in to niti ona, za katera je parlament izglasoval leta 1961 posebni zakon.
PRED REŠITVIJO SPORA O ŠOLSTVU V IT AH JI
SLOVENSKI ŠOLNIKI SO SKLENILI DA NADALJUJEJO Z ZAPORO IZPITOV
Njih sklep je povsem upravičen, saj niso rešena niti tista vprašanja, ki so bila urejena pred leti za njihove italijanske kolege - Solidarnost slovenske javnosti
šolnikov in njih težave ter mora upoštevati, da ne gre samo za neke ozke sindikalne zahteve določene kategorije — in mora tudi upoštevati težave, do katerih ho prišlo glede otrok, ld posedajo slovensko šolo, težave glede izpitov v osnovnih, srednjih in višjih šolah in najhujše težave glede matur.
Na drugem mestu objavljamo stališče predsedstva Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze glede tega vprašanja, prepričani pa smo, da bodo o tem vprašanju zavzele uradna stališča vse slovenske organizacije in vse stranke, ki zagotavljajo pravice Slovencev na osnovi ustave.
Istočasno pa gre tudi za izvajanje mednarodnih določil, ki so bila podpisana v Londonu pred dobrimi petnajstimi leti in ki z duhom in s črko vsa ta vprašanja izrecno do-
..m..........................................mi..........
NEPRIČAKOVAN IZID VOLITEV V VELIKI BRITANIJI
Prepričljiva zmaga konservativcev nad Wilsonovo laburistično stranko
Po vesteh Iz Rima še ni dokončno fešeno vprašanje šolske stavke odnosno zapore izpitov in redovanj in ?®st sindikalnih organizacij tako jrienovane «intese» še ni sprejelo “»končnega stališča. Vendar se zdi da bo verjetno danes, v soboto, Prišlo do rešitve teka vprašanja in na osnovi poziva vsedržavnih or-Sttfeacij CGIL, CISL in UIL.
Kot smo že včeraj podrobno po-točali — in to kljub vsedržavni stavki tiskovnih agencij — je prišlo <to rešitve vprašanja po razgovoru toed predsednikom vlade in med F®tni vsedržavnimi tajniki vsedržavnih konfederacij CGIL, CISL in
Iz že včeraj objavljenih poročil todi izhaja, da je vlada glede “stvenih vprašanj naredila nov ko-^ za rešitev zahtev šolnikov in
njih specifičnih šolskih sindikatov, kot tudi glede splošnih zahtev, ki jih izražajo vsedržavne sindikalne organizacije.
Glede slovenskih šolnikov pa položaj ni tak.
Zaradi tega so slovenski šolniki na današnji seji svoje sindikalne organizacije sklenili, da se nadaljuje zapora izpitov in redovanj in to za nedoločen čas.
Za razliko od stališč vsedržavnih sindikalnih organizacij torej slovenski šolniki zaostrujejo svoj sindikalni boj.
To je povsem razumljivo, saj so slovenski šolniki večkrat prizadeti in večkrat oškodovani:
oškodovani so kot njihovi italijanski kolegi s katerimi žive v isti državi in se zato vključujejo v splošne napore vseh italijanskih šol-
nikov za napredek šolstva in ra u-veljavitev njihove osebnosti.
Slovenski šolniki pa so istočasno v še slabšem položaju kot so bili na Tržaškem izpred 1954. leta, na Goriškem pa niti za to leto ne vedo.
Osnovna zahteva sindikata slovenske šole gre torej za tem, da se vsaj za sedaj rešijo vprašanja, ki so bila za italijanske delovne tovariše rešena že pred dvajsetimi leti.
Slovenska javnost mora upoštevati upravičene zahteve slovenskih
V senatu razprava o razvezi zakona
RIM, 19. — V senatu se je v petek pričela razprava o razvezi zakona, med katero je prišlo do ostrega spora med laičnimi strankami in krščansko demokracijo. Zanimivo pa je da so objavili v tej zvezi vse dokumente, ki so bili izmenjani med Italijo in Sveto stolico od 22. avgusta 1965 do danes, kot tudi dokumente, ki so temeljni za sedanjo razpravo.
Železničarji so preklicali stavko
RIM, 19. — Vsedržavne sindikalne organizacije železničarjev so sklenile, da prekličejo stavke železničarjev, ki so bile napovedane od 21. junija. Predstavniki železničarjev so mnenja, da se je v poslanski zbornici pričela razprava iz katere izhaja dobra volja vlade. Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij se bodo v prihodnjih dneh sestali in razpravljali o položaju.
CERN o protosinhrotronu
ŽENEVA, 19. — V Ženevi se je sestal svet CERN (Evropska organizacija za atomska raziskovanja), ki je obravnaval izgradnjo proto-sinhrotrona z močjo 300 GEV. Pooblastili so ravnatelja načrta, da dokončno preuči novo rešitev glede namestitve protosinhrotrona. Znano je, da je prišlo do ostrih sporov najprej med Italijo in Francijo, končno pa je Zapadna Nemčija zahtevala naj bo protosinhrotron nameščen na nemškem področju, čeprav to ne ustreza docela vsem zahtevam. Sedaj gre za kompomis-ni predlog, da bi izkoristili že obstoječe naprave, da bi zgradili po-speševalnik z omenjenimi zmogljivostmi in da bi ga končno kasneje okrepili ua najvijso predvideno zmogljivost. Predlog so odprli Francija in Švica, ostale države članice CERN pa se niso izjasnile. Odobrili so milijon švicarskih frankov, da se načrt profesorja Adamsa dokončno preuči v vseh podrobnostih. Ponovno bodo ta vprašanja obravnavali v oktobru.
TRŽAŠKI DNEVNIK
DA BI PRIMERNO VALORIZIRALI cLESNO SPEC1ALIZACIJQ»
Trstu je potreben sodobno zomištjen mednarodni salon lesne proizvodnje
Tako je včeraj naglasil predsednik lesnega centra posl. Belci
Tržaški velesejem doživlja svoje najintenzivnejše dneve: včeraj §e je pričelo V. mednarodno zasedanje o lesu, v okviru katerega so se strokovnjaki iz Italije in tujine lotili zlasti vprašanj trgovinske narave, medtem ko se bodo danes spoprijeli s problematiko lesne industrije. Zasedanje organizira Italijansko združenje trgovcev z lesom in pluto v sodelovanju s tukajšnjo trgovinsko zbornico in združenjem tržaških trgovcev z lesom. Otvoritvene slovesnosti včerajšnjega zasedanja so se med drugimi udeležili predsednik trg. zbornice dr. Cai-dassi, predsednik tržaškega centra za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini dr. Belci, predsednik italijanskega združenja trgovcev z lesom in pluto Proto, predsednik združenja tržaških lesnih trgovcev Viktor Kralj, predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil, predstavniki tujih dežel, ki nastopajo v okviru lesne razstave ter številni tržaški operaterji z lesnega področja.
Predsednik velesejma dr. Sloco-vich je pred začetkom strokovnega zasedanja izročil posl. Belciju in dr. Protu spominski plaketi v priznanje za njuno prizadevanje v zvezi s tržaškim velesejmom. Otvoritveni govor je nato imel poslanec Belci, ki je naglasil pomen lesne trgovine in industrije za tržaško in deželno gospodarstvo ter potrdil namen tukajšnjih krogov, da bi v prihodnje organizirali na našem področju mednarodni salon lesne proizvodnje, s čimer bi poleg vsega preprečili tržaškemu velesejmu, da bi polagoma zapadel v dekadenco, ki preti vsem nespeciali-ziranim sejemskim prireditvam na svetu. Bodočnost tržaške specializacije na lesnem področju bo zajamčena samo s takšnim salonom, je naglasil govornik, s katerim bomo lahko predstavljali mednarodnim poslovnim krogom v strnjeni in organični celoti ves desni proces* od izkoriščanja gozdnega bogastva do izdelovanja najrazličnejših finalnih proizvodov lesne industrije. Na koncu je dr. Belci izrazil prepričanje, da ima les kljub prodirajočim plastičnim masam še vedno zagotovljeno svetlo bodočnost: pomislimo samo na pospešeno gradnjo week-end hišic, športnih čolnov in podobno." Trgovci in njihove stanovske organizacije pa naj budno sledijo pulzu tržišča, da nq bodo zamujali nobene ugodne priložnosti za afirmacijo in da bi jih morebitna preusmerjanja v potrošnji lesa in konkurenčnega blaga ne zalotila nepripravljene.
Po uradnih krogih se je začelo strokovno zasedanje z naslovom «Za razširitev .razvoj in uspeh lesne trgovine: prodajati sodobno* o
čemer je podal glavno poročilo predsednik vsedržavnega združenja les nih trgovcev Proto.
Zasedanje se bo kakor rečeno nadaljevalo danes, to pot pa so v ospredju vprašanja industrijske predelave lesa. Glavna razprava se bo sukala okoli teme «Sodobne smernice glede izkoriščanja lesa v Evropi*, o čemer bosta med drugim govorila tudi ing. G. Menzel iz Zahodne Nemčije in D. Sarrot iz Francije. Današnji spored sejemskih aktivnosti predvideva nadalje tiskovno konferenco češkoslovaškega trgovinskega atašeja v Rimu Jaroslava Votrube, skupen ogled velesejma s strani skupine deželnega združenja podjetnikov in srečanje delegatov iz afriških dežel EAMA-EGS s predstavniki tukajšnjih lesnih operaterjev.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sudanski predsednik zaključil petdnevni obisk v Jugoslaviji
El Nimeiri je odpotoval na uradni obisk v Bolgarijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Predsednik revolucionarnega sveta lin vlade Sudana El Nimeiri je odpotoval danes po petdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji na uradni obisk v Bolgarijo.
V obširnem poročilu o obisku se med drugim poudarja, da sta Tito in El Nimeiri opravila vsestransko In izčrpno izmenjavo misli o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, in o vprašanjih, ki se nanašajo na sodelovanje med obema državama ter o politiki neuvrščenosti. Predsednika sta ugotovila enakost pogledov dveh držav o najvažnejših
PO 17 DNEH POTOVANJA OKOLI ZEMLJE
«Sojuz 9» srečno pristal
MOSKVA, 19. — Po krožnem potovanju okoli Zemlje, ki je trajalo točno 17 dni, 16 ur in 19 minut (270 krogov) je sovjetska vesoljska ladja »Sojuz 9» srečno pristala danes popoldne ob 14,59 po moskovskem času na zemeljsko oblo kakih 75 km daleč od mesta Karagande v vzhodnem sovjetskem Kazakstanu (nedaleč od vesoljskega središča v Bajkonuru).
Sovjetska kozmonavta, poveljnik ladje Andrijan Nikolajev in inž. Vitalij Sevastjanov, se počutita do bro. 'časopisna agencija Tass je sporočila, da so zdravniki pregle dali oba kozmonavta takop o pristanku ter so ugotovili, da sta dobro zdržala daljše bivanje v razmerah breztežnosti.
Po sporočilu sovjetske časopisne agencije je pristanek na Zemljo potekel po predvidenih načrtih. V sporočilu agencije TASS je namreč rečeno, da so kozmonavta sprejeli na Zemlji člani ekipe, ki skrbi za pristanek vesoljskih ladij, športni funkcionarji, časnikarji in njihovi prijatelji. Časopisna agencija pripominja, da sta kozmonavta izvršila vse naloge, lu so jima bile zaupane.
Agencija Tass je nadalje sporoči
la, da sta sovjetska kozmonavta I uspeh v okviru načrta izgradnje ve-tik pred spustom na Zemljo pre- soijsfcih postaj. Pni tem gre poseb-usmeriJa ladjo in nato prižgala za-1 no za preizkuse, ki zadevajo deio-
viralno raketo. Ko je ta nehala delovati, se je vesoljska kabina ločila od ostalega dela ladje, ki je tako začela potovati po tiru, ki je primeren za pristanek.
Takoj nato so začele delovati aerodinamične naprave za zavira, nje hitrosti pri pristanku. Po pisanju agencije Tass se najprej odpre prvo zaviralno padalo, čigar površina mora biti čim manjša, če je hitrost velika. Takoj nato začnejo delovati druga padala, ki zagotovijo primemo hitrost za odprtje velikega padala, kd zagotovi mehak pristanek na Zemljo.
V znanstvenih krogih poudarjajo spet veliko razliko med pristanki sovjetskih in ameriških vesoljskih ladij. Amerikamd, kot je znano, pristajajo vedno v morju, medtem ko so sovjetski znanstveniki zagotovili že takoj od začetka varen pristanek na kopnem. Samo enkrat so doživeli neuspeh, to je takrat, ko se Je ponesrečil kozmonavt Via. dimir Komarov.
Na splošno menijo, da je sovjetska vesoljska pobuda žela popoln
vanje človeških organov v razmerah breztežnosti. Zadnja sovjetska pobuda je dokazala, da človeško telo lahko prenese, ob primernem urjenju in upoštevanju drugih zdravniških predpisov precej dolgo potovanje po vesolju.
Nikolajev in Sevastjanov sta sedaj spet na Zemlji. Iz Karagande so ju prepeljali v bližnji Bajkonur, kjer bosta ostala tri dni. V tem času ju bodo pregledali zdravniki in zaslišali strokovnjaki. Ob upoštevanju že ustaljenega postopka bosta nato kozmonavta odpotovala v Moskvo, kjer bosta doživela slovesen sprejem prebivalcev prestolnice od letališča do Kremlja.
mednarodnih vprašanjih, posebno glede rešitve kriz na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji, in poudarila potrebo vlaganja stalnih naporov za rešitev vprašanj, ki obremenjujejo mednarodno Skupnost. Predsednika sta potrdila svoje globoko prepričanje, da morajo odnosi med državami temeljiti na načelih enakopravnosti, spoštovanja suverenosti, neodvisnosti ta teritorialne celovitosti in nevmešavanja v notra. nje zadeve drugih. Tito in El Nimeiri sta Izrekla posebno zaskrbljenost zaradi nevarnega razvoja položaja na Bližnjem vzhodu, obsodila napore nekaterih zahodnih držav, posebno ZDA, ki podpirajo Izrael v njegovi nepopustljivosti napadalni politiki. Predsednika sta potrdila potrebo podvzema nujnih ukrepov mednarodne Skupnosti ta drugih odgovornih čtaiteljev, da bi Izrael prisilili k spoštovanju sklepov varnostnega sveta OZN ta k umiku svojih čet iz zavzetih oze-melj Tito in El Nimeiri sta Izrekla svojo podporo pravični borbi palestinskega ljudstva za uresničenje njegovih zakonitih pravic. Predsednika Jugoslavije ta Sudana sta prav tako izrazila svojo globoko zaskrbljenost zaradi razvoja položaja v jugovzhodni Aziji, obsodila razširitev vojne na Kambodžo ta se zavzela za brezpogojni umik vseh tujih čet s področja Indokitaj-ske ter izrekla svojo polno podporo začasni vladi Južnega Vietnama In vladi princa Sihanuka.
Tito ta El Nimeiri sta opozorila tudi na neljudsko politiko v nekaterih državah v Južni Afriki in dala potno podporo afriškim osvobodilnim gibanjem. Najvišja zastopnika Jugoslavije in Sudana sta poudarila neobhoinost doslednega spoštovanja načel listine svetovne organizacije in potrebo po uresničenju v njene univerzalnosti. Sve-
tovna organizacija bi po njunem mišljenju morala svojo 25-letnico proslaviti s konkretnimi akcijami za rešitev perečih mednarodnih vprašanj, ki že del j časa čakajo na rešitev.
Tito in El Nimeiri sta poudarila trdno in trajno privrženost obeh držav politiki neuvrščenosti in pripravljenost, da z ostalimi neuvrščenimi državami prispevajo k solidni pripravi konference na vrhu. Predsednika sta izrazila mišljenje, da je na sedanji stopnji razvoja mednarodnih odnosov varnost posameznih držav sestavni del svetovne varnosti, ki mora temeljiti na polnem spoštovanju miroljubne in aktivne koeksistence.
El Nimeiri je na sinočnji tiskovni konferenci na Brionih izjavil, da je Izrael baza politične napadalnosti na Srednjem vzhodu ta izrazil prepričanje, da se bodo Palestinci do popolne zmage borili za svoje pravice. Predsednik Sudana je dejal, da izraelska napadalnost ne ogroža samo arabskih držav, temveč mir na svetu, da arabsko ljudstvo v svoji borbi računa na pomoč vseh naprednih sil na svetu, posebno na pomoč socialističnih držav. El Ni meiri je govoril o notranjem položaju Sudana ter o naporih za u-trditev notranjih razmer in izrekel posebno priznanje Jugoslaviji, ki je prva nudila Sudanu pomoč v borbi proti pomanjkanju vode in dala kredite za graditev številnih tovarn in sudanske trgovske mornarice. Predsednik Sudana je zelo u-godno ocenil sudansko - jugoslovansko sodelovanje in dejal, da imata Jugoslavija in Sudan skupno stališče o miroljubni koeksistenci in neuvrščenosti. El Nimeiri je izrazil prepričanje, da se bodo jugoslovansko - sudanski odnosi v bodoče še hitreje razvijali in krepili.
B. B.
Danes prva vožnja
hidropserja
Trst-Portorož
Za danes je napovedan prvi odhod hidrogliserja na novi poletni tu-rištični progi Trst - Portorož. Hi-drogliser bo odslej vozil na tej relaciji vsako soboto ob 9.30 in ob
18.30,	iz Portoroža pa se bo vračal z odhodom ob 8.00 in ob 16.45. Vsako nedeljo bo hidrogliser vozil v Poreč, v primeru zadostnega števila potnikov (najmanj 25) pa se bo vožnja podaljšala do Rovinja. Iz Trsta bo plovilo odhajalo vsako nedeljo ob 9.00, iz Poreča pa ob 18.15 (ter pristajalo v Trstu ob 20.15), kolikor bi bila vožnja podaljšana do Rovinja pa bo hidrogliser pristajal zjutraj v tem mestu ob
9.30,	odhajal pa ob 17.45 po lokalnem času. Vsako nedeljo zvečer
pa bo «leteča ladja* ob 20.45 ponovno odhajala v Portorož, kjer je izhodišče poletne turistične proge.
Potnike in turiste bo seveda zanimalo, koliko stane vožnja: iz Trsta v Portorož 1.500 lir, tja in nazaj 2.500 lir; iz Trsta v Poreč 2.750, povratna karta 4.000 lir. Dodatek za odsek Poreč - Rovinj (samo povratna karta 2.500 na osebo. O-troci do 10. leta starosti plačajo polovično ceno.
ŠPORT
NOOOMBT
POKAL KRASA 1970
Jutri v Križu štiri srečanja
Jutri se bo začel v Križu nogometni turnir za »Pokal Krasa 1970».
Na sporedu bosta naslednji srečanji:
10.30	Aurisina - Juventtaa
17.30	Vesna - Breg
Turrvr se bo nadaljeval prihodnjo nedeljo in ponedeljek s srečanjima, veljavnima za osvojitev 3. oz. 1. mesta.
Po nedeljsk’ nogometni tekmi bodo Borovi košarkarji in odbojkarji ponovno stopili na igrišče. Tokrat se bodo pomerili z eno enajsterico Trebč, ki se pripravlja za tradicio-nalri spopad med starimi in mladimi. Izbrana Borova nogometna postava bo naslednja: Orel; R. Starc (A. Sirk), Ušaj, Franko, Lakovič, Persinger, Rudes, N. Sirk, P. Starc, Plesničar, Fučka (Vodopivec). Tekma bo jutri, v nedeljo, ob 9. uri na Padričah. Igralci naj bodo na igrišču ob 8.30. Borovci naj prneso plave majčke.
POZOR
ŠPORTNO IGRIŠČE V UL. FLAVIA
p
m
OGROMEN
USPEH
MOIRE
ORFEI
I
(CIRCO SUL GHIACCIO)
UNIVERSALTECNICA
Korzo U. Saba 18
TRIESTE — TRST
Telefon 741-243
TELEVIZIJSKI IN RADIO APARATI - HLADILNIKI v PRALNI STROJI in drugo
OB PRILIKI FINALNI TEKMI ITALIJA BRAHUJA BO V CIRKUSU V NEDELJO, 21. JUNUA ENA SAMA PREDSTAVA 1 IAČETKOM OB 16. URI IN Z ZAKLJUČKOM TOČNO OB 19. URI
NAPREJ PIAVI!
•♦•♦•»•K
Na XXII. TRŽAŠKEM VELESEJMU
OD 14. DO 28. JUNIJA
IN SICER V
jugoslovanskem paviljonu
f
(PALAČA NARODOV)
RAZSTAVLJA
KNJIGE VSEH SLOVENSKIH ZALOŽB
SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSE RAZSTAVLJENE KNJIGE
MED KUPCE BOMO RAZDELILI Z ŽREBANJEM 17 KRASNIH KNJIŽNIH DARIL. MED TEMI:
Valvasor:
TOPOGRAPHIA DUCATUS CARN10LAE SLOVENSKO SLIKARSTVO B. Jakac: MONOGRAFIJA
Na svidenje na sejmu!
>HMe<mieieie»ji>»»e>eie,e>e>e
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6. II.. TELEFON 93-808 in 94838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33 82 UPRAVA: TRST • Ul. Montecchi št. 6 Telefon 95-823 - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 Telefon 37-338 NAKOCNI>* mesečno 950 lir - vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih jev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani n 3-270/1 OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 300, legalni ^
osmrtnice 150 lir Mali oglasi 50 lir beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri cSocietš Pubblicitš Italiana*. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
V dolini Glinščice ob stezi, ki pelje na Mali Kras, bo postavilo tržaško Slovensko planinsko druš-stvo spominsko ploščo, posvečeno trem tržaškim planincem, ki so paidli v boju proti nacifašiisiuične-mu terorju. Ploščo, ki jo je izdelal slikar Jože Cesar, bodo vzidali v skalo nekje mea Jugovo steno in Cozzijevo smerjo. Na plošči, ki predstavlja stiliziran Triglav, pred katerim valovi Jadransko morje, so tri imena: Just in Dol-fo Blažina in Tezej Šavron.
* * *
Vsi trije so zrasli iz vrst slovenskih mladinskih in prosvetnih društev, v katerih so se aktivno udeleževali do razpusta. Bili so vneti športniki, najljubši jim je bil nogomet, Just, najstarejši od treh, pa je bil na tekmah za sodnika. Po poklicu so bili vsi trije mizarji, doma od Svetega Jakooa, iz tistega zavednega, kulturnega dela tržaškega proletariata z globokim socialnim čutenjem, s skoraj bolestno občutljivostjo za krivice, s katerimi so se srečali vsak dan, vsestransko odprti do vsega, kar jih je obdajalo, polni ljubezni: do svojega dela, ki so ga opravljali mojstrsko, do svojih someščanov, Italijanov in Slovencev, lu so se kot oni s trdim vsakdanjim delom borili za kos kruha, do svojega naroda, za katerega so prvi izbruhi fašističnega škva-drizma napovedovali težke čase, do slovenske kulture, do narave in do planin, v katere so redno zahajali.
• * *
Razpust slovenskih organizacij je onemogočil Justu, Dolfu in Tezeju nadaljnjo aktivnost v društvih, zato pa so se vključili v skupino mladih športnikov v nekak diskusijski krožek, ki se je zbiral na stanovanju slikarja Cesarja. Ta, ki je v proletarski delavski družbi veljal za «premožnega», je imel bogato knjižnico, vse najpo-mambnejše slovenske avtorje, katerih dela so strastno prebirali. In tu so bile tudi dolge razprave, po ure in ure: radii so imeli predvsem Cankarja, iz katerega so črpali socialno zavest, in Koso-
Tezejko, Just in Dolfo
Trije v NOB padli slovenski tržaški planinci, ki jim bo SPDT v Glinščici postavilo spominsko ploščo
ŠPORT IN NAŠ JUBILEJ
"	t
Odraz razmerja žrtev za ideale
To je razlika med današnjo in prvo športno rubriko v Primorskem dnevniku pred 25 leti
NOGOMET
Kdor meni, da polfinalna tekma svetovnega. nogometnega prvenstva med Z. Nemčijo in Italijo ni bila razburljiva, naj prečita te vrstice. Srečanje je namreč povzročilo to l'ko razburjenja med italijanskimi navijači, da so nekateri izmed 27 milijonov gledalcev, ki so dogodkom v Mehiki sledili pred televizijskimi sprejem iv ki — umrli.
V Osimu pri Anconi je 51-letnega župnika Sisinia Morettija zajela nenadna slabost, ko .je Italija dosegla četrti gol. Takoj po koncu tekme pa je umrl. Izvid zdravnikov: infarkt.
60-letni Bruno Marini iz Pescare je začutil nenadno bolečino v srcu, ko je Nemčija dosegla gol izenačenja. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico. kjer je pa izdihnil.
Zaverio Landoni, 41-letni trgovec iz Legnana, je gledal tekmo po televiziji, sedeč v fotelju. Ko se je žena zjutraj zbudila, je ugotovila da ni prišel spat. Našla ga je v dnevni sobi, pred prižgano televizijo, sedečega v fotelju. Bil je mrtev.
Ernest Kiendermann, 05-letni nemški turist, ki je bil na počitnicah v bližini Riminija, je v hotelu sta vil z domačin1, da bo zmagala Nemčija. Ko je Rivera dosegel odločilni gol, je dobil srčni napad in preden so ga pripeljali v bolnišnico je bil že mrtev.
vela, ki jim je bil čustveno zelo blizu. «Kralja na Betajnovi* so poznali do pičice: spor med Kan' torjem in Maksom jih je navduševal tudi zaradi tega, ker so imeli vsak dan opravka z raznimi Kan-torji in Maksi. Globoko so verjeli, da bo prišel dan, ko bodo Maksi vsega sveta le zmagali nad Kantorji, in so se pripravili na ta dan, ki pa je bil v tistih temačnih dneh videti še zelo daleč.
* * *
Dva izhoda so imeli iz tistega morečega ozračja takratnega fašističnega Trsta: dolino Glinščice in planine. V Glinščico so zahajali skoraj vsako nedeljo. Iz Trsta so odhajali že v soboto zvečer, seveda peš, in prespali v starem Klunovem mlinu, v «Mišniku», kot so ga imenovali, in od katerega so ostale samo še razvaline. Priredili so plezalno šolo, ki so jo vodili starejši alpinisti, preplezali so vsako stotem smeri v dolini, ob potoku pa so si navadno skuhala polento z ocvirki.. Bilo jih je kakih deset ali dvanajst, med njimi Roman Dekleva, Štrekelj in Marušič, ki so ga pozneje ustrelili pri Bazovici. Bili so individualisti, vsak s svojim posebnim značajem, samozavestni, tovariški. Dekleta niso zahajala v njihovo družbo, češ:
«Kdo bi pa hodil okoli s takimi tipi!»
Italijanski planinci, s katerimi so se srečavali v Glinščici, so jih spoštovali, in ne samo zaradi njihove plezalne spretnosti. (Sam veliki Comid, ki je pripravljal film o nekakšni ljubezenski štoriji v stenah je hotel imeti za protagonistko Blažinovo sestro).
V	hribe so zahajali s kolesi: njihovi ci ji so bili Dolomiti in Zahodni Julijci: za Vzhodne in za Triglav je bilo treba imeti posebno dovoljenje, ki pa ga je izdajalo fašistično usmerjeno planinsko društvo. Letno so prevozili z bicikli skoraj pet tisoč kilometrov.
Dolfo, predvsem pa Tezejko (tako so mu pravili zaradii majhne postave), sta bila izvrstna piezai-ca: severna stena Viša, Horno-va smer v Montažu in severna stena Jerebice so samo nekateri njihovih plezalnih uspehov. Starejši, Just, je vlačil svoja še čisto majhna otroka s seboj, pozimi jim je dajal nositi smuči po pobočjih zasnežene Vremščice. (Ni torej slučaj, da velja danes Ju-stov sin Sandi za enega izmed največjih slovenskih alpinistov).
Vsak izlet v hribe pa je bil tudi priložnost za k^Jtufni «inter-mezzo». Ni bilo izleta na Km, na primer, da ne bi obiskali Gregorčičeve hiše na Vršnem, večkrat so bili na Kosovelovem grobu, kjer so recitirali njegove poezije-
* * *
Ko so postale razmere v Trstu zaradi vse večjega fišističnega terorja nevzdržne, je Tezej Šavron odšel v Ljubljano. Kot mizar je želel opraviti mojstrsk1 iz pit, tega pa mu italijanske oblasti v Trstu niso dovolile. Pa mu ni bilo usojeno, da bi izpit opravil: prišlo je do italijanske okupacije Ljubljane in eden od prvih, ki je bil aretiran, je bil Tezej. V Gonarsu je ostal skoraj do razsula Italije, odtod pa v partizane. Ob povratku iz taborišča se je še zadnjikrat sestal s tržaškimi tovariši: povedal jim je, kaj je doživel, opisal jim je grozote taborišča, ki so ga navdale s prepričanjem, da je pravilna pot samo ena: oborožen upor proti okupatorju.
V	partizanih so Tezeja takoj vzljubili zaradi njegove poštenosti, korektnosti, tovarištva, pa tudi zaradi njegove prirojene elegance. 6. januarja leta 1944 je bil namestnik politkomisarja in branil postojanko v črnem vrhu, ko je nemška krogla utrgala nit njegovega življenja. Star je bil 33 let.
* # *
Dolfo in Just Blažina sta ostala v Trstu in se takoj vključila v ilegalno delo. V mizarski delavnici v Ulici San Maurizio sta imela skrito pod podom partizansko skladišče z oblačili, zdravili, o-rožjem. Pot iz Trsta v partizane je vodila skozi Glinščico, ki sta jo tako dobro poznala. V Klunovem stanovanjskem mlinu («Miš-nik» je takrat že zgorel) so imeli bazo, iz katere je odšel v gozdove in nato padel v NOB tudi Klunov sin Pepi.
Just, ki je bil že pred vojno član komunistične partije, je s pomočjo drugih tovarišev organiziral v svoji delavnici aktivistično celico. K njemu je prihajala tudi razna literatura, ki so jo potem spravili k partizanom. Veliko ljudi, ki so ga vzljubili in spoštovali zaradi njegovega kle nega značaja, je pritegnil k sodelovanju v OF, neštetokrat pa je tvegal aretacijo, ko je spremljal zdravnike k družinam, ki so dale zatočišče ranjenim partizanom.	, , .
Oba brata je v začetku leta 1944 ugonobilo izdajstvo lažnega aktivista Leona, ki se je vrinil v vrste tržaške OF. Justa je Ge-stapo aretirala 7. marca, njegovega brata pa nekaj dni pozneje V Dolfovem stanovanju so Nemci aretirali tudi ranjenega partizana, ki je bil tam skrit, in Dolfovo ženo.
Prvi je daroval svoje življenje 32-letni Dolfo. Po atentatu na o-penski kino so ga Nemci ustrelili
Rugbl? Ne, košarka! Tudi košarka je namreč lahko zelo borben šport, kot nam to dokazuje zgornja slika naših najmlajših Igralcev minlbasketa med tekmo na Opčinah
. svoje rane, reševati svpje tiv-Ijenjske eksistenčne proble-j me. In v vsem tem je bilo 1 vendarle prostora še za drobno vest o nogometni tekmi.
če se na vse to ozremo z današnjega piedistala, potem pač ni težko ugotoviti, da je svet našega današnjega mladega človeka, in v nekoliko ožjem okviru: našega mladega čitatelja, temeljito drugačen.
Današnja športna rubrika je sama tako obširna, kot je bil tedaj skoraj ves časopis. S tem verno odraža vsebino zanimanja današnjega mladca in pogoje ki mu to zanimanje omogočajo. Današnji mladi človek deli svoje Študijsko in poklicno zanimanje s svetom vesoljskih poletov,
sindikalnih gibanj, kontesta-torstva- s težnjo po boljšem svetu, pravičnejšem in bolj svobodnem. Vse to ga pa v bistvu druži z njegovim predhodnikom, ki je za podobne ideale prenašal puško po svetu. Razliki j" le v obliki in težini njune borbe. In v te-Žini žrtev seveda.
Športna rubrika današnjega Primorskega dnevnika pa je v primeri z ono iz 19. maja 1945 veren odraz razmerja žrtev, ki jih je moral za svoje ideale doprinašati mlad človek pred 25 leti in danes. Devet vrstična prva športna rubrika v našem dnevniku predstavlja prav zato danes vrednost, katere cena je že skoraj neizmerljiva.
BOJAN PAVLETIČ
Popolna komponibllnosl posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah In okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje In kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m.
Zahtevajte pojasnila in pruspekte pri Vašem trgovcu s pohištvom.
Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja se obrnite na naslov MEBLO ITAUANA S.p.A., GORIZIA. VIA ROMA 31, od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite.
Mlade odbojkarice Bora med tekmo z OMA, v kateri so si priborile naslov pokrajinskih prvakinj
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111)
Ko ni bilo prostora za šport...
*Ti boš urejeval fizkultumo rubriko* so mi skoraj ukazali. In tako sem prišel, priznati moram, da malce nejevoljen, k Primor skemu dnevniku. Hotel sem studi rati, vpisan sem bil namreč na univerzi, vendar sem upal, do bom študij vseeno uskladil z delom. Pa ni bilo tako. Bilo je novembra 1947. leta, ko sem stopil, sicer ne prvič, v uredniške prostore.
Naravno je, da sem bil pred rstarimi mojstri* prav nebogljen in se stiskal v kotu. Bal sem se lotiti se dela, trema se me je vse lej lotevala, ko sem se znašel pred strogim glavnim urednikom. Takrat je bil naš Renko res strog. Vsak dan smo imeli dolge uredniške seje. Zakaj ni te vesti, zakaj ni one, je spraševal odgovorne za posamezne rubrike. «Za-kai* sem si m>slil, *ker na dveh straneh ni moč objavljati vsega*. Teh misli pa si glasno nisem upal izreči.
Dobil sem tudi prvo pohvalo. *Tako se piše* mi je rekel strogi tšefe*, kakor ga od nekdaj kličem. In vendar je šlo za nekaj vrst komentarja, ki se mi po 23. letih zdi otročji in naiven, o porazu italijanske nogometne repre zentance v tekmi z avstrijskim Wunderteamom. Toda takrat smo bili morda vsi naivni.
Čeprav dela v primerjavi z da našnjim, ni bilo dosti, smo se vsi trudili do ranega jutra. Najbolj pa jaz, novinec, ki sem se bal kritik. Nisem vedel ne kje ne kako začeti članka. Papir za papirjem je romal v koš. a končno je steklo. Materiala res ni manjka-
lo, zato pa je tem bolj manjkal prostor. Objavljali smo v glavnem zelo kratka, ejcopa poročila o na: stopih enajsterice Ljubiteljev Pon-ziane v ndjvišjem jugoslovanskem-nogometnem prvenstvu, kasneje pa smo morali zaradi večjega razmaha športa v okrilju Zveze društev za telesno vzgojo poro čila in komentarje še skrajšati. Po dolgem premoru med vojno in v prvih letih svobode je šport zajel široke množice Mladina se je začela pojavljati na nogometnih igriščih, v telovadnicah, na atletskih stezah itd.. Pisati je bilo treba o okrožnem nogometnem prvenstvu, o prvenstvih v odbojki in košarki, o telovadcih, ki so tekmovali celo na balkanskih igrah, kjer so nastopili tudi naši kolesarji in odlični rokoborci, o atletiki, šahu, modelizmu, veslanju. plavanju in o smučarjih, ki so prav tako stopili v tekmovalno areno. Precej poudarka je bilo treba dati pripravam za množične nastope na prvomajskem slavju, zaradi česar smo medna rodni šport odpravljali z nekaj vrsticami. Isto se je dogajalo z italijanskim nogometnim prvenstvom in Triestino. Šele zimskim olimpijskim igram 1948. leta v St. Moritzu je pripadla čast, da so prišle v naš dnevnik pod naslovom dveh stolpcev, kar je bilo za takratne razmere res veliko.
Šport si je utiral pot med mladino in nas prisilil, da smo mu, posebno, ko smo začeli izhajati v večjem obsegu, posvetili več prostora. In tedaj smo se usedli v naš stari, majavi zeleni opel šofer Darko, fotograf Mario in jaz
ter obredli skoraj vse tekme o-krožnega nogometnega prvenstva.
Zaradi razdata is/rZffTV, pa je športno udej&vovtmje v naših vrstah polagoviid zamrlo. Športniki so se razšli, nekateri so prestopili klubom, ki so bili včlanjeni v CONI, drugi pa so obesili šport ne rekvizite na klin. Tudi zame, sicer ne iz gornjih razlogov, je bilo tedaj konec urejevanja fiz-kultume kronike. Prevzel sem druge resorje, a sem se po dolgih letih zopet znašel, tokrat... na športni strani. Že leta prej je športno združenje Bor vrglo seme, ki je obrodilo bogate sadove. Nastajala so nova društva, katerim je Primorski dnevnik odprl svoje strani. Najprej eno, in ko je bilo potrebno, posebno ob torkih. celo dve. Treba je bilo or ganizirati dopisniško mrežo, katere steber so bili nekateri navdušeni mladi športniki:	Bruno,
Franko, Zvonko, Vojko, Branko in številni drugi. Prav tem se je treba zahvaliti, če so postale naše športne strani vsak dan bolj pestre in zanimive. Brez jeze in razburjenja ni šlo, a tudi zadoščenj je bilo precej.
Tiranska ura nas je podžigala, treba je bilo zapirati stran, vesti, posebno važne, pa od nikoder. Telefonska poročila in podatki, vesti iz teleprinterja, članek dopisnika za las prepozno. Zamujati ne smemo, je bilo geslo, zaradi česar nismo mogli ne smeli čakati važnejše vesti. Delo je postalo razburljivo, živčno, mrzlično.
Drugače kot pred 23 leti!
M. DOLGAN
skupaj z enainsedemdesetimi drugimi talci 3. aprila na strelišču pri Opčinah.
Justa so takrat v zaporu vsak dan krvavo pretepali, kljub temu pa mu je uspelo, da je preko žene obvestil svoje tovariše o izdajstvu. Več borcev, ki so danes še živi, mu dolgujejo življenje. Njemu pa ni bilo usojeno, da bi dočakal zlom nacizma. Njegovo življenje se je zaključilo na vislicah v Ulici Ghega 23. aprila 1944, ko je bil star 43 let.
TOM MARC
ŽENSKI TURNIR SPZ
Finalista Bor in Breg
V nadaljevanju odbojkarskega turnirja SPZ, ob priliki 25-letnice osvoboditve, so v polfinalu ženskega dela tekmovanja dosegli naslednje iz:de:
Bor - Breg	2:0
(15:11,	15:12)
Sokol - Zarja	2:1
(15:5,	8:15,	15:13)
Breg - Zarja	2:0
(15:9,	15:6)
Nedeljski finale odbojkarskega turnirja za osvojitev trofeje 25-letnice osvoboditve, ki bo na stadionu ,;Prvi maj», bo potekalo kakor
s rli:
ŽENSKE
Ob 10.30 BOR - BREG MOŠKI
Ob 16.30 BOR - KRAS
Osnutek za spominsko ploščo trem v narodnoosvobodilni borbi padli® slovenskim tržaškim alpinistom je pripravil tržaški slikar Jože Cesar, ki je bil dober znanec padlih in njihov planinski tovariš
CINGHIALPELLI
S. n. c. TRST VIA DONOTA 1 - TEL. 36-556
Obletnice so skoraj vedno startne točke za pohod v preteklost, v spomin na tisto, kar je bilo in česar več ne bo. In prav četrtstoletnica našega dnevnika je sprožila misel za pot v preteklost, po sledovih stotin in stotin športnih člankov in vesti, ki so se nakopičili v petindvajsetih letih, do prvega športnega zapisa, prve športne rubrike.
Šport.
Tako piše, enostavno, ne-upadijivo in skromno na 2. (zadnji) strani 6. številke Primorskega dnevnika, ki je izšel v soboto, 19. maja 1945. Eno-stolpčni naslovček v zadnjem stolpcu, pod njim pa vsega skupaj 9 vrstic. To je bilo športno poročilo, prva športna rubrika našega dnevnika.
Vsebina edine vesti, ki se je stiskala v tej rubriki je govorila o nogometnem srečanju med ekipama 26. in 19. udarne divizije. Tekma naj bi bila naslednjega dne, v nedeljo, ob 17. uri na stadionu S. Saba. «Vstopnine ni» se je zdelo vredno poudariti tedanjemu neznanemu piscu te vesti.
Morda se nam danes zdi vest tuja, oddaljena, morda anahronistična, celo nepomembna. Vest o tekmi dveh nogometnih ekip. Pa vendar je pomenila mnogo. Pomenila je povratek k urejenejše-mu življenju, pomenila je zmago nad govorico nasilja, bila je znanilec novega dialoga mladih.
In ta vest, drobna, obro-bjna, zapisana daljnega 19. maja 1945, nujno vsiljuje primerjavo med akterjem, o katerem je pisala tedaj, in današnjim mladim človekom. Tedanji športnik je prišel na igrišče še v uniformi, v slačilnici je poleg obleke pustil tudi puške, med občinstvom■ prav tako v veliki meri uniformiranem, so se belile številne obveze ranjencev.
In življenje krog tekme? Pred njo in po njej?
Na isti strani Primorskega dnevnika čitamo, da se nemške podmornice še vedno predajajo, Amerikanci so se borili na Mindanau, v Miljah so ustanovili mestni osvobo-
Zaradi obilice prispevkov v današnji jubilejni številki danes nismo mogli priobčiti nadaljevanja podlistka «Kozara». Cenjene bralce prosimo, da vzamejo to na znanje z razumevanjem.
dilni svet, «po zanesljivih poročilih* sta nekaj dni prej šla skozi Celovec Rupnik in Rožman, v Zagrebu so priredili veličasten sprejem Vladi-miru Nazorju, pod uradnimi razglasi pozdrav *smrt fašizmu - svoboda narodu*. Itd. Itd.
Iz vsake vrstice diha svet, ki je pričel po svojem zru-šenju zopet vstajati, celiti
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
MEBLO
GIoeckner «finalist» med sodniki
CIUDAD MEXICO, 19. - Finalno tekmo svetovnega nogometnega prvenstva med Italijo in Brazilijo, ki bo odločala o podelitvi naslova svetovnega prvaka, bo sodil vzhodnonemški sodnik Gloeckner. Stranska sodnika pa bosta Coerezza (Argentina) in Scheurer (Švica). — Tekmo Z. Nemčija - Urugvaj, veljavno za 3. mesto, pa bo sodil Italijan Sbardella, ob pomoči Mehikanca Aguilara in jugoslovana Horvata.
SP na TV
SOBOTA, 20. junija
23.55	neposredni prenos tekme malega finala za osvojitev 3. in 4. mesta (prvi spored).
NEDELJA, 21. junija
19.55	neposredni prenos finalne tekme za osvojitev 1. in 2. mesta (prvi spored).
UVOZ IN IZVOZ surovin IN STROJENIH KOŽ
UVOZ in IZVOZ
lesa za obdelavo
MAURI
TRŽIČ (Monfalcone) Viale S. Marco 29 - Tel. 74-451
\
Pninor?kr5nev7ilt
Čestitke
Primorskemu
Dnevniku
Ob 25-letnici izhajanja našega dnevnika smo prejeli še naslednje čestitke:
Dragi tovariši, ob proslavi 25ilet-nice obstoja pošilja delovni kolektiv uredništva «Arene» svojim kolegom najprisrčnejše čestitke in najboljše želje za nadaljnje delo ■n rast Primorskega dnevnika. Že Polnih 25 let je Primorski dnevnik nosilec slovenske besede in kulture, tnost, preko katerega se spoznavajo italijanski narod in narodi Jugoslavije in zato si je pridobil nedeljeno priznanje jugoslovanskih in italijanskih krogov. Z objektivnim zapisovanjem sodobnih dogajanj na svojem področju je Primorski dnevnik kronist obdobja, v katerem je Prišlo do boljšega medsebojnega spoznavanja med narodi z obeh strani meje, kazajoč tako na edino pravilno pot, ki je pot razumevanja Si pot miru. Primorski dnevnik se je vedno boril za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in mnogo pripomogel k obstoju gjenih pravne. Slovenska kultura v Trstu in širši okolici Trsta je dobila na straneh Vašega dnevnika svoje ogledalo in si tako izbojevala svoje mesto v splošni kulturni zakladnici te pokrajine. Želimo Vam mnogo nadaljnjih uspehov v velikem poslanstvu, ki ste ga doslej zelo uspešno opravljali v zadovoljstvo naših narodov.
Kolektiv uredništva «Arene», Zagreb
Čestitamo k 25-letnici Vašega Plodnega dela in želimo, da bi tudi v bodoče s polnim uspehom delali za uresničitev Vaših ciljev na Področju sodelovanja in zbliževanja dveh sosednih dežel.
Davorin Sosič, urednik «Večernjega lista«, Zagreb
Ob praznovanju 25-letnice ustanovitve Vašega dnevnika, tako dragocenega in nepogrešljivega za Trst, zlasti pa za slovensko ljudstvo v mestu in pokrajini, prejmite, gospod ravnatelj, tudi mojo skromno pohvalo in občudovanje za list, ki ga vodite v duhu jasnosti in demokracije, predvsem pa v spoštovanju do tistih borcev, do tistih mučenikov, ki so nam omogočili bolj svobodno življenje. Z željo, da bi se Vaš list vedno bolj razvijal ri ostal zvest duhu in dosežkom demokracije v našem mestu in pokrajini, s spoštovanjem
Karlo Pentič
oče padlega partizana Sevka Pentiča, borca belokranjskega odreda NOB IN POS
Ob 25-letnici izhajanja Primorskega dnevnika naj bo vsem urednikom v zadoščenje in ponos, da že četrt stoletja pišejo in urejajo Slovenski dnevnik v Trstu. Imam ebčutek, da ni večjega zadoščenja V delu, kot je zavest, da s tiskano besedo pomagate ljudem naše narodnostne skupnosti v zamejstvu, vaše delo in požrtvovalno prizadevanje, da bi bil Primorski dnevnik še bolj ljudski in še bolj bran, je Zaradi tega še pomembnejše.
Vesel sem z Vami vred ob srebrnem jubileju in Vam iskreno cestam. S tovariškimi pozdravi vaš stari Ogarev
.Odbor Narodne in študijske knjižice v Trstu Vam iskreno čestita j k jubileju in Vam želi mnogo uspe-■ bov v nadaljnjem delovanju med °ašo slovensko skupnostjo.
Odbor Narodne in študijske knjižnice
Četrt stoletja izhajanja Pritnor-8kega dnevnika, njegovi uspehi in težave, so neločljiv in pomemben bol novejše zgodovine avtohtonega slovenskega življa, ki je tudi po Zadnji vojni ostal prek državnega Praga naše skupne domovine. V Zavzetem vsakodnevnem boju za prednostno emancipacijo Vam tekrero želim nadaljnjih izvirnih bob ud in uspehov.
Dr. Janko Jeri
Idbor Glasbene matice in profe-ji glasbene šole Vam iskreno če-ajo ob 25. obletnica izhajanja morskega dnevnika z željo, da bilo Vaše delo tudi v bodoče no uspehov. S tovariškimi po-
za Glasbeno matico dr. Gojmir Demšar
,Ob 25-letnici Primorskega dnevna od srca čestitam. Mnogo na-Jteljnje časnikarske kvalitete Vam rikreno želim za nadaljnja deset-
tetja.
Fran Vatovec — Ljubljana
. Dovolite mi, da Vam kot stalen jjitatelj Vašega dnevnika iskreno Ustita m k jubileju in želim še mno-So uspehov.
Igor Pirc — Ljubljana
čustvo dramskih umetnikov v stu, ki združuje vse dramske tvarjalce tukajšnjega Slovenske-gledališča, Vam iskreno čestita Vašemu jubileju, to je k nenehni rbi za pravice zamejskih Sloven-v. Tovariško Vas pozdravljamo Člani Društva
dramskih umetnikov — Trst
Izrekamo Vam prisrčne čestitke te zavidljivi jubilej, ki je dokaz Vednosti in resnosti opravljenega
ki Vam ga z veseljem v ce-jžl in vsestransko priznavamo. Z *X)ami za pomembno nalogo, ki „ opravljate, sprejmite naše po-terave.
Župan občine Krmin
SERGEJ VERČ
V poletni noči človeških saj
(Komorna igra za otroke)
Nastopajo:
PRVI UČENEC PRVA UČENKA DRUGI UČENEC DRUGA UČENKA TRETJI UČENEC JOŽEK DEDEK
UČENEC PRI TABLI
(Ko se zastor dvigne, je na odru popolna tema. žaromet polagoma meče svetlobo na nepopisano tablo, ob kateri stoji «učenec pri tabli». Ostali učenci so asimetrično posejani vzdolž odra, vendar naj tvorijo vsi neko komorno enoto. Zaenkrat so še vsi oviti v temo. Sliši se grozno škripanje raznih neopredeljenih strojev, lajanje psov in včasih kak medel, boleč krik iz oddaljenosti).
UČENEC PRI TABLI (vzame kredo del table z velikimi črkami):
in napiše čez ves gornji
RIŽARNA - 21.-22. JUNIJ 1944 - PONOČI
Fran Mirt — Portret slikarjevega očeta (1902), razstavljen na II. razstavi slovenskih slikarjev v Ljubljani
(Luč na učenca, ki bo vedno osvetljevala učence, ko bodo le-ti govorili skupinsko oziroma v prizoru).
PRVI UČENEC: Zgradili so krematorij, največje morišče, koncentracijsko taborišče, kot v Mauthausnu, Buchenwaldu, Dachauu.
PRVA UČENKA- Danes so sežgali 20 žensk in 20 moških. (Pavza). In od tiste noči je krematorij deloval nepretrgoma do druge polovice aprila 1945.
UČENEC PRI TABLI (napiše na tablo): 3000 ŽRTEV
(Proč svetloba. Osvetljena ostane le tabla v neki rdečkasto-krvavi svetlobi, žarek svetlobe pade na sredo odra, kjer nastopata Jožek in dedek).
DEDEK: Vojna... Veš, vojna je zelo huda nevihta. Ljudje se skregajo, pa ne kot se skregata ti in Pavlek. Ne, ne! Skregajo se tako močno, da ne prenašajo eden drugega in se ubijajo. Niti tako majčkenim kot si ti ne prizanesejo. JOŽEK: Ampak, dedek! Ko bi bil velik, bi moral tudi jaz ubijati?
(Dedek in Jožek v temi. Žaromet na učenca).
PRVI UČENEC: Dedek Jožku ni odgovoril. Pač pa ga je Jožek še dalje in dalje napeto poslušal z velikimi in širokima očmi. Zdelo se je, da se mu bo zenica vsak čas prelila iz očesa. Jožek je bil miren...
PRVA UČENKA: A včasih mu je šlo vse skupaj prav malce na živce... O, da. Jožek bi se raje igral, tekal za ščinkaved,
...................................................................................................................................................................................................................iiiunuiiiiiiiiitmiiiiiiiiuiiiiiimimimilllimiimiiiiiiil
MILKO BAMBIČ
Fran Mirt -
začetnik slovenskega slikarstva v Trstu
S Černigojeve razstave kraških kalon v «Kraški galeriji« v Repnu
V dobi bogatega meščanstva gospodarsko napredujočega Trsta, je tu, med leti 1830-55 odlično uspeval portretist Josip Tominc, u-metnik slovenske narodnosti (rojen v Gorici 1790, umrl v Gradišču 1866) (iz rodu njegove sestre izhajajo sl'kar in slikarki Saša. Avgusta in Henrika Šantel). Vendar Tominca ne moremo prištevati k začetnikom slovenske likovnosti v Trstu. Njegovo delo je v tem oziru ostalo osamljen pojav v tuji kulturni sredini, kjer se je slovenska beseda v tisku pričela, komaj in to še zelo plaho oglašati. Zato moramo iskati resničnega začetnika v dobi, ko se v Trstu širi in utrjuje slovenska narodna zavest, h katere rasti, kot važnosti slovenske kulture zavedajoči se slikar skuša neki u-metrvk prispevati svoj delež.
To se prvič pojavlja v Trstu v slikarskem delovanju Franca Mirta.
Do nasprotnih ugotovitev, je zato postavljati pričetek razvoja naše likovnosti na Tržaškem v leto 1890, ko samouk Mirt nariše svoj mali portret in se nato privatno uči slikanja v delavnici Scomparinlja, znanega vod je slikarskega oddelka šole za obrtne mojstre iz katere so pozneje izšli slikarji Silvester Godina, Albert Sirk in Avgust Černigoj. Odlični uspeh Mirtovih slikarskih prizadevanj spoznamo v najstarejših nam znanih oljih iz leta 1900. Ta so kompozicijsko in tehnično že popolna. Dve leti nato pa prvič v zgodovini naše tržaške likovnosti roma neka slika na neko razstavo slovenskega slikarstva. To je portret Mirtovega očeta iz leta 1902, prikazan na II. razstavi slovenskih slikarjev v Ljubljani. Tako
se z Mirtovo ljubeznijo do slikarstva končno pri nas pričenja uveljavljati tudi. stremljenje po uresničevanju zahtevnejše kulturne dejavnosti, ki je ravno v likovni umetnosti.
V dobi ko je komaj nastajalo naše meščanstvo, ki bi moglo podpirati z nakupi slik razvoj našega slikarstva, je bilo .Mirtovo ustvarjanje pravo pionirsko delo. Toliko težavnejše in zahtevajoče dobro mero idealizma, ker ni iz naše kulturne sredine dobivalo potrebnega spodbujanja. Verjetno je prav zato ostalo neopazno slovenskim umetnostnim zgodovinarjem, kajti niti prof. dr. France Stele ne omenja Mirta v tako izčrpni knjigi kot je to njegova <Umetnost v Primorju». O Mirtu je do sedaj znanega le to, kar je v nekaj vrsticah napisal leta 1928 Albert Širok v znanstvenem zborniku «Luč» v sestavku o likovnih umetnikih tedanje Julijske Benečije in ki jih je, skrajšane, posnel Slovenski biografski leksikon. V obeh pa je pomota v letnici rojstva. Iti ga dela za precej let mlajšega. To in nekaj besed v ocenah omenjene razstave v mesečnem in dnevnem tisku je vse, kar imamo napisanega o tem začetniku domačega slikarstva. V ocenah se poudarja, da je Mirtovo olje očeta sicer dobro delo, se pa vrednost njegovega slikarstva ne more prav opredeliti, ker je pač razstavil le eno samo sliko. Tista razstava je bila pravzaprav manifestacija prodora slovenskih impresionistov.. Tedaj je Jakopič razstavil kar 41 olj. Ostali: Grohar, Jama in Sternen pa skupno 64. Tako so ti s 105 deli prevladovali v primerjavi s petnajsti-
mi drugimi sorazstavljavoi s skupno 58 deli. Čeprav slutimo v o-Iju Mirtove mladenke naprednej še slikarske vzore, pa je ostalo njegovo ustvarjanje bolj v mejah naturalističnega realizma, ki je trajal do leta 1908 a morda še dalje, torej do prvega nastopa v Ljubljani Alberta Sirka in Avgusta Bucika leta 1910 ter marinista Pavla Klodiča, leta 1912 na Dunaju.
Kdo pa je bil Fran Mirt? Naslednje podatke mi je posredoval njegov sin Aleksander, glasbenik in učenec Dušana Štularja.
Mirt se je rodil v Kobaridu 17. XI. leta 1860. Oče, ki se je tja priselil iz Novega mesta kot manjši trgovec, in bil obenem v o-rožniški službi, je sina poslal v goriško semenišče, kjer se je spoprijateljil s poznejšim pesnikom Krilanom Pagliaruzzijem. Gimnazijo je zapustil ker ni izdelal petega razreda zaradi grščine. V Trstu se je posvetil trgovini in kmalu odprl trgovino jestvin in razpošiljalnico. Neka fotografija kaže Mirta, kako slika v pisarni portret Leva Tolstoja med vrečkami z napisom Fran Mirt -Trst, in pod oljnatimi slikami, ki vise na stenah.
V mladega izobraženega trgov ca - slikarja se je zaljubila pravnukinja arhitekta Pietra Nobfle-ja, Adelia: arhitekta, ki je zgradil cerkev sv. Antona novega in palačo Costanzi. Poročila sta se, a žena je umrla že leta 1918. Iz tega zakona ni bilo otrok: Mirt se je kmalu nato poročil z Normo Cfoivalo, ki mu je rodila hčer
ko in dva sina. Hči in starejši sin Danilo sta zgodaj umrla. Ko mu je oče umrl 78 let star, je bilo sinu Aleksandru šele dvanajst let. Spominja se pa, da je oče zelo rad recitiral Prešernove pesmi in to včasih s solzami v očeh. Ne spominja se pa da bi ga kdaj videl slikati.
Albert Širok pravi v svojem spisu iz leta 1928, da je M'rt tedaj še slikal. Vendar pa vsaj zaenkrat ni najti slik iz tiste dobe. Najstarejša olja, ki jih hrani sin, so iz leta 1900, in sicer glava mladega atleta in še ona dekleta ter dva portreta, nekega Kopela ali Kapelja, baje vratarja mestne sirotišnice. Portreta sta pomembna, ker je pri e-nem dobro viden učiteljev, t. j. Scomparinijev načn slikanja. Iz istega leta je očetov portret, ki ga je Mirt razstavil v Ljubljani leta 1902. Iz leta 1903 je tihožitje s povrtnino, enako oobro tihožitje je iz leta 1907. Poslednjo letnico 1908 nosi olje ustreljene divje race.
Vse slike kažejo dobro slikar sko znanje. Po izjavi prof. Hum-skega, ki je ohranjena v zapisu profesorja Merharta, so mladi tržaški italijanski slikarji v tistih letih menili, da je Fran Mirt edini in pravi slovenski slikar v Trstu. Žal le, da jc ohranjenih tako malo njegovih del. Nekatera neznana dela so vidna na fotografijah iz pisarne - delavnice. Vendar nam niso znai i njih lastniki. Verjetno jih ni mnogo, ker Mirt ni slikal, da bi od slik živel. Bil je lastnik stanovanjske
hiše v Ulici Media, a trgovino je že zgodaj opustil. Če ne bi kot slikar živel tako omamljen v slovenskem okolju brez umetniške pobude, katere pomanjkanje ie o-hromilo pozneje Josipa Macarola, bi bil Mirt najbrž plodovitejši. Tako pa je proti petdesetim letom, ko ni še na obzorju našega tržaškega slikarstva vzšel noben talent, zgubljal svoj mladeniški idealizem.
Svetla točka v našem kulturnem življenju preteklosti pa ostaja njegova udeležba na drugi razstavi slovenskih umetnikov v Ljubljani. Bila je prvi žarek vzhajajoče 1 kovnosti naših tržaških slikarjev, ki je danes že na zavidljivi višini.
Osebno se spominjam Mirta iz kavarne Mipamar. Prisedal pa je le k omizju starejših. To je bilo v_ letih 1926 in 1927, ko Širok piše, da je še slikal. A naj-poznejšo letnico. 1917, sem mogel ugotoviti le na kopiji njegovega olja z majnicami in rdečimi redkvicami iz leta 1907, naslikani na razglednico s tempera barvami. Opaža pa se v njej, da je umetniški zalet znatno u-padel pri tedaj že 57-letnemu Mirtu. Nasprotno bi lahko dokazala le najdba dobrih Mirtovih olj po tem vojnem obdobju. O-staja torej še mnogo neraziskanega v tem početniku slovenskega slikarstva na tržaškem, ki je stqr 78 let umrl 18. 1. 1938 v hiši Nobilejev nad ljudskim vrtom, kjer je nekoč stala vila arhitekta Pietra Nobileja ob danes istirmenski ulici.
Fran Mirt
Tihožitje s povrtnino (1903)
priredil izmišljeno vojno s svojimi vojščaki... Pa ga je poslušal.
DRUGI UČENEC: Jožku je mama povedala, da so strica sežgali v Rižarni.
JOŽEK: Zakaj?
DEDEK- Zato, Jožek! Nemški nacisti in italijanski fašisti so ga ubili. Bil je aktivist.
DRUGA UČENKA: Fašist, nacist, aktivist... Jožku se je zdelo vse skupaj precej zapleteno. Ni mogel razumeti, kaj pomeni ta in kaj oni.
DRUGI UČENEC: In ko je rekel...
JOŽEK: Gremo se partizane in fašiste...
PRVA UČENKA: ...Je ostal sam med gručo fantičev, ki bi se raje šli kavboje in rdečepolte Indijance. Mama mu je tudi povedala zgodbo o partizanu, ki je padel...
DRUGI UČENEC: In Jožka je mučilo vprašanje, zakaj samo partizani padejo, fašisti in nacisti pa ostanejo vedno živi
PRVI UČENEC: Da, vedno živi.
DRUGA UČENKA (sama v soju žarometa): V Rižarni so nacisti kruto mučili ljudi, na živo so jih rezali in obešali na kavlje, zverinsko so jih pretepali in močili v mrzli vodi.
DRUGI UČENEC: In ko je bila peč pripravljena, so iz celic pograbili žrtve, Slovence, Italijane, Hrvate in enega za drugim zaklali ali pa močno udarili po glavi, potem pa ga povlekli v peč.
PRVI UČENEC (napravi korak naprej): Bile so poletne noči človeških saj.
JOŽEK: Dedek, pojdiva v Rižarno!
DEDEK (s solzo v očesu): V Rižarno?
JOŽEK: Da! Obljubil si mi, da me pelješ.
DEDEK (prime Jožka trdno za roko in mu jo močno stisne. Tišina).
JOŽEK: Dedek, kaj td je?
DEDEK (se prebudi iz omotice): Kaj? A, nič sinko. Nič. No, pojdiva!
TRETJI UČENEC: Kaj vsega je videl Jožek tista popoldan. Hladne zidove, popisane z najrazličnejšimi gesli. Ozka celice, da so se Jožku zdele še ožje, kot same konzerve. Opazoval je dedka, ki je zamišljeno in tiho stopal po tistih bednih hodnikih in tistem, zdaj že malce prezračenem prostoru in zraku.
DEDEK: Vidiš, Jožek. To je pa Rižarna.
JOŽEK: Tu?
DEDEK: Da, prav tu je bdi nekaj časa moj dom.
JOŽEK: Dedek, kaj pa si delal tu?
DEDEK (tiho): Gnil sem, od jutra do večera sem gnil.
JOŽEK: Razumem, dedek. Hočeš reči, da si bil gnil
PRVI UČENEC: Jožek ni prav razumel, kaj pomeni «gniti# in tako je povedal, da je dedek gnil. A dedek mu seveda ni zameril, saj je bil Jožek tako priden fantek in je vedel in znal toliko lepih reči...
PRVA UČENKA: Potem sta šla domov.
PRVI UČENEC: A Jožek je bil ves čas tih.
DRUGA UČENKA: Hotel bi povedati toliko stvari, mogoča se celo oprostiti dedku. Zakaj? To je sam najbolje vedel. Pa ni črhnil besedice...
DRUGI UČENEC: Opazoval je druge otroke, kako so se igrali z žogo, tekali ali se igrali vojno... A zdelo se mu je, da se ne igrajo prav.
PRVI UČENEC: Mogoče zato, ker niso bili v Rižarni in niso videli vsega, kar je njegov dedek videl in mu povedal.
PRVA UČENKA: Koliko novega mu je dedek tisti popoldan povedal.
TRETJI UČENEC: Ko je bil Jožek v Rižarni, ni znal šteti še do 1000.
PRVI UČENEC: Kljub temu, da se mu je to število zdelo že precej veliko.
PRVA UČENKA: Da. Večje kot vsa števila, ki jih je dotlej slišal.
DRUGI UČENEC: Vendar ni mogel pravilno razumeti, ko mu je dedek pripovedoval o številu vseh žrtev Rižarne.
JOžLK ; Dedek, koliko je 2000?
DRUGA UČENKA: Dedek mu je povedal, da je to zelo, zelo veliko.
JOŽEK: In kako veliko?
DRUGI UČENEC: Kako veliko? To je bilo vprašanje, ki Jožku ni dajalo miru. Na mah je hotel postati zelo velik, tako zelo velik, da bi tudi on, prav tako kot njegov dedek, znal šteti že do 2000; izračunati, da je ta številka zelo velika.
TRETJI UČENEC: In ko mu je dedek pozneje, ko je Jožek že malce zrasel in znal šteti tudi do 2000, povedal, da je bilo prav toliko žrtev oziroma umorjenih v Rižarni...
DRUGI UČENEC: Je Jožek razumel, da jih je bilo zelo veliko.
DRUGA UČENKA: Da, zdaj je Jožek že bolje razumel. In naslednje leto je še bolje razumel, ko je izvedel, da je bilo v sami Rižarni zaprtih nad 20 tisoč oseb in da je ta kraj postal kraj najhujšega zasliševanja, mučenja in trpljenja.
DRUGI UČENEC: Edini primer nacističnega taborišča v Italiji, v katerem je bilo zaprtih, mučenih in umorjenih na stotine Slovencev, Hrvatov in Italijanov.
PRVI UČENEC: A tudi za Jožka so minevala leta. Postal je večji, zrelejši, vedel je mnogo več.
DRUGI UČENEC: Zgodovina tega zemeljskega pekla mu je bila jasna in vedno bridkejša. Vedel je za to, da so Nemci Rižarno zasegli in zaplenili takoj po 8. septembru 1943 in jo kmalu nato preuredili v zapor in zbirališče za ljudi, ki so jih lovili po Krasu in Istri.
DRUGA UČENKA: Da bi izbrisali vsako sled o svojih zločinih, pa so prav pred svojim porazom 29. aprila 1945 porušili krematorij in uničili skoraj vse dokumente.
TRETJI UČENEC: Jožek je zdaj vse to vedel. Slišal je nešteto zgodb o fašističnem in nacističnem okupatorju v na&ih deželah, o trpljenju in večnem trpljenju... O materah padlih partizanov, o komaj petnajstletnih talcih... Videl je tudi slike, ki so predstavljale - ljudi! A kakšne ljucu? Razmesarjene In krvave in kosti so rinile izza kože. Blede in lačne obraze. Trpljenje!
PRVI UČENEC: Da, Jožek je zdaj vse to razumel.
DRUGI UČENEC: Razumel je pripovedovanje dedka, ki je gnal v Rižarni, čutil je tisto grozo in strah, ki sta ga spreletavala po vsem životu. Jožek bi bil najrajši zakričal...
JOŽEK: Dovolj, dovolj! Nikdar več!
PRVA UČENKA: Postavil bi se po robu vsemu človeštvu in skušal pomiriti razburkane valove vojne. Da. Vse bi storil A danes ni več pomoči. Mrtvi so, borili so se in zato so mrtvi.
PRVI UČENEC: Zdaj je Jožek vse to razumel
TRETJI UČENEC: Bilo je prav na Jožkov dvanajsti rojstni dan. Vreme je bilo lepo in Jožek je sklenil, da na ta dan ne bo napisal domač*’, naloge. Bil je prelep dan da oi ostal doma
DRUGA UČENKA: Hotel je Iti malce ven, na zrak z dedkom, ki je že več mesecev leža; bolan v postelji, pred dnevi pa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma precej izboljšalo. Mogoče pa bi le pristal na to, si je misli) Jožek, da bi peljal svojega Jožka kam ven. Mirno je stopil v njegovo sobo.
JOŽEK (tiho): Dedek, spiš?
DEDEK: (ki se ga ne vidi, ne odgovori)
JOŽEK: Jaz sem, Jožek. Je kaj boljše?
DEDEK: (prav tako)
JOŽEK: Počakaj, dedek! Odprem okno (Gre k navideznemu oknu). Tako, je zdaj v redu? (Pavza. Ga prime za roko, a jo hitro izpusti. Zdi se mu mrzla, nenaravna). Dedek, spregovori!
TRETJI UČENEC: Dedek ni izpregovoril. Umrl je. Z rahlim nasmeškom na ustnicah je ležal na tisti široki postelji... In Jožek se je močno razjokal. Prehudo je bilo zanj.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Spomini na prve dni «novinarstva» pri «Partizanskem - Primorskem dnevniku»
Za sretomi jubilej »Primorske-ga dnevnika* se iz napolpozabe utrinja toliko spominov, da j’h moram nekaj zapisati. Ti spomini so tako lepi, tako nepozabni, da še po četrtstoletni oddaljenosti vzbujajo ponos in zadovoljstvo vsem tistim, ki smo v palači fa šistienega »Piccolo* — spravljali skupaj prve članke, dopise in ob vestila za prvo številko »Parti-zanskega dnevnika*, ki je izšla v Trstu že nekaj dni po osvobo-d:tvi. Še danes, ko nam je četrt-stoletno delo po osvoboditvi že rahlo upognilo ramena in v lase dahnilo rahlo sivino, se ta u-pognjena ramena zravnajo vsakokrat, ko se spomnimo na tiste prve dni po osvoboditvi v Trstu. Čeprav smo bili do kraja izčrpanj od prestanih naporov borbe v gozdovih, je v nas vzklila in rasla nova moč, nove sile, ki so nas držale pokonci. Bili smo v Trstu. Bili smo pri morju...
V nas so se oglašali verzi Otona Župančiča, ki je v »Dumi* za-p:sal:
Kje domovina si? Ali na poljih It eh?
Se pod Triglavom, okrog
1 Karavank?
Ali po plavžih si, ali po
1rudnikih?
Tu? Preko morja? In ni ti (meja?
Bili smo ponosni, da smo pesniku lahko odgovorili na vsa navedena vprašanja. Vsi smo po svojih močeh in zmožnostih pripomogli — z udeležbo v osvobodilni borbi! — najti odgovore na vsa pesnikova vprašanja. Nova, svobodna domovina je bila povsod: na poljih, pod Triglavom, okrog Karavank, po plavžih in rudnikih, pri morju...
Kako naj bi na vse te ugotovitve ne bili ponosni! V nas je rasla zavest gospodarjev — ne več hlapcev. Ne več ponižanih in tlačenih sužnjev na svoji zemlji. Začeli smo si pisati usodo sami...
• * *
Kako živo vstajajo v spominu tovariši v uredništvu »Partizan-skega — Primorskega dnevnika* prve dni po osvoboditvi. Bili smo vsi še v partizanskih oblekah. Bilo nam je tako, da skoro nismo mogli verjeti resničnosti — da smo v Trstu. Da smo v uredni ških pisarnah tistega fašističnega »Piccolo*, ki je vsa leta okupacije od 1918 do zadnjih dni aprila 1945, vodil tako strupeno borbo proti delu prebivalstva našega naroda in zlival dan za dnem poplavo sramotilnih besed na poštene ljudi v Trstu, Istri in na splošno na Primorskem.
Pa pustimo grenke s pom'ne, saj so v zgodovini že zapisani za naše naslednike.	.
Danes je za vse tiste urednike ki smo pred petindvajsetimi leti hodili po širokih kamnitih stopnicah s Trga Goldoni v ured-niške sobe — svetal praznik, sve-tal dan!
Živo se spominjam obrazov tovarišev Lada Poharja - Damjana, Dušana Hreščaka, Joška Korena, Cirila Štera, Milana Mercuna, Ludvika Gabrovška, Marije Vufa-
nove, Nade Dragan - Žive, Golič-nika, Lutra in še drugih, katerih imena so v četrtstoletju zbledela v mojem spominu. Kako prisrčno je kasneje tovariš Merčun zapisal v eni izmed jubilejnih številk:
»Ogarev se je najraje razgovar jal o partizanskih mamicah in rožah.*
Verjetno tov. Merčun takrat še ni vedel, da je bil Ogarev poleti 1943 do zloma fašistične Italije — zaprt v zaporih Tigotr v Ulici Bel-losguardo. V rokah ga je imel zloglasni Collotti in mu vsak dan obljubljal — smrt. Kasneje je kot partizan tako rad večkrat bral Kajuhove verze:
Ne veš kako en sam tak cvet človeku za rešetkami pomaga.
In v trdoti zapora, na mrzlem betonu, mu je spomin na cvetje po oknih in vrtovih slovenskih domov pripomogel, da je vzdržal v mrzli samoti štirih zidov...
In spomin na partizanske mamice. Kolikokrat smo bili deležni njihovih materinsko^ toplih sprejemov, ko smo se lačni, premra-ženi, raztrgani in ušivi znašli v njihovih gostoljubnih kuhinjah. Marsikatera je v teh petindvajsetih letih že umrla. Pred smrtjo je z grenkobo ugotavljala: Tako so nekateri obljubljali, da me bodo po osvoboditvi obiskali, pa jih ni bilo...
Takih dogodkov in sječanj ni mogoče pozabiti. Spomini nanje so v nas kot spomeniki, zrasli iz trpljenja in žrtvovanja. Zato sem tovarišu Merčunu hvaležen za tiste, tako iskreno in lepo zapisane besede.
Tako potihoma oživlja spomin na 12. junij 1945 ko so morali partizani pod političnim, vojaškim in oboroženim pritiskom zapadnih zaveznikov, zapustiti Trst. Grenak, zelo grenak je ta spomin...
Uredniki »Primorskega dnevnika* smo sloneli na oknih uredniških sob in gledali na dolgo
sovražnega ravnanja proti zaveznikom, partizanom.
vrsto
preko
partizanov, ki so korakali prešo Trga Goldoni proti nekdanjemu Senenemu trgu. Borci, ki so poznali napade, juriše na sovražne trdnjave in bunkerje, borci, ki so nič kolikokrat v štiriletni borbi gledali smrti v oči, so korakali sklonjenih glav pod okni uredništva. Nekdo jim je za spomin vrgel nekaj rdečih nageljnov. Sklonili so se in jih pobrali. Nekaj parov oči se je uprlo v okno, odkoder jim je padel tisti značilni - rdeči pozdrav. Iz oci so kapale debele solze...
Tega prizora nisem vseh teh petindvajset let pozabil. Ni ga mogel zabrisati povojni cas m delo pri obnori. Takih oči in takih junakov rw mogoče pozabiti...
Še vidim v vseh dostopnih ulicah na Trg Goldoni tanke in bodečo žico, ki so jo bili napeljali zavezniki. Še se spominjam zapisani besed maršala Alexandra: Če bo treba, bom ukazal stre-
ljatl...	.	.
Ne zavezniškemu maršalu Ale-xandru in ne pokojnemu Churchillu še nisem odpustil takratnega
.......................................""....................
V poletni noči...
(Nadaljevanje s 7. strani)
I UČENEC: Dedek je umrl. Krute posledice Rižarne. Uničili so mu telo in dušo. rGI UČENEC: Zato je umrl.
1 UČENEC: Takrat, ko sta bila skupaj v Rižarni, Je stisnil Jožka za roko. In zdaj je Jožek razumel, zakaj.
A UČENKA: želel je, naj molči. Naj ne omenja onega
pekla.
EK: Ubogi dedek...
IT JI UČENEC: Je pomislil Jožek in se Uho lotil domače naloge...
1NEC PRI TABLI (napiše ob skrajnem spodnjem delu table prav tako z velikimi črkami) RIŽARNA PROGLAŠENA ZA NARODNI SPOMENIK - 20. APRILA 1965 (Pri naslednjih vzklikih učenci napravijo korak naprej In rignjenlmJ rokami povejo) n UČENEC: Rižarna.
(A UČENKA: Taborišča.
JGI UČENEC: Vojna.
JGA UČENKA: Žrtve.
GTJI UČENEC: Razdejanja In grozote.
(z rokami kvišku); Svoboda.
n UČENEC: Svoboda pomeni tudi to, da sem danes tu /A UČENKA: Svoboda pomeni tudi to, da se lahko pogovarjam s teboj v slovenščini.
JGI UČENEC: Svoboda pomeni, da dane« lahko hodim v svojo šolo In pišem, berem in se učim v svojem Jeziku. JGA UČENKA: Smo v petindvajsetem letu obnovljene slovenske šole.
ETJI UČENEC: Vsak narod Jo mora Imeti.
/I UČENEC: Saj le tako lahko predaja mladim rodovom, nam otrokom, duhovno bogastvo narodove kulture.
[ (isto)- Ne, niste se borili zaman.
UGI UČENEC: Ve, žrtve za svobodo...
KI UČENEC: Ki ste padli po gozdovih...
UGA UČENKA: Povsod, kjer Je tujčeva in sovražna roka segala po nas...
V	A UČENKA: Od zloglasne Rižarne do drugih taborišč... ETJI UČENEC: Na vseh krajih od srda in sovraštva ož
gane in teptane Evrope...
I (isto): Ne, niste padli zaman.
VI	UČENEC: Padli ste, da...
LAGOMA VSI UČENCI (vsak učenec pove svoje Ime); «Jaz Tinka, Jaz Pavel, jaz Sonja...«
I: Danes lahko govorimo v jeziku, ki sta ga nas naučila očka in mamica.
Ne vem, kaj me zadržuje, da ne bi napisal še enega spomina.
Ne boš... Ob tako svetlem dogodku, kot je srebrni jubilej »Primorskega dnevnika*, je ni sile, ki bi ubranila svobodno pot spominom.
Bilo je komaj teden dni po umiku partizanov iz Trsta. Uredniki »Primorskega dnevnika* smo stanovali v četrtem nadstropju velike stavbe zraven sodne pa lače. Ob štirih zjutraj so vdrli v stanovanja zavezniški vojaški
iiimimimMimiiiiiiiiiiiiiniiiiHiimiuiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiinniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHHHmiiiiminiil
Nikoli ne bom
pozabila...
policaji v rdečih kapah. Ni bilo časa za noben pogovor in vprašanje: Zakaj? Nalvtro smo se morali obleči, vzeti svoje stvari in odpeljali so nas — v zapor Coroneo...
Z uredništva »Primorskega dnevnika* sva bila «pobrana» Boris Grabnar in jaz, od «11 I.avo-ratore* pa ravnatelj Giorgio Jak-setič. Skupno je t;sti dan zavezniška policija «pobrala» okrog štirideset tovarišev. Vsi smo bili ali partizani, ali pa pripadniki tržaške narodne zaščite. Tako nekako čudno me je obšlo spoznanje: Zapirali so nas fašisti, zdaj pa so jim nasledili zavezniki...
Nikoli ne bom pozabila svojega prvega članka v Primorskem dnevniku. Bilo je to v začetku 1948., ko sem bila komaj nekaj dni zaposlena kot novinarka v uredništvu. «No kongres AFŽ greš in boš o njem poročala,» so mi rekli in nič več. Znajdi se, kot veš in znaš.
Kongres je bil v poslopju pomorske postaje v Trstu in je trajal tri dni. Govorov je bilo nič koliko, še daljša in obilnejša je bila diskusija. In jaz — novinka v poročanju o tako pomembnih dogodkih — sem se začela potiti še pred začetkom dela — lahko si mislite, kako mi je bilo potem.
Tri dni sem presedela ob mizi za novinarje, ne da bi izgubila niti ene same besedice miti enega samega govora. Pisala sem in pisala, v odmorih pa iskala gradivo posameznih govornikov in govornic.
Ko je bil kongres zaključen sem i imela gradiva, da bi lahko napolnila kar več številk časopisa. Polna dobre volje in v želji, da se izkažem in naredim čimbolj izčrpno poročilo, sem priromala zvečer v uredništvo.
Prišla sem, ko so bili ostali uredniki še na večerji. Le tipkarica Slava je bila v službi. Še danes se spominjam njenega pogleda, ko sem se pojavila dobro založena z materialom — bil je dobrohoten in spodbujajoč, toda tudi poln razumevanja za moje <Uežave». Lotili sva se dela. Minevale so ure; list se je kopičil na listu, toda mojega poročila ni in ni bilo konca.
^Predolgo bo,» me je Slava ne-kolikokrat opozorila.
*To moram še napisati, saj je vendar važno,* sem ji odgovorila in zopet sva nadaljevali s pisanjem.
Ko je bila ura . že precej čez enajsto sva zaključili — ona trudna, jaz pa še bolj. Toda bodrila me je zavest, da sem svoje delo dobro opravila, da nisem izpustila nobene govornice, nobenega govornika— sploh ničesar, kar je bilo povedano in izrečeno na kongresu.
S tem člankom — bolje rečeno romanom sem šla k odgovornemu uredniku tovarišu Renku.
Prvi trenutek je mislil, da mu izročam celotno gradivo s kongresa, šele potem je videl, da je bilo to le moje sporočilo*.
Ni mi treba posebej povedati, da je ta moj prvi «umotvor» romal v koš, s kratkim priporočilom, da napišem članek, ki ga bo mogoče objaviti, ne pa roman v nadaljevanjih.
Slava je bilg zopet Usta, ki me je tolažila, ko sem se vrnila k pisalnemu stroju in zopet se je začelo pisanje. Dosti sem črtala, dosti krajšala, a ko je bil članek gotov, je še vedno obsegal okrog pet strani. Tokrat ga nisem niti pokazala odgovornemu uredniku, temveč sem ga kar sama tcenzu-rirala*.
čas je hitel — jaz pa sem prazne glave sedela ob stroju in se jezila na dan, ko sem se odločila za novinarski poklic. Slava me je sicer tolažila, a dosti ni zaleglo.
No, članek, tretji po številu, sem po dolgi muki vendarle napisala in ga tudi oddala. Toda tokrat raje nisem počakala kritike — odšla sem kar domov.
Naslednjega dne sem s tresočo roko odprla časopis. V njem je bilo poročilo s kongresa AFŽ — moj prvi prispevek v Primorskem dnevniku.
No, potem sem pri Primorskem dnevniku delala še več let, ki so mi ostala v neizbrisnem spominu. Pisala sem razne članke — sindikalne, politične, črno in sodno kroniko, poročila o raznih prireditvah in manifestacijah in še drugo. Seveda ni šlo vedno vse gladko in brez kritik. Toda prav tem kritikam se lahko zahvalim, če sem se pri svojem delu česa naučila.
Ko obhaja danes ta naš edini slovenski dnevnik v zamejstvu svojo tako važno obletnico, mu želim kot njegova bivša novinarka, nato pa sodelavka, na njegovi poti še dosti uspehov in sreče. Vsem tovarišem pa, ki pri njem že dolga leta požrtvovalno in nesebično delajo, iskrena hvala za vse tovarištvo in pomoč, ki so mi jo vedno izkazali.
NEVA LUKEŠ
Drugi dan po aretaciji je glasilo zaveznikov objavilo kratko vest, da je bilo v mestu izvršenih več aretacij z namenom, da se obdrži mir in red, ki so ga nekateri »prevratni elementi* skušali kaliti!!!
In ti »prevratni elementi* smo bili mi, bivši partizani in pripadniki narodne zaščite!
Ljudstvo po okoliških vaseh Trsta in Krasa je začelo protestirati pri zavezniški vojaški u-pravi, zakaj zapira svoje zaveznike. Bili smo presenečeni, ko se je v zaporu oglasila delegacija žena iz požganega Komna na Krasu in prinesla zavoje s hrano.
Prve dni smo bili zaprti vsak v svoji celici. Tovariš Jaksetič je zahteval v imenu vseh zaprtih, da nam dajo svoboden izhod iz eeVc in ves hodnik. Prišel je ravnatelj zapora in vprašal, kaj je narobe. Jaksetič mu je pojasnil, kaj zahtevamo. Ugodil je vsem željam. Od tistega dne so pusti li vsa vrata celic odprta, na hodnik so prinesli mize in stole. Ravnatelj zapora je po nekaj dneh znova prišel in vprašal, če smo zadovoljil''. Potem je dejal Jaksetiču:
»Če bi bili vsi zaporniki tako disciplinirani, bi bilo moje delo lažje.*
Jaksetič mu je v imenu vseh odgovoril:
«Mi smo vsi komunisti.*
S tovarišem Grabnarjem sva bila zaprta okrog štirideset dni. Uredništvo »Primorskega dnevnika* je dvakrat objavilo, da sta zaprta dva uredivka, ki sta se borila ob strani velikih zaveznikov proti nacifašizmu. Ker ni bilo nobenega uspeha, je najelo advokata Okretiča, ki naju je prišel obiskat v zapor in povedal, da bova izpuščena na začasno svobodo proti kavciji, če se ne motim 10 tisoč lir za vsakega. Mislila sva si: še precej cene imava pri zaveznikih.
Po nekaj dneh sva bila izpuščena. Ko sva pregledovala najine stvari v kovčkih, ki so nama jih vrnili, sva ugotovila, da nama niso vrnili denarja, Grabnarju pa so celo vzeli medaljo za hrabrost. Šla sva protestirat k šefu vojaške policije majorju Mu-dyju. Nič nisva dosegla. Med zavezniško vojaško policijo so imeli tudi — tatove, ki so znali vsako priložnost do pičice natanko izrabiti. Bila sva za eno spoznanje bogatejša...
In še en spomin. Že prve dni sem hotel videti notranjost sodne palače, kjer so partizani ob sodelovanju zaveznikov strli zadnji odpor Nemcev. V veliki dvorani, katere a;d je bil preluknjan od več granat, je bilo po tleh polno steklenih delov velikih lestencev. Na steni je ostala nepoškodovana velika ura na nihalo. Kar nekako čudno se mi je zdelo, da je eksplozije granat niso sklatile s stene. Kazalci so kazali točno pet in trideset minut...
Ob petih in trideset minut je nacistom odbila zgodovinska ura v Trstu. Konec je bilo njihovemu vladanju, pobijanju, požiganju in streljanju. Spomnil sem se na zgodovinski rek o Celjskem grofu:
Heute grafen von Čili unt ni-mermelier! Daoes grof Celjski in nikoli več!
Iz sodne palače sem odšel še v Barkovlje in se povzpel na visoki svetilnik. Daleč tja do Gra-deža in Barbane je zaplaval pogled. Morje je bilo rahlo penasto nakodrano. Vsenaokrog je bil velik mir. Življenje v mestu, na morju, po nabrežin&kih bregovih in na Krasu se je usmerjalo na tir svobode, ki smo ga partizani polagali v štiriletni narodnoosvobodilni borbi...
A. PAGON-OGAREV
j IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIlUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIimillllllllllllllllillllUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllH
OB JUBILEJU NAŠEGA DNEVNIKA
Naše delo ni bilo zaman!
25 let! Kaj pomeni četrt stoletja v življenju človeka? To je odvisno od dobe v kateri živi, od njegovega dela in od okolja v katerem je živel in delal.
Nekaj podobnega bi lahko re-kli tudi o življenju nekega časopisa. Petindvajset let rednega izhajanja Primorskega dnevnika na vulkanskem stikališču različnih narodov, kultur in različnih poli tfčnih nazorov, pomeni bogato kroniko dogajanj. Primorski dnevnik je v teh 25 letih, od 13. maja 1945 pa do 13. maja 1970, registriral celo vrsto važnih do-
boj. Pod anglo - ameriško upravo je preko Primorskega dnevnika govorilo tržaško in primorsko ljudstvo, preko njega je terjalo svoje pravice in protestiralo proti krivicam ter proti izdaji gesel, ki so bila vodilo narodov v borbi proti nacifašistič-ni strahovladi.
Kot v pisanem kaleidoskopu se vrstijo pred menoj dogodki iz te dobe.
Junij 1945. Jugoslovanske čete odhajajo iz Trsta in z njimi je
Ns udarniškem delu s Tržaškim planinskim društvom dne 20. julija 1947 pri Sv. Jakobu v Trstu. Veliko pobudo za zgraditev novega časnikarskega doma na ruševinah bivše Ciril-Metodove šole je uresničila množica mlajših In starejših ljudi z navdušenjem, ki jih je prevejalo med osvobodilno borbo.
godkov, ki so imeli velik odmev v svetu ter krojili usodo slovenskega naroda na Primorskem.
Ko so zadnje nemške divizije kapitulirale v Trstu in na Primorskem pred osvoboditelji z rdečo zvezdo, ko je .jugoslovanska ljudska armada osvobodila mesto nacifašistične navlake, tedaj se je Partizanski dnevnik preselil iz gozdov v mesto in postal Primorski dnevnik, glasilo naprednih Slovencev na Primorskem.
Tedaj se je začela tudi politična borba za ta košček sveta in velesile so ga barantale med se
odšla tudi ljudska oblast. Nastopila je doba »Čerinov*, doba ko so prihuljeni fašistični elementi zopet prišli do sape in začeli rovariti in spletkarit: proti vsemu, kar je bilo naprednega.
Najbolj jih je bodel sedež slo venske prosvete v Ul. Carducci 6 v Trstu. »Voce libera* in njej podobna glasila so pisala takrat o »sovražni trdnjavi v središču mesta, ki jo je treba likvidirati*. Nahujskali so pobaline in občinska uprava je napeljala pred palačo kamenje z izgovorom cest nih popravil. Dejansko je služilo to kamenje za bombardiranje naših oken. Nekoč je debel kamen priletel predme na pisalno mizo v drugem nadstropju.
Kako so reagirali »Čerini* (civilna policija pod ZVU)? Tovari-Staneta A. so napadli fašisti, je prečkal cesto. Ker so
mu
ssiiPiil
•e en prizor s gradbišča pri Sv.
ša
ko .. .________ ______
razbili naočnike, se je zmedel. Prišla je policija, pustila napa dalce, da so pobegnili, njega pa so odpeljali na policijo.
Težko je bilo v tistih dneh časnikarsko delo. To lahko potrdi moj delovni tovariš, ki mu je fa šistična petarda eksplodirala ta korekoč na glavi, ko sva sprem ljala povorko brigade Fontanot po mestnih ulicah. Policija seveda tudi tokrat krivcev ni prijela.
Na sedežu civilne policije v Ul. XXX. oktobra napredni časnikarji skoro niso imeli dostopa, kar sva lahko čestokrat ugotovila s kronistom lista »H lavoratore*. s
katerim sva ure in ure oprezovala pred zaprtimi vrati raznih komisarjev. '
Prihajale so komisije, ljudstvo je protestiralo pred njim1. Reakcija je prirejala protidemonstra-cije v Verdijevem gledališču in v mestnfem središču. Spominjam se zborovanja v Skednju. Na prostranem dvorišču bivše gostilne se je zbrala množica ljudi. Plečati delavci iz bližnje tovarne, pa kmetje, mandrjerji, gospodinje in mladina. Bili so Slovenci in Italijani, k,i jih ni moglo razdvojiti umetno ščuvanje in rasna mržnja. In ko sem zrl v te iskrene oči in odprte obraze, ki so čakali pojasnil k dogodkom, ki jih niso mogli doumeti, tedaj se mi je razvezala govorica in besede so kar same žuborele med to resnice in pravice željno množico.
V tem vrvežu in prehitevanju dogodkov pa je bilo treba misliti tud1 na lasten sedež za uredništvo in tiskamo, saj so lastniki hiše in tiskarne na Goldonijevem trgu čakali samo na ugoden trenutek, da nas bi vrgli na cesto. Napredne organizacije in posamezniki so nam takrat priskočili na pomoč ih s prostovoljnim udarniškim delom so nam pripomogli, da je na ruševinah bivše slovenske Ciril-Metodove šole zrasel nov časnikarski dom.
Medtem je vrelo tudi v Go rici. Nekega dne me je poklical naš glavni urednik inž. Renko’ »Janez*, me je nagovoril po svoji navadi, »naše urednike v Go-rioi so nam vrgli čez mejo; kaj ne bi šel ti tja vsaj za kakih osem dni, dokler ne dobimo ko ga drugega?* šel sem torej v Gorico in po skoro 22 letih tistih osem dni še vedno traja; v Gorici sem medtem dobil ko-rervne.
Prešla so leta. Borba je ka lila naše glasilo in nas okoli nje ga. Polagoma pa je začel pre vladovati razum in smisel za re alnost. Počasi so začele nastaja tl razpoke v hermetično zaj državni meji. Ljudje so si lan-ko zopet podali roke preko te meje, od Majskih hribov, preko Trsta in Gorice, tja do Benečije, Rezije in Kanalske doline. Tudi politiki so bili prisiljeni ra čunat! s to silno voljo po miru in prijateljskem sožitju, voljo, ki ji je bil vsa povojna leta glasnik in njen nosilec Primorski dnevnik ter je še vedno njen glavni zagovornik.
Sadovi tega prizadevanja, te ne nehne borbe, so vsem jasni, očitni kot na dlani. In z zavestjo, da naše delo ni bilo zaman, slavi Primorski dnevnik — ter z njim vsi tisti, ki smo skupaj z njim prebili najtežje čase borbe — njegov in naš današnji jubilej.
OB 25-LETNICI_ ZMAGE
Našim padlim od Milj do Trbiža
Spomenik v Miljah, za kalercfea so oblasti spočetka odklonile d°, voljenje za dvojezični napis. Spomenik so fašistični zločinci P1*0 leti oskrunili.
----~"~"v
r ^	V/" 1
IVAN MARINČIČ V Dolini stoji spomenik blizu stebra, ki spominja na dolinski ^
C v*.
*•> *	-i'
jMUTKte*
• *
• Kiltu HKUlUtum TUMlttft
« iuO« uh*
BlOitU
■ iTAUJANU* KlltCttttttl«** TAKMtlCU
a mmuut zaboji
AtISSANDaifc

‘±.1* .^-.1	.	■ , j
tlft V ' *f
m ■,& NlPii > 8S$ im
. -

if ,** timŠM i
NEMŠKA TABORIŠČA SMRTI; DACHAU, AUSCHWITZ, BUCHENWALD, RAVENSBRUCK, MAUTHAUSEN
OB 25-LETNICI ZMAGE
Za vsemi taboriščnimi obzidji so si nacistični «zdravniki» z zločinskimi poskusi umazali roke s krvjo milijonov žrtev
Od Hipokratove prisege do pohabljanja nemočnih - Hitlerjev ukaz za izvajanje evtanazije -Poskusi s stisnjenim zrakom za nemško Lufttvaffe - Program za genocid slovanskih narodov
Našim padlim od Milj do Trbiža
A za milijone teh, katerih kletev se zmeraj tu kot črn oblak visi, bi vedel le ta gluhonemi veter in ta prekleta zemlja, ki molči.
(Lojze Krakar: Auschwitz)
Hitlerjeva ideologija je pomenila velik preobrat v zgodovini človeštva. Ta preobrat je zajel tudi medicino: nekateri nemški znanstveniki so zatrli v sebi človeško dostojanstvo in z vsakim »poskusom* na jetnikih pri polni
V grškem mestu Koos se je 460 let pr. Kr. rodil Hipokrat; pozneje je ustanovil red zdravnikov. Ti so morali pred vstopom v red izreči zaobljubo, ki jo tudi danes zdravniki izrekajo, a v krajši obliki:
»Prisegam pri Apolonu zdravniku, Eskulapu, Hygeji in Pana-ceji, poroki naj mi bodo vsi bogovi in boginje, da bom vršil po svoji sposobnosti in razsodnosti to prisego in pismeno zaobljubo.
Prisegam, da bom imel za e-nakega svojim staršem tistega, ki me bo naučil umetnosti zdravljenja, da bom z njim delil svoje imetje in poskrbel zanj, če bo česa potreboval, da bom i-mel njegove sinove za svoje brate in jih naučil zdravništva, če se ga bodo hoteli učiti, ne da bi za to zahteval plačila, niti pod kakim drugim pogojem. Prisegam, da bom povedal osnovne nauke, ustne lekcije in katerokoli drugo stvar, ki se tiče zdravilstva, le svojim sinovom, sinovom svojega učitelja in u-čencem, ki so se zaprisegli in sledijo zakonu zdravilstva, vendar razen tem nikomur drugemu.
Predpisal bom zdržen način prehrane v korist bolnikov po svoji sposobnosti in razsodnosti, nikoli v njih škodo in zlo. Ne bom dal, naj me za to vpraša kdorkoli, mamila, ki povzroči smrt, niti ne bom kogarkoli prepričal, naj to stori; ravno tako ne bom dal nobeni ženski sredstva za splav.
Varoval bom svoje življenje in svoj poklic z nravnostjo in higieno. Ne bom opravil kirurškega posega na tistih, ki so bolni zaradi kamnjev, prepustil jih bom izvedencem. V katerokoli hišo bom moral stopiti, bom šel tja v korist bolnikov; izognil se bom vsakršnemu prostovoljnemu zločinu, ali takemu, ki bi nastal zaradi podkupitve; posebno se bom izogibal opolzkih dejanj nad ženskami in moškimi, naj so svobodni ali sužnji.
Zamolčal bom stvari, ki bi : mogel med opravljanjem dolžnosti ali izven nje videti ali slišati o življenju ljudi in ki i ni dovoljeno oznanjati, ker bom menil, da imajo te stvari pravico do tajne Skrivnosti.
Če bom do konca izvrševal to zaobljubo in ji bom v čast, naj mi bo dano, da se večno slavljen med ljudmi veselim sadu življenja te umetnosti. Če pa jo bom oskrunil in bom krivopri-sežnik, naj se mi zgodi vse nasprotno.
zavesti morili in s tem najbolj sramotno zlorabili in onečastili zdravniško vedo. Esesovcem so bili nedohranjeni jetniki primerni za «znanstvene* poskuse, hkrati s poskusi pa se je na ta način vršilo počasno likvidiranje. Tako se žrlvam na moriščih, v plinskih celicah in v krematorijih pridružujejo še žrtve esesovske «skrbi za zdravje* in »znanstvene* zavzetosti za zlorabljeno medicino.
Druga svetovna vojna je pokazala, Kaj zmore civiliziran blaznež z znanostjo in oblastjo v rokah. O grozotah, ki so nastale zaradi tega, nam pričajo številna taborišča: Auschwitz, Buchamvald, Ravensbruck, Mauthausen, _ Dachau, Berg:ti — Belsen m številna druga, ki so bila manj znana, a kljub temu strašna. V njih so izvrševali program, ki ga je prikazal leta 1935 ob priliki praznika nacistične stranke film »Obtožujem*. Francoski profesor Louis Potrčs, ki je leta 1947 pripomogel k temu, da so zdravniški deon-tološki pravilnik izglasovali za zdravniški odlok, pripoveduje o tem filmu, da je prik.iical pozornost na bedno usodo boinih in neozdravljivih otrok in predlagal njih umor po »evtanazijskem programu*, ki so ga z evfemizmom označili »Todesgnade*: milost smrti. Ta program so po Hitlerjevem osebnem ukazu dejansko uveljavili metodično in vztrajno.
Vsak zdravnik je moral po storjeni evtanaziji izpolniti podrobno vprašalno polo, na kateri je bilo ime pacienta, njegova starost in bolezen, da je bilo mogoče preveriti »pravico do smrti*. Od 14. novembra do 1. decembra 1940, to je v petnajstih dneh, je neki zdravnik izpolnil na tak način 2.109 vprašalnih pol. Postopek pri umoru je bil enostavnejši od strupa in kot so radi dejali naravne jši. To je bila lakota.
Ko so nemški zdravniki sprejeli princip evtanazije v enem primeru, ni bilo težko ta postopek razširiti tudi na tiste, ki »o v predsmrtnem boju, na paralitačne, ki jih vzdržuje družina, na spačke, izrodke in blazne. In končno, kdo bi nam bil porok, da bi ne mogla na tak način postati nekoč uradna Nietzschejeva teorija, ki
je zahtevala smrt za »parazite družbe, bolnike, za katere je nepomembno še naprej živeti, ki podlo životarijo, ker so izgubili občutek prihodnosti*?
Že v tridesetih letih tretjega rajha se je torej začel program genocida, z majhnimi, na videz nepomembnimi poskusi, ki so začeli pod imenom evtanazija preobračati medicinsko moralo. Začelo se je s pobijanjem neozdravljivih, predvsem duševnih bolnikov: v ta pojem pa, so nacisti vključili vse, ki so jim bili nepriljubljeni iz gospodarskih in političnih razlogov. Zdravniški poskusi so postali sestavni del nacističnih političnih, družbenih in gospodarskih eksperimentov. Ljudje so v zadnji vojni morali zaradi poskusov na vseh področjih veliko pretrpeti; medicina je imela pri tem najžalostnejši in najsra-motnejši delež, č sprav je predstavljala le dt ek množičnega poskusa na človeštvu.
Večja taborišča, ki so svetovno znana po svojih grozotah, so bila le matična taborišča, to se pravi, da so imela okoli sebe veliko podružnic. V lagerjih so vršili množično likvidacijo ljudi, ki so jdh eliminirali na več načinov. Največja taborišča smrti so bila Dachau, Auschvvitz, Buchenwald, Ravensbruck in Mauthausen. Z vsemi podružnicami pa je njihovo število samo v Nemčiji znašalo več kot 1000 taborišč.
Prvo koncentracijsko taborišče v dobi nacizma je bilo Dachau, kamor so že leta 1933 poslali iz miinchenskega in niimberškega zapora prve transporte Judov in komunistov, da na mestu stare, zapuščene tovarne začnejo graditi koncentracijsko taborišče. Leta 1938 so začeli postavljati v Nemčiji še druga koncentracijska taborišča, ko pa je začel rajh propadati, je ostal Dachau, ki je bil najprej zgrajen, tudi zadnje taborišče. Prvi taboriščni delavci so zgradili barake, ceste in položili temelje industrijskih in proizvodnih objektov okoli taborišča. Ti objekti so s plantažami, ki so jih morali tudi pripraviti jetniki, prinašali Nemcem milijonske dobičke, saj so za njihovo obdelovanje uporabili delovno silo desottisočev jetnikov. Ker leži to področje v gorski kotlini na 600 metrih nadmorske višine, je bilo podnebje nezdraivo, še posebno zaredi tega, ker so tla močvirnata, temperatura pa je pozimi globoko padla
in dosegla v zimi 1941/42 kar 42 stopinj pod ničlo. Take podnebne razmere so pogubno vplivale na jetnike in povzročale širjenje tuberkuloze.
V taborišču, ki se je raztezalo ob glavni cesti, so stale barake v dveh vrstah, «Appellplaitz» so obkrožale upravne zgradbe, vse skupaj pa je obdajala trojna ograja. Zunanjo stran ograje so sestavljale gospodarske in industrijske zgradbe, povezane med seboj z visokimi zidovi, v katerih so bila tu in tam težko okovana vrata. Drugi mejni pas je predstavljal plot iz betonskih plošč, z bodečo žico na vrhu. V tem pasu se je vzpenjalo sedem stražnih stolpov z razglediščem, reflektorji in s strojnicami, ki so merile v taborišče in izven njega. Notranjo ograjo je predstavljal globok jarek, ki ga je ločevala od taborišča gosta mreža bodeče žice, nabite z električnim tokom visoke napetosti.
Skozi vrata, na katerih se je bleščal napis »Arbeit macht frei* (Delo osvobaja) so prihajali jetniki po večurnem čakanju pred vrati v taborišče, kjer jdn je od L 1941 dalje po vpisu in odvzemu vsega, kar so imeli s seboj, pozdravil komandant taborišča Ziel z besedami: «Opozarja,m vas, da koncentracijsko taborišče ni nikak sanatorij; nekdo tu vzdrži en dan, drugi en teden, tretji en mesec, a prizadevamo si, da vse skupaj ne traja dolgo, da dobimo prostor še za druge.* Tako duševno okrepčani ljudje so ne glede na letni čas morali goli še nekaj ur čakati, nato so jih odvedli pod vroče prhe, še prej pa so jim postrigli lase, brade in dlake po vsem telesu, ljudje, ki prej tega niso nikoli delali. Pri večjih transportih so kar na stotine ljudi potapljali v precej gosto razkuže-vatno raztopino, zatem pa so čakali od 12 do 24 ur na »Appell-platzu*, dokler jim niso dali taboriščnih oblek, ki so bile za invalide srajca in spodnje hlače, za delazmožne jejiike pa progaste hlače, bluza in cokle. V «Žugangs-blocku* so jim nato strnjeno prikazali taboriščno življenje in strahote, da bi se na to prej navadili.
Novi jetniki so nato zopet goli čakali pred vrati taboriščne bolnišnice — revirja, preden so jih spustili vanjo in si napisali osebno in zdravstveno anamnezo, ki je bila v začetku še nekam skrb-
no napisana, ker so si hoteli es-esovskd zdravniki nabrati ustrezno gradivo za svoje »znanstveno delo*. Po pregledu so šli zopet v »Zugangsblock*, od tu pa nekateri v kazenski in invalidski blok, kar je oboje pomenilo takojšnjo smrt.
Preden govorimo o poskusih, ki so jih esesovci izvajali v taboriščih, naj opišemo nekoliko tudi ostala štiri glavna taborišča.
V mestecu Osvviencim v jugo-
gijci, Italijani, Ukrajinci, Estonci, Cigani, nemški kriminalci, o-troci in drugi...
Taborišče je bilo razdeljeno na dva dela, ki sta bdila oddaljena med seboj: manjši Auschurltz I in večji Auschvritz II. Brž ko je transport ljudi prišel v Ausch-witz I, jim je komandant taborišča ali kak oficir SS povedal, da so prišli v koncentracijsko taborišče, od koder ni drugega iz-
V Dachauu je od nekdanjih grozot ostalo kaj malo prič. Taborišče so preuredili tako, da kraje, kjer so krvniki eliminirali svoje žrtve, o-značujejo le majhne kamnite plošče, kot ta, ki označuje prostor, na katerem so nekoč stale vislice.
zahodni Poljski, nedaleč od Kra-kovva je nastalo koncentracijsko taborišče leta 1940. Okoli sebe je imelo 33 podružnic, v njem pa so pobili z najrazličnejšimi tehnikami približno 4 milijone ljudi. Prvi jetniki so bili v Auschvvitzu Poljaki, kmalu pa so tja začeli prihajati Jugoslovani,. Čehi, Slovaki, Angleži, Nizozemci, Francozi, Bel-
hoda kot skozi dimnik krematorija — zaželeno pa je, da bd skozi ta dimnik tudi ftimprej šli. Nar to so jim pobrali vse, kar so 1-melii na sebi, jih ostrigli, nagnali z biči pod ledeno in vročo prho, jim dali taboriščne cebraste obleke in jdh popisali. Vsak jetnik Je dobil namesto imena številko, in so jo navadno vtetovirali v
- - ;
IJp 0
Mreža fašističnih in nacističnih taborišč od Sicilije do Baltskega morja: Italija in Nemčija sta bili ječa za slovenski narod
roko in trikotnik. V trikotniku je bita črka, ki je označevala narodnost; barva trikotnika je povedala, zakaj je jetnik zaprt, na pr. rdeča je pomenila političnega u-jetnika. Ob vsakem letnem času je delo trajalo za jetnike In jet-nice 12 ur dnevno, dolgi so bili tudi apeli, kratek pa čas, odmerjen aa spanje. S hrano, ki so jo dobivali, so zdržali približno tri mesece.
Posebno so bili naporni vsakdanji apeJi, ki so zvečer trajali pozno v noč .zjutraj pa od 4 zjutraj pozimi in od 2 ali 3 zjutraj poleti, do ure, ko so jetniki odhajali na delo. Jetniki so sipali v barakah v tesnih zabojih, kjer so tičale uši, stenice in razni bacili. Vsak dan so po barakah pobirali onemogle in jdh peljali v barako smrti, od koder je peljala pot samo še pod plin: kajti v Auschwit-zu je bdi človek uporaben samo toliko časa, dokler je lahko delal. Jetniško delo je moralo biti, kot je dejial visok: funkcionar SS O-swald Pohl: idzčrpujoče v dobesednem pomenu, da bi bili tako doseženi naj večji uspehi*. Kar so tovarne plačevale za delo jetnikov, so spravljali v žep njihovi krvniki; pa tudi jetniki sami, ne le njihovo delo, so prinašali dobiček, saj so tovarne pošiljale naročila na primer za pošiljke človeških las.
Ker so bili za delo pripravni predvsem mladi in zdravi moški, so ostale ženske, otroke in starčke najraje eliminirali v plinskih celicah. Mnogokrat so jetnice skrivale na vse načine otroke, ki so prišli na svet v taborišču in so jdm grozile injekcije strupa. Jet-ndoe pa so morale tudi drugače mnogo pretrpeti. Dr. Carl Clau-berg je tako pisal Himmlerju, ko je ugotavljal s poskusi, kako hitro bodo Nemci mogli iztrebiti Slovane: «če bodo poskusi, ki jih vodim, še naprej tekli tako, kot je šlo doslej — a za to, da ne bi, ni nobenih razlogov — ni več daleč trenutek, ko borno lahko rekli: pravilno Izšolani zdravnik, ki bo imel na razpolago primerne delovne pogoje in v pomoč še kakih deset oseb, bo lahko v e-nem dnevu steriliziral nekaj sto, a morda ceo tisoč oseb.* Še bolj pretresljiv opis teh poskusov pa je dal bivši interniranec Jehijel De-Nur, ki se podpisuje s taboriščno , številko Ka-Cečnik 135633, v svoji knjigi, fcl jo je napisal po dnevniku male poljske Židinje Danijele Prelesnik, z naslovom Baraka, s punčkami.
Tretje obsežno taborišče Bu-chenwald je s svojimi grozotami oskrunilo veličino kraja, ki leži v njegovi bližini — veličino Wei-marja, ki nas spominja na Bacha, Herderja in Liszta, Schillerja in Goetheja. «Jedem das Sedme* (Vsarmur svoje) piše na .železnih vratih taborišča, ki ležal na griču in kamor vodi, namesto gozdnih stez iz Goethejevega časa, šj.roka cesta — Krvava pot.
Tudi v Buohenwaldu so bili a-pela na dnevnem redu, najdaljši je trajal 18 url V Buchanwaldu je bil krematorij s šestimi pečini, uz katerih so vozili pepel na vozovih. V kleti krematorija so oce.ali jetnike na kavlje, ki so bili zaibiti v stene. Ko so leta 1945 nacisti začeli tudi iz tega taborišča voziti jetnike v notranjost Nemčije, je odporniško gibanje, ki je ves čas delovalo v taborišču, z orožjem nastopilo proti esesovcem in samo osvobo-u o i oj.-išče.
Kakih 100 kilometrov severno od Berlina ob nekem jezeru, kakršnih je v tej pokrajini mnogo, leži Ravensbrtiok, ki je bil s svojimi podtaborišči Hitlerjev kombinat smrti za ženske. Od teta 1939 do leta 1945 je v to taborišče prišlo 132.000 žensk in otrok in od teh jih je 92.000 umrlo.
Paznice za službo v taborišču so se prijavile na časopisne oglase. Najprej so morale dokazati svoje «čdsto arijsko poreklo* potem so jih poučili, da so komunisti, socialni demokrati in drugi nasprotniki nacizma «podljudje*, da so ženske iz slovanskih dežel, Ciganke in Judinje »rasno manjvredne«, dali so jim uniformo in škornje, jdh navadili ravnati s psi in jih nagnali na jetnice. Delo ni "bilo težko, plačane pa so bile dobro.
Delile so kaziti, kot na pr. post
—	za ano Jetndco ali za celo barako, za en dan ali za več dni
—	stanje na apelih (nekoč so zaradi neke pobegle oiganke jetnice stale na apelu s kratkimi presledki tri dni in dve noči) itd.
Večkrat so z ženskami prišli v RavemsbrUdk tudi otroci, ki so jih nacisti brezsrčno ubijali. Ubijali so jdh skupaj s starši, v skupinah ali posamič, v otroških domovih ati bolnicah, jih zakopavali pri živem telesu, metali v o-genj, jih nasajali na bajonete, zastrupljali in zapiraili v temnice in mučilnice gestapa itd. Za ženskami iz izpraznjenega Auschwit-za so prišli otroci, id so prehodili nekaj sto kilometrov v naj-hujšd zimi.
Otroci so stali z ženskami, ki niso bile njih prave matere na apelih, sestradani in premmžend. Od leta 1943 do leta 1945 se je v RavensbrUcku rodilo 863 otrok,
JELKA DANEU
(Nadaljevanje na 10. strani)
Spominska plošča v Mačkovljah
Spomenik v Boljunou
Spomenik na pokopališču v Borštu
h mm
»au svo?ativiieaiA tk smofb.
Pasto*«;
DANILO PETAftGS ♦ v mm * «t wt zrn amm»«m« ».*.***
;v
......>'■*«*
mitt« nmnmun
** V-- ■
S
Spominska plošča na hiši v Borštu, kjer so fašisti in nacist senetili štiri partizane, ki so po junaškem boju padli.
Spominska plošča na rlcmanjskem pokopališču
Dachau, Auschwitz, Buchenwald, Ravensbriick, Mauthausen
(Nadaljevanje z 9. strani)
ki so pa skoraj vsi pomrli. Nekaj so jih jetnice rešile s tem, da so jdh skrile, a to je pomenilo tvegati glavo. Pritrgovale so si od hrane in hranile otroke, ki so morali od 12 leta dalje delati.
Vsak dan se je procesija jetrne pomikala na tlako. Jetnice so delale ceste, zidale hiše, kopale pesek, nalagale ter odvažale sneg, razkladale so čolne ob jezeru, nalagale vagone na postaji, prale ves dan v ledeni jezerski vodi, predvsem pa so bile za delo v vojni industriji.
če so jetnice pri delu omagate, so jih poslali v taboriščno «bol-nišnioo», kjer so ugotovili, ali bo jetndca še za delo ali ne. V sramoto svojemu poklicu so delovali tu zdravniki, zdravnice in sestre.
Dokler niso jesend 1. 1944 zgradili plinske celice in dokler niso leta 1945 prišli strokovnjaki za tako vrsto ubijanja v Ravensbriick iz Auschvvitza, so zaduševali jetnice v zaprtih tovornjakih, potujočih plinskih celicah.
Ob jezeru v Ravensbriicku je postavljen sipomenik, ki predstavlja žensko z onemoglo tovarišico v naročju in gleda v brezdanjost. Ta spomenik je nekakšna interpretacija okornih verzov neke jetnice: «Tovarišica, ko boš trudna, se okleni naših rok in pusti, da te nesemo. In vedi: samo še malo in dolga pot bo pri kraju.«
četrto večje nacistično taborišče je bito Mauthausen, ki leži ob Donavi, zahodno od Dunaja. Po-družndca tega taborišča je bila celo na Ljubelju, na Slovenskem — edino nacistično taborišče v Sloveniji. Mauthausen je bil najprej podružnica Dachaua, že leta 1939 pa »e je osamosvojil.
V	Mauthausnu so nacisti delali, kar so hoteli, saj je sin taboriščnega komandanta Ziereisa pred sodiščem izpovedal, da mu je oče nekoč za rojstni dan privedel 40 jetnikov, mu dal pištolo in mu ukazal, naj jih postreli, da bi se tako navadil streljati na žive cilje. V «politiČnem oddelku« so na jetnikih -preizkušali nove načine mučenja in izsiljevanja, tako da so morali stene in tla v zasldševalnici vsak dan očistiti od krvi. Svojcem nemških in avstrijskih državljanov, ki so jih tu ubili, pa so pošiljali «sožalna pasma«.
Onstran zidov taborišča je bilo še «rusko» taborišče, v katerem je bila takšna lakota, da so v njem zasledili prve pojave lju-dožerstva v Mauthausnu. Na njivah za zidovi so proti koncu vojne postavili tudi taborišče iz šotorov, v katerem so bile ženske iz Varšave in madžarski vojaki. Vseh mrtvih niso registrirali, v zadnjih mesecih vojne pa je umrlo mesečno približno 9000 jetnikov, aprila 1945 pa 11.525.
Taborišče je bilo postavljeno tu zaradi kamnoloma, k' je ležal v bližini. Iz granita, ki so ga v njem s primitivnim orodjem lomili jetniki, je sezidano taborišče. Vsak kamen so morali jetniki v rokah prenesti po 186 »stopnicah smrti«. Za njirrr, pred njimi in ob njih so stali esesovoi, kapoji in poklicni zločinci in jih na različnih postajah čakal'. Ena izmed teh postaj je bila »cvetlični vrt», kjer so jetnika n. pr. ustavili 'n mu veleli, naj gre nabirat rože, potem pa so ga ubili »na begu«. Na teh stopnicah so umrli desetti-soči ljudi.
V	vsakem od teh taborišč je bil revir, ki se ie delil na več
VEČ POŽIRATI SVOJIH ŽRTEV,
JE BL NATBVl iAESTU IZKDIM (jRPB ZATISOČE ŽE PAZKMApa
oddelkov, na katerih so esesovski »zdravniki« izvajali svoje posku se. Ti zdravniki so bili včasih popolni laiki, kot na pr. »rentge-natog« v Dachauu, ki je bil najprej tesar, potem mehanik, nazadnje strojnik. V Dachauu pa so bili ostali zdravniki SS le absolventi dveletne SS akademije v Grazu. Gospodar revirja je b!l od leta 1940 do 1942 kapo Heyden,
ki je bil prej mesar, pozneje pa vojaški bolničar. Ta je zvečer sprejemal bolnike, ki so želeli biti sprejeti v bolnico največkrat tako, da jih je odpravil s pestjo v obraz; nekoč pa, ko je tri jetnike zasačil, da so hoteli zamenjati v taborišče pretihotapljene cigarete za kruh, jih je podrl na tla in začel skakati po njih s svojo stokilsko maso, da jim je
bruhala kri iz ust, dokler niso nazadnje izdihnili.
Interni oddelek je v Dachauu vodil dvajsetletni sudetski Nemec Arbeiter, ki je obiskoval šolo v Pragi. Na tem oddelku so zelo radi pregrevali bolnike v pripravi, k? je bila podobna zaboju in je imela v sebi polno električnih žarnic. Ta zaboj so jetniki imenovali «krematorij». Po mnenju strežnikov je moral namreč človek vsako bolezen iz sebe izpotit1. Včasih so uporabljali zaboj po dvakrat na dan po pol ure, pa tudi dlje, pri čemer so bolniki dobili opekline različnih stopenj.
Poleg ostalih poskusov so začeli tudi s kirurškimi: uvedel jih je dr. Miirmelstatt, potekali pa so tako, da so izbrali jetnika, ga pripeljali na poseben oddelek, ga okopali ip ostrigli in določili operacijo na drugo jutro — navadno je bilo to 'zrezanje želodca in žolčnika. Taki operaciji, ki je pomenila gotovo smrt, .je mogel jetnik uiti le z begom in če je imel srečo. Zdraivmki-jetniki so svoje sotrpine zdravili s kirurškimi posegi v zajčjem hlevu, kjer so esesovci gojili angorske zajce in imeli zanje pravo opremljeno operacijsko sobico.
Laboratorijske izvide so delali serijsko, vsakih pet dni so pregledovali bolnikom seč, čez pol ure pa so se vsi ugotovki, ki j!h je bilo kakih sto, vračali z «na-drohnim« opisom in »mikroskopsko* predskaivo. Želodčne bolezni so vse zdravili s stradanjem. Zobno zdravljenje, ki je bilo v začetku zadovoljivo, se je kasneje zreduciralo na puljenje, ki pa je bilo hitro, saj je delo opravljal poklicen rokoborec in boksar težke kategorije.
Razen drugih poskusnih postaj je bil v taborišču, ločen od ostalih, invaVdski blok. Tja niso prihajali le invalidi, pač pa vsi, ki so se kakorkoli pregrešili proti zatiralcem. Tu jetniki n'so delali, sedeli ali stali so v nekem ozkem hodniku po cele dneve, zvečer pa so jih zopet nagnali v blok, kjer so jim dali zelo malo hrane. V začetku je vsak ponedeljek zjutraj korakal transport invalidov v kopalnico; iz revirja so prišli za njimi strežniki z injekcijami, v torek zjutraj pa so odvažali trupla v krematorij. Tedaj namreč v Dachauu še nd b!lo plinske celice, ki so jo začeli graditi šele leta 1941 jetniki — poljski duhovniki. Na invalidskih blokih pa so končali vsi, ki so šli skozi poskusne postaje. Tuberkulozne in »duševne bolnike« so ubijali z injekcijami bencina in fenola.
Patološki oddelek mrtvašnice je bil v resnici le velika obrtna delaivnica. Pred mrtvašnico so na motvozih visele vsak dan človeške kože, ki so jih mrtvecem previdno drli s prsi in hrbta in
pozneje iz nj:h usnje. Esesovci
delali najtanjše >o si celo izme-
njavali krojne vzorce, po katerih so s tem usnjem delali sedla, jahalne hlače, rokavice, torbice in aktovke, hišne copate in vezave za knjige. Najboljši plen je bila zanje tetovirana koža; kot tisti, ki je imel zlate zobe, tako je bil tudi tisti človek, ki je imel tetovirano kožo, zapisan smrti.
V	mrtvašnici so obrtno predelovali tudi lobanje in cela okostja, ki niso bila namenjena samo zavodom, pač pa tudi zasebnikom, saj je bilo tedaj v modi, da so imeli na pisalni mizi lobanjo ali golem. Včasih so iz lobanj in goleni delali svetilke, seveda so zahtevali brezhibne lobanje, kakršne so lahko imeli le mladi jetniki z zdravim zobovjem.
V	mrtvašnici je bilo delo zelo obsežno in je iz dneva v dan naraščalo. Invalidski transporti so prinašali večinoma le mrliče. Posebno grozen je bil transport iz Stutthofa. Umirajoči, sestradani in poblazneli tovariši so mrličem med potjo rezali mišice, nekatera trupla pa so bila obgri-žena. Esesovci so ta prizor skrbno fotografirali, da bi dobili material za propagando o »ravni političnih jetnikov«.
Ker pa so se mrtvašnice navadno esesovci izogibali, so se jetniki mogli prav tu zbirati na ilegalnih sestankih in debatah, kuhali so si ilegalno dobljeno boljšo hrano, in skrivali nekatere tovariše, ki jim je grozila smrt.
Poskusne postaje niso b’le le kraj, kjer so izvajali esesovci poskuse, da bi si pridobili izkustev, pač pa tudi kraj, kjer so se vršile sadistične zabave. Zelo radi so imeli namesto poskusnih kuncev ljudi, za katere jim ni bilo treba skrbeti. Navadno pa so poskusne živali v najboljšem okolju in ob najboljši hrani, da nanje ne vpliva nič drugega kot samo poskus; esesovci pa so poskuse izvajali na živih mrličih, ki so bili telesno in duševno bolni in ugotovki teh poskusov niso služili napredku znanosti, ker niso mogli biti izhodišče za aplikacijo na normalne ga človeka.
Poskusnih postaj je bilo več, od kirurške, do flegmonske, kjer so jetnike okuževali s tem, da so jim vbrizgavali gnoj iz ognojkov drugih bolnikoiv in maiarijske postaje, kjer so okužili z malarijo več kot 2000 ljudi v štirih letih. Poleg teh je bila še poskusna postaja za jetrne bolezni, poskusi z morsko vodo, za nemško Luft-waffe pa so izvajali poskuse s stisnjenim zrakom. V prevoznih, motoriziranih, hermetično zaprtih keson'h z opazovalnim okencem in ustreznimi aparati za stisnjeni in razredčeni zrak so opazovali delovanje malega pritiska in pod
pritiska na človeški orgarvzem. Te poskuse so izvajali dvakrat na teden, navadno pa so zanje izbirali mlade fante do 21 leta, ki so bili kolikortoliko močni in zdravi. Zapirali so jih v celico po pet do petnajst, potem pa so počasi ali hitro stisnili zrak in zvečali pritisk, ga nato spet v trenutku zmanjšali za nekaj atmosfer. Jetnikom so zaradi teh poskusov nastale embolije, kolaps, infarkti, apopleksije, bruhanje in bljuvanje krvi; največ pa duševnih in živčnih motenj. Pred časom je ljubljanska revija »Tovariš« objavila spomine tistih Slovencev, ki so se vrnili ž'vi iz taborišč. Eden izmed njih Albin Vernik se spominja poskusov z zrakom, ki so ga duševno uničili. Nekega dne so fante in moške iz različnih dežel nagnali v posebne vagone, ki so imeli vgrajeno nekakšno celico. Tu so jih s posebnimi pasovi privezali na se^ deže, od koder so mogli videti m eni steni celice debelo steklo, z< katerim so bili esesovci. Nerado ma je zahreščal mikrofon^po katerem je esesovec sporočil, naj začnejo dihati samo skozi us" nato je nemški oficir začel s ročati višino namišljenega le Ko je oznanil 8000 metrov, so bili poskusni možje že v omotici. Vernik se spomni, kako jim je brizgnila kri iz nosu, ust in ušes. Nato ničesar več, kajti omedlel je. O-stal je živ, zaradi česar so čez dva meseca poskus ponovili in to jim še nd bilo dovolj, kajti pozneje je moral Vernik dbživeti še eksperimente z mrzlo in vročo vodo.
Kasneje je Vernik delal v raz-kuževalni celici, kjer so slačili mrliče in razkuževali njihove obleke. Spominja se, kako je bilo, ko je nekega dne pripeljal tovorni vlak transport iz Rige. Vrata so bila zapečatena. 2000 ljudi je bilo 28 dni stisnjenih v temi brez hrane in vode. Od dva tisoč ljudi pa so ostale žive le tri ženske. Vsa trupla so bila iznakažena, niti enega mrliča ni balo, Id mu ne bi manjkal kos mesa. _ Od lakote poblazneli so jetniki žvečili meso svojih tovarišev, dve trupli sta popolnoma izginili.
Vernik je potem morai pretrpeti še druge poskuse, ki so mu pustili posledice. Od 275 ljudi, kolikor jih je prišlo iz Graza v Da chau z Vernikom, so ostali živi samo trije.
Podobno kot v Dachauu so obstajale poskusne postaje tudi v drugih taboriščih. Poleg tega mučenja pa so si nacisti omislili še vrsto drugih. V Auschvvitzu so bile npr. tako imenovane celice za stanje. Skozi vratca, ki niso bila večja od tistih pri pasji kolibi, so morali tudi po štirje jetniki skupaj zlesti v celaoo, ki je merila 90 x 90 cm in je imela na vrhu le Unico za zračenje. Ljudi so pobijali razen s plinom tudi ob zidu smrti, kjer so jih toliko postrelili, da je včasih kri pritekla v potočkih izpod železnih vrat, ki so vodila iz taborišča na dvorišče bloka smrti.
Sicer število mrtvih zaradi streljanja, ki znaša za Auschwitz 20 tisoč ljudi, ni nič v primerjavi s številom tistih, ki so jih eliminirali s plinom Ciklon B v plin-sldh celicah. Na 210 kvadratnih metrov površine vsake plinske celice so stlačili po 2000 ljudi naenkrat. Skozi odprtino v stropu so spustili Ciklon B, ki je tako hitro deloval, da so bili vsi že po 15-20 minutah mrtvi. Ta plin je imel obliko kristalov, ki so se pri temperaturi človeškega telesa spremenili v plin. Jelniki so umrli zaradi zadušitve, nato so jih zvlekli iz celic, jim poruvali zlate zobe in jiih nato zažgali v krematorijskih pečeh, kamor so včasih med množico mrličev vrgli tudi še živega človeka. Šest kilogramov Ciklona B je umorilo 1500 ljudi, v Auschvvitau pa so porabili 20.000 kilogramov tega strupa.
Od jetnikov so porabili prav vse. Lase, zobovje — kar je bilo zlatega, kožo, njihovo imovino, od obleke do čevljev in tudi pepel trupel, ki so ga uporabljali za gnojenje njiv. Da bi ugotovili, koliko je vreden vsak jetnik, so naredili nacisti celo poseben račun: poprečni dnevni zaslužek jetnika	6	mark
minus prehrana	0,60	marke
minus obraba obleke 0,10	marke
poprečna življenjska
doba 9 mesecev
270 X 5,30	1431	mark
Dob;ček iz racionalne uporabe trupla:
1. zobno zlato; 2. obleka; 3. vrednostne stvari; 4. denar, minus stroški
sežiganja	2 marki
poprečni čisti dobiček	200	mark
skupni dobiček po
devetih meseo;h	1631	mark
plus dobiček od kosti in
uporabe pepela.
Mnogo je bilo mučenj, ki so več ali manj znana, vendar doslej še ni znaila človeška beseda tako popisati vsega trpljenja, da bi grozo jetnikov občutili tako, kot so jo oni, o grozotah v taboriščih nam pričajo le ruševine, ponekod v parke preurejena zemljišča, kot tisto v Dachauu, kjer ni več vislic, niti jarkov za streljanje, pač pa le gredice z rožami, in table, ki lakonično sporočajo obiskovalcem: tu so nekoč stale vislice, tu so s pištolami streljali na jetnike...
Dovolj je smrti, se dvigne krik. Res za zmeraj doivolj? se vpraša človek, ko odhaja iz muzejev koncentracijskih taborišč. Roke ljudi, ki si želijo miru, so v bližini Mauthausna napisale na zid »Nikoli ne pozabite!« Na nas je naloga, da rvkoli ne pozabimo, da nadaljujemo odpor proti takemu nasilju, proti kakršnemu so se borili v taboriščih izčrpa ni in ponižani jetniki.
OB 25-LETNICI ZMAGE
Našim padlim od Milj do Trbiža
— .
Spomenik na Katinari

Spomenik v Lonjerju
»'Si«*.
* 'SarijpT
Marušič
Alenčic
Spomenik Štirim junakom na bazoviški gmajni, ki so ga fašistični zločinci že dvakrat oskrunili, a do sedaj jih oblasti še niso izsledile.
PLAMENI <<BEČANOVE» DOMAČIJE^ SO POZIVAU NA UPOR V BRKINIH
Prva požgana domačija na Primorskem -na Ostrožnem brdu: boj se je začel
Piše Maks Zadnik - Vzroki požiga - Začetek že v maju 1941- Prva partizanska četa
O mpomem svetu pod Snežnikom», kakor ga je označil v svoji knjigi naš vojskarski pesnik Črtomir Šinkovec, je bilo že marsikaj napisanega in objavljenega. Vsekakor je o tem upornem svetu največ napisal Č. Šinkovec v svoji kroniki pod omenjenim naslovom, domačin (Brkin) Maks Zadnik pa je v našem dnevniku objavil — v mnogih nadaljevanjih — verjetno vse najvažnejše podatke o partizanskih enotah in njihovih akcijah na tem območju. Kljub temu pa prispevek njenih ljudi še ni dovolj raziskan in premalo sta znani vsaj dve dejstvi:
prva domačija na Primorskem, ki so jo požgali italijanski fašisti je bila «Bečanovat na Ostrožnem brdu;
prve primorske vasi (sedem jih je bilo), ki so gorele 4. junija 1942, ko je Hitlerjeva armada še zmagovito prodirala v osrčje ZSSR, so bile: Mereče. Podstenje, Podstenjšek, Gornja Bitnja, Spodnja Bitnja, Ratečevo brdo in Kilovče — tik ob železniški progi Ilirska Bistrica- Pivka — pobili so 27 ljudi in skoraj 500 odgnali v internacijo; datum je postal praznik občine Ilirska Bistrica.
Zato je drugi zgodovinski dogodek bolj znan od prvega, ki ga je za naš dnevnik opisal Maks Zadnik.
Toda o tej deželici, za katero pravi France Bevk, da mu je »vedno pred očmi, siromašna a vendar bogata in lepa, osojno zelena, s topoli ob Reki...» — je še marsikaj premalo znanega kot n. pr.:
da so se v njej rodili: Matija Kastelec (Kilovče 1620). Miroslav Vilhar (1818), dr Karel Lavrič (Prem 1818), Dragotin Kette (Prem 1876), pozneje pa mar.j slavni pisatelji in pesniki: Jože Volk (Suhorje), dr. Ivan Lah (11. Bistrica), Ivo Grahor (Sp. Bitnja), Bogomil Fatur (Prem) Lea Fatur (Zagorje). Bogomir Magajna (Vreme) in drugi; iz te deželice sta doma očeta dveh slavnih Tržačanov: Toneta Tomšiča (Bač) in Pinka Tomažiča (Janeževo brdo);
da je bazoviški mučenik Lojze Valenčič v tej deželi doma (Narin) in je v njej (Bač) izdelal tudi bombo za fašistični tržaški dnevnik (1930);
da je bilo po kapitulaciji Italije v tej deželici požganih (sorazmerno) največ vasi v Sloveniji;
itd., itd..
Vse kaže, da deželica pod Snežnikom še ni dovolj raziskana in da bo moral tudi naš dnevnik o njej in njenih ljudeh še marsikaj napisati, saj je v vsakem pogledu odločilno vplivala na razvoj dogodkov njenih bližnjih sosednih mest: Trsta. Reke, Kopra in dr.
Pivka
j'Knežak
T
V svobodoljubnih Brkinih se ljudje niso nikoli sprijaznili z italijansko okupacijo, še manj pa z usodo sužnjev »velikega Ritna*, kakršno jim je sistematsko in načrtno pripravljal fašizem. Odpor proti zavojevalcem se je kot drugod na Primorskem organizirano in elementarno krepil. Dedki in babice so pripovedovali otrokom zgodb:ce in pravljice, v katerih so jim prikazovali fašistične zavojevalce kot nosilce vsega zla, ki tare ljudi in jim prinaša nesreče. Fantje in možje so, kjerkoli so mogli in kadarkoli je bila ugodna priložnost, prepevali prepovedane domoljubne slovenske pesmi, izobešali slovenske zastave ali kako drugače manifestirali svojo privrženost Jugoslaviji, čeprav jih je bila njena vlada s krivično rapalsko pogodbo 21.11.1920 prepustila na milost in nemilost Italiji. V njihovih srcih je nenehno tlel živ uporni ogenj, ki je v stikih s predstavniki okupacijske oolasti — karabinjerji, fašisti, fi-nancarji idr. neštetokrat izbruhnil v obliki pretepov ali drugače v politične konflikte. Do njih je prišlo zlasti na shodih in veselicah, ko sta upornost vzpodbujala še žlahtna istrska »črnina* in kot božanski nehtar dišeča brkinska slivovka Najhujši takšen incident je izbruhnil septembra 1928 na vaškem shodu v Zajelšju, ko so domači fantje razorožili in pretepli karabinjerje in financarje. Nato pa so karabinjerji in politična policija prirejali celo leto prave »rastrelamente*, v katerih je sodelovalo tudi po več sto mož, potem pa organizirali proti »pretepačem* velik politični proces na Reki.
Vendar se takšni in podobni konflikti niso mogli razplamteti v mogočen vseljudski upor, dokler niso organizatorji NOB Oskar Kovačič in njegov brat Leon, Anton Velušček, Ervin Dougan Janez, Jože Zidar, Anton Dougan in drugi. ki jih je poleti in jeseni 1911 poslalo na Primorsko osrednje vodstvo OF ali pa so jih organizirali tovariši, ki so prišli iz Slovenije, razvili obširnih pr nrav za upor, v katere se je že jeseni
1941 in pozimi 1942 vključilo v Trstu, na Krasu, v Brkinih in v Istri več sto najzavednejših borcev. Tedaj je dobila elementarna in dotlej spontana brkinska upornost svojo organizirano obliko. V Pivški in Brkinski četi pa svojo udarno pest.
Tistega 4. aprila 1942 so odjeknili usodni partizanski streli pri Ambrožičevem mlinu.
Pod njimi sta se zrušila varuha okupacijskega reda karabinjerski poročnik Žani in brigadir Giuseppe Londei. Naslednji dan so vcjrii pobesneli fašisti, policisti, karabinjerji in vojaki v Brkine, aretirali in odgnali s seboj 287 ljudi ter požgali Maslovo (Beča-novo) domačijo, čigar mogočni plameni so prvič na Primorskem razsvetlili temno velikonočno noč in oznanili Brkinom, Pivki, Krasu in ostali Primorski, da se je veliki boj za svobodo začel ter pozivali vsakogar, v čigar prsih bije slovensko srce, naj ne stoji ob strani, pač pa zgrabi za orožje in stopi v boj, da ne bi zamudil zgodovinske odločitve.
Če je bilo do tega dne organizirano osvobodilno gibanje še marsikomu v Brkinih skrito in zaradi policijskega nasilja ni moglo prodreti v najširše kmečke in de lavske vrste, so ga plameni »Be-čanove* hiše vsem Brkinom, ki so dobro poznali številno nacionalno zavedno Maslovo družino, jasno predstavili in opredelili. Že naslednji dan se je po vseh vaseh bliskovito razširila vest o aretacijah, požigu in pretepanju zavednih kmečkih ljudi. Na Pregarje je to vest prinesel Anton Navači-čev s Prelož in nam jo v gostilni pri Viktorju Tomažiču do podrobnosti povedal. Bilo nam je jasno, da poskušajo fašisti z aretacijami, streljanji in požigi iztrebiti Slovence na Primorskem in na njihovo zemljo naseliti Italijane. Naša odločitev .je bila nedvoumna:
»Treba bo poiskati partizane in se jim pridružiti, če že moramo umreti, bomo padli v boju!*
Požig Maslove domačije smo razumeli kot grožnjo z uničenjem
vsem, ki se čutijo Slovence in mislijo tako kot Maslovi.
Rimska volkulja je s svojim ognjenim žrelom vgriznila najprej v Bečanovo domačijo, da bi s tem prestrašila uporno ljudstvo, toda dosegla je nasprotni učinek, njeni zobje so bili prekrhki, da bi zdrobili tako trdo kost, kot so bile mlade partizanske čete in trdno odločnost ljudstva, da se z orožjem upre fašističnim zavojevalcem, zato je bila obsojena na pogin.
ZAKAJ SO POŽGALI NAJPREJ
MASLOVO DOMAČIJO?
Zmotno bi bilo misliti, da so se fašistični hierarhi le v trenutnem besu ali samo slučajno (zaradi napada na karabinjerje) odločili, da uničijo Maslovo domačijo. To so storili po temeljiti presoji razlogov in mnogih znanih dejstvev. Gotovo jim ni bilo neznano, da je stari Franc Maslo že v 30 letih raje vrnil gostinsko in trgovsko obrt, kot da bi sprejel članstvo v fašistični stranki; njegov najstarejši sin Katlo Maslo, prvi komandir Brkinske čete, narodni heroj, je ^eptbmbrS 1935. leta skupaj s 50 drUglmP vojaškimi obvezniki raje izbral beg čez mejo v Jugoslavijo, kot da bi se odzval službi v italijanski vojski, ki je bila poslana v Abesinijo, da jo okupira. Ko pa se je 1937 vrnil domov, so ga kaznovali kot dezerterja s 14 meseci zapora; ko je prestal kazen so ga vtaknili v vojsko in ga v njej držali, ne da bi mu dali dopusta, do oktobra 1941, ko je le-tega izsilil in kmalu potem pobegnil v partizane. France Maslo mlajši je tudi emigrira) v Jugoslavijo, živel ilegalno po italijanski kapitulaciji v Loški dolini in se tam med prvimi vključil v partizanske enote.
Fašistom je bilo tudi znano, da se Pivška partizanska četa pogosto zadržuje v okolici Ostrožnega brda v Brkinih in da je v njej tudi Karlo Maslo ter da vsi »Bečanovi* in mnogi drugi prebivalci z njo sodelujejo in jo podpirajo, kar je bilo za brkinske kmečke ljudi, med katerimi so uživali Bečanovi kot trdni kmetje velik ugled, dokaj privlačno. Iz opisanega pa ne smemo sklepati, da so bili Maslovi tedaj edini, ki so sodelovali v že precej široko organiziranem narodnoosvobodilnem gibanju v tistem delu Brkinov, pač pa so bili vanj že vključeni mnogi najzavednejši prebivalci tudi po drugih brkinskih vaseh, vendar so bili Maslovi, kot bomo videli iz nadaljnjega opisa, prvi in najaktivnejši nje govi privrženci, saj jih je kar 8 članov družine odšlo v partizane že do začetka aprila 1942.
Njihova zgodovinska zasluga je v tem, da so odločno udarili, ko so mnogi še okrevali. Prav zato so fašistični hierarhi odločili, da najprej požgejo njihovo domačijo in s tem poženo strah v kosti vsem, ki se nagibajo k osvobodilnemu boju.
KAKO SE JE ZAČELO
Nekateri opisovalci NOB na Primorskem se radi izognejo njegovim začetkom v Brkinih, čeprav je dejstvo, da so bili prav ti kraji zibelka prvih partizanov in da so od tod odhajal* na Kras, v Vipavo in drugam. Takšno vlogo so Brkini lahko odigrali zaradi svoje oblikovitnosti in zemljepisne lege, predvsem pa zaradi zavednih ljudi.
Prve vesti o ustanovitvi OF in pripravah na oborožen boj je prinesel iz Bele Krajine čez Notranjsko na Ostrožno brdo že maja 1941 France Maslo - Ludvik. Prispel je kot kurir oborožene skuprne, ki je delovala pod vodstvom Medena, in Jožeta Dvoj-moviča v.Kapižarvci pri Črnomlju, in prineseTorožje in propagandno gradivo. Zveza, ki jo je vzpostavil, je ostala in delovala do zime 1941-42. Potem je France še večkrat prinesel propagandne letake in orožje, decembra 1941 pa je ostal v četi v Brkinih.
Ob njegovem prihodu je bil sklican prvi sestanek pri Beča-novih. Razen domačih se ga je udeležil tudi Franc Medved - Gu-jev. Na njem so se pogovorili o propagandnih in organizacijskih pripravah za oborožen boj. Literaturo, ki jo je Fr. Maslo prinesel, so bratje in sestre Etbin, Lojze, Pavle, Kristina in Marija Maslo ter Fr. Medved v naslednjih tednih razdelili med zaupne ljudi. Precej letakov pa so raztrosili tudi v italijanskih postojankah na Pivki in v Podgradu, pri čemer sta sodelovala tudi Jožefa in Fr. Maslo (mati in oče).
Zadnje dni junija 1941 je prispel na Primorsko organizator NOB Ervin Dougan - Janez. Poslal ga je predsednik komisije za Primorsko Tone Tomšič, da organizira v Brkinih, na Krasu, Pivki in drugod oborožen odpor proti fašizmu. Dougan se je že prej poznal z Maslovimi, vedel je, da so zavedni Slovenci, zato je pogosto prihajal k njim in se v juliju in avgustu pri njih zadrževal tudi po več dni ter se povezoval z zaupnimi ljudmi iz sosednjih brkinskih vas*. V Ilirski Bistrici se ni mogel gibati, ker ga je iskala policija. Z Ostrožnega brda je odhajal na Kras, v Vipavo, na Reko, v Gorico in drugam, dokler se ni avgusta vrnil v Ljubljano, da poroča vodstvu OF o razmerah na Primorskem.
Med bivanjem na Ostrožnem brdu in v Brkinih, se je Dougan s posredovanjem članov Maslove družine povezal s Francem Medvedom in člani njegove družine ter z družino Kovačič, na Suhorju z Vovkom Janezom in Francem, na Vatovljah z Borisom Cergolom, z Mico Matjanovo s Stare Sušice, Antonom Frankom iz Kilovč, Antonom Gustinčičem z Rjavč in nekaterimi drugimi. Avgusta 1941 so organiziran člani OF Anton Gustinčič, Pavle in Etbin Maslo po Douganovih navodilih raztrosili letake nh Pivki. Nekaj dni kasneje pa so Etbin, Lojze in Pavle Maslo, izvedli podobno akcijo v Ilirski Bistrici. V obeh krajih sta bili močni italijanski postojanki. Letaki so bili namenjeni domačinom in italijanskim vojakom. Akciji sta dobro uspeli.
PRIHOD PRVE ČETE
Ko je seznanil vodstvo OF z razmerami na Primorskem io mu predlagal, da bi tja poslali močnejšo partizansko četo, mu je tov. Bebler svetoval, naj gre na Mo-kerc in v Krimskem bataljonu izbere borce ter jih popelje t na Primorsko. Uspelo mu je F' bili 6 tovarišev: (Milka Pii ja s Proseka, Benjamina Čeli na iz Gor. Branice, Ivana Sancina iz Doline pri Trstu, Petra Čelika z Reke pri Cerknem, Franca Žagarja iz Žage pri Bovcu in Slavka Likarja iz Šturij pri Ajdovščini. Tako je sredi septembra prispela iz Notranjske na Staro Sušico prva partizanska četica, tedaj je njen komandir Dougan ponovno prišel na Ostrožno brdo. Četa je sicer kmalu odšla v Gornjo Branico, vendar se je pogosto vračala ali pa je ostal njen del v Brkinih, kjer so njeni člani jeseni in pozimi 1941-42 izvedli več bolj ali manj uspešnih akcij.
Že sredi poletja je Kristini Maslo uspelo obvestiti brata Karla, ki je služil italijansko vojsko v Imperiji, da se je začela narodnoosvobodilna borba, zato si je namerno zastrupil uho in si s tem po krajšem zdravljenju v bolnišnici pridobil oktobra 1941 bolniški dopust. Ko je prispel domov, se je sestal z Douganom. Tedaj je Dougan sklical na Ostrožnem brdu pri Maslovih sestanek, ki so se ga udeležili vsi Maslovi, Medved Franc in nekaj drugih. Sestanek je bil pomemben zato, ker je bilo na njen obravnavano vprašanje, kako pridobiti čim več pristašev OF, da bi lahko prešli od političnih priprav v neposredne vojaške akcije. Dougan je prikazal po povratku iz Slovenije jasno perspektivo o razvoju NOB v Brkinih in na Primorskem. Sklenjeno je tudi bilo, da je treba naslednji mesec organizirati širši sestanek aktivistov in pristašev
Prvih sedem požganih vasi na Primorskem
RATEČEVO BRDO
podstenje.
_podstenj5ekn
MEREČE
OF. Tedaj je bila že vzpostavljena zveza tudi z Istro, kamor so razvijali svoje zveze tudi aktivisti iz Trsta, s Čičarijo do Vodic in Mun.
Za razvoj NOB v Brkinih je b;l velikega pomena novembrski sestanek, zaupnikov in aktivistov OF pod Artvižami. Vodil ga je Ervin Dougan, udeležili pa so se ga Iztok Cergolj iz Vatovelj, Franc in Ivan Vovk iz Suhorij, Ivan Grlica iz Varej, Andrej Godina iz Rodika, Anton Gustinčič iz Erjavč in Maslovi Kristina, Marija, Etbin, Lojze, Pavle in Jože ter Franc Medved z Ostrožnega brda. Sestanek je bil pomemben zato, ker so se na njem prvič zbrali zaupniki in aktivisti OF iz širšega območja. Tov. Dougan pa jim je dal navodila, da se zaostri boj proti okupatorju z, izvedbo pomembnejših akcij. Medtem so živahno delali tudi aktivisti z območja zgornje Pivke, H. Bistrice in Podgore, ki so sklicali več uspelih sestankov. Narodnoosvobodilno gibanje se .je postopno, vendar zanesljivo širilo in si pridobivalo čedalje več iskrenih pristašev. Tri konspirativno in vsakogar, preden, da se ne bi vri;J vražni vohuni tn
PRVE AKCIJE
Prvo partizansko akcijo na Primorskem sta organizirala in izvedla Karlo Maslo in Ervin Dougan, ki je dal pobudo zanjo, kmalu po sestanku na Ostrožnem brdu -28.10.1941. Blizu Kilovškega predora sta na nasipu odvila tračnice in iztirila osebni vlak, s katerim so se peljali nemški letalci iz vzhodne fronte na počitek proti Opatiji in Reki. Akcija je odlično uspela. Število mrtvih in ranjenih vojakov sicer ni zanesljivo znano. Slovenski poročevalec pa je poročal 1.11.1941, da je bilo 70 vojakov mrtvih, 200 pa ranjenih. Že pred povratkom v Italijo je Karlo Maslo ob sodelovanju brata Pavla zažgal senik na italijanskem posestvu v Bitnji pri D. Bistrici.
2.11.1941 se je Karlo Maslo po Douganovih navodilih vrnil v Italijo, da organizira pobeg še nekaterih Slovencev, ki so v Imperiji služili kadrovski rok in izvede sabotaže v škodo italijanske vojske. Povratek je zamudil za en dan, zato je bil kaznovan z 10 dnevi disciplinskega zapora. Že med prestajanjem kazni je zasnoval nekaj akcij. Tako je skupaj z drugimi Slovenci narisal po mestu v več krajih srp in kladivo, kar je vzbudilo veliko pozornost. Nakupil je 1/2 kg drobnih čevljarskih žebljičkov, da bi jih pomešal med krmo za konje in mule. Te zamisli ni realiziral, ker se mu je smilila živina, pač pa je iz: taknil zatiče na vseh topovskih lafetah, da bi se med vajami topovi razbili, toda ta zamisel ni uspela, ker so podoficirji opazili, da jih ni in jih spet namestili. Pred pobegom je zažgal garnizijsko skladišče sena in slame. Končno sta Maslo in Rudi Modic, doma iz Velikega otoka pri Postojni, 2. decembra 1941 pobegnila s ponarejenima prepustnicama in srečno prispela v Sežano, ad tam pa preoblečena v civilno obleko v Postojno in v partizane.
Sredi novembra 1941 so organizirani aktivisti in borci Pivške čete razbili spominsko ploščo padlemu fašistu na odcepu ceste Ribnica - Pivka - Stara oz. Nova Sušica.
Decembra 1941 sta Karlo Maslo in Ervin Dougan organizirala pri mlekarni na cesti Pivka - Ribnica napad na vojaški osebni avtomobil, v katerem se je vozil neki italijanski general. Akcija ni uspela, čeprav sta na vozilo streljala ker nista imela avtomatskega o-rožja.
V začetku januarja 1942 se je Ervin Dougan vrnil s svojo skupino iz Vipave in se utaboril v gozdu blizu Ostrožnega brda. Kmalu so aktivisti Anton Dougan -Branko, Anton Gustinčič in trije Maslovi bratje zbrali Dodatke o fašistični protiletalski opazovalnici na Premu. Borci Douganove
MAKS ZADNIK
OB 25-LETNICI ZMAGE
Našim padlim od Milj do Trbiža
Spomenik v Padričah
snimm
*****
lilllPrll
':*W • '•fr"*?

i§J§ ■
4. junija 1941 fnšlatt ob ieli—M ki progi II. Bistrica - Pivka požgali prvih sedem vasi na Primorskem
(Nadaljevanje na 12. strani)
Spomenik t
Strategija študentskega gibanja: ^alternativno izkoriščanje univerze»
Pred novimi spodbudami za razbijanje nacionalističnih predstav o boju slovenske narodne manjšine v Italiji in za krepitev zavzemanja za pravice tudi v Beneški Sloveniji
Prva požgana domačija na Primorskem -
■ -{jf '■
na Ostrožnem brdu
Prisotnost in dejavnost močno politiziranega in množičnega študentskega gibanja je ena izmed najbolj markantnih značilnosti zadnjih let, ki označujejo razdobje širokega razrasta socialnih bojev in vključevanje širokih slojev srednjega meščanstva in i-zobražencev vanje. Značilnost, ki spremlja novi ml tehnološke revolucije v Evropi in ZDA in katerega protagonisti so tisti rloji tehnikov in intelektualcev, ki se rproletarizirajo* zaradi nove dimenzije, v katero prehaja sodobna industrija in z njo ves kapitalistični sistem. To se pravi: čedalje bolj izgubljajo neodvisnost tprostega poklica* oziroma «ustvarjalca in načrtovalca* in postajajo izvrševalci, aplikatorji drugje izdelanih sistemov, sužnji elektronskega ali drugega računalnika, podrejeni železni logiki dobička in produktivnosti v sistemu, ki mu sami ne prispevajo več najžlahtnejših zaključkov svojega možganskega dela. Marsikdaj trdijo sociologi, da se delavci približujejo tehnikom, ker se slednji približujejo delavcem in da je razlika med tema dvema samo modra, oziroma bela delovna obleka ali halja.
Seveda je zadnja trditev nekoliko pretirana, čeprav demagoš-ko ustreza tezam o proletarizaciji tehničnega kadra in izobražencev v proizvodnji, z druge strani pa služi visokošolskim študentom kot orožje demistifikacije mitov o u-niverzitetnem doktoratu kot prehodu iz revščine v bogastvo, k neodvisnosti, k prostemu poklicu, v rvodilni razred*. Kolikokrat je bilo na različnih forumih slišati oguljeno frazo, da se v današnjih šolah gradijo jutrišnji «yo-ditelji naroda», jutrišnji vodilni razred.
* * *
Veliko spremembo so doživele italijanske univerze v zadnjih letih. lahko že rečemo v zadnjem desetletju. Ekonomski tboom* v prvih šestdesetih letih je zahteval tudi tehnični kader, strokovnjake, ki jih je morala pripraviti univerza: odprla so se vrata širšim študentovskim množicam, prezračili so zatohle hodnike elitnih, na pol srednjeveških (po sistemu) univerz in vanje so stopile množice študentov tudi iz uradniških, obrtniških, trgovskih družin, nekaj tudi iz delavskih in kmečkih slojev prebivalstva. Zanje je poskrbela celo- država, ki je vedno uslužno sledila težnjam velikega kapitala k širjenju _ in krepitvi in izdala zakon o študentskih štipendijah (tpresalario*) ki pa je bil tak, da je še vedno diskriminiral najrevnejše sloje, ki se marsikdaj niso mogli dokopati do višje srednje šole, kaj šele do univerze.
Vstop širših študentskih množic, tudi iz vrst italijanskega malega meščanstva in delavskega razreda, je na univerzah razgibal politično dejavnost in študentje so živahno razpravljali o posameznih reformah, s katerimi se je italijanski vodilni razred predstavljal zdaj volivcem, zdaj pred parlamentom. V glavnem so bile reforme funkcionalne določenemu trenutku in sistemu, niso pa mogle razrešiti osnovnega protislovja italijanskega višjega šolstva: vprašanja perspektive znanstvene raziskave; to pa je pravo ključno vprašanje funkcije višjega študija v državi, kjer si je kapitalistični vodilni razred izbral druge poti za zadovoljitev svojih tehnoloških potreb, t. j. podrejanje a-meriškemu patentu.
Ni slučaj če ni doslej bila o-dobrena nobena reforma in če so se na kamnu reforme spotaknili ministri, kot Fanfani, Sullo, Gui, Ferrari Aggradi.
Težko si je bilo tudi predstaviti reformo, ki bi začela pri vrhu, višjem šolstvu in znanstveni raziskavi in bi ne rešila prejšnjih stopenj, osnovno vprašanje, katerega važnost so študentje spoznali vrav v prvih letih svoje organizirane dejavnosti :	razredne
selekcije v osnovni in srednji šo.t.
• • »
tSindikalizacija* študentskega gibanja (tedaj; v letih 1966 in 1967) je bila strategija, ki je v sintezi poprejšnjih izkušenj odklanjala politično dejavnost v strankarskem smislu in sprejela sindikalni koncept boja z akademskimi in državnimi oblastmi. Zanjo so se zavzemali levičarski voditelji študentskega združenja VGl in nekateri katoličani, kaj kmalu pa je prešla v zavest velike večine študentov, ki prej sploh niso bili angažirani.
tSindikalizacija* je predpostavljala zahtevo po soupravljanju u-niverze, določanje programov _ in študijskega sistema, reformo šolstva v demokratičnem smislu in te koncepte je tudi sprejel del levih strank, ki se ga še vedno oklepa, morda tudi zaradi bojazni pred vplivom ikontestacije*.
Ne bom iskal*tu vzrokov kon-testacije. oporekanja sistema in dejanskega prehoda k revolucionarni, k socialistični družbeni u-reditvi težeči liniji študentskega gibanja, pač pa bom shematično zabeležil bistveno spremembo v programih študentskega gibanja v zadnjih treh letih.
Iz dileme, ali naj študentje sprejemajo reforme in se zanje bojujejo, ali pa naj reforme odklanjajo in se vključijo kot politično gibanje v splošni razredni spopad, je študentsko gibanje najprej sprejelo drugo rešitev in v letih 1968 in 1969 (tedaj se je is začela prva izmed tolikih kriz,
ki ga je pretresla) prešlo na politično raven in iskalo, v boju z akademskimi in šolskimi oblastmi, utrjevanja svojih pozicij v šolskih strukturah samih, toda dejansko izven njih, kolikor ni šlo za izkoriščanje teh pozicij v boju za pridobitev novih, temveč za sredstva širjenja gibanja samega.
Prisotnost študentskega gibanja v delavskih bojih, predvsem v velikih industrijskih centrih, je ta stališča proti treformizmu* še bolj radikalizirala. Tako je najprej lani, nato pa še enkrat letos, študentsko gibanje na milanski državni univerzi razpravljalo o tpolitičnih perspektivah študentskega gibanja» in začelo, v rdeči knjižici, ki jo je izdalo v nad deset tisoč izvodih in v nekaj dneh razprodalo, analizo političnega položaja v svetu in v Italiji, izhajajoč iz rosnovnih spoznavalnih sredstev: marksizma - leninizma-misli Maocetunga*.
Vendar bi se motili, če bi nas to zavedlo k misli, da je študentsko gibanje maoistično ali da se vključuje v širšo strategijo ul-tralevih skupinic.
Razlike od univerze do univerze so velike in marsikdaj je študentsko gibanje brez vsakršne koordinacije. Izjemo predstavljajo zgolj organizacije znotraj gibanja samega, ki se borijo za hegemonijo z drugimi manj organiziranimi silami. Take so komunistične sekcije (KP1) ali skupinice maoistično - stalinistične UCI (Zveze italijanskih komunistov).
* * *
Nov zagon je gibanje našlo tedaj, ko se je jasno pokazala tendenca italijanskega vodilnega kapitalističnega razreda, da reformo univerze uresniči v zelo kratkem, toda ne zaradi reforme same, temveč zaradi nujnosti, da se višji študij v Italiji tdekvali-ficira*. Univerza mora postati sredstvo masovnega vključevanja v proizvodnjo, toda ne s pomočjo visoke kvalifikacije ali ustvarjanja centrov znanstvene raziskave, temveč ustrezno z zahtevami po golih izvrševalcih ukazov in načrtov. V strukturah univerze same pa bi se medtem uveljavile nelitne* rešitve, ki bi bile zgolj osebnega značaja. Atomizacija v dekvalificirani univerzi se, na primer, uveljavlja s pomočjo znanega zakona št. 910 o liberalizaciji študijskih načrtov, kar postavlja posameznika v neposreden odnos do celotne strukture, ne stimulira pa kolektivne raziskave in usposabljanja s pomočjo «interdisciplinarnosti* itd.
Medtem pa je študentsko gibanje rešilo dilemo «reforma da* a-li treforma ne* in se usmerilo h kombinaciji strateškega značaja: * alternativnemu delnemu izkoriščanju univerze*, kar pomeni »po analizi šolskih struktur njihovo reorganizacijo in izkoriščanje v korist množic, tako pri etično - političnem izgrajevanju, kakor tudi specifično, v zvezi z vprašanji poklicnega vk<jučevanja v proizvodne strukture*. (Iz dokumenta milanskega študentskega gibanja, 25.3.1970).
Ne torej isistemu funkcionalna univerza* ali rproti sistemu*, temveč ^funkcionalna razrednemu spo padu in izgrajevanju kadrov za ta spopad*, kakor tudi definicija alternativne kulture, ki se spoprijema s sedanjo, katere cilj je organizacija pristanka kapitalističnemu sistemu in oportunizma v njem.
• • *
Spominjam se zanimive razprave, ki so jo tržaški študentje razvili v Ljubljani, po srečanju s predstavniki tamkajšnje študentske skupnosti. Več ur so razpravljali o tspolu angelov*, ko se je postavljala, s strani slovenskih študentov, dilema o Platonovi družbi, v kateri naj bi vodili družbo znanstveni kadri in dilema o funkcionalnosti znanstvene raziskave, oziroma vprašanje, zakaj se italijansko študentsko gibanje bori proti ameriškemu monopolu nad znanstveno raziskavo in za njene «nacionalne centre* in razvoj slednje v Italiji, ko bi itak služila dosežkom italijanskega kapitalizma, točneje njegovemu razvoju. Zaključek te razprave je bil nekoliko presenetljiv: Bistvo problema ni funkcionalnost tega ali onega sistema, temveč vključevanju v razredni spopad s čimbolj ugodnih pozicij, dolžnost pomagati mu in težiti k o-svobajanju študija in dela, ne glede na to, ali bo uresničena reforma vseučiliškega študija ali ne.
V sami šolski strukturi pomeni nastop študentskega gibanja, v povezavi z delavskim gibanjem, postavljanje ključnih vprašanj razredne selekcije in torej spremembe strukture od same o-snovne šole dalje in ne^ samo študijskih načrtov, temveč vloge Šole same in družbeno - gospodarskega sistema, v katerega je vključena.
Boj proti dekoalifikaciji univerze, ki ustreza koristim vodVnih razredov in najbolj konservativnega sektorja v univerzi sami, pa se izraža tudi v sektorialnih in sindikalnih zahtevah, kot je odprava diskriminacije, kateri so bili podvrženi študentje prvih letnikov letos (skoraj nihče med njimi m prejel študijske štipendije, čeprav je do nje imel pravico) ali v spopadu z oblastjo *baronov», ki skušajo odtujiti del finančnih sredstev, ki jih družba namenja šolam, v lastni žep. Samo dve številki: medtem ko so se življenjski stroški v zadnjih mesecih povišali za več odstotkov, je
delež državnih sredstev v univerzah za vsakega študenta padel od 516 na 456 tisoč lir letno. In to v istem trenutku, ko so začeli redni profesorji (čbaronh) s «sindikalnim* bojem za pol milijona mesečnega poviška! Morda ne gre več za dobičkaželjnost, temveč za reakcionarni načrt, ki ustreza težnji, da bi se učni kader in strukture univerze ne posodobile s pomočjo novih denarnih sredstev...
• ft •
V trenutku, ko italijansko študentsko gibanje postavlja tezo o ^alternativnem izkoriščanju* univerze, moramo pogledati tudi medse in ugotoviti, da je na tržaški univerzi nekaj sto slovenskih študentov, ki so vključeni v tržaško študentsko gibanje. Nekateri med njimi ga tudi vodijo	in	usmerjajo
in	bogatijo	s specifiko	naše na-
cionalne problematike.
Ni slučaj, če se je med študenti	uveljavil	predlog	o	»inštitutu
za preučevanje kulture slovanskih narodov, Slovencev in v prvi vrsti	njihove	narodne	manjšine v
Italiji*.
Zadnji del programskega stavka jasno kaže, da se tudi ta zahteva vključuje v strategijo »alternativnega izkoriščanja*, ki bi pri nas pomenila nove spodbude za razbijanje ustaljenih kulturnih in družbenih shem, razbitje nacionalističnih predstav o boju slovenske narodne manjšine v Italiji, š rjenje in krepitev zavzemanja za lastne pravice tudi v krajih, kjer se ne pojavlja s tako silo (Beneška Slovenija). Čeprav izven ustaljenih shem naše manjšinske dejavnosti, bi se torej pojavilo novo središče vzbujanja in dejavnosti, analize in kontestaci-je meščanskih izbir na tem polju in prav bi bilo, če bi se s to verjetnostjo spoprijeli. In to ne z namenom, da novi pojav strumentaliziramo ali podredimo diplomatsko - manjšinskemu konceptu naše dejavnosti, temveč zato, ker bo iz njega zrasla nova sila, ki bo naše dogajanje v pozitivnem smislu odločilno pogojila in spremenila.
STOJAN SPETIČ
Pred kratkim sem šla s prijatelji na izlet. Bili smo namenjeni na Goriško, zavili pa smo čisto na drugo stran in šld v Štanjel. Med nami je bilo dekle iz Milana in nekdo jd je začel razlagati, kaj se je pred približno 25 leti zgodilo v tej vasi. Nenadoma sem se zavedela, da se vsi počutimo, kot bi se sprehajali po muzeju, čeprav nihče izmed nas tega izrecno ni omenil m verjetno tudi ne mislil. Bili smo družba več ali manj inteligentnih in izobraženih, mladih in zavestnih Slovencev, ampak Stanje! je bil kljub vsemu za nas muzej, morda tudi zato, ker drugi hočejo, da bi to bi!
Og.ebvala sem sd sive zidove, porasle z mahom in robido, na pol porušene in z neizbrisnimi sledovi časa. Ponekod je še vidno, kako so bdi razvrščeni prostori. V neki hiši tik pod vrhom se še vidi, kje so bile notranje stopnice. Na vsakem kamnu je napisan delček zgodovine, vsak zid priča o krvavih dogodkih pred 25 in več leti. Kri je pojila klance in domove, zrak pomešan z dimom in prahom je pokrival sive ruševine. Sedaj o vsem tem ni več sledu, samo zidovi nemo pričajo in opozarjajo na dogodke, ki so se med njimi tragično odvijali pred četrt stoletja. Ampak tragedija ni bila samo tu, bila je po vsem svetu, povsod so umirajoči ljudje stokali in ječali od bolečin, povsod so štrlele v zrak porušene hiše, samo sledove so povsod že skrbno izbrisali in na ruševinah zgradili novo. Štanjel je pa ostal, da nas spominja in nam dokazuje, kako je balo. Presenetilo me je in nekoliko pretreslo dejstvo, da so tik ob podrtijah za silo popravljene hiše, v katerih stanujejo ljudje. Ob vznožju griča so celo uredili ljudski vrt, p katerem se spfehajajo zaljubljeni parčki, ne da bi seveda pomislili na to, kar je v njihovi bližini.
Gledala sem razstavo o koncentracijskih taboriščih. Na platnu je bilo prikazano trpljenje jetnikov. Ustavljala sem se pred vsako sliko in skušala pred njo razmišljati, ko sem gledala slike mladih in starih »živih mrličev*, ko sem opazovala krvniške obraze esesovcev in kapo jev, ko sem ogledovala sad:stično mučene ženske in deklice. Prepričala sem se, da je bilo njihovo trpljenje nepopisno in nedopvedljivo, nepozabno in nečloveško.
Nas mlade dolžijo, da ne razumemo pomena NOB in da ne podoživljamo trpljenja, ki so ga prestali jetniki in borci. MisEm, da je to nemogoče in da bi tega od nas sploh ne smeli zahtevati. Lahko beremo Svetinovo »Ukano* ali Krakarjevo knjigo o taboriščih, lahko gledamo »Bitko na Neretvi* ali »Kozaro*, lahko hodimo v Štanjel aM v Rižarno, lahko gledamo razstavo o taboriščih ali poslušamo partizanske pesmi, to-
(Nadaljevanje z 11. strani)
čete so jo neko mrzlo januarsko noč napadli, pregnali fašiste in jim razbili prisluškovalne naprave. Po akciji se je Douganova skupina umaknila na Kras in v Vipavo ter v začetku februarja izvedla akcijo pri Štanjelu, kjer je zaplenila prvo italijansko lahko strojnico in zaboj munidje. Kmalu za tem se je četi pridružilo več novih borcev, med njimi tudi Janko Premrl - Vojko in se je v Grižah na Krasu spopadla s karabinjerji, nato pa se sredi februarja 1942 umaknila v Brkine.
Ob povratku v Brkine se je četa ustavila za nekaj dni v Smrjah pri Poldetu Boštjančiču in zbrala potrebne informacije za akcijo v H. Bistrid, kjer je zaplenila 15 glav govedi, namenjenih italijanski vojski. Partizani so živino odgnali v Brkine in jo razdelili zaupnim kmetom, da jo hranijo za poznejšo rezervo hra ne. Že isti mesec je Pivška četa s pomočjo aktivistov iz Podgore organizirala napad na italijansko vojaško postojanko v Vrbici, ki pa ni vojaško najbolje uspel, imel pa je velik politični odmev v II. Bistrid in okolici. Že februarja so patrole prekrižarile vse Brkine. Petčlanska patrola je prespala tudi na Pregarju pri Jakobu Zadniku. Namen takih pohodov je bil, da se seznani ljudstvo s slovensko osvobodilno vojsko in njenim poslanstvom ter da se ga organizira za aktivno sodelovanje z njo. Od-j‘ek partizanskih akcij in pohodov je bil med ljudstvom izredno velik. To pa je hudo prestrašilo fašistične oblastnike in jim vsililo spoznanje, da je njihova prihodnost na Primorskem dokaj negotova.
Zaradi navdušenega sprejema, na katerega je naletel med primorskim ljudstvom prihod partizanskih borcev, in načrta glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, da razvije tudi na Primorskem močno osvobodilno gibanje, je bila poslana konec februarja ali v začetku marca iz Notranjskega na Primorsko Igorjeva (*) partizanska četa, ki je imela približno 20 borcev. Pivška četa pa je medtem narasla na približno 30 borcev. Tako se je
(*) Mile Špacapan - Igor
da vse to nam ne bo pomagalo, da bi podoživljali trpljenje naših prednikov. Lahko jih razumemo, lahko bolj ali manj čustveno sprejemamo njihovo požrtvovalnost in pogum, lahko jih spoštujemo ali občudujemo.
Včasih nas dolžijo, da preradi kritiziramo. Res je, ampak tudi to je razumljivo. Vsem je lahko kritizirati po 25 letih in obsojati napake, ki so jih drugi zagrešili. Človeško razumljivo pa je, da so napake nastale, napake, do katerih je prišlo včasih čisto slučajno ali pa lahko tudi poznamo krivca. Večkrat sem se pogovarjala z bivšimi borci ali aktivisti, tudi z nekaterimi, ki so preživeli nekaj let v zaporu ali nekaj mesecev v koncentracijskih taboriščih. Priznali so mi, da res nd bilo vedno vse prav, da so marsikaj zagrešili, pa čeprav običajno neho te ali v dobri veri, o čemer sem popolnoma prepričana. Priznala sem jim in nisem do sedaj spremenila mnenja, da bi kdorkoli zagrešil isto in se obnašal na isti način, ko bd se znašel v istem trenutku v enakih okoiiščanaih. Morda bi prav mi, ki včasih kritiziramo, zagrešili še hujše napake, samo da tega ne moremo vedeti, ker nekaj podobnega še nismo doživeli. Vendar smo običajno bolj objektivni od starejših, ker nas ne težijo dolga leta zapora ali boja, ker nismo preživeli težkih let strahu in nevarnosti, čeprav se ta trditev nekaterim lahko tudi zdi nesramna.
25-letnica osvoboditve, NOB, OF, ustanovitve tega ali onega je za nas zgodovinski praznik, praznik preteklosti, kakor je Prešernova proslava. Za nas nd to mit, v luči ali senci katerega naj bi se odvijalo naše življenje, temveč nekaj, kar je že šlo mimo, čeprav je nedvomno pustilo svoje pozitivne sledove, ampak minilo je, torej spada v zgodovino. Mi, ki smo rojeni, ko so nam drugi že priborili svobodo, ne moremo enako s starejšimi proslavljati 25 letnice osvoboditve, ker se nismo zanjo borili. Saj smo hvaležni vsem, ki so se žrtvovali, samo ne moremo podoživljati njihove sreče in zadovoljstva. Lahko jih razumemo, lahko jih spoštujemo, lahko jim postavljamo spomenike, ki so sd jih krvavo zaslužili — in to v pravem pomenu besede. Saj tudi spoštujemo spomenike, poklonimo se pred ixjšmi ali snamemo pokrivalo, ampak upala bi si trditi, da smo s tem opravili svojo nalogo, vsaj kar se proslavljanja tiče. V tej zvezd bd še citirala napis, ki so ga pred kratkim no sili napisanega na transparentu napredni študentje v nekem italijanskem mestu. Glasil se je:
»Odporništvo proslavljamo z odporom.*
Zdi se md, da so prav td študentje z nekaj besedami zajeli bistvo in pravi pomen NOB in raznih proslavljanj z njo v zvezi.
zbralo v marcu 1942 na Ostrožnem brdu in v okolici približno 50 dobro oboroženih partizanov. Igorjeva četa se je zadrževala nekaj dni pri Maslovih in Gujevih na Ostrožnem brdu, potem pa so si uredili taborišče v Šmagorski dolini pod Ostrožnim brdom. Po 20. marcu je prispel iz Ljubljane v Brkine Martin Greif - Rudi in prevzel dolžnost komandirja Pivške ali Douganove čete, medtem ko je Dougan prevzel politično dolžnost, žal pa so ga že 17. aprila 1942 Italijani ranjenega ujeli, s čimer je osvobodilno gibanje na Primorskem začasno izgubilo zelo pomembnega političnega aktivista, toda boj se je nadaljeval, nadomestili so ga drugi.
S prihodom Igorjeve čete in M. Greifa se je tudi politična aktivnost na terenu bistveno povečala. Ervin Dougan se je poslej ukvarjal le z delom na terenu. Treba je bilo povezati aktiviste iz posameznih krajev, ki so se dotlej premalo poznali, organizirati nabavo hrane, zbirati obveščevalne podatke, koordinirati akcije, formirati OF odbore idr. Zato je Dougan skliceval na Ostrožnem brdu pri Maslovih, Gujevih (Fr. Medved) in Gustinčičevih precej pogoste sestanke. Tedaj so se gibanju priključile vse družine v Šmagorju, Kaluža z Ostrožnega brda (Bitenčevi), Kovačičevi in drugi na Preložah, mnogi iz Tater, Rjavč in drugih brkinskih vasi. Tako je boj za osvoboditev hitro napredoval v širino in postajal čedalje bolj množičen in aktiven, toda tudi sovražnik ni spal. Prizadeval si je, da odkrije, kaj se dogaja, pošiljal v Brkine vohune in kazenske ekspedicije. Zato je tedaj četa likvidirala nekaj izdajalcev, med njimi tudi italijanskega davčnega izterjevalca, ki je vohunil za partizani v Šmagorski dolini.
V začetku aprila sta se četi u-maknili iz Brkinov na Vremščico od tam pa v Vipavo. Med umikom je Greifova četa zaplenila na Turnu pri Bitnji italijanskim kolonam nekaj živeža in živine. Po odhodu z Ostrožnega brda in iz Šma-gorja se je Greifova četa zadržala nekaj dni pod Vremščico v vasi Volče. Medtem so italijanski fašisti in karabinjerji s pomočjo vohunov in domačih izdajalcev pre-
Včasah nas dolžijo mlačnosti in nezrelosti, pozabljajo pa, da se človeške napake — in to še posebno pri mladini — ne morejo posploševati. Tudi med mladimi so aktivisti, in to sedaj, po 25 letih svobode, aktivisti, ki delajo v času miru, ki namesto pušk uporabljajo besede in s tem nadaljujejo nekje delo tistih, ki so pred 25 leti in kasneje utirali pot priborjeni svobodi in skušali na ruševinah spet zgraditi, kar so drugi porušili. Aktivisti so, samo premalo jih je in povedati bd morala, kako so nastali, mogoče pa tudi sama tega točno ne vem. Nekateri so nedvomno sledili zgledu staršev ali sorodnikov, nekateri so morda postali po «milosti božji* ali ker so nenadoma začutili v sebi potrebo, da tudi sami naredijo nekaj, kar bi bilo družbi — ali v našem posebnem primeru manjšini — koristno, nekatere je zgradila kakšna politična stranka, ampak kljub vsemu jih je še vedno premalo. Ko so namreč pred 25 leti začeli graditi na ruševinah, so zgradili hiše in ustanovili ustanove, celili so rane in nadomeščali, kar je bilo dokončno pokvarjenega, pozabili pa so graditi ljudi, ki hi ob njihovi smrti nadaljevali njihovo delo. Tistim mladim pa, ki so kljub »pozabljivosti* starejših zagrabili za delo, očitajo sediaj, da nimajo duševne trdnosti bivših partizanov, zrelosti bivših aktivistov ali odpornosti bivših jetnikov. Prepričana sem, da bi imeli vse to, ko bi se učili ob bivših borcih, ko bi živeli ob bivših aktivistih, ko bi ne bili prepuščeni sami sebi, ko bi jim ne zakrivali svojih napak, ampak bi od njih zahtevali, da se prav na teh učijo.
Ol) nastanku partizanskih enot in še prej je bilo nekaj mladincev, Id so bili pripravljeni, bilo je nekaj voditeljev in kadrov, vendar mnogo jah je balo nepripravljenih in takih, ki niso znali uporabljati pušk in niso poznali strategije. Nihče, niti med mladimi, tega ne obsoja, nasprotno, hvalevredno je, da so tudi tisti, ki niso bili pripravljeni, zagrabili za puško in se častno postavili pred sovražnika. Vendar danes predstavlja nepripravljenost veliko hibo in vrzel. Ko bi sedaj naštela nevarnost in bi morali tudi sami v borbo, ki bd ne bila več na ravni papirjev, bi verjetno med nami nastal jasen prelom: na eni strani bi »tali pripravljeni mladinci, na drugi pa vsi ostali in na žalost bi verjetno bilo teh mnogo več. Večina bd bila ravno tako nepripravljena kot pred 25 ali več leti in ta napaka, bi Lahko bila v sedanjem svetu tudi u-sodna.
Ob 25-letnici osvoboditve in premišljevanju s tem v zvezi, se moram vsaj za trenutek oddaljiti od manjšinskih in zamejskih problemov ter posveljti vsaj nekaj mi-
cej zvedeli o partizanskem narodnoosvobodilnem gibanju na Ostrožnem brdu in o Brkinih, saj je bilo že tako množično, da ga več ni bilo lahko prikrivati. Začele so se aretacije vseh, ki so bili količkaj sumljivi. Tako so 1. in 2. aprila aretirali 7 Šmagorcev. Ponoči med 2. in 3. aprilom so fašisti in karabinjerji ter kvesturini obkolili Maslovo hišo na Ostrožnem brdu, celo noč so zasliševali mater Jožefo, očeta Franca in mladoletne otroke. Naslednji dan dopoldne so odpeljali očete in ga po vasi zasramovali ter pretepali s puškinimi kopiti, potem pa ga skupaj z drugimi odgnali v Košano, od tam pa v zapore in taborišča v Italijo.
Kristina in Marija Maslo ste se izognili aretaciji in obvestili Grei-fovo četo v Volčah, kaj se je zgodilo z očetom. Komandir Greif je poslal na Ostrožno brdo patruljo, v kateri so bili Karlo in France Maslo, Ivan Brožina - Slovan in Anton Primc - Dušan. Isti dan je p šla čez Suhorje na Ostrožno brdo tudi 4 članska karabinjerska patrola, o kateri so bili partizani obveščeni, zato so jo počakali v zasedi pri Ambrožičev! opekami in jo napadli. V boju sta dva karabinjerja padla, dva pa pobegnila.
Naslednji dan se je zgodilo tisto, čemur je namenjen ta sestavek. Fašisti so izropali in požgali eno največjih brkinskih domačij, plod dela mnogih pridnih rodov. Žrtev takšnega terorja pa je bila tudi zavedna in dobra Maslova mama Jožefa, ki so jo fašisti javno zasramovali «kot mater banditov*, jo zbadali z bajoneti in iglami ter pretepali s puškinimi kopiti, potem pa jo vso obnemoglo odpeljali v zapore in internacijo, kjer je umrla mučeniške smrti.
Prvi teroristični akciji 5. aprila 1942 je sledila čez tri dni druga na Ostrožnem brdu, spet požig in poboj talcev Krebelj Leopolda in Trebeč Antona, potem so požgali Šma-gorje, Volče in končno 4. 6. 1942 6 vasi, toda to ni zaustavilo osvobodilnega boja, ki se je čedalje hitreje širil in krepil, dokler ni ob italijanski kapitulaciji zajel vse ljudstvo Brkinov.
Po zapiskih in pripovedovanju
Lojzete in Karla Masla napisal
MAKS ZADNIK
sli tistim, ki se sedaj borijo za svobodo, ki jo md uživamo že 25 let, ali ki se upirajo »poklonjeni svobofi;*, ker se zavedajo, da ni prava in da je krivična. Saj se tudi pri nas študentje borijo za svoje pravice, delavca za pravičen kot, kruha, saj je spopadov, krvi in žrtev dovolj, vendar predstavlja to nekje utrjevanje in izpopolnjevanje pravic, za katere se drugi komaj borijo. Začela bom čisto blizu, pri Grčiji, kjer hirajo ljudje v zaporih in se jim godi približno tako kot našim prednikom pred nič več kot 50 leti in kasneje. Pomaknila se bom na Bližnji vzhod, kjer skušajo stoletne prebivalce nekih pokrajin izgnati, da bi na istih področjih naselili druge. Šla bom še dlje, v Indokino, kjer ameriški vojaki — včasih proti svoji osebni volji, koljejo vietnamsko ljudstvo in vojake, praznijo kamboške vasi in departirajo ljudi v taborišča, ki se ne razlikujejo dosti od koncentracijskih, ki so bila v Evropi za časa druge svetovne vojne. V bližnjem Laosu je stanje enako. V zvezi s Kambodžo se spomnim vseh ameriških študentov, ki jih vidne politične osebnosti dolžijo bebavosti in ki tvegajo življenje, ko demonstrirajo proti vojni v Imtokim. Saj oni uživajo svobodo, ampak zavedajo se, da je lažna, ker sloni na nesvobodi drugih, ker vedo, da bodo morali prej ali slej tudi sami v vojsko in v smrt tja nekam v Indokino. Našli bodo smrt in jo zadali; razumeli so, da to ni pravično in umirajo doma, med demonstracijami, na ulicah, pred univerzami, v spopadih s policijo. Na ta način bi lahko prebredla skoraj ves 9vet in vse celine, saj je napetost po celem svetu in v vsaki državi, pa čeprav ni vsaka država na fronti.
Verjetno je bila večina mladih borcev vsega sveta, ki v tem trenutku tvegajo življenje, nepripravljena na boj, gotovo so v svoji sredi imeli nekaj pripravljenih ljudi in podali so se v boj, da bi sebi in svojemu narodu pomagali do življenja in časti, da bi mu priborili za pošteno življenje potrebne pravice, pa čeprav bi jih to stelo življenje. Želela bi, da bi tudi nas okoliščine ne prisilile, da ravnamo na enak način, da po 25 letih svobode se-žemo po orožju, kajti v tem primeru bd morali s solzami v očeh in žalostjo v srcu vprašati znance in sorodnike, starše in prijatelje, ki letos praznujejo 25-letnico osvoboditve »Zakaj ste se borili? Zakaj ste tvegali življenje, če so v 25 letih že uničili vaše delo?* Upam, da tega vprašanja ne bomo nikoli postavili in da bomo, kolikor nam bo mogoče, nadaljevali delo svojih prednikov brez pušk in bajonetov, brez krvi in žrtev.
NADJA KRFŠČAK
•iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiino
OB 25-LETNICI ZMAGE
Našim padlim od Milj do Trbiža
Spominska plošča na openskem strelišču v spomin petim antifašistom, ki so 15. decembra 1941 padli pod fašističnim svincem
Spomenik 71 ustreljenim talcem na Opčinah
Spomenik štirim bazovskim junakom na tržaškem pokopališču
Vse ostale fotografske posnetke spomenikov padlim bomo objavili * jubilejnih dodatkih prihodnje tri sobote.
k
Žalostna, vesela in smešna doživetja beneškega
“	_ v
partizana - Ivana Baptista Obita iz St. Lenarta
j""11""'	""	' " . tt-ITE ... ' '	..~
................... ..................... ...........
rh\/ l„*^sav V#****	i
Jtomr	I ) KUifcjn vem Stt^	im
nm.
MKIANA
o Ul VE JA
AtABHf
W(«f

FWs?
C\ ,sts
*____,VrfoA,
'
«3
r	‘c**
r 1---------- ’j
mFvuj

mm


__J
r hfc “"osif^
«Mj
'v TAVORDANA 1
mmsA
'CAPORtACO
y |
A O TAVAGMACCO

TOL JA K
0(GiWCC0> | Vf	,:1
p«'« I
MCUMAi
'ČEDAD
V\£pAH2ACC0

OAtMtT
PASSOtfS
\PRAPQTt
Obit Ivan Baptista spada v tisto vrsto ljudi, ki jim je že °d rojstva usojeno, da se glas c njihovem imenu razširi izven njihove doline, da jih poznajo daleč naokrog. Tako poznajo naše-8a Obita ne samo v reeanski, temveč tudi v nadiški in sovo-denjski dolini ter v Čedadu. Oh, ne zaradi tega, da bi bil znanstvenik, kulturnik ali veliki po-litik, ne!
V svojem življenju je bil «fuor-fccn*. gozdar, kmet in delavec. Ljudje ga poznajo v bližnji ir. daljni okolici zato, ker je Obit nekakšen vaški posebnež, veseljak in zaradi doživetij v parkirnih za časa NOB. Poleg tega ie v mladih letih igral na harmoniko in prehodil z veseljaškimi skupinami vse vasi Beneške Stotnije.
Ker so njegova partizanska doživetja tako zanimiva, sem si večkrat rekel, da bi jih bilo vredno napisati. Že pred petnajstimi leti sam menda sklenil, da bom nekaj o teni pisal, vendar nisem rogel še do zdaj uresničiti svoje želje. Zdaj sem se za pisanje končno odločil, ker obhajamo letos 25. obletnico osvoboditve, za katero je dal Obit z drugimi so-rojaki svoj delež.
Torej te dni sem obiskal našega junaka v Gorenji Mersi, toajhni vasici šentlenartske občine, kjer stanuje že od svojega fojstva. Mimogrede naj povem, da je bila Gorenja Mersa ena hmed najboljših partizanskih vasic Beneške Slovenije. Obita sem obiskal, da bi mi osvežil spomin na nekatere dogodke, ki sem jih hči že slišal od njega in od njegovih sobojevnikov. Ko sem mu POvedal vzrok mojega obiska, je Utihnil. Pogledal je skozi okno proti šentlenartskemu gozdu in se zatopil v sanje, ki pred 25 leti niso bile sanje. Opazoval sem ga to videl, da je šel z mislijo da-'eč nazaj. Čeljusti so se mu začele močno gibati.
Videl sem našega veseljaka, kako so se mu zasvetile solze v o-čeh. Poklical je k sebi ženo, zvesto Sandrino, ki mu je bila vedno ob strani, za časa NOB in potem.
»Kje naj začneva?* «Od kraja, od začetka pa do konca*, sem mu odgovoril. Obit se mi je zasmejal. »če boš pisal od začetka do konca, boš moral napisati debele bukve!*
Pojasnil sem mu, da bom napi-siti samo nekaj bolj zanimivih do-Sodkov. Nato sem mu zastavil Vprašanje: »Kdaj in zakaj si šel v partizane?*
»Bilo Je takoj po kapitulaciji I-tolije. Blizu naše vasi je kasarna karabinjerjev. Ko so zvedeli 4a kapitulacijo, so jo hoteli popihati v Čedad k Nemcem z orožjem >n blagom. Takoj so se organizirali možje in fantje iz Gorenje Mer.se. Šli smo v kasarno, razorožili orožnike in zaplenili blago. Nobenega nismo ubili. Povedali smo jim, da lahko odidejo iz St. Lenarta ,a ne z orožjem. Rekli smo jim, da zdaj komandiramo mi na naši zemlji. Dobili smo Precej orožja, tako, da smo se lahko oborožili in oborožili tudi nekaj fantov, ki so takoj po tej akciji prišli k nam. V Št. Lenartu je kmalu nastala partizanska Čeča. Takoj za tem smo zvedeli, da se je tudi v Klodiču ustanovila četa pod vodstvom prvoborca dr. Marjana Zdravljiča. Tudi iz natiske doline smo dobili podobno razveseljivo liovico. Večina naših fantov je spočetka prijela za o-rožje, trdno odločena, da se bo borila proti okupatorju.
Pri organiziranju nam je pomagal «Tom», preizkušen partizan iz Goriških Brd, neustrašen borec že pred kapitulacijo Italije. Do meseca oktobra 1943. leta je bil dobil razvoj partizanskega gibanja takšen razmah, od Kolovrata ho Rezije, da so nastali resni Problemi zaradi pomanjkanja o-fozja in živeža. Bili smo močni in vsi prepojeni z revolucionarnim duhom. Tako smo že 6. oktobra istega leta presneto naklestili Nemce pri Dolenji Mersi, ker so hoteli prodreti na naše osvobojeno ozemlje. Imeli so vcc mrtvili in ranjenih.
Zakaj sem šel v partizane? Iz istih razlogov kot moji drugi so-fojaki. Bil sem vedno proti fašizmu, ker je bil proti delavcem, ker je preganjal naš jezik, ker so nas tepli. Nemci so bili taksni kot fašisti, poleg tega so hoteli še priključiti našo zemljo k Tretjemu Rajhu. Šel sem v partizane, ne da bi bil ženi povedal. Ko me je videla korakati s četo skozi vas, je skočila predme in me vprašala, vsa zaskrbljena in prestrašena:
»Baptista, kam greš?*
»Grem osvobajat svoje njive!* Sem ji rezko odgovoril in šel na-prej.
Od takrat me ni nikdar več vprašala, kako in kaj. /Vse je razumela in z nami sodelovala. Mnogo mi je pomagala, posebno v najtežjih dneh.*
»V kakšnih edinicah si se bojeval?* sem prekinil njegovo pripovedovanje.
»Najprej v šentlenartski četi, ki je bila priključena beneškemu bataljonu. Beneški bataljon P® j® bil sestavni del briško - beneškega odreda. Da smo bili z ", korpusom ti ni treba praviti.* »Tvoji sobojevniki so mi rekli, da si bil v narodni zaščiti*.
»Drži. V narodno zaščito so me sprejeli po naši zmagoviti bitki v Dolenji Mersi. Potem me je ko-
manda pooblastila, da zaplenimo vse blago, ki so ga nosili nekateri špekulanti k Nemcem v Čedad. O tem pooblastilu hranim dokument*. (Prosil je ženo, naj ga poišče. Čez pet minut je prinesla Obitova soproga ves razcefran li-
stek, podpisan od komandanta in politkomisarja odreda. Raztrgan listič je potrdil Obitovo izjavo).
»Večkrat sem slišal pripovedovati, da so te bili ujeli in obsodili
i« »4
im
• • oblin* i Slovenci O > oblin* brtl Slovence*
“"“.“"“driavnt mej*
mej* pokrejin mej* oblin
IHMilfii
objektiven statistik ne more priznati. Pač pa je letos v februarju
che il possesso di Trleste importerebbe guindi che ci assogget-tassimo circa centomila slavi per 1 gnali, non occorre dlrio^ noi richiediamo un regime della piu ampia liberti*. — K tem tržaškim Slovencem je treba dodati goriške Slovence in Slovence v videmski pokrajini.
na smrt. Je tudi to res?* sem ga spet prekinil.
»O tem Domo govorili na koncu, prej ti moram povedati še druge stvari*.
»Tisto, kako si rešil bataljon?*
»Ja, ja, tisto. Bilo je jeseni leta 1944, ko sem šel nekega dne do Št. Kvirina ali do Mosta, kot pravijo »o $omače. (Ta most čez Nadižo je že nad tisoč let narodnostna meja med Slovenci in Furlani. Tudi Nemci so se držali te meje, ker so morali). Kadar sem prišel blizu Mosta, sem se ustavil za kopo sena in opazoval, kaj je novega na drugi strani Nadiže. Naenkrat zaslišim kričanje in povelja, ki pa niso prihajala od Mosta ampak z drugega bližnjega kraja, s poti, ki pelje proti Preš-njem. Zagledal sem več sto vojakov, dva tanka in oklepni vozili. Prvo oklepno vozilo se je skoraj potonilo v reko. Vojaki so ga reševali. Čes, ki so ga zamudili z reševanjem vozila, je zadostoval, da sem skočil na koto in obvestil našo komando v Podutani o nevarnosti. Komandant mi ni verjel in ni hotel dati ukaza za umik. Komisar, ki me je poznal kot poštenjaka, je dal takoj ukaz za u -mik na ugodnejše položaje. Čez pol ure je bito v vasi Nemcev kot mravelj. Imeli so tanke in oklopna vozila. Komisar je pohvalil mojo budnost. Isti komandant, ki irv ni verjel tisti dan, ni verjel niti drugim tovarišem čez nekaj dni potem na Matajurju, ko so ga obvestili, da se bližajo vasi Nemci. Takrat je padlo nad trideset tovarišev, drugi pa so se s težavo rešili, s pomočjo domačinov. Izkazalo se je, da je bil tisti komandant izdajalec, agent Gestapa.
Na Matajurju je padel tudi naš najboljši borec, Čedermas iz Štu-
»Po matajurski bitki so mislili Nemci, da so uničili partizanstvo v Beneški Sloveniji. Mislili so, da so nas razgnali, da bomo potrebovali precej časa, preden se bomo reorganizirali, zato so začeli s pogostejšimi sprehodi po naših dolinah.
Kakšen teden dni po matajurski tragediji sta prišla na moj dom dva partizana, da bi dobila zvezo s komando. Bila sta lačna, a v moji hiši ni bilo nič za pod zob, razen kostanja. Spekli smo kostanj in pojedli. Nato sem predlagal, da gremo na kozarec vina v vaško gostilno. Komaj smo zvrnili kozarec, je vstopil starček iz vasi in nas obvestil, da se bližajo Nemci. Tovarišema sem pokazal stranska vrata, da sta prišla na pot, ki se vzpenja v grič za vasjo. Jaz sem vzel pred gostilno koš, ki je bil slučajno tam. Slekel sem jopič, puško vrgel v koš in jo pokril z jopičem. Revolver sem spravil v žep. Spustil sem se za tovarišema v grič. Za njima sem šel kakšnih petdeset metrov, a nismo napravili navkreber niti stopetdeset metrov, ko zaslišim strel. Starejši partizan, ki je šel pred mano, mislim, da je bil doma iz Kanala ob Soči, se je zgrudil pred mojimi očmi. Mlajšemu partizanu je uspelo zbežati. Bila je vrsta na meni. Nenadoma je Nemec izza grma naperil puško name in zakričal: »Farfluhte partizan!*
»Nein, nein!» sem hitro odgo-
voril. Znal sem nekaj nemških besed, ker sem bil na delu v Nemčiji. «Grem delat v gozd*, sem mu hitel dopovedovati, »saj vidite, da imam koš!*
Takrat je zaropotal drugi rafal. Nemci so streljali za bežečim partizanom. Tudi tisti, ki je
terega mislite,* se je znajdla. Porogljivo jo je pogledal, nato se je vzvišeno posmejal, kakor da bi me imel že v Žaklju.
»Ah, cosi voi non conoscere Obit Giovanni Battista? In un paese cosi piccoto, voi non conoscere Obit? Chi sa quante volte essere stato lui a bere in questa vostra osteria! Farse essere qui dentro anche questa notte!* ji je zabrusil v obraz, se spet posmejal in pogledal po prisotnih.
Čeprav je gledal tudi druge, sem bil prepričan, da me bo kdo izdal. Čutil sem, kako mi tečejo debele kaplje potu po hrbtu. Naenkrat rezek ukaz poročnika. Štiri vojaki so bili na vratih, ki so vodila na dvorišče. Poročnik je ukazal, da moramo po eden skozi vrata na dvorišče, z osebno izkaznico v raki. V gostilni nas je bilo kakšnih trideset ljudi. Razumel boš, da se mi ni prav nič mudilo proti vratom, ker sem tam videl konec vsega. Niti izkaznice, čeprav sem jo imel, nisem vzel iz žepa. Sam ne grem levu v žrelo, sem si mislil, še kadar me bo sam popadel, bo prezgodaj.
Naenkrat stopi v gostilno podoficir z dvema vojakoma in vpraša naše, po nemško, kje se lahko dobita dva konja z vozom. Nekateri domačini so odgovorili, da ne vedo, to pa sem jaz izkoristil in izkoristil sem tudi nekaj nemških besed.
»Dobro, če veš, pa pojdi z mano!* je ukazal podoficir.
Šel sem skozi vrata. Vojaki, ki so pregledovali dokumente, so me pustili naprej, le da so mi potipali žepe, če imam slučajno orožje. Dokumentov me niso vprašali, ker sem šel za podoficirjem. Z nama sta šla druga dva vojaka. Ko smo bili že na cesti, sem mislil, da sem najhujšo nevarnost že prešteli, a je prihitel za nami poročnik iz gostilne in rekel, da gre tudi on z mano. Takrat sem bil prepričan, da me je izdal kdo od domačinov, ki so bili v gostilni. Stiskal sem zobe in na tiho klel. Me bodo že naši maščevali, sem pomislil, da bi se malo potolažil. Poročnik je potegnil izza pasa revolver in ga naperil vame.
Aha, proklet prašeč, zdaj me bo počil.
Reakcionarji se bodo smejali za smešen konec, ki ga bom napra-
meril s puško name, je' skočil za v», vil- £e bi padel v borbi, bi Wp griček, da bi videl, kaj se doga- drugače. Vse to im je roMo-po in. Ta trenutek sem takoi izkori- glava. Poročnik je Mtofcvfr*
ja. Ta trenutek sem takoj Izkoristil. Pustil sem koš, popadel puško in letel kot zajec proti potoku, v goščavo. Rešil sem se gotove smrti. Lahko bi me bil Nemec na mestu ubil, ali pa bi me bili odpeljali v Čedad, od koder bi se ne bil več vrnil, ker so dol dobro vedeli, kdo je bil Obit Ivan Baptista. Imeli so me zapisanega v črnih bukvah, kot organizatorja partizanskega gibanja v naši dolini.
Dokler se nismo partizani spet organizirali, so me prišli Nemci večkrat iskat domov. Prav tako republikinci. Ti so nekega dne pobrali v vasi vse, kar jim je prišlo pod roke. Sosedu, pokojnemu Evgenu Vogriču, ki je bil v partizanih z mano, so odnesli rejenega prašiča, moji ženi pa so pobrali vse zajce in race. Le ena raca jim je zbežala. Ko mi je prišla to povedat žena v hrib, sem želel, da bi poročnika, ki sem ga lepo poznal, vsaj griža prijela, ko bo jedel moje zajce in race.*
# * •
Sandrina nama je pripravila kavo. Obit jo je hitro posrkal in povzel:
«Vidim, da te moji ubogi zajci ne zanimajo. No, dobro, povedal ti bom nekaj drugega, kar se mi je zgodilo in ne bom nikoli pozabil, čeprav bi živel tristo let. To je bil eden izmed najhujših trenutkov mojega partizanskega življenja. Tisto noč so mi posiveli prvi lasje. Bito je na Silvestrovo 1944. leta. Prišel sem v vas Škratovo, da bi pogledal, če je kaj novega. Zadržal sem se pri raznih prijateljih in sodelavcih, nekaj pred polnočjo sem stopil v Jupino gostilno, da bi s prijatelji in znanci pregnal zadnji dan, o-ziroma zadnjo uro starega leta. Točno opolnoči se odprejo vrata gostilne z vso silo. Na dvorišču je bito vojakov kot mravljincev. Tisti, ki so vstopili so imeli titovke na glavi.
»Aha*, sem rekel znancem, «to so naši, ampak so novi v teh krajih, saj jih nisem še videl, nobenega ne poznam.* Dobro, da niso razumeli slovensko in potem bo kdo rekel, da naš jezik ne velja nič! Kajti, to niso bili partizani ampak Nemci SS. Sneli so titovke in si nadeli svoje »šklefe* na glavo. Ostal sem kratko in malo brez besede. Nesreča, da nisem imel revolverja pri sebi, se je izkazala za srečo.
Komandant, poročnik esesovcev, se je približal gostilničarki, Ju-pi, izvlekel iz usnjate torbe neki seznam, na katerem je bito prvo napisano moje ime. Poročnik je govoril lepo italijanski. Obrnil se je proti gospodinji in jo vprašal: «Voi conoscere un certo Obit Giovanni Battista?* Takrat sem bil prepričan, da bo po meni. Gostilničarka je postala v obraz vsa rdeča in pogledala v stran, ker ni mogla vzdržati srepega pogleda esesovskega poročnika. »V teh krajih je več Obitov, ne vem, ka-
Matajur in je i«el doigt-^S^Siski nos. Zagledal sem se v ta nos in ga tako zasovražil, kot še nobene stvari tako. Zaželel sem si, da bi mu ga odgriznil, preden me bo počil, potem naj napravi, kar hoče. Kakor, da bi bil uganil moje misli,” je naenkrat udaril z vso sito z revolverjem po mojem nosu. Zgradil sem se in ko sem se zadrl, mi je iz nosa močno curljala kri. Nato, kot da bi bil pred mano drug človek, me je vprašal poročnik skoraj prijazno, kam jih peljem, da dobimo konje in voz.*
«Zakaj so potrebovali konje in voz?* sem spet prekinil Obita.
«V škratovem in v dragih bližnjih vaseh so naropali mnogo blaga in zdaj so ga hoteli peljati v Čedad.*
»Ali veš res za konje, ali je to tvoja zvijača, da bi se nam izmazal? Pazi, mi se ne šalimo, če boš poskusil zbežati, te bomo ustrelili kot zajca!* je spet zarjovel name poročnik in me potisnil po cesti.
»Ne, ne,» sem rekel. »Tu v Oš-nje gremo, samo petsto metrov od tu je.»
«Pojdi naprej!* mi je zaukazal. Dva vojaka sta uprla puškine cevi vame, prvi v hrbet, drugi v bok. Tako sta pritiskala, da me je bolelo. Ni bilo mogoče niti misliti na beg.
Po poti, od Škratovega do Oš-njega, mi je poročnik brusil nos z revolverjem in me povpraševal, če čutim smrad po smodniku. Pepričan sem bil, da me bo počil, ko mu bom dobil konje. Pomislil sem na ženo in dva otroka in se spraševal, kdo jih bo vzdrževal po moji smrti. Srce mi je močno utripalo. Tako smo prišli v Ošnje. Nos mi je bil že otekel. Postal je debel, kot čevelj. Iz njega je še vedno curljala kri, ker, prekleta živina, mi ga ni pustil pri mira. Napotil sem se proti Galetanovi hiši. Vojaka sta me še vedno zbadala s puškami. Ustavil sem se pred hlevom. Nato sem zakričal: «Zanet, vstani, nismo partizani, so Nemci. Rabijo konje in voz, vstani hitro, Zanet!*
Pomislil sem, kako nekateri ne ubogajo partizanov, ker so domači in človeški, da morajo pa ubogati zverinske Nemce, zato sem tako naravno rekel: »Vstani, nismo partizani, so.Nemci.* Z besedo nismo sem se še bolj izdal pred poročnikom. Videl sem, kako so se škodoželjno svetlele njegove oči v temi.
_ Zanet Galetanov je vstal in prišel pred hlev. Takoj je videl v
IZIDOR PREDAN
(Nadaljevanje na 15. strani)
Vse ostale fotografske posnetke spomenikov padlim bomo objavili v jubilejnih dodatkih prihodnje tri sobote.
OB 25-LETNIC1 ZMAGE
Našim padlim od Milj do Trbiža

||	im m im m mm*
I	asss.*- «*«»*:"*« WJC
i V	,,««»« A
Spominska plošča v Ul. Massimo d Azeglio, kjer so nacisti obesili
štiri antifašiste

t	.s ^
,	fc J r«
Pl
Spomenik v zloglasni Rižarni
■ pt. a >,uuh. a
■
Plošča na pokopališču, kjer so pokopani ostanki žrtev iz Rižarne
Polje XXVI
Grobnica žrtev osvobodilne vojne na pokopališču pri Sv. Ani
Spomenik padlim borcem JLA na pokopališču pri Sv. Ani
Žalostna, vesela in smešna doživetja beneškega partizana -Ivana Baptista Obita iz Št Lenarta
(Nadaljevanje s 13. strani)
kakšnem položaju se nahajam. Odprl je hlev in vstopil. Takrat •ta tudi vojaka stopila za njim. Tedaj je poročnik spravil revolver v žep. da si prižge cigareto. Nisem čakal, da bi ga spet izvlekel iz žepa. Skočil sem in sem tako tekel, da sem se s petami brcal v zadnjico in kar je smešnega v tem je to, da sem mislil, ko sem tekel, da me Nemec brca v zadnjico, bile so pa moje pete. Drugi dan je vedela vsa dolina kakšno Silvestrovo noč sem preživel in kako sem se rešil.*
«Rad bi, da mi še enkrat poveš, kako si si rešil življenje, ko •i bil obsojen na smrt.*
«To je trnjeva krona partizanke martre ali Baptistovega trpljenja. Partizmiška komanda je razumela moje človeške probleme. Doma sem imel lačno družino. Za nekaj časa so mi dali dopust. Vrnil sem se domov z nalogo obveščevalca. Prijel sem za •taro delo v bivši tovarni cementa na Cemurju. 18. aprila 1945. leta so me kozaki dobi li na delu. Najprej so me odpeljali na komando v Podutano. Tu so me zasliševali, a ni bilo mogoče kaj skrivati, ker so vse vedeli o meni. Bil sem ovaden. Komandant, ki me je zasliševal, je bil tako neumen in pijan, da mi je basal prgišče brzostrelskih nabojev v •ta. Rekel mi je, naj jih požrem, ker jih bom imel tako in tako v trebuhu.
Ko so me pri zasliševanju lepo obdelali, so me zaprli v celico orožniške kasarne. Moja žena je kmalu zvedela, da so me ujeli. Ponoči je tvegala, da mi je prinesla močno drenovo palico, da bi upognil ali zvil železne drogove na oknu celice in tako zbežal. En drog sem zvil, a drugi in tretji nista hotela popustiti. Takrat sem se jezil na mater, ker me ni rodila bolj močnega. Žena me je zaman čakala za presko. Ni mi uspelo zbežati. Naslednjega dne so me odpeljali v Dolenje pri Krminu in me zaprli v tamkajšnjo šolo. Pravzaprav so me hoteli zapreti v svinjak, kot druge ujetnike, a sem se nehote pomešal med nekaj kozakov, ki so bili kaznovani zaradi nekaterih disciplinskih prekrškov. Kadar so potisnili v šolo nje, sem se tudi jaz znašel notri. Tako' sem prež!vel drugo noč ujetništva med kozaki.
Naslednji dan so kozake izpustili in izvlekli tudi mene na dan. Dali so me v roke nekemu njihovemu brivcu, ki se je zdelo, da živi na svetu samo zato, da sovraži Stalina. Ukazali so mu, naj me obrije. Brivec je tako sukal britev, da sem se bal, da mi bo odrezal glavo. Samo po enkrat je potegnil po vsakem licu, dvakrat pod brado, pa sem bil obrit. Vsakikrat ko je obrisal britev v papir, je zakričal vame: «Stalin, pfuj, Stalin, pfuj!» Pljuval, pa jezno potegnil po licu z britvijo, toda, kot povedano, samo štirikrat in bil sem obrit. Prestrašeno in debelo sem ga gledal, kot ovca, kadar jo strižejo. Ko je končal z mano, so me odvedli na komando. Tu me je čakalo neprijetno presenečenje. Izročili so me v roke staremu »znancu*, rablju, prav tistemu poročniku esesovcev, kateremu sem bil zbežal na Silvestrovo izpred Galetanovega hleva v Ošnjem. Prav tako, kot sem hitro prepoznal jaz njega, prav tako je on mene. Oči so se mu zaiskrile od veselja. Z njih je odseval sadizem. Vzvišeno se je posmejal in zdelo se mi je, da se mu je tisti osovraženi nos še bolj zdaljšal.
«0h, kaj vidim, mojega starega prijatelja, Obita!* me je nagovoril s sarkastičnim nasmehom. Nato je, kolikor je mogel, sprijaznil obraz, vzel iz žepa škatlo cigaret, si dal eno v usta in preden je prižgal, je ponudil tudi meni cigareto. Prav nič mi ni bil všeč. Rajši bi ga bil videl razkačene ga, kot prijaznega, celo bi raje, da bi me tepel, kot da vidim njegovo hlinjeno prijaznost. Vedol sem, da se skriva za njo uragan. Nisem vzel cigarete, ki mi jo je ponujal, čeprav bi jo rad pokadil.
»Vzemi in pokadi cigareto. Obit, saj bo zadnja!* je rekel še kar je mogel prijazno, a videl sem, da je prebledel od besa. Zarjovel je kot zverina:
»Obit, bandit, komunist, tokrat mi ne boš ušel, pa kadi ali ne.»
Spreminjal je hitro obraz in razpoloženje kot aprilsko vreme. Naenkrat, ne da bi me o tem obvestil, me je udaril s pestjo z vso silo pod desno podočnico, da Km se opotekel. Pripravljen je
bil, da me še udari in je bil zato že dvignil roko, nato jo je spustil k $ebd. Verjetno ga je bolela roka od prvega udarca. Kazalo je, da sem imel tudi pod podočnico trdo kost. Če bi si bil zlomil roko, tako, da bi mu ne bila služila nikoli več v življenju, ne za dobro ne za slabo, bi mu bil rad nastavil še drugo podočnico, čeprav me je neznosno bolelo že od prvega udarca.
Poročnik je šel v drugo sobo in dal povelje. Kmalu so prišli vojaki, me zgrabili ter spravili z brcami in klofutami do ceste.
»Baptista, to pa je tvoj konec in še kakšen!* sem si rekel.
Izvlekli so še ujetnike iz svinja ka in drugih krajev. Med njimi so bili tudi trije mladi fantje iz Vrhovlja v Brdih. Zvezal' so nam roke z železno žico in to tako trdo, da so nam roke počrnele. Natovorili so nas na kanvon. Na kamionu smo bili nabasani kot sardine v škatli.
Odpeljali so nas na komando SS v Krmin. Tu so me šele čakale prave muke! Dva dni so me samo pretepali, kar tako, brez vzroka. To se pravi, da me nfso zasliševali ali zahtevali, naj jim kaj povem. Ne, nič niso zahtevali od mene, samo tepli so me in to samo zaradi tega, ker so v pretepanju uživali. Tolkla sta me dva Nemca, ki sta bTa močna kot orjaka. Kadar sem padel v nezavest, sta me odnašala pod močen curek vode, da sta me spravila spet k zavesti. To se je ponavljalo. Pravzaprav ne
vem,	koliko časa so me mučili in koliko časa so me držali zapr tega v Krminu. Se nisem več zavedal ne časa ne kraja. En krat sem prišel k zavesti, ko sem ležal na tleh v mlaki krvi. Kri mi je močno curljala iz nosa, ust in ušes. Odprl sem oči in nad mano sem zagledal znanega poročnika.
»Banditski prašeč, poglej, kaj si nam napravil. Ves pod si nam pomazal s tvojo banditsko krvjo. Zdaj nam boš vse lepo počisti!*
Vojaka sta mi prinesla cunjo, a jaz se nisem mogel dvigniti. Spravila sta me na kolena. Nisem vedel več niti, kje sem. Čisto na-brisati. Takrat mi pride od zadaj brišati. Takrat mi pride od zadaj brca v glavo. Zgrudil sem se. Potem nisem nič več videl. Ponoči sem se prebudil, zaradi strašnih bolečin po vsem telesu. Bil sem v šolski avli in ležal na klop'. Ne vem, zakaj sem tu ležal, ne kdo me je spravil na klop. Nič več se nisem bal smrti, samo želel sem, da bi se čimprej nehalo. Naenkrat se na tiho odprejo vrata. Videl sem, kakor da bi gledal skozi meglo, da se mi bliža velika človeška postava. Bil je eden izmed orjakov, ki sta me toliko pretepala. Opotekal se je. Bil je pijan ali se je delal pijanega. Poleg mene je bila še ena prazna klop. Vojak jo je dvignil visoko pod strop, nato zaloputnil. V tistem trenutku sem se spustil pod klop. Potem sem se čudil, da sem zmogel kaj takšnega, saj sem želel eno minuto prej, da bi se čimprej vse končalo. Ne vem: včasih delujejo v nas neke nevidne, nagonske sile za samoohranitev. Tako sem se nagonsko spustil pod klop prav v trenutku, ko je, «banf», treščila vojakova klop na tisto mesto, kjer je bila hip prej še moja glava. Ako bi bil ostal na klopi, bi mi bil zmečkal glavo.
Pod klopjo sem začel kričati, kar sem le mogel:
»Na pomoč, na pomoč, tu je pijanec, ki me hoče ubiti.* Moje vpitje so slišali drugi ujetniki. Začel/ so kričati tudi oni, posebno že omenjeni fantje iz Vrhovelj, ki so bili zaprti v drugi sobi, na drugi strani. Moje in njihovo vpitje se je slišalo v mesto. To je zaleglo, da sta prišla druga dva vojaka v avlo in odpeljala pijanega ali na videz pijanega orjaka
ven.
Naslednjega dne so me spet tep li, da sem spet padel v nezavest in ne vem, koliko časa sem bil tako Nekega jutra sem se prebudil med mnogimi sotrpini. Vprašal sem. kje smo. Odgovorili so nr, da smo v goriških zaporih, v celicah na smrt obsojenih. Začeli so se drugi strašni dnevi in strašne ure čakanja. Ko so odpirali vrata v celico, naj je b:lo to podnevi ali ponoči, smo mislili, da grejo po nas, da nas peljejo na zadnji sprehod. V tisti celici, kjer sem bil jaz, nas je bilo okoli dvajset. Bila je precej vel!ka.
V grozovitem pričakovanju, smo dočakali zadnje dni aprila. Za-
vezniki so se bližali Vidmu. O tem nismo ničesar vedeli, so oa vedeli karatvnjerji, ki so bili sko raj do zadnjega dne v službi «sa-lojske Republike*. Zadnje dni so prestopili na našo stran. Bilo jih je kakšnih štiristo. Ponoči je eri šel v našo celico njihov of'cir in
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-Ielnici (Vslita
občinska skupščina
TOLMIN
prosil osem prostovoljcev, da bi razorožili fašiste, ki so nas stražil' na zapornem mostovžu in na vratih. Takoj se nas je prijavilo več, kot jih je potreboval. Nismo imeli, kaj zgubiti.
Tiho smo priplazili do fašistov in planili nanje kot strela z jasnega. Niti eden se ra uprl, bili so presenečeni. Vzeli smo njihove mitraljeze in municijo. Orožniki so oborožili še druge ujetnike, nato smo šli iz Gorice proti Brdom. Tu nas je čakalo še najtežje: bitka s četniki in umikajočimi se Nemci. Borili smo se več dni. Imeli smo precej mrtvih in ranjenih, vendar smo naklestili četnike, ki so se potem umaknili proti Krminu. Tudi Nemce smo nabili. Ti so se umikali po Soški dolini, a smo j;h ustavili. Bilo jih je nmogo več kot nas, toda nazadnje smo le mi zmagali.*
»Vojna se je končala. Sam sebi sem se čudil, da sem ostal živ. Moja žena je slučajno zvedela mnogo dni po osvoboditvi, da sem še pri življenju, kajti nisem se takoj vrnil domov. Več tednov sem straž'1 električno centralo v Doblarjih nad Kanalom. Konec maja so me naši končno demobilizirali. Vrnil sem se domov obdelovat tiste njive, za katere sem se boril, kot sem odgovoril ženi. ko me je vprašala, kam grem, ko me je prvič videla v partizanski četi. Obdelovat njive! Toda jaz, ki sem se boril za svobodo in za mir, nisem imel več miru. Po osvoboditvi se .je začela zame nova križeva pot, ki je bila v marsičem še slabša od prve. Tisti, ki so bili na drugi strani barikade, tisti, ki so se bali prijeti za orožje, ko je bilo potrebno in so se skrivali pred vojno, pred nami in manj pred Nemci, so se sedaj, ko smo mi položili orožje, Oborožili in nas preganjali. Nekega dne jih .je prišlo v vas nad trideset. Poiskali so me in ko
so me dobili, so zahtevali, naj
poljubim italijansko zastavo. Odgovoril sem jim in pojasnjeval, da če bi ne bilo drugačnih borcev, kot so oni, bi ne bila več plapolala italijanska zastava na naši zemlji, ker bi bil tu ostal Tretji Rajh. Toda oni niso hoteli razumeti. Vsega so me zavili v zastavo. Nato so mi .jo začeli tlačiti v usta. Takrat sem se spomnil na kozaka, ki mi je tlačil v usta brzostrelske naboje. Primerjal sem ta dva dogodka in ugotovil, da m med njima nobene razlike.
Čez mnogo let po vojni so me peljali v Firence in me pred tamkajšnjim porotnim sodiščem obtoževali in sodili za veleizdajstvo, kot druge moje sorojake, bivše partizane, ker smo se oboroženi borili proti nacifašizmu. Moj odvetnik Kukanja iz Trsta se bo spominjal, kako sem jim odgovoril toda vse to spada v drugo poglavje in ne nameravam iti naprej!*
Kot bi odrezal, je nehal pripovedovati. Spet je pogledal skozi okno v zeleno goščavo na nasprotnem hribu. Spomladansko sonce je lepo obsevalo in ogrevalo vso šentlenartsko dolino. Po — od trdega dffla in trpljenja — izgara-nem licu so devetinšestdeaetletne-mu trpinu tekle debele solze.
TRST — ŠPORTNO IGRIŠČE V ULICI FLAVIA Rezervacije na telefon 817-222 OD 16. JUNIJA DO 5. JULIJA NAJVEČJI DOGODEK LETA
ti
—
..■■
1
|g|g||Hgpp

CiRC<

400 artistov in tehnikov — 200 različnih živali na 2.400 kub. m ledu.
Predstava iz »TISOČ IN ENE NOČI* - VSAK VEČER OB 21.15.
Ob četrtkih, sobotah ter o prazničnih dneh predstave ob 16. ter ob 21.15.
OBISK ŽIVALI OD 10. DO 19. URE
AZBESTCEMENTNI IZDELKI
SALONIT ANHOVO
■	avtoklavirane tlačne cevi za vodovode In namakalne sisteme
■	avtoklavirane cevi za cestno, kabelsko in toplovodno kanalizacijo
■	avtoklavirane cevi za hišno kanalizacijo In za prezračevalne naprave
■	valovite plošče za pokrivanje streh, fasade in montažne elemente
SOI

SALONIT ANHOVO
INDUSTRIJA CEMENTA IN AZBESTCEMENTA ANHOVO
E3 SUPERMARKET
LDUBLDANA
ZA SPOMLADANSKO SEZONO
■	novi spomladanski modeli plaščev, kostimov
■	klasični in športni moški suknjiči
V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU. NAPA TER LAKIRANEM USNJU
OKRASNE BOBIČE h KUNE in NERCA v različnih barvah
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
EXPORT
IMPORT
m SCovenijA Sadje
/■ilevenijQ-Sadj\	/J	/j
MIKLOŠIČEVA UL. 10 - Tel. 310-688, 311-335, 311-325, 311-326, 311-327
Telex Ljubljana 31379	Telegram: SLOVSAD
Hladilnice
ZALOG PRI LJUBLJANI	BOHOVA PRI MARIBORU
Zastopstva in skladišča
MARIBOR, BEOGRAD, SUBOTICA. ZAGREB, VOLČJA DRAGA, KANAL, KOPER in BRČKO
Zahvaljujemo se trgovskim zvezam v Avstriji in Italiji za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi za naprej! Tudi v bodoče kakor doslej se bomo skupno s kmetijskimi zadrugami, ki proizvajajo sveže sadje in zelenjavo za izvoz, s trgovskimi podjetji in predelovalnimi obrati trudili, da izvršimo solidno in takoj vsa naročila naših inozemskih komitentov z najkvalitetnejšim blagom.
EXP0RT - IMPORT KMETIJSKIH PROIZVODOV
ZAGREB, PRAŠKA 2/11 — JUGOSLAVIJA
IZVOZ — UVOZ vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih sadnih sokov, žitaric, krme in drugih poljedelskih pridelkov.
NOVOST v našem poslovanju — uvoz kolonialnega blaga in prehrambenih izdelkov.
HUO - -
LASTNI POGONI:
•VITAMINKAs tovarna sadnih sokov in konserv, Banjaluka, Pilanska 23,
SR BiH, telefon 21-152.
«STUBIČANKA» tovarna sadnih sokov, Gornja Stubica, telefon št. .7. HLADILNIKI Vrbovec, telefon št. 75-186.
PLANTAŽA »Miljevcb v Širitovcih pri Drnišu, telefon 229.
POSLOVNE ENOTE S SKLADIŠČI:
KARLOVAC, Kaštel, telefon 73-81.
SPLIT, Kopilica b.b., telefon 33-71.
OSIJEK, C. Cesarca 21, telefon 32-580.
SUBOTICA, Jugosla venska ulica 59, telefon 23-870. ŠEMPETER pri Novi Gorici, telefon 21-573.
ZASTOPSTVA — BEOGRAD, Makedonska ulica 15, telefon 20-371. ČACAK, Bate Jankoviča 57/a, telefon 27-62.
SKLADIŠČA, TRGOVSKA MREŽA ZA TRGOVINO NA DEBELO IN NA DROBNO V ZAGREBU.
PRIMORSKEMU	^ m ■ AIIH ■■ ■ ■ ■ ■ ■ A
DNEVNIKU	r m P! H V K Ml 1 A 1 P N
ob 25-letnici	
čestita	L j umi ■ ■ ii tHiiim u
občinska skupščina NOVA GORICA
AVTOMOBILISTI ! ! !
Z zaupanjem se obrnite na podjetje
AUT0F0RNITURE
ZAVIHI
TRST — VIA DEL CORONEO 4
. . . kjer boste našli vse, kar je potrebno, da bo Vaše vozilo .. . LEPŠE .. . VARNEJŠE . . . VZDRŽLJIVEJSE . . . UDOBNEJŠE
TELEFON: 23930-9, 20021 LJUBLJANA, BeethOVHOVa 11 - JUGOSLAVIJA TELEX: 03-112, 03-138
PODJETJE ZA IZVOZ UVOZ IN NOTRANJI TRG NUDI SVOJIM POTROŠNIKOM V PRODAJALNAH POHIŠTVO,
KI GA IZDELUJEJO RENOMIRANE TOVARNE POHIŠTVENE INDUSTRIJE ■ PRIZADEVA SI V LASTNEM PROJEKTIVNEM BIROJU IN OB SODELOVANJU Z ZUNANJIMI SODELAVCI, ZLASTI Z INŠTITUTOM ZA LESNO INDUSTRIJO, OBLIKOVNO POPESTRITI FORME, DOSEČI, DA BO STANOVANJSKA OPREMA ŠE BOLJ FUNKCIONALNA IN MODERNA.

im pol
IZDELUJEMO:
INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV — SLOVENSKA BISTRICA
T#ex 033113 - Telefon: Slovenska Bistrica 81-060, 81-061, 81-062 - Maribor 22-914 -Tek. rač. 5181-1-513 - Žel. post.: PRAGERSKO - Brzojav: Impol Slovenska Bistrica
Velika Izbira pritiklin in kvalitetnih artiklov za karoserijo
IZ ALUMINIJA IN ALUMINIJSKIH LEGUR PLOČEVINO, TRAKOVE, RONDELE, RONDICE,
PALICE, CEVI, PROFILE, ŽICO, VRVI IN VRVI Z JEKLENIM VLOŽKOM.
V	LASTNEM KONSTRUKCIJSKEM BIROJU PROJEKTIRAMO VSE VRSTE ALUMINIJSKIH KONSTRUKCIJ: VRATA, OKNA, FASADNE ELEMENTE, SAMO NOSILNE FASADE IN ALUMINIJSKE NOSILNE KONSTRUKCIJE PO NAROČILU.
OBRAT ZA ALUMINIJSKE KONSTRUKCIJE NA OSNOVI TEH PROJEKTOV IZDELUJE IN VRŠI MONTAŽO KONSTRUKCIJ.
V	OBRATU ZA POVRŠINSKO OBDELAVO BRUSIMO, POLIRAMO IN ELOKSIRAMO VSE VRSTE PROFILOV IN ELEMENTE V ŽELENIH BARVAH.
^Snor!l3 dnevnik
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU ob 25-letnici čestita
«»*
občinski odbor občine DOLINA


PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-letnici čestita
občinski odbor občine REPENTABOR
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-letnici čestita
občinski odbor občine ZGONIK
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-letnici čestita
občinski odbor občine DOBERDOB
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-letnici čestita
občinski odbor občine
SOVODNJE OB SOČI
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-letnici čestita
občinski odbor občine
ŠTEVERJAN
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-letnici čestita
občinski odbor občine
KRMIN
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-letnici čestita
občinski odbor občine
TRST
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-letnici čestita
občinski odbor občine
MILJE
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU ob 25-letnici čestita
občinska skupščina SEŽANA
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU ob 25-letnici čestitajo
občinska skupščina KOPER in družbeno - politične organizacije
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU ob 25-letnici čestita
občinska skupščina IZOLA
TISKARNA
GRAPHIS
TRST, Ulica S. Francesco 20	Tel. 29-477
ČESTITA
Uvoz - Izvoz grafičnih materialov
TYP0GRAPHIC
TRST, Ulica S. Francesco 20
ČESTITA
Tel. 29-477
EBADBENt PODJETJE
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU ob 25-letnici čestita
občinska skupščina PIRAN
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU ob 25-letnici čestitajo
skupščina občine ILIRSKA BISTRICA
občinska konferenca SZDL ILIRSKA BISTRICA in
občinski sindikalni svet ILIRSKA BISTRICA
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU ob 25-letnici čestita
občinska skupščina IDRIJA
PRIMORSKEMU
DNEVNIKU
ob 25-letnici čestita
občinska skupščina
AJDOVŠČINA
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
za Deželo FURLANIJO - Julijsko krajino TRST, Ulica F. Fitzi 8	Tel. 37-808
čestita k 25-letnici
PETRA
(prej K. BAN & C.) |fll||
TRST, Ul. Molnika št. J
Tel. 90821
rfannmbri
TRST. VIALE XX SETTEMBRE 38/A
Štukature — mavec — vsakovrstno orodje za pleskarje —	>
tapetni papir in blago za prevleke z istimi vzorci	)
(Tj adriaimpex
UVOZ
IZVOZ
ZASTOPSTVA
T R S T - UL. GEPPA 9/111 - TEL. 38-770, 29-135
COMMERCIO GENERALE RAPPRESENTANZE C.G.R. d. z o. z.
TRST, Ulica Geppa 9	Tel. 37-940 in 28-352
UVOZ - IZVOZ
«Menantile»
di MAIICO TENZE
TRST, Ul. Torrebianca 18 Tel. 38614 - 28396
Trgovsko podjetje vina
TRST, Ulica Giuliani 1
FINO ER
Tel. 50-407
Manufakturna trgovina z blagom
STOJAN UDOVIČ-FRANC
TRST, Trg Ponterosso 5 in P.zza Vecchia 2, tel 29-686
Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije
Import - Export
«INTERMARES»
TRST, Ulica Cellini 2/11	Tel. 35-922
Vse za mehanografijo, turizem,
široko potrošnjo, industrijo itd.
PRIZNANO
MEDNARODNO
AVT0PREV0ZNIŠK0
PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA- UL. DUCA D'AOSTA 180
TELEFON 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ
VSAKOVRSTNEGA BLAGA
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIH 600.000.000
VPLAČANIH LIH 300.000.000
tekoči računi = hranilne vloge = krožni čeld = varnostne skrinjice -
prekinjena blagajna
MENJALNICA TUJE VALUTE
TRST - ULIT3A FABIO FILZl ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101, 38’045 8RZ0JAVNI NASLOV« BAN KRED
DRUŠTVENA
GOSTILNA
(CENTER)
PROSEK
Tatafon 225-137
Gradbeni In mizarski las.
vezana ploiča, furnirji itd.
S. J A ZB A H
Obiščite
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
,c€EMTRAL- RIVIERAportopo?
HOTEL
PIRAN *»»
(N VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE
Moderne sobe, moderna kuhinja,
«GIRL BAR.
z modernim programom odprt vso nož
TRST, Ulica Valdlrlvo 4
Tal. 24-005
di S. BOLE
TRST, Ulica Clcerone 10 Tolagr. Trad Triaste Tal. 68-812 in 30-334	C.C. Triaste 40217 M/851424
Kmečka banka
r. z. z o. z
GORICA, Ul. Meraill 14 - Tal. 2204
Mednarodna špedicija
ALOJZ KODERMAC
GORICA — Časa Rossa — tal. 31-42 - 34-77 - 34-78 Telex: 44119 - Kodermac
H8STAVRACUA
A LB E R 0 0
AJŠEVICA (NOVA GORICA)
Kaki, ribe in vse specialitete na žaru
' r v :
* 'ti
X ■ » '.»...ivte.,?:
HIIIFL GALEB	tri. 21605
RIM H RACIJ A RIRA	— 21182
IIISlAVRAdJA 1AVERNA - 21222 KAVARNA LUŽA	"21189
RIH.-RLSI AVRAIIJA SEMEDELA
KOPER
RESTAVRACIJA
UPA
Šempeter pri Novi Gorici
ima vedno na razpolago (zbrane jedi s domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s tvojimi tovorno* potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: ■SPLOŠNA PLOVBA. — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu Telesi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
Q
Hotel
lev
LEV
Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1
rELEF. 310-555
Telegram LEVHOTEI Telex 31350
KATEGORIJA *A»
Sodobno opremljene aobe • Apartmaji Restavracije • Restavracijske terase Dan-cing kavama Zabavni ln artistični program plesna glasba Aperitiv bat -Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ln konferenčne ivorane čitalnica Frizerski salon Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajališče za nelikopt*
]e Boksi za pse fTa dilnlca ?a divjačino


nr
POKTOR0?
PORTOROSE
ROlll.ETTK ('.H KM IN UK FER RACCAKA
V HOTELU <PALACE> PORTOROŽ
Odprto vse leto
IO
HOTEL SLOK LJUBLJANA
TITOVA UL lo - fel 24601 - Telex 31254
YU Slon
Sodobri komfort, Mednarodna kuhinja m narodna restavracij*) Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavama, Bistro z delikateso, ekspresom, snack • barom In slaščičarno. Klubski prostori in banketna dvorana. Aperitivni bar.
—
Hotel «SOČA»
Moderno urejen hotel • Pristna kuhinja s specialitetami na žaru -Domača postrv — Lep vrt — Glasba in ples ob sobotah — Izdajanje ribolovnic od 1. 4. do 31. 10.
Uvoz - Izvoz — Predstavništva
Restavracija Marinella
Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986
Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust. Vsak večer godba s plesom.
H»tei <Grad Mokrice*
ob avto cesti Ljubljana • Zagreb
32 konfortnih sob-restavracija — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom
Hotel In Motel
<GRAD OTOČEC^
ob Krki - Tei 068/21512-21^ Grad Otočec prenovljen, *** sobe opremljene s stilnimP®" hlštvom Ludvika XV tn XVUL
Priznana
mednarodna in naroda*
restavracij*
Franc Berginc
TRST, Ulica Gatterl 5/111
Telefon 94-941
TRSI UL Boccacdo 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
o vse kraje tudi t inozemstva
X E C H N A "»port-s-m
TRST, Ulica Ghega 2	Tel. 35-907
RONCHI (Gorica), Viale Serenissima 18
opravlja vsakovrstne uvozne in izvozne operacije
Kljub izboljšanju kvalitete smo znižali cene salam:
ŠUNKARICA
LJUBLJANSKA
TIROLSKA
AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA.


Utrip sodobnega tržišča terja dinamično trgovinsko poslovanje
Iskra Commerce

15
= :i IIOI UC
■ ■■ ■ awa ww
Zdruiano podjetja ISKRA KRANJ predstavlja svojo organizacijo
Iskra Commerce
Iskra Commerce
največjo specializirano trgovsko hišo na področju telekomunikacij, elaktromehanlke, elektronike ln avtomatike
v Jugoslaviji
je svojim partnerjem na voljo v centrali v Ljubljeni in Kranju, v filialah Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Split, Novi Sad, Rijeka ter v predstavništvih in lastnih trgovinskih firmah v inozemstvu: v New Yorku, Caracasu, Londonu, Stuttgartu, Milanu, Istambulu, Pragi in Moskvi.
Iskra Commerce
je nastal po združitvi PRODAJNO - SERVISNE ORGANIZACIJE IN NABAVNE ORGANIZACIJE ZP ISKRA z namenom, da bi izboljšali In poenotili poslovanje ZP ISKRA s kupci, dobavitelji in poslovnimi partnerji na domačem in tujih trgih.
Iskra Commerce
je s 1300 strokovnjaki za prodajo in nabave, projektiranje, inženiring, montažo, servisiranje zanesljiv in prožen poslovni partner.
»t(
in
Pr
St}
>Vi
»bi
Sit
lic
n*
Pr<
v«t
1
I ;
dil;
N
?
'•fe
8)r
{?
f
S
Iskra Commerce
nabavlja in prodaja v državi in tujini Izdelke ZP ISKRA Kranj, sestavne, dopolnilne In rezervne dele ter dopolnilni asortiman; prodaja proizvodne licence, patente in druge umske storitve, ZP ISKRA na domačem In tujih trgih; nabavlja in uvaža surovine in pomožne materiale, polizdelke, del* In sestavne dele, orodje, aparate, merilne pripomočke, stroje in naprave ter rezervne dele za ZP ISKRA; projektira, proizvaja, instalira, montira, vzdržuj# in popravlja izdelke in naprave ZP ISKRA ter drugih proizvajalcev na domačem in tujih tržiščih; izvaja inženiringe na domačem in tujih tržiščih; opravlja zastopniške posl« za domače in tuje firme ter sprejema njihovo blago v konstgnacijo; opravlja investicijska dela v tujini; raziskuje tržišča in vrši industrijsko oblikovanje za ZP ISKRA; opravlja posle s področja financ in druge trgovinske posle.
Iskra Commerce
zastopa v Maliji. tSKRA cLETTRONICA ITALIANA S.r.l., Milano, Piazza do Angoli 1, Italla,
»'(»fon 49-80-034, telex 38-260 iskrah.
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA,
«9*
«e
H
"o
%
N
V
'*«i
'M
H
k
I
s
KOTNIKOVA