Leto LXXIIL, št. 124 Izhaja vsak dan popoldne izvzemat nedaljt m praznike. — InsirTl do 80 *peat vrst a Din 2. do lOO vrst * IMn 2.50, od 100 do 300 Trst š Csn K večji fcwn a ti pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, fcaaagatjal davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno V Jugoslaviji Din UREDNIŠTVO Df UFKAVNIgTVO LJUBLJANA* Knaflj0vm nOea št. 0 n-n, sms, si-K a-*s m si-ss Pođritniet: MARIBOR, Grajata trg Št. T telefon Št. 26 — CKLJK, celjsko uredništvo: Strosanxayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon Št. 190 — JESENICE): Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg S. — Poštna ssmszmfta* v LJubljani ŠL 10351. poide Italija v vojno ? * I —s—------------- V Parizu in Londonu računajo s tem, da bo Italija še ta teden šla v vojno, da bi s tem podprla novo nemško ofenzivo na severu Pariz, 3. junija, p. Z vstopom Italije v vojne računajo v raerodajnih pariških krogih vsak trenutek. Pri tem naglašajo, da je piedsednik Roosevelt izkoristil vse možnosti, da bi Italijo odvrnil od tega koraka. Izg'eda pa, da so nemški uspehi na zapadni fronti, zlasti pa kapitulacija belgijskega fc ralja, ustvarili v Kimu prepričanje, da je napočil ugoden trenutek, ko more Italija z vstopom v vojno doseči svoje cilje in povečati svoj imperij na račun zapadnih zaveznikov. V Parizu naglašajo, da so zavezniki na to že dolgo pripravljeni. V odgovor na italijansko politiko je francoska vlada odrekla podpis na trgovinski in gospodarski sporazum, ki bi bil moral s 1. junijem stopiti v veljavo. V Franciji računajo s tem, da bo Italija napadla Francijo na jugu. Toda vse vojaške priprave so že končane. Na zadnji seji vrhovnega vojnega sveta zaveznikov jc bilo sklenjeno, da se tudi temu napadu z združenimi močmi postavijo v bran teJir* na francoski meji kakor na Sredozemskem morju In povsod, koder bi skušala Italija nnpasti zavezniške pozicije. Poluradna izjava angleške vlade London, 3. jun. s. Agencija Reuter je objavila naslednje poluradno poročilo o stanju odnošajev med Anglijo in Italijo: Čeravno napetost v Sredozemlju ni popustila, je treba ugotoviti, da je Anglija v vsakem primeru pokazala, da hoče ustreči upravičenim italijanskim željam in pritožbam. Anglija je podvzela poskus, da uredi vprašanje blokadne kontrole. Dosežen je bil gledt tegj» sporazum, ki so ga odobrili italijanski eksperti. Toda ta sporazum je potem italijanska vlada odklonila. Kljub temu bo angleška vlada še nadalje s svoje strani izvajala določila tega sporazuma. Zavezniški vladi sta že ponovno poka* zali voljo, da razpravljata z italijansko vlado o vseh spornih vprašanjih in da gresta Italiji kar najbolj na roko. Kljub temu italijanska vlada na razgovore ni nikdar pristala. Po mnenju angleške vlade ni med Anglijo in Italijo nobenega spora, ki bi zahteval rešitve z orožjem in nobene stvari, ki je ne bi bilo mogoče rešiti z dobro voljo. Anglija želi samo prijateljstvo z Italijo, ki naj temelji na resničnih medsebojnih interesih, če se italijanska vlada kljub temu odloči za vojno, bo morala prevzeti za to tudi vso odgovornost. Vsak italijanski napad bo našel Anglijo pripravljeno. London, 3. jun. (CZ.) Po prekinitvi pogajanj z Anglijo glede kontrabandne kontrole v Londonu splošno pričakujejo, da bo Italija prihodnje dni stopila v vojno. Veliko važnost prip.sujejo seji italijanske vlade, ki bo jutri. London, 3. junija, p. Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo, da je angleška letalska družba zaprla v Italiji vse svoje urade ter naročila vsem uslužbencem, ki so angleški državljani, naj se takoj vrnejo v Anglijo. Pomnožitev zavezniškega brodovja v Sredozemlju Kairo. 2 i unija AA (Reuter) Na ori-stojnih zavezniških mestih izjavljajo da so zavezniki poleg svojih velikih naloe in kliub temu. da se mudi v vzhodnem delu Sredozemskega moria niihovo brodovie. v teh vodah v zadniih dveh tednih znatno pomnožiti svoje ladjevje Načrti za zavarovanje Kaira. Aleksandrije. Port Saida in Sueza so DODolnoma dovršeni in se moreio takoi izvesti če bi bilo to ootrebno Prevladuje splošno mnenje, da se bo še ta teden položai razčistil, predvsem, kar se tiče stališča Italije. Egipt ie orioravlien na vsako morebitnost Jutri odločitev? Odločilna seja italijanske vlade — Napovedi oSicioznega rimskega govornika — Vojaške priprave Italije so končane Kim, 3. jun. br. (DNB). Jutri se sestane italijanska vlada k plenarni seji, na kateri bo ministrski predsednik Mussolini podal poročilo o splošnem, zunanji minister grof C 'Lino pa o mednarodnem položaju. Kakor se splošno pričakuje, bo na tej seji vlade, ki ji pripisujejo v vseh rimskih krogih največji pomen, odločeno, ali bo šla Italija v vojno na strani Nemčije že sedaj, ali pa bo še nadalje ostala na svojem dosedanjem stališču nevojskujoče s« države. Toda po vseh znakih sodeč pričakujejo v rimskih krogih, da bo jutrišnji dan pomenil vstop Italije v vojno. Run, 3. jun. s. (Reuter). Urednik »Telegrafa«, lista zunanjega ministra grofa Ciana, Ansaldo, je imel včeraj po radiu govor na italijanske vojake. Med drugim je naglasil, da so italijanske vojaške priprave, ki so se začele jeseni, sedaj končane. Izvedene so bile tiho in metodično. Pozval je vojake, naj bodo prav tako, kakor so bili do včeraj mirni, danes in jutri pripravljeni, da se na Ducejevo povelje bore. Italija mora vstopiti v vojno, je poudaril dalje Ansaldo. Navedel je zato dva razloga: moralni in politični. Moralni razlog je, da velika nacija ne more ostati izven konflikta, ki odloča o bodočnosti vse Evrope. Ce Italija ne bi vstopila o pravem času v vojno, ne bi bila več velika nacija in to bi pomenilo dekadenco. Politični razlog za vstop v vojno pa je ta, da si je Italija v svetovni vojni sicer zagotovila svoje meje na Alpah, ni pa dosegla še svoje neodvisnosti in izpopolnitve pravičnih zahtev v Sredozemlja in v kolonijah. Ta naloga mora biti sedaj dovršena. Ansaldo pa je opozoril vojake, naj se zavedajo, da zmaga za dosego tega cilja ne bo padla Italiji v naročje kot zrelo jabolko, marveč da se bo treba odločno boriti. Italija pošilja čete v Libijo Keka, 3 junija o V javnosti previaduje zmerom bolj vtis. da bo Italija v najkrajšem času stopila v vojno. Večji del vpoklicanih rezervistov in miličnikov, ki odhajajo z Reke. je sedaj na poti v Libijo. Na Reki so se danes pojavili lepaki in letaki, ki citirajo D'Anunzijeve izreke o hegemoniji Velike Britanije na Sredozemskem morju Letake so po mestu danes dopoldne -azdeljevali v velikih množinah. V podporo nove nemške ofenzive? Rim, 3. junija o V tukajšnjih diplo, matskih krogih danes takole presojajo najnovejši razvoj položaja: Pa zaključku borb v severni Franciji ter ob obali Kanala bo vojna prešla v drugo fazo. Nemške oklopne divizije, td at> bile angažirane v borbah med fieldo in Sommo, se že pregrupirajo In koncentrirajo na novih točkah. Po mnenju italijanskih vojaških krogov bo glavni nemški sunek naperjen proti Angliji. Značilna za razvoj druge faze nemške ofenzive bo Intervencija Italije v vojni. Nemški poleti nad južno Francijo Pariz, 3. jun. s. (Havas). Včerajšnji in predvčerajšnji nemški letalski napadi na dolino Rodana imajo najbrže bolj političen nego vojaški pomen. Na predvečer pričakovanega vstopa Italije v vojsko hočejo Nemci pokazati svojemu zavezniku, da lahko s svojim letalstvom krijejo Italijo pred vsako operacijo iz južne Francije. Rooseveltova prizadevanja brezuspešna Čarih, 3. junija, z. »Neue Zurcher Zei-tung« piše, da po zadnjih dogodkih sodeč Rooseveltova prizadevanja v Rimu, da bi preprečil razširjenje vojne, niso imela uspeha. To kodazuje tudi včerajšnji govor papeža pred kardinalskim kolegijem, ker ni niti z besedico omenil teh prizadevanj, kar bi gotovo storil, ce bi imela uspeo. Apel papeža R*m, 3 junija, br. (SDA.) Papež Pij XII. je slavil včeraj svoj god. Ko so mu prisil kardinali čestitat je ime! govor, v katerem se je dotakni tudi mednarodnih dogodkov. Izjavil je, da se bo ponovno zavzel pri vojskujočih se državah za to, da se drže načel humanosti zlasti v pogledu civilnega prebivalstva. Ta apel bo naslovil na vse vojskujoče se države brez razlike. Turčija na straži 3. jun. a (Reuter). Turski ministrski predsednik Sajdarn je Imel včeraj govor po radiu, v katerem je poudaril, da je turška armada pripravljena, da odgovori na vsak napad. Turski proračun je pokazal odločnost Turčije, da se v primeru potrebe brani. Politika Turčije je taka, da je ne more nihče napačno razumeti. Španska misija v Italiji London, 3. jun. (CZ.) British United Press javlja iz Milana, da je včeraj dospela tja posebna Španska vojaška misija. Atene. 3 iuniia. AA Atenska agencija Doroča da le pooblaščena odločno zanikati vesti nekaterih tujih listov, ki iih le razširila v svet neka velika tu i a aeenciia in no kateri nai bi bila turška vlada zahtevala od erftke vlade dovoljen ie. da srne izkrcati svoje Čete na eršklb otokih v vzhodnem delu Egejskega morja. Te vesti so popoln orna izmišljene Španija bo ostala nevtralna Pariz, 3. junija, br. (SDA.) Agencija Havas objavlja izjavo, ki jo je dobil njen španski dopisnik od merodajnih čmlteljev v Madridu. V tej izjavi se naglasa, da bo ostala Španija nevtralna tudi v primeru. da hi Italija vstopila v vojno. Sprememba stališča Italije ne more vplivati na stališče Španije, ki želi ostati slej ko prej izven vrtinca. V teh krogih poudarjajo, da zastopa enako stališče general Prane o. Notranje ministrstvo je po izrecnem nalogu generala Franca izdalo policiji strog nalog, da brezpogojno prepreči vse demonstracije proti zaveznikom, ki jih skušajo v zadnjem času organizirati neki tuji agenti. Hoare prispel v Madrid Madrid, 3. junija. AA. (Reuter.) Novi izredni britanski veleposlanik sir Samuel Hoare je prispel v Madrid. „Gibraltar je španski44 Rim, 3. junija, br. (SDA.) Pod naslovom »Gibraltar je španskic se zavzema vodilno fašistično glasilo »Giornale d*Ita-lia« za to, da se vrne Gibraltar Španiji. List naglasa, da bo e tem rešen eden izmed številnih problemov na Sredozemskem morju. Naša delegacija na poti v Rim Beograd, 3. junija, br. Iz Beograda je snoči odpotovala naša trgovinska delegacija, ki bo sodelovala na bližnjem zasedanju stalnega jugoslovensko-italijanskega trgovinskega odbora. Zasedanje se prične l V v sredo v Rimu. Prevoz žet žez Kana 1 se nadaliuie Tvegana akcija zavezniškega vrhovnega vodstva je proti splošnemu pričakovanju popolnoma uspela — Nad 80% severne armade je že vkrcanih in prepeljanih v Anglijo Pariz, 3. jun. br. (Havas). Operacije zavezniške vojske, ki se preko Dunkerquea umika na drugo stran Kanala v Anglijo, ali pa v Brest in Cherbourg, so se tudi včeraj in vso preteklo noč nadaljevale v okoliščinah, ki jih smatrajo tukajšnji vojaški krogi za edinstvene v zgodovini vojne strategije. Vojaški strokovnjak agencije Havas ugotavlja, da je evakuacija čet iz Flandrije točno organizirana. Čete generala Priouza so prispele pred Dunkerque v popolni bojni opremi. Nobenega voza niso pustile pri Ldlleu. Vse področje okrog Dunkerauea je pod poveljstvom admirala Abriala, ki ne vodi samo evakuacijske operacije, marveč tudi borbe proti sovražniku neposredno ob 4 km širokem poplavljenem pasu, koder Nemci v silni premoči stalno napadajo London, 3. jun. p. V obveščenih krogih Izjavljajo, da je doslej uspelo že nad 80 odstotkov, to je doore štiri petine angleške ekspedicijske armade prepeljati preko Kanala v Anglijo. Prevoz se še nadaljuje in računajo s tem. da bo uspelo spraviti vse čete na varno. Sedaj so začeli prevažati tudi že vojni material. To smatrajo v vseh vojaških krogih za uspeh, kakršnega ni nihče pričakoval. Spričo silne premoči sovražnika in stalnih letalskih napadov so mislili, da bo v naj-ooljšem primeru morda mogoče rešiti eno četrtino severne armade, dočim so v samem zavezniškem vrhovnem vodstvu že smatrali vse ostalo za izgubljeno. Sedaj pa je uspelo pri sorazmerno malenkostnih izgubah — 3 rušilci in ena manjših transportna ladja so Dile potopljene — rešiti skoraj vse čete in ogromno vojnega materiala Kar ga ie ostalo je uničen in za sovražnika neuporaben. Ta uspeli prevoz čet preko Kanala po sodbi vojaških strokovnjakov ob enem dokazuje nadmoć mornarice nad letalstvom. Vojni minister Eden o razvoju na severu Priznanje herojstvu ekspedicijske armade — Nad štiri peline čet je Ze prepeljanih v Anglijo London, 3. jun. s. (Reuter). Vojni minister Eden je imel snoči po radiu govor, v katerem je orisal uspešni umik angleške ekspedicijske vojske iz Flandrije ter sporočil, da se ie posrečilo iz Flandrije rešiti štiri petine angleških Čet. Eden je izvajal med drugim: V bitki za kanalske luke zadnje tri tedne so dosegli Nemci orez dvoma velike strateške pridobitve. Naše izgube na vojnem materialu in opremi so velike. Toda vsa stvar ima še svojo drugo stran. Glavni del angleške ekspedicijske vojske smo rešili iz Flandrije. Pa tudi več 10.000 francoskih vojakov je bilo prepeljanih v Anglijo in reševalna dela še nikakor niso zaključena, de pred nekaj dnevi ni nihče med nami imel mnogo upanja, da se bo izolirani angleški armadi posrečilo, da se prebije do obale. Toda duh angleške vojske je tu zmagal. Vojska je v nekaj dneh prehodila več sto milj v neštetih spopadih s sovražnikom, ki je pritiskal od treh strani. Nemško vrhovno poveljstvo je ponosno sporočilo, da je angleška ekspedicijska vojska obkoljena. Toda prebila se je skozi obroč, Čeravno se Je to zdelo skoro nemogoče. Kot posameznik je pokazal vsak angleški vojak v bojih premoč nad sovražnikom, kjerkoli je prišlo do boja. Vsa poročila tudi soglašajo, da je prizadela angleška vojaka v bojih mnogo večje izgube sovražniku, nego jih je sama pretrpela. Najmanj v dveh večjih akcijah so bile sovražnikove izgube v Flandriji posebno hude. Kljub kapitulaciji belgijske armade se je posrečilo angleški In francoski vojski, da sta se prebili do morja. Zgodovina dogodkov je v kratkem naslednja: Na poziv belgijskega kralja je angleška ekspedicijska vojaka pred tremi tedni vkorakala v Belgijo In zavzela postojanke ob reki DyL Pohod angleške vojske v Belgijo je trajal več dni. Zaradi dogodkov, ki so se odigrali brez krivde angleške vojske, pa se je morala potem zopet umakniti is Belgije. Vse te operacije so bile Izvedene s izgubami in brez vsake zmede. Angleška vojska je šla najprej naprej ln potem nazaj po 75 milj daleč, sredi mnogih bojev, vse to v desetih dneh. To je bila prva faza bitke sa kanalske luke. Naj omenim pri tem poročilo ene naše divizije, kt v vseh teh akcijah ni Izgubila niti enega vojaka. Očividci pravijo, da nobena olimpijska igra ne bi mogla biti bolj precizno izvedena, nego ti pohodi angleške ekspedicijske vojske. Razpoloženje vojske na pohodu v Belgijo in nazaj je bilo izvrstno. Tako je prišla vojaka nazaj skoro brez Izgub na moštvu in materialu. Medtem pa so nemške mehanizirane kolone prodirale skozi vrzel na jugu, skozi naše prometne zveze, vedno globlje v naše zaledje. Naše edinice, ki so bile v zaledju, so bile pognane v borbo z njimi ta so se izvrstno pokazale Druge naše edinice so bile poslane v luke ob Kanalu, da drže odprt za nas ta lznod. Poročilo o bitki za Boulogne je že znano. V Calaisu je mala naša četa nudila Nemcem sijajen odpor. Kljub ponovnim nemškim napadom ter stalnemu obstreljevanju topništva in letalstva je vzdržala na svojih položajih več dni. Poveljnik oddelka je odklonil poziv k predaji. Oddelek se je boril do konca. Na podlagi informacij, ki smo jih med tem dobili, vemo. da je ta obramba Calaisa vezala mogočne nemške mehanizirane oddelke, ki bi bili sicer prosti za napad na boka angleške ekspedicijske vojske, ki je bil tedaj nevarno izpostavljen. Medtem se je angleška ekspedicijska voj ska v Flandriji borila za Življenje med umikom na Dunkerque. Nemški mehanizirani oddelki so jo z zapada že obkrožili. Kapitulacija belgijske vojske pa je razgalila krilo od morja proti jugu na vzhodu. Nobenega časa ni smela izgubiti naša voj- ska v svojih odločitvah. Sovražnik je poskušal vojsko odrezati od še edinega preostalega oporišča ob morju. Tu so se nekateri naši oddelki prav izredno izkazali. Prehodili so tudi po 35 milj v 24 urah. Angleške čete na skrajnih točkah so se čvrsto držale ta nudile odpor sovražniku kljub ogromnemu pritisku. Nekako 9 divizij je moralo braniti približno 80 milj dolgo fronto, toda držale so položaj m se borile uspešno. Na zapadu smo branili ozek dostop do morja med najhujšimi napadi. Na ta način je bilo omogočeno ostali vojski, da se je rešila. Na vzhodnem bojišču je ob enem izmed poskušenih nemških napadov povzročilo naše topništvo sovražniku take izgube, da z napadom sploh ni mogel pričeti. Mnogo je poročil o Individualnem junaštvu naših vojakov. Neki top za borbo proti tankom n. pr. je uničil sam 7 tankov. Toda v celoti vse to nI triumf posameznikov, temveč naše armade. Od trenutka zloma belgijske vojske je preostala naši vojski samo ena pot: umik do Dunkerquea, ki ga je bilo treba držati kot edino preostalo luko, ln vkrcanje čim večjega števila našega vojaštva, dokler zadnje straže drže svoje postojanke. Z občudovanja vredno pomočjo mornarice in letalstva je bilo doslej mogoče, da smo rešili več nego štiri petine angleške ekspedicijske vojske, za katero so Nemci že rekli, da je uničena. To, kar za to akcijo dolguje armada mornarici ta letalstvu, ne bo nikdar pozabljeno. Eden je zaključil svoj govor s toplimi izrazi simpatij in občudovanja zaveznici Franciji ter je pozval ves angleški narod, naj dela za zmago v vojni bolj kakor kdaj-koli preje po zgledu angleške ekspedicijske vojske. Revnaud na fronti Pariz, 3. jun. s. (Reuter). Ministrski predsednik ln vojni minister Revnaud je včeraj v spremstvu podpredsednika vlade maršala Petaina in ministra Dautrvja posetil odsek fronte ob Sommi. Revnaud je pozneje izjavil, da je ugotovil, da je morala vojske na najvišji stopnji ter ie Izrazil priznanje za energijo in hitrost, s katero je vojska organizirala obrambo na svojih novih položajih. Grški parnik potopljen Atene, 3. junija, br. (DNB). Atenska agencija je objavila, da se je potopil 5600-tonski grški parnik >Perakis Gambanis«. Posadka je bila rešena. Poročilo ne pravi, kje se je nesreča zgodila. Podpora letalstva ZavezniSko letalstvo ščiti prevoz čet in napada sovražnika na fronti in v zaledju Pariz, 3. jun. s. (Reuter). Francosko letalsko ministrstvo javlja, da so francoski bombniki v soboto izvedli obsežne napade na nemške postojanke severno od Abbe-villea. Vrženih je bilo 25 ton bomb. Dva nemška trena sta bila uničena. Več železniških prelazov in cestnih križišč je bilo razdejanih. V noči od sobote na nedeljo so francoska letala še nadalje zalagala zavezniške oddelke v Dunkerqueu z materialom ln živežem. London, 3. jun. s. (Reuter). Zadnja poročila angleškega letalskega ministrstva javljajo, da so včeraj sestrelila angleška letala najmanj 35 nemških letal, morda pa še Šest nadaljnjih. V soboto je bilo sestreljenih 78 nemških letal, v petek pa 56. Na ta način so izgubili torej Nemci v treh dneh 175 letal. Nemška letala so v velikih skupinah, ki so jih tvorili tako bombniki, kakor tudi lovska letala, zadnje dni neprestano napadala angleške vojaške transporte v Kanalu. Angleži so te napade uspešno odbijali ln večina bomb lz nemških letal je padla v vodo. Izmed nemških lovskih letal, ki spremljajo pri teh napadih bombnike, jih je bilo samo v soboto uničenih 32. Tudi angleški bombniki so v soboto ln nedeljo nadaljevali s svojimi napadi na nemške prometne zveze, vojaške oddelke ln skladišča za fronto. Težki bombniki so izvedli več napadov na vojaške objekte v zapadni Nemčiji. Neki most je bil pri tem resno poškodovan. Bombniki obalnega poveljstva so se pri Dunkerqueu spopadli s 40 nemškimi letali ter so pri tem sestrelili 3, poškodovali pa nadaljnje 3. Prav tako so tudi bombniki napadli radijsko postajo pri Bergenu ter petrolejska skladišča in nekaj vojaških ladij pri Bergenu. Pariz, 3. jun. s. (Reuter). Včeraj so se ponovili nemški letalski napadi na dolino Rodana. Pri tem je bilo več nemških letal sestreljenih, po uradnib podatkih pa najmanj 12. Stockholm, 3. jun. s. (Reuter). Včeraj sta bili nad švedsko sestreljeni dve nemški letali. Posadki sta se rešili ter so ju Švedi internirali. r Pred novo ofenzivo? Is nemških priprav sklepajo, da v kratkem pričeli novo ofenzivo bođo Nemci a. Jun. s. (Havas). .Odpor zavezniške vojske pri Dunkerqueju je omogočil, da Je bila evakuacija iz Flandrije z velikim uspehom izvedena. Kljub nasprotnim nemškim trditvam je Dur, k t. que se vedno trdno v zavezniških rokah. Na drugih odsekih fronte je potekel včerajšnji dan primeroma mirno, toda opaženo je, da dobiva sovražnik na fronto neprestano ojacenja. Ta aktivnost najbrže pomeni uvod v novo veliko nemško ofenzivo v bližnji bodočnosti Sedanja faza na bojišču je prehodnega značaja: Nemci reformirajo svoje edinice m nadomeščajo izgubljeni vojni mateiial. Informacije, ki prihajajo preko nevtralnih virov iz Nemčije, pravijo, da so Nemci poslali iz svojih tovaren v notranjosti velik del kovinskih d slavcev na zapadno fronto, da popravijo tanke in drugi vojni material, ki je bil v dosedanjih nojih poškodovan. Srdite borbe pri Rethelu panz, '6. jun. AA. (Havas). Posebni dopisnik agencije Havas, ki se je vrnil s področja pri Rethelu, živahno prikazuje boje, ki so potekali na tem odseku po proboju od strani Nemcev. Dopisnik pravi, da so Nemci pretrpeli na tem odseku izredno težke izgube, toda da so neprestano dova-žali nova ojačenja. Gomile trupel so ležale po poljih. Francozi so imeli pred seboj hrabrega sovražnika. Nemški vojaki, ki jih je navdajal fanatizem, so bodrili drug drugega ter vzklikali ime vodja raj-ha. Francozom se je po umiku posrečilo, da so se hitro reorganizirali ter prešli v srdit protinapad. Niti malo ni pretirana trditev, da so Francozi pri tej priliki uničili celo sovražno divizijo. V tej bitki so se francoski tanki pokazali močnejše kot pa sovražni. Ociičen duh, ki vlada v vseh vr- stah francoske vojske, je omogočil zavzetje važnih postojank, ki so jih Francozi hitro utrdili. Zahvala ameriškemu Rdečemu križu Pariz. 3. jun s. (Reuter) Ministrski predsednik Revnaud ie imel sinoči no radiu kratek jsovor za Ameriko, v katerem se je zahvalil ameriškemu Rdečemu križu za pomoč Franciji Revnaud ie dejal, da ie Francija giniena zaradi pomoči svojih zvestih prijateljev. Od orve ure. ko se ie pričela drama ki ie uničila toliko francoskih domov in odvzela toliko prebivalcem streho, ie ameriški Rdeči križ priskočil na pomoč Revnaud je dejal, da se zahvaljuje za to pomoč ameriškemu narodu v imenu vseh žrtev nemške invazije. Govor min istrskega predsednika Rev-nauda so prenašale vse radijske postaje v Severni Ameriki. Za Reynaudom ie imel kratek govor se tudi ameriški veleposla-nih Bullitt. Kakor poročajo iz Zedinjenih držav, je bilo tam že doslej zbranih v okviru akcije za pomoč Franciji 20 milijonov dolarjev. Zaenkrat nosil ia ameriški Rdeči križ v Francijo v glavnem zdravniške pripomočke. Nemci o izgubah zaveznikov Berlin, 3. junija AA. (DNB) »12-Uhr Blatt« objaviia podatke o zavezniških izgubah na podlagi poročil nemskeaa vrhovnega poveljstva. Po teh podatkih so zavezniki od 30 maja do 2. junija pri Dunkerqueu in na Rokavskem prelivu izgubili sedem bojnih in 30 prevoznih in trgovskih ladij. Kdo je kriv neuspeha? Oster napad glasila delavske stranke na Chain-berlainove ministre — Dogovorjena igra? London, 3. junija, z. »Daily Herald danes zopet obširno piše o pomanjkljivi oborožitvi Anglije, zlasti v pogledu letalstva in naglasa, da je to v glavnem zakrivilo neuspeh v Belgiji in severni Franciji. V zelo ostrem tonu zahteva, da se ugotovi, kdo je to zakrivil in kdo je kriv, da nauki, ki jih je dala vojna na Poljskem, niso bili primerno uvaževani. List naglasa, da ti ljudje še vedno sede na odgovornih mestih, čeravno so dokazali svojo popolno nesposobnost. List zahteva, da se morajo vsi ti ljudje takoj odstraniti in pozvati na odgovornost. Splošno vlada prepričanje, da je ta napad namenjen na Chamberlaina in Simona. Gotovo je, da ni bil objavljen brez vednosti zastopnikov delavske stranke v vladi. V londonskih krogih prevladuje celo vtis, da je ta napad Churchillu zelo dobrodošel, ker se bo mogel na ta način otresti vseh onih ljudi, ki s svojim konservatiz-mom še vedno ovirajo večjo razgibanost. Curih, 3. junija, z. >Neue Zurcher Zei-tung« poroča, da so v Berlinu že teden dni pred kapitulacijo kralja Leopolda ra- čunali z izstopom belgijske armade. Kralj Leopold je bil že teden dni pred kapitulacijo v hudem sporu s zavezniškim vrhovnim vodstvom, kateremu se je le nerad podredil. Gotovo je, da je bilo nemško vojno vodstvo o tem obveščeno. Samovoljnost kralja Leopolda je nesoglasja, ki se pojavljajo v vsaki koaliciji zelo poostrila. »Neue Zurcher Zeitung« poroča dalje, da so tudi med Anglijo in Francije glede strategičnih potez vladala v začetku nesoglasja. Angleška vlada je brez upoštevanja nevarnega položaja, ki je nastal v severni Franciji, vztrajala na tem, da se po zavezniških četah zasede velik del Belgije, da bi se na ta način odstranila nevarnost neposrednega ogražanja Anglije. V tem pogledu se je angleška vlada strinjala s kraljem Leopoldom, ki je zahteval protiofenzivo s strani francoske armade, da bi se preprečila okupacija Belgije. V teh sporih se je tratil dragocen čas, kar se je pozneje hudo maščevalo, šele nato je prodrl Weygand s svojimi načrti, ki jih sedaj tudi Anglija v polni meri upošteva. Uprizoritev dveh izvirnih dram: Cankarfevega »Jakoba Rude« in Finžgarjeve »Naše krvi« Zaključek sezonskega repertoarja Ljubljana. 3. junija V petek in sobote smo £!eda:i kar zapored dvoje domačih del na dramskem odru. Ljubljanska klasična gimnazija ki je že nekajkrat pokazala z gledališkimi uprizoritvami, da ima med svojim diiaštvom na-darjence, ki se resno bavi jo ? dramatrko. nam je dala predstavo Iv. Cankarjeve drame v treh dejanjih »Jakoba Rude« Odkrito povem, da sem sel z veliko skepso na to predstavo, a prav tako odkrito z radostjo priznam, da sem odhajal izredno zadovoljen. Kajti predstava, ki so nam jo nudili ti dijaki, je bila visoko nad običajnim igračkanjcm diletantov, ki bi radi, a ne morejo: uprizoritev pod vodstvom režiserja Milana Skrbin^ka je bila po svoji poglobljenosti, kreacijah večine vlog, lepi govorici in gladkem, vseskozi napetem tempu zelo častna za klasično gimnazijo, pa tudi absolutno kvalitetna. Videli smo že predstave poklicnih igralcev, ki so bile slabše kakor ta dijaška z izključno amaterskimi izvajalci. Med njimi so nedvomno talenti, ki bi se bržčas izlahka razvili v prav dobre igralce. Videl sem že toliko diletantovskih predstav, a opazil le redke nosilce vlog, ki bi bili vredni resnejšega zanimanja in istinito sposobni izdatnega razvoja. V tem dijaškem igralskem osebju pa so v veliki manjšini tisti, ki bi jim takoj rekel: pusti in ne varaj se! Tako jc ta dijaški ansambl resnična izjema. Seveda ne morem presojati, koliko je dal tem svojim igralcem režiser Skrbin.^ek, ki je vsekakor iznova dokazal ne le svoje režiserske sposobnosti temveč prav posebno svoj pedagoški, učiteljski. odgojite! jski dar. Držim se rajši svojih življenjskih izkušenj, ki mi jih je nedavno iznova potrdi' mojster Jul. Bctetto. ki ima takisto ogromnih izkustev in si jih je kot ravnatelj našega konservatorija še povečal: »Kjer nič ni, tam niti učitelj čudodclnik ne more ničesar dati!« Razen Skrbm^kove odlične pedagogike imamo torej tukaj prav gotovo mladeniče in mladenke s prirojeno igralsko nadarjenostjo, slučajno, a resnično Večina teh dijakinj in dijakov, osmo in sedmošolcev, ima visoko inteligenco, kulturo duha in govora, pristnost čustva sposobnost izražanja svojih misli in čustev na naraven, zmerom okusen in učinkovit način ter končno — a ne nazadnje — zelo ugodno zunanjost. Na večini ni bilo opaziti treme in njih kretanje ter vobče vedenje v nairazl'čnejsih položajih je bilo uglajeno in naravno neprisiljeno kakor je mogoče le pn osebah civilizirane clomače vzgoje aH velike družabne izurjenost' Na kratko nastopali so večinoma kot rutinirancL Ne vem kajpak, ali igrajo večkrat med sabo brez tuje publike, in moram reči le k temu. kar sem gledal: prav dobro, nekateri ceio odlično! Janez Šmon (Ruda). Marija Šuklje (Ana). Dan. Beziaj (Dolinar), Mik Jeločnik (Justin), Janko Smole (Br>š), Marta Pirnat (Marta) so bili v glavnih osebah vredni polnega priznanja, ki so ga želi, a K.. Maver (Alma) in Garibaldi (Košuta) ter A. Du-brovie (Dobnik) so jim bili ob strani spretno in prijetno. Tako ?em gledal predstavo, k: mi je dala več zadovoljstva kakor naslednja — s poklicnimi igralci. ★ Fr. Finžgarjev igrokaz v štirih dejanjih »Naša kri« jc ena izmed tistih prav izjemno redkih domačih iger, ki so se od svojega rojstva doslej vzdržale na repertoarju, bile igrane neštetokrat, navduševale mestno in podeželsko občinstvo ter diletantske in poklicne igralce vedno znova privabljale s svojimi zahvalnimi vlogami. Fr. Finžgar je brez prigovora med prvimi, najbolj zaslužnimi pionirji slovenske izvirne dramatike. Njegove ljubke igre. Divji lovec že 1. 1901, Naša kri 1. 1911. Veriga 1913. pa Razvalina življenja 1 1920 so končno utrdile vero v našem občmstvu, da je tudi slovenski dramatik sposoben ustvariti igre. ki so traina. vedno zopet z radostjo gledana posest repertoarja. Finžgar pozna du*> in srce našega ljudstva, pi^e klen, pristen ljudski jezik, zna ustvarjati krepke in mehke značaje po resničnem življenju našega kmeta, ima odrsko tehniko dokaj v oblasti in ume biti učinkovito teatralen. Tudi »Naša kri« ima vse odlike ljudske dramatike Človek uživa ob njegovem jeziku, polnem, skoro prepolnem ljudskih rekel, izvirnih, krepkih in lepih ljudskih fraz. pa ob toplih izrazih ljubezni in ponosa za našo zemljo, našo govorico, našo nošo. V 1 1813, dobo Napoleonove Ilirije je postavil dramatik svoje dejanje, a je v resnici izraz slovenske žilave odpornosti proti neusmiljenemu pritisku pred prevratom vladajočih tujcev v naši domovini. Takratna policijska cenzura je to takoj spoznala in Finžgarjevo igro prepovedala uprizoriti še 1. 1918. češ »Senco tepete, osla pa misli- te*' Finžgar nam kaže, kako je vojna trla Francoze in Slovence, da se zaradi neizogibnih trdot, ki jih prinaša vsaka vojna, niso mogli razumeti, čeprav so želeli drug drugemu najbolje, da ostane naiplemeni-tejši osvojevalec vendarle sovražnik in tujec ter da je svoboda prvo in zadnje vsakemu narodu. Finžgar je hotel s to igro uporabljajoč zgodovinsko snov le kot sredstvo, zbujati v našem ljudstvu narodno zavest V vsakem primeru naj ostane narod neomajen in se aaj zaveda pravic do svoje zemlje in svoje govorice! »Če nam po-žgo, sezidamo drugo hišo, če pojedo živino, za plodi se druga; grunta nam ne anodo: grunt ima korenine do pekla!« ln prerokovanje francoskega častnika: »Pride dan, ko ta vrli narod seže jugu v roke in se dvigne z njim močan kot steber iz stiske in bede!« Pa zaključek: »Otroka, ljubita to grudo kakor smo jo mi, vasi očetje! In ko bodo naše kosti že trikrat prekopane, naj zvedo pozni vnuki o teh hudih dneh, in mo-gočnjski naj pomnijo, ds naša kri ni igrača!« — Tako je povedal in nam pripoveduje Finžgar resnice, ki so bile pred prevratom in so danes pereče aktualne. In prav je, da jih ljudstvo posluša zopet in zopet. Zato je »Nase kri« igra. ki mora biti dobrodošla vsakemu podeželskemu odru. V Ljubljani se ji pozna 30 let. občuti romantična podtalna naivnost in nesodobna patetičnost ter končno teatralnost. Vsak čas ima pač svojo umetnost, in časi se iz-preminjajo. mi sami pa se izpreminiamo z njimi. Tako nam ostane -ia nekdanjo umetnost spo kovanje in priznanje — srce pa se je zanjo vendarle ohladilo... Zopet je režiser Milan Skrbinšek postavil na oder «Našo kri« lepo in udarno. Celo preveč udarno, v splošnem prehrupno, česar kajpak ni kriv sam. nego dejanje z besedilom, ki zahteva patetične govorne sile, kakršne že dolgo ne iljubimo. Insccnator je ustvaril nekaj prikupnih domačih igrišč in je ing. Franz iznova pokazal svoje znanje in okus. Predstava nam je predstavila več mlajših in najmlajših* igralcev začetnikov v prav ugodni luči. Presetnik se ie s svojo dosledno in premišljeno igro starega dobrega in ponosnega kmečkega župana, francoskega mera Borštnika, izkazal sposobnega igralca inteligence, lepe govorice in okusne ka-rakterizacije Igor je kot temperamenten, iskriv kmečki fant Štefan potrdil že nekajkrat pokazani svoj igralski talent, ki je vreden nege do popolnega razvoja. Izvrsten tip je bil vase pogreznjeni, nežno označeni prepričani Ilirec Kos Severjev. Kaukler je vidno rutiniran igralec, ki pa se bo moral otresti še dialektičnega prizvoka svoje govorice. Njegov Gašper je v ce'cm krepka, enotna kreacija. Raztresen kot Podrepec je dober v dialogu in ima razvitka sposoben lep organ. Z malo vlogo mežnarja je Novak takoj opozoril nase: dobra maska, živa igra, jasna govorica. Novinec, ki zasluži zanimanja. Brezigar je spretno in dovolj močno prinesel Roka. Ostali so bili naši stari znanci: Rakarje-va kot dobra žena Katra, M. Boltarjeva kot lepa, iskreno topla Jerica, Bratina odličen hlapec Matija, Jerman izvrsten Ma-tijevec, Drenovec eleganten, prisrčen in tudi odločen Renard. Pcček spretno označevan spletkar Turbot. pa končno v lepi, učinkoviti šarži starke Slavčeva. Nerazumljivo mi je ostalo, da gledališče ni bilo tako polno, kakor bi pričakoval. Predstava je žela mnogo toplega priznanja Tako smo zaključili letošnji dramski repertoar z dvema izvirnima igrama, kar je za Narodno gledališče edino pravilno. Fr. G Prvi predstavniki SSSR v Beogradu V soboto zvečer se je vrnila v Sofijo sovjetska delegacija, ki ie prišla v petek dopoldne v Beograd pod vodstvom sovjetskega poslanika v Sofiji Anatola Josipe— viča Lavrentijeva. Delegaciia je crišla v Beograd, da zamenja z zastopniki naše vlade dokumente o ratifikaciji v Moskvi sklenjenih pogodb o trgovini, pomorski plovbi in plačilnem premetu med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Po prihodu se je sovjetska delegacija odpeljala na mar-šaiat dvora in se vpisala v dvorno knjigo. V zunanjem ministrstvu je delegacijo prisrčno sprejel zunanji minister dr. Cincar Ivlarković. ki se je s poslanikom Lavren lijevom razgovarjal celo uro. V predsedstvu vlade je delegacijo sprejel Dragiša Cvet-kovič. Poslanik Lavrentijev in poslaniška uradnica Nadežda Strigova sta nato obiskala podpredsednika vlade dr. Viadka Mačka, s katerim sta se dolgo razgovarja-la. Dr. Maček ie kasneje izjavil novinarjem, da um more reči samo to kar je že rekel sovjetskemu poslaniku da mu ie namreč posebno drago, da lahko pozdravi zastopnika Sovietske Rusiie ne samo kot zastopnika SSSR. nego tudi kot predstavnika bratskega ruskega naroda, in to v imenu kraljevine Jugoslavije in v imenu hrvatskega naroda, ki ga v vladi zastopa. V trgovinskem ministrstvu je delegacijo sprejel trgovinski minister dr Andres. nato pa se ie poslanik Lavrentijev z Na-deždo Strigovo odpeljal nazaj v zunanje ministrstvo, kjer je z našim zunanjim ministrom dr. Cincar Markovičem izmenjal ratifikacijske listine Naš zunanji minser in sovjetski pesanik sta se ob tei priliki prisrčno razgovarjala. Dr Cincar Marko-vič je govoril srbski. Lavretitijev pa ruiki in oba sta se dobro razumela. Naš zunanji minister je izjavil novinarjem, da mu je posebno drago, da ie mogel pozdraviti prvega uradnega zastopnika SSSR in da ie zelo zadovoljen s sklenjenim sporazumom. Na kosilu so bili člani sovjetske delegacije v dvorani zunanjega ministrstva. Popoldne ie ruska delegacija položila venec na grob neznanega junaka na Avali. Ob 16. uri ie Nj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v Belem dvoru v avdienci vodjo delegacije poslanika Lavrentiieva. V soboto dopoldne se ie sovjetska delegacija odpeijala na Oplenac. kjer so se poklonili na grobovih kraljev Petra I.. Osvoboditelja in kralja Aleksandra I. Zedini-telja. Popoldne se ie delegacija vrnila v Beograd. Zvečer jo je bivši finančni minister dr. Djordievič povabil na večerjo v hotelu Bristol. ob 23.30 oa se ie sovjetska de'egacija z vlakom vrnila v Sofijo. Nase p DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 3. junija: zaprto Torek, 4. junija: zaprto Sreda. 5. junija: Nafta kri. Red A Četrtek, 6. junija: Revizor. Red Četrtek. Gostovanje Mihajla Markovtča iz Zagreba „OPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 3. junija: zaprto Torek. 4. junija: zaprto Sreda, 5. junija: Evgenij Onjegin. Red Sreda. Gostovanje Borisa Popova Revizija v delavski zbornici d|o razmer v stanovskem zastopstvu delavstva Glede na članek v »Slovenskem uelav-cu< pod gornjim naslovom prosim uredništvo za objavo naslednjega pojaanUa: V petek 24. maja t. 1. sem bil pozvan v delavsko zbornico na razgovor z načelnikom ministrstva za socialno politiko g. Brankom Petrovičem. K temu razgovoru so bili vabljeni tudi zastopniki Jugoslovanske strokovne zveee. Zakaj niso bili vabljeni tudi zastopniki Narodne strokovne zveze, ml ni znano. Poleg mene se je udeležil za nase organizacije tega razgovo ra tudi g. Niko Bricelj. Za zbornico sta bila navzoča predsednik g. Kozamernik in uradnik zbornice g. Prežel j. Vzrok, da je prišel v Ljubljano omenjeni zastopnik minietrstva za socialno politiko, je bila vloga o razmerah v delavski zbornici, ki »o jo svobodne strokovne organizacije, namreč Strokovna, komisija, Jugoslovenska strokovna zveza in Narodna strokovna zveza izročile ministrstvu socialne politike v Beogradu dne 25. oktobra 1939. Ta vloga, ki je bila predmet tega razgovora, se glasi: *Po pojasnilih, katera smo vam g. minister dali danes 25. oktobra 1939 v pogledu potteb, želja in zahtev podpisanih svobodnih delavskih strokovnih org-anizacij iz Slovenije, vam sporočamo še v tej pismeni predeta vkl: 1. Sedanjo imenovano upravo delavske zbornice, It -trn • / v i w x> x * t * i n « 4 » I A i . . i . . i - i . . j k* i ■ a naj g. minister razreši in postavi novo začasno upravo iz predstavnikov vsefi delavskih strokovnih organizacij z volilnim mandatom. 2. Poleg tega ponavljamo st3ro zahtevo po izvedbi volitev v vse socialno politične ustanove, kakor Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Javno borzo dela, Pokojninski zavoc: za nameščence in Trgovsko bolniško poclporno društvo. Tudi pri teh ustanovah naj se postavijo nove uprave iz vist zastopnikov viseh delavskih strokovnih, organizacij in nameščencev, ki naj t1 obe prav tako mandat za čim prejšnjo izvedbo volitev. 3. Volitve naj bodo tajne ln oroporcne. 4. Da bodo delavske strokovne organizacije mogle v polni meri med delavstvom vrSiti svoje izredno važno socialno gospodarsko in kulturno delo. vas g. minister naprošamo, da s svojim vplivom omogočite nemoteno delovanje tega koristnega dela v prid delavcev in namesoencev predvsem svobodo združevanja, organiziranja, govora in tiska. Kot utemeljitev upravičenosti gornjih zahtev si dovoljujemo navesti nekaj konkretnih primerov: a) Poleg rezultatov volitev v Delavsko zbornico leta 1925 in 1933. je bil rezultat vontev obratnih zaupnikov v i. 1939, ka- ' tere je vodila sedanja (imenovana) uprava, naslednji: Za svobodne delavske strokovne organizacije Ursove. Jugoslovansko strokovno zvezo in Narodno strokovno zveze je glasovalo v Sloveniji 38.051 delavcev — ko je na drugi strani za Zvezo združenih delavcev (Jugoras) glasovalo cca S tisoč delavcev, b) Pod prejšnjo izvoljeno upravo so bile vse strokovne organizacije po svoji moči enakopravne in s tem deležne subvencioniranja za kulturno in vzgojno delo. meo temi tudi Zveza združenih delavcev (Jugoras). 1 » i *''. t » » i t '. i • .'».'■• \V . .' ' I 1111 lil 'l'' Iz izjav, katere so podali zastopniki sedanje vlade narodnega sporazuma, da se bo v nase javno življenje vrnila pravičnost in demokracija, pričakuje slovensko delavstvo z vso upravičenostjo, da se boste, g. minister, za njihove upravičene želje zavzeli in jim ugodili. Ob tej priliki izvolite, g, minister, sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja« V Beogradu, 25. oktobra 1939. Strokovna komisija za Slovenijo (kot Pokrajinski odbor UFtSSJ) Lovro Ja komin 1. r.. Jugoslovanska strokovna zveza Jože Rozman 1. r^ Narodna strokovna zveza Božidar Makse 1. r. Poleg te vioge se je izrečila g. ministra še posebna prošnja, naj se izvrši čim prej revizija poslovanja uprave sedanje delavske zbornice. G. zastopniku ministrstva za socialno politiko sem v razgovoru 24. maja t. L nnglasil, da pri ncušom v vlog! navedenem stališču vztrajamo »■ « * » * •»•■*■•,, , • * \t A . • . • * * h . i t i tui i ie i i i aa i Ker prav organizacije Strokovne komisije, Ju-goslovenske strokovne zveze in Narodne strokovne zveze izvršujejo ogromen • lel nalog med slovenskim delavstvom za zbolj sanje njihovega položaja, naj imajo vso pravico, ida participira jo po svoji moodr>or^ " * M lil i I ! i f H \ i t r t Na razgovoru so se končno uredile najemnine za prostore organizacije Strokovne komisije v Celju in Ma.riboru. ker sc^n stal na stališču, da imajo vse organizacije pravico imeti svoje lokale v prostorih delavske zbornice. Vsled tega tn vsled protesta naših članov je zbornica deložacijo v Cel tu preklicala. u i J l i ! i 11 .ii 11 i i k t t ■ i i 4 i. / it 4 t. • /. t u mi i) , ... '. I lij, i'- i-.; i *ro sem smatral za potrebno pojasniti glede na članek v >Slovenskem delavcu*. V Ljubljani, one 1. junija 1940. Lovro Jakomin, bivši predsednik Delavske zbornice. Naši rojaki v Ameriki V Ne\v Yorku je umrla Gertruda To-maževič, po rodu iz Begunj na Gorenjskem. Pokopali so jo 15. maja. — V rudniku v Kirkland Lake, Ontario, se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje rudarja Elije Kordiča. starega šele 35 let. V rudniku je bil zaposlen že 9 let. — V premogovniku v Cumberlandu se je ponesrečil Frank Lumbert, star 43 let. Doma je bil iz Drage pri Beli Cerkvi na Dolenjskem. V starem kraju je zapustil sestro. — V Duluthu, v Minnesoti, je umrla Frances Fink zaradi ponesrečene operacije. Njeno dekliško ime je bilo Drobnič. — V Lorainu. Ohio. je umrla gostilničnrka Ela Justin, stara 54 let, po rodu iz Visejca pri Žužemberku. — V istem okraju je umrla Margareta seme, žena trgovca, nećakinja Justinove. Bila je stara 55 let. — V Ridgewoodu je umrla Ma-ry Ganser, rojena Rojanc. Bila je stara 56 let in doma iz Ihana pri Domžalah. To je bila ena izmed prvih slovenskih slamnikaric ki se je preselila v Ameriko. Športni pregled Ljubljana, 3. junija Včeraj se je nadaljevalo tekmovanje za prvenstvo slovenske nogometne zveze. V semifinalne borbe so se kvalificirali mariborski železničar, I. SSK Maribor, Kranj in CSK. Rezultati včerajšnjih tekem so bili naslednji: železničar je bil na Jesenicah, kjer je Bratstvo zabeležilo lepo zmago s 3:0, ki pa je bila vendar premajhna, da bi Bratstvo lahko Še nadaljevalo tekmovanje. V prvi tekmi je namreč železničar zmagal 6*1. V Mariboru je I.SSK Maribor že drugič zmagal nad Olimpom 3:1, a v Kranju so si Kranjčani, ki so minulo nedeljo z Amaterjem v Trbovljah samo remizirali 2:2, priborili včeraj nad prvakom celjske skupine lepo zmago 4:0. Ljubljanski Mars, ki je Že v Ljubljani Izgubil 4:1, seveda tudi v Čakovcu ni imel posebnih izgledov in je izgubil proti CSK 5:2. Tekmovanje za naslov državnega prvaka v nogometu je včeraj dalo senzacionalne rezultate. Vse trt tekme so se kon-čase s presenetljivimi izidi. Tako je Grad-janski v Beogradu premagal starega rivala BSK 1:0 in se s tem revanžiral za zagrebški poraz, a za senzacijo je poskrbel tudi Hask, ki je dobil prvo tekmo v tem tekmovanju in odpravil Hajduka 4:1. Sarajevska Slavija — hiti od zmage do zmage in je včeraj beležila že 12. točko i* 1 tekm. PremagaM ji fcfltflJfMM i goslavijo z 1:0 in se tako zasidrala na - čelu prvenstvene tabele. Sledi ji Gradja- | ski z 10 točkanru, BSK z 0, Jugoslavija s I 5t Hajduk s 4 in Hašk z dvema. Prijateljska tekma montani»tl : kemiki 6:1 (3:0). Na igrišču SK Ljubljane je bila v soboto nogometna tekma med m on ta ništi in kemiki, ki se je končala v korist montanistov. Igra sama je bila na dostojni športni visini in bi bila v čast marsikateremu prvorazrednemu nogometnemu klubu. Montanisti so pokazali odlično kombinat orno in skupno igro. Posebno se je izkazala njih napadalna trojka ki je izrabila vse možne situacije pred nasprotnikovim golom. Kemiki so bili slabši v skupni igri, le poedinci so bili dobri. Opazno je bilo, da Imajo kemiki premalo treninga, kar bodo skušali popraviti do revanšne tekme v soboto 8. t. m. Gledalcev je bilo okoli 250, ki so glasno navijali za svoje ljubljence. Sodil je objektivno tov. kemik cand. ing. Viljem Mrdjen, Iz Ljutomera Mnogo drevja je pozeblo. V mnogih sadovnjakih se je moglo še le sedaj ugotoviti, katera drevesa so pozimi pozebla. V zgodnji pomladi so namreč pognala skoraj vsa drevesa, ker so živela lz hrane, ki so jo imela Se v sebi. Čim so to hrano uporabila za Ustje, se je drevje začelo sušiti, ker ni več sposobno, da bi srkalo redilne snovi iz zemlje, žal je tudi že mnogo prepozno, da bi mogli sadjarji zasaditi drugo drevje. Tudi bukve gredo, že od rane pomladi gredo številni hlodi bukev lz naših gozdov. S tem je začelo padati po nažih gozdovih zadnje naše. narodno bogastvo. Smreke in hrasti so že davno padli in šli preko meje, sedaj pa je na vrsti bukev. V kratkem času bodo naši gozdovi prazni, čez nekaj let pa bomo brez drv. 2e sedaj bi se morali tega dobro zavedati ter Stediti z drvml in jih nadomeščati s premogom. Sorzna poročila Cnrth, 3. jun Beograd 10. — Pariz 8.10, London 14.30. Nevv York 446. Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, Stockholm 106.25, Sofija 400, Bukarešta 2.25. Postani in ostani član V odnlHov e družbe! Samo za smeh in razvedrilo PAUL. H o K B I (i t K kot profesor zoologije THEO LINGEN, največja zmeda KINO MATICA, tel. 21-34 Predstave ob 16., 19. in 21. uri. »Poročno potovanje14 Kot dodatek: V DUBROVNIK. Zadnja poletna mod v prekrasnih naravnih barvah. Mala DEANNE DURBIN v filmu mladosti, petja in razvedrila Njena prva ljubezen Njen partner je znanec iz filma N I N O C K A z Greto Garbo — Melvyn Dougla* Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO Y7£TIOX — Tel. 22-21 Samo še danes in jutri si lahko ogledate najlepši film socialnega obeležja, v katerem ima znani karakterni filmski igralec WALACE BEEKY vlogo lojalnega in junaškega zaščitnika zakona, ki se najtopleje zavzema za sirote. KINO SLOGA — TEL. 27-30 NEZNANI JUNAKI Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. 3EVKE VESTI — Plenarna Ljubljani bo v seja zbornice za, TOl V soboto 8. junija ob 8.30 dop. Na dnevnem redu bodo: Predsed-stvena naznanila, poročilo o delovanju zbornice v preteklem polietju. računski zaključek zbornice za 1. 1939 in poročilo preglecovalcev računov, dopolnitev taksnega pristojbenika zbornice, tajna seja, predlogi odsekov in zborrucnih svetnikov, izžrebanje 30 zborničnih svetnikov za dopolnilne volitve. — Izpit za pooblaščenega inženjorji elektrotehniške stroke, posebej iz področja elekti omedicine, je napravil z odličnim uspehom pri ministrstvu za gradbe v Beo-gpradu g dr. mž. Fiance A v č i n iz Ljubljane. — Turistični avtomobilizem v Jugoslaviji. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije je izdelal na podlagi carinskih dokumentov statistiko turističnega avtomobilizma v naši državi lanL Po teh podatKih sc se pripeljali lani inozemski turisti z 22.^53 avtomobili, z 263 avtobusi, 2793 motocikli. Razen tega so se pripeljali še z 8C3 kolesi in v našo državo je priletelo 207 letal. Največje število motornih vozil je prispelo iz Nemčije, in sicer 16.334, iz Italije pa 6879. Udeležba drugih držav v našem avtomobilskem turizmu je v primeri s temi številkami minimalna in znaša za Madžarsko 605 motornih vozil, za Francijo 358. Poij-sko 2S8, Bolgarsko 285, Anglijo 233, nordijske države 145. Rumunijo 141. Švico 139 Nizozemsko 110. Belgijo" 61, Grčijo 46, za vse drug evropske države pa 1S1. Izmed vseh motornih vozil, ki so prisp?Ia lani v našo državo, se jih je vrnilo 18.541. — Začetek gospodarskih pogajanj v Kimu. V Rim je prispela naša trgovinska delegacija, ki jo sestavljajo gospodje Milivoj Pilja, Budislav Cvijanović, pomočnik kmetijskega ministra, dr. Ivo Belin, I. vice-guverner Narodne banke, dr. Nemec, direktor Prtzada, inž. Milan Manojlovič. načelnik direkcije za zunanjo trgovino, in dva referenta iste direkcije. Trgovinska pogajanja med našo in italijansko delegacijo so se začela danes v okviru rednega letneera zasedanja mešanega italijansko-jugoslovonskega gospodarskega odbora. — V Nemčijo bomo izvozili za pol milijona mark zgodnjega sadja in zelenjave. Nedavno je bil odobren kontingent za izvoz ranega sadja in povrtnine v Nemčijo v vrednosti 500000 mark. Cene pa še niso bile določene. Ta izvoz je poverjen nam-škim uvoznikom, ki so že dobili dovoljenja. Izmed ranega sadja bo izvoženo za ?2.000 mark češenj in za 49.000 mark vrtnih jagod. Izmed povrtnine bodo izvozili za 96 tisoč mark paradižnikov in 200.000 mark zgodnjega krompirja. — 63.2 milijona dinarjev kredita kmetijstvu. Na zadnji seji upravnega odbora Privilegirane agrarne banke 29. maja je bilo podano poročilo o poslovanju banke v prejšnjem mescu. Banka je maja odobrila v kmetijske namene 63,266.989 din kredita. Banka je predvsem kreditirala zadružne ustanove, ki so prejele skupno 56 milijonov 190 tisoč dinarjev proti 6odstot-nim obrestim. Banka je prevzela do 28. maja skupno 681.082 kmečkih dolgov, ki so znašali 1.507,215.*426 din. — T voz premoga v Jugoslavijo v prvih štirih n-.eVih letos je znašal po zadnjih uradnih podatkih 193.665 ton ter je bil za 48.845 ton večji kakor v istem razdobju lani. Letos je bil torej uvoz za okrog 34 Te višji kakor lani. — Prva na,a trgovska ladja odplula v Kusijo. Včeraj je odplula iz g ruške luke naša trgovska ladja »Lovčen«:, ki ima tonažo 2150 ton in je last Zetske plovidbe v Kotoru. Ta parnik vzdržuje stalno zvezo med našimi lukami, Grško, Bolgarijo in Rumunije. včeraj pa je »Lovčen« odplul v rusko piistanišče Odeso, kjer bo naložil prvi tovor za Jugoslavijo. To je posebno pomemben dogodek za našo mornarico, ker že nad dve desetletji ni bilo pomorske zveze med i uskimi in našimi pristanišči in je >Lovčenc prvi pamik, ki je odplul v Rusijo. — Od Zagreba do Sinja 55 minut. 1. t. m. je bil vzpostavljen letalski promet z letali Aeroputa med Zagrebom, Splitom in Sarajevom. Na te.i progi leta dvomotor-no letalo, ki ima 10 ^idežev. Letalo odleti iz Zagreba od 6.55, na sinjski aerodrom pa piispe že ob 7.30. tako da potovanje traja samo 55 minut. Popoldne prileti v Dalmacijo drugo letalo, in sicer ob 17.40 in ob 17.50 nadaljuje polet v Zagreb. — Tujski promet v Crikvenici. V Crikvenici, ki jo eno izmed najbolj priljubljenih letovišč na Jadranu, je zdaj le 266 gostov, in sicer sami domačini. Doslej še ni bilo inozemskih gostov. — Okraden po»e*tnik. Posestnik Franc Podržaj iz Perovega pri Grosupljem je prijavil, da mu je zmanjkala vsota 5600 din. Denar mu je bil ukraden iz omare v sobi, in sicer med časom, ko je bil sam zunaj pri delu. Kakor domneva, je izvršila tatvino neka okrog 50 let stara ženska, doma iz dobrunjske občine, ki je takrat beračila po vaseh okrog Grosupljega. Orožniki žensko, katere ime poznajo, zasledujejo. — Številni ponesrečenci. V Sv. Križu pri Litiji je včeraj popoldne gostilničar Leopold Mara vpregel konja, ki pa je naenkrat poskcčii in brcnil gojenjarja v de~ župec lz Iške Loke je včeraj pokladala kravam kuno, pri tem pa jo je krava sunila z rogom med rebra in ji prizadela veliko rano. Gozdni delavec Anton 2gajnar iz Vidma pri Krškem je včeraj padel v gozdu in si zlomil desno nogo v kolku. 5-letni gostilničarjev sinček Gašper Tram-puš iz Seničice pri Medvodah je včeraj med igro padel a skladovnice drv in si zlomil levo nogo. Hujšo nesrečo je včeraj doživel rudar Janez Dolinšek iz Motnika. V rovu je za žgal dinamitno patrono, ki pa je prezgodaj eksplodirala in mu popolnoma razmesarila levo roko. Mesarski vajenec Franc Bizjan z Lavrice je včeraj vzel v roko samokres, za katerega nI vedel, da je nabit. Po neprevidnosti je sprožil petelina in mu je krogla prebila dlan leve roke. V bolnišnico so pripeljali tudi vdovo po orožniškem naredniku Heleno Pečovnik iz Ljubljane, ki jo je na Zaloški cesti blizu bolnice podrl na tla nept^viden kolesar. Pečovn.kova je tako nesrečno padla, da si je hujše pretresla možgane. — Najdena utopljenka, v Savi blizu Raunc na Gorenjskem so našli te dni okrog 351etno utopljenko, okroglega obraza, dolgih kostanjevih las. spletenih v kite, oblečeno pa v sivkasto obleko z belimi in modrimi kockami, belo srajco in spodnje hlače, z monogramom 3T ali BF. Obuta je bila utopljenka v črne visoke čevlje. Identitete utopljenke, ki so jo pokopali na vaškem pokopališču, doslej še niso mogli ugotoviti. — Vlom v skladišče v Kresnicah. V Kiesnicah so neznanci vlomili v skladišče za smodnik, ki je last tovarnarja Antona Birole. Vlomilci so odnesli 8 kg razstre-ljiva, 2 kolača vžigalnih vrvi v dolžini okrog 50 m, več raznega orodja, svedrov za vrtanje, klešče za pritrjevanje vžigalnih kapic, dve žagi, nekaj krampov in siv ponosen suknjič, škode je okrog 1500 din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in toplejše vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in v Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila v Kumboru 24. v SpUtu in Dubrovniku 23. v Beogradu 22, v Zagrebu 21, v Ljubljani 20.6, v Sarajevu 20. na Visu in Rabu 18, v Mariboru 17.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.0, temperatura je znašala 10.0. Iz LftiMfane —Ij Promocija. Promoviran bo jutri na univerzi kralja Aleksandra za doktorja prava g. Marijan Bartol iz Ljubljane. Čestitamo! —Ij šola Glasbene Matice ljubljanske bo priredila ob koncu šolskega leta še dve javni produkciji in sicer prihodnjo sredo in petek. Obz produkciji bosta v veliki iiiharmonićni dvorani, začetek vsakokrat ob četrt na 7. Vse prijatelje glasbenega pouka, predvsem pa starše vabimo, da prisostvujejo s svojimi šoloobveznimi otroki produkcijam, na katerih bodo nastopili naši, tudi najmlajši gojenci. Podi obni spored se bo dobil od jutri zjutraj dalje v knjigarni Glasbene Matice. Spored je obenem tudi vstopnica k produkciji. —lj Pisatelj Miško Kranjec bo pod okriljem Slavističnega kluba govoril o problemu: i-Junak in karakter v slovenski literaturi«. Predavanje bo drevi ob 20. v Hu-badovi dvorani (Vegova ul.. Glasbena Matica II. nadstropje). —lj Cerkveni koncert »Ljubljanskega zvona«. Prihodnji ponedeljek 10. t. m. bo v ljubljanski frančiškanski cerkvi zanimiv koncert, ki ga bo priredilo pevsko društvo »Ljubljanski zvon« pod vodstvom svojega zborovodje g. Doreta Matula. Cerkveni koncert bo obsegal samo slovenske skladbe nabožnega značaja, ki so napisane za mešani zbor. a capella, deloma za mešani zbor s solisti ali spre ml je van jem orgel in skladbe za orgle solo, katere bo izvajal priznani orglarski mojster profesor Pavel Rančigaj. Na ta koncert opozarjamo že danes, začetek bo ob pol 9. zvečer, vstopnice pa bodo na razpolago od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. —lj Šentjakobski gledališki oder vabi vse j svoje članstvo k predavanju, ki bo v torek 4. t. m. ob 20.15 v društvenih prostorih v Mestnem domu. Predaval bo režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. dr. Brat-ko Kreft. —lj Dve tatvini zlatnine, iz stanovanja Antonije Flere v Beethovnovi ulici št. 15 je neznan zlikovec odnesel zlatnik za 10 kron, zlato obrobijen emajlast medaljon-ček, zlato zobno krono, dva para zlatih uhanov in nekaj druge zlatnine v skupni vrednosti 1500 din. — Tomažič Mirko, stanujoč na Tržaški cesti 45 pa je prijavil, da mu je bila ukradena iz stanovanja zlata moška verižica za žepno uro, dolgr. ekrog 40 cm in vredna nad 1000 din. —lj Ukradena kolesa. Z dvorišča Reb-čeve gostilne na Tvrševi cesti je nekdo ukradel dr. Mirku Gorniku kolo znamke Stadion«, vredno 1300 din. — Iz veže Poljšakove gostilne na šmartinski cesti je tat odpeljal Jožetu Habiču 1000 din vredno, rdeče pleskano kolo, opremljeno z dinamo svetilko. — Izpred Vidmarjeve gostilne na Vrhovcih pri Viču je neznan zlikovec odpeljal Milanu Lobetu 1000 din vredno, rdeče pleskano kolo znamke »Horizont«. — z dvorišča Mikličeve restavracije pred glavnim kolodvorom je bilo ukradeno Rudolfu Brezniku 800 din vredno, črno pleskano kolo znamke *ExceIsior«. — France Zrnec je prijavil, da mu je tat odpeljal iz čakalnice kina Kodeljevo 700 din vredno, črno pleskano kolo znamke >Marc«. — Dušanu Žagarju je tat ukradel 600 din vredno kolo znamke j^peh«. in sicer iz kletnega prostora na Tenniški srednji šoli. — Izpred Aleževe gostilne na Jezic: pa je bilo ukradeno Mihaelu Kokalju 1000 din vredno, rdeče plesktr.o kolo znamke Viktorijam. Kakor se zdi, kradejo »kolesarji« povsod, najrajši pa se lotevajo koles v gostilniških vežah, ker menda vedo. da so lastniki tamkaj najmanj pozorni in jim tako sami olajšajo tatinski posel. —lj Tatvina na glavnem kolodvoru. Iz brzega vlaka, ki vozi proti Rakeku, je bil predvčerajšnji; n ukraden na glavnem kolodvoru nemškemu državljanu Hermanu Havald-Schuldtu temnozelen plašč, vreden 1000 din. Tat mu ie odnesel plašč, ko ie le za hip stopil iz kupeja da se okrepča v restavraciii. Iz Kranja »Večer Slovanske glasbe«. Jutri bo ob 20. v gimnaz:riki telovadnici produkcija učene v Glasbene šole. Na sporedu bo starejša in moderna glasba slovanskih avtorjev, ki jo bodo izvajali učenci šole na klavirju in violini. Posebne vstopnine ni, hvaležno pa se bodo sprejemali prostovoljni prispevki. Vsi vljudno vabljeni. SK Kranj : SK Amater 4:0 (1:0). Včeraj je bila odigrana revanžna tekma med SK Amaterjem in domačo enajstorico za prvenstvo SNZ. Kakor je bilo pričakovati, so domačini porazili trboveljski moštvo, ki sicer požrtvovalno igra, a ne izkoristi ugodnih prilik. DomaČi so predvedli zopet lepo kombinatomo igro. v kateri so tudi zasluženo zmagali. Tekma je v začetku potekala v znamenju otipavanja in je žoga izmenoma preskakovala z enega polja v drugo. V tem delu igre in skoro ves prvi polčas so bili Trboveljčani enakovredni nasprotniki. Amaterjevo moštvo ni sicer prekašalo domačih po tehniki in taktiki, toda bilo je borbeno in tudi fair. Nekaj minut pred polčasom je padel prvi gol za Kranj in od teg^a trenutka dalje je postala tudi igra ostrejša. V drugem polčasu se je kranjska enajstorica znašla in predvedla lepo, hitro igro po tleh in že je padel drugi gol. Dasi so vsi deli moštva odlič-.o funkcionirali, je treba pohvaliti hitro in precizno igro Slokana in Polšaka. Vsi goli, tudi naslednja dva. so bili sad kombi-nacijske igre in razantnih 3trelov ali podaljškov z glavo iz premišljeno urejenih pozicij. Po zadnjem golu je postala igra mlačna in zaradi nekorektnega zadržanja nekaterih igračev nezanimiva. Pri tem je treba omeniti, da se tudi navijači morajo zadržati, kakor se to na športnem igrišču pričakuje. Sodil je g. Lukežič dobro. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 3. junija: Klotiida DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poročno potovanje v Dubrovnik Kino Sloga: Neznani junaki Kino Union: Njena prva ljubezen Kino Moste: Ljubljenec Oxforda in Racija v ekspresu Kino diska: Donski kozaki Slavistični klub: predavanje pisatelja Miška Kranjca o problemu junaka in značaja v slovenski literaturi ob 20. v Huba-dovi dvorani Glasbene Matice DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Mrakov »Karadjordje« v Kranju in Tržiču Ljubljana, 3. junija Ni dolgo tega, ko je dramatik Ivan Mrak prednašal z velikim uspehom svojo tragedijo »Karadjordje« pred izbrano publiko v Delavski zbornici. Z istim delom bo nastopil v torek dne 4. t. m. ob pol 9. zvečer v Sokolskem domu v Tržiču in v sredo dne 5. t. m. v Narodnem domu v Kranju. S tem delom stopa pisatelj Ivan Mrak prvič pred novo občinstvo, to pa zaradi tega, kakor je že sam poudaril in kakor je ugotovila kritika, ker je snov aktualna glede na čas, v katerem živimo. Delo ima v ospredju že mitski spor med knezoma Karadjordjem in Milošem Obre-novičem. Dočim predstavlja Karadjordje brezkompromisnega idealno heroičnega vodjo, ki ni pripravljen na noben polovičarski sporazum, na nikakšne diplomatske mahinacije, in mu je neodvisnost in svoboda lastnega naroda vse, predstavlja Miloš Obrenović previdnega in preudarne- ga diplomata. Njemu je dobrodošel vsak sno ramo ter mu jo zlomil Pocestnica Ai. fcoin£rapafe. Predstavljata torej dvoje gle- danj na življenje, na svet, na bitne probleme slehernega naroda, in prav posebno še malega naroda. Kljub različnosti pogledov na bitne probleme svojega naroda sta Karadjordje kot Obrenović vsak v svojem gledanju docela razumljiva, a je ta razlika med obema, da je dal Obrenoviču prav čas, v katerem je živel, dočim je Karadjordjevo nazira-nje in življenje končno vel javno potrdila in opravičila šele zgori o vina. Karadjord jeva ideja o življenju i a namenu naroda, je bila vsekakor nepi merno daljnosežnejša, zato se je sicer bolj pozno, a pri tem za vselej udejstvila. Kritika je med drugim opozorila na močan igralski talent avtorja Ivana Mraka in ugotovila, da to Mrakovo delo dviga ponos in krepi vero v teh mrkih dneh zdvajanja in skrbi. Opozarjamo kulturno in narodno občinstvo v Tržiču in v Kranju na napovedano recitacijo Mrakovega >Ka-radjordja«. Uvodno besedo bo spregovoril g. Vaclav Držaj. Slovenski novinarji so dobili svoj dom Prisrčna slovesnost, ki je združila v Ljubljani zastopnike novinarjev iz vse drŽave Ljubljana, 3. junija Nada javnost je 2e večkrat lepo doka- zuia, da zna ceniti novinarstvo kot irusti u-ment javnega mnenja v službi narodnih in državnih interesov; že zato je potrebno, da jo opozorimo na lep, intimen praznik, ki so ga praznovali slovenski novinarji včeraj skupno s svojimi tovariši, delegati vseh sekcij Jugoslovenskega novinarskega udruženja v državi. Ljubljanska sekcija JNU je včeraj s skromno slovesnostjo izročila svojemu namenu novinarski dom, bivšo hišo zavarovalnice »Slavlje«, ob Gosposki, Vegovi in Turjaški ulici. Ob 11.30 so se zbrali v društvenih prostorih v domu številni novinarji in nekateri odlični gosti. V sejni dvorani v pritličju, ki diha toplo domačnost klubskega prostora — s sten zro slike najstarejših in najznamenitejših slovenskih novinarjev nad leseno stensko oblogo —, je gen. vikar stol. prost dr. Nadrah ob Improviziranem ol taroku opravil blagoslovitveni obred. Po blagoslovitvi je spregovoril o poslanstvu tiska kot o enem poglavitnih činiteljev za širjenje prosvete in napredka. Novinarstvo je označeval z učinkovitimi prispodobami, n. pr., da je s tiskarno podobno električni centrali, ki razširja luč na vse strani. Da pa bi bila duševna hrana, ki jo daje tisk, hranilna, mora novinarstvo služiti resnici. >Ljubite resnico, ona bo osvobodila svet!« Z resnico je tesno zvezana morala — morala je pa le ena, tista, ki sloni na resnici. Novinarstvo je nekaj vzvišenega; kakor so v srednjem veku stražarji v grajskih stolpih opozarjali na nevarnost, tako bi naj novinarji bedeli nad narodom, ga opozarjali na nevarnosti in njegove dolžnosti. Novinarstvo pa je tudi najboljši vzgojitelj. Tisk je v resnici velesila. — Govornik je končno izročil novinarjem pozdrave škofa dr. Rozmana, ki se ni mogel udeležiti slovesnosti in ga je on zastopal. Zbrane goste in tovariše je pozdravil predsednik ljubljanske sekcije JNU S. Virant in orisal kako je prišlo do lepega praznika. Pozdrave je naslovil predvsem na bana dr. M. Natlačena in župana dr. J. Adlešiča, ki sta pokazala veliko razumevanje za stanovska stremljenja naših novinarjev. Toplo je pozdravil tudi zastopnika divizionarja podpolkovnika Ra-dojkoviča. prosta dr. Nadraha, novinarskega tovariša dr. Kulov^a. velikega prijatelja sloven. novinarjev dr. Fr. VVindischer-ja in delegate centrale in sekcij JNU: predsednika dr. Branka Sokolića iz Zagreba, podpredsednika Andro Milosavljeviča. tajnika Maksima Mrzljaka in Dojčila Mi-trovića iz Beograda. Branka Krškoviča in Vladimirja Angelusa iz Zagreba, Lava Lavickega in Aleksandra Tomana iz Novega Sada in Ljudevita Č'rmaka iz Sarajeva. Predsednik je dejal, da so si želeli s to slovesnostjo izkazati hvaležnost činiteljem, ki so pomagali, da je sekcija do segla enega svojih smotrov. Zato je bila posebno ugodna prilika, ko so se zbrali zastopniki novinarjev iz vse države na svoji plenarni seji v Ljubljani Pred osvobojenjem Slovenci nismo še imeli časopisja v modernem smislu in novinarski poklic je bil po večini priložnost no udejstvovanje; v svobodni državi se je pa naš tisk kmalu razvil m z njim pravi novinarski poklic. V začetku je bilo treba preboleti mnogo začetnih bolezni, preden se je novinarstvo uveljavilo kot samostojen poklic s svojo stanovsko organizacijo. Razvoj je zahteval, da je organizacija razširila svoje delovanje tudi na socialno področje, a kmalu se je izkazalo, da društvo, ustanovljeno po društvenem zakonu, ne more opravljati večjih akcij in zato so pred 10 leti ustanovili stavbno in gospo- darsko zadrugo »Novinarski domt; obe ustanovi sta pa le različna instrumenta iste sredine, davni namen zadruge je bil sezidati dom slovenskih novinarjev, pa tudi pomagati posaaneznim članom, ^.a pridejo do lastne strehe. Nekaterim članom je zadruga že pomagala, letos je pa bil dosežen tudi glavni smoter; novinarji so dobili svoj skupni dom. Pred leti je mestna občina ljubljanska podarila novinarjem parcelo za njihov dom ob poštni hranilnici. Potem je sekcija zbirala sredstva in znatno ji je bilo pomagano, ko je banovina začela dajati redno po 10000 din na leto za novinarski dom. Mačrt za poslopje je bil pred leti že odobren, a potem je bilo predlagano, naj bi bila novinarska parcela s sosednima vred prepuščena za oficirski dom. na kar je novinarska organizacija pristala, zlasti še, ker so dobi I za parcelo primerno odškodnino od bancv.ne. S tem denarjem in drugimi zbranimi sredstvi je zadruga kupila poslopje »Slavije«. — Novinarski dom bo služil socialnim namenom, njegovi dohodki se bodo stekali v sklati za starostno zavarovanje slovenskih novinarjev. Predsednik se je prisrčno zahvalil vsem. ki so podpirali novinarje pri njihovi akciji, predvsem banovini, ljubljanski občini, časopisnim podjetjem in ministrom dr. Korošcu, dr. Kramerju in dr. Kulovcu, ki so kot člani novinarske organizacije vedno podpirali novinarje pri njihovih stanovskih prizadevanjih. Po predsednikovem govoru so odlični gosti Čestitali novinarjem k pomembni pridobitvi. Ban dr. M. Natlačen je dejal, da k čestitki pridružuje željo, naj bi ostal ta dom novinarjem trajno ter ljub vsem vedno. >Zunaj vodite borbe med s boj. ko se pa boste tu sestajali, odložite vselej zunaj orožje ter naj vas vselej druži stanovski čut in iskrena ter plemenita želja, ua bi Čim bolje služili narodu in državi.« — Župan dr. J. Adlešič jo dejal, da je za i sako družino največji praznik, ko je njen trud kronan, da lahko stopi pod lastno streho. »Tudi vi sc mi zdite družina, čeprav hodite različnih poteh, vendar stremite za izAm ciljem, k vrhu, kjer izžareva ljubezen do domovine. . .< Dejal je, da bo ta dom koristen tudi domovini, ne le novinarjem. — Končno je spregovoril še predsednik JNU dr. B. Sokolio- Dejal je, da bo dom koristil tudi višjim interesom, ne le novinarjem zato se je še posebej zahvalil vsem, ki so pripomogli do pomembne pridobitve; nagla-sil je. kako silno je potrebno, da so ustvarjeni moralni in gmotni pogoji za delo novinarjev, za njihovo službo narodu in državi. In novinarski dom je eden izmed steb.ov, ki podpira novinarje v njihovi življenjski ter poklicni bo;bi. ćepi'iv je bivše poslopje »Slavlje «staio, ie zelo dobro ohranjeno ter v p:avem pomenu besede solidno. Prostori ao veliki, svetli ter zračni. Prezidav in večjih obnovitev ni treba. Zadruga vNovinarski dom* je že dala obnoviti pročelje in delno je preurejena velika veža, ki je kot nalašč za lepo sprejemno dvorano in interne slovesnosti; okrasili jo rodo Se kipi najznamenitejših prvih slovenskih novinarjev (Vodnik. Bleivveis, Jurčič, Einspie-ler, Cegnar in žitnik). Posest meri 803 kv. m in od te površine odpade približno 800 kv. m na enonadstropno poslopje. V T. nadstropju je 22 prostorov, v pritličju pa 15 (12 sob): petino prostorov bi lahko prištevali med dvorane, saj merijo po 45 do 50 kv. m (8 prostorov). Novinarski društveni prostori so v pritličju. Ni še odločeno, v kakšne namene bodo slnzUl nadstropni prostori. Gojmif Anton Kos razstavlja svoje veliko delo Monumentalne slike iz slovenske zgodovine za okras reprezentančnih prostorov banske palače Ljubljana, 3. junija Ob navzočnosti številnih predstavnikov našega javnega in kulturnega življenja je bila v soboto opoldne otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava Kosovih monumentalnih slik iz slovenske zgodovine. Akademski slikar prof. Gojmir Kos je dobil po razpisu banske uprave naročilo za izdelavo umetniških slik iz slovenske zgodovine in se je z veliko ljubeznijo lotil velikega dela. Leto dni je delal in sedaj nam je pokazal plod svojega ustvarjanja. Ljubitelji slovenske umetnosti so nestrpno pričakovali, kaj bo umetnik ustvaril, kajti vse. kar je bilo doslej naiejenega v monumentalnom slovenskem zgodovinskem slikarstvu, je bilo bolj ali manj slikarsko ilustriranje kakor pa umetniško ustvarjanje. Pričakovanje, da bo Gojmir Anton Kos s svojim velikim novim delom pričel tudi veliko novo poglavje v našem slikarstvu, se je popolnoma uresničilo. Zahvaliti se moramo usodi, da je to naroČilo banske uprave dobil umetnik takšnih sposobnosti, kakor je Gojmir Anton Kos. Pred otvoritvijo je navzoče pozdravil predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Saša šantel, ki je iskreno čestital razstavljalcu v imenu vseh slovenskih umetnikov, ban dr. Natlačen pa je otvoril razstavo z govorom, v katerem je označil kakovost in pomen razstav ljalče-vih monumentalnih slik. Slovenci spadamo med male narode, je med drugim dejal, ki so danes na;iziazi-tejši predstavniki do skrajnosti stopnjevanega nacionalizma. že zaradi tega in zaradi posebnih razmer, v katerih živimo, nam mora biti posebno važna naloga, ki ji moramo posvečati vso svojo skrb, da narodni ponos in narodno zave31 v svojem narodu budimo in gojimo, utrjujemo in dvigamo. V ta namen moramo uporabiti prav vsa sredstva, ki so nam na razpolago in ki so sposobna, da v narodu zavest narodne pripadnosti prebujamo, utrjujemo in stopnjujemo. Temu namenu morajo služiti zlasti tudi vse narodne kulturne vrednote. Kaj pomenijo za narodno prebujenje pesniške umetnine, ki jih je dal našemu narodu dr. France Prešeren! Morda niti ni neupravičen dvom, ali bi si Slovenci mogli ohraniti svojo narodno samobitnost, če ne bi naš narodni naraščaj vse težke čase, ki jih je preživljal do današnjega dne, srkal življenjskih moči in se navzemal narodnega ponosa ob teh umetninah našega narodnega genija Gojmir Anton Kos je izbral po natečaju za monumentalne slike iz slovenske zgodovine dva dogodka is siovenake preteklosti in sicer »Ustoličenje koroškega vojvode« in >Boj pri Krškem 1. 1573«, ki se je žalostno končal za slovenski kmečki upor. Prva slika ima za vsebino državnopravni akt, druga socialno-rcvolucicnami dogodek. S to izbiro ni zadeta samo naša narodna zavest v dveh vsebinsko tako različnih prizorih, poveličan je obenem in predvsem tudi slovenski kmet kot nosilec naše zgodovine. Prazničnost in vesela samozavest odsevata s prve slike, ki je brez narejene teatra like zgodovinsko verna do podrobnosti, a kljub temu umetniško svobodna. Druga slika je mnogo bolj dinamična. Bije se dramat! :en boj z močjo globokega prepričanja in požrtvovalnosti, poln vsebine in dogajanja v posameznih skupinah. Drama tega dogajanja nas pretrese z veličino umetniškega pojmovanja. Sveže in nepatetično vpliva slika prihoda naših dedov v kraj, kjer stoji danes slovenska prestolnica Ljubljana. Vesel poudarek ima slovesno podpisovanje majske deklaracije, ki jo je bilo še najtežje komponirati v ozek format. Tudi stroga kritika, če bo hotela ostati pravična, bo morala priznati, da je umetnik s svojim delom uspel, da je ustvaril resnično monumentalne slike iz slovenske zgodovine. Njegovo gledanje na snov je umetniško pozitivno, a obenem vse poživ-Ijeno z umetniško tvorno fantazijo. Delo Antona Gojmira Kosa je dokaz, da je mogoče združiti literarno snovnost s pristnimi ideali upodabljajoče umetnosti. Po otvoritvi je razstavljale c vodil po razstavnih prostorih in tolmačil svoje delo, ki je namenjeno za okras reprezentančnih prostorov banske palače. Razstavil je tudi vse osnutke in študije, ki kažejo, kako nastane umetnina po dolgem in temeljitem pripravljanju. Zaradi tega je razstava zanimiva tudi z vzgojnega stališča. V teku včerajšnjega dne si je razstavo ogledalo lepo Število ljubiteljev slovenske umetnosti. Iz Trneveif — Prostovoljska gaMlska in reševalna četa Trbovlje-rudnik sporoča, da je oddala v vojaško uporabo dva svoja avtomobila, ki sta služila v sili tudi za prevoz bolnikov. Zaradi pomanjkanja lastnih prevoznih sredstev, je Četa primorana do nadaljnjega omejiti vse prevoze, ki bi zahtevali preveliko odsotnost reševalnega avtomobila od gasilskega doma. »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 3. junija 1940. Stev. 124 0 stavki gradbenih delavcev Uradno obvestilo kr. banske uprave v Ljubljani Od kr. Danske uprave v L-juoijaiu siao prejeli naslednje sporočilo: Delovno razmerje delavcev gradbene stroke je bilo urejeno s kolektivno pogodbo z dne 15. julija 1938. ki je bila z odločbo kraljevske banske uprave VI. št. 1304 12 z dne 20. avgusta 1938 razširjena na celo banovino. Ob koncu leta 1939 so delavci zahtevan spremembo kolektivne pogodbe glede mezd. Pogajanja so se prvotno vršila ob sodelovanju delavske zbornice neposredno med delodajalci in delavci. Ker pa se prizadete stranke niso sporazumele, so se radi nastalega spora večjega obsega obrnile v smislu določbe čl. 15 uredbe o določanju minimalnih mezd. sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodnl-štvu na inšpektorja dela pn kr. banski upravi s prošnjo za poravnavo. Prva poravnalna obravnava je bila dne 26. aprila 1940, ponovna obravnava pa dne 15. maja 1940. Ker se sporazum ni dosegel, se je ugotovil neuspeh posredovanja in izrekel poravnalni postopek za končan. Po neuspelem poravnalnem postopku je gradbeno delavstvo stopilo v stavko najprej v Ljubljani, potem pa tudi v ' uibo-ru, Ptuju, Kranju, Radovljici. Trbovljah, Kamniku, Celju itd. Ker je tvorilo povišanje mezd pri že prevzetih delih, zlasti pa pri javnih, veliko oviro za dosego sporazuma, je kr. banska uprava že ob začetku pogajanj pri banovinskih delih zagotovila doplačilo na mezde v višini 0.75 din na delovno uro. Kr. DansKa uprava pa je v prizadevanju, ua pride do sporazuma, pod vzela še nadaljnje napore. Po obeh neuspelih poravnalnih obravnavah je dne 27. maja 1940 pozvala prizadete stranke zopet na razgovor. Ob pričetku razprave so zastopniki delavskih organizacij stavili glede mezd zahteve, višje od onih, ki so jih bili stavili prvotno, razen tega so pa zahtevali še plačo za stavkovne dni. Kljub temu je uspelo kr. banski upravi, da se je med predstavniki delavskih organizacij in delodajalci dosegel sporazum pod pogojem, da nanj pristane delavstvo. Do sporazuma ni prišlo, ker je predstavnik Zveze gradbenih delavcev odrekel podpis. Tudi vloge treh delavskih organizacij (Zveza združenih delavcev. Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza), naj se tarifna lestvica za plačevanje delavcev predpiše na temelju odst. z. čl. 14. uredbe, predstavnik četrte organizacije, t. j. Zveze gradbenih delavcev ni podpisal. Na ta način je Zveza gradbenih delavcev onemogočila končni sporazum. V časih, v katerih živimo, so javni mir in red, pred vsem pa varnost države najviše dobrine, ki ne smejo biti ogrožene niti po gospodarskih trenjih, in najsi so ta se tako upravičena. Zato bo kraljevska banska uprava prisiljena, da nemudoma ukrene vse. kar je potrebno, da se te najvišje dobrine zaščitijo, če med prizadetimi krogi ne bo prišlo do treznejših pogledov na položaj. Iz pisarne kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 1. junija 1940. Proslava 10 letnega jubileja Sokola Ljubljara m Razvitje naraščajskega prapora — Lepo uspela javna telovadba ob veliki udeležbi gledalcev Ljubljana, 3. junija Sokolsko društvo Ljubljana III je v proslavo lOletnice obstoja razvMo včeraj popoldne naraščajski prapor, ki sta mu kumovala sestra Justi Zupanova ir br. Ciril Majcen. Kot uvod v proslavo je bila v s boro zvečer v društveni telovadnici telovadna akademija, ki je dosegla izredno lep uspeh. Za svoj jubilej se je društvo marljivo pripravilo in je dokazalo, da se v pr>l-ni meri zaveda svojih sokolskih dolžnosti. S posebnim veseljem moramo poudariti, da s^ se razmere v društvu povsem konsolidirale in je zato jubilejna proslava vsestransko uspela. Vabilu društva so se odzvala sokolska društva v polnem številu, prav tako pa jc tudi občinstvo izkazalo z veliko udeležbo simpatije jubilantu. Že kmalu po IS. so se zgrinjale množice na telovadišču Sokola III, posebno vidna jc bila udeležba ljubljanskega sokolstva. S članskimi prapori so pri hitela društva Sokol I, Sokol II. Sokol IV. Šiška. Moste. Štepanja vas. Vič, Polje. Kamnik, Jezica, z naraščajskimi Kamnik. Polje, Vič, Sokol I, Sokol II, Šiška, Moste in z dečjim Vič. StarVigre;.U in radijski orkester. — 1S.40: Vplivi nedo-stojnosti in kletvin ter surovosti na vzgojo naroda (g. dr. Stanko Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20: Večer rumunske klavirske glasbe (prof. Marijan Lipovšek), — 20.45: Koncert radijskega orkestra.— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. Sreda, 5. junija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Godalni oktet J. H. Squire (plošče).—12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Iz čeških operet (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid: Goriška (g. prof. Fr. Vodnik), b) Za mlade naravoslovce (g. Zor). — 18.40: Poletna otroška zavetišča na deželi (gdč. Marija Kržie). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. —> 19.40: Objave. — 19.50: Uvo.i v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere v I. odmoru : Glasbeno predavanje ( g. V. Ukmar) v II. odmoru: Napovedi, poročila. MALI OGLAS leseda 50 par laven posebej Pre Klici, izjave oeseda din J~— davek posebej. ća pismene odgovore glede cnallb ogiasov je treba priložit ena. 1 riko - Popustov za maie oglase ae priznamo« RAZnO beseda 60 pa* daven poseDej Najmanjši znesek din SPALNICE, KUHINJE solidno izdelane, dobite najceneje pri tvrdki Bitenc, mizarstvo, Gosposka ul. 10. 1451 Oglašuj male oglase f Slovensk? Narod ker «0 o a 1 c e d e 1 i il CD »CDBOaOBCD LA VSAhO PK11.1KO lajboljsa in najcenejša oblačil* • 1 o a o a v » t e pri P H *L S K tL H Sv. Petra 2 e s t s 14 OTO/VA ANA za din 295.— E. ZAKRAJSEK tapetništvo Ljubljana, Miklošičeva 34 LGODEN NAKUP Veliko izbiro letnih damski, čevljev po zelo nlzkiri cena; Vam oudi trgovina »EDO« ČEVLJI v ošnjakova 2 iGosposvetska t 12). 27 i I POLK .,raa ob pat Javen po&eot-^ajmanjši znesek — din Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji, odaeiKi od do 8 in od V-b do 9 are zvečer za začetnike m izvežbance. Trčati od 1 do 4 mesece Poui« tudi po diktatu Novi tečaji se prično '6. junija, šolnina najnižja rsajvećja strojepismca * 40 pisalnimi stroji raznih sistemov Vpisovanje dnevno od 6 io 8 ure zvečer - Christofov učni ravnd. Domobranska c. 15. tel. 48-43. 1394 PRODA trm 51 ieseda 50 par. lavek poseDe MatmanlSi znesek H.- din PREMOČ lOKS•DRVA nudi t. POGAČNIK JOHOK1ĆEVA 6 — TEL* 20-5D ' o s t r e z o a orezhibna; ,ortiran cvetlični meo m me i ico dobite oajceneje v ALEDAlLNl Ljubljana židovska ui. 6 18/L JABOCNIK pristni, 7000 do 8000 litrov prodam na veliko, največ v dveh partijah. Krajnik Lovrenc — Ptuj. 1424 MOKO najboljše kvalitete in vseh vrst proda na veliko pod najugodnejšimi pogoji Osrednja kmet. zadruga v Murski Soboti. 1437 VEČJA KOI.Ič-INA ODREZKOV bombažastih in volnenih naprodaj. M. Ogorevc, Grosuplje. 1438 SVEŽE ČRESNJE T.a, kg din 6.—, v košarah po 45 kg, franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1450 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8. - din. FOTOGRAFTNJO samo prvovrstno retušerko, iščem za takoj za sprejemanje retušev po pošti na dom. Even-tuelne ponudbe za stalno mesto s sliko. Naslov v vseh poslovalnicah lista. 31. M. Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. « narodna Tiskarna i- BVRSOJh VSS VBSTB TBSKOVn »BRPBaSTE IM BAJP1NRJ&* LJUBLJANA ©aniel Lesueur Krinka ljubezni 104 fttati Potem takem je pa izdajalec Gilbert. On torej -snuje podle naklepe. In vzkliknila je: Bože moj! Kako prav sem imela, ko sem hotela umreti. —Ne govori tako, Bertranda, — je dejal markiz de Valcor. Ali razumeš zdaj, česa sem se bal pri tvojem značaju in lepoti in zakaj sem tako vroče ieiel, da bi postala redovnica? To je bil edini njegov očitek, pa tudi ta njegova globoka prizanesljivost, to namigavanje na skrbi, ki so ga mučile vedno, so navdale mlado ženo znova s negotovostjo. Pa še nekaj ji je stiskalo srce. Z drhtečim glasom je vprašala, kaj je z njeno babico. Opisal ji je obup stare Mathurine in ji povedal, s kolikim strahom se je obrnila nanj, da bi ji pomagal in svetoval. — Tvoji materi je bila seveda nova bolest prihranjena, saj se nesrečnica sploh ne zaveda, da živi. Spomin na nesrečno mater je Bertrando globoko pretresel. Markiz je hotel izrabiti ta trenutek, da bi zvedel, kdo je njen zapeljivec. Bertranda je bridko zaplakala. Zdaj šele je prav čutila, kako potrebna ji je opora in tolažba. Tisti, ki se ji je ponujal, je pomenil za njo nepremagljivo moč. Markiz de> Valcor je trdil, da bo s svojim posredovanjem vse uredil. Bertranda je začenjala verjeti to. Mar je bilo kaj nemogočega za tega moža, ki ga je videla vedno v domačem kraju tako mogočnega, tako dobrega. Morda bi pa navzlic temu ne izdala Gilberta. Toda nekatere njene besede so vzbudile v markizu sum in V duhu se je videl Se na konju ob Gairlancovi strani, slišal je njegov porogljivi protest: — Kaj verjamete, da bi bil zmožen storiti kmečkemu dekletu kaj zalega? Renaud de Valcor je sam napel svojo skoraj magnetično sposobnost, s katero je znal v zvezi s silo svojega pogleda in prepričevalnostjo svojega glasu omajati tujo voljo. Pogledal je Bertrandi naravnost v oči in vzkliknil: — Ker mi nočeš povedati imena podlega zapeljiv-ca, ti ga povem sam: to je princ de Villingen. Bertranda je zamolklo vzkliknila in si zakrila obraz z rokami. XXL DVOBOJ Neke nedelje popoldne se je pripravljal Gilbert na konjske dirke, ko mu je prinesel sluga, vizitko markiza de Valcora. Princ je kar ostrmel. Po prvem presenečenju si je pa pojasnil obisk takole: — To je bilo fatalno. Dečko je nazadnje odkril, da se skrivam v ozadju njegove afere jaz in da nastopam proti njemu. Tako hoče torej od mene zahtevati pojasnila. No, se bova vsaj pošteno nasmejala. Vnuk villingenskega junaka sicer ni bil na trdnih moralnih nogah, glede osebnega junaštva pa ni zaostajal za njim. Imel je podedovano veselje do dvobojev in tako je mislil, da oprosti premoč na bojišču človeka vseh obveznosti v življenju. Če je človek pripravljen vsak čas odgovarjati za svoja dejanja in če pošlje zakonik družabne časti z rapirjem ali samokresom v roki, ne najde mnogo ljudi, ki bi bili pripravljeni zahtevati od njega pojasnilo. A tisti, ki imajo v sebi toliko poguma, se smatrajo kmalu potolažene z zadoščenjem, če za večno ne oneme. No, no, z Escaldasom sva se domenila, da se se-staneva v Euteilu. Pa se vendar ni med potjo ustavil pri meni, da bi se odpeljala tja skupaj ? ... Oh, kako zelo se boji markiza de Valcora... Zares bi ga ne hotel speljati v nevarnost. Posmehujoč se straho-petnosti svojega pajdaša je dejal princ slugi: — Če bi slučajno prišel gospod Escaldas ta Čas, ko bom govoril z markizom, mu recite, da naj me počaka pri dirkališču pri tehtnici. — Dobro, gospod. Ali naj privedem gospoda markiza? — Ne, sam pojdem k njemu. Odgrnil je zavese na vratih in odšel iz svoje sobe v salon. Markiz de Valcor je stal pri mizi in listal po albumu ženskih slik. Gilbert je imel v ulici Cambaceres lepo samsko stanovanje, polno drobnih sponiinov in slik, po katerih ni bilo težko spoznati v njem velikega prijatelja ženskega spola. Album, ki ga je držal markiz v rokah, je bil med gizdalini Gilbertovega kova že znan. Poznali so ga pod imenom »Degeev harem«. Album je bil zbirka njegovih največjih uspehov. Castihlepnost lepih in nesramežljivih žensk, ki jih je počastil s svojo ljubavno vrtoglavostjo, je bila, da SO prišle njihove slike v ta album. To je pomenilo neke VTSte diplomo. Gilbert ni spravljal v ta album slik vseh svojih ljubic. Nekatere so si hotele pomagati tako, da so se dale fotografirati v posebnih pozah ali kako drugače, samo da SO bile slike čimbolj privlačne in zapeljive. Seveda je igrala glavno vlogo golota. Na ta album je bila obrnjena vsa pozornost markiza de Valcora, ko je stopil Gilbert v salon. Toda gost ni kazal običajne naslade in ognjevitosti, ko je ogledoval to zbirko ženske razuzdanosti in golote. Ko je Gairlance vstopil, je opazil, *ako se obrača '9 n ,emu krčevito namršen in strašen obraz. Markiz " pograbil palico, ki jo je bil ~'c^il na naslonjalo chvana, in dvignil jo je v trenutka ko je stopil princ proti njemu. Urejuie Josip Zupanđč u Zo »Narodno tiskarno* Fran ieran Samo za smeh in razvedrilo PAUL IldRBIGER kot profesor zoologije THEO L ING EN, največja zmeda KINO MATICA, tel. 21-24 Predstave ob 16.. 19. in 21. uri. »Poročno potovanje14 Kot dodatek: V DUBROVNIK. Zadaja poletna mod v prekrasnih naravnih barvah. Mala DEAN NE DURBIN v Kima mladosti, petja in razvedrila Njena prva ljubezen Njen partner je znanec iz filma NINOĆKA z Greto Garbo — Melvyn Douglas Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION — Tel. 22-21 Samo še danes in jutri si lahko ogledate najlepši film socialnega obeležja, v katerem ima znani karakterni filmski igralec \VALACE BEERY vlogo lojalnega in NEZNANI JUNAKI Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. junaškega zaščitnika zakona, ki se najtopleje zavzema za sirote. KINO SLOGA — TEL. 27-30 Parlament sadjarjev in vrtnarjev v Mariboru Počastitev zaslužnega predsednika M. Humeka ob nje-govi 70letnici - Ustanovitev Pirceve kolajne za zaslužne vrtnarje in sadjarje Maribor. 2. maja. V polni dvorani na Aleksandrovi cesli 6 je bila danes dopoldne redna letna skupščina Slovenskega sadjarskega in vrtnarskega društva, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Ker je bil zaslužni predsednik M. H u m e k odsoten, je otvoril in vodil današnji občni zbor ravnatelj Vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. J. P r i o 1. V izčrpnih izvajanjih je razpravljal o nevarnosti San Joseja, o potrebi sortiranja in shranjevanja sadja, gradnji sušilnic za sušenje sadja, nadalje o potrebi škropljenja in gnojenja sadnih kultur. Njegova izvajanja so sprejeli navzoči s toplim odobravanjem, nakar sta poročala tajnik školj in blagajnik V i č i č. Poročila so pokazala, da je odbor vneto deloval za društvene koristi. Obširno smo poročali o tem delu v številki 29. maja. Na predlog preglednika g. A. Gabra se ustanovi posebna Pirčeva kola j -n a, ki naj jo dobijo vsi zaslužni slovenski sadjarji in vrtnarji. Zbor sadjarjev in vrtnarjev je sklenil počastiti svojega zaslužnega predsednika g. Martina Humeka ob njegovi 701etnici s tem, da mu podeli umetniško izdelano, krasno plaketo, ki jo bo izročila slavljencu posebna deputacija. Občnemu zboru sta prisostvovala med drugim t1 rdi zastopnik banske uprave inž. Podgornik in A. Gaber kot zastopnik ljubljanskega župana. Po občnem zboru so si številni udeleženci današnje skupščine ogledali tukajšnjo Vinarsko in sadjarsko šolo. Zaključek otroških dni Akademija v Narodnem gledališču — Nastop malih harmonikarjev in pevcev v mestnem parku Maribor. 2. junija. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije in v okviru krajevnega odbora Jugoslcvenske unije za zaščito otrok v Mariboru je bila v Narodnem gledališču akademija, v katere središču je bila misel na našo deco. V uvodni besedi je predsednik krajevnega odbora unije dr. Janko P i h 1 a r podčrtal plemenita stremljenja L" ni je za ziščito otrok. Sledilo je odlično izvajanje Dvora kove skladbe ivDumky« po članih mariborskega tria gg. Bajdctu, T. Poljancu in dr. Klasincu. Njihovo izvajanje je vzbudilo prisrčno priznanje, prav tako tudi sodelovanje ostalih nastopajočih. Naš operni tenor g. Anatol Manošcv-s k i je zapel Prohazkovo »žarele zvezde«, Hatzejevo »Oj devojko, ja ču umrijet« ter prelepo Grečaninovo »Uspavankom. Sledila je recitacija naše prve igralke gdč. Elvire Kraljeve, ki je umetniško dovršeno podajala Seliškarjeve »Sedmorojenčke«. Župančičevi »Ciciban in čebela« ter »Razgovor«. Naša primadona ga. Jelka Ig 115- Cimermanova pa je zapela Pavčičevo Ciciban-Cicifuj«, Adamičevo ^Uspavanko'* in Pavčičeve »Mehurčke«. Oba pevca je smiselno in mojstrsko spremljal pri klavirju prof. V. M i r k. Ob zaključku je sodelovala s simbolično sliko skupina gojenk zavoda šolskih sester ob pesmi »Od Var-darja do Triglava«. Občinstvo je hvaležno sprejelo posamezne akademijske točke, žal pa ni bila akademija tako obiskana, kakor bi bilo želeti in pričakovati. Danes dopoldne pa je bila zaključna prireditev otroških dni v Mariboru z mladinskim koncertom v okviru Podmladka Rdečega križa. Vneto so sodelovali naši mali harmonikarji ter deška zbora obeh meščanskih šol pod vodstvom gg. šušteršiča in živka. številno občinstvo ni štedilo s priznanjem naši nastopajoči in nadobudni mladini. Maribor je v tednu otroških dni pokazal, da njegovo srce toplo utriplje za rast in zdravje naše dece. Mariborski nogomet dominira Vsi trije mariborski klubi so se plasirali v drugo kslo prvenstvenega nogometnega tekmovanja v Sloveniji Maribor, 2. junija V 4 mestih naše banovine so bile danes obratne tekme iz prvega kola tekmovanja za nogometno prvenstvo Slovenije. V Mariboru sta se srečala celjski Olimp in ISSK Maribor, v Čakovcu SK Mars iz Ljubljane in cakovački SK. na Jesenicah mariborski Železničar in SK Bratstvo, v Kranju pa trboveljski Amater in SK Kranj. ISSK Maribor : SK Olimp 3 .1 (1:1) ISSK Maribor je šel v boj z naskokom S golov, ki jih je prinesel s seboj preteklo nedeljo iz Celja. Zaradi tega se ni bilo bati, da bi ISSK Maribor izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, ra sigurnost in poznavanje nasprotnika sta morda povzročila, da je ISSK Maribor vzel današnjo tekmo z lahke strani. Tekma je bila na stadionu SK železničarja ob navzočnosti okoli 400 gledalcev. Vnetim obiskovalcem nogometnih tekem današnja tekma gotovo ni ugajala, ker so pričakovali predvsem borbo. Toda tekma se danes ni dvignila preko neke stopnje pohlevnosti. Vseeno sta se tu pa tam nasprotnika zagrizla, tako da vsa tekma ni bila dolgočasna. ISSK Mariboru se danes očividno ni ljubilo igrati, ker smo pogrešali predvsem elana, ambicije in požrtvovalnosti. Ako bi domaČe moštvo razpolagalo z omenjenimi vrlinami, potem bi lahko doseglo lep in visok rezultat. Igrali so zelo fair. Izid je precej točen odsev vsega, kar je bilo videti. Morda bi si bil kdo želel nekaj več odločnosti domačega napada pred nasprotnim golom, nekaj več prisebnosti v poslednjih odločilnih potezah, pa bi se morebiti dala iz poteka igra izluščiti visoka zmaga. Ker vsega tega ni bilo. seveda ni prišlo do številnega izraza vse neprestano napadanje, vsa terenska premoč, ki je bila v iz-vestnih presledkih vidna in logična kot iz- raz boljše izgrajenosti domače enajstorice, njene večje rutine in natančnejše vigra-nosti. Gostje niso še mojstri, imajo pa ambicijo, da bi se uvrstili v elito slovenskih nogometnih klubov. V celoti so gotovo zaostajali za ISSK Mariborom, poedini deli pa so prišli še dovolj do izraza. Napad je bil zelo prodoren, toda streljali so zelo netočno. Zadnji vrsti sta bili v splošnem dobri, toda kot borci se niso izkazali. Videti pa je bilo, da so bili gostje zelo hitri, toda v dvoboju pa so domala vedno podlegli. V splošnem je bila današnja tekma zelo fair. tako da ni imel sodnik g. Meble iz Ljubljane pretežkega dela, ki ga je opravil v splošno zadovoljstvo. V predtekmi so juniorji ISSK Maribora v prijateljski tekmi porazili juniorje SK železničarja z rezultatom 7 : 2. cakovački SK : SK Mars o : 2 (2:2) Prvak Mariborskega nogometnega pod-sa\ eza ĆSK je na svojih tleh odpravil zastopnika ljubljanskega nogometa, SK Mars s tremi goli razlike. Tekma je bila v prvi polovici še nekam izenačena, v drugem polčasu pa so prevzeli iniciativo domačini in so si priborili zasluženo zmago. Ker je cakovački SK tudi v prvi tekmi, ki je biia preteklo nedeljo v Ljubljani, zmagal, pride ČSK v drugo kolo. ki se bo pričelo v nedeljo 9. junija. V prvi tekmi, ki bo v Čakovcu, bo Čakovečki SK igral proti ISSK Mariboru, ki si je z dvojno zmago nad celjskim Olimpom priboril pravico za nadaljnje tekmovanje. SK Kapid : SK Hrastnik 4:3 (3rl) Na Rapidovem igrišču se je danes dopoldne odigrala prijateljska nosrometna tekma med SK Hrastnikom in SK Rapi-dom. ki se je končala z zasluženo zmago domače enajstorice. Sodil je g. Nemec Mariborske in skeliške novice — Dobra mariborska srca. Letošnji materinski dan je počastilo žensko društvo z zbirko oblek, obutve, perila in denarnih prispevkov za revno deco. Gospe, ki so potrkale na vsa vrata, so pri mnogih nagle veliko razumevanja za svoje delo in znaša nabrana vsota nad 13.000 din, precej novega blaga in mnogo uporabnih starin oblačil, ki jih sedaj članice popravljajo in šivajo, žensko društvo se vsem dobrotnikom, ki so k lepemu uspehu vsak po svojih močeh dobrosrčno pripomogli v imenu revne dece in v svojem imenu najlepše in iskreno zahvaljuje. Hvala vsem, Urala vsakemu posamezniku! Zahvaljuje- mo se pa tuda vsem nabiralkam članicam našega društva in Krščanske ženske zveze za njihov trud. Darila se pa Še naknadno sprejemajo v trgovini g. Zlate Brišni-kove. Zato prosimo one, ki nameravajo se kaj prispevati, da tam oddajo svoja darila. Vse nabrano se uporabi v primeru potrebe v smislu poziva Jugoslovenske unije za zaščito otrok, žensko društvo. — Prošnja. Da se čim prej zaključi zbirka letošnjega prctituberkuloznega tedna, prosi mariborska proti tuberkulozna i i ga vsa \'odstva srednjih in osnovnih šol, delodajalce, javne in državne urade, zupn:£ča, gnrrlf1!^ čete, sokolske edioice in fantov- ske odseke, občine in vse ostale nabiralce, naj čim prej zaključijo nabiralne akcije in pošljejo ligi v Mariboru svoje račune. Po prejemu istih se bo javnosti podal celokupni pregled dohodkov PTL tedna, — Pedagoška centrala v Mariboru je imela včeraj dopoldne v slavnostni dvorani državne učiteljske Sole svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik prof. G. šilih. Klena poročila marljivih funkcionarjev so pričala o prizadevnem delovanju. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje prof. šiliha o pomenu pedagoškega dela Henrika Schreiner-ja ob 201etnici njegove smrti. Tako so mariborski vzgojitelji in pedagogi lepo počastili spomin zaslužnega slovenskega vzgo-jesiovca. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12. in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesU 33, tel. 22-13. — Premestitev. Za starešino sreskr zra sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je imenovan sodnik mariborskega okrajnega sodišča dr. Josip Čemer. — Z velikim uspehom je nastopil v mariborskem gledaiišču baletni zbor ljubljanskega gledališča. Občinstvo, ki je gledališče popolnoma zasedlo, je Članicam in članom baletnega zbora navdušeno vzklikalo. — Uspehi letošnjega protiruberkuiO£»ie-ga tedna. Dor>omjujemo naša predhodna poročila z obvestilom, da so prisp^v^le in podprle zbirko PTL tedna na sit; inje šole v Mariboru: TV. dekliška ornovna so"e. 310 din. III. drž. dekliška ljudska š^la 80 din. meščanska šola šoilskeh sester 80 din, I. cVrž. flegfca merčanskn šola ISO dm. pomožna šo^a 20, drž. klasična gimnazija 220. II. deška narodna šola 12, I. drž. dekliška Ifadsfca šola 71. II. drž. dekliška ljudska šo7a 142, I. dekliška meščrmska* šola 130 din. I3alje so prispevali: drž. dekliška narodoia šola Studenci &1G din, osnovne šole: Reka pri Hočah 32. Jarenina 126 din, Sp. Potekava 69 din, Slivnica pri Mariboru 31. Lokavec pri Mariji Snežni 128, Sv. Martin pri Vurbergu 35, Peijčane 70. Podvelka 10. Sv. Križ nad Mariborom 49.50. in drž. meščanska šola pri Sv. Lenartu 90. Darovali so tudi uradi: Okrajna hranilnica Slov. Bistrica HO din. Posojilnica Narodni dom 100 dinarjev, gasilska četa Rače 80 dinarjev, gasilska četa Pobrežje 100. gasilska čet Golica pri Racah 36. Sckol Poijčane 115, Fantovski odsek in dekliški krožek Studenci 100. Vsem prav iskrena hvala! — Razne ve.sti. Xa trgu so se pojavili ponarejeni 20dmarr~ki kovanci, ki se po zunanji obliki prav nič ne razlikujejo od pravih. Ponarejene kovance je spoznati le po zvoku, ki je nekoliko votel. Prebivalstvo naj pri sprejemanju kovane?v na to pazi. Tragična nesreča je doletela 29Ietne-ga posestnika Gregorja SreboLa iz Zgornje Polskave. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo, tako da so izstopile kesti. Prepeljali so ga nemudoma v bolnico. Nastale pa so komplikacije, ki jim je Srebat podlegel. V hišo v Cankarjevi ulici 28 je bil isvršen drzen vlom. Doslej še neznani zlikovci so vdrli v drvarnico lekarnarja Vast in brezposelnost. V maju je obiskalo Celje 1028 tujcev (982 Jugoslovenov in 4o inozenv cev) nasproti 1059 (935 Jugoslovenom in 124 inozemcem) v letošnjem aprilu in 1102 (944 Jugoslovenom in 158 inozemcem) v Lanskem maju. V preteklem mesecu je v Celju umrlo 38 oseb in sicer 14 v mestu in 24 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. maja na novo pri lavilo 33 brezposelnih, delo je bilo ponuđeno za 16 oseb, posredovanj je bilo 10, odpotovalo je 14, odpadlo pa 370 brezposelnih. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 257 brezposelnih (197 moških in 60 žensk) nasproti 618 (492 moškim in 126 ženskam) dne 20. maja. Delo dobi po 10 ključavničarskih m kovaških pomočnikov, 8 hlapcev. 4 poljski delavci, 1 pekovski pomočnik, po 10 kuharic in kmečkih dekel. 3 služkinje in 1 po-strežnica. —c Gradnja nove palače. Mestna občina je prodala odvetniškemu in notarskemu pokojninskemu fondu stavbišče poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu v izmeri nekaj nad 550 kv metrov po 350 din kv. m. Tam bodo zgradili tnnadstropno palačo. Mestna občina je prvotno sklenila odstopiti to stavbišče za gradnjo palače OUZD, na splošno začudenje pa je OUZD odnosno SUZOR pozneje opustil namen, da bi tam zgradil prepotrebno lastno palačo. —c Umrl je v petek na Cesti na Dobrovo 34 v starosti 63 let pekovski mojster g. Matevž Gracer, v cel iski bolnici pa je umrl v soboto v starosti 36 let trgovski poslovodja g. Josip Osebek iz Konjic —c Tri nesreče. Te dni je padla 51 letna kočarica Matilda Šmerčeva s Sp Hudinje pri Celju z brvi, ki vodi čez Hudmjo. in si zlomila desno nogo v gležnju. V Št. Pavlu pri Preboldu je padel 40letni dninar Franc Aleš z Vedenikovega kozolca in si hudo poškodoval desno nogo V Trbovljah je padel 371etni tesar Ivan Tomše v petek pri delu in si Zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Koncert Celjskega pevskega društva v počastitev skladatelja Rista Savina ob njegovi 801etnici bo v ponedeljek 10 t. m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma Vstopnice so v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. —c Jugosluvija : Grafika 2 1 (0:1). Prvaka 1 juh'jan^keca in cc'jskeča drugega razreda Sis. cirat;ka m .^K Jugoslavija hta se v nedeljo poro'dnt.' na Gfaziji pomerila v prijateljski tek mi, v kateri je celjska Jugoslavija tesno zmar*:* a. Grafika je predvaja'a nekoliko boljšo tehnično it?r<> nego domačini njen nanad pa ie bil pred go-'om premalo odločen m ni imel strelcev. Knajstorica JugOsJavife je igra'a požrtvovalno Z'asti se je odlikovala ožja obramba. Napad je bil premalo povezan, dobro pa sta sc uveljavili krili. V prvem polčasu je bila igra izenačena, a v splošnem mlačna. V 33 minuti je Jugoslavija zabi'a po Hoiniku lasten gol- V 2 minuti drugega polčasa je Haro po hitri akcij- Jugos'avi-je iz neposredne bližine izenačil Sredi drugega polčasa je predla Jugoslavija v lahno premoč in v 35. minuti je Haro povišal na 2:1. Igra je bila v drueem polča>u zanimivejša nego v prvem, \udila pa jc samo povprečen nogomet Sodi! je g Hobaeher točno in objektivno. Predtekma mladin SK Celja in SK Jugoslavije se jc končala neodločeno s 3:3 (1:1). Torek, 4. junija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert slovenske pesnil. Poje član opere g. F. Lupsa, igra radijski orkester, dirig. D. M. Sijanec. — 14: Poročila. — 18: Mladinski zbor >Vigred« in radijski orkester. — 18.40: Vplivi nedo-stojnosti in kletvin ter surovosti na vzgojo naroda (g. dr. Stanko Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20: Večer rum unske klavirske glasbe (prof. Marijan Lipovžek). — 20.45: Koncert radijskega orkestra.— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče, Sreda, 5. junija Ob 7. Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Godalni oktet J. H. Squire (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Iz čeških operet (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid: Goriška (g. prof. Fr. Vodnik), b) Za mlade naravoslovce (g. Zor). — 18.40: Poletna otroška zavetišča na deželi (gdč. Marija Kržiel. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: UvoJ v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere v 1. odmoru: Glasbeno predavanje ig. V. Ukmar) v II. odmoru: Napoveui, poročila. MALI OGLAST ieaeda 50 par davek posebej Prekttci. izjave oeaeoa din etavek posebej. da pismene odgovore gieoe malin jgiaso? je treba priložit znamko — Popustov za maie ogiase ae priznamo RAzno beseda 50 par. davek pose Dej Najmanjši znesek 8~— din SPALNICE, KUHINJE solidno izdelane, dobite najceneje pri tvrdki Bitenc, mizarstvo, Gosposka ul. 10. 1451 d« Oglaša) msJe oglas* Slovenski Narod ker so najcenejši! LA V S Ali U PKII.IKO lajDoljsa ID oajceiiejSb joiacii* si oanavite pri P K H S h t H d v Petra cesta 14 «95-— £. ZAKRAJSEK tapetništvo Ljubljana, Miklošičeva 34 DGODEN NAKUP veliko izbiro tetmb damski, čevljev po zelo nizkih cena Vam a udi trgovina »EDO« CEV LJJ v ošnjakova 2 iGosposvetska c 12). 27 t i VEĆ5A8VNE SV.PtTHANASJPij POUK .-e»ia JO ^ai lave** pcw>ei>»-Saimani&i znesek din Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji. oaaeikJ oa Vfe? do 8 m od V^8 do 9 ure zve-Sei <;u iačetniKfc in izvežbance T^čp-m od 1 do 4 mesece Poui-tudi po diktatu Novi tečaji se prično 3. jum;a šolnina najnižja .\ajvecja »tiojepisuica 40 pisalnimi stroji raznih siste mov Vpisovanje dnevno od 6 1o 8 ure zvečer Christofov tičrv »avod. Domotu anska c 15 tel 48-43. 1394 PRODA rieseda 50 par laven posebej NalmamSi znesek H.- din ^PREMOČ .OKS DRVA o udi I. POGAČNIK iOHOKICEVA 6 — TEJL. 20-5b r-'ostrežos oreznibna.' -.ururan cvetlični med in me uco dobite oajceoeje % SLE1JAKJMJ i.iubliana Zinovska ui 6 18/1 JABOĆNIK pristni, 7000 do 8000 litrov prodam na veliko, največ v dveh partijah. Krajnik Lovrenc — Ptuj. 1424 MOKO najboljše kvalitete in vseh vrst proda na veliko pod najugodnejšimi pogoji Osrednja kmet. zadruga v Murski Soboti. 1437 VEČJA KOLIČINA ODREZKOV bom baza stih in volnenih naprodaj. M. Ogorevc, Grosuplje. 1438 SVEŽE ĆRESNJE I.a, kg din 6.—, v košarah po 45 kg, franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1450 dese d a 50 par, davek posebej. NajmamSi znesek din. FOTOGRAFINJO samo prvovrstno retušerko, iščem za takoj za sprejemanje retušev po pošti na dom. Even-tuelne ponudbe za stalno mesto s sliko. Naslov v vseh poslovalnicah lista. 31. M. Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda** Ljubljana, Knafljeva ulica štev. c narodna Tiskarna I LJUBLJANA IZVRŠUJ h VSB VRSTE TMR1JV1M »RBPBOSTB Iti BAJF1NRJ&9 Krinka i 104 ljubezni itaii Potem takem je pa izdajalec Gilbert. On torej snuje podle naklepe. In vzkliknila je: Bože moj! Kako prav sem imela, ko sem hotela umreti. —Ne govori tako, Bertranda, — je dejal markiz de Valcor. Ali razumeš zdaj, česa sem se bal pri tvojem značaju in lepoti in zakaj sem tako vroče želel, da bi postala redovnica? To je bil edini njegov očitek, pa tudi ta njegova globoka prizanesljivost, to namigavanje na skrbi, ki so ga mučile vedno, so navdale mlado ženo znova s negotovostjo. Pa še nekaj ji je stiskalo srce. Z drhtečim glasom je vprašala, kaj je z njeno babico. Opisal ji je obup stare Mathurine in ji povedal, 9 kolikim strahom se je obrnila nanj, da bi ji pomagal in svetoval. _ Tvoji materi je bila seveda nova bolest prihranjena, saj se nesrečnica sploh ne zaveda, da živi. Spomin na nesrečno mater je Bertrando globoko pretresel. Markiz je hotel izrabiti ta trenutek, da bi zvedel, kdo je njen zapel ji vec. Bertranda je bridko zaplakala. Zdaj šele je prav čutila, kako potrebna ji je opora in tolažba. Tisti, ki se ji je ponujal, je pomenil za njo nepremagljivo moč. Markiz de Valcor je trdil, da bo s svojim posredovanjem vse uredil. Bertranda je začenjala verjeti to. Mar je bilo kaj nemogočega za tega moža, ki ga je videla vedno v domačem kraju tako mogočnega, tako dobrega. Morda bi pa navzlic temu ne izdala Gilberta. Toda nekatere njene besede so vzbudile v markizu sum in v duhu se je videl še na konju ob Gairlancovi strani, slišal je njegov porogljivi protest: — Kaj verjamete, da bi bil zmožen storiti kmečkemu dekletu kaj zalega? Renaud de Valcor je sam napel svojo skoraj magnetično sposobnost, s katero je znal v zvezi s silo svojega pogleda in prepričevalnostjo svojega glasu omajati tujo voljo. Pogledal je Bertrandi naravnost v oči in vzMiknil: — Ker mi nočeš povedati imena podlega zapeljiv-ca, ti ga povem sam: to je princ de Villingen. Bertranda je zamolklo vzkliknila in si zakrila obraz z rokami. XXL DVOBOJ Neke nedelje popoldne ae je pripravljal Gilbert na konjske dirke, ko mn je prinesel sluga .vizitko markiza de Vale jra. Princ je kar ostrmel. Po prvem presenečenju si je pa pojasnil obisk takole: — To je bilo fatalno. Dečko je nazadnje odkril, da se skrivam v ozadju njegove afere jaz in da nastopam proti njemu. Tako hoče torej od mene zahtevati pojasnila. No, se bova vsaj pošteno nasmejala. Vnuk villingenskega junaka sicer ni bil na trdnih moralnih nogah, glede osebnega junaštva pa ni zaostajal za njim. Imel je podedovano veselje do dvobojev in tako je mislil, da oprosti premoč na bojišču človeka vseh obveznosti v življenju. Če je človek pripravljen vsak čas odgovarjati za svoja dejanja in če pošlje zakonik družabne časti z rapirjem ali samokresom v roki, ne najde mnogo ljudi, ki bi bili pripravljeni zahtevati od njega pojasnilo. A tisti, ki imajo v sebi toliko poguma, se smatrajo kmalu potoiažene z zadoščenjem, če za večno ne oneme. No, no, z Escaldasom sva se domenila, da se se-staneva v Euteilu. Pa se vendar ni med potjo ustavil pri meni, da bi se odpeljala tja skupaj ?... Oh, kako zelo se boji mar*™ de Valcora... Zares bi ga ne hotel speljati v nevarnost. Posmehujoč se straho-petnosti svojega pajdaša je dejal princ slugi: — Ce bi slučajno prišel gospod Escaldas ta čas, ko bom govoril z markizom, mu recite, da naj me počaka pri dirkališču pri tehtnici. — Dobro, gospod. Ali naj privedeni gospoda markiza? — Ne, sam pojdem k njemu. Odgrnil je zavese na vratih in odšel iz svoje sobe v salon. Markiz de Valcor je stal pri mizi in listal po albumu ženskih slik. Gilbert je imel v ulici Cambaceres lepo samsko stanovanje, polno drobnih spominov in slik, po katerih ni bilo težko spoznati v njem velikega prijatelja ženskega spola. Album, ki ga je držal markiz v rokah, je bil med gizdalini Gilbertovega kova že znan. Poznali so ga pod imenom »Degeev harem«. Album je bil zbirka njegovih največjih uspehov. Častihlepnost lepih in nesramežljivih žensk, ki jih je počastil s svojo ljubavno vrtoglavostjo, je bila, da so prišle njiliove slike v ta album. To je pomenilo neke vrste diplomo. Gilbert ni spravljal v ta album slik vseh svojih ljubic. Nekatere so si hotele pomagati tako, da so se dale fotografirati v posebnih pozah ali kako drugače, samo da so bile slike čimbolj privlačne in zapeljive. Seveda je igrala glavno vlogo golota. Na ta album je bila obrnjena vsa pozornost markiza de Valcora, ko je stopil Gilbert v salon. Toda gost ni kazal običajne naslade in ognjevitosti, ko je ogledoval to zbirko ženske razuzdanosti in golote. Ko je Gairlance vstopil, je opazil, kako se obrača k njemu krčevito namršen in strašen obraz. Markiz je pograbil palico, ki jo je bil obesil na naslonjalo divana, in dvignil jo je v trenutku, ko je stopil princ proti njemu. Ure*u|e Jos»? £upanS£ /j Za »Narodno tiskamo* Fran Jeran II Za upravo in inserarni del lista Oton Christot 7i Vsi v Ljubliam