Izhaja vsak daD zjutraj razven 1 ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2*—; mesečna naročnina Din 20'—, za tu-Jino 80’—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-69 In 30-71 Jugcslc Rokopisov ne rratams. Oglasi po tarifi In dogovoru Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-G8. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24. tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. čele. rač.» Liubljana 15.621. St. 109 Ljubljana, sreda, dne 13. maja 1931 Leto II. Novo revolucijonarno gibanje v Argentini Argentinski predsednik TJriburu Newyork, 12. maja. AA. V tukajšnjih finančnih krogih, ld so zainteresirani v Argentini, povzročajo vosti o tamošnjeni političnem položaju velike skrbi. Protivladno gibanje se tamkaj zelo širi. Tukajšnji krogi menijo, da bo moral general Uriburu odstopiti ali pa sprejeti borbo proti revoluciji. Vest, da je argentinska vlada razpisala za mesec november splošne volitve, je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih utis, da bo skušal sedanji predsednik Uriburu preprečiti protirevolucijo, ki mu grozi, odkar je zasedel predsedniško mesto. A ko bi Uriburu proglasil diktaturo, bi to dovedlo prav gotovo do krvavih borb, ker sedanja vlada ne uživa pri mornarici in armadi preveč simpatij. Obisk poljskega poslanika v Zagrebu Zagreb, 12. maju. k. Poslanik poljske republike na našem dvoru dr. Vacluv Babinski je dopotoval iz Beograda v Zagreb, da naprava tu službene posete zastopnikom oblastev in da prisostvuje proslavi poljskega narodnega praznika. Dopoldne je poslanik dr. Babinski v spremstvu poljskega generalnega konzula dr. Lazar-ekega posetil bana Savske banovine dr. Peroviča, komandanta armije generala Mariča, nadškofa dr. Bauerja in mestnega župana dr. Sr-kulja. V prostorih poljskega generalnega konzulata v Havlikovi ulici je poslanik sprejel urednika »Novosti« in mu dal izjavo o namenu svojega potovanja v Zagreb kakor tudi o potrebi tesnejšega gospodarskega sodelovanja Poljske z Jugoslavijo. Carinska zveza med Nemčijo in Avstrijo predstavlja nevarnost za obe naši državi. Zato je potrebno med njima tesnejše sodelovanje. Spor med Vatikanom in Litvo Rim, 12. maja. A A. Vlada Litve je odpoklicala svojega poslanika pri Vatikanu dr. Sanlysa. Sodijo, da bo Vatikan odgovoril s podobnim ukrepom in da bo odpoklical svojega apostolskega nuncija v Litvi. Odnošaji med Avstrijo, Madjarsko in Italijo Rim, 12. maja. AA. Avstrijski generalni ravnatelj za trgovino dr. Schuller je odpotoval na Dunaj. Po dolgih pogajanjih se je sporazumel z italijanskimi strokovnjaki o pospešitvi trgovinskih odnošajev med Italijo, Avstrijo in Madjarsko s pomočjo tranzitnih in transportnih olajšav. Grčija in nemško-avstrijska unija Atene, 12. maja. AA. Predsednik vlade Veni-zelos je sklical za četrtek 14. t. m. sejo velikega odbora za zunanje zadeve, ki naj sklepa o stališču Grčije na zasedanju v Ženevi, ko pride v debato avstrijsko - nemška carinska zveza in evropska unija. Angleška zunanja trgovina v aprilu London, 12. maja. A A. Po podatkih trgovinskega ministrstva je znašal uvoz meseca aprila 70,020.000 funtov sterlingov. Padel je napram prejšnjemu mesecu za 644.000 funtov sterlingov. Izvoz je znašal 32,482.000 funtov sterlingov. Zmanjšal se je v primeru s prejšnjim mesecem za 1,500.000 funtov sterlingov. Vprašanje zasedbe madjar-skega prestola ni še aktualno Budimpešta. 12. maja. n. V zadnjem času se v inozemskem tisku zopet širijo vesti o zasedbi »ladjarskega prestola. Zato so sedaj izdali poluradno poročilo, da vprašanje madjarskega kralja še vedno ni aktualno. Predsednik vlade grof Bethlen je pred kratkim izjavil, da bo to vprašanje rešil madjarski parlament takrat, ko bo Madiarska zunanje-politično popolnoma nezavis-»a. Dokler diplomacija ne bo pripravila terena, vPrašanja o zasedbi madjarskega prestola tudi Uiadjarski parlament ne more rešiti. Jugoslavija na najboljši poti h konsolidaciji »Prager Presse« o zadnjih notranje-polidičnih uspehih naše vlade - Konsekvenine linije v vsem njenem delovanju - Pesimizem ni na mestu Praga, 12. maja. v. Pod naslovom »Napredujoča konsolidacija« je tukajšnji list »Prager Presse« objavil na uvodnem mestu dopis iz Beograda o notranjepolitičnih uspehih, ki jih je sedanja vlada v Jugoslaviji dosegla v zadnjem času. člankar navaja med temi notranje političnimi uspehi kraljevske vlade zborovanje kmetov iz Šumadije v Veliki Plani, na katerem se je vse poljedelstvo Šumadije z navdušenjem poklonilo kralju in se izreklo za sedanjo vlado. Nič manj važna ni izjava o svoji lojalnosti, pravi daije člankar, ki so jo pred kratkim objavili voditelji bivšo samostojne demokratske stranke. Med temi manifestacijami pa je vsekakor zelo pomembna manifestacija madjarske manjšine v Jugoslaviji. Dr. Szanto, organizator jugoslovanskih Madjarov, je na nekem zborovanju med drugim dejal: »S takim svojim postopanjem dokazujejo madjarske narodne manjšine, da so svojo usodo tesno zvezale z usodo svoje jugoslo- vanske domovine, da prav dobro vedo, da ne morejo ničesar več pričakovati z one strani meja, da se zavedajo, da zavisi od napredka in konsolidacije Jugoslavije tudi njihova boljša in srečnejša bodočnost.« Pa tudi v Hrvatski so pričeli nekdanji sotrudniki pokojnega Radiča zbirati zdrave kmetske elemente za novo gibanje in kočno se je organiizraln tudi jugoslovansko misleča mladina v južni Srbiji. Posebno značilno pa je pri vsem tem, pravi člankar, da se današnji režim v Jugoslaviji po teh izrazih zaupanja ne da zavesti v brezdelje in da še vse bolj ekspeditiv-no opravlja državne posle. Med temi je treba omeniti novi državni proračun za leto 1931-32 in uradniški zakon. Novi proračun se le malo razlikuje od lanskega, ker sloni na isti politiki in se letošnje gospodarske zahteve države ne razlikujejo mnogo od lanskih. Clankar v svojih nadaljnjih vrsticah podaja in razlaga važnejše podatke o proračunu samem. O uradniškem zakonu pa pravi med drugim: »Znano je, da so v drugih državah spričo padanja cen življenskih potrebščin znižali dohodke državnih uradnikov. Jugoslovanska vlada ni krenila po tej poti, marveč je z novim uradniškim zakonom določila, da uradniki, ki si pridobijo pravico do povišanja plač, prejmejo povišane plače šele leto dni nato.« Finančno ministrstvo je postavilo temelje zemljiškega davka, določilo trošarino, olajšalo uvoz raznih poljedelstvu potrebnih proizvodov in sedaj skuša v zvezi z ostalimi evropskimi agrarnimi državami in s primernimi carinskimi ukrepi pomagati jugoslovanskemu kmetu pri prodaji žita v inozemstvu. Člankar zaključuje: »Ker se v vsem delovanju jugoslovanske vlade odraža konsekventna linija, pesimizem ni na mestu, čeprav vlada tudi v Jugoslaviji gospodarska kriza, ki pa je le del svetovne krize. In ni dvoma, da je Jugoslavija na najboljši poti h konsolidaciji. Francija dobi danes novega predsednika Trije kandidati - Briand pojde v Ženevo dudi hotf predsednik - Kako se vršijo predsedniške volitve Pariz, 12. maja. d. Včerajšnji dan je prinesel razčiščenje situacije glede kandidatur za volitev francoskega predsednika republike. Poleg predsednika senata Dou-merja in zunanjega ministra Brianda je zvečer oficijelno prijavil svojo kandidaturo tudi bivši kmetijski minister Hennessey. Boj pa se bo bojeval v glavnem med obema prvoimenovanima kandidatoma. O izidu volilnega boja se ne da nič določnega prerokovati. Pristaši obeh kandidatov so zelo samozavestni in računajo vsak z zmago svojega kandidata. Nekateri listi, ki stoje blizu Quai d’Orsay-u, pišejo, da bo Briand, če bo izvoljen za predsednika republike, ipak odšel v Ženevo in tam pojasnil razloge, zakaj se je odločil, da sprejme pred-sedništvo in zapusti Ženevo. Spremljal bo v Ženevo ministrskega predsednika Lavala in državnega podtajnika v predsedstvu vlade Ponceta. Pri tujih državnikih in diplomatih bo vpeljal Lavala kot voditelja francoske delegacije pri Društvu narodov. Briand sam pa ne ostane dalj kakor 24 ur v Ženevi, kjer se bo poslovil od svojih tovarišev v evropskem komiteju. Predsednika francoske republike voli po u-stavi iz leta 1875. narodna skupščina, ki se imenuje tudi visoka skupščina (la Haute As-semblee). Narodno skupščino tvorita poslanska zbornica in senat. Njen predsednik je vsakokratni predsednik senata. Po zakonu ni določeno mesto, kjer se ima sestati narodna skupščina. Običajno pa se sestane v bivši gledališki dvorani versailleskega dvorca. Narodna skupščina se sestane praviloma vsakih 7 let, izjemoma pa, kadar gre za spremembo ustave. Za časa sedanjega predsednika Gastona Doumergue-a se je n. pr. sestala narodna skupščina leta 1926., ko je dal tedanji ministrski predsednik Poin-carč odobriti po skupščini fond avtonomne amortizacijske blagajne. Po tradiciji sklicuje poslance in senatorje k seji narodne skupščine predsednik senata, in sicer z osebnimi dopisi. Volivci so vsi senatorji in poslanci brez izjeme. Glede izvolitve ni nobenih prepovedi, temveč more biti izvoljen za predsednika vsak poslanec, razen državljanov, ki pripadajo rodbini, ki je nekoč vladala v Franciji. Predsednik more biti tudi drugič izvoljen, vendar je to neobičajno. Takoj po otvoritvi seje se izžreba 36 skrutinatorjev. Volivci se pozivajo po abecednem redu in osebno vlagajo glasovnico v žaro pred predsedniškim stolom. Izvoljen je, kdor jc dosegel absolutno večino, če ni te dosegel noben kandidat, se mora to ponavljati tako dolgo, da se doseže absolutna večina. V resnici so bili skoraj vsi predsedniki izvoljeni takoj v prvem kolu; le v treh slučajih so bile potrebne dvakratne volitve. Običaj je, da se izvrši glavna skušnja v senatu. To poskusno glasovanje naj omogoči levici — pri čemur je poudariti, da je pojem levice v tem slučaju znatno širji kakor v navadnem parlamentarnem življenju, da se zedini za poskusnega kandidata. Dostikrat pa je služilo to poskusno glasovanje za protinamene in tako je bil n. pr. Doumergue izvoljen proti desi-gniranemu kandidatu Painlevčju. V resnici se ne bi smel uporabljati izraz kandidat, ker nihče ne kandidira za predsednika republike, temveč se samo »stavi svojim prijateljem na razpolago«. To vsled tega, ker je predsednik republike po ustavi nad strankami. Volitev predsednika ni samo dogodek v visoki politiki, temveč tudi čisto pariška zadeva. Za vstopnice na galeriji se bije oster boj. Narodna skupščina se sestaja kmalu po prvi zori. Od zjutraj potuje od Pariza do Versaillesa ves Pariz. Takoj po izvolitvi se vrne novi predsednik v Pariz v Elizejsko palačo. Na potu ga spremlja eskadron republikanske garde. Sedanji predsednik francoske republike Ga- ston Doumergue je bil izvoljen v 1. 1924. Do tedaj je bil na predsedniškem mestu Millerand, ki je sledil v 1. 1920. Poincare-ju, jiod katerim je Francija prestala svetovno vojno in izvoje-vala skupuo z zavezniki zmago nad Nemčijo in njenimi zavezniki. Millerand torej ni bil predsednik polnih sedem let, temveč le štiri. Kot predsednik je aktivno posegel v notranjo politiko in je bil tudi že, zamislil načrt, po katerem naj bi se bila znatno ojačila oblast predsednika republike in vseh izvršilnih oblasti sploh na račun parlamenta. S to svojo politiko je izzval med poslanci velik odpor. Poslanska zbornica je reagirala s tem, da je izglasofila resolucijo, v kateri je izrazila predsedniku republike nezaupnico. Nato je Millerand odstopil in na njegovo mesto, je bil izvoljen Gaston Doumergue, ki je dovršil svojo predsedniško dobo normalno in brez incidentov s parlamentom. Zopet red in mir na Španskem Vlada gospodarica položaja — Izgredi v notranjosti države zatrti Madrid, 12. maja. AA. Vlada j© popolen gospodar položaja. Obenem jo tudi preprečila nerede v notranjosti države. Objavila je, da jo v Bilbau in v nekaterih drugih mestih v provinci prišlo do izgredov, ki pa so jih povsod oblasti zatrle. V Madridu samem so med komunistično skupščino aretirali 80 ljudi. Davi so letala metala na Madrid letake, Akcija za rešitev dunajskega »Kreditnega zavoda« Vlada namerava izdati za 100 milijonov zakladnih bonov v svrho sanacije zavoda Dunaj, 12. maja. d. Akcija vlade, da podpre »Kreditni zvod za trgovino in industrijo«, je v finančnih in gospodarskih kro- ki popisujejo nedeljske in ponedeljske dogodke kot delo monarhistov in komunistov, ki bi hoteli upropaistiti republiko. Dalje je vlada razglasila, da so ogenj v samostanih še pravočasno pogasili, v kolikor pa se to ni moglo zgoditi, je krivda tistih demonstrantov, ki so zamašili cevi gasilcev, ko so prišli na pomoč. gih vzbudila največje presenečenje. Splošno pa izjavljajo, da je z načinom, kakor je vlada odpravila težave banke, odstranjena vsaka nevarnost in vsak vzrok za vznemirjenje. V krogih malih varčevalcev je vest povzročila, da je bil danes ves dan pri glavnem zavodu in pri podružnicah v mestu kakor tudi na deželi velik naval vlagateljev, ki so dvigali svoj denar. Vodstvo kreditnega zavoda je izjavilo, da je pripravljeno tudi preko normalnih blagajniških ur izplačevati vse zneske. V parlamentu so bili danes zbrani vsi klubi, da bi zavzeli svoje stališče glede na plenarno sejo parlamenta, ki je sklicana za jutri in na kateri bo vlada zahtevala pooblastilo, da sine izdati za 100 milijonov šilingov zakladnih listov, da podpre kreditni zavod. Upajo, da bo večina narodnega sveta, med drugimi tudi socialna demokratska opozicija, s sprejetjem pooblastilnega zakona dala vladi možnost, da tudi praktično izvede saniranje Kreditnega zavoda. Iz Basla sta danes prispela na Dunaj dva višja uradnika banke za mednarodno izravnavo plačil, ki bosta proučila finančni položaj, kakor je nastal s to akcijo za Kreditni zavod. Holandski novinarji v Beogradu Beograd, 12. maja. 1. Sinoči je bil pri »Srbskem kralju« banket na čast holandskih novinarjev. Poleg gostov so se ga udeležili zastopniki beograjskega tiska gg. Ažbi, Petkovič, holandski konzul in mnogo drugih. Na banketu so se izmenjavale zdravice in dobrodošlice. Dr. To-mičič je v kratkih besedah orisal naše trgovinske zveze s Holandsko Prva jugoslovanska ladja v Gdinji Varšava, 12. maja. AA. Jugoslovanska ladja »Kraljevič Tomislav« je prispela v Gdiujo s tovorom 8127 ton riža iz Indokine. To je prva jugoslovanska ladja, ki je tamkaj pristala od ustanovitve luke. Wov napredek Komaj je bila z novim posojilom stabilizacija napovedana, že je tudi izšel zakon o stabilizaciji dinarja. S tem je dosežen nov ta velik napredek naše države,Iti je tem pomembnejši, ker je bil dosežen v času splo-6ne gospodarske krize. V lem je pač naj-silmejši dokaz, na kako granitno trdnih tleh so temelji naije države in kako nujno potreben je bil njen nastanek. Prav isto pa potrjuje Uidi vsa zgodovina mlade Jugoslavije, ki je kljub vsem oviram An zaprekam vedno krepko napredovala in »»ravnost skokoma, ko je izginila z njenega horiconta ona usodna temna točka, ki je tako silno ovirala ves notranji razvoj — ko je padlo pretirano in skoraj le še sebi fclužeče strankarstvo. Da se prav vidi ves napredek, ki je bil dosežen v kratkih letih svobode, treba pogledati te nazaj, v prve dni naše zjedinjena države. Povsidi sicer velikansko navdušenje, toda skoraj povsodi je bilo to navdušenje tudi brez smeri, brez prave vsebine in bolj podobno sentimentalnemu vzhičenju, ko pa resnemu stremljenju. Državno življenje je bilo v tistih Časih še v povojih in povsodi je bilo treba organizacijo državnega aparata šele izvesti. Zlasti v prestolnici pa je manjkalo vsega in bila so resorna ministrstva, ki so si morala šele iskati svoje pohištvo in svoje pisarniške potrebščine. Vsa prestolnica pa je bila tedaj še kup razvalin, velik del države opustošen in razdejan, prebivalstvo v njem decimirano, država sama pa še brez gotovih mej. A tež-koč še ni bilo konec. Brez prave priprave smo se našli nakrat v »kupnem delu ljudje, ki se niso poznali. Vrhu vsega je različna tradicija, različnost v veri in mišljenju še poostrila težave novega etan ja. In ne na zadnje je treba omeniti tudi vso takratno povojno psihozo ljudstva, ki je kar silila korupcijo na dan, da je postala ta že nadmočma in da ni bilo nobene etvari dovršiti tako, kakor bi bilo želeti. Kar je sploh bilo mogoče težav, vseh je bilo takrat treba premagati in že so govorili pesimisti, da se bo zgodil čudež, če ee bo to posrečilo. In vendar se je! Jugoslovanski patriotizem je bil vedno živ in vedno delaven in ni bilo težave, ki bi ga mogla preplašiti. Struktura jugoslovanskega narodnega gospodarstva je bila tako zdrava, da se je morala pričeti obnova vsega našega gospodarstva. Jugoslovanska kultura pa je imela že od preje toliko neizrabljenih potenc, ki se zaradi tuje nadvlade niso mogle razviti, da je bil tudi jugoslovanski kulturni napredek zagotovljen. Povsodi so bile. same težave, povsodi so se godile napačne stvari, ali šlo je, ker je moralo iti, ker so bili temelji na zdravi in trdi podlagi, ker je bilo telo zdravo, mlado in krepko. Zlahka seveda ni šlo, ali zato tem goto-veje in skoraj je bila Jugoslavija ena tistih redkih novih držav, ki se je re&ila iz inflacije brez tuje pomoči. Nobene tuje kontrole ni bilo treba prenašati Jugoslaviji, da je rešila svojo valuto in vpostavila svoje gospodarstvo in že takrat je spoznal svet, da je Jugoslavija gospodarsko zdrava tvorba. Se pa je dvomil o njenem zdravem političnem jedru, ker se je strankarstvo razvilo tako bohotno, da je bila državna misel že potisnjena v ozadje. Ali tudi la napaka je bila odpravljena in po dolgih letih tavanja in zmot se je vinila Jugoslavija na edino pravo politiko — na jugoslovansko politiko. In na tej politiki je danes in zalo koraka od uspeha do uspeha. Eden največjih uspehov pa je bil dosežen prav sedaj s stabilizacijo dinarja. S tem je za Jugoslavijo zaključena povojna doba zmot in kolebanja, ki je usekala tako globoke rane. Z zakonsko stabilizacijo dinarja je oficijeliio napovedana doba mirnega predvojnega dela in ta napoved drži, ker dejansko traja ta doba že nekaj let. Ali sedaj je tu sigurnost, da se več ne ponovi nekdanja doba kolebanja, sedaj je tu jamstvo, da se je doba splošne stabilizacije res pričela. Velik napredek je v tem in vsak dan večji bo ta napredek, ker bo avtomatično donašal vedno nove uspehe. Zlasti pa tudi zategadelj, ker bo s stabilizacijo dinarja silno utrjena konsolidacija države morala rodili oni zdravi optimizem, ki je pogoj vsega produktivnega dela. Iz napredka v napredek, to je zgodovina mlade Jugoslavije, iz velikega napredka v še večji napredek je zgodovina šestojami-arske Jugoslavije. Pravilnost 6. januarja je s tem v praksi dokazana, in sicer pri denarju, ki je najnatančnejše merilo. S tem pa je tudi že dan kažipot za naprej. Na temelju jugoslovanske misli dalje, po načelih 6. januarja vsi na složno delo, da bodo vsi dosežem napredki dali tem višjo množino uspeha. Po tej poli hodi vlada gen. 2 iv kovica in zato ji sledi jugoslovanski narod, da dovrši pot svojega vstajenja do konca. Žrebanje srečk državne loterije Beograd, 12 .mnjn. 1. Pri današnjem žrebanju *re6k 5. razreda '21. kola državne razredne loterije »o bile za nagrade po 10.000 Din izžrebane Številke.: 22.295, 31.597, 1715, 50.065. 32.265, z* *>»«rado 30.000 Din pa številka 15.044. Pomen zakonite stabilizacije dinarja Prva partija remis Stabilizacija je krona naporov naše države za finančno sanacijo Beograd, 12. maja. Z zakonom o denarju, objavljenem v Službenih novinah z dne 11. maja t. 1., je izvedena v principu zakonska stabilizacija dinarja, ki se je v naši državi pričakovala že davno in to od časa, odkar je bil dinar faktično stabiliziran, to je od leta 1925. Večkrat se je naglasilo z naše avtentične strani, da zakonska stabilizacija ne bi pomenila stvarne spremembe vrednosti dinarja. Vrednost dinarja ostane ona, ki je zdaj. Zniisel zakona z dne 11. maja je v utrditvi sedanjega stanja. Vrednost 26-5 miligramov zlata ustvarja vrednost, ki ga je imel tudi dozdaj zakonsko nestabiliziran dinar. Kadi tega se s tem zakonom ne more pričakovati nobenega dviganja cen. Zakon o stabilizaciji dinarja vsebuje nadalje odredbe, ki so v takih zakonih več ali manj uzuelne. Z zakonom se določajo obveze Narodne banke, da vrši zamenjavo novčanic za zlato odnosno zlate devize z omejitvijo, da se ne vrši izmena za zlato izpod četrt milijona dinarjev. To odredbo je diktirala potreba, da se zlato kot pokritje novčanic, ki so v obtoku, ne more od drugih uporabljati radi tesavri-ranja, temveč samo za potrebe, ki jih nalaga zamenjava dobrin. Slične odredbe se nahajajo v zakonih o stabilizaciji vseh evropskih držav, v katerih je izvedena stabilizacija. Istočasno je predvidena obveza Narodne banke, da mora 85°/o vseh bančnih obvez po vidiranju biti pokritih z zlatom ali zlatimi devizami, a 25°/« mora biti pokritih v samem zlatu. Tako je dana dvakratna garancija za stabilizacijo dinarja, ki je stabiliziran na tef-aju, definitivno določenem z zakonom. Padi končne u-vedbe stabilizacije je potrebno, da se dosedanje pokritje novčanic v obtoku poviša tako, da bo imelo z ozirom na zameno in z ozirom na pokritje predpisano vsoto zlata. Zato je predvideno, da stopi z?kon v veljavo 28. junija, tako da bo Narodni banki stalno na razpolago določeni znesek, ki je potreben na podlagi tega zakona. Istočasno se bodo uredila sredstva za kredite, ki jih je Narodna banka stavila državi na razpolago od leta 1923. Zakon o stabilizaciji dinarja je krona naporov naše države v cilju finančne sanacije in je bil potreben, da se je denarni sistefn naše države podprl ter da so se s tem dosegli novi pogoji za okrepitev gospodarstva in finančnega dviga države, kajti brez dvoma bo po zakonu o stabilizaciji dinarja tuji kapital prišel v državo, čimer se bosta zelo dvignili gospodarstvo in delavnost v naši državi. Izjava predsednika TOI v Osijeku Osijek, 12. maja. 1. Predsednik Zbornice za TOI Robert Wlicheim je dal o posojilu za stabilizacijo dinarja, katero je sklenil finančni minister dr. Švrljuga v Parizu, daljšo izjavo. Naglasil je, da je zunanje posojilo rezultat zelo uspešne politike, ki jo je inauguriral N j. Vel. kralj z manifestom z dne 6. januarja in z ukazom z dne 3. okt. S tem, da smo dosegli posojilo, smo preboleli višek gospodarske krize v državi. Posojilo je zelo povoljno, posebno še zaradi tega, ker določa, da j© mogoče konvertirati obveznice v petih letih. Jugoslovansko gospodarstvo je lahko zadovoljno in hvaležno vladi, da je dosegla tako povoljno posojilo. Za naše gospodarstvo je posojilo posebne važnosti, ker je z njim izpričano zaupanje inozemstva napram nam. S tem posojilom je poleg vlade tudi vse jugoslovansko gospodarstvo dosegilo zaupanje inozemstva. Da tako mislijo vsi in posebej še gospodarski krogi, priča veselo razpoloženje, s katerim so tako gospodarski krogi kot ostali državljani sprejeli vest o najetem posojilu. Proces proti zagrebškim teroristom Zagreb, 12. maja. k. Zanimanje za proces proti morilcem Tonija Schlegla narašča med zagrebškim občinstvom z vsakim dnem, Čim bolj se bliža njegov zaključek. Danes se je razprava pričela kot po navadi ob 8. uri. V sodno dvorano so pripeljali vse dosedaj zaslišane obtožence, da jih po potrebi konfrontirajo z na novo zaslišanimi. Obtoženec Gabrijel Kruhak je bil danes prvi zaslišan. Obtožen je, da *i je leta 1929. nabavil dva revolverja x namenom, da se udel<-ži upora, če bi ta nastal, kakor so povedali ljudje iz njegove družbe, predvsem pa soobtoženi Hor-vatek. Gabrijel Kruhak je na predsednikov poziv pripovedoval, kako je bil 2. novembra leta 1929. aretiran, kako so tedaj varnostni organi preiskali njegovo stanovanje, kako so ga na policiji konfrontirali z njegovim bratom. Pojasnil je, da je ena izmed njegovih izjav pred oblastmi docela slična neki Horvatkovi izpovedi. Dalje je trdil, da je imel revolverja že od leta 1919 dalje in da ju je branil kot spomin na vojno. O pismu, ki ga je pisal ženi iz zapora, je vedel, da ga bocio ua policiji pre-Čitali. Tajil je, da bi bil dal bratu revolver. Njegov brat in soobtoženec Janko Kruhak je pravtako obtožen, da se je leta 1929. oborožil za slučaj vstaje. Danes je pri zaslišanju dejal, da je bil dve leti avstrijski vojak in da je služil kot orožar. Po poklicu je ključavničar. Imel je poklicne slike z mnogimi ljudmi v Zagrebu in izven mesta. Ker pa je imel malo dela. je poleg dela v svoji stroki popravljal tudi šivalne in pisalne stroje ter orožje. Tako je nekoč dobil kar cel zaboj samokresov, da jih popravi. Na policiji so ga po aretaciji dolgo in podrobno zasliševali. Tretji je bil danes zaslišan obtoženec Mirko Kuhar. Na vprašanje predsednika je izjavil, da ni kriv. In v nadaljnjem je povedal, da ni bil nikoli v inozemstvu razen v vojnem času, ko so ga preko sedanje Madjarske in Avstrije poslali na italijansko fronto. Predsednik ga je tedaj opozori), da je pri policiji priznal, da je bil na Madjarskem. Obtoženec je zavrnil, češ da je dejal to zaradi tega, da bi ga prej spravili pred sodnike. Predsednik: »Toda vi sle pred policijo natančno opisali svoje potovanje, na Madjarsko. Ali ste sami pripovedovali ali so vam stavili vprašanja ?< V odgovor na to vprašanje je pričel obtoženec pripovedovati, da je na policiji priznal, da ima na Madjarskem prijatelja, da je Šefu policije povedal, da je poiskal tega svojega prijatelja in ga zaprosil, naj mu poišče službo. »On pa me je poslal na Dunaj,« je nadaljeval obtoženec. »Na vprašanje policijskega šefa, če sem se na Dunaju sestal s Perčecem, sem odgovoril: dn. čeprav nisem bil na Dunaju. Šefu policije sem dejal tudi to, da mi je Perčec dal nekaj denarja.« Po zaslišanju tretjega obtoženca je predsednik odredil kratek odmor. Po odmoru je bil zaslišan obtoženi novinar Cvelko Sluhan. Obtoženec je poleg Cardašiča edini, ki je svoboden Obtožen je, da je bil v zvezi z Javorjem in Perčecem. Na vprašanje predsednika, če je kriv, je pri današnjem zaslišanju dejal, da ni zakrivil nikakega kaznivega dejanja. Predsed nik ga je opozoril, da je obtožen, da se je do menil z Javorjem o nekem potovanju na Dunaj. Obtoženec je odgovoril, da ni o čem takem z nikomer govoril, pa tudi ne, da bi se na Dunaju sestal s Perčecom. Vse Javorjeve izjave o tem nameravanem potovanju in sestanku s Perčecem je zavrnil kot neresnične. Predsed nik ga je tedaj vprašal, če so mu na policiji pokazali košček papirja, na katerem je bilo po jeg drugih zapisano tudi njegovo ime, in če so mu povedali, da je tisti papirček popisal Per čec. Obtoženec: >Da in vprašali so me, če poznani nekega profesorja Sprilzerja in Špana, toda po- vedati jim nisem mogel ničesar, ker nisem ničesar vedel. 2e leta 1927. sem se s Perčecem iz strankarsko-političnih razlogov sprl.« V nadaljnjem je obširno pripovedoval o svojem sporu s Perčecom. Stalmnov branitelj je nato predlagal, naj pozovejo k razpravi kot priče o vsem, kar je bilo danes iznešeno na procesu, dr. Bazala, dr. Sr-kulja in dr. Miškulina. Državni tožilec se je temu predlogu uprl, češ da omenjenih prič ni treba. Končno je bil danes zaslišan še Josip Kno-blechar, ki je bil že večkrat obsojen radi raznih kriminalnih prestopkov večinoma zaradi tatvin. Predsednik ga je vprašal, če je bil Član stranke prava, in obtoženec je odgovoril, da je bil, a da so ga kasneje izključili. Tedaj mu je predsednik sporočil, da ima pismo, v katerem je navedeno njegovo ime. Obtoženec pa je na to zatrdil, da se pismo ne more nanašati nanj. Po še nekaterih manj važnih vprašanjih in odgovorih je predsednik zaključil zasliševanje Kno-blecharja in obenem današnjo razpravo. Proces se bo jutri zjutraj nadaljeval. Navdušenje za našo pesem in naše svetinje na Poljskem Varšava, 12. maja. A A. O priliki mednarodnega radijskega koncerta, ki ga je prenašala beorajska centrala, naglašajo varšavski listi velike vrline jugo^lovanske glasbe in jugoslovanskih komponistov, zlasti Hrističa, Krstiča in Baranoviča. Listi poudarjajo veliko mehkobo jugoslovanske glasbe. Varšava, 12. maja. AA. Bivši poslanik v Beogradu Zdislav Okenski je imel v varšavskem radiu govor o Kosovem. Naglašal je, da je bila kosovska ideja svetinja v vsej dobi jugoslovanske zgodovine in da je naposled privedla do združitve vseh jugoslovanskih plemen. Kosovska tragedija je bila maščevana z bitko pri Kumanovem, ko je kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj zasadil svojo zastavo na kraju, kjer je /adel car Lazar. Sovjeti prodajajo dragocene umetnine Berlin, 12. maja. A A Danes se je pričela na nalog sovjetskih oblasti prodaja znamenite zbirke umetnin, ki so last Stroganova. Prvi dan so prodali dve Van-Dyckovi sliki. Nekatere slike so prodali za zelo visoke cene. Neko Rembrandtovo podobo so prodali za 210.000 mark. Prepoved prenašanja filmov v vlakih Beograd, 12. maja. AA. Generalna direkcija državnih železnic je najstrožje prepovedala prenašanje filmov v ročni prtljagi na potniških vlakih. , Strašna nesreča jugoslovanske družine v Franciji Pariz, 12. maja. AA. Poročajo Iz Reimsa: Ne ka jugoslovanska poljedelska rodbina, ki Je v bližini Reimsa delala na polju, je naletela na granato še iz vojnih časov. Granata je eksplodirala in ubila tri člane rodbine, štiri pa hudo ranila. Strela udarila v cerkev med službo božjo Napnlj, 12. maja. AA. V Castellamaru pri Na pulju je stre1* udarila med službo božjo v katedralo. Nastala ^ velika panika in so ljudje v strahu pobegnili iz cerkve. Pri tem so ranili dve osebi VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 12. maja. 5 Lf8-e7 0-0 Lo8—b7 Dd8—c7 TaN—d8 Se<5—e!i Se,5—«4 d<5—(15 e6Xd5 Trs—e8 Dd8- r7 Le7—(8 h7—Ii6 Sf«Xb5 Te8Xel ’ld8-e8 Te8X«2 Dd8—dfl Lf8-e7 Dc7Xg3 Le7—c5 Lb7—1>8 1 ura 57 mfiv SIMULTANKA O. SPIELMANNA Drevi ob 20. bo odigral g. Spielmann še simultanko. Prijavilo se je tudi že dovolj igralcev. Opozarjamo na to, da Je treba prinesti šahovnice po možnosti e seboj. Simultanko bo otvoril dr. Egon Stare, vodstvo pa bo prevzel dr Milan Vidmar. Ob{ni zbor hišnih posestnikov Ljubljana, 12. maja. Popoldne sta se vršila v Unionu ob številni udeležbi članstva izredni občni zbor Samopomoči hišnih In zemljiških posestnikov, na katerem je bila sprejeta izprememba društvenih pravil, in redni občni zbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Predsednik Frelih se je v svojem predsedniškem poročilu spominjal v preteklem letu umrlih članov, nato pa je navajal zanimive številke. Društvo šteje 2003 člane. Odbor je imel 10 sej, rešil je 189 vlog, Zveza pa 510. V Zvezi je včlanjenih 22 društev. V pisarni se je zglasilo lani najmanj 6000 strank. Predsednik je nato poročal v stanovanjskih razmerah v Ljubljani. Stanovanj je dovolj na razpolago, najemnine so zmerne in je za nekaj časa še nemogoče, da bi se znižale. Pogoj znižanju bi bil, da se zmanjšajo davčna bremena. O. Frelih je v nadaljnih izvajanjih apeliral na članstvo, naj se drži sodnih odpovedi in da naj prijavlja stranke v društveni pisarni, ki bo vršila njihovo kontrolo, da se ne bo dogajalo, da zgube hišni posestniki po več tisoč Din na najemnini. Predsednik je poročal izčrpno tudi v davkih in povdarjal potrebo maksimiranja doklad. Po poročilu g. Bukovca je imelo društvo 106.841 Din dohodkov. Prebitek znaša 58 48 Din. Po soglasno sprejetem absolutoriju so bile volitve. V odbor so bili izvoljeni: Frelih Ivan, višji računski svetnik v p., 2;emlja Franc, po-stajenačelnik, Tribuč Josip, trgovec, Sušnik Ivan, kanonik, Kmetec Simon, posestnik, Hrovatin Maks, tiskarnar, dr. Regali Josip, odvetnik, dr. Lovro Požar, vladni svetnik v p., Jeglič Janko, Nep., šolski ravnatelj v p., Olup Josip, trgovec, Bukovic Anton, uradnik Kmetijske družbe, Rahne Janko, trgovec, Bahovec Josip, trgovec, Klarman Viktor, višji železniški inšpektor v p., Jelenič Jernej, tovarnar; m računske pregledovalce: Mallis Franc, krojaški mojster, Gjud Aleksander, brivski mojster, Strniša Anton, sodarski mojster. Predsednik g. Frelih je na koncu zborovanja kritiziral občinski proračun za 1. 1931. in se je izrekel proti tramvaju v fit. Vid in na Vič, ki da je toliko časa nepotreben, dokler ga ne dobe razni okraji sredi mesta. Prva banovinska vinska razstava v Mariboru Obisk iz Maribora in od drugod — življenje na razstavi — Zaključitev Maribor, 12. maja. Prva banovinska vinska razstava, ki je bila v nedeljo otvorjena v prostorih tukajšnje pivovarne »Union« na Aleksandrovi cesti, je v vsakem oziru dobro uspela. Računa se, da jo je obiskalo preko 6000 ljudi. Posebno v ponedeljek je bil obisk zelo velik. Dočiin so v nedeljo bili na razstavi večinoma samo Mariborčani, okoličani in delegati Vinarskega društva in kongresa vinogradnikov, so si jo v pone-deljek ogledali tudi številni gostilničarji iz vse Slovenije. Kazen tega je bil včeraj in danes tudi velik obisk tujcev iz ostalih banovin naše države in tudi iz Avstrije. Dospeli so tako gostilničarji kakor vinski trgovci in vinogradniki. Kupčije so se sklepale posebno včeraj in danes. Prodanega je bilo več sto hektolitrov raznega vina iz vse banovine in nekaj tudi za izvoz. Tako je tedaj razstava v sedanji težki krizi tudi gmotno še precej dobro uspela in lepo izpričala svojo potrebnost in umestnost. Nudila je pa tudi prvič priliko spoznati naenkrat vsa slovenska vina. Aranžma razstave je bil zelo posrečen, dobro pa so bile organizirane tudi točilnice na galerijah in balkonih z raznimi vinskimi in jest-vinskimi paviljoni, kjer se je udejstvovala zares požrtvovalno ga. Rapočeva, ravnateljica dekliškega zavoda »Vesna« s svojimi gojenkami. Tu je biio vse tri dni zelo živahno. Obisk je bil vedno dober in še znatno večji kakor na razstavi sami. Zbirali so se krog paviljonov in miz poleg Mariborčanov številni štajerski in kranjski vinogradniki, gostilničarji itd., pa tudi obiskovalci iz Hrvatske, Srbije, Avstrije in od drugod. Razstava, za katero si je pridobil največ zaslug minister v p. in član Višjega zakonodajnega sveta g. prof. Ivan Vesenjak, je v polni meri pokazala, da je Maribor najprikladnejši za take prireditve. Danes zvečer se je po programu zatvorila, dočiin se je življenje v točilnicah zaključilo šele ob 22. uri. Deputfacifa irboveljskih ruJarfev pri g. banu Ljubljana, 12. maja. Danes ob 11. je sprejel ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič deputaeijo načrti narodnih rudarjev iz Trbovelj. Deputaeijo, toi jo je vodil načelnik izvršnega odbora Narodne strok, zveze tov. Rudolf Juvan, so tvorili predsednik trb. podružnice NSZ tov. Miha Koren in člani odbora tov. Škrinjar, Jamšek in Grabne r. Gospod ban je deputaeijo nar. rudarjev ljubeznivo sprejel ter pazno poslušal porodilo predsednika tov. Korena, ki je gospoda bana 'temeljito in izčrpno informiral o težkem sta-niu> v katerem se nahaja prebivalstvo, osobito pa delavstvo v rudarskih revirjih. Predočil je gospodu banu stremljenje Narodne strokovne zveze, da se doseže za rudarje vsaj omiljen je težkega položaja. Prav posebno pa je naglašal dejstvo, da je NSZ ie daues najjaoja strokovna organizacija v rudarskih revirjih Dravske banovine, ki -bo zastavila vse svoje sile, da se ne le na socijainem, marveč tudi na kulturnem, predvsem pa na gospodarskem polju v najširšem obsegu razmahne med rudarskim delavstvom. Deputaci.ja je prosila gospoda biina za pomoč, da bo imela narodna sooijalna kulturna in gospodarska akcija NSZ med našim delovnim narodom popolen uspeh. Gospod ban se je živo zanimal za težnje naših rudarjev. V svojem odgovoru je gospod ban naglašal, da z zadovoljstvom pozdravlja prizadevanje NSZ, da se rud. delavsfvu pomaga. So-cijalnost se najbolje izraža v dejanjih in bratski vzajemnosti na« vseh, ki smo vsi sinovi ene matere, naše velike Jugoslavije. Zaupajmo v našo bodočnost, kajti naš vzvišeni vladar Nj. Vel. kralj je s svojim modrim ukrepom od 6. {januarja 1929 onemogočil škodljive in narod razkrajajoče borbe med brati. Zato gospod ban pozdravlja socijaluo, kulturno in gospodarsko akcijo med rudarskim delavstvom ter je obljubil vso podporo, ki jo bo v mejah možnosti mogel nudili težko prizadetim rudarjem. Naži rudarji so bili nad globokim socijalnim čutenjem g. bana naravnost vzhičeni ter so spoznali, da je pravi sin svojega naroda. Bohinjsko pismo Kakor se čuje, se namerava graditi nova cesta od Boh. Rele čez Kopravnik na Jereko. V načrtu je bila namesto ceste vzpenjača na Pokljuko. Vozila bi iz Zake na Bledu na Koko-šinco na Pokljuki, kjer je idealna razgledna točka, morda najlepša v pokljuški okolici. Vendar če premislimo, da vzpenjača ne bo nudila nobenih koristi gorskim vasem, je graditev ceste mnogo večjega pomena. Nova cesta bi peljala od Bohinjske Bele čez Gorjuše in Koprivnik na Jereko, kjer bi se združila s cesto, ki pelje na Srednjo vas, oziroma na Bistrico. Na Koprivniku bi se odcepila druga na Mrzli studenec — Rudno polje — Praprotnico in od tam na Staro Fužino. S tem bi Bohinj jako veliko pridobil, ker bi bila zadnja vas temeljito zvezana po prometnih črtah z večjimi kraji. Zraven tega bi graditev ceste nudila domačinom potrebnega zaslužka, ki ga primanjkuje tudi v Bohinju. Sokolsko društvo Koprivnik je priredilo v nedeljo dopoldne javno predavanje o sokolstvu. Predaval je br. M. Sušnik. Udeležba je bila jako lepa. Poleg članov društva se je udeležilo predavanja mnogo ostalega občinstva. Popoldne je društvo priredilo igro, ki je tudi lepo uspela. V Srednji vasi ima pripravljalni odbor za ustanovitev sokolskega društva vpisanih že nad 50 članov. Še ta mesec se bo vršit ustanovni občni zbor. Zborovanje radovljiškega učiteljskega društva Jesenice. 11. maja. V navzočnosti ogromne večine članstva se je vršilo v soboto 9. maja na Jesenicah v risal-nici osnovne šole zborovanje radovljiškega učiteljskega društva. Predsednik in upravitelj osnovne šole na Breznici gospod Egidij Šifrar je uvodoma pozdravil vse navzoče tovariše in tovarišice ter takoj prešel na pereča in še nerešena odprta vprašanja novega uradniškega zakona. Tajnik tov. Skender je prečital predloge UJU, katere namerava poslati U.JU na odločujoča mesta v Beograd, zaradi končne ureditve napredovanja vsega učiteljstva. Zelja vsega učiteljstva je bila, da bi doba napredovanja ostala popolnoma neizpremenjena ter da bi pri-tikale povišice avtomatično kakor do sedaj brez sistemizacije učiteljskih mest, kar ni možno napraviti pod nobenim pogojem. K tem poročilu so bili stavljeni še razni predlogi. Letovišča in zdravilišča, kakor n. pr. Bled. naj bi se stavila v prvi draginjski razred. Občine naj po možnosti čim prej zidajo naturalna učiteljska stanovanja, ki pa naj bodo brezplačna, kot minimalna nagrada za izvenšolsko delo podeželskega učiteljstva. Dokler p ni to vprašanje definitivno rešeno od ministrstva prosvete, naj plačuje stanarino učiteljem kakor tudi poročenimi učiteljicami z upravitelji banovina ali država. Predsednik Šifrar je poročal o dalekosežnem pomenu nad vse aktualne statistike izvenšol-skega dela učiteljstva. Uslužbenski list bo v kratkem dobil novo polo, kjer se bodo upisa-vali najrazličnejši podatki izvenšolskega dela, zato je potrebno, da izpolni učiteljstvo čim prej dobljene obrazce. Prečital je tudi sresko statistiko učiteljskega delovanja. Tov. tajnik je prečital poročilo UJU radi zadeve in naklade Učiteljskega Tovariša in Prosvete. Osvojil se je predlog tov. Baeblerja. da ostane Tovariš popolnoma neokrnjen, Prosveta se naj pa izdaja v lem obsegu kakor do sedaj. Predsednik je apeliral na članstvo, naj bi sleherni pristopil k bolniškemu zavarovanju. — Končno so se volili delegati za drž. skupščino. Za prvega delegata je bil izvoljen z ogromno večino glasov tov. Baebler, upravitelj v Radovljici. Za namestnika pa tov. Blažič in Hafnar Kristina. Za poverjenika Slovenske šolske matice je bil imenovan tov. Pibrovec, šolski upravitelj na Jesenicah. Pri slučajnostih se je določilo, da se bo vršilo prihodnje zborovanje 7. junija v Kranjski gori. Društvo bo naprosilo in povabilo univerzitetnega profesorja g. dr. Ozvalda, da bo skušal predavati učiteljstvu o novi in stari šoli ter g. župnika Finžgarja, ki bi predaval o gorenjskem kmetu. Pismo iz Vač V zadnjem času se pri nas dela na to, da dobimo telefonsko zvezo z Litijo. Pred leti so se že Vačani zanimali za to zvezo, zdaj pa je vse zopet zaspalo. Nekateri so proti zvezi, češ da bodo imeli korist od nje samo gospodarski krogi, kar pa ne drži, ker bi bila zveza prav vsem v korist, n. pr. ob nesrečah, v bolezni itd., ko je potrebna nujna zdravniška pomoč, katero morajo sedaj Vačani poklicati iz poldrugo uro oddaljene Lilije. Tudi vodovod bi bil Vačam zelo potreben, ker jim sedanji vodnjak več ne zadošča. Seveda bi se obremenili izdatki za ti dve javni napravi, toda za vsako pridobitev je treba žrtvovati. Merodajni činitelji naj bi po napravi telefona in vodovoda premislili in potrebno ukrenili. Naše društveno delovanje je precej živahno. Katoliško prosvetno društvo si bo preuredilo neko hišo bivše hranilnice v Prosvetni dom. Živahno delujejo tudi sadjarji v svoji pred letom dni ustanovljeni podružnici. Želeti bi bilo, da pristopijo v društvo še vsi nevčlanjeni sadjarji. Kmetijska podružnica zadnja leta ni preveč delavna. Čebelarstvo je zadnja leta v Vačah in okolici zelo napredovalo. Premalo se pa čebelarji zanimajo za svojo strokovno izobrazbo. Vaški čebelarji naj bi ustanovili svojo podružnico, saj nas je okoli 40 v vaški fari. K. J. Gradbena sezona Skolje Loke v polnem razmahu Škofja Loka, 9. maja. S toplimi pomladnimi dnevi se je pričela gradbena sezona v Škofji Loki, kakor tudi v njeni neposredni okolici na celi črti uveljavljati. Že po dosedanjih predpripravah, dovažanju ina-terijala in pričetih delih lahko presodimo, katere nove stavbe škofjeloški okoliš dobi. Z velikimi gradnjami štirih novih objektov za skladišča, hleve in zaloge je pričelo vojaško poveljstvo poleg sedanje vojašnice. Istočasno se bo napravila od garnizije v Soro kanalizacija in so dela že razpisana. Hiša čevljarskega mojstra Ivana Bohinc je pod streho; pravtako tudi lepa enonadstropna stavba čevljarja Franca Robleka. Delavci so sedaj zaposleni z ometavanjem in notranjo dovršitvijo. Na istem terenu pod Ka-menitnikom si postavijo hiše uslužbenec elektrarne Krmelj Janez, urar Mattevveber Gabrijel, brivski mojster Oblak Valentin in fotograf Blaznik Avgust. Novi stanovanjski koloniji je zasigurana elektrika, vodovod in pozneje kanalizacija; V istem območju preureja svet pek Viktor žužek, ki je svoji parceli oskrbel lepo cementno ograjo. Na Štemarjih gradi moderno trgovsko hišo s stanovanjskimi prostori gospa Angela Ziherlova, trgovka v Kapucinskem predmestju. Postavlja domačin, stavbenik Anton Ogrin. V Novem predmestju, vrhu preferancar-skili stopnic si postavi stanovanjsko hišo Angela Škrljeva. Svoj dom si postavlja tudi lovec VVidervol Janez v Vincarjih. Na Spodnjem trgu je porušil do tal staro stavbo mesar Hafner Matevž, ki zgradi na prostoru sodobno stanovanjsko hišo z obratnimi lokali v pritličju. Enako delo se opravlja v Nunski ulici, kjer je ntanu-fakturist Rafael Thaler staro zgradbo do kraja podrl in si gradi novo stavbo s trgovskimi prostori in stanovanji. V Karlovški ulici je popolnoma prenovljena hiša mlinarja Ivana Porente. Vstavili so se hiši novi stropi, okna in vrata. Ob Selščici adaptirata gospodarske pritikline mizar Jamnik Jožef in mlinar Košir Josip. Gostilničarka Ivana Guzeljeva postavi v Kap. predmestju lopo za prodajanje šolskih potrebščin. Živahno dovršujejo zgradbe t. j. osnovne in meščanske šole. Speljavajo elektriko in centralno kurjavo. Vse navedene stavbe v območju mestne občine bodo postavljene in do malega tudi izdelane letos. — Z enako pridnostjo gradi okolica. Na Suhi si postavita stanovanjski hiši Janez Ravnihar in tesar Bozo-vičar Anton. Na Plevni nastaja novo gostilniško poslopje Lovrenca Hafnerja, sedaj gostilničarja pri Otelir. V Starem dvoru gradita vzajemno Franc in Andrej Stanovnik; v Stari Loki, tik Strahlovega gradu pa so si zgradili domove čevljar Humer Franc, zidar Berčič Janez in Kovač Kalan Valentin, ki si je oskrbel tudi pripravno delavnico. Lepo stanovanjsko hišo z obratnimi prostori za pekarijo si je postavila na Trati Trojar Nežka, sedaj gostilničarka. Ljudje tudi hite, da dado starim stavbam prijetnejše lice. Pobeljeni sta hiši Josipa Hafnerja v Škofji Loki in Alojzija Jakliča v predmestju. Naj oto tej priliki opozorimo na potrebo prenovitve skladišča pivovarne Union. Poslopje s toliko zanemarjenostjo pač ni v skladu z okolico. Rajhenburg Cerkveni koncert. V nedeljo 10. t. in. je priredilo Cecilijino društvo za stolno župnijo v Mariboru v Rajhenburgu cerkveni koncert, ki se je vršil v rajhenburški baziliki. Koucert je vodil dirigent g. Janez Ev. Gasparič z veliko požrtvovalnostjo. Priznati moramo, da je partituro docela dorastel. Da je koncert tako sijajno uspel, gre zasluga stolnemu cerkvenemu zboru, godalnemu orkestru in baritonistu g. Franu Neraliču. Pesmi so bile vse dobro zapete, a prednjači njim krasni Neratičev solo Caničeve »Ave Maria«. Obisk je bil zelo slab, bilo je okrog 150 ljudi. Izostala je vsa trška inteligenca. Čeprav v skromnem, vendar v častnem številu so biti zastopani okoliški kraji. Prireditev sokolske mladine. Sokolska mladina v Rajhenburgu priredi v uedeljo 17. t. m. ob pol 4. uri popoldan v Sokolskem domu Ribičičevo dvodejanko »Škrati«. Na sporedu je tudi nastop naraščajnikov in razne deklamacije. Vabljeni! Ponovna licitacija. V nedeljo 18. marca se bo vršila v pisarni rajhenburške občine ponovna licitacija za prevoz pošte na progi Rajhenburg pošta — Rajhenburg železniška postaja — Koprivnica pri Rajhenburgu. Scid/c Ljubljana, sreda 13. maja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio-orkesler. 19.00 Ivan Zorc bere iz svoje povesti »Bedi menihi«. 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščiua. 20.00 Koroški večer, prenos iz Delavske zbornice. 22.00 Časovna napoved in poročila. ,, Ljubljana, četrtek, 14. maja. 9.00 Ing. Zupanič: O vinogradništvu: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, P. dr. R. Tominec. 10.20 Ferdo Jelenc: Moderno knjigovodstvo za hotelirje. 11.00 Radio orkester. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče (ruska glasba). 15.30 Pero Hom; Duševna vzgoja otroka. 16.00 Koncert Šramel kvarteta. Slovenske narodne pesmi. 17.00 Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo (Ljudski oder). 22.00 Preno9 iz ljubljanske opere R. Kor-zakov »Sneguiročkac. 22.30 Poročila, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sreda, 13. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Otroška ura. 18.00 Plošče za otroke. 18.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Pfaga: Simfonični koncert. 22.00 Novice. 22.10 Zvočni film. Zagreb, četrtek, 14. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke koncert. 18.30 Novice. 19.20 Predavanje o svlajerejL 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Ljubljana (opera). Beograd, sreda, 13. maja. 10.00 Šolski radio. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 10.00 Plošče. 17.00 Narodne s kitaro. 17.30 Koncert radio orkestra. 19.30 Predavanje. 20.00 Glasbene uganke II. 20.30 Melodrama. 21.00 Narodne melodije. 21.45 Novice. 22.05 Violinski koncert (Jure Krainer iz Subolice). Beograd, četrtek, 14. maja. 10.00 Prenos iz katoliške cerkve. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orke-. ster. 13.30 Novice. 14.00 Srednješolski radio. 10.00 Plošče. 17.00 Narodne z dudo. 17.30 Vo-kalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 19.00 Francoščina. 19.30 Zdravstvo. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. 21.30 Novice; po prenosu plesna glasba in plošče. Praga, sreda, 13. maja. 12.25 Bratislava. 10.05 Plošče. 10.30 Brno. 17.40 Zrakoplov brez motorjev. 19.05 Saksofon. 19.20 Brno. Praga, četrtek. 14. maja. 11.00 Ljudski orkester. 12.05 Moravska Ostrava. 10.00 Voja&ki orkester. 19.00 Koncert. 19.30 Brno. 20.30 Pesmi. 21.00 Veliki simfonični orkester. 22.30 Prenos iz kina. Cuidiai Farumcr Homan 70 »Ta lepi govor bi morali njej govoriti. Gotovo sem prej motil nežni prizor?« je prekinil Farnmor hladno in posmehljivo strastni izliv viteškega legitimista. Valdor je preslišal podsmev zaradi vsebine Farn-morovih besed. >Ali mislite resno, Farnmor? Ali jo smem vprašati1' Zal, da je tako pozno, gotovo je šla k počitku. Sam Bog ve, kako težko mi je oditi bre/. slovesa. Toda moram. Gre za mojo čast. « Farnmor ni nič odgovoril, ampak pozvonil. »Dajte napreči najhitrejše konje in poglejte poprej v salon, če je gospodična pl. Wochsal še tam.« Sluga se je vrnil čez nekaj hipov. »Gospodična pl. Wochsal je odšla že v svoje sobe.« »Vidite, da je prepozno,« je rekel kralko, ko sta bila sama. S temi besedami je neusmiljeno zatrl veselo upanje svojega prijatelja. Valdor je prebledel in z opo-t Lijočim se korakom stopil iz toplice. Nenadoma se 'je vrnil k Farnmoru, ki je nepremično stal pri palmah, opirajoč se z roko na marmornati bazen. »Tedaj se moram zanesti na vaše prijateljstvo in va- šo podporo. Ako smem to?« >Ali imate razloge, iz katerih se da sklepati, da vam deklica vrača ljubezen?« je vprašal Farnmor. Valdor se je obotavljal. »Razloge? Ne! Toda domnevam, da mi je gospodična pl. Wochslova bolj naklonjena kakor drugim — danes pa se mi je skoraj zdelo — kakor da —. »Tudi meni se zdi, da imate prav,« ga je prekinil grajski gostitelj z bolestno iskrenostjo. »Mislim, da vas Lucilia ljubi.« Ta odgovor je zvenel hladno, toda Valdorjevo obličje je zažarelo v novem upanju. »Hvala Bogu! In ko se vrnem, mi boste zaupali svoj dragoceni zaklad, mylord?« »Ne bom se upiral nobeni sreči, ki jo utegne osrečiti.« [•'arnmor je stal tam nepremično z obličjem v senci in 8 povešenimi očmi. Njegov pogled je obstal na vodnih lilijah, s katerimi so se ravnokar poigravali Lucilijini nežni prsti. Nihče ni mogel iz njegovih potez brati, kaj se je godilo v njegovi notranjosti. Bil je zatopljen v misel, toda nihče ne bi mogel reči, da so njegove misli bolestne. Nenadoma je dvignil glavo ter nadaljeval z jasnim, mirnim glasom: »Predeti vam obljubim, kar sle me prosili, mi morate vi nekaj obljubiti. Jeli vaša ljubezen do Lurilie čisla in prava? »Kličem Boga za pričo, da je!« »In tako močna, da bi se zaradi nje odrekli svojim političnim idealom? Ali mi morete obljubiti, da se ne boste spuščali v nobene politične spletke? Pač boste razumeli, da ne morem poveriti sreče svoje varovanke človeku, ki utegne končati kot zarotnik ali veleizdajalec.« Valdor se je nekaj hipov obotavljal; politično stremljenje mu je bil do zdaj edini smoter življenja. Potreboval je velikega samozatajevanja, da se mu odreče. In vendar se je po kratkem premisleku za to odločil. »Prisegam vam, da se odpovem politiki,« je rekel, »zdaj pa, Farnmor, vas prosim, da mi zastavite svojo besedo, da boste čuvali sami nad njo, o kateri inhlite, da me ljubi.« »Dajem vam besedo.« Njegov odgovor je bil miren in brezstrasten; ni bil ne protiven ne posebno prijateljski; bil je pač pristanek moža, ki prevzema nase dolžnost. Vendar pa je v teli besedah zvenel izraz zvestobe do dane besede. Ta izraz je Valdor razumel in hvaležno je podal prijatelju roko. Bil je silno ganjen. »Prav prisrčna hvala!« je rekel. »Olajšali ste uti dušo, ker vem, da se morem zanesti na vaso čast. V kratkem se vrnem, da sprejmem iz vaših rok Lucilio.« Govoril je z zanosnim, srečnim glasom. Senca paličnega listja je zakrivala obličje njegovega gostitelja, sicer bi bil videl, kako so se mu oči zlovešče zabliskale. Jz ®ravsfec banovine Pravica na tfrgu* Ljubljana, 12. maja. Na ljubljanskem trgu se je že zdavnaj spel razmahnilo tisto veselo, živahno vrvenje, kakr-šho se razvname vsako pomlad, gospodinje so se pri obedin nehale opravičevali, da se na trgu še ni« ne dobi in da človek ne ve, 'kaj bi postavil na mizo, in stražniki na mestnih mejah imajo v jutranji h urah polne rol; e opravkov in polne glave računov, ko kmeticam in kmečkim dekletom jemljejo od vozičkov in košar — po tišjem starem, neumrljivem pravilu: dajte cesarju, kar je cesarjevega. Trg v Ljubljani vrši v zgodovini našega naroda čisto svojevrstno, pa zelo važno nalogo; to je eden sl a lni h najintimnejših rendez-vousjev, na katerih se dan za dnem sestajata naš kmečki in naš mestni človek, ljubljanski trg je listi kraj v deželi, na katerem se vsi živi, zdravi sokovi in vonji naše pokrajine jutro za jutrom poklanjajo dremavemu, zaprašenemu, od nature izoliranemu meščanu in na katerem se julro za jutrom preprostemu Človeku z dežele predstavlja meščan z vsemi tistimi dobrimi iji zlimi blagri, s katerimi sta ga obložila civilizacija in kultura. Ljubljanski trg je v resnici tako važno torišče našega narodnega življenja, da naj bi raeen tržnega nadzornika in policaja kdaj pa kdaj pogledal vanj še kakšen kulturni kronist, kakšen psiholog in vzgojitelj, kakšen profesor /.emljepisja in narodni ekonom, kakšen lirični pesnik in ljudski tribun — za vsakogar bi utegnil biti ta forum našega življenja poučen in zanimiv. Toda saj vemo, kaiko je — kultura je kultura, učenost je učenost — samo reporter se mora zanimali za življenje. Pa če gre takole Človek ob teh veselih dopoldanskih urah čez trg, bo najbrž opazil, da kmetje s svojih polj in vasi mnogo več vozijo in nosijo mestu, kakor pa jim mesto daje nazaj. Ti ljudje, ki hodijo s svojimi košarami na trg, so skoraj sami majhni ali vsaj srednji ljudje, vse njihovo bogastvo, s katerim se zjutraj nekaj ur daleč odpravijo v mesto, največkrat ne presega cene nekaj kovačev, to so majhni, pošteni, plahi ljudje, pogostem še čisto otroci, ki tvegajo cel dan hoje in truda, da nazadnje pade par krajcarjev nanje. Človek je pa že tak — če enkrat začuti plahost in revščino pred seboj, tedaj zinirom še sam malo pritisne. In tako ae na ljubljanskem trgu strašno mnogo baranta; marsikatera imenitna gospa, ki v modni trgovini brc/, besede poravna, kar znese račun, se na trgu pri »atoli ali pri kakšnih mizernih poljskih rož''i pogaja s kmečkim dekletom za pet in dvajset par, in bolj je otrok pred njo plah, neizkušen in šibak, neizprosnejši je nje* pogum. Morda se nikjer ne zgodi toliko žalostnih krivic kakor pri teh neenakih pogajanjih na trgu; zakaj krivica se ne da vselej izmeriti s številkami, najhujša krivica je pač, majhnemu človeku prekrižati še njegov mali račun in ga opehariti še za tisto malo upanja, ki si ga je napletel v srcu. Pa Bog ne daj, da bi s tole bežno pripombo morda hotel karakterizirati duha ljubljanskega trga — povsod se kdaj pa kdaj zgodijo tudi nerodne, nedovoljene stvari. Toda imeti te stvari pred očmi in jih po svojih močeh preganjati, je dolžnost vsakogar. Fri. Obsojen na smrt in 182 let robije V ponedeljek je bila razglašena obsodba razbojnika Todorja Mediča. Občinstvo je z velikansko napetostjo pričakovalo obsodbo. Sodno dvorano so orožniki močno zastražili in dostop v dvorano je bil mogoč samo z vstpni-cami. Mediča so privedli v sodno dvorano 4 orožniki. Bil je zelo bled in prepaden. V grobni tišini je predsednik prečital obsodbo, da je Todor Medič kriv 25 zločinov in obsojen na smrt in 182 let robije. To je najtežja obsodba ki jo je izreklo kdaj šibeniško sodišče. Na smrt r, obešenjem je bil obsojen zaradi umora orožnika Marka Vesiča. Medič je poslušal čitanje in obrazložitev obtožbe smrtno bled. Predsednik je pojasnjeval obsodbo 3 ure., Državni tožilec je vložil priziv, ker Medič ni bil obsojen zaradi umora orožnika Vesiča po zakonu o zaščiti države. Zagovornik dr. Subotič je pa vložil revizijo zaradi dveh prestopkov. Obsojeni Medič ni iz-pregovoril besedice in so ga mirno odvedli iz dvorane. Iz (Šibenika poročajo, da so v Kistanjih aretirali orožniki 3 seljaki in neko 18-letno dekle, ki je bila baje Medičeva ljubica. Aretiranci so osumljeni, da so med Medičevim procesom pošiljali šibeniškim sodnikom grozilna pisma. Zakaj se je usmrtila Anka Antonovič V Beogradu je še vedno predmet govoric samomor gimnazistke Anke Antonovič, ki je bila izključena iz tretjega razreda gimnazije. Anto-novičeva je usodnega dne sedla po kosilu za mizo in začela pisati. Napisala je več poslovilnih pisem in to staršem, tovarišicam in učiteljem. Pisma so po samomoru našli v njeni tor-bici. Ostala je doma do pol (i. ure. nato pa^ odšla v mesto. Materi je rekla, da mora v šolo. Po vsem sodeč se je dekle trdno odločilo za samomor. Med potjo jo je srečala neka tovarišica in jo vprašala kam hiti. Odgovorila ji je, da gre na obisk k teti. V resnici je odšla v 1’opčider, kjer se je vrgla pod vlak. Po izjavi njenih prijateljic je Antonovičeva izvršila samomor zato, ker so jo izključili iz šole za eno teto. h Nevarnost poplav. Ir, Preloga poročajo, da je Drava pri Prelogu odnesla nekaj hektarjev zorane zemlje. Tudi Mura je pri Novakovcu odnesla velike kose zemljišča ob obrežju. d Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banska upravi ponovno v območju sreskega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: na banovinski cesti Sv. Urbau-Lesično-Kczje-Podsreda za cestno progo od km 23-00 do lun 29 00. d Predsedstvo izpraševala« komisije za drža-voslovni državni izpit razglaša: Absolventi juri-dične fakultete, ki hočejo opraviti državoslovni državni izpit v poletnem semestru 1930/31, naj se javijo najkasneje do 25. maja t. 1. v tajništvu kraljevske banske uprave. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale, ako ne bodo dokazane s posebnimi oziravrednimi okolnostmi. d Akademski pevski zbor sporoča, da mora svoj napovedani koncert v Kranju preložiti, ker je zborov pevovodja operni dirigent gospod A. Neffat na ta dan nepričakovano uradno zadržan. Koncert bo objavljen pravočasno. Odbor. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998 d Pravniški izlet. V nedeljo dne 17. t. m. priredi društvo »Pravnik« izlet čez Št. Vid pri Stični na Javorje in Šmartno pri Litiji v Litijo. Odhod iz Ljubljane z dolenjskim vlakom ob 7-25 uri. Vabijo se vsi člani, zlasti tudi oni izven Ljiibljaue, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Prijave sprejema do 14. t. m. vratar justične palače v Ljubljani. — Odbor. Obledelo obleke barva v različnih barvah iu plisira tovarna Jos. Reich. 398—2 d Leto z 10 meseci. Naš rojak g. Frank S. Tauchar (t. j. Tavčar), 2802 Washington Bou- levard, Chicago, Illinois, je spisal zanimivo brošuro o tem danes aktualnem problemu in napisal lasten načrt takega leta. Leto naj ima 300 dni, 00 tednov, 10 mesecev, vsak mesec 30 dni, vsak teden, ki začenja z nedeljo, 6 dni. Sreda je izpuščena. Ostane na leto 5 dni, ki naj bi bili označeni z ničlo, ker ne štejejo v leto (A, B, C, D, E). Od teh dni bi prvi padel na konec meseca marca, drugi konec maja, tretji konec julija, četrti konec oktobra in peti konec decembra — ter naj bi bili prazniki. Od mesečnih imen oziroma mesecev bi odpadla februar in avgust. d Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori prihodnjo nedeljo 17. t. m. ob 20. uri pravljično igro »Lilijana in Cvetana«, katere čisti dobiček je namenjen »Rdečemu križu«. VEDNO CIST JE LE »PAN« OVRATNIK. d Za pomladanske izlete Vam nudi najbogatejšo izbiro »provijanta« velemesarija Slamič na Gosposvetski cesti. 1164 d Volua, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d L. M. Škerjanc v srednjeevropskem radio-prenosu. V petek 15. t. m. oddaja zagrebška radio-stanica povodom petletnice obstoja svečan koncert jugoslovenske glasbe, na katerem sodelujejo solisti sopranistinja M. Strozzi-Pečič, violinistka M. SchSn, pianistka S. Deželič-Eder, violist A. Ganoczi, ensemble pihal zagrebške filharmonije, orkester kr. muzičke akademije pod vodstvom rektorja F. Lhotke ter zbor Kola. Spored obsega poleg del Lisinskega, Jarnoviea, Papandopulo-Pečiča, Štolcer-Slavenskega, Berse in Hrističa tudi L. M. Škerjančevo skladbo »Preludio, Aria e Finale«, ki je že ob priliki prve izvedbe v Zagrebu dosegla jako velik uspeh. Ta spored bodo razen Zagreba oddajale tudi še radio-postaje Beograd, Praha, Brno, Moravska Ostrava, Košiče, Bratislava in Budimpešta. Pričetek koncerta je ob 20. uri in pol. d Nova kuharska knjiga (brezmesna — vegetarijanska). Prevrat v naši dosedanji kuharski umetnosti, a v zdravstvenem oziru napredek pomeni najnovejša kuhinjska knjiga: Prehrana po najiiovejših zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Bircher-Benner-ja in po zbirki kuharskih zapiskov (receptov) ge. Berte Brupbaclier-Birclier v Ziirichu, priredila Štefanija Humek, učiteljica gospodinjstva. 224 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena Din 30'—, vezana Din 40’—. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 767-5, termometer 8, rela-tivlia vlaga 90%, liho, megla, popoldne se je deloma zjasnilo. V Mariboru je kazal barometer 766-1, termometer 10-2, relativna vlaga 73%, jasno. Drugod je bilo deloma oblačno in vetrovno. Deževalo je v Beogradu (1-8), v Sarajevu. (0-4). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 20-8 (7-3), v Mariboru 18-7 (7'8), v Mostaru'22'1 (141), v Zagrebu 20-3 (106), v Beogradu 20-4 (11-0), v Sarajevu 14-3 (9-0), v Kumboru 23'8 (16-4), v Splitu 23-1 (15-1), na Rabu 21-0 (1.3-2), na Visu 20-6 (11-6). V oklepajih je označena n a j ni žja tempe ratura. Hjubljama Sreda, 13. maja, Servacij. Pravoslavni: 30. aprila, Jakov. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti. * ■ Telefon ne deluje v našem uredništvu in v upravi že dva dni. Zaradi prestavljanja in popravljanja kabla v Gradišču ne pride tok v zvezo z večino telefonskih aparatov v naši okolici. Upamo, da bo telefon res že danes v redu, kakor so nam zatrdili na merodajnem mestu, ker zaradi tega defekta zelo trpi telefonska obveščevalska služba. ■ Prihod nizozemskih novinarjev. Danes ob 8-11 prispe i* Zagreba v Ljubljano skupina holandskih novinarjev, ki že nekaj dni potujejo po našii državi. Ogledali si bodo Ljubljano in okolico, nakair odpotujejo zopet v domovino. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Jera Arh, 70 let stara, poljska dninarica, Vidovdanska c. 9; Anton Kolar, 61 let etar, sodni uslužbenec v p., Tavčarjeva ul. 4. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje! ■ Društva, organicije, ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega XI. velesejma od 30. maja do 8. junija. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko. ■ Gostovanje Rožanov v naši drami. Jutri popoldne ob 15. uri se bo glasila na odru naše drame naša beseda v mehkem rožanskem narečju. Rojaki iz Št. Jakoba v Rožu, ki v.prizore utri popoludne svojo narodno igro »Miklova Zala«, pojo tudi celo vrsto slovenskih koroških narodnih pesmi. »Miklova Zala« je dramatizacija Sketove ljudske povesti is-tega imena, za gledališke odre jo je napisal g. Jakob špicar. Polno dramsko gledališče naj priča o naši ljubezni do bratov onstran Karavank. Cene ljudske dramske. ■ Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani naproša vse, ki so že pred potekom ugodnostnega roka, to je pred 30. aprila ■t. 1. pismeno prijavili svoj pristop, da radi čimprejšnje možne zaključit ve te akcije nemudoma izpolnijo formalne prijave, ki jih jim je poslalo društvo. ■ Ljubljanski državni konservatorij bo priredil še ta mesec večer skladb slavnega češkega komponista Vštezslava Novaka, ki je proslavljal letošnjo leto 60. obletnico svojega rojstva. ■ Muzikalna zanimivost. Na dobrodelnem koncertu Rdečega križa, ki bo prihodnji ponedeljek 18. t. m. v veliki dvorani »Uniona«, so na sporedu tudi orkestralne točke na — orglice. To bo za Ljubljano vsekakor nekaj novega. Okrog 40 dijakov bo na orglice izvajalo koroške, štajerske, primorske, prekmurske, gorenjske in dolenjske narodne pesmi. Pred izvajanjem vsake orkestralne točke pa bo recitacija zadevne narodne pesmi. Orkester obsega orglice za I. in II. glas in bas. Izvajanje bo povsem umetniško in bodo posetniki koncerta imeli priliko, seznaniti se s to pri nas še nenavadno muzikalno produkcijo. ■ 20-letnica zadruge fotografov. Včeraj dopoldne so imeli fotografi o priliki 20-letnice obstoja 6voje zadruge slavnostno zborovanje v zbornici za TOI, katerega je ©tvoril načelnik Franc Grabjec. Ta je orisal borbo naših fotografov za priznanje obrtniških pravic. Zadruga šteje 121 elanov, 48 pomočnikov in 30 vajencev. V imenu zbornice za TOI je zborovalcem čestital zbornični tajnik dr. Josip Pretnar. V imenu zveze obrtnih zadrug jih je pa pozdravil načelnik g. Josip Rebek. Nato se je vršil redni občni zbor s poročili načelnika Grabjeca, blagajnika Kunca itd. Sklenjeno je bilo, da prispeva odbor letno 1500 Din za Zvezo obrtnih zadrug. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika Franc Grabjec, za podnačelnika Anton Uršič, za blagajnika Franc Kune, za odbornike pa Davorin Rovšeik, Viktor Kunc, Ivan Pogačnik, Helena Berthold in Joško šinuc. Izvoljeni so bili tudi namestniki. Marfbcr m Slovesna zaprisega novincev. Davi sta prota Trbojevie iu vojni kurat Zavadlav na Teznu zaprisegla novince tukajšnjega 45. pešpolka. Nagovor na vojake je imel poveljnik polkovnik Dolenc. m Materinska slava. Druga dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici bo priredila danes v sredo ob 16. uri materinsko slavo. Matere vabljene. m Trgovci praznujejo. Jutri na praznik bodo po odredbi trgovskega gremija trgovine v Mariboru ves dan zaprte. m Letalski miting v Zagrebu. Aeroklub »Naša krila« poziva vse svoje člane in prijatelje naše aviacije, da se v čim večjem številu udeleže letalskih slavnosti in mitinga v Zagrebu o Binkoštih, dne 24. in 25. t. m. Ministrstvo prometa je dovolilo za vse obiskovalce polovično vožnjo. Prijave za udeležbo sprejema tajnik kluba »Naša krila« g. kapetan I. ki. A. Grabrič v Meljski vojašnici ali pa v stanovanju na Koroški cesti 19 vsak dan od 13. do 15. ure. m Za rezervne častnike. Vsi v Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki so prejeli uniformo od države, odnosno od društva rezervnih častnikov, se pozivajo, da se radi pregleda z njo javijo v torek 26. t. m. med 7. in 12. uro pri naborni komisiji poveljstva mariborskega vojaškega okrožja v Gambrinovi dvorani v Gregorčičevi ulici. Pijte original »CHABESO«. 1114 m Koncert Glasbene Matice v Rušah. Pevski zbor naše Glasbene Matice bo v nedeljo 17. t. m. popoldne priredil društveni izlet v Ruše, kjer bo ob 16. uri koncertiral v Sokolskem do-mu. Zbor bo nastopil z istim programom kakor zadnjič v Mariboru. , m Enodnevni tečaj za vinogradnike. Na banovinski vinarski iu sadjarski šoli v Mariboru bo v soboto 23. t. ni. enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in za pokončavanje škodljivcev ter bolezni viu.ske trte. m Nabori za Maribor. Nabori v Mariboru za novince rojene 1. 1911 do 1906 bodo v Gambri- lovi dvorani v Gregorčičevi ulici 44 dne 20., 21., 22., 23. in 24. t. in., vsakokrat s pričetkom ob 7. uri zjutraj. Vsi obvezanci se pozivajo, da se javijo točno določenega dne in ob določeni uri. S seboj morajo prinesti vse potrebne dokumente. m Zgodovinsko društvo v Mariboru. Da se je izlet v Ptuj tako lepo posrečil, gre zasluga predvsem izbornemu vodstvu g. prof. Mlakarja, ki je povedel udeležence najprej na Hajdino, razložil tam historično topografijo stare Petovi-one ter oba mitreja, nato pa v mestni Ferkov muzej in na grad. V drugi vrsti pa predstavi-teljem Muzejskega društva v Ptuju, ki so sklicali sejo, na kateri se je razpravljalo o sodelovanju Zgodovinskega društva v Mariboru in Muzejskega društva v Ptuju. Zunanji rezultat skupnih posvetovanj je sklep, da priredita obe društvi prvo nedeljo v juniju izlet v Varaždin, da obiščete tamošnje Muzejsko društvo. m Pod okriljem mariborske Ljudske univerze bo v ponedeljek 18. maja v dvorani Apolo^kima komorni večer gojencev drž. konservatorija v Ljubljani. Izvajata se Mozartov in Ravellov kvartet ter Novakov klavirski trio. Na večer opozarjamo vse prijatelje glasbe. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Josip .Jeglič, hišni posestnik in gdč. Josipina Majcnova, hči posestnika; Ervin Ku-nert, barvarski mojster 111 gdč. Angela Jugova, hči posestnika; Anton Šernc, šofer in gdč. Oti-lija Polančeva, šivilja; Josip Hausmeister, viničar in gdč. Amalija Črvekova, viničarka; Karel Sever, kaznilniški paznik in gdč. Terezija Preskarjeva, kuharica; Franc Šalovec, miz. pomočnik in gdč. Elvira Raškova, delavka; Anton Gobec, Čevljar in gdč. Hedvika Kosova, tkalka; Franc Ukmar, mehanik in gdč. Albina Kosnii-nova, prodajalka; Janez Deutschmann in gdč. Marija Kodeljeva ter Ferdinand Rojs, krovec in gdč. Antonija Kobulova, sobarica. Bilo srečno 1 Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 111 Narodno gledališče. Danes zvečer bo krstna predstava groteske dr. Slavka Gruma »Dogodek v mestu Gogi«, kateri bo prisostvoval tudi avtor, ki je že včeraj prispel v Maribov. Jutri, na praznik, ob 20. uri zvečer se bo ponovila Szirmajeva opereta »Kavalir Miško« po znižanih cenah. 111 Kinematografi. Grajski kino: od včeraj dalje 100“/o zvočni film »Fra Di^volo« s Tinom Patiero. Kino Union: samo še danes v sredo 100°/o zvočni film »Moja žena — tvoja žena«. V četrtek iu dalje »Ljubavni ekspres«. 111 Preselitev in povečanje poštnega urada 3. Vsled neprestanega naraščanja Magdaleninega okraja so postali dosedanji prostori poštnega urada 3 v Frankopanovi ulici pretesni. Urad se bo zaradi tega še letos preselil v palačo Pokojninskega zavoda na Trgu kralja Petra, kjer bo dobil razne nove oddelke, tako da bo lahko samostojno posloval. To odločitev iskreno pozdravljajo vsi prebivalci desnega brega in okolice in žele, da bi se čim prej realizirala. 111 Rokoborbe. Že nekaj dni se v varieteju na Trgu kralja Petra vrše rokoborbe, pri katerih prednjači češki atlet M.rna. V ponedeljek zvečer' je nastopil proti neimenovanemu avstrijskemu amaterju za nagrado 2000 Din in ga v tretjem kolu z veliko nadmočjo premagal. 111 Sprememba posesti. Bivšo telovadnico »Svobode« v Studencih, ki so jo zgradili šele pred nekaj leti za okrog ‘200.000 Din, je na dražbi kupil te dni posestnik in gostilničar g. Mraz za 70.000 Din. m Knjigovodski tečaj. V nedeljo 10. t. 111. ob 9. uri je zadružni nadzornik g. Založnik otvoril knjigovodski tečaj, ki ga je organiziral zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOL Tečaj posoča 68 interesentov. Poučujeta profesorja tukajšnje trgovske akademije gg. Struna in dr. Rutar. 111 Težka nesreča železničarja. V ponedeljek popoldne se je dogodila na Glavnem kolodvoru težka nesreča, katere žrtev je postal 32-letni železničar Ivan Kren. Kren, ki je zaposlen pri premikanju, je hotel speti dva vagona, pri tem pa sta ga zagrabila odbijača ter mu strla desno roko. Razen tega je dobil težke poškodbe tudi na glavi. Pozvani rešilni avto ga je takoj pre-peljal v bolnišnico, vendar pa je njegovo stanje zelo resno. 111 Velik požar v fovarni Doctor in drug. Včeraj zjutraj ob 1-30 je iz še nepojasnjenega vzroka pričelo goreti v pritličju nove predilnice tovarne Doctor in drug. Ogenj se je precej naglo razširil, a so ga gasilci lokalizirali in do 8-45 popolnoma pogasili, škoda znaša okrog 400 tisoč Din, a je krita 7. zavarovalnino. Trije gasilci so se pri gašenju porezali s šipami, dva pa sta se lažje zastrupila s plinom. 111 Nesreča starke. Na Aleksandrovi cesti sla na pločniku pred VVesiakovo trgovino dve neznanki, ki sla govorili italijansko, sunili 74-letno zasebnico Marijo Jančičevo, da je zdrsnila s pločnika in padla. Pri padcu si je Jančičeva zlomila desno nogo in so jo morali prepeljati v bolnišnico. 111 Tatvina kolesa. Včeraj popoldne je pred trgovino Jaš & Lesjak v Ulici 10. X. neznanec ukradel trgovskemu zastopniku Francu Ksaver-ju Lešniku črno pleskano kolo znamke Puch, vredno okrog 1200 Din. 111 Nezgoda. V Trstenjakovi ulici se je v ponedeljek onesveščena zgrudila na tla delavka Minka Zabkarjeva. Prvo pomoč so ji nudili na rešilni postaji, od koder so jo prepeljali na dom. Novo mesto Roko si je prerezal 45-letni posestnik '111 kovač Franc Ajdič iz Radnje vasi pri Trebelnem. V nedeljo zvečer se je dobre volje vračal iz svojega vinograda na Ilmeljčiču. Družini je nesel liter vina, pa 11111 je na mokrih tleh spodrsnilo in je padel tako nesrečno in s tako silo, da si je do kosti prerezal dlan. Za silo so mu ustavili kri doma, potem pa je moral k usmiljenim bratom v Kandijo. Nogometna tekma med S. K. Javornik (Rakek) in S. K. Elan (Novo meslo) je prinesla v nedeljo popoldne slednjemu zmago z rezultatom 5:0 in tako si je naš agilni Elan ohranil deželno prvenstvo, k čemur mu iskreno čestitamo, želeč mu vedno večjega razmaha in elana. Ljubljanski maturanti gostujejo drevi v Sokolskem domu z zelo pestro akademijo, na kar Občinstvo ponovno opozarjamo Sreda, 13. maja 1931. uSmummmmmmmmmmmmtmmrnmmtmmmmm JUGOSLOVAN 'mmfrntvmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrammm Stran 5 Celje * »Miklora Zala« nuli v Celju. Kakor znano pridejo v četrtek v Ljubljano koroški igralci iz št. Jakoba v Rožu. Prišli pa bodo tudi v Celje ter bodo v petek 15. t. m. ob 20. uri v Mestnem gledališču vprizorili znano koroško igro »Miklovo Zalo«. Igralcev je 40 po številu ter so to potomci onih Korošcev, med katerimi se je pred stoletji odigrala resnična zgodba Mi-klove Zale. V igri so vpleteni koroški narodni običaji in narodne pesmi, tako da bo to res izvirna koroška prireditev, katere ne sme nobeden zaveden Celjan zamuditi. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek ter v Mohorjevi knjigarni. V soboto bodo Korošci igrali v Mariboru. * Predavanje asa čebelarje, čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo 17. t. m. ob 15. poučno predavanje pri čebelnjaku g. Rebova v Košnjici. — Vsi čebelarji vljudno vabljeni. * Tlakovanje mestnih ulic. V ponedeljek so pričeli z deli za tlakovanje Razlagove ulice z granitnimi kockami. Na to bodo še tlakovali Kapucinsko ulico ter Slomškov trg. Razlagova ulica je med tem časom za tovorni promet zaprta in se vrši prevoz preko Slomškovega ter Glavnega trga in Gosposke ulice. * Borza dela v Celju išče 7 hlapcev h konjem, 12 hlapcev h govedini, 3 kravarje-ma-jarje, 4 rudarje, po 2 kočijaža, mizarja, čevljarja in peka, po 1 kovača, kolarja, žagarja, zidarskega polirja in prodajalca peciva, po 2 kovaška in mizarska ter po 1 podobarskega, čevljarskega, mlinarskega in pekovskega vajenca, 23 kmetskih dekel, 4 poljske delavke, po 3 hotelske ter gostilničarske kuharice in 3 druge kuharice, 2 natakarici, po 1 perico, šiviljo perila, likarico, 10 služkinj ter 1 šiviljsko vajenko. * Zidarji ne gredo v Skoplje. Pred dvema tednoma je zidarski mojster g. Korošec iz Šmartnega ob Paki iskal 200 zidarjev ter 150 dninarjev, ki bi šli ž njim v Skoplje gradit hiše. Ker se pa je izkazalo, da bi morali zidati izven Skoplja in bi bile razmere zelo neugodne, prekliče sedaj to ponudbo. Pač pa bo koncem maja potreboval večje število zidarjev in delavcev za mesto Skoplje. Rešilna postaja je v preteklem mesecu intervenirala v 40 slučajih in sicer je 36-krat bila poklicana za prevoz, 4-krat pa je nudila prvo pomoč na ambulanci. Peki oproščeni. Svoječasno preložena razprava proti vsem celjskim pekom se je včeraj dopoldan nadaljevala. Ker je sodišče prišlo do prepričanja, da naredba banske uprave ni imela v mislih maksimalnih cen, temveč je dala samo smernice za cene, celjski peki te naredbe niso mogli prekršiti in so bili vsi oproščeni od obtožbe. * Najdba. Na Masarykovem nabrežju je bila 8. t. ni. najdena srebrna broša. Dobi se na policiji. * Nesreča dveh kolesarjev. 30-letui Aab Henrik, uradnik pri Westenu je v ponedeljek padel z inotoruim kolesom iu se poškodoval na 28-letni knjigovodja Ušeničnik Boris iz Dresi n je vasi pa je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Rešilni avto je oba prepeljal v javno bolnico. * Nezgoda poljske delavke. 70-letna Prelož-nik Neža iz Bezovice pri Konjicah se je pri delu na polju spodtaknila in padla tako nesrečno na desno ramo, da si je zlomila ključnico. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. * Najdbe in izgube. Dijak Likar Svetozar, stanujoč v Levstikovi ulici, je 9. t. m. na Masa-rykoyem nabrežju našel črno listnico s pet bankovci po 10 Din. Listnica se dobi pri njem. — H kolodvorskemu restavraterju g. Hobaherju se je zatekel 3. t. m. ovčar brez znamke. Dobi se v kolodvorski restavraciji. — Na cesti v Arclinu se je 9. I. ni. našel platnen nahrbtnik z različno vsebino ter nemškim potnim listom na ime Max Andres iz Mtinchena. Dobi se na policiji. — V mestu je bila izgubljena zlata ženska zapestnica vredna 250 Din. — Na Glavnem trgu je bila izgubljena črna usnjena listnica z nekaj denarja. Kranj Kino Talija predvaja 14. maja lOOVo velefihn Lažni Feldmaršal, vojniška tonfilmska humoreska, dialogi Roda Roda, glasba Jara Beneš, režija Karol Lamač. V glavnih vlogah Vlasta’Bu-rian, Roda Roda, Harry Frank itd. Predstave: 14. maja ob 5., 7. in 9. uri; 15. maja ob 9. uri ter eventuelno 16. maja ob 9. uri. L-jf-----EBL!-------!.......... Pofcvazije po zvezdi večernici 75. Rjovenje se je bolj in bolj bližalo, in kmalu sta Dušan in Danica opazila tudi dve velikanski, boreči se zveri. Manjši, a spretnejši ceratozaver je srdito napadal okornega stegozavra. Skakal je za njim, zaganjal se mu v boke in ga neusmiljeno grizel. Mlada ponotnika sta z vrha praprotne palme z grozo opazovala ta dvoboj na življenje in smrt. Radovedna sta bila, kdo bo zmagal... Žalostna slika i Demon alkohol — rušitelj Kranj, 12. maja. Nobena zdravniška statistika nam ne more plastično predočiti vsega gorja, ki ga je prizadejal alkohol fizičnemu življenju našega ljudstva. Alkohol ne uničuje samo odporne moči žilavih in mišičastih teles našega kmetskega stanu, ne seje samo strupenih kali tuberkuloze. Alkohol ruši tudi temelje našega etičnega življenja. Še se najde romantik, ki navdušeno govori o zdravi konstituciji naše vasi in njenega zajedniškega življenja. Toda alkohol nam ruši domove, uničuje tradicijo družinskega življenja. Naši fantje, ki se vdajajo pijači, so razdražljivi, alkohol jim vzame vso razsodnost in čut odgovornosti. Dogajajo se nemoralne stvari, ki so v največjo sramoto našega ljudstva. Pri vsem tem je pa število gostiln in vinotočev vsak dan večje. Skoro v vsaki vasi se toči alkohol na treh ali štirih krajih. Ni čudno, če so na dnevnem redu pretepi, uboji in slično. Kako uro od Kranja leži ob Savi Prebačevo, precej velika vas. V nedeljo 3. maja je umrla tam priletna Apolonija Perčič. Pri nas na deželi je že od nekdaj lep običaj, da ponoči vaščani pri mrliču »čujejo«, medtem ko ga hodijo drugi kropit. Navadno se zberejo fantje in dekleta ter zapojejo. Seveda se ob takih prilikah tudi pije. Pri Apoloniji Perčič je čulo šest moških, med njimi je bil tudi eden že oženjen. Štirje so bili iz Prebačeva, dva pa iz Šenčurja. Prišli sta tudi obe dekli, ki služita pri Petru Novaku, mlinarju v Prebačevem, starejša Meta in 21-letna Nežka. Nežka, okrog katere se suče vsa zgodba, je doma v Bučki vasi na Dolenjskem in ni nič kaj prikupljive zunanjosti pri vsej svoji mladosti. Ker dekle dobro poje, so jo fantje povabili, da bi skupno kako urezali. Fantje so bili po dekletovi izjavi že malo vinjeni. Malo po polnoči se je starejša dekla Meta naveličala straženja pri mrliču in odšla domov. Vabila je s seboj tudi Nežko, ki se sedaj izgovarja, da jo fantje niso pustili z Meto, češ naj le počaka, da bo šla z njimi v vas, kjer bodo zapeli, da bodo ljudje videli, kako fest fantje so to. Vseh šest fantov z Nežko vred je odšlo v bližnjo gostilno »pri Strelcu«, kjer so popili menda dva Štefana vina in nekaj žganja. Odtod so odšli proti sosedni vasi Hrastju. Ho- Morilec Fran Jurkovič obsojen na 12 let težke ječe Umor v Šalovcih pred mariborskim senatom Maribor, 12. maja. Danes so je pred velikim senatom, ki ga je vodil deželmosodni svetnik dr. Lešnik, zagovarjal 26-letni posestniški sin Fran Jurkovič iz Šalovcev. Po obtožnici je dne 4. februarja t. 1-iz zasede ustrelil 36^1elnega viničarja Matijo Šuileka. Po obtožnici, se je dogodek izvršil ob priliki neke poroke v Loperšicah. Pni poroki so se zbrali fantje i« vse okolice in ne seveda pošteno napili. V pijanosti je naposled nastal prepir in pretep, pri katerem sta se najhuje obdelovala današnji obtoženec in pokojni Šulek. Jurkovič, ki je bil slabejši, je podlegel, zato pa je pred vsemi zagrozil, da bo tvojega napadalca ustrelil. Ko so se fantje iz Šalovcev vračali domov, je Jurkovič počakal Šulek a za neko ograjo in ga z vojaško puško ustrelil v prsa. Ranjeni viničar se je takoj nezavesten zgrudil na tla in kmalu potom umrl. Obtožnico je pri današnji razpravi zastopal državni pravnik dr. Hojnik, Jurkoviča pa je branil odvetnik dr. Stanko štor, ki je v dolgem in temeljitem obrambnem govoru dokazovai, da njegov varovanec ni streljal premišljeno in iz zasede, ampak po ponovnem sporu in v sili. Senat pa je kljub temu ostal pri mizi ran ju obtožnice in je Franca Jurkoviča z ozirom na razne olajševalne okolščine obsodil na 12 let težke ječe, dosmrtno izgubo vseh državljanskih pravic, plačilo sodnih stroškov, 10.000 Din odškodnine pokojnikovi vdovi in po 100 Din na mesec za vsakega izmed njenih treh otrok. Branitelj je prijavil vzklic iu revizijo. Uboj v Kamniku Ljubljana, 12. maja. Dopoldne se je vršila pred senatom pod predsedstvom sodnega svetnika Mladiča poleg več manjših obravnav tudi obravnava proti 34-let-nenm oženjenemu tovarniškemu delavcu Francetu Zoretu iz Kamnika. Zore je s svojo rodbino stanoval v hiši pokojnega Franceta Remsa v Žaloh št. 4. Prvotno sta se dobro razumela, začetkom t. 1. pa je Rems odpovedal obdolžencu stanovanje in od takrat so se začeli prepiri med njim in oudol-ženceni, zlasti ker je Rems obdolženca in njegovo ženo stalno gonil iz stanovanja. Rems je bil udan alkoholu in v pijanem stanju je postal nasilen, dočim se obdolženec in njegova ženn nista mogla umakniti, ker nista mogla dobiti drugega stanovanja. 1 o neznosno razmerje je doseglo vrhunec 3. aprila t. 1. Tega dne je Rems okrog 14. zopet prišel pijan domov, začel je razgrajati in razbijali in je zopet zahteval, da mora obdolženec s svojo rodbino zapustiti stanovanje. Proti večeru je prišel tudi odbolženec domov in je slavil Remsa na odgovor, zakaj razgraja po hiši, vendar takrat do resnega prepira ni prišlo. t'ez četrt ure je obdolženec spil frakel špirit-nega žganja in nato začel izzivati pokojnega Remsa z besedami: »No, France, zdaj se pa le dajva, zdaj sem pa tudi jaz že pijan! To je bil povod za nov prepir, v katerem je Zore z motiko udaril Remsa po glavi, tako da mu je počila lobanja in je po prevozu v ljubljansko bolnico umrl na posledicah zadobljene poškodbe. Obdolženec je priznal dejanje, zagovorjal pa se je, da ga je storil v velikem razburjenju in v oinotenosti duha radi požitega žganja. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. ! naše vasi morale našega ljudstva teli so v trgovino »pri Kovaču«, ki toči pijačo čez cesto. Ker sta gospodar in gospodinja trdno spala, so odšli v skladišče v kleti. Tu sta običajno spali dve dekleti, ki se učita pri gospodinji šivanja. To noč pa je bila tam samo ena od obeh, stara kakih 17 let. Ker se je nahajal v tej ponočnjaški družbi tudi gospodinjin brat, jim je ta prinesel piva. Nežka pravi, da so jo tam fantje opijanili. Nekaj časa jim je svetila sveča, ki jo je pa eden od fantov upihnil. Dekle trdi, da sta jo dva potem držala in da se spominja, da sta dva izvršila nad njo nasilje posilstva. Res se ji poznajo na rokah še danes temne lise, sledovi rok, ki so jo krčevito držale. Okoli treh ponoči so odšli z njo k mlinarju, kjer je služila. Menda se je še potem v pijanosti pričkala z gospodarjem, ki za vse to ni vedel. Naslednjega dne, v ponedeljek je bil praznik sv. Florijana, ko delo na polju počiva. Mlinar je zvedel za vso zadevo in odpovedal Nežki na 14 dni službo. Dekleta je to tako potrlo, da je v torek izmaknila iz omare steklenico, v kateri je bilo za nekaj prstov lizola. Na svislih je popila lizol. Starejša dekla Meta jo je opazila, ko se je zvijala v bolečinah in poklicala gospodarja. Z vozom so jo. pripeljali v Kranj k zdravniku g. dr. Josipu Bežku, ki ji je izpral želodec. Lizol ji je močno požgal notranje organe, tako da še sedaj ne more govoriti naglas in težko hodi. O vsej zadevi so bili obveščeni orožniki šele v soboto, ker so fantje vešče prikrivali sramotno dejanje. Zaslišali so dekle in aretirali vseli šest soudeležencev. Nihče ne prizna kake krivde. Izgovarjajo se, da so bili čisto trezni, da pa je bila pijana Nežka, ki je menda malo slaboumna in da ni govora o kakem posilstvu. Kot pričo navajajo 17-letno učenko pri Kovačiči, ki je spala v skladišču in pravi, da se ni zgodilo nič nemoralnega. Vso zadevo ima v rokah sedaj sodišče. Kljub vsem nejasnostim je vendar pribito res to, da je vsega kriv alkohol. Kako kvarno zlo so zakotne prodajalne pijač, kjer se toliko na skrivaj ponočuje in popiva. Take vrste lokale bi bilo treba brez nadaljnjega zapreti. Brežice Prireditev brežiške meščanske šole. V soboto zvečer in v nedeljo popoldan je priredila tukajšnja meščanska šola materinski dan, ki je prav lepo uspel. Vse priznanje gre strokovni učiteljici gdč. Ivi Rucelj, ki je igrico s svojim trudom postavila na oder. Končno naj še omenimo, da sta bili obe predstavi precej dobro obiskani. Prvi sokolski nastop. Sokolska četa v Globokem pri Brežicah je priredila v nedeljo 10. t. m. popoldne svoj prvi nastop, združen z veselico. Nastopilo je tudi sokolsko društvo iz Brežic. Globoški Sokoli so nas prav ugodno presenetili z dobro izvajanimi vajami. Udeležba je bila zelo’lepa. Pojasnjen samomor. »Jugoslovan« je že pred dnevi poročal, da so našli v bližini Čatežkili toplic mrtvega nekega moškega. Sedaj se je stvar, ki je vzbujala že naravnost fantastične govorice, vendarle pojasnila. Samomorilec je upokojeni major Bojanovic iz Zagreba. Bil je zadnje čase zelo dušno potrt. O kakem roparskem umoru ne more biti niti govora. Pač pa je še vedno zelo zagonetno dejstvo, da niso našli pri njem samokresa. Mogoče pa ga mu je kdo vzel. Sorodniki so bili o vsem tem baje obveščeni po nekem zagrebškem listu. Nesrečneža, ki je bil pokopan na čatežkem pokopališču, so dali sorodniki izkopati, nakar je truplo prepeljal pogrebni avtomobil v Zagreb. Požar. V petek okoli poldneva se je nenadoma pooblačilo in okrog pol 2. ure popoldne je med nevihto z gromom in bliskom udarila strela v gospodarsko poslopje g. Pečnika, posestnika v Zakotu pri Brežicah. Na kraj požarne nevarnosti so takoj prihiteli gasilci iz Zakoti, za njimi pa brežiško gasilno društvo. Škoda je precejšnja in krita z zavarovalnino. Florjanov sejem. V ponedeljek 11. t. m. se je vršil v Brežicah vsakoletni Florjanov sejem, na katerega je prispelo veliko kramarjev. Kupčije ni bilo. Čatežke toplice. Na praznik v četrtek 14. t. m. se bo olvorila sezona v zdravilnih čatežkili toplicah. Ob tej priliki se bo vršila istotam veselica. Slovenske Konjice Zborovanje učiteljskega društva za srez Konjice. Dne 7. t. m. je zborovalo učiteljstvo »Konjiškega učiteljskega društva« v osnovni šoli v Zrečah. Glavni smoter zborovanja je bila liospi-tacija pri delovnem pouku, katerega je uvedla gdč. Verbek Neža v svojem razredu. Hospita-ci.ja, ki se je vršila v tretjem oddeljenju, je bila vseskozi zelo zanimiva. Na podlagi delovnega pouka so učenci z največjim zanimanjem sodelovali pri pouku ter vzlic temu, da so si slabilo večino vprašanj sami med seboj, so pokazali prav dobro disciplino. Kol izhodno točko je vzela gdč. učiteljica izlet, ki so ga učenci pred kratkim napravili po domači vasi. V to snov so prav spretno vpletli in priključili nanjo vse ostale predmete. Njih pripovedovanje je bilo vzdržno, odgovori pa točni in sniotreni. Gdč. razrednica je tudi prav spretna risarka, kar je dokazal osobito prav lepo izdelani veliki stenski zemljevid konjiškega sreza, kakor tudi številne risbe učencev. Po končani hospitaciji se je vršil pogovor o podani snovi. Prihodnje zborovanje se bo vršilo na Prihovi 11. maja, ki bo istotako zvezano z hospitacijo v delovni šoli g. šol. upravitelja Kontler Julija. 1‘ešizlet konjiškega sokolskega društva v Tepanj«! se bo vršil v nedeljo 17. maja. Udeležba je obvezna za vse oddelke. Odhod ob 14. uri z dvorišča Narodnega doma. Gledališko igro »Divji lovec« uprizori učiteljstvo osnovne šole v čadramu ob sodelovanju več drugih diletantov na šolskem odru v Jadrnimi na praznik 14. maja. S kulakom so tudi pri nas pričeli. Za enkrat je določeno po 3 dni kuluka na občinskih in po 3 dni na okrajnih cestah. Sokolstvo Lahkoatletski tečaj Saveza SKJ v Zagrebu. Načelništvo Saveza SKJ je otvorilo v petek 8. t. m. lahkoatletski tečaj v Zagrebu pod vodstvom znanega športnega strokovnjaka in člana načelništva SKJ br. Hrvoja Macanovica, Tečaj bo trajal do 15. t. m. Ni potrebno povdarjati veliki pomen, ki ga bo imel tečaj za naše Sokolstvo. Sokolstvo in šport morata danes delati roko v roki. V tem oziru se je dosegel te dni sporazum med sokolskim, lahkoatletskim in plavalnim savezom, po katerem bodo mogli člani sokolskih društev tekmovati na vseh tekmah lahkoatletskega in plavalnega saveza kraljevine Jugoslavije. Tečaj se vrši dnevno od zore do mraka na igrališču Concordije na Tratinski cesti. Poleg brata Macanovica delujejo pri tečaju bratje Dobrin, tehnični vodja Jugoslovanskega lahkoatletskega saveza, V, Jankovič, referent za lah-koatletiko sokolske župe Zagreb, dr. Narančič, Buratovič, Tončič, Krajačič in drugi. Zdravniško službo vršijo zdravniki lilgijenskcga zavoda. Tečaj obiskuje 46 izbranih sokolskih pred-njakov oz. prednjačic iz žup Mostar, Maribor, Beograd, Karlovac, Niš, Novi Sad, Osijek, Sušak, Tuzla, Veliki Bečkerek, Varaždin, Celje. Zagreb, Šibenik, Novo mesto, Split, Ljubljana in Cetinje. Tečaj finansira Savez SKJ. Vsi udeleženci tečaja bodo proučili najvažnejše panoge lahke atletike, ki je nujno potrebna sokolski vzgoji. Želimo prvemu tečaju SKJ čim lepših in trajnih uspehov! Zdravo! Sesttedenska prednjaška šola COS v Pragi, kamor imajo dostop tudi vsi člani SKJ, se bo vršila od 24. maja do 4. julija v Tyrševem domu. Na poziv saveznega načelništva so priglasile žu-pa SKJ 16 reflektantov za posečanje šestteden-ske prednjaške šole v Pragi. Z ozirom na številne prijave je savezno načelništvo zaprosilo ČOS, da sprejme 9 naših članov v prednjaško šolo. Med temi je tudi štipendijsko mesto po pokojnem bratu Antonu Maleju, ki ga je ustanovila za dobo 10 let COS ob tragični smrti brata Maleja, štipendijsko mesto daje pravo na brezplačno bivanje v prednjaški šoli in povrnitev vseh potnih stroškov do Prage in nazaj, številne prijave za sokolski študij v Pragi dokazujejo, da vlada med našim članstvom živahno zanimanje za izpopolnitev sokolskega znanja. Z izbirnih tekem za svetovno prvenstvo Sumi Peter Gregorka Boris * (Karikature narisal Tošo Primožič.) Guštanj Popravek. V nedeljskem »Jugoslovanu« pod naslovom »Samomor« je tiskarski škrat izpustil kraj. Dogodek se je pripetil pri Sv. Ileleni pri Crni, ker se pri nas kaj takega ni zgodilo ter so cenjeni bralci to najbrže sami popravili. Čevljar baron. Pevsko in godbeno društvo je priredilo spevoigro z zbori in kopleti Čevljar baron, ki ima zelo mično vsebino, polno humorja. Režija in zasedba vlog je bila posrečena. Mojster podplat (Zavodnik) je igral izborno. »Že prvi utis odloči vse,« je zapel s simpatičnim baritonom. Baronica (Jamšekova) je ugajala s svojo ošabnostjo v igri. Marička (Ledine-kova) se je odrezala s partnerjem Nacetom (Tomažič), ki je izzval obilo smeha in dobrega razpoloženja pri publiki. Teta (Angela), dekla (šater) posrečena. Zbor je bil mestoma nesi-guren. Orkester je igral med odmori koncertne tonte. Slovenska Bistrica V vodo je padel pred dnevi sinček tukajšnjega gostilničarja I. Frangeša. Fantek se je s svojo sestro, ki je nekaj let starejša, igral ob potoku, medtem ko je mati obeh ogledovala vrt. Nenadoma je pričela punčka kričati in opozorila s tem meter, ki je takoj prihitela in skočila za potapljajočim otrokom in ga tako rešila. Nesreča se je zgodila takole: Fantek je šel k potoku in gledal v valove, v rokah pa je držal košček kruha, ki mu je padel v vodo. Pripognil se je in ga hotel vloviti pri tem pa je štrbunknil v vodo. Nezgoda ni imela drugih posledic kakor rahel prehlad. Krstno slavo praznuje 14. t. m. naša garnizija, prvi divizijon konjičke artilerije, s posebnim slavljeni in parado. Z zlato kolajno za vestno službovanje je bil odlikovan podporučnik Milutin Zivkovič. čestitamo. Sokolsko delo. Prvi nastop sokolske čete v Laporju pri Slov. Bistrici bo v zvezi z nastopom nekaterih vrst matičnega društva na praznik 14. t. m. članstvo se poziva, da se udeleži Izleta polnoštevilno in po možnosti v krojih. Poroka. Poročil se je 11. t. m. gospod špro-gar, uradnik tukajšnjega kr. sodišča z gdč. Leskovar iz Pragerskega. Obilo sreče! Naše stabilizacijsko posojilo Priznani nacijoualni ekonom iu urednik »Narodnega Blagostanja« g. dr. Velimir Bajkič je v beograjski »Politiki« priobčil velezanimiv članek o bistorijatu in važnosti našega investicijskega posojila. Med drugim ugotavlja avtor, du je ravno pred tremi leti takratni finančni minister sporočil, da je v Londonu zaključil prehodna pogajanja o najetju zunanjega posojila v znesku 12 milijonov šterlin, od katerih bi se imeli štirje milijoni uporabiti v svrho stabilizacije našega dinarja. Polna tri leta je živela naša javnost v negotovosti, ali pride do definitivnega zaključka tega posojila ali ne. Posojilo se je zaključevalo z enim najmočnejših finančnih skupin Evrope z Rotschildom. Medtem je naša vlada v mesecu novembru 1. 1. pogodbo odpovedala, kar se je v Londonu tolmačilo kot zunanjepolitična preorijentacija. To pa je bila velika pogreška. Od nas ni bilo mogoče zahtevati z ozirom na potrebo zakonske stabilizacije dinarja, kakor tudi z obzirom na naš kredit obče, da še nadalje pustimo stabilizacijsko vprašanje nerešeno. Glavni argument vseh nezadovoljnežev naše odpovedi je tvorilo vprašanje: Kaka jamstva imamo, da dobimo posojilo v Franciji? Naš odgovor je bil sledeč: Francosko tržišče je mnogo sposobnejše, da nam nudi posojilo, kakor je to slučaj v Londonu. Francija se duši v preobilici kapitala. Tudi pogajanja s francoskimi bančniki niso bila kratka, polnih sedem mesecev so trajala, tako da so nekateri dvomili v realizacijo tega posojila. Jugoslavija je štirikrat apelirala na svetovno tržišče kapitala in to 1. 1922 in 1927 preko Blera in Chase national bank, 1927 z emisijo založnic Drž. hipotekarne banke in L 1928 s švedskim posojilom v zvezi z zakupom vžigaličnega monopola. Sedemodstotno stabilizacijsko posojilo je peti apel na svetovno tržišče kapitala. Švedsko posojilo ni v bistvu apel na širšo maso kapitalistov, ker je Kreuger prejel eno samo obligacijo z naše strani, zato tudi posojilo ni bilo emitirano, niti ne notira na nobenem denarnem tržišču, in tudi ne spada v oceno ostalih naših posojil, ki jih hočemo vsporediti s tem najno-vejšim. Prvo naše posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev je najnepovoljnejše. Obrestna mera znaša 8%>, emisijski tečaj pa 86-75%. Druga Itlerova transa v zuesku 30 milijonov dolarjev se je znižala v obrestni meri na 7°/», emisijski tečaj na 86%. To je značllo znatno izboljšanje na p ram letu 1922. Pri novem stabilizacijskem tečaju nam je znan samo emisijski tečaj, ne pa prevzemni. Če vzamemo, da bodo vsi stroški prevzema znašali 5 točk, potem znači, da bomo dobili netto 82-5%. Potemtakem bi izgledalo, da je to posojilo za 3-5 točk nepovoljnejše od zadnje Blerove tranše, vendar temu ni tako. Situacija tržišč kapitala, posebno v Ameriki, je bila do znanega borznega poloma v Ne\v-Yorku v oktobru leta 1929 nekako dovršena v poslovnem pogledu. Ameriški bančni zastopniki so nekako krošnjarili od ene evropske državo do druge in od enega mesta do drugega in na vse mile načine ponujali posojila. V Nevv-Yorku je skoro vsaka finančna skupina imela v Evropi takega krošnjarja in tudi v Beogradu jih ni manjkalo. Pod takimi prilikami je bilo zaključeno tudi Blerovo posojilo leta 1927. Po ameriškem borznem polomu pa je postala situacija na mednarodnih tržiščih kapitala na mah otežkočena. Razne konference s strani najuglednejših finančnikov so pokazale važnost tega vprašanja. Po ameriškem polomu je edino Anglija kazala funkcioniranje denarnega tržišča in še to ne vsled preobilice kapitala, pač iz prestižnih razlogov in preveč optimistične politike bančnikov. Anglija je v letu 1930 nudila ameriškim državam znatna posojila, ampak je zato kovinska podloga državne banke doživljala kaj težke krize. Anglija se sploh ni mogla zainteresirati za evropske kontinentalne papirje, pač pa so to storila v pretežni večini francoska, švicarska, nizozemska in švedska tržišča. Jasno je, da se tu niso mogle vršiti velike denarne transakcije, ker se tudi Francija še do pred kratkim ni mogla odločiti, ali naj ventilira svoje kapitalne presežke, v katerih se je dušila. Siromašne države pod takimi prilikami niso mogle priti do posojil. Madjarska n. pr. se že štiri leta zaman trudi, da dobi posojilo v inozemstvu. V zadnjem letu so bila v vsemu zaključena štiri mednarodna posojila in to: Jungovo v znesku 300 milijonov dolarjev, avstrijsko, romunsko in grško posojilo. Na podlagi takih izkušenj pač ni bilo upanja na sklep posojila pod kakršnimikoli pogoji. Iz tega gledišča moramo tudi oceniti naše novo stabilizacijsko pcjsojilo. V koliko se je situacija mednarodnih tržišč kapitala poslabšala, nam najnazorneje ilustrirajo tečaji našega 7°/» Blerovega posojila. Emisijski tečaj je znašal 925. V zadnjih mesecih pa te obligacije noti-rajo na newyorški borzi Sl o—82 5. Tečaj se je potemtakem znižal za polnih 12%. Prilike v naši državi niso imele absolutno nikakega vpliva na to znižanje, pač pa je to posledica pomanjkanja kapitala na mednarodnih tržiščih. Tudi prva tranša Blerovega posojila prikazuje slično sliko. Normalno je sploh nerazumljivo, da bančniki prevzemajo posojilo po tečaju, ki je mnogo višji, kakor tečaj obligacij, ki so bile emitirane v prejšnjih časih. Pri tem pa je treba še vpo-števati činjenico, da imajo prejšnje emisije prvenstvo v pogledu kritja. Naravno bi bilo, da tako posojilo pri enakem stanju na tržišču kapitala dobi najpovoljncjše tečaje za kapitaliste. Medtem pa vidimo, da pri poslabšanju stanja na tržišču kapitala dobivamo znatno ugodnejše tečaje, kakor so tečaji prejšnjih obligacij. Za finančnika, kakor tudi za lajika so to neverjetni slučaji, kajti kje naj iščemo kapitalista, ki hoče plačati naše papirje po 87 5, če pa lahko nabavi naše Blerove obligacije po 825 v najslabšem slučaju. Ta za kapitalista nepovoljen tečaj, predstavlja izvanredno velik napor bančnikov, ki pa je mogel biti uspešen samo kol posledica vpliva francoske vlade in zaupanja v naše gospodarske prilike. Poleg tega je treba še vpoštevati, da se francosko efektno tržišče nahaja trenutno v veliki nedelavnosti, vsi poskusi poživljenja so ostali brezuspešni. Tečaji stalno popuščajo. Večina delnic se nahaja v padajoči tendenci. Na pariški borzi, ki mora sprejeti glavni del našega posojila, vlada popolno mrtvilo, zato je tudi malo verjetno, da bi se že v kratkem izvršila emisija našega posojila. Zelo je verjetuo. da bodo banke prevzele posojilo iz lastnih sredstev in bodo z emisijo počakale na ugodnejše čase. Preprečena finančna katastrofa na Dunaju »Neue Freie Presse« poroča, da je upravni svet avstrijskega Kreditnega zavoda za trgovino in obrt sporočil avstrijski vladi, da so znašale izgube zavoda v letu 1930 okroglo 140 milijonov šilingov. Ker predstavlja delniška glavnica 125 milijonov in so skupne rezerve bilan-cirane s 40 milijoni šilingov, je v kritje te ogromne izgube na razpolago 105 milijonov lastnih sredstev. To znači, da se bodo morale rezerve uporabiti v kritje izgub, poleg tega pa je potrebno konsumirati še 100 milijonov delniškega kapitala. Izgube se nekako tako-le sestavljajo: velik del rezuttira še s fuzijo z Bo-denkreditanstattom. Ravnateljstvu ni bilo mogoče, kljub velikim naporom odstraniti slabih postavk Bodenkreditanstalta. Velik del izgub v znesku 60 milijonov šilingov izvira še iz te transakcije, čeravno so se pri nekaterih podjetjih dosegli že znatni uspehi. Znaten del izgube je nastal radi razvrednotenja efektnih zalog banke. Pri splošni stagnaciji tu-, kakor Gospodarske vesti X Znižanje uvozne carine na žito v Češkoslovaški. Na podlagi obvestil, ki so jih prejeli naši izvozniki žita, je češkoslovaška vlada s 30. aprilom t. 1. znižata sledeče carinske postavke: Rž od 50 na 45 Kč, pšenica od '28 na 22 Kč, oves od 21 na 14 Kč, moka in mlcvski izdelki od 84 na 65 Kč. Te nove carinske postavke veljajo od 9. maja 1931. X 1417 milijard dinarjev vlog. Po podatkih Narodne banke je bilo na dan 1. marca t. 1. naloženih 10.474 milj. dinarjev na vložnih knjižicah. na tekočih računih pa 3.696 milj. dinarjev pri denarnih zavodih naše države. To stanje se Je od 1. januarja t. 1. povečalo za 290 milijonov dinarjev. Borzna poročila dne 12. maja 1931. Devizna tržišča. Ljubljana, 12. maja. Amsterdam 2282, Berlin 13 5175—13 5475, Bruselj 7 9059, Budimpešta 99114, Curih 1093 50—109650, Dunaj 7 9785— —8 0085, London 275 97—276 77, Newyork 56*61— —56 81, Pariz 222 26, Praga 167*91—168*71, Trst 297'28—-297 43. Zagreb, 12. maja. Amsterdam 22 82 bl„ Dunaj 79785—800 85. Berlin 13 5175—135475, Bruselj 790*59 bi.. Budimpešta 989*64—992*64, London 275*97—276*77, Milan 296*35—298*35, Newyork ka- sremska okolica Indjija 112'/.—177 /., slavonska 78 kg 170—175, slavonska šlep 77 78 kg 165— —170. — Koruza: baška, sremska 102—104, baška, ladja Tisa 105—107, baška, ladja, Dunav, Sava 105—107. — Moka: baška Og, Ogg 265—285, 2. 240—250, 5. 220—230, 6. 205—210, 7. 165—175, 8. 130—135. — Otrobi: pšenični, baški, sremski, banatski, slavonski v juta vrečah 120—125. — Promet: pšenica 12 vagonov, koruza 31 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 3 vagone. Sombor, 12. maja. Pšenica: baška, potiska šlep 80 kg 195—200, baška okolica Sombor 78*79 kg 172J4—177>*, gornjebaška 79/80 kg 187»/.*— 1921/.., sremska 78 kg 170—175, slavonska 78 kg 167j£—172— Rž. baška 140—150. — Moka: baška 7. 160—165. — Otrobi: pšenični, baški 125—130. Vse ostalo neizpremenjeno. Tedenca trdna. Promet 352 in pol vagona. Budimpešta, 12. maja. Tendenca prijazna, pešnica: mirna. Promet omejen. — Pešnica: maj 15*26—15*35 (15*29—15*30), junij 15*20—15*28 (15*16—15*17). — Rž. maj 14*64—14*65 (14*64— —14*65). — Koruza: maj 14*33—14*40 (14*34— 14*35), julij 14*34—14*50 (14*36-14*38)- avgust 14*49—14*60 (14*47—14*48). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa. Razširjajte Jugoslovana! tudi inozemskih tržišč v lelu 1930 se je morala prilično visoka zaloga efektov bilaucirati z znatno izgubo. Ostanek izgube obstoji v odpisih dubijozuih terjatev. Ta izguba je pri Zavodu še posebno velika, ker so industrijski koncerni podjetja veliki. V kritje izgube je potrebno 160 milijonov šilingov. V prvi vrsti se bo znižal delniški kapital za 25%. Kapital bo potemtakem za 31 milijouov nižji, poleg tega se bodo uporabile rezerve tako, da ostane nepokritega še 69 milijonov šilingov. Od teh 160 milijonov bo dala na razpolago zvezna vlada 100 milijonov, avstrijska Narodna banka 30 milijonov, Rothschild 30 milijonov. V prvi vrsti bo treba pokriti 69 milijonov, da se pokrije efektivna izguba. Po vporabi teh 69 milijonov ostane še 91 milijonov, ki se bodo porabili za povečanje delniškega kapitala. Nov delniški kapital ho potemtakem znašal 185 milijonov. Veledelničar banke postane avstrijska zvezna vlada sama. bel 56*72—56*92, Newyork ček 56*61—56*81, Pariz 221*26—223*26, Praga 168*31 bi., Curih 1093*50— —1096*50. Curih, 12. maja. Beograd 9*1340, Pariz 20*2975, London 25*2375, Newyork 518*875, Bruselj 72*20, Milan 27*1625, Madrid 51*75, Amsterdam 208*425, Berlin 123*60, Dunaj 72*975, Sofija 3*76, Praga 15*37, Varšava 58*15, Budimpešta 90*515. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 12. maja. Državni papirji: 7% inv. pos. 88—88*50, vojna škoda ar. 425*50—426*50, vojna škoda kasa 425*50—426*50 (426*50, 426), vojna škoda junij 425*50—426*50, vojna škoda december 426—426*50, 4% agr. obv. 51*25—52*25, 7% Bler. arang. 82*25—83 (83, 82*25), 8/, Bler. 92*25—93, 7% pos. hipot. arang. 84—85*50 (85) Begluške 66*50—67. — Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 930—935, Union 174—176, Jugo 73— —74, Ljubljanska kreditna 120 d., Medjunarod-na 67 d., Narodna banka 7825—7877. Srbska 187—190. — Industrija: Sečerana Osijek 290 —295, Trboveljska 305—307, Slavonija 200 d., Vevče 120 d., Tobačne srečke 25 bl„ Rdeči križ 50—60. Žitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet: 1 vagon pšenice, 1 vagon moke. Novi Sad, 12. maja. Pšenica: 79/80 kg, sred-njebaška 187^—192^, baška okolica Novi Sad 185—190, baška okolica Sombor 175—180, baška potiska 197%—202y$, gornjebaška 190—195, gor njebaška 190—195, gornjebanatska, banatska Bega šlep 195—200, sremska 78 kg 170—172 / URE ZA BIRMO nudi najcenejše IVAN PAKIŽ Ljubljana Pred Škofijo štev, 16 Nogavice, rokavice, volna in bomba! 469 •ajceneje In v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska oliea in Stari trg Okrajne zastopnike za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioni rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na „UNION“, zavarovalna družba, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/111. 1222 Uniforme za gg. oticirje in či-novnike vse vrste, točno in solidno izvršuje od najboljšega blaga po zelo nizki ceni pri tvrdki za uniforme in civil: Anton Vrbinc, Ljubljana, Vidovdanska cesta 20. 1196 Oglafujio v »Jugoslovanu I« 'Sa? *o, S*-*** ?C«i ’ %//» '*<•«/ 1012 <$P©2?I I*o drugem kolu. Kolo sreče se vrti... Drugo kolo liginih tekem je prineslo marsikatero prijetno in neprijetno presenečenje. V Ljubljano je prišel Hašk siguren zmage — ni mu bilo usojeno, izgleda, da je Ljubljana za Zagrebčane težek teren. In Ilirija v Zagrebu? Vajeni smo visokih porazov naših klubov v Zagrebu. Topot je bilo drugače. Vsa poročila, tudi zagrebška soglašajo, da je Ilirija podlegla nezasluženo. Morebiti je sedaj napočil čas, ko ne bomo več z bojaznijo v srcu pričakovali poročila iz Zagreba. Sarajevo je vroč teren. To je morala skusiti celo Jugoslavija. Ne samo, da je Flavija zasluženo zmagala s 2:0, bila je v vseh točkah boljša, čeprav je radi izključitve svojega najboljšega igrača, igrala 75 minut z desetimi možmi. Z skopljanskim Jugom bodo morali Beograd-čani resno računati. Pokazal se je kot čvrst in žilav nasprotnik. V vojvodinski ligi so povsod zmagali domačini. Subotiška tekma Bačka : Sand, ki Je bila radi dežja odigrana šele v ponedeljek, se je končala s 1:0 za Bačko. Na koncu pridemo do zaključka, da so se vrnili vsi gostujoči klubi z izjemo Juga brez točk domov. Prinašamo tabelaričen pregled: Zagrebška liga: Concordia 2 110 4:3 3 Primorje 1 1 0 0 5:3 2 Hašk 2 0 11 4:6 0 Ilirija 10 0 1 2:3 0 Gradjanski — — — — — — Hajduk — — — — — — Beogradska liga: Soko 2 110 3:2 3 Slavija 1 1 0 0 2:0 2 Jug 10 10 1:1 1 Sašk 10 0 1 1:2 0 Jugoslavija 10 0 1 0:2 0 BSK — — — — — — Mačva Bačka Obilic Gradjanski Slavija PSK Sand Vojvodina Vojvodinska liga. 2:0 2:0 5:2 2:1 1:1 4:5 0:3 0:5 Razne vesti. V nedeljo so se vršile še nekatere domače tekme. Reka je porazila kombinirano rezervo Ilirije s 8:2. V Domžalah Je gostovala rezerva Ilirije in zmagala nad Diskom s 8:1. V Novem mestu se je vršila prvenstvena tekma med domačim Elanom In Javornikom iz Rakeka. Zmagal je Elan s 6:0. Medklubska etapna dirka. Klub slovenskih kolesarjev Celje priredi v nedeljo dne 15. maja t. 1. medklubsko etapno dirko (za juniorsko ln glavno skupino) na progi: Celje—Rogaška Slatina—Konjice—Celje km 91. — Start v Celju ob 8*30. uri zjutraj. — I. cilj v Rogaški Slatini, II. cilj v Konjicah in III. cilj v Celju. Na vsakem cilju 20 minut odmora. — Pravico starta imajo vsi dirkači verificirani v Koturaškem Savezu Kraljevine Jugoslavije. Prijave je nasloviti na predsednika g. Mirko Fajs, Celje-Dolgopolje 3, najkasneje do 15. t. m. Prijavnina 10 Din. Darila: za najboljši čas dneva je razpisan pokal in tri kolajne za vsako skupino. Vsi ostali, ki prevozijo progo v nad 28 km brzlnl prejmejo priznanice. Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. Prezelj, Vošnjakova uL 4 (preje: Cesta na gor. kolodvor). V kro-jačnici se popravljajo vsake vrste barvana oblačila. Ani. Prezelj, krojač 1165 Ani. Wagner, barvar. Danes, vsako soboto, nedeljo, sredo In vsak praznik V HOTELU JBELLEVUE" 1247 - svlra godba Whlte-Blue-Jazz - Priznano izborna vina in prvovrstna huhinja. Lepo urejene tujske sobe, penslon od Din 65. , krasen razgled, prijetno bivanje za letoviščarje. Restavracija je odprta od pol 6. ure zjutraj, izvrstna kavica z domačim kravjim in kozjim mlekom. Cene normalne! Postrežba točna! Interurb. telef. 3042 Vabilo na Sl. občni zbor ki ga bo imela Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomenjeno zavezo v Ljubljani v četrtek, dne 28. maja 1931, ob IS. url v svoji sejni dvorani v Ljubljani, Dunajska cesta 18 Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor; 2. Poročilo ravnateljštva; 3. Poročilo nadzorstva; 4. Odobritev letnega računa; f> Razdelitev dobička; 6. Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva; 7. Volitev treh članov nadzorstva; 8. Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 12. maja 1931 Nfcic^lstv o« Službene objave Ku.ltu.jpa Koncert češke filharmonije Dne 11. I. m. je doživel« Ljubljana nekaj, kar ji je dalo pečat visoko kulturnega in naprednega mesta. Koncertirala je v veliki dvorani Uniona slavna Češka filharmonija pod vodstvom Vaclava Talicha. Izvajali so .lirakovo »Predigro k Šekspirjevi veseloigri«. Vivaldijev »Concerto grosso<, Novakovo sinfonično pesnitev »V Tatrach«, Marliinijev »La Baggare« in Čajkovskega VI. finfonijo (patetično). Skladbe vseli petih avtorjev odlikuje najvišje umetniško hotenje in zrela tehnika. Izvajanje je pa bilo tako idealno, da ga ni mogoče popisali. Prav liiko je bilo navdušenje naše publike nepopisno. Komaj se je Talich prikazal, je zadonelo po dvorani kakor nevihta. l’o vsaki odigrani točki nova nevihta. Prav v čast si lahko štejemo, da smo bili deležni prvega koncerta turneje, ki jo nadaljujejo v Padovo, Verono, Milan (2 koncerta), Modeno, Korli, Ancono, zopet Verono in Padovo, Trst, Keko, Zagreb, Beograd (‘2 koncerta). Novi Sad, Budimpešto in Brno. Talich je privedel v Ljubljano tudi svojo ljubeznivo gospo soprogo in so ga okupirali izleti na Rožnik, zalo ga je bilo pred koncertom malo težko motiti. Ujel sem pa koncertnega mojstra Stanislava Novaka in kakih 10 lilhar-monistov. Pri izletu na grad so bili nad lepoto Ljubljane in okolice zadivljeni in sem prepričan, da smo pridobili ž njimi nekaj novih letoviščarjev. No, po koncertu smo so vrnili v Talichovo okolico v Unionu in sem izvedel, da je za prihodnje 3 sezone Talich vezan na Švedsko ter bo gostoval tudi v Leningradu in Moskvi, povsod po dvakrat. Ob policijski uri smo se težko razhajali, včeraj pa na kolodvoru še težje. Veselimo se zmagovitega pohoda Češke filharmonije in upamo, da se nas kmalu zopet spomni. Slavko Osterc. K današnji krstni predstavi Grumovega »Dogodka v mestu Gogi« v Mariboru Danes, v sredo zvečer, bo v mariborskem Narodnem gledališču druga krstna predstava '»virnega slovenskega dramskega dela v letošnji sezoni. Po dolgem oklevanju v Ljubljani bo mariborska drama vprizorila dr. Slavka (•ruma dvodejansko grotesko »Dogodek v »ne-slu (Jogi«, ki je pred leti dobila prvo nagrado prosvetnega ministrstva v Beogradu in je po objavi v »Ljubljanskem Zvonu« izšla lani tudi v knjigi. V »Dogodku v mestu Gogi« je pisatelj orisal vse tipične lastnosti našega malega meščanstva, načel pa tudi razne druge probleme, s katerimi se bavi novejša medicina in psihologija. Vse to pa v obliki, ki je za naše slovensko slovstvo nova in zanimiva. Oder je razdeljen na šest prostorov, v katerih se razvijajo razni dogodki in se iztekajo usode najrazličnejših ljudi, zajetih v moreče vzdušje (joge«, malega mesta, ki zaman čaka dogodka, Iistega velikega dogodka, ki bi bij končno zares dogodek in odrešitev. Grum je tu postavi) zrcalo, v katerem se groteskno, pa tudi tragično zrcali človeška usoda. Ta groteska spada med najboljše tvorbe sodobne slovenske dramske literature ter bo njena današnja vprizoritev v Mariboru brez dvoma najzanimivejša, kar jih je bilo v zadnjem času. Delo je zrežiral g. Jože Kovič. Nastopil bo pomnoženi dramski ansambl. Originalno sceno »doge« sla po režiserjevi zamisli ter scenskem osnutku g. inž. arb. Černigoja izvršila gledališki slikar g. Ustar in gledališki mojster g. Božik. R. R. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 13. maja: »Življenje je lepo«. Red D. četrtek, 14. maja; ob 15. uri »Miklova Zala«. Gostujejo člani prosvetnega odra iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem. Znižane cene. Ob ‘20. uri »X Y Z«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 15. maja: »Slehernik«, predstava v opernem gledališču. Red C. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 13. maja: »Oj la prešmentana ljubezen«. Red A. četrtek, 14. n>;ija: »Grofica Marica«. Ljudska predstava ,,o znižanih cenah. Izven. Petek, 15. maja: »Slehernik«, dramska predstava. Red C. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sreda. 13. maja: ob 20. uri »Dogodek v mestu Gogi«. Krstna predstava. ČeMetk, 14. maja ob 20. uri: »Kavalir Mišiko«. Znižane cene. Pe>teik, 15. maja. Zaprlo. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 15. maja: ob .16. uri »Začarana žaba«. Otroška predstava. Ob 20. uri »Kavalir Miško«. Gostovanje mariborskega gledališča. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Petek, 15. maja ob 20. »ri: »Miiklova Zala«. Gostovanje koroških igralcev. Dolenji Logatec Davka se je zopet pojavila. Odpeljali so v ljubljansko bolnico štiriletnega J. Debenca, sina lesnega, delavca pri tvrdki Kunstelj. Ukrenite vse, da se la nevarna bolezen ne bo širila! Gasilska tombola je krasno uspela. Glavni dobitek krasno junico je zadel vinski kletar g. Sevnik, in to za bore tri dinarje. Za vojnega referenta je imenovan za srez Logatec: tukajšnji domačin peš. narednik gosp. P i 81 j a r. Bučka .Tako pametna naredita. Preteklo nedeljo je bilo razglašeno, di se morajo vsa slabo ure lena pola v 18 dneh temeljilo popraviti in izboljšati, sicer pridejo vsa pod > k»tu k -. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 1670 5/25—5 1255 Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Berdena Frana, učitelja na državni osnovni šoli v Zgornji šiški, tolmačem italijanskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 17. aprila 1931. A 74/31—2 1259-3—1 Oklic neznanim dedičem. Hribernik Franc, trgovski pomočnik v Rečici ob Sav. št. 51, je umrl dne 12. aprila 1981, nezapustivši ni kak e poslednje volje. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Felicijan Jože, preži vit kar v Rečici št. 28. Kdoir hoče kaj zapuščine zase zahtevati, mora to tekom enega leta od danes naprej naznaniti sodišču in izkazati svojo dedin-sko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, v kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. L, dne 5. maja 3931. * C II 798/31. 1249 Oklic. Tožeča stranka Dežnik Avgust, žagar, Leben, zastopan po dr. Lipoldu Franju, odvetniku v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Podlesniku Janezu, posestniku, Lehen, radi Din 1603'— s pripo. k opr. štev. C II 798/31-1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 2 9. maja 1931. ob poldvanajstih pred tem sodiščem v izbi št. 18. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se poslavlja g. Podlesnik Avgusta, posestnik v Lehnu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. II., dne 4. maja 1931. C II 799/31. 1250 Oklic. Tožeča stranka Praprotnik Andrej, žagar na Lehnu št. 84, zastopan po dr. Lipoldu Franju, odvetniku v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Podlesniku Janezu, posestniku na Lehnu, radi 13.642-— Din s prip. k opr. št. C II 799/31—1 tožbo. I. narok za ustno razpravo se je določil na 2 9. maja 193 1. ob poldvanajstih pred tem sodiščem v izbi st. 18. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se poslavlja g. Podlesnik Avgus, posestnik na Lehnu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. II., dne 4. maja 1931. *}* Nc I 131/31—2. 1230—3—3 Amortizacija. Na prošnjo Štularja Petra, posestnika pri Sv. Lenartu štev. 1, se uvaja postopanje za amortizacijo na ime njegove pokojne matere štular Ivane glasečih se vložnih knjižic Mestne hranilnice v Kamniku: a) štev. 17352 z vlogo 13.503 Din in b) štev. 17467 z vlogo 1740 Din, ki sta baje zgoreli. Imetnik teh vložnih knjižic se poživlja, da uveljavi svoje pravice tekom 1 leta od dneva tega oklica, ker se bosta sicer knjižici po preteku tega roka izrekli za neveljavni. Okrajno sodišče v Kranju, odd. 1., dne 4. maja 1931. Konkurzni razglasi Sa 7/31—2. 1258 484. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Kemperle Pavla, neprot. trgovca v Kamniku. Poravnalni sodnik Hutter Ivan, rtaiešina okrajnega sodišča v Kamniku. Poravnalni upravnik dr. Trampuž Franc, odvetnik v Kamniku. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču, dne 18. junij a 1 9 3 1. o b dt e s e t i h. Kok za oglasitev do 1 3. j u n i j a 19 3 1. pri sodišču v Kamniku. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. maja 1931. Sa 10/31—1. 1271 485. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Grilca Jakoba, trgovca v Trebnjem. Poravnalni sodnik: dr. Cvetko Franjo, sodnik okrajnega sodišča v Trebnjem. Poravnalni upravitelj: Mastnak Fran, notar v Trebnjem. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Trebnjem dne 2 2. junija 1931. ob desetih. Terjatve je oglasiti pri okrajnem sodišču v Trebnjem do dne 15. junija 1931. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 9. maja 1931. $ Sa 12/31—5. 1278 488. Sklep. Dolžnika: Pušnik Lenart in Antonija, posestnika in gostilničarja v Vuzenici. Na predlog dolžnikov s tus. sklepom opr. štev. Sa 12/31—2 uvedeno poravnalno postopanje se ustavi v smislu § 56 točika 4 zakona o prisilni poravnavi izven kon-kurza, ker sta dolžnika pred poravnalnim narokom umaknila poravnalni predlog. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. lil., dne 7. maja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev 1281 Razpis. Razpisujemo nabavo 300 m* jam. lesa, 600 m svinčenega kabla in raznega električnega materijala. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 21. maja 1 9 3 1. se dobijo pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže pod štev. 2097/21. Direkcija državnega rudnika Zabukovca, dne 12. maja 1931. Štev. 4438/11. 1264 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 1. junija 1931. ob enajstih nabavo: 900 m plinskih cevi s priborom, 90.000 kg visokovrednega portland-ce-menta, 2 kompl. spalne sobe, razne železnine. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. maja 1931. * 1277 Razglas o licitaciji. V uradnih prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20, soba 200, se bo vršila dne 28. maja 1981 ob desetih javna pismena ofertalna licitacija za dobavo raznega obvezilnega materijala. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 — dinarjev, morajo bili oddane do označene ure v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba 205. Na zapečateni ovitek je napisati: >Ponudba za dobavo obvezilnega materijala po licitacijskem razpisu opr. št. 380/2—1931.« Ponudbe je treba predložiti na tiskovini, ki se dobi obenem s pogoji pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 233, za Din 20’—. Ponudbe, ki se ne podajo na tej tiskovini, se ne morejo upoštevati. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 8. maja 1931. * Opr. št. 565/10—1931—2. 1241 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na podlagi sklepa gospoda komisarja urada z dne 1. majr. 1931. in v smislu določil § 11. in 42. službenega pravilnika za nameščence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev sledeča službena mest«: 1. eno mesi o k*t. A polt»ž*j« VI. kon-ceptne stroke; 2. dve mesti kat. B položaja VIL administrativne stroke; 3. tri mesta kat. C položaja VIII. pisarniške stroke; 4. eno pogodbeno mesto kat. C položaja Vlil. pisarniške stroke; 5. tri mesta kat. D položaja X. služitelj-ske stroke; v a m b u 1 a t o r i j u: 6. eno mesto bolničarke kat. C položaja VII.; 7. eno mesto bolničark* kal. C položaja VIII.; J 8. eno pogodbeno mesto kat C položaja V'III. pisarniške stroke; 9. dve pogodbeni mesti bolničark kat. C položaja IX.; 10. eno pogodbeno mesto bolničarke kat D položaja IX.; 11. vsa mesta, ki bi se izpraznila na podlagi imenovanj na gorenja razpisana mesta. Pogoji za namestitev na razpisana mesta in pripadajoči službeni prejemki za posamezne kategorije in položaje so razvidni iz določil službenega pravilnika za nameščence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Kazpis gorenjih mest je internega značaja in je namenjen napredovanju nameščencev urada iz nižjih v višje položaje. Na podlagi tega razpisa urad ne bo sprejel novih nameščencev in bi bila vsaka prošnja zunanjih prosilcev brezpredmetna. Na podlagi tega razpisa se ne bodo upoštevale niti prošnje dnevničarjev urada. Lastnoročne spisane prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, je vložiti v vložišču urada do vštetega 30. m a j a 1931. do 12. ure. Kesneje došle in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 7. maja 1931. * Št. 444. 1263 Razpis. Sreeki cestni odbor Ljutomer razpisuje po odloku kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, L No. 2868/1 z dne 1. maja 1931, službeno mesto tajnika. lastnoročno pisane in s kolkom 5 Din opremljene prošnje ter s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in Krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju ali oprostitvi vojaške službe, zdravstveno izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da ni bil prosilec obsojen zaradi kaznivega dejanja iz koristoljubja, event. službena izpričevala) je predložiti neposredno sreskemu cestnemu odboru v Ljutomeru v roku 14 dni od dne, ko je bil razpis objavljen. Pogoj za sprejem v službo je dovršena nižja srednja ali tej enakovredna Šola. Sresbi cestni odbor Ljutomer, dne 8. maja 1931. Razne objave 1276 Vabilo na redni občni zbor deluičarjev Pražarne in kemične tovarne, d. d. Celje, ki se vrši 29. maja 1931 ob enajstih dopoldne v prostorih Prometnega zavoda za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju računskem zaključku iu bilanci za I. 19301 2. Poročilo revizorjev o bilanci in predloženem računskem zaključku. 3. Odobritev bilance in računskega zaključka ter podelitev absolulorija upravnemu svetu. 4. Dopolnilna volitev v upravni svet v smislu t) 28. družbenih pravil. 5. Volitev 2 revizorjev in 1 namestnika. 6. Slučajnosti. § 21 družbenih pravil: Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu. Delničarji glasujejo na občnem zboru osebno ali po svojih pooblaščencih, najsi so ti pooblaščenci delničarji ali ne. Pooblastilo mora biti tri dni pred občnim zborom prijavljeno upravnemu svetu. Nesamopravne in juridične osebe vrše glasovalno pravico po svojih zakonitih zastopnikih, tudi če ti zastopniki sami niso delničarji. § 22 družbenih pravil: Glasovalno pravico imajo oni delničarji, ki so založili vsaj šest dni pred občnim zborom svoje delnice, iz katerih izvira njih glasovalna pravica, pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo Upravni svet. * 1227—3—2 Likvidacija zadruge. Mlekarska zadruga Sv. Gora-Vidrga, re-gistrovana zadruga z o. z. v likvidaciji, razglaša v smislu sklepa občnega zbora od 27. septembra 1930, da zadruga likvidira, ter razglaša upnikom, da priglase svoje terjatve do 30. maja 1931 zgoraj imenovani zadrugi. Knez Ivan, s. r., Dežman Frane, s. r., likvidator. likvidator. * mi Objava. Izgubil sem šolsko naznanilo, izdano od šolskega vodstva v Ribnici na Pohorju dne 31. marca 1915. Proglašam ga za neveljavno. Pregl Rudolf, a. r., Remšnik. * . Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Roiman. — Val v Ljubljani. 6. 5M. 2)emarque: nazaj Romati (Copyright by M. Featura Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) O znotraj na ven sem se začel tresti, potem so se mi tresle tudi roke in ustnice. Zaprl sem oči. »Kako se treseš,« pravi Lujiza Wesling tiho in položi samo za trenotek enega diha svoje ustnice na moja usta. Več se nisem mogel vzdržati, od vseh strani se je vsulo name; tisto zamolčano, skrito, pretrpljeno prodira iz zemlje in hoče govoriti; krčevito me stresa in me pritiska k tlom. Pozabil sem na ženo; samo to vem: toplota, bližina. Svoj obraz sem pritiskal v gube njene obleke in jecljal brezmiselne, zmedene stavke, besede, glasove, jok brez solz, suh, du-ešč jok, otročji jok, strah, muka, upanje, samota, vse to je vrelo iz mene. Nikdar nisem vedel, da je bilo v meni tako; z zaprtimi očmi ležim in nočem ničesar videti, ničesar slišati ko samo daljno tolažbo teh rok na mojih laseh in pa zvok tega mirnega glasu, ki govori neprestano samo eno: »bodi tiho, — bodi tiho, ti — vse bo še boljše — saj bo postalo boljše —« 4. Svetli krog svetiljke razsvetljuje mizo. Pred menoj leže kupi plavih zvezkov. Zraven stoji steklenica rdeče tinte. Pregledujem naloge, popravljam napake, vlagam pivnike v zvezke in jih zapiram. Potem se dvignem. Je to življenje? To enolično ravnotežje dni in ur.« Kako malo izpolni pravzaprav vse to! Se vedno preostaja dovolj časa za premišljevanje. Mislil sem, da me bo enoličnost pomirila, toda dela me še bolj nemirnega. Kako dolgi so večeri tukaj! šel sem v hlev. Krave prskajo v temi in topotajo ob tla. Poleg njih čepe na nizkih stolčkih dekle in jih molzejo. Vsaka sedi sama zase ko v majhni sobici in stene teh sobic mečejo od obeh strani črno pisane sence na telesa živali. Majhne luči migljajo nad njimi v toplem vzduhu hleva, mleko brizglja v tankih curkih v vedra, prsa dekel pa se gugajo v tankih delovnih oblekah. Glave dvigujejo, se smejejo, sopejo in kažejo zdrave, bele zobe. Njih oči se leskečejo v temini. Po senu in po živini diši. Nekaj časa sem stal pred vrati, potem sem se vrnil v svojo sobo. Plavi zvezki leže pod svetiljko — tako bodo vedno ležali — ali bom tudi jaz vedno tako sedel, se staral in končno umrl? Vlegel sem se v posteljo. Počasi plava rdeči mesec čez streho skednja in meče obris okna na tla sobe, poešven četverokot s križem, ki se neprestano premika, čim višje se vzpenja, čez eno uro se priplazi na mojo posteljo, in senčnati križ se vleže na moja prsa. V veliki, plavo-rdeče, križasto pisani kmečki postelji ležim in ne morem zaspati. Včasih se mi zapro oči, in vršeče padam v neki prostor, ki nima mej — toda v poslednjem trenotku me potegne naenkrat nazaj v bdenje nekakšen strah in zopet prisluška-vam, kako bije cerkvena ura. Poslušam, čakam in se premetavam po postelji. Več nisem mogel vzdržati. Vstal sem in se oblekel. Potem sem splezal skozi okno, vzel sem psa seboj in sem tekel med vres j e. Mesec je sijal, zrak je šumel, na daleč se je razprostirala ravan, katero je rezal železniški temni nasip. Vsedel sem se pod grm brinja, čez nekaj časa sem opazil, kako so se zasvetile signalne luči ob železniškem tiru. Nočni vlak prihaja. Tiho in kovinasto so začele brneti tračnice, žarometi lokomotive so zabliskali na obzorju in podili pred seboj val luči. Vlak z razsvetljenimi okni je hrumel mimo, za trenotek so oddelki vozov s svojimi kovčegi in usodami čisto blizu, potem brze naprej. Tračnice se blišče zopet v mokri svetlobi, samo lz daljave gleda strmo semkaj rdeča luč zadnjega voza vlaka, podobna žarečemu očesu. Opazil sem, da je mesec postajal svetal in rumen. Letel sem skozi plavi somrak bregovega gozda; Deževne kaplje so mi pršele z drevesnih vej na tilnik, spodtikal sem se ob koreninah in kamenju, in svinčeno se je začelo daniti, ko sem se vrnil v svojo sobo. Luč je še gorela — obupan sem se oziral po sobi — ne, tega ne bom mogel vzdržati, moral bi biti najmanj dvajset let starejši, da bi se mogel z vsem tem zadovoljiti. Utrujen in izmučen sem se poizkušal sleči. Ni se mi posrečilo, še v spanju sem stiskal pesti — še ne bom popustil — še ne bom obupal. Težave ljudskega šolstva v Rusiji Sovjetska vlada je kmalu po nastopu svoje oblasti posvetila vso svojo pozornost ljudski izobrazbi, zlasti ljudskemu šolstvu. Vlada je zasnovala velike in dalekosežne načrte, kako bi se dala razširiti med narodom splošna izobrazba, posebno pa še, kako bi se dala zatreti strahovita nepismenost zlasti med delavci in kmeti. Po vladnih načrtih bi bilo moralo biti nepismenosti že v par letih v celi Rusiji konec. Vlada je vpeljala tečaje za analfabete, ustanovila je na stotine in na tisoče novih ljudskih Sol, zaželjenega uspeha pa le ni dosegla. So pač na svetu stvari, ki se ne dajo izvrševati na povelje, ampak potrebujejo svoj čas. Glavni vzrok, da je nepismenost v Rusiji še dandanes tako velika, je pomanjkanje učiteljev, potem pa pomanjkanje šolskih prostorov in pomanjkanje učbenikov. Sele potem pa, ko bo dovolj sposobnih moči na razpolago in dovolj šolskih prostorov in knjig, bo mogoče začeti z uspešno agitacijo med kmeti, naj pošiljajo svoje otroke v šolo, namesto da jih pridržujejo doma za razna mala dela. L. 1926. je obiskovalo v Rusiji, če smemo verjeti ruski uradni statistiki, ljudsko šolo oko- li 9 in pol milijona otrok. Lani je hodilo v šolo že IG milijonov otrok. Vendar pa obstoji obvezen šolski pouk samo na papirju. Zaradi preskromnega prostora poučujejo otroke v treh všihtah«. Šola v Kuznecku ima n. pr. prostora za 800 otrok, obiskuje pa šolo vsak dan okoli 4000 otrok. Otroci iz bolj oddaljenih vasi imajo šolo od 6. do 11. dopoldne, otroci iz bližnjih vasi od poldne do petih popoldne, mestni otroci pa od petih popoldne do desetih zvečer. Otroci se uče v glavnem brati, pisati in raču- nati. Stare ruske zgodovine se ne uče, ampak samo zgodovino revolucije in sovjetske vladavine v Rusiji. Posebno važnost polagajo ruske šole tudi na vojaško izobrazbo mladine, da spoznajo že otroci najvažnejše strani vojaškega življenja. Venizelos - narodni pevec Grvki so sklonili zbrati najlepše svoje narodne pesmi za gramofonski arhiv. Med temi pesmicami so hoteli imeti tudi tiste, ki jih posjo pastirji na otoku Kreti. Zgodilo pa se je, da niso našli nikogar, Id bi bil znal peti tiste pesmi. Tu je priskočil na pomoč grški ministrska predsednik Venizelos, Iti je rojen na otoku Kreti im je zapel prav lepo nekaj pastirskih pesmi iz Tvojega rodnega kraja. Povodenj v južni Nemčiji Na sliki vidimo preplavljeni park zdravišča Hamburg. Nemška stavbna razstava v Berlinu 9. maja so otvoriM v Berlinu nemško stavbno razstavo, ki daje pregled vsega modernega stavibarstva od največjih palač pa do skromnih delavskih hišic. Razstava bo otvorjena do dne 2. avgusta t. 1. Zenske kot pustolovke Za nobeno vrsto zločinov niso ženske bolj pripravne kakor za najrazličnejše pustolovščine in znani berlinski kriminalni komisar Lie-bermann pravi, da imajo ženske za take zadeve poseben dar in poseben talent. Pustolovske ženske silno dobro poznajo ljudi, s katerimi pridejo v stik. Primer: Dve prijateljici, obe pustolovki, sta stanovali v elegantnem hotelu kot »gospa« in »služabnica«. Tako sta čakali na svoje žrtve. Taka žrtev se je pojavila v osebi mladega, elegantnega moškega, čegar kovčegi so bili vsi prelepljeni z imeni največjih mest na svetu in z naslovi najbolj elegantnih hotelov. »Gospa« je po kratkem ogledovanju tistih naslovov rekla: »Tega-le bomo!« In res so ga vjele: Že čez dva meseca je živel možakar popolnoma ločeno od sveta v najetem stanovanju skupaj z »gospo«. In če ne bi bilo slučajno prišlo do spora med »gospo« in »služabnico« zaradi delitve bogatega plena, bi bil bedasti revež danes že popoln berač. Tako pa je prišla stvar pred policijo in konec je bilo lepih sanj in še lepših dni; denarja seveda tudi. O neki drugi taki pustolovki pa je pripovedovala neka njena prijateljica to-le: Včasih mi je povedala že kar naprej, da bo še danes vjela tega ali onega tujca, ki sva ga videle slučajno v kakšni kavarni. Moja prijateljica ni bila prav nič lepa, tudi oblečena ni bila kdovekako, in jaz sama ne vem, kako je začenjala. Naredila ni nič, navidezno se tudi ni za nič zanimala in svoje izbrane žrtve ni pogledala, toda žrtev ji je napravila čez malo časa svoj poklon kakor na povelje! Posebno rade si razne pustolovke pridevajo visoka imena in naslove. Je že tako, da visoki grofovski naslovi še dandanes silno vlečejo ... V splošnem pa razločujemo šest skupin pustolovk. V prvo skupino spadajo histerične ženske, ki se hočejo na vsak način uveljaviti in si zato pridevajo visoke naslove ali pa pripovedujejo, kako bogate sorodnike imajo. Na ta račun začno delati dolgove, dokler policija ne naredi konec njihovemu početju. V drugo skupino spadajo pustolovke, ki so bile kdaj res bogate; ko pa obubožajo, začno slepariti na vse načine, da lahko vsaj nekaj časa še nadaljujejo svoje nekdanje več ali manj razkošno življenje. Tretja skupina: Starejše propadle ženske, ki ne najdejo več žrtev, ki bi jim prostovoljno dajale denar. Četrta skupina: Nekdanje »prijateljice« bogatih moških, ki so jih ti pustili lepega dne na cedilu. Posebno skupino tvorijo ženske, ki so že kot deklice ušle z doma ali pa iz pobolj-ševalnice. Zadnja skupina: Razne tajnice itd. bogatih gospodov, ki so se navadile brezskrbnega življenja; ko pa je konec službe, je tudi konec denarja. Večina pustolovk pa izhaja iz čisto poštenih, toda revnih rodbin, ki jih premami le zunanji lesk in želja po uživanju, da zabredejo na pustolovska pota. Ščetke za čiščenje zob Ščetka za čiščenje zob, kakor je dandanes splošno v navadi, je komaj 150 let stara iznajdba. Prej so si ljudje svoje zobe trebili in čistili kakor so vedeli in znali (navadno z dolgim nohtom), približno pred 150 leti pa je iznajdljivi Anglež W. Addis izumil ščetko. To je bilo 1. 1780. Ta mož si je čistil svoje zobe navadno s špičastjo kostjo. Nekega dne pa mu je prišlo na misel, da bi bilo dobro, če bi zvrtal v kost nekaj luknjic, v luknjice pa vtaknil kravjo dlako. To je tudi izvršil in /- šlo je! Nato je svoj izum vedno bolj izpopolnjeval, dokler ni ščetka dobila svoje današnje oblike. Tvrdka Addis obstoji še dandanes. Gradnja najmodernejše vojne ladje na svetu V nemškem vojnem pristanišču Kielu bodo spustili 19. maja it. 1. v morje najmodernejšo vojno ladjo, ki so jo zgradili Nemci po čisto novih načrtih, ki jih drže v največji tajnosti. Ladja je 10.000-tomska križarka, ker Nemčija večjih vojnih ladji po mirovni pogodbi ne sme graditi. Ladja bo krščena na ime »Deutsohland«. Kljub omejenemu prostoru pa ima ladja vse najmodernejše tehnične pomočke in pridobitve, da se v vojni lahko meri tudi z največjimi in najmodernejšimi vojnimi ladjami. Za kratek čas. »Natakar prinesite mi steklenico šampanjca !< »Gospod, ali naj prinesem »ekstra-dry?« »Kaj ste gluh? Jaz sem rekel: eno steklenioo mi prinesite!«