Šlev. №. Posamezna Številka stane 1 Din. __ ï LMdi, ï sredo te 27. tonila 1923. L8I0 U. Naročnina za državo SHS: do preklica: t) po poŠti mesečno Din 14 b dostavljen na dom meaeôni....... 12 za inozemstvo: mesečno.......BI 23 = Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji ... Din 20 V inozemstvu.......40 s Cene Inseratomss Knostolpna pe'.'.na vrst« mali oglaal po Dtn.t'— In Din 1-50, veliki oglasi nad 45 mm višine po Din. 2 — , poslaaa Itd. po Din. i — Pri več|em saročllu pnpnat. Izhaja vsak dan irvaemil ponedeljka ln ioeva po praz<-nlkn ob 5. url zjutraj. Poštnina plačana v SotovlnL МГ Uredništvo )e v Kopitarjevi nlioi Itev. 6/IU. BoKoplel aa na vračajo; nalrenklrana plsm se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, oprava, št v. 328. Političen list za slovenski narol Oprava |a v âo?ltar(evl Ilnbljanska št. 850 za naročnino zagreb39.011 earajev. 7563 al. 6. — Račun poštne hran. | aroentno In št 34fl za oglase, I 7563, praške ln donaj. 24.797. I Osfeparjeno uradništvo. Še nikoli nobena vlada na svetu ni tako grdo opeharila svojega uradništva, nego sedanja radikalska vlada g. Nikole Pašiča. Slovesno je ta vlada ob svojem nastopu označila kot svojo prvo nalogo, ki jo gotovo izvede, izboljšanje gmotnega položaja uradništva. Danes so od tega pretekli trije meseci in celo vprašanje se ni premaknilo niti za eno ped dalje. Kajti vlada je bila tako malomarna, lena in ne-škropulozna, da skupščini ni niti predložila celotnega in v vseh podrobnostih izdelanega zakona, ampak golo skrpucalo nekih splošnih določb, katere je zmašila skupaj že prejšnja demokratsko-radikalna vlada. Vsled te uprav orientalske nemarnosti bi se uradniške plače ne mogle zvišati niti v slučaju, ako bi bilo zanje kritje v državni kasi. Kajti treba je izdelati še celo vrsto specialnih zakonov in uradništvo kategorizirati ter reducirati, preden se more določiti, kaj in koliko komu odslej pripada. In na to se je vlade spomnila šele sedaj, potem ko je celo javnost, v prvi vrsti seveda uradništvo, tri mesece brez sramu za nos vodila! Kar se pa tiče kritja, je vlada postopata z enako brezvestnostjo. Vsaka vlada si zagotovi za zakone, katere smatra za najnujnejše, že vnaprej zanesljivo večino. Ako tega ne stori, ji ne preostane ničesar drugega, nego da pobere šila in kopita. Vlada g. Nikole Pašiča pa je varala javnost, kakor da ima za svoje zakonske pred-'loge večino, je pa ni imela in tudi ni h o-t e 1 a imeti, kakor kažejo sedanji dogodki v radikalskem klubu, samo da uradništvo opehari. Kdo bo neki verjel, da g. Pašič ni vedel, da bo njegov klub imel pomisleke proti zvišajiju uradniških plač in proti načinu njihovega kritja! Vse izgleda tako, da je radikalska vlada nalašč izbrala tak odiozni način zvišanja vseh davščin, da ustvari v radikalskih kmet-skih krogih nerazpoloženje proti izboljšanju gmotnega položaja uradnikov. Opozicija Jugoslovanskega kluba je to nedostojno igro že zdavnaj izpregledala. Kajti višek pomanjkanja vsake resne volje E omagati uradništvu je, če se skuša po-ritje za provizorične draginjske doklade uradništvu doseči z linearnim zvišanjem davščin, ki bo zadelo po veliki večini samo prečanske kraje. Saj bodo šestkratno povišanje zemljiškega davka plačevali po 80% samo prečanski kraji, kjer je edino izvedena katastracija zemlje in kjer edino davčni aparat iztisne iz človeka poslednji vinar. 30- ali 40% zvišanje osebnega dohodninskega davka pa bo zadelo izključno samo naše kraje. Na tak krivičen način pa se ne sme iskati kritje uradniških plač. Opozicija je od samega začetka stala fla edino pravem stališču, da naj se doseže pokritje zvišanih prejemkov uradništva po temeljiti finančni reformi, ki je mogoča edinole na podlagi pravičnega izenačenja davščin po celi državi Ako pa vlada misli, da je to delo nemogoče v tako kratkem roku, bi se bilo dalo kritje za provizorično zvišanje uradniških draginjskih doklad doseči na drug način. Kako pa se je našlo kritje za zvišanje oficirskih plač? Ali ni vlada izdala za vojaške priprave ob priliki bolgarskega puča toliko, kolikor znaša potrebščina celokupnega njenega uradništva? In ves ta denar se je vrgel skozi okno za prazen nič, kajti vlada je dobro vedela, da od Bolgarije nc preti nobena nevarnost in nikoli ni resno mislila na intervencijo, kakor fe g. Ninčič sam izjavil. Sicer bi se pa dc • • za uradnike dobil lahko, če bi se znižal previsoki kader naše armade, kakršne nima nobena sosedna država, in če bi se skrajšal rok vojaške službe od 18 mes. na 6, kakor je naš klub predlagal. Našel bi se pa provizorično denar tudi, če bi se obdavčile banke in velepodjetja, ki delajo horendne profite. Do takrat pa bi vlada pač lahko izdelala temeljito finančno reformo. Saj se nahaja danes premagana Bolgarija gospodarsko neprimerno na boljši stopnji nego zmagovita država SHS1 Spričo vseh teh dejstev so še drzne »Slovenski Narod«, ki se je razvil v popolni reptil radikalske vlade, očitati nam demagogijo! Kdo je večji demagog nego ta vlada, ki je obetala uradništvu vse, zdaj pa izjavlja, da se letos vprašanje o izboljšanju njegovih plač sploh ne reši!? To je demagogija in sleparija, da ji ni para. Na- men režima pri tem pa je jasen. Režim hoče uradništvo popolnoma demoralizi-rati, da bi uprava povsod izgledala tako kakor v srbijanskih krajih in da bi se sistematično plačkanje razširilo po vsej državi. Kajti le na ta način se da. vzdržati »državotvorni« roparski režim vladnih strank. skupščine. «SOCIALNO« MINISTRSTVO. — POSTOPANJE Z INVALIDI. — STANOVANJ. SKA MIZERIJA. — STRANXARSKA POLITIKA V PREHRANJEVALNI POLITIKI — RADIKALNE VOLIVNE OELJULE VILIČARJEM. — FAMOZNI SEKVESTRI. Belgrad, 26. junija. (Izv.) Seja narodne skupščine se je pričela ob pol 10. dopoldne. Po odobrenju zapisnika prejšnje seje se je prečital akt pravosodnega ministra, ki zahteva izročitev nekaterih poslancev sodišču, med njimi Ivana P u c 1 j a radi razžaljenja časti. Nato se je končala debata o naknadnih kreditih ministrstva za trgovino in industrijo. Krediti so bili sprejeti. Prešlo se je na razpravo o kreditih ministrstva za socialno politiko. Govoril je posl. Kremžar, ki je najprej podal zgodovinski pregled, kako se' je razvijala socialna politika v posameznih državah ob raznih časih in navedel primere, kako je socialna politika organizirana v Nemčiji, Italiji in Angliji in kako pri nas. Povdarjal je posebno, kako so slabe socialne razmere v Belgradu. torej v središču, kjer bi vlada lahko vse videla in kontrolirala, kako je z delavci in invalidi. Minister za socialno politiko se ne briga za delavstvo in uganja kapitalistično politiko. Ministrstvo ne gre e svojo avtoriteto na roko upravičenim zahtevam delavstva. Očita vladi, da invalidski zakon še vedno ni predložen narodni skupščini. Polegtega je v proračunskih dvanajstinah sprejet sklep, da se bodo v bodoče podpore invalidom dodeljevale samo potom posebnih komisij, čijih delo že dobro poznamo. Kar se tiče invalidskega vprašanja, govornik delj časa opisuje razmere pri oddelku ministrstva za socialno politiko v Ljubljani. V smislu začasnega zakona o invalidih imajo organizirani invalidi prednost pri podeljevanju državnih služb. V Ljubljani se je pa dogodilo, da je načelnik dr. G o r š i č odpustil šest invalidov iz državne službe, medtem ko je pridržal v službi druge, ki niso potrebni. Govornik ostro kritizira delovanje načelnika dr. G o r š i č a. Nato je govornik prešel na slabe stanovanjske razmere. Ministrstvo v tem oziru ni ničesar storilo. V Zagrebu in Ljubljani stanuje še vedno na stotine ljudi po Ubogi uradniki. Belgrad, 26. jun. (Izv.) Uradniško vprašanje se vedno bolj zavlačuje in vlada noče uradništvu pomagati v materialnem oziru. Za danes napovedana seja zakonodajnega odbora je bila odpovedana, ker je v radikalnem klubu velika opozicija, ki zahteva, da se plače uradnikom ne smejo zvišati. Prihodnja беја zakonodajnega odbora se bo vršila šele drugi teden. STANOVANJSKE DOKLADE. Belgrad, 26. junija. (Izv.) Generalna direkcija državnega knjigovodstva je danes obvestila finančno delegacijo v Sloveniji, da se onim državnim nameščencem, ki imajo po zakonu pravico do stanovanjske doklade, ta doklada izplača brez ozira na to, če imajo stanovanje v naluri ali ne. IZ RADIKALNEGA KLUBA. Belgrad, 26. junija. (Izv.) V radikalnem klubu se še vedno vrši razprava o povišanju davkov in doklad. Opozicija pod vodstvom poslanca Rankoviča je vedno večja, vendar se pa vidi, da se bo zadovoljila s tem, da se v Srbiji in Črnigori plačuje zemljarina do 250% v bonih vojne odškodnine. Končna odločitev bo padla jutri. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 26. junija. (Izv.l Med sejo narodne skupščine se jc vršila kralka seja ministrskega sveta, na kateri so ponovno vagonih. V Mariboru in Zagrebu je država rekvirirala zasebne hiše za svoje urade in plačuje visoke najemnine, namesto da bi zgradila lastna poslopja. Posl. Kremžar preide nato na vprašanje prehrane v pasivnih krajih. Povdarja, da se tu izvaja strankarska politika. Za Slovence se ne daje skoro nič; kar se pa da, dobe v roke take organizacije, ki trosijo državni denar za druge namene. Zadružna zveza n. pr. ne dobiva v to svrho od države nobene podpore, pač pa deli hrano eksponent Ju-gobanke. Govornik protestira proti takemu postopanju in zahteva od ministrstva, da napravi red. Glede viničarskega vprašanja izjavlja govornik, da je stanje teh ljudi za vsako pravno in socialno urejeno državo škandal. Radikali so med volivno borbo obetali pomoč, ki je pa ni od nikoder. V interesu resnične socialne politike v vseh pokrajinah države moramo zahte-jvnti nvtontvvjo.. Nato je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob 4. popoldne. Na vrsto so prišli krediti ministrstva za agrarno reformo. Najprej je govoril član džemijeta De-ral-bcg. Med njegovim govorom je prišlo do hrupnih prizorov v skupščini, ko je navajal drastične primere, kako se je izvajala agrarna reforma v Južni Srbiji za časa radikalno-demokratske koalicije. Poslanec Jugoslov. kluba F a 1 e š je navajal vse krivice, ki se gode Slovencem v pogledu politike agrarne reforme, ki dopušča, da v Sloveniji razni vladni nesposobni eksponenti delajo, kar hočejo. Poslanec govori o upravi sekvestrov, kjer so nameščeni razni ljudje brez kvalifikacije. Navaja krivice, ki se gode v Prekmurju in opozarja ministra, da si ogleda delo sekvestrov v Prekmurju in našel bo stvari, ki soadajo pred sodišče. Nato so bili krediti sprejeti. Enako so bili sprejeti tudi krediti ministrstva\a izenačenje zakonov in vsi ostali krediti. — Seja je trajala pozno v noč. Jutri se prične razprava o proračunskih dvanajstinah. razpravljali o dvanajstinah in novih davkih. Zdi se, da je vlada pristala, da se za Srbijo in Črnogoro izda nova odločitev, da se zemljarina do 200% lahko plačuje v bonih vojne odškodnine. Tako bi povišanje davkov zadelo skoro samo prečanske kraje. RAZPOLOŽENJE V HRSS. Zagreb, 26. junija. (Izv.) V vodilnih krogih HRSS se pojavlja misel, da se z ozirom na zadnje dogodke objavi protokol sporazuma, ki sta ga med drugimi podpisala predsednik radikalne stranke Gju-ričič in tajnik dr. Janič, ako na to prista-neta dr. Korošec in dr. Spaho. Novi kurz vlade proti HRSS se pričakuje z največjim mirom. Izjavlja se, da je danes zelo ris-kantno pretiti z mečem. POROČILO DR. CIMIČA. Belgrad, 26. junija. (Izv.) Semkaj je došel hrvatski pokrajinski namestnik dr. C i m i ć , ki je notranjemu ministru poročal o razmerah na Hrvatskem in o Radiče-vi skupščini. Dr. Cimič je izjavil, da prepoved Radičevcga shoda ni povzročila posebnega nczadovo!j t^a. Z LOZANSKE KONFERENCE. Lausanne, 26. junija. (Izv.) Finančni komite lausannske konference je na današnji seji sprejel točke 48—58 lausannske mirovne pogodbe, ki obsegajo nekaj manj pomembnih finančnih določb. Bolgarski vpad na grško ozemlje? Sofija, 26. jun. (Tzv.) Po grških vesteH je močna četa bolgarskih komitašev prešla na grško ozemlje in napadla neko vojašni-l co. Komitaši so pobili častnike in zažgali vojašnico. Grški poslanik je radi tega prf bolgarski vladi protestiral in izjavil, da bo Grška prekinila vse odnošaje z Bolgarsko,! ako ta ne da tekom petih dni primernega! zadoščenja. BOLGARSKI DEMENTI. Solija, 26. junija. (Izv.) Bolgarska brzojavna agencija odločno zanika iz Aten razširjene vesti o vpadtt bolgarskih komitašev na grško ozemlje. Ravno tako proglaša za neresnične vesti o vpadih bolgarskih komitašev na srbsko ozemlje. Neresnične so dalje vesti romunskih listov, da je Bolgarija mobilizirala 500.000 moji. Harding o mednarodnem razsodišču. Pariz, 26. junija. (Izv.) «Newyork He-rald« poroča, da je predsednik Harding govoril v Denveru o eventuclnem sodelovanju Zedinjenih držav pri mednarodnem razsodišču v Haagu: Njegov namen jc, da se ohrani mir in ublažijo spori, ki so sc pojavili med narodi po vojnii, On je v St. Louisu izjavil, da je nasprotnik Društva narodov. Tozadevno pa je prejel več protestnih brzojavk, iz katerih je razvidno, da je 51 prolestanskih škofov pristopilo k družbi, ki agitira za pristop Zedinjenih držav k Društvu narodov in da ta agitacija vedno bolj raste. HARDINGOV AVTO PONESREČIL. Denver, 26. junija. (Izv.) Po nekenj agitacijskem shodu, ki ga je bil priredil predsednik Harding v Denveru, se je odpeljal z avtomobilom iz mesta Hardingov spremljevalec žurnalist Summcr-Curtis v. družbi s še dvema časnikarjema. Avtomobil pa je ponesrečil. Summer in šofer sta mrtva, oba časnikarja pa težko ranjena. Predsednik Harding, ki se je bil prvotno nameraval odpeljali z istim avtomobilom, je ostal v Denveru, kjer je skupno s svojo soprogo obiskal bolnice. Vladna križa v Belgiji. Pariz, 26. junija. (Izv.) Theunis bo odložil mandat za sestavo vlade, če se stranke do četrtka ne sporazumejo. V tem slučaju je treba računati na nove volitve. PROGRAM DR. KRAMARA. Praga, 26. junija. (Izv.) V nedeljo je priredila češka narodno-demokrat. stranka shod v Plznu, kjer je govorU tudi dr. Kramar. Ta je označil kol cilj vnanje politike svoje stranke ujedinjenje vseh slovanskih držav. ANGLE$KO-FR ANCOSKI ODNOŠAJL London, 26. junija. (Izv.) Reuter démentira vesti o sodelovanju polkovnika Dryana z županom v Kolnu dr. Adcnauer-jem. Polkovnik Dryan ni slal z dr. Aden* auerjcm v nikaki zvezi. (Primeri tozadev^ no notico v današnji številki našega listaj op. ur.) OBOROŽEVANJE ANGLIJE. London, 26. junija. (Izv.) Baldvin je izjavil, da bi vlada na prihodnji seji poročala o stanju angleškega letalstva. Vlada bo predlagala, da se zgradi 20 novih letalskih eskadril. — Tako se bo angleško zračno brodovjo tekom šestih mesecev podvojilo. REPARACIJ SKA KOMISIJA ZA NA-SLEDSTVENE DRŽAVE. Inomost, 26. junija. (Izv.) Tukaj se jc danes sestala reparacijska komisija za na-sledstvene države bivše monarhije. MASARYK OBOLEL. Pariz, 26. junija. (Izv.) «Petit Parisien* poroča, da je Masaryk na svojem potovanju po Algiru obolel in mora ostati v postelji. ETNA UMIRJENA. Rim, 26, junija. (Izv.) Etna je mirna, Tok lave se ustavlja, ohlaja in slrjuje. — «Agenzia Štefani« ugotavlja, da znaša škoda 8 milijonov lir. ANARHIJA NA KITAJSKEM. Newyork, 26. jun. (Izv.) «Chicago Tribune« poroča, da je anarhija na Kitajskem tako velika, da je amerikanska trgovinska zbornica v Šangaju zaprosila amerikansko vlado za nujno pomoč in zaščito. KOBILICE NA MAŽARSKEM. Budimpešta, 26. jun. (Izv.) Kobilice Zapravljajo po deželi čezdalje večjo škodo in se silno razširjajo. Število od kobilic okuženih občin se je povišalo na 84. NEZGODA NA MORJU. London, 26. jun. {Izv,) Parnik «Cara-quas« je 12 milj severno od Bermud zadel na čeri in se potaplja. Popotniki se bodo po vsej priliki rešili. Borba proti davčnemu izkoriščanju Slovenije. Belgrad 24. junija. Vlada je predložila parlamentu dvanai-stine za mesece julij, avgust in september 1923. Kar nam prinaša velesrbski centralizem za drugo obletnico nesrečne vidov-danske ustave, je naravnost nekaj nepojmljivega. Dvanajstine in nanovo povišani davki ni nič drugega nego strašno »plač-kanje« Slovenije po velesrbskih centrali-stih. Iz dvanajstin navajam samo poglavje o cestah in mostovih. Celotne trimesečne dvanajstine znašajo za ministrstvo gradjevin ogromno svoto 148 milijonov dinarjev, t. j. okroglo 600 milijonov kron. Za Slovenijo odpade od cele te ogromne svote borna drobtinica 2 milijona 600.000 Din, t.. j. 10 milijonov 400.000 kron. V finančnem odboru se je pričela razprava o dvanajstinah 20. junija. Zastopniki Jugoslov. kluba: dr. Kulovec, V e s e -njak in Zebot so že v prvi seji nastopili z vso energijo proti vnebovpijočim krivicam. ki se godijo nam Slovencem v finančnem ozru. Zahtevali so uvodoma pri prvih §§, da se ukinejo takse na vozove, davek na vino in žganjekuho. Poslednja dva davka sta namreč upeljana samo v Sloveniji. V Srbiji, Makedoniji in Črni gori teh ogromnih davkov ne poznajo. Srbska radikalna večina je vse naše predloge krat-xomalo odklonila. Neizprosen boj so borili naši poslanci pri postavkah glede cest in mostov. Poslanec 2 e b o t je stavil predloge, v katerih je zahteval, da se da okrajnim cestnim odborom in okrajnim zastopom v Sloveniji poleg nezadostnih 500.000 Din kot prispevek za vzdrževanje okrajnih cest še najmanj 2,500.000 Din. Nadalje je stavil konkretne predloge za nove ceste v Sloveniji, za katere se naj kot I. obrok stavi svota 4 milijone dinarjev. Konkretni predlog je bil tudi za podržavljenje okrajnih cest, kakor je že leta 1921. predlagala gradbena direkcija v Ljubljani. Tudi za to svrho je zahteval naš zastopnik, da se stavi v dvanajstine za tri meseca svota 4 milijone dinarjev. Nadalje je zahteval kredite za zboljšanje plač ccstarjem, posebno onim 206 v Sloveniji, ki so bili lansko leto več mesecev brez plače. Za mostove v Sloveniji (stare in nove) je zahteval primerno svoto. A ne vladna večina, niti finančni, niti gradjevinski minister ni mara sprejeti naših opravičenih gospodarskih zahtev. Vidi se, da srbska radikalna stranka namenoma noče privoliti niti najpotrebnejše svote za Sloveni- jo. Srbski poslanci in ministri sc izgovarjajo: » Vi Slovenci imate itak lepe in dovolj cest. Ni vam treba denarnih sredstev!« Šele na silen pritisk naših treh zastopnikov v finančnem odboru se jc sprejel predlog, da bosta minister gradjevin in finančni minister po skupnem posvetovanju določila iz kredita po 140 milijonov dinarjev tudi »nekaj« za ceste in mostove v Sloveniji. Še hujša borba kot za ceste se vrši v finančnem odboru proti predlogu, da se zemljiški dav»k in državne doklade /.višajo za 500 odstotkov, ker bo to zvišanje zadelo neenakomerno Slovenijo, ne pa Srbije. Kar si Pašič in njegovi vtepejo v glavo, to mora obveljati, naj stane kar hoče. Poslanci dr. Kulovec, Vesenjak in Pušenjak so v finančnem odboru samo o § 15, ki govori o predlogu o dvanajstinah o zvišanju davkov, razpravo s pomočjo bosanskih Muslimanov zavlekli dne 21. junija tako daleč, da se je razprava mogla zaključiti samo pri § 15. Da je 500 odstotno zvišanje davkov v Sloveniji gorostasna krivica, se vidi iz tegale primera: Do leta 1921 je veljal za odmero zemljarine v Sloveniji tale ključ: Od 100 kron čistega donosa sc je pobiralo po 22.50 K zemjarine (22 in pol %). S 1. januarjem 1921 se jc ta davek, za časa Pašič-Kukovec-Pucljeve v 1 a -d e početvoril, oziroma so čisti donos od 100 kron povišali na 400 kron. Od tega se pobira čiste državne zemljarine 20/6, t. j. 80 kron in k temu izvanredne »prireze« (državne doklade) 150%, t. j, 120 K skupno torej 200 kron. To zvišanje je torej v Sloveniji že sedaj več kot devetkratno. In sedaj bi se k temu pridjalo še petkratno povišanje. To zvišanje znaša 1000 kron, torej skupno 1200 kron. Davek, ki je znašal do 1. januarja 1921 22.50 kron, bo znašal sedaj 1200 kron! Tako ogromnega davka od zemljišč pri nas nihče nc more prenesti. V Srbiji pa sc dosedaj zemljarina prav nič ni zvišala in bo torej sedanje novo zvišanje lahko prenesla. Naši poslanci so napeli vse sile, da bi preprečili ta krivična bremena. Dr. Kulovec je stavil predlog, naj se namesto ubogega kmeta, ki je itak hudo udarjen po suši zadnjih let, obdavčijo bogate banke in dobičkonosna podjetja. A finančni minister je z irc r!m smehom zavrnil naš predlog. Kako to? Vsi velikaši vladne večine od Stojadinoviča, Pašiča in Janjiča so akcio-nerji bank in milijonskih družb. Težak je ta boj opozicije proti krivicam v obdavčevanju, ker je opozicija preslaba. Najodločnejši in dosleden je — Jugoslovanski klub. Naši bodo napeli sicer vse sile, a premalo jih jc. Kako bi sèdaj potre-i bovali 70 Radičevih glasov! Celo prečan-ski demokrati, zemljoradniki se borijo proti krivičnemu Pašičevemu zvišanju davkov. Konstatirati pa moramo, da nemški poslanci in makedonski muslimani tudi tu gredo čez drn in strn z vladno večino. Torej bo vladni predlog sprejet, ker je obstrukcija po poslovniku nemogoča. Centralizem, v katerega so nas pomagali vkovati Pucelj, dr. Kukovec in dr. Žerjav, začenja sedaj z radikalno eksplo-atacijo Slovenije in Hrvatske. Glavni krivec teh strašnih bremen so oni, ki so na Vidov dan leta 1921. glasovali za cen' a-listično ustavo. Glasovi samostojnežev in demokratov so nam dali velesrbsko ustavo in po njej sedanje strašno breme. Samostojneži in demokrati v Sloveniji prepevajte ob Vidovdanski oblctnici sebi slavo, ker ste si z ustavo pomagali splesti bič neznosnih davkov! — t. Poravnajte naročnino! Našemljeno razburjenje. Trst, 25. junija 1923. Tržaško italijansko časopisje je poročalo te dni o nekem napadu v Ljubljani, katerega žrtev je bil goriški fašist žid Der-fles. Pri ljubljanski pošti da ga jc napadla druhal 20 mladeničev in ga malodane ubila. Prihitelim ženskam da sc ima Derfles zahvaliti, če je še pri življenju. Čudno, po kaj hodijo ti fašisti v to tako obsovraženo Jugoslavijo! Najbrže jim to nese! Poročila časopisja mrgolijo izrazov: barbarski, podel napad itd. Poslanec Giunta je radi dogodka interpeliral ministra zunanjih zadev, zadeva bo torej postala internacionalnega značaja. Glavni tajnik fašistovske stranke je istotako telegrafično javil Dcrflesu, da sc hočejo kompetentne oblasti zavzeti za njegov slučaj. Fašistovski »Popolo di Trie-ste« je izrabil to priliko za ogaben napad na Slovence sploh. Giunta je šel celo */ spremstvu svojega adjutanta v Gorico obiskat Derflesa in se informirat o podrobnostih. Prva poročila so bila taka, da se jc mislilo, da je Derfles na koncu življenja. Sedaj pa menda že vstaja. Torej ni bilo tako hudo. Toda italijanski novinarji so mojstri v zavijanju resnice kakor tudi v izrabljanju najneznatnejših dogodkov, če s tem dosežejo svoj namen. In v tem slučaju jc bil spet namen pokazati svetu Slovencc kot barbare, ki ne spoštujejo niti najpri-mitivnejših zakonov gostoljubja. Mi tega in enakih napadov ne odobravamo, ker žrtev so vedno le Slovani v Italiji, ker fašisti ne prizanašajo in se maščujejo z obrestmi nad nedolžnimi in ker so oblasti tu, da kaznujejo. Toda kar človeku obrača želodec, jc način pisanja italijanskega časopisja. Ko so fašisti zažgali v Trstu »Narodni dom« in so si ljudje pri tem s skokom skozi okna hoteli rešiti življenje, pri čemur se jc tudi eden ubil, tedaj jc to časopisje temu »patriotičnemu« delovanju ploskalo in plesalo od veselja. Ko so gorele v Istri vasi in je bilo ubitih ali ranjenih stotine naših nedolžnih ljudi, tedaj to časopisje ni imelo niti ene besedice obsodbe! In Giunta, ki hiti sedaj in-terpelirati radi par udarcev, je začel svojo politično karijero, kakor je sam izjavil, s požigom Narodnega doma v Trstu. Iz gori navedenega razloga svetujemo zato našim bratom v Jugoslaviji, naj se taki dogodki več ne ponavljajo. Ni nobene koristi, ampak samo škoda na vse strani. Italijansko časopisje ima v svetu precejšen ugled in zato gredo vesti o takih dogodkih, popisanih seveda na »italijanski« način, v širni svet, kar Jugoslaviji zelo škoduje. Menimo pa tudi, da ima Jugoslavija, če se hoče kaj storiti, mnogo drugih sredstev na razpolago. Tu naj javnost rajši zastavi svoje delo! — Omenjamo slednjič, da poroča »Edinost«, pišoč o tem dogodku, da je med fašisti en bivši odbornik ljubljanske Orjune. \i balkanskih držav, Niški sporazum — tako izvaja «La Bulgaire«, oficiozno glasilo bolgarske vlade — ni bil vzrok padcu Stambolijskega. Mož jc padel vsled svojih nezakonitih metod, «agrarno-boljševiške« zakonodaje in strahovlade. Ko so makedonstvujušči proti niškemu sporazumu protestirali, je Stam-bolijski zagrozil s požigom Petriča in Kju-stendila. To je bil vzrok, da se je bolgarski narod samodržca otresel. «Niški sporazum kot tak ni igral pri tem niti drugovrstne vloge.« — lz tega bi sc dalo sklepati, da j nova bolgarska vlada nikakor ne misli iz niškega sporazuma napraviti kakšno vprašanje, ki bi seveda postavilo na kocko od- nošaje med Bolgarijo in kraljevino SHS. Vidi se, da so novi voditelji Bolgarije v zunanje-političnem oziru bolj pametni in previdni nego jih predpostavlja belgrajsko časopisje. Politični položaj Bolgarije je zelo dober, in sicer se to ne izvaja samo iz angleškega prijateljstva, ampak tudi iz gospodarskega položaja dežele. Proračun je uravnovešen, vojaški izdatki so minimalni, dohodki državnih podjetij so narastli, žetev obeta biti bogata, izvoz raste, vrednost tobaka, namenjenega za izvoz, znaša tri milijarde lev, inflacija je ponehala, narod več producira nego konsumira, tuje države kupujejo v masah bolgarske devize, reparacije so znižane. To je po velikem delu seveda zasluga Stambolijskega. Vendar je prenagli narastek leva neugodno vplival na izvoz nekaterih produktov, zlasti žita v Carigrad in Aleksandrijo. O Ninčicevem govoru glede prevrata v Bolgariji, v katerem je odklanjal inter-vencionistično politiko demokratov, piše oficiozno glasilo vlade g. Cankova: «Spričo mnogoterih dokazov slabe volje in zagovarjanja politike surove sile, ki so jih podali Srbi ob priliki prevrata v Bolgariji, imajo lojalne izjave dr. Ninčiča za nas veliko vrednost. Na ta način je Ninčič bolj ustregel resničnim interesom obeh narodov nego goreči pristaši vojaške intervencije.« Finančne težave Grčije so jako velike. Drahma pada in pada. Cirkulacija papirja, ki je znašala decembra 1921 2,507.636, je narastla do dec. 1922 na 3.698,141.000. Deficit za leto 1922-23 znaša nad 529 milijonov drahem (dohdki 4.299 milijonov, izdatki 4.862 milijonov), vsled česar bo finančni minister naložil prebivalstvu nove davke. Valutna kriza v Romuniji. Spričo gla-, sov, da država zavlačuje izplačilo 2 milijard lej, ki jih je dolžna veliki industriji, zlasti premogovnikom, izjavlja vladni organ «Vitorul«, da je vlada začela svoje obveznosti likvidirati. Meseca maja je izplačala že 150 milijonov lej. Ostalo upa poravnati po sanaciji svojih financ, to je po zvišanju vseh davščin. Vlada je dolžna tudi češkoslovaškim industrijcem, in sicer 135 milijonov češkosl. kron. Češka firma je obljubila, da ta denar plasira v celoti v romunska podjetja, ako vlada vsoto izplača. Vlada se zdaj trudi, da izboljša valuto z deflacijo._ ïz zunanje politike. * Spor med Anglijo in Francijo zarad! Porenja. Nedavno je objavil londonski »Observer« zanimive dokumente o poskusih francoskega višjega komisarja za Po-renje, da širi misel o ustanovitvi »neodvisne« vmesne porenske države, kar bi moralo imeti seveda za predpogoj ločitev Porenja od Nemčije. To trditev angleškega lista Francozi ogorčeno zavračajo. — »Temps« trdi v umerjenem tonu, da je trditev angleškega lista neresnična, »Matin« pa poroča, da so ravno Angleži tisti, ki bi radi napravili »neodvisno« porensko državo pod angleškim protektoratom. — Vodja anglofilov v Porenju jc dr. Adenauer, župan v Kolnu, ki stoji v tesni zvezi s šefom angleške špionaže polkovnikom Ryanom. Ta je baje obljubil cventuelni »neodvisni« vladi v Porenju takojšnjo finančno podporo v znesku 30 milijonov funtov. Dalje trdi »Matin«, da so Angleži podpirali denarno tudi belgijske Flamce, štrajkujoče delavce v saarskem okrožju ir italijanske strokovne organizacije, samo da so delali Francozom težave. — Iz teh poročil je jasno razvidno »veliko« medsebojno prijateljstvo med velikimi zavezniki. Edgar Allan Poe; Znameniti doživljaji Arturja Ooiîiona Fyma. (Dalje.) Skoro ni mogoče popisati, kako zelo sem se prestrašil Vinski hlapovi so izpuhteli; bil se kar moč boječ in neodločen. Vedel sem, da nimam pojma, kako krmariti čoln in da naju besen veter in odtekajoča oseka ženeta v propast. Za nama je žugalo neurje; imela nisva ne kompasa, nc šivil in gotovo je bilo, da bova pri obstoječi smeri pred zoro zgubila ceiino spred oči. Ta misel in z njo cela vojska drugih nič manj strašnih, so se mi podile z omotično hitrostjo po glavi in nekaj trenotkov sem preveč otrpnil, da bi se mogel česa lotiti. Čoln je letel z grozno brzino; prednji del je zginil popolnoma v morskih penah. Pravo čudo, da se ni prevrnil, kajti Augustus je krmilo spustil in jaz sem bil preveč razburjen, da bi prijel zanj. Po sreči pa je zadržalo isto smer in polagoma sem si zopet priboril del duševne prisotnosti. Veter je se vedno rastel in kadarkoli smo se spredaj dvignili iz valov, vsakikrat nam je od-zadaj voda šinila preko krova in vse poplavila. Tudi mi je vsak člen tako otrpnil, da skoro nisem ničesar več čutil. Slednjič sem skočil z obupnim pogumom k glavnemu jadru in ga skušal sneti. Kakor je bilo pričakovati, je odšumel preko sprednjega dela čolna, se napil vode in potegnil sabo še jadrnik s oolna. Le ta dogodek me je rešil pred hipnim potopom. Z enim samim jadrom sem plul pred vetrom; mogočni valovi so me močili, vendar sem bil iz neposredne nevarnosti. Sedel sem ob krmilu in dihal lažje, ker nama je ostala vendar nada ■ Augustus je ležal nezavesten na dnu ladje; in ker se je bilo bati, da utone (voda je stala tamkaj skoraj čevelj visoko), sem ga skušal dvigniti vsaj deloma in ga posesti; ovil sem ga z vrvjo in ga pritrdil na obroč na polkrovu. Ko sem vse to vkljub bednem stanju kar najbolje uredil, sem se Bogu priporočil in sklenil vse, kar me čaka, prenesti z moškim pogumom. Komaj sem se tako odločil, je napolnilo zategnjeno vpitje in kričanje kakor iz grl tisoč hudičev celo ozračje okoli čolna in nad njim. Nikdar v življenju ne pozabim presunljive muke te strahote, ki sem jo občutil v tem trenotku. Lasje so mi stali pokonci, čutil sem, kako mi kri ledeni v žilah, srce mi je prestalo biti in ne da bi le za hip odprl oči in spoznal vzrok svoje plašnosti, sem telebnil nezavesten na tovariša. Ko sem se zavedel, sem bil v izbi velikega kitolovca >Peugnina«, ki je plul v Nautucket. Več ljudi se je sklanjalo nad mano in Augushis, bledejši od smrti, se je neprestano trudil in mi grel roke. Ko sem odprl oči, sta njegova hvala in veselje izzvala tako smeh kot jok vseh navzočih. Tajnost najine rešitve so mi kmalu odkrili. [ Kitolovec nas je podrl; krožil je s toliko | jadri, kot so se jih pač drznili razpeti, proti Nautucketu, njegova smer je torej v pra-vemkotu križala našo. Več ljudi je gledalo s krova; opazili pa so čoln šele, ko se ni dalo več izogniti; svarilni klici so me tako neznansko prestrašili. Ogromna ladja nas je prejadrala (tako so mi pripovedovali), kot da bi zdrknila proko peresa in čoln je ni nič oviral. S krova jadrnice ni bilo klica; v razsajanju vetra in valov je bilo slišati le nekaj rahlega, sikajočega, ko je slabotna barrica pred potopom podrgnila ob razdiralčevo podladje; to je bilo vse. Kapitan (E. T. V. Block iz New-Londona) je menil, da je čoln brez jadernika le razbitina in je nameraval brez podrobnejšega raziskavanja nadaljevati pot. Na srečo sta dva mornarja prisegla, da sta videla človeka ob krmilu, ki ga je morda še mogoče rešiti. Stvar je prišla v pretres, Block se je jezil in je zaklical čez nekaj časa, da mu ni treba paziti na jajčne lupine, ladja naj ne spremeni svoje smeri vsled takih neumnosti, in — če je bil kdo povožen, je to njegova lastna krivda — naj utoni prokleti. Henderson, prvi krmar, se je zanimal za zadevo in on in moštvo je bilo pošteno ogorčeno nad brezsrčnimi kapitanovimi besedami. Henderson se ni premagoval, ker je vedel, da ga bo moštvo podpiralo; povedal je kapitanu, da zasluži, da ga obesijo; on, Henderson, bo vzlic preteči enaki kazni neposlušen njegovemu povelju. Obrnil se je vstran, odrinil Blocka (ki je pre-bledel in molčal), poprijel za krmilo in za-povedal: »Tesno ob zavetni strani!« Moštvo je hitelo na svoje postojanke in manever se je sijajno posrečil. To vse je trajalo skoro pet minut in komaj je bilo mogoče še misliti na rešitev. Vendar so oteli Augusta in mene; zdi se, da sta rešitev privedla dva onih nepojmljivih srečnih slučajev, ki jih modrijan in pobožni ljudje pripisujejo božji previdnosti. Henderson je spustil v vodo rešilni čoln in je skočil vanj z onima, ki sta me videla ob krmilu. Prišli so ravno iz ladjinega zavetrija (mesec je še svetlo sijal), ko se je ladja obrnila močno proti vetru in Henderson je ta trenutek zaklical, da naj veslajo nazaj. Nestrpno je ponavljal: »Nazaj, nazaj.« Mornarja sta ubogala, kakor hitro mogoče, a medtem je bila ladja s celo glavo v vetru vzlic vsem naporom moštva, ki je skušalo zmanjšati uporno ploskev. Henderson je zgrabil glavno verigo, kakor hitro se je približala, dasi je bilo to jako nevarno. Nov sunek je dvignil desni bok plovila skoro do podladja iz vode, in tedaj je bil pojasnjen vzrok Hender-sonove skrbnosti, čioveško telo je viselo nn èuden način ob gladkem in svetlem dnu (Penguin« jo bil scela odolan z bakrom) in se je z vsakim ladjinim gibom zaletavalo vanj. Po mnogih brezuspešnih poizkusih (ladja je medtem nihala semtertja in čoln je bil skoro preplavljen) so me slednjič Telefonske razmere v Sloveniji Na vprašanje poslanca Gostinčar-fa glede telefonskih razmer v Sloveniji je minister poive in telegrafa odgovoril sledeče: Gospod poslanec! Na Vaše pismeno Vprašanje od 30. maja t. 1. o predmetu ure-ditve telefonskih razmer v Sloveniji in v zvezi z mojim odgovorom od 2. junija številka 34.503, mi je čast odgovoriti sledeče: Za izmeno železne žice vseh telefonskih lmij naštetih v predlogu trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani od 19. aprila iL L, štev. 3758, potrebno bi bilo na osnovi aproksimativnega proračuna poleg ostalega matcrijala 98.600 kg bronaste žice od 4 mm in 124.600 kg od 3 ram. Skupni stro-Ski za izmeno te žice znašali bi okoli 13 milijonov dinarjev, od katerih odpade samo na materijal 12,300.000 Din, ostanek pa Qa delav no moč. Ker meni podrejeno ministrstvo ne razpolaga s temi količinami bronaste žice in ker iz Nemčije na račun reparacij ni dobilo niti najmanje količin? te žice, temveč samo železno, količina bronaste žice, katero je ministrstvo to leto nabavilo za gotove novce, bo pa komaj dovoljna za zgradbe najpotrebnejih direktnih telefonskih črt v naši kraljevini, med katerimi se nahaja, v prvem mestu tudi zgradba telefonske linije Belgrad—Ljubljana in izmena železne žice na telefonski liniji Ljubljana—Bled, katere bodo izgotovljene še to leto — to mi je čast Vas obvestiti, da sedaj vsled pomanjkanja kredita za nabavo bronaste žice nikakor nisem v možnosti, da ugodim prošnji omenjene zbornice. Zavedajoč se, kako je dobro urejen telefonski promet koristen za našo industrijo in trgovino, je podrejeno mi ministrstvo obračalo največjo pažnjo na telefone v Sloveniji, kjer je tudi industrija najbolj razvita. Zadnja leta je bilo zgrajenih na teritoriju ljubljanske poštne direkcije 752 km 695 m telefonskih prog za 3597 krn 32 m telefonskih vodov in to izključno iz ba're-ве žice, otvorjenih je bilo 74 novih telefonskih postaj za celokupni javni promet. Da podpira industrijo in trgovino je ministrstvo v Sloveniji zgradilo od ujedi-njenja do dane toliko telefonskih linij in to po večini iz bakrene žice, kolikor jih je bilo zgrajenih nekoliko desetletij pred uje-dinjenjem. Zagotavljajoč Vas, da bom tudi v bodoče za telefon v Slovenji imel dosti paž-nje, prosim Vas g. poslanec, da spiejmete »agotovilo mojega odličnega spoštovanja minister pošte n telegrafa. V. Vukičević 1. r. Politične vesti. Velika dobrina. Z ozirom na govor ftoelanca Vrečka v parlamentu, ki je zahteval za Slovenijo na poštnih nakaznicah slovensko besedilo in izjavil, da se bodo Slovenci odločno upirali vsakemu posrbljevanju, je zapisal »Slovenski Narod« sledeče besede; »Pa klerikalni voditelji dobro vedo, da je skupna država, s skupnimi jezikovnimi jtloločili, s skupnim uradni-iitvom itd, velika dobrina.« »Narod« torej ne zahteva nič več in nič manj, naj se Slovenci posrbimo, ker je skupni jezik itd. velika dobrina. Kadar se bo pa »polnila želja dr. Kr^mafa, da bodo vse slovanske države ujedinjene, bo pa »Narod« zopet zahteval, naj se vsi porušimo Dteli in prinesli na krov. Nataknil sem se namreč na zebe 1 j, ki je prodrl skozi baker, ko sem zdrsnil pod ladjo. Žebelj je prevrtal oivratnik zelenega platnenega suknjiča In tilnik, se prerinil med dvema kitama in ea levim uhljem prodrl. Položili so me v postelj, dasi ni bilo videti življenja v meni. Zdravnika ni bilo na krovu, vendar se je kapitan jako potrudil zame — da bi zadostil za svoje prejšnje obnašanje. Medtem je Henderson spet odrinil od ladje, čeprav se je veter stopnjeval v hudournik. Čez nekaj minut je opazil par ostankov čolna in kmalu nato mu je zatrjeval tovariš, da v viharjevih presledkih diši klicanje na pomoč. Vzlic mnogim signalom, s katerim jih je Block pozival k po-Vratku, so pogumni mornarji neutrudno nadaljevali svojo iskanje. Komaj ie verjeti, da je tako slaboten čolniček ušel tudi le za trenotek preteči pogibeli. Bil je pač zidan za lov na kite in opremljen z zračnimi shrambami (tako se mi zdi), kakor jih rabijo pri rešilnih čolnih ob obali Walesa. Po daljšem brezplodnem iskanju so eJednjič sklenili, da se vrnejo. V tem trenutku je zazvenel utrujen klic od črnega predmeta, ki jo mimo splaval. Kmalu so ga dohiteli. Bil je polkrov »Ariela*. Poleg je visel v smrtnem strahu 'Augustus. Privezan je bil z vrvjo na plavajoči krov. To vrv sem, kakor se boste spomnili, ovil okrog njega tn jo pritrdil na obroč, in oči vi dno ga Je to rešilo. »Ariek je bil lahno zidan tn pri potopu se je razpolovil ; pai'tho je dvignil val, ki je vdrl in Augustus je na ta jiaKn uSel strahotni smrti ШаЈЈв «ledi.) (ali pa porušimo), ker je skupni jezik »velika dobrina«. Da je lasten, materin jezik velika dobrina, to je seveda za »Narod« postranska stvar. Lasten jezik je dober kvečjemu za »klerikalce«. Mi pa, ki smo imenitni in kulturni in »napredni« in vsi prožeti nacionalnega mišljenja, pa trdimo, da je »skupen jezik« velika dobrina, zlasti za Slovence na Koroškem in v Julijski Benečiji. »Slov. Narod« bo kmalu postal kakšen »veliki čelnik« pri Mussolinijevih fašistih. Tozadevno notico je objavil ».Narod« že predvčerajšnjim in mi smo čakali nalašč, kakšen bo odziv z ozirom na obmejne Slovence. A glej, ne manjka nihče vsih — molčalo je »Jutro«, molčale »Jutranje Novosti«, molčali vsi... -f Kolebajo. — Kdo koleba? »Narod« pravi, da kolebajo »klerikalci« ter ne vedo ne sem ne tja. Mi pa poznamo v Ljubljani neki list, ki piše danes za demokrate, jutri za samostojne kmete, potem za radikale, potem za kuluk itd. Ali ne vedo pri »Narodu«: za ta list? Če ne vedo, jim povemo, kje izhaja: V Knafljevi ulici št. 5. Ta list je edini list v Sloveniji, ki razširja zdravo javno mnenje«. Kdor pa použije ie eno por-cijo tega »zdravega javnega mnenja«, mora kar tri tedne obležati, po možnosti kar v lekarni ... -j- Tri glavna načela za sporazum. — îNarodovc dopisnik navaja sledeče tri glavne točke za sporazum med radikali in revizijonisti, ki mu jih je bil baje zaupal neki radikalski poslanec: Nedolaknjenost narodnega in državnega edinstva, ohranitev monarhističnega principa in ohranitev enotnega in skupnega parlamenta. — Z drugimi besedami: Radikali zahtevajo po »Narodu« enostavno kapitulacijo revizijo-nistov pred vidovdansko ustavo. Kapitulacija pa ni sporazum. -f Žc komaj čakajo! Oni okoli зКаго-da< namreč. Pa ne na zboljšanje valute, tudi ne na pravično davčno obremenitev Slovenije, tudi ne na pravično uporabo državnega denarja za Slovenijo — o ne, na to »Narod« ne čaka. Pač pa željno pričakuje tistega dne. ko bo proglašen nad »klerikalci« v Sloveniji zakon o zaščiti države, ko bo dr. Korošec zaprt, ko bo premoženje gospodarskih »klerikalnih* zavodov kon-fiscirano kakor Delavski dom na Turjaškem trgu itd. To so skrbi, ki tarejo »Narod«. Kajti takrat, ko »klerikalcev* več ne bo, bo lahko »Narod« s ponosom objavil po možnostih v cirilici tiskan uvodni članek naslovljen na belgrajsko vlado, kjer bo v izbranih besedah povedal, da leži »cela Slovenija«, broječa pet mož okoli »Naroda«, na kolenih pred svojimi maliki... Nekoč je sicer pel neki Prešern nekaj o nekem Slovencu, ki že mori Slovenca brata, toda tisti Prešern je bil Slovenec in ni znal »čisto srbski«, zato ga sploh ni več prištevati med pesnike ... Dnevne novice, — Petindvajsctletnico mašnišlva bodo letos praznovali sledeči duhovniki ljubljanske škofije: Ažman Andrej, kate-het meščanske šole v Ljubljani; Čema-žar Franc; Hartman Jožef, župnik v Blagovici; Jane Ivan, župnik na Colu; dr. Ivan Knific, profesor v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; K n o 1 A d o 1 f, župnik v Krašnji; Koželj F r., župnik v Zapogah; Kržišnik Jožef, profesor v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; Lavrič Andrej, dekan v Vipavi; Rebolj Blaž, župnik v Dobemiču; Schauer Avgust, župnik v Kopriv-niku na. Kočevskem; dr. Zore Ivan, univerzitetni profesor v Ljubljani in Zupančič Franc, župnik v Starem trgu pri Kočevju. Sešli se bodo 18. julija v kne-zoškofijskem zavodu v Št. Vidu. _Vidovdan. Pokrajinska uprava razglaša : V četrtek, dne 28. junija 1923, na ; Vidovdan, ki se praznuje kot spominski dan prominulih boriteljev za vero in domovino, se bo v tukajšnji stolici ob 10. uri daroval slovesni rekvijem. Istega dne sc vrši v pravoslavni kapeli služba božja ob 9. uri. V evangeljski cerkvi je hogoslužie ob 10. uri. V državnih uradih se tega dne nc vrši služba. Delo v industrijskih, trgovskih in obrtnih obratih naj dopoldne počiva. Prebivalstvo sc vabi, da okrasi svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. _ Škofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano je imela koncem šolskega leta 307 dijakov. Dovršilo jih je razred z odliko 81, z dobrim uspehom 183, ponavijav-ni izpit so dovolili 34 dijakom (23 iz enega predmeta, 11 iz dveh predmetov), razreda ni dovršilo 6 učencev, ncizprašani so ■ ostali 3. _ Kamniška železnica. Od 1. lunna i t. 1. prihaja dopoldanski vlak iz Kamnika : pet minut pred eno. Svoj čas je prihajal 1 ob 11. uri, da se je lahko še kaj opravilo dopoldne po uradih; zakaj ta sprememba? Vlak sedaj nima zveze ne proti Rakeku, ne proti Mariboru, ne na Gorenjsko. Ali res ni nikogar, da bi temu odpo- mogel? , (1 xr __ Pleče okrožnih zdravnikov. Na pripombo poslanca kreoižaria .v. narodni skupščini, da okrožni zdravniki že od 1. januarja t. 1, niso prejeli nikakih plač, je odgovoril minister narodnega zdravja, da je iskati vzrok v okolnosti, da zakon o pokrajinskih oblasteh še ni stopil v veljavo. Ministrstvo narodnega zdravja pa bo storilo vse, da se odobre in nakažejo plače okrožnim zdravnikom. Sanitetni šef dr. Katičič pa pravi v okrožnici z dne 6. februarja t. 1„ da so glasom dopisa ministrstva narodnega zdravja z dne 25. decembra 1922, št. H. 45.379, novi krediti že odobreni in se bodo prejemki najbrže v kralkem zopet izplačevali. To najbrže kmalu bo pa v par dneh že prekoračil šest mesecev. Živio kuluk! — Orjtma pred sodiščem. Včeraj se je vršila pred dežolnim sodiščem v Ljubljani sodna obravnava proti predsedniku Orjune inž. Kranjcu in tajniku Galzigni ra-iii grozilnega pisma uredništvu »Slovenca:. Obtožbo je dvignilo drž. pravd, po §99 k. z. Oba obtoženca sta se zagovarjala, da s pismom nista nameravala groziti, ampak le — pomirjevalno vplivati na razburjene Or-junaše. Kot priča je bil zaslišan glavni urednik »Slovenca« Fr. Smodej, ki je izjavil, da smatra pismo za grozilno, kar potrjuje tudi grozilna pisava »Orjunec v istem času »o sicilijanskih večerih« in »št. jernej-ski noči:' v zvezi z napadi na uredništvo »Slovenca« in Jugoslovansko tiskarno. Sodni dvor je bil druzega mnenja in senatni predsednik g. sodni svetnik Antlcga je obtoženca oprostil iz razlogov, ker sla odločno zanikala grožnjo, dasi bi se iz pisma parnega moglo sklepati na grožnjo. — Zdaj so Orjunaši mnenja, da ne bodo pošiljali več grozilnih — pisem, samo pisem ... — Orjunaši — vojaški dezerterjl' Mariborska «Straža« poroča: «Več mariborskih orjuncev se je odtegnilo vojaški službi s pobegom v Italijo. Javili smo že, kako je marsikateri orjunec utekel vojaški dolžnosti s tem, da je odlagal z opcijo za našo državo. Vojni okrug mariborski pa je pri zadnjih pozivih dognal, da je sfrčalo v blaženo italijansko domovino nekaj takih orjunskih junakov, ki so optirali za Jugoslavijo, a pri vpoklicu je morala policija izjaviti: Se je preselil iz Maribora v Trst. Objavili bomo imena teh junakov, da bo javnost lahko videla tudi praktično jugoslovanstvo teh orjunskih junakov«. — H Ribnice. Naša meščanska šola je izven nevarnosti, da bi propadla. Dno 8. t m. je pričel gi-adbeni odbor šole z zgradbo poslopja zanjo. — Na lepem prostoru tik deške osnovne Sole se bo dvigalo novo poslopje posvoceno kulturi in napredku. — Ogromna je žrtev trga Ribnice in posojilnice, ki jo zidata z lastnimi sredstvi. To bo prva nova meščanska £о!ч Slovenije v kras trga, v ponos naše lepe doline. Г»а1 Bog, da bi bila zidana primerno zahtevam bodočnosti in nalogi, za katero je namenjena. — Zgrešena stavba deske osnovno šole ji bodi v npomin, kakšna moderna šola ne sme biti. — Upanr, da pridemo s šolskim letom 1923-24 do četrtega (nastavnega) razreda in ne bodo begali učenci (učenke) dovršenega III. razreda po svetu kot lani — Šolsko loto 1922-j3 se zaključi na Vidovo 28 t m Vpisovanje v prvi razred bo na praznik sv. Petra in Pavla ter 1. julija t. 1. vsakokrat od 8.—12. ure v pisarni ravnateljstva na deški osnovne šole Sprejemajo se v prvi vrsti dečki — uspehom dovršeni peti razred (šol. leto) osnovne šole Sprejema jo se v prvi vrsti dečki — a tndi deklice. — Otroci, doma iz občin, ki šole ne vzdržujejo — plačujejo po upravnem odboru vsakoletno določeni znesek k vzdrževanju šole. — Oh sklepu leta naj pridejo stariši in prijatelji šole ogledat si delo otrok in trud učiteljstva v razstavljenih izdeikih učencev in učenk. — Poštni avtomobil med Er«kim in Norim mestom. Postna zveza med Krškim in Novim mestom se je v toliko izpremenila, da odhaja sedaj poštni avtomobil iz Krškega ob 7. uri in prihaia v Novo mesto ob 9. uri 30 minut, odkoder se vrača ob 12. uri ter prihaja v Krško oh 14. uri 30 minut. — Is Žužemberka n*m poročajo. Že nekaj časa sem nimamo več redne poštne zveze z ostalim svetom, dasi je naša občina tako velika in poslujejo v trgu državni urarli. ampak odhaja poštni voz s stiškega kolodvora za Krko, Zagradec in Žužemberk vsak drugi dan ter se vrača iz Žužemberka isti dan nazaj na kolodvor v Stični, kjer se oddajajo poštne pošiljko ambulantnemu uradniku. Vsak-danje poštne zveze pogrešamo zlasti trgovci in pa naročniki ljubljanskih dnevnikov. K;..i nam po migajo vsi se!ski listonoši, če pa pošta ne pride. Sicer nam je obljubljeno, da dobimo v bližnji bodočnosti redno poštno zvezo, ali odločitev leži v Belgradu, a iz Belgrada v Slovenijo je, kakor znano, silno daleč. — Ii Tržiča. Dne 17 t. m. je bil ustanovni občni zbor kolektivne zadruge vseh rokodelskih obrtov. kateri še nimajo svoje lastne zadruge, za cel sodni okraj Tržič. Zborovanje je otvoril pri nepričakovano veliki udeležbi g Papov, načelnik Obrtne zveze v Tržiču. Nato je pojasnil položaj obrtništva in potrebo po organizaciji g. Jože Sitar iz Križev. Nadalje je razložil pomen zadruge, obrtni zakon, služnost v organizaciji in potrebo bolniških blagajn in zavarovanje za starost in onemoglost gosp. Kralj, tajnik Zadri:žne zveze v Ljubljani. Izvolil se je naslednji pripravljalni odbor: Primožič Aug.. mizar, Tržič, Sitar Jožef, mizar, Križe, Markifi Andr., ključavničar. Tržič, Zupan Siinen, kovač. Tržič, Valjavec Ivan, krojač, Tržič, Lasni g Boštjan, pek, Tržič in Perčič Peter, kolar. Sebeme, — Društvo upokojenega nčiteljstv« Slovenije v Ljubljani bo imelo svojo občno zborovanje leto« v četrtek, dne 5. julija ua Cirila in Metoda dan v I. mestni šoli na Ledini, Komenskega ulica 19. Zae četek ob 8. popoldne. — Nova postna sveia Ljubljana- Trli*. Pe ministrski naredbi se uvede s prvim dnem julija nu progi Ljubljana—Kranj—Tržič potujoča poštai Ljubljana-Trfič 70. Odhajala bo ia Ljubljane obl 6.47, iz Kranja S.5 in bo prihajala v Vržič ob 9. ari« Ambulnnca Tržič—Ljubljana 70 bo odhajala ic TN žiča ob 19.17, iz Kranja 20.48 in bo prihajala v Ljubljano ob 21.45 minut. — Absolventje Slov. trg. šole т Ljubljani tett nika 1011-12 se udeležijo desetletnico absolventom letnika 1918. Obvezne prijavo naj se vpošljejo nafc kasneje do 1. julija t. 1. na naslov: Frane Res man* ravnatelj Mestne hranilnice, Radovljica. — Postna veet. Popisni okraj Ostri vrh. ob»» na Češnjica se izloči dne 1. julija t. 1. iz okolISa pošte Selca nad èkofjo Loko in priklopi pošti v te-leznikih, ter se uvrsti v okoliš eolskega pismonoše, ki bo pri svojem obhodu ob torkih, četrtkih in so. botnh dostavljal postne pošiljke tudi prebivalce« tega kraja. — Karte s privitim robom niso dopisnice. Nekatere tvrdke in podjetja uporabljajo privatne izdelane dopisnice, katerih spodnji rob, na katerem je zapisan naelov, je zapognjen cez polovico spred-, nje strani dopisnice in nalepljen aH pa samo e znamkami pritrjen na dopisuico. Take karte ne odgovarjajo določilom I. dela pravilnika, člen 18. točka IV, zato je ministrstvo poŠte in telegrafa z odlokom šteiv. 31245 od 22. maja t 1. odredilo, da neradi mogočih zlorab ministrstvo takih dopisnic ne pripoznava za dopisnice Ln da jih morajo pošte smatrati za pisma. — Cerklje. V nedeljo, dne 1. julija poj-oldn* priredi Izobraževalno drnštvo v Cerkljah ob prP liki svoje 20 letnice in *Orel< ob svoji 10 lehrief spominsko slovesnost. Na sporedu je več govorov, javna telovadba članov, članic in naraščaja. Nastopili bodo gorenjski odseki. Po telovadbi je na vrtu g. Murnika ljudska veselica. Prijatelji izobrazbe in poštene zabave 5 vljudno vabite na to slar-nost.I — Zvišanje nekaterih telefonskih pristofMll. Vsled odredbe ministrstva pošte in telegrafa ee je z 11. junijem t. 1. pri nekaterih skupinah telefonskih naročnik ov r Šala pristojbina za inštalacijo glavnih in zunanjih stranrkih postaj od 1200 dinarjev na 2000 ! Hkrati se je zv^ain pristojbina za inštalacijo pome" ie fhišne) centrale in sicer za inštalacijo pomožne centralo, ki ima 1 do * sporedne zvezo od 250 Din na 500 Din če ima pomožna čenčala 4 do 10 zvez od 3C0 Din na 750 di-; narjev 1 če ima več ko 10 številk od 500 na 1000 dinarjev. Poleg :oga zneska je treba plačati tudî inštalacijsko pristojbino v zvišanem znesku 2000 dinarjev. Za vsa telefonski vod ki veže pomožno centralo s tele? i.:ke centrale. Pristojbina za inštalacij" sporedu h aparatov signalskih zvoncev in za aparate za ojačevanfe toka, se je zvfSala od 200 dinarjev na 300 Din. S 1. julijem t. 1. se zvišajo tudi govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu in sicer v I. pasu od 10 Din na 15 Din, т II. od 15 Din na 20 Din, v III. od 20 Din nn 25 di-пагјет in v IV. od 25 Din na ,10. Din za pogovor od 3 minut. — Novo itaTrbs.no Številke književne tombol« .lagoslovonske Matice so: 40. 82. 57, 40, 74, 81, 7, 12, 90, 10. 48. 83, 62, 68, 6, 65, 85, 18, 51, 71, 47, «7, 86, 9, 88, 37, 63. 60, 28, 89, 70. — Te djrf se bodo razposlali vsi dobitki kvaterne in Hnkvina. s čemзг obenem naznanjamo, d? so si dobitki, razen tombole izčrpani Ako kdo na danes objavljene številke zadono kak činkvin. ni treba karte pošiljati, ker je zato že prepozno. V slučaju, da zgoraj navedeno števflie še ::r prinesejo tombole» bomo kmalu îrob.-.îi in priobči'! nove. — Čebelarska poilrnžnira v Zagorja ob Savi priredi v nedeljo, dne 1. julfja t. 1. s svojimi Slani izlet iz Zagorja nn Savo. Zbirališče ob 6. uri zjutraj na kolodvoru v Zagorju. Iz Save gremo peš čez Breg, kjer si ogledamo Beinikov čebelnjak, nato v Litijo k sodnemu predstojniku Žigouu, odtod od-, idemo na Gornji Log k Mesar-Humekovem čebelnjaku. — Imenitno vremensko prerokovanj«. V ne* kem hrvatskem listu smo našli to-le vremensko prerokovanje z ozirom na sedanje deževno vreme: >Kadar se bodo oblaki razpršili in bo zopet sijalo solnce, bomo imeli zopet lepo in toplo vremo<. — V Štangi pri Litiji — romarska cer* kcv sv. Antona — se razpisuje s 1. julijem 1923 služba organista in ccrkvenika. — Pogoj: Oženjen, izvežban cecilijanec, zgled-! nega življenja, vešč poljcdelec, trezen in' skrben za cerkev, ima v Štangi lepo pre-! skrbo. — Nastop čimpreje! — Župni urad v Štangi, p. Litija. — Pekatete, najconejše trstenlne. To polrjn« jejo vse gospodinje, ki so napravile poskušnjo e tem, da so skuhale obenem te in druge testenine. iPekatete* so se vedno zelo nskuhale. Ljubljenec strojepiscev edinnlo »Stoe» wcr«. Zaetop Ljnhljana, Selenh. nI. fi-I. ' • Primorske novice, p Proti slovenskim županom. «Goriška; Straža« je izvedela, da je videmski pre* fekt Pisenti izdal odlok, s katerim odstavi Ija župana pri Sv. Luciji: g. Antona Miw kuža. Oblast očita županu protiilalijnnskoj mišljenje in neki spo; z orožniki. G. Mikuž) jc eden najboljših in nnjodličnejših sloven-j skih županov na Goriškem in je bil o VJJS V S Breïice. Dne 2f>. t. m na ptrarnïk Sv. Petra fn Pavla se vrši v Brežicah, Vidmu. Rajhenburgii in Sevnici cvetlični dan, katerega čisti dohodek je namenjen irre.dnodobrodelnemu namenu. Polovica dobička gre v korist Rdečega križa v Ljubljani, druga polovica pa fondu brežiške javne bolnice za podporo Hrtih bolnikov revežev, ki zapustijo holni-ipo brez vsaHb sredstev Z ozirom na ta posebno Sovekoljubni namen se naproša občinstvo, da do-■Sne volje podpira to akcijo. š Zrelostni (višjetečaini) irpiti n« dri. gimna-xffî v Mariboru, ki jim je predsedoval gimnazijski •ravnatelj dr. Josip Tominšek. so se vršili od 19. do 23. junija. Izmed 33 kandidatov (med njimi 4 realni gimnazijci) sta bila 2 zavrnjena, 2 ponavljata izpit iz enega predmeta, ostali so prestali izpit uspešna Novi predpisi ne poznajo odlik; po prejšnjih predpisih bi imeli odličen uspeh Maister Hrvoj, Podlesnik Vladimir in Tominšek Josipa; uspešno so izpit dovršili nadalje: Bajlec Fran, Dolar Nada, Gorup Josip, Grossman Božena, Jereb Bogdan. Kolenc Fran, Košuta Josip, Krulc Fran, Pipuš Iskren, Razboršek Ludovik, Škerjanc Srečko, Strnad Ivan. Sijanec Milan, Trampus Josip, Vehovc SMojzij, Vodeb Slavko, Vospernik tvan, Zelenko Milan ter realni gimnazijci: Danev Emil, Glaser Milka, Živic Ivan. Kakor kažejo imena so bile med îzpitniki 4 kandidatinje. š Posledica neprevidnosti. V pondeljek po-pefldan je bil iz mariborske bolnice odpuščen 95 letali starček Ivan Tominc iz Limbuša pri Mariboru. Po tržaški cesti se je vračal proti domu. Po reH cesti privozi neki hlapec, iz Št. Janža ua Dravskem polju. Gluhi in slabovidni starček voznika ni opazil in voznik tudi ne starčka. Starčka je povozi!, ida je moral nazaj v bolnico. — Iz neprevidnosti je povozil Jože Golovišnik s kolesom S4 letno Zenico Genoveio Wdlcker, ki je dobila pri padcu težke, poškodbe. š Velik vlom. V noči od 18. na 19. junija Î923 so neznani zločinci vlomili v trgovino Antona Bizjaka v Smartnem ob Paki in odnesli blaga v vrednosti 197.184 K. š Taivine. Učiteljici Justini Kramerjevi v Za-ïitranjah pri Šmarju pri Jelšah so neznani tatovi odnesli razno blago v vrednosti 30.700 K. — Zidarskemu pomočniku Josipu Komerickeniu v Celju je bilo nkradeno 5000 K vredno kolo. — V Celju je bik» nkradeno Pavln Česniku 7000 K vredno kolo. — 3 gonilni jermeni, vredni 16.000 K so bili ukradeni Viljemu Prejmu na Polzeli. k ■ fySEM INDUSTRT.IAIjCEM, TRGOVCEM IN TV OBRTNIKOM. A /. Tj naglimi koraki se bliža otvoritev III. ljubljanskega vzorčnega velesejma, bližajo se dnevi trinmfa in samozavesti naše domače industrije, obrti in trgovine, katera bo na sejmišču zopet pokazala strmečim očem delo enega trudapolnega in izredno težkega leta. Naši pridobitveni krogi dobro vedo upoštevati pomen ljubljanskih velesej-mov in se pridno priglašajo k udeležbi, -vendar pa se še. dobe omahljivci, ki čakajo s svojo prijavo do zadnjega trenutka, ko je največkrat že vsled pomanjkanja razstavnega prostora prepozno. Ljubljanski velesejm i so dvignili Ljubljano slovesa velesejmskega mesta in s požrtvovalno propagando se je posrečilo, da dane« v inozemstvu [Ljubljano dobro poznajo, kar poprej ni bilo. V 'južnih krajih naše države se je pričela upoštevati slovenska industrija, obrt in trgovina in marsikatere trajne trgovske zveze, so se ustanovile, skle-bfle in ojačOe na sejmišču. Naloga ta dolžnost industrijalca, obrtnika in itôjistrgovea Je, da se ndeleSf III. velesejma, ker samo z združenimi močmi vseh zamoremo našo ha j večjo narodno gospodarsko manifestacijo kar bajsijajnoje prirediti, povzdigniti še bolj naš slo-re* in pokazati kaj zamoremo na industrijskem in obrtnem polje, ter da bo kmalu prišel čas, ko ne bomo v .lugoslavij več odvisni — od inozemstva, katodna je treba, jaofafaiovftlno"*! vseh .nridohiiwe- mh krogov in sd vzemimo za zgled naše severoelo-vanske brate Cehe. Posebno leto* je to želeti, ker vlada izredno zanimanje « strani kupce» iz vseh krajev, kateri se že aedaj javljajo v velikem številu in smo vel ed tega prepričani, da ee bodo dosegli lepi knpčijski nspehi ter tako zopet mak» oži-veli našo trgovino, ki s« nahaja ie vedno v stagnaciji Da ee olajša delo vejesejmekemu uradu, se prosijo vsi, da nemudoma dopošljejo prijavnice, ker ee zamore potom pravočasno pričeti z razdeljevanjem prostorov in upoštevati želje posamni-kov. Z informacijami Vam je na razpolago velesejmski urad na razstavišča ob Gospoevetski cesti. Dotične tvrdke, ki so se prijavile, da zgrade na sejmišču III. Ljubljanskega velesejma lastne paviljone. opozarjamo, naj s tozadevnimi deli čimpre-je začno in ne čaknjo na zadnje tedne pred otvoritvijo. Takrat bodo razne stavbene in druge tvrdke tako zaposlene da pravočasna izgotovitev ne bo mogoča druga?« kot s pomočjo nadurnega dela, kar bo vse podražilo. Čim ртеје kdo začne z delom, tem uianjše stroške bo Imel. • * » g Kdo odločuje o prometu ï denarjem? Pred kratkim smo čitali, da pošte ne sprejemajo avstrijskega železnega drobiža po 20 vinarjev, t. j. 5 par. Zakaj ne? Ali ni več v veljavi, ali ga finančna uprava šc sprejema'? Da bi bil razveljavljen ta drobiž, ni bilo citati. Nadalje: Vsak je dolžan sprejeti po 100 novčanic. po 1 Din. pol in četrt. Din; pošte pa le po 50 oziroma 40 kosov Zakaj ta izjema pri pošti? g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so bile cene žitu sledeče: pšenica 441.25 Din, ječmen 290 Din, oves 306.25 Din, koruza 262-5—267.5 Din, fižol 640 Din, pšenična moka št. 0 6.65—6.67 Din, št 2 635 Din, št. 5 570 Din, št. 6 500 Din, št. 7 425 —430 Din, mekinje 135 Din. — Tendenca je ustaljena g Drïamî kur z za Julij je določen tujim valutam sledeče: napoleondor 310 Din, dolar 85 Din, 100 fr. frankov 530 Din, 100 šv fr. 1530 Din, 100 drahem, 240 Din, 100 lir 390 Din, 100 mark 0.07 Din, 100 čsi. kron 260 Din, 100 ogrskih kron 1 Din, 100 lei 42 Din 100 levov 100 Din, 100 peeet 1260 Din, 100 hol. gld. 3400 Din, 100 danskih kron 1535 Din, 100 avstr. kron 0.12 Din, 100 p. m. 0.07 Din. g Pristojbine za tržaška skladišča cenejše. — Italijanska vlada je votirala pet milijonov lir v svrho povečanja blagovnega prometa Trsta z ostalimi državami. Vsled te dotacije so postale pristaniške. pristojbine znatno cenejše. Posebno je šla i tal. vlada na roko češkoslovaškemu blagovnemu prometu s tem, da je znižala pristojbine za 20 do 40 odstot. — Pri Italiji bi se morala Jugoslavija učiti. g Novi veliki zelen» rudniki v Rusiji. Mos-koveka brzojavna agencija poroča, da 6o odkrili v Kurski guberniji velike sklade železne rude. Poskusna vrtanja so dosegla globino do 200 molrov Ruda, ki so jo našli, vsebuje do 41 procentov železa. Samo eno doslej preiskano rudno polje meri 250 kvadratnih kilometrov, ugotovili pa so še štiri polja, ki še niso preiskana. g Življenje v Rusiji se razvija, kakor pripovedujejo iz Rusije ravnokar došli potniki, normalno. Potuje se udobno, samo vizum se jako težko dobi. Na papirju so prvi, drugi in tretji razred odpravljeni ter je vpeljan enoten razred, v resnici pa obstoji še vedno razredna razlika s tem, da sta vpeljani dve. vrsti vlakov. In sicer >trdi< vlaki za navadne potnike, : mehki', vlaki pa za boljše potnike s spalnim in jedilnim vozom. — V Moc-kvi se živi tako kot v Parizu in na Dunaju. Dobi se vse-Samo življenje je dražje, tudi dražje kakor sedaj na Dunaju. g Povišanje carinskega aggia v Nemčiji. Za dobo od 17. junija do 3. julije, je povišala Nemčija carinski aggio ua 2.116.900 odstot. BORZA. Zagreb, 26. junija. (Izv.) Devize: Pešta 1.02 do 106, Berlin 0.0775—0.0820, Italija 4.0150 do 4.0250, London 417—419, New-York 90—90.50 (dolar 88.50—89.50—, Pariz 5.5250—5.60, Praga 2.72 do 2.74, Dunaj 0.1265—0.1267, Curih 16.10—16.15. Cnrih, 26. junija. (Izv.) Devize: Pešta 0.0650, Berlin 0.0044, Italija 24.67, London 25.84, New-York 560.50, Pariz 34.45, Praga 16.76, Dunaj 0.0078 (n. a. K 0.0079), Sofija 6.10, Belgrad 6.35, Varšava 0.0057. Dunaj, 26. junija. (Izv.) Devize: Pešta 7.55, Berlin 0.45050, Italija 3121, London 326900, New-York 70850. Pariz 4339, Praga 2125. Curili 12665, Sofija 759, Belgrad 804, Varšava 0.70._ »Strokovne zveze javnih nameščencev«. Dne 4. julija 1923 se vrši ustanovni občni zbor ^Strokovne zveze javnih nameščencev* v prostorih Konsumnega društva Kongresni trg 2 (klet). Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Otvoritev m poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje pravil in sprejetje poslovnika. 3. Določitev prispevkov in podpor. 4. Volitev naoelstva, strokovnega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, sc črez pol ure vrši nov z istim dnevnim redom in na istem prostoru. Pripomni sc šo enkrat, da znaža ka-denčna doba za one člane, ki pristopijo do občnega zbora samo 3 mesecc nasprotno za one po občnem z boni pa 6 mesecev. Kdor želi pristopili, naj se oglasi v »Jugoslovanski strokovni zvezi« v Ljub-liani. Stari trg 2JI., kjer se sprejemajo pri- glasi vsaki Han od 8. do 12. in od 15. Ho 17. ure, izpolni in podpiše pristopnico ter plača pristopnino 5 Din in (do občnega zbora) pispevek 5 Din. Izven Ljubljane stanujoči naj zahtevajo pismeno pristopnico, da se ijm pošlje tiskovino in poštno položnica V združitvi je bodočnosti _ Pripravljalni odbor. IJufiljansKe novice. lj Opozarjamo in ponovno vabimo na občni zbor Lljublj. dijaške in ljudske kuhinje, ki bo danes ob petih popoldne v I. nadstropju Jugoslovanske tiskarne. — Odbor. lj Ustanovni shod »Kuratorija za slepce«. Društvo »Kuratorij za slepce«, čigar pravila so od vlade odobrena, ima ustanovni shod danes, v sredo, 27. junija, popoldne ob petih v »Dobrodelni pisarni«. Želeti je, da se priglasi mnogo udov. Članarina znaša 10 Din, ustanovnina 500 Din. lj Mestno kopališče na LjubljacicL Ker je Ljubljana brez kopališča, se je odločila sedanja občinska uprava, da zgradi moderno kopališče na Ljubljanici. Zgraditi ga namerava na desnem bregu Ljubljanice nad Malim grabnom, da bodo imeli obiskovalci tudi popoldansko solne e in ker čolnarji ob levem bregu vlačijo čolne navzgor. Dohod bo z Ižanske ceste po parceli, ki jo dobi občina potom zamenjave od posestnika lv. Ogrina. Občina se je odločila za plavajoče kopališče. Imelo bo dve plavajoči košari, ki bodeta ob bregu z žično vrvjo in piloti zasidrani. Prva košara bo dolga 24 m in bo imela en oddelek za otroke, drugega pa za stoječo kopelj. Druga košara bo dolga 30 m in globlja ter pripravna za plavanje. Solnčne kopelji bodo na nabrežini, dvignjene za 30 cm nad terenom in napravljene iz desk. Kopališki prostor meri 2500 m*, ki bo obdan deloma s kahinami, katerih bo okoli 70. Razen kabin bo tudi skupni garderobni prostor z omaricami, kamor bo moral vsak zakleniti svojo obleko. Nadalje bo imelo kopališče še vodovod, buffet in prhe. Kopališče sa deli na moški in ženski oddelek. Z zgradbo kopališča se prične že Drihodnji teden in mora biti gotovo do konca, julija. lj Barje in mestno kopališče ob Ljubljanici. Barjani z veseljem pozdravljajo namero mestne občine, zgraditi ob Ljubljanici javno kopališče, ker bo s tera kopališčem dana tudi Barjanom prilika, da uporabljajo socialno-hi-gijenične naprave mestne občine, kar jim ie bilo do danes onemogočeno. Pri tem pa imajo še eno željo, da se podaljša vodovod, ki se bo moral napeljati po Ižanski cesti do kopališča, še nekoliko naprej po Ižanski cesti. Tako bi Barjani prišli do pitna vodé. Upamo, da bo klub občinskih svetnikov SLS storil vse, da se uresniči ta goreča želja Barjanov. lj Obrtna šola na Rakovniku razstavi v dneh od 28. junija do 2. julija risbe in izdelke učencev mizarskega, krojaškega in čevljarskega oddelka. Prostor razstave bo v prvem nadstropju novega poslopja. Pričakuje se, da bo razstava v primeri z lansko kazala precejšen napredek. Vstop vsakomur prost. lj Zvišanje ponočnega davka dovoljeno. Pokrajinska uprava je mestni občini ljubljanski dovolila, da pobira od 23. junija do konca tek. leta po gostilnah in kavarnah od vsakega ponočnega gosta po 1 Din. davka. lj Upravni škandal v dohodarstvenem oradu. Neki član direktorija dobodarstve-nega urada ljubljanskega je ugotovil sledeči upravni škandal: Bivši ravnatelj do-hodarstvenega urada vitez pl. Grasselli je bil upokojen 1. julija 1922. V uradni omari in v predalu uradne miznice je pustil zaprte razne akte dohodastvenega urada. Sedanji ravnatelj dohodarstvenega urada J. Zupan je vladnemu zastopniku na magistratu precej po Grassellijevi upokojitvi poročal, da mu g. pl. Grasselli ni izročil ključev od omare in od predala miznice. Odgovorilo se mu je, da se bodo od g. pl. Gras-sellija zahtevali ključi nazaj. Zdaj je preteklo skoraj že celo leto in ključi se še niso vrnili. Pričakujemo, da se bodo tudi g. pl. Grasselliju primerno predočili gotovi predpisi magistralne službene pragmatike. lj Mladinski dom — Kodeljcvo. Poučno predavanje ob skioptikonu. V četrtek, Vidov dan 28. t. m. ob četrt ua 8 zvečer »pokrajinske slike« (tu-ristika Gorenjske). Predava g. ravn. Slapšak. Vstop prost. V petek, praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. ob tri četrt na 6 pop. >Napoleonc. Ob slikali predava moneignor Steska. Za odrasle vstopnice v pisarni. lj Proslava rojstva Josipa. Reslja se priredi danes 27. t. in. ob 18. uri zvečer na starem poko-pališču pri sv. Krištofu (pri spomeniku). Člane inženirskih, gozdarskih, Jugosl. čehosl. ligo in spo-štovalce, vabimo k udeležbi. Češkoslovaška oboe. lj Mestno lupunstv» vabi vse. hišne j>osest-nike in tudi stanovalce ljubljanske, da na Vidov dan okrase, svoje hiše. oziroma stanovanja z državnimi ali narodnimi zastavami. lj Zahvala. Družina Antona Suhadolnik v mestnih baraknh na klavnici se prisrčno zahvaljuje Oblačilnici za Slovenijo, gosp. lesnemu trgovcu Antonu Kodretu, gosp. Mavriciju Smoleju in vsem drngim za velikodune darove. Bog plačaj! lj Umrli so: Martinčič Jožef, sin posestnika, 23 lei. — Lisjak Ivan, zasebnik, 84 let. — Alilin Marija, hči mesarja, 1 leto. — Kad une Marija, mest- na uboga. tU let — Brarvee Marija, kuharica, 88 let — Kreenik Marija, kmetica, 42 let — Bcth» Rudolf, rejenec, 14 ms. — Hrovat Frane, 27 tet. — Steklaea Dušan, «in poL Strežnika, 18 dni, — -Kogovšek Marjana, bivša kuharica, 86 M. —* Starin Matija, bivši kovač, 76 let — Peternelj Ka» t ar i na, obč. uboga, 75 let — Kalan Matovi, hlapec 57. let. — Jesfhar Ivana, rejenka, 1 leta — Strniša Katarina, zasebniea, 88 let — Furlan Katarina, vpok. tob. delavka, 69 let — Furlan Kot^i-in«, trgovca, 7 mee. — Sever Jakob, mizarski pomočnik, 31 let. — Jenko Anton, dninar, 70 let — LipuiSek Bogomil, sin mizarskega pomočnika, 8 mes. — Kaučič Marija, bivša učiteljica, 67 let — GCetl G» brijela, zas. tiradnica, 45 let — Kukee Marija, sebnfca, 78 let — Markovič Anton, občinski ubožec, 66 let li Pokrajinska zađrnga tapetnfkov жЦ Slovenijo v Ljubljani opozarja vee tapetniške mojstre in dotične sedlarje, kateri i» vršujejo tapetniško obrt, da se vrši za va« jence, kateri bodo redno dovršili učno dobo, predpisana preizkušnja za pomagalca bre» takse dne 12. julija 1923. K isti se lahko prijavijo tudi pomočniki, ki so no 16. februarju 1908 redno dovršili učni čas. vajenec ali pomočnik mora. vložiti do 4. julija 1928 pri zadružnem načelstvn kolka prosto prošnjo « pripustitev k preizkušnji za. pomagalca, priložiti prošnji učno pogodbo odnosno nena izpričevalo. O nadaljnih navodilih za prei® kušnjo so obvesti prigrlašence pismena Načelstvo. lj Policijska kronika. Policija je aretiral» Franca Klemena, kateri je bil zaradi tatvine mnogokrat kaznovan. Dne 15. aprila 1923 je prišel po prestani 4 letni ječi iz mariborske kaznilnice. Dasi ie bil Izgnan iz naše države, jo je skoraj vedno obiskaval in se držal v liubljanski okoilci. Pri njegovi znanki je policija našla 2 srebrni o vratni verižici, zlato uro z dvojnim pokrovom št 897.322 ln več drugega blaga. Raznoterosti. — Kitajski zid bodo trnšilL Gradivo, iz ka« terega je bil sezidan sloviti kitajski zid, ima bit! zdaj ^rabljen v stavbne namene, tako da bo tndl ta svetovna in historična posebnost zginila z samskega površja. Kitajski zid je bil sezidan 200 le( pred Kristusom in meri po dolgosti 3000 km, po širokosti pa 15 do 25 korakov, visok je pa tndS toliko ponekod pa še višji. r Podzemski London. Metropoli lanska druŠ-ba v Londonu je dobila dovoljenje za razširjenje kolodvora Piccadilly Cirkus podzemske ieleznioe, kateri kolodvor ee razprostira skoraj pod celim trgom enakega imena. To je podžgalo inženirja Thompsona, da bi izvršil načrt, za zgradbo novega podzemskega mesta pod Londonom. Tako podzemsko mesto, ki bi imelo tudi te ugodnosti, da bi bilo neodvisno od vremena, bi uspešno rešilo vprašanje stanovanjske bede, brezdelnosti in bi dalo mirno stanovanje vsem onim, kateri težko prenašajo mestni hrup in šum. i Inženir — duhovnik. Na dunajski univerzi je bil promoviran za doktorja bogoslovja. Frančišek Mudra, doma iz Rokican. Dovršil je realko, študiral na dunajski tehniki ter dosegel diplomo strojnega inženirja. Služboval je v Plznu pri državni železnici. Iz želje postati duhovnik je napravil gimnazijsko dopolnilno maturo, stopil v dunajsko semenišče in bil posvečen v duhovnika. 81n$-boval je na več krajih dunajske škofije. Ostal je veren sin češkega naroda. Zdravstvo. TERMALNO KOPALIŠČE V LAŠKEM Po triletnem prenavljanju se zopet otvori izza davnih časov znano kopališče v Laškem. KopaMče leži na desnem bregu bistre Saivnje, ki se vije od Celja do Zidanega mostu stisnjena med zelenim hribovjem. Na levem bregu Savinje je trg Laško! znan po svoji romantični legi. Bregovi in doline-nudijo lepe izprehode. Gozdovi s studenci in gor-] ski zrak dajejo tej pokrajinski sliki švicarski zn*-i čaj, vedro nebo pa južno obiležje. Od Celja doj Save je slika pokrajinske krasote, da jo celo suho-' parni Baedecker omenja kot višek lepote na vožnji med Trstom in Dunajem. Lega kopališča v Laškem je v klimatičnem pogledu nadvse ugodna. Kraj i« obdan od hribov ter s tem zavarovan proti neprijetnim vetrovom, kar je za zdravilišče velikega po mena. — Termalni vrelci privrejo na dan s toplote 385 « C Znani so že stoletja. Kopališče v Laškem je znano Sirom sveta. Pred vojno je bilo najbolj obiskovano kopališče in zdravilišče na štajerskem, ki je bilo posečano vsako leto tudi od raznih visokih gostov iz vsega sveta- Stari Laščam vedo potrditi, da je tu prebival n. pr. kineški prestolonaslednik in uporabljal termalne kopelji in mnogo drugih. O učinkovitosti termalnih kopelji v Laškem j€ cela vrsta znanstvenih razprav. Termalna voda je popolnoma čista in dognano radioaktivna. Srečno je naklučje, da ima voda isto temperatqko to* je srednja temperatura človeškega telesa, kar upravlja kopelj prijetna Splošno vpliva terma na. poepe-šenje specifičnega delovanja kože in žlez, pospešuje presnavijanje snovi, vpliva pomirjevalno na živčni sistem in krepča celotni organizem. Specialnih indikacij je neb roj, ki jih tukaj ni moči našteti. V resnici ni mogla narava ustvariti lepšegS kotička za zdravilišče kakor je Laška V tej prijazni dolinici, obdani od hribov in gora, ob bistri Savinji poleg trga Laško s staroslavno razvalino razpadlega gradu ua hribu, H um s ponosno svojo konico, vse to je kakor ustvarjena da od dela to-mučenega in izčrpanega človeka spravi v dobro duševno razpoloženje in da bolniku napravlja prije I no bivanje v kopališču. Samo po sebi je umevno, da take remeljek' dobrine niso smele še nadalje ostati neuporabljc-\ane. S 1. julijem t. 1. se zopet otvori termalno konališče v Laškem v se oooolnciii in koši ure- ditvi kot dosedaj, gostom y ozdravljenje in razvedrilo ter naši skupni domovini v časi Prosveta. pr KaiRtavo MeštrorK* r e plastik» (Hrori »Nadina galerija« * Jakopičevem paviljonu v četrtek, 28. t. m. ob pol 12. in vabi vse, da ■ Številnim obiskom poselijo in počaste delo vélikega umetnika — stvaritelja kosovskega hrama. pr Rijurce kot «ost т naši operi. SIBali smo ga po eno, oz. dve dejanji v Toski in Rigolettu. Njegova moč je v izredno zveneči, čisti nosni resonanci. Glas ima dobro izenačen, ne sicer silnega, vendar pa polnega, z mehkim, čistim nastavkom v vseh legah. Prožnega, da mu je modulacija za vsa č.uvstva vedno na uslugo. Tudi v igri se je, odkar smo ga imeli zadnjikrat priliko videti, kar osamosvojil, tako da je obe vlogi prav dobro zastopal in v potju in dejanju ustvaril — ne porečem: novih, značivnih likov, gotovo pa čisto verjetne osebnosti. Veseli smo ga bili, še bolj bi nam bil ugodil, če bi bil po slovensko pel. Ko je prišel n. pr. Betetto z Dunaja v goste, nam je po naše zapel. Ta večer pa smo imeli slovensko opero kar v treh jezikih: glavni vlogi: vojvoda in Rigoletto sta se peli hrvatski in ruski, ostale slovenski. Da je Balaban, ki je izborno nastopal kot Kigoletto, pel po rusko, je umevno in za letos opravičljivo. Upamo pa, da ga Ikhdo prihodnje leto slišali peti v slovenščini. Naj bo prepričan, da bo uspeh za najmanj sto odstotkov večji. Naj se spomni samo na tieti kratki stavek, ki ga je v Ognjoginu zapel po slovensko: kako je zazvenel, prevzel vse poslušavce, da je po vsem prostoru kar zadehtel slišen, skoro da bi rekel — blažen vzdih olajšave. Tudi Rijavcc bi bil a slovenščino spričo izvrstnih lastnostih svojega glasu — žal da ga je včasih topil orkester — brez dvoma dosegel večji uspeh. Vsi namreč čutimo — zavestno ali nezavestno — kako nujno potrebno bi bilo, da se ta Babilon v naši operi: imamo tako že pevce različnih narodnosti, Slovence, Hrvate, Čehe, Ruse, Nemce, Poljake, katerih vsak nekaj ali pa celo veliko svojega vnaša v slovenščino; potem imamo pa se Slovence, ki nekateri tudi najrajši tiste posebnosti svojega narečja pretiravajo, ki so najmanj prikupne: da se ta — pravim babilonski pisana slovenščina — zapisali sem hotel slovenščina — čimprej v enotno strugo zasuče, toga potrebujemo. Pevec, kakor je Rijavec, razborit, s tehnično dovršenim organom, bi se pred nas lahko postavil kot vzor. — Ge. Lovšetove biserno se iskreči glasek postaja še vedno bolj mehek. Zathey je bil — kot sicer v vsaki vlogi — dober Spara-'ucile. K. pr Občni ibnr pevskega tbora Glasebne Ma-fle«, ki se je vršil v petek, dne 22. t. m. v pevski dvorani Glasbene Matice ob 8. uri zvečer, je bil dobro obiskan. Predsednik Prunk je otvoril z nagovorom občni zbor in je povdarjal izredno živahnost in plodonosuost pretekle koncertne sezije po-wdoWi 50 letnega jubileja Glasb one Matice in 30 letnega obstoja pevskega zbora. Kakor povzamemo iz poročila tajnika, je bilo zlasti delovanje pevskega zbora izredno agilno. Koncertno je nastopil pevski zbor 24 krat. iz Statističnega dela povzamemo, da je štel pevski zbor ob koncu koncertne sézije 130 članov in članic, imel je poleg 12 sej, 4 izredne občne zbore, na katerih je med drugim izvolil častnim članom srbsko pevsko družino »Stankovičc, spremenil je poslovnik glede sestave odbora in je znižal ustanovnino na 100 Din. Preteklo koncertno sezijo je smatrati za pevski zbor kot najbolj plodovito, a tudi naporno leto. V priznanje svojega dela je bil odlikovan povodom 80 letnega obstoja od Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra z redom Sv. Save III. razreda, katero priznanje se je pevskemu zboru letos na slovesen način izročilo. Prihodnjo koncertno sezijo namerava prirediti pevski zbor Glasbene Matice koncertno turnejo na češkoslovaško ter nadaljevati evoje pokrajinske zlete. Tekom počitnic izvrši še dvoje koncertnih nastopov. Pri volitvah so bili voljeni v novi odbor sledeči gg.: Predsednik Josip Skalar, tajnik dr. Viktor Vovk, blagajnik Karel Lasbaher, arhivar C e r a r Josip, na-{elnik moškega zbora Ivo P e r u z z i, načelnica lenskega zbora H r o v a t i n Klementina. Pregle-dovalca računov: Galović Vojteh in Konte Ivan. Pevski zbor se je stabiliziral in bo nadaljeval 7 skupni vzajemnosti svojo pričeto pot. pr IV. javna produkeija gojencev konservatorija Glasbene Matice se vrši danes v sredo, dne 27. junija 1923 ob 8. uri zvečer v Filhannonični dvorani. Spored to produkcije je silno zanimiv ;n to vsled tega, ker je prvi svojo vrste, odkar deluje naša Glasbena Matica na glasbeno-šolslcem polju. Vse štiri točke sporeda tvorijo skladbe dveh kon- Sice, ki se nameravajo peljati z vozom, prosimo, da se takoj prijavijo tov. Štruklju na Viču, za skupno kosilo pa tov. Jovanu v Polhovem gradcu. Vabimo tudi druge člane, ki bodo takrat v Ljubljani. »Slomškova zveza« bo imela povodom katoli-ïkega shoda v Ljubljani zborovanje z izrednim občnim zborom. Vsled tega prosimo vse tov. pevce in pevke, naj sporoče v svrho petja pri maši svoje naslove z navedbo glasu tov. tajnici (Л. L Florijanska ul. 7, II. nadstr.), da jim pošljemo note. Natančen spored še objavimo. Dijaški vestnik. d Orlice-dijakinje! V četrtek, dne 28. junija ob četrt na 11. dopoldne se vrši rodni občni zbor v Ljudskem domu, II. nadstropju. Udeležba je obvezna za vse članice. — Podpredsednica. Socialni vestnik. s Posehke plače na Dnnnjn. Dunajska občina je nstanovila komisijo, obstoječo iz gospodinj in služkinj, da določi sporazumno za razne vrste služkinj minimalno plačo. Ta komisija je določila sledeče plače: Za dekleta izpod 1(5 let 64.000 nemških kron, za dekle nad 16 let stare 80.000 kron, za dekle, ki znajo tudi nekoliko kuhati 96.000 kron, za priproste kuharice 144.000 kron, za hišne 128.000 kron, pestunje pod 16 let stare 96.000 kron, za šolane pestunje 196.000 kron, perice dnevno 20.000 kron, postrežnice (brez lirane) pa 4000 'trou na uro. Če preračunaumo avstrijsko krone na naše, plače dunajskih poslov niso ravno posebno visoke, ker je 4000 kron samo 5 dinarjev, kolikor dobi po-strežnica brez lirane na uro. eervatorietov s kompozicijskega oddelka tukajšnjega konservatorija, kateri oddelek poučuje prof. Josip Michl. Gospod prof. Michl se je z njemu lastno vestnostjo in izredno marljivostjo posvetil temu predmetu in svojim gojencem in sad pouka v kompozicijskem oddelku je naša IV. javna produkcija. Prvo točko sporeda tvori švikaršičeva skladba za godalni orkester in sicèr Preludij in Fuga v C-duru. Naslednje točke so skladbe Josipa Brnobida in sicer dva solospeva >Kad ini majku pokopaše« in >U jutru«, katere poje g. Banovec Svetozar (iz šole ravnatelja Mateja Hubada) in katerega spremlja na klavirju konservatorist Ravnik Anton (iz Sole g. Ravnik Janka). Tem dvema solospevoma Blodijo 3 glasbene sličice za godalni orkseter in kot sklepna točka Preludij in Fuga v Es-duru za godalni orkester. Godalni orkester tvorijo deloma člani orkestralnega društva Glasbene Matice, deloma pa gojenci konservatorija Glasbene Matice. Na-študiral je orkestralne komade g. profesor Josip Michl. Oba gospoda Brnobič in Svikaršič sta ravnokar naredila državni izpit iz glasbe pred tukajšnjo izpraševalno komisijo in sicer oba z odličnim uspehom. Ravnateljstvo vabi vse, ki se zanimajo in ki hočejo vestno zasledovati resno vzgojno delovanje Glasbene Matice, da posetijo tudi to javno produkcijo. Orlovski vestnik" SKNTJAKOnSKI OREL У TJTJBLJAKÏ. Slavnost desetletnice in blagoslovi jen ja prapora se bo vršila po sledečem sporedu : V s o -b o t o, dno 7. julija ob pol 9. zvečer zbiranje udeležencev na šentjakobskem trgu; mirozov in b a k 1 j a d a po mestu ; p o d o k ni c a kuinici in ustanovitelju šentjakobskega Orla. — V nedeljo, 8. julija: Po prihodu vlakov (okrog 8. ure) zbiranje udeležencev na Medijatovem dvorišču; odhod v sprevodu v župuo cerkev sv. Jakoba, kjer bo ob pol 10. blagoslovljen je prapora. Nato cerkveni govor in sv. maša. Pri sv. maši bo pel šentjakobski cerkveni zbor s spremljevanjem godalnega orkestra. Po sv. maši d e f i 1 a e i j a prod praporom na šentjakobskem trgu, nato slavnostni obhod po mestu z razvitim praporom ter odhod na telovadišče. — Popoldne ob dveh pete litanije v župni cerkvi sv. Jakoba. Ob treh javna telovadba na prostoru pri dolenjskem kolodvoru ob Dolenjski cesti. — Zvečer ob osmih družabni večer v veliki dvorani hotela »TJnion«. — Spored javne telovadbe: 1. rajalni nastop članstva, 2. člani: proste vaje za leto 1923, 3. članice: proste vaje za leto 1923, 4. naraščaj: proste vaje za leto 1923, 5. gojenke: proste vaje za leto 1923, 6. orodna telovadba, 7. nastop vzorne vrste: a) krogi, b) skok s palico, c) skok skozi obroč, 8. zaključna skupina..— Pri prireditvi bosta sodelovali godba Zveze jugoslovanskih železničarjev in godba Mladinskega doma. — Vstopnina: sedeži I. vrsto po 12 Din, II. vrste po 10 Din, stojišča 4 Din; vstopnina k družabnemu večeru 10 Din. — Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu, samo telovadba bo v slučaju slabega vremena zvečer ob osmih v Unionu. Na družabnem večeru bo vsestransko preskrbljeno za razvedrilo in okrepčilo. Nn razpolago bodo tudi brezalkoholne pijače. — Priprave za slavnost so v polnem teku. Ako bo vremo ugodno, obeta bili vsa prireditev prav veličastna Posebno skrbno bo pripravljena tudi bakljada za mirozov in podoknico zvečer 7. julija. Bližnje odseke prosimo, da se gotovo udeleže tudi prireditve v soboto zvečer. Mednarodne tekmo v Parizu. V nedeljo, 24. junija se je vršila poizkusna tekma 19 telovadcev v tekmovalnih vajah. — Ker se več izvenljubljan-skih dobrih naših telovadcev, predvsem z Jesenic, Maribora, Celja, Kamnika in Domžal te tekme v nedeljo ni uedeležilo, napovedujemo za nedeljo, dne 1. julija drugo poizkusno oziroma izbir-n o tekmo za pariško tekmovalno reprezentanco. Da bo mogla ta tekma pokazati vse naše najboljše telovadne sile, se bo vršila od četrtka (28. junija) do nedelje stalno tridnevna skupna trennža vseh vaj. Tako se bo n.tdila predvsem izvenljubljanskim telovadcem, ki bi prišli za pariško tekmo v poetov, prilika, da se natačno seznanijo z vajami in temeljito pripravijo za izbirno tekmo. Preskrbelo se jim bo tudi stanovanje in prehrana v Ljudskem domu. Zbirališče vseh telovadcev v četrtek, na Vidov dan, zjutraj ob 7. v prostorih Orlovske podzve-ze (Ljubljana) v Ljudskem domu. Bog živil — Načelnik JOZ. Učiteljski vestnik, Podružnici »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico bosta zborovali skupno v TOREK, dne 3. julija t.. 1. ob 10. uri dopoldne v Polhovem gradcu. Dnevni red: 1. Rokolvorni pouk (ref. tov. Jovan M.); 2. Nova pravila SI. z.; 3. Resolucije za kat. shod; 4. Slučajnosti. — Zbirališče ob osmih zjutraj pred šolo na Viču. — Tovariše in tovari- ' r-r'arcM« иитктталп ктаапу Turistika in sport. S. K. p,;trm, Graz : Primorje. Prvi dan 7 : 3 (6 : ,), drugi dan 5 : 1 (3 : 0). Ker se je iz graškega časopisja zvedelo, da dospe graški Sturm v Ljubljano z rezervo, odpovedala sta naša vodilna kluba Ilirija in Primorje napovedani tekmi. Kljub temu je dospel Sturm nepričakovano v soboto zjutraj ter odigral obe tekmi s Primorjem. Kot se je pozneje zvedelo, nastopil je Sturm z osmimi stalnimi igralci iz prvega moštva. Polsg tega je igral srednjega napadalca njih trener, bivši dunajski interna-cionalec Haisst. Igra prvega dne je potekla, jxisebno v prvi polovici, v znamenju Stur-move premoči. Šele v drugi polovici se je Primorje znajdlo ter pričelo oblegati nasprotnikova vrata- Vzrok velikega poraza Primorja prvega dne leži tudi v slabi postavi. Pretnar K. spada samo v zvezo, a pravo mesto za B. Romana je na halfu. Za mladi rezervi v napadalni vrsti bila je ta tekma pretežka, kar znači, da je Primorje podcenjevalo svojega nasprotnika. Razentaga se pa obramba v prvem polčasu ni mogla znajti. Vratar nas je neprijetno iznenadil ter leži velik del krivde poraza na njegovi strani. Izborno mu je sekun-diral desni back, ki je popolnoma odpovedal. Na višini je bil edinole levi branilec, ki spada brezdvomno v vsako prvorazredno moštvo ter upamo, da ga bodemo videli v reprezentančni tekmi proti Zagrebu. Vrančič izpod svoje običajne lorine, v napadu le Zargoj II. dober. — Drugi dan nastopi Primorje komplatno. Vsled tega je bila igra ta dan veliko bol interesantna kot v soboto. Rezuđtait nas ne sme prestrašiti, če pomislimo, da sta rezultirala dva gola iz 11 m (prvi dan ena 11 m), izmed katerih je bila brezdvomno upravičena samo ena. Če pomislimo, da je porazil lansko leto v Gradcu Sturm v šibkejši postavi našo Ilirijo s 3 : 0 in 4 : 3, smo lahko z doseženim rezultatom zadovoljni. Da mi imela napadalna vrsta nekoliko smole, bil bi končni izid brezdvoma za domačine še povdljnejši. Gostje so nas s svojo dovršeno igro prijetno iznenadili. Popolno tehnično obvladanje žoge, precizno dodavanjï, krasna igra z glavo, vzorno pokrivanje, to so vrline, ki smo jih videli v Ljubljani samo pri Wackeru iz Miinchena. Najboljši del moštva je napadalni trio. Njih krasno skombinirani napadi so domačo obrambo »frapirali«. Srednji krilec Primorja, ki je bil v ostalem najbolj požrtvovalen v celem domačem moštvu, bil je proti njim brez moči. Za tak trio treba je krilca mednarodne kvalitete. Obramba gostov, lepo vzraščene postave, med njimi znani re-prezentačni igralec Diamant, pokazala je marsikaj, kar manjka našim branilcem. Rak-rana v našem nogometu so sodniki. Tudi v tem oziru se razmere sicer boljšajo, a prepočasi. Hus, ki je bil r ostalem dober, «pregledal jJ marsikaj, kar je bilo gostom v prid. Dobil je tudi neko manijo do diktiranja enajstmetrovk, večkrat neupravičeno. Priporočali bi mu tudSji z orzirom na njegovo kratkovidnost, da bi redno tekel za žogo, kar bi bilo v tehničnem oziru tudi njemu samemu v olajšavo. V ostalem pa je imel lahko delo, ker sta igrali obe -no-štvi, čeprav v peklenskem tempu, nadvse fairv Kakor sporoča S. K. Primorje, odigral bode Sturm na povratku svoje bližnje turneja po Jugoslaviji dve revanžni tekmi ž njim. Intere* za to vlada že sedaj med športno publiko. Komarca je 600 m visoka stena v Ukanci nad Bohinjskim jezerom. Po tej steni je izpeljana poletna stezica k Sedmerim jezerom. Steza je dokaj Stroka in pelje ves čas med grmičevjem in tudi visokimi drevoei, tako da ne prideš nikjer do izrazitega in nevarnega prepada. — To pot je leto« Slovensko planinsko društvo posebno temeljito popravilo. Odstranil se je tudi ves nepotrebni grušč s poti, zato da greš tudi lahko z navadnimi žervlji gor in jo zmagaš v 1 in pol ure. Tik pod vrhom je 2(i položnih lesenih stopnjic, letos popolnoma nanovo narejenih. Malo niže îeh stopnic so vrelei' sveže vode. Takoj nad stopnicami prideš na vrh Komarče. Tam se za kake četrt ure nsedi in ra»-gloj na vso Ukaneo. Pod teboj šumi in bobni Savica in odtod se dviga pot še iz vojnega časa v ne broj vijugah proti gorski planoti Komna, na planino na Kraju in dalje proti Krnu. — Komarča nima no enega klina in ne ene vrvi, ker so nepotrebni. Od vrha Komarče j>ol minute dalje na levo ee vidi še kup obrezanega lesa, ogrodje lesene stavbe, odkoder se pred kakimi 40 leti les po vrveh čez vse te prepade spuščali dol. Se 5 minut dalje med bujno rastjo raznih planinskih zelišč in cvetlic prideš do Črnega jezera in še dalje v eni uri do koče pri Triglavskih jezerih. Ta koča stoji med V. in VI. jezerom, je dvonadstropna, obsegajoča 9 sob * eno ali dvema posteljama in še posebej skupno ležišče in do na Vidov dan, dne 28. junija otvorjena. Koča bo z raznimi, tudi izbranimi jestviuami in pijačami proslcrbljena in nudi turistu *elo prijeten oddih. Meteorologično poročilo. c,)ubl|nna 306 m n. m. vlš. Caa ораао-vauja / mm Tormo-lBeber T 0 t'.ibxom. ditorenca v 0 Nebo, votrori l'miaTm« r mm '1 25. 6. 21 h 7331 18-9 11 0-9 v. obl. i. S6./6. 7 h 732-7 17-9 04 obl. 13-« 26./6. 14 h 781 •« 1Ô-1 « obL LEPOTA? SVE20ST MLADOSTI? -Priljubljena zunanjost? Vse to si lahko prihranite in za-branite prermio ostarelost edino z rncionelmm negovanjem vašega obraza, vašega 1с1сза, vaših las in zobl Izrednega delovanja so že nad 25 let priljubljeni Elza-izdelki za negovanje lepote: Elzo-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka z omotom in poštnino 23 Dinl, Elza-pomadn /.a rasi las (2 lončka z omotom in poštnino 25 Din), Elza lilijno milo lepote (4 kose 7. omotom in poštnina 35 Din) in drugi Elza-izdelki, kakor Elza cvct za lase, Elza-voda za usta, Elzu-kolonska voda itd ; Lekarnar EUGEN V. EELLEK, STUBICA DON)A, Elzntrg Št. 134, Hrvatsko. Nosile ШШ&б illllHIU Pnmmtna kuharica Poslovodjo - 1е!ешпагја Posodim 100,000 S3in: Lepa, mala II i Š a I I IU4 vime« К1ШШ ..........gospodarju proti stanovanju za obrtnika | Г ' z delavnico (lokalom) v Ljubljani aH na i katera bi mogla samostojno voditi večjo kuhinjo v Ljubljani, dobi takoj mesto. Upoštevajo se starejše moči. Mesečna plača 2200 K. Prosta hrana in stanovanje. -Naslov pove uprava lista pod štev. 385Z Kot učenka Starejša ženska v trgovino mešane stroke, v mestu ali ali na deželi, ZELI VSTOPITI 15 letna DEKLICA, ki je dovršila mestno šolo. Vajena je žc nekoliko tega posla ter ima veselje do trgovine. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3846. išče primernega dela, kakor pospravljanje pisaren ali kaj enake-;a. Naslov pove uprava lista pod št. 3856. Za bližajoči ee KATOLIŠKI SHOD ;-: priporočam v nakup :-: orlovske potrebščine KLOBUKE, SLAMNIKE, ČEPICE in SRAJCE ter drugo modno BLAGO po zmerni ceni. - IVAN KUNOVAR, LJUBLJANA, Stari trz 10, absolutno samostojnega delavca, ISCEM za takojšnji nastop /a mesto na Gorenjskem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Poslovodja-železninar 3772«. DEKLE srednje starosti, vajeno gospodinjstva in kuhinje z izvrstnim spričevalom, želi PRIMERNE SLUŽBE. — Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod številko 3835. TA J E N C A iz dobre in poštene rodbine, s primerno šolsko izobrazbo SPREJMEJO v modni trgovini T. EGER v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2. periferiji. - Dopisi na upravo »Slovenca'« pod: »VILJEM ABRAM«. 3851 JE NAPRODAJ, z velikim, ograjenim vrtom in hlevom. 15 min. od mesta Celje. - Vprašati v CELJU, v OZKI ULICI ! STEV. 6, L NADSl R. 3850 BanatSkO moko h- ; Na prestov. javni dražbi železna vrata za vrtno ograjo NAPRODAJ. Dvokrilns 3.00 X 1.80. kilogram — 50 kron. - Ogledajo se: Zadružna ulica št. 4. 3853 3863 Prazno sobo ISCE proti nagradi mirna, priletna gospa za takoj ali 1. julija. - Ponudbe pod »Se priporoča« na upravo »Slovenca«. 38j5 Breja krava NAPRODAJ. - Simendolske puïiiiL, težka 650 kg. t- POLJANSKA CESTA it. 55. na vreče in vagone razprodaja M. sc bo PRODALO v nedeljo popoldne ob BIELIČ, Dunajska cesta 33, prij " «Balkanu« cenah. po najnižjih dnevnih 4. uri v DRAVLJAH STEV. 50 razne POHIŠTVO, dalje MLEKARSKI 36% ! VOZIČEK, ŽENSKO KOLO in 2 __I OTROŠKA VOZIČKA. 3857 ODDAM radi selitve staro, znano , NAPRODAJ IMAM dobro idočo gostilno 2 dobro ohranjeni kolesi PRI ROTU na BOH. BF.LI v bližini farne i p ugodni ceni; «sislem »Kinta-Stevr«. — cerkve in šole, oddaljeno 10 minut od ko- Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 3844. lodvora in 20 minut od Blejskega jezera, jako obiskano od letoviščarjev in pripravno za vsako drugo obrt in trgovino. Zraven spadajo: gospodarsko poslopje, velika klet, ledenica, sadni vrl, velik vrt za zelenjavo in 1 aH 2 njivi. Oddam vse s popolnim inventarjem. Ponudbe nasloviti: ALOJZIJ PAPLER, Boh. Bel«. Koruzo, defekt ZA KONJE, razprodaja na vreče in vagone M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri »Balkanu«, po najnižjih dnevnih cenah. Trboveljski premog n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki iinožinl DRUŽBA «ILIRIJA«, Ljubljano. Kralja Petra trg 8. Telelon M. 230. Dva (lijaka SPREJMEM za prihodnje šolsko lelo n» STANOVANJE in HRANO. - Naslov pove uprava lista pod številko 3740. Mesečno sobo NEMF.BLOV O, s separatnim vhodom v sredini tnc ia, IŠČEM ZA TAKOJ. -Ponudbe pod: »SOBA 3771« na upravništvo »Slovenca«. 065899 gnSIISIISIISIISIISISIISIISIISIMIISIin S Združene opcharnc rt. d. itnbiiana S JI nudilo v poUubnili množinah || i zarezane strcšnlhc g S model „A" In model „D" (ulornl crep), nalprlpro- 5 H stejše, nattrpef nejse In na|cenej$e fiiifje siren m g sedanjosll, done zMno opeko. g H II ■e Na željo polijemo popis In ponudbe. Spretni zastopniki se sprejmejo. aa EiiaiisiisiisBisiisisiisBisiisiisiisiiil 11Ш1ШШШШ11Ш11Ш1Ш1ШШШШШ TUB n НШН1ШШШ1Ш1ПШИ11Ш11Ш1МШ111 lll!C!l!IIUIill№!miliMiMI>IIUIIUMItl 9. B E. SK0BERiiE, POZOR ! Iz prve roke ! Redka prilika se nudi vsaki štedljivi gospodinji, da obskrbi svojo domačo potrebo s prvorazredno I. belo debelo slanino po kg I. raztopljeno slanino « » I. paprika-slanlno » » Razpošiljam počenši od 5 kg više v poštnih zavojih ali po železnici brzovozno po povzetju. EXPORT Gi. P. Prodanovié IMPORT NOVI SAD (Vojvodine) Kumno, Janež, rdečo deteljo, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje SEVER in KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. 3632 Banatsko pšenico ia- razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska ccsta 33, pri « Balkanu«. t« Poznani Maršnerovi "4BL B RAU S E" LIMONADNI PRAŠKI, kakor tudi vse vrste bonbonov, keksov, čokolade, vafclnov, za sladoled itd, se dobi vedno v veliki izberi pri tvrdki JO^IP VITEK, Ljubljana, Krekov trg 8 (zraven Mestnega doma). Na dcbelol Zahtevajte ccnik! №, ЏШ il SFL . vsaka množina po znižanih cenah na razpolago pri H. Pétrie, Ljubljana, Dunajska cesta 33. skladišče .Balkan", Telefon interurban 3(-'6. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markei, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Remžflar & Smerkol, Florijanska ul. 13. Produktivna zadrugo kleparjev, instalaterjev, kollarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulico šlev 28. Korn T, Poljanska cesia šlev 8. MEHANIČNA DELAVNICA! pisalne, računske, razmnoževalne iu druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, šelenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Scbreya naslcd. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev. 5. 4 dinarje.) STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Focha, Ljubljana, Mirje šlev. 2 SPEDICnSKA POD1ET1A: »čehoslavija« d. d., Sodna ul. 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesia na iuž železn 7—9. TRGOVINA Z 2ELEZNINOÏ Sušnik A, ZaloSka cesta St 21, Ljubljane TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikui L, Mestni trg 15 TRGOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM Pran Erjavec, pri «Zlati lopati«, Valva zorjev trg Štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga »in, Sv Petra cesta šlev. 17. kupimo vsako množino Podpisana tvrdka prodala: ïrtoiji m i Шт :i iz svojega skladišča na južnem kolodvoru, ter la i ■Ji PUŠKARNA V KRANJU. OVES - KORUZO la- i na VREČE in VAGONE razpro-; daja M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 369? Hoflibflrji - Д шсгшо linija ln linllcd AmcrlKan Lines Inc. illUalha HSIIOII KRtëlCC, LjOlHjaiia, Koloflworsha mm Si. 2«. Spre,|ema potailke v fužno in severno Amcrlho. l7da{«! tofna polosnllo ln prodeja vozne liste. 3dbod lz LjKftijane vsah ledei? Olaran zastopstvo za ïugoslavlj». l. 0. nraskovic. Zagreb .D" cesto pri državnem Kolodvoru Podružnice: ПЕОШШ: Balkanska niiea 25. SllSAK: lovo GJ. Ivoševit, Karolinška cesia 160. SPLIT: Aille (Suif, Dioklecijanova obala 13. ШШ: ivo Lovricevlč. OHOLI: Ојогаге I. DlmltrUevK d Komp., Doieyard Kralje Aleksandra 187. ra . beCherek: DuSan Li.raihaHovtt, Tra кгаИа Petra 4, Potnike spremila do Hamburga družbeni uradnih. ,l!l!!|i!!l!lliil!lll!li; !ll!i!;i!!lllliil!ll rezana v dolžino za kuhinjsko uporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu. Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah ali en gros v celih vagonih z 10% popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom. Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki. i* ekspo?ma in importna dražba z o. z. v Ljubljani, Krekov trg IO, 1. nadstr. l§I«p ml MtTtJii plitllii in slavnostnih krojev za člane, članice in naraščaj, dalje ovratnikov, gumbov kakor tudi jahalnih odej. Mm. tepta Ljubljana, Vidovdanska cesta 2 Laetai izdelki 1 Ceniki na razpolago! Solidna postrežba! Torino - AUTO - MOBIL! Brzi, elegantni, štirisedežni Poraba bencina 9 1 na 100 km | Hitrost na uro 70 km Dobavlja promptno SAMOZASTOPSTVO : 3MPORT CO , - MARIBOR ï'ïvMl•••■• J ; • • v'"" i.....— . v..-.' Ш -, o v D Itsseriraife ii Letna sezlfa 1923 CASINO Vse atrakcije kopališč Otvori ev 28. iunija Cercle des étrangers 1 I»OSESTT* RiBlitetno pisarna. Obl. bone. posredovalnico za nakup, prodajo In zamenjavo nepremičnin Ljubljana, Poljanska cesta 12 naznanja cenjenim interesentom ц т w |ђ g т *?|i pisarne v Ljubljani Poljanska cesta št. 12 V 1 * ** a* M 8 H, V kjer prične poslovati SPT dne 2. Julija 192(3 m Za posredovanje nakupa, prodaje in zamenjave nepremičnin v tn- in inozemstvu — preskrbe in zamenjave stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, osebnih in hipotečnih posojil, upravljanje hiš in posestev ter vse tozadevne brezplačne informacije, se vsem interesentom najvljudneje priporoča. Prvovrstno termalno kopal, ste Postajališče cestne železnice. Zmerne pristojbine. Točna postrežbe. a Slatina Letna sezlfa 1923 AS I NO Vse atrakcije kopališč Otvoritev 28. iimiia Cercle des étrangers! Prvovrstno termalno kopališče Izdaja konzorcii »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubljani, Jugoslovanska tkkarna y Ljubljani, 00000607050901111004070301010201020102024802020002100202010001000202000116000102010001000201010002000101020200020110060200000111010304000911060605030500110666 *$%&')&$*#))*%$%**)##'*+)%&%$* &*&%)&*%&*%$*'*+&"! !"!! "( """!! !""!! "! "P7!!)'+&$)*+]$%&+! ! &