Izhaja
vsako sredo invsak petek.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
Celovec, 28. rožnika 1911.
St. 34.
Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani.
Dne 19. junija se je vršil v Ljubljani občni zbor »Zadružne zveze«. V teku kratkih let se je ta socijalni organizem razvil v velikansko gospodarsko moč. Zveza šteje koncem leta 1910. na Kranjskem 162 posojilnic, 29 kmetijskih in konzumnih društev, 12 strojnih zadrug, 43 mlekarn, 29 živinorejskih zadrug, 3 vinarske, 3 stavhinske zadruge, 10 obrtnih, 3 druge in 2 osrednji zadrugi. Na Štajerskem 89 posojilnic, 6 kmetijskih društev, 7 drugih zadrug; na Koroškem 30 posojilnic in 3 druge zadruge ; na Goriškem 10, v Trstu 6 zadrug; v Istri 43 posojilnic, 46 kmetijskih društev in 6 raznih zadrug; v Dalmaciji 57 posojilnic, 6 konzumnih društev in 7 raznih zadrug. Vseh vkup 608 zadrug!
Iz računskega zaključka povzamemo, da se je celokupni promet povzpel do velikanske vsote 116 milijonov kron! Deleži so znašali koncem leta Ì910. 329.574 K, jamstveni znesek pa 2,019.200 K. Pregled prometa kaže veselo dejstvo, da je od 1. 1906. iz računov izginil deficit, 1. 1906. se je zaslužilo čisto že 19.579 K, 1. 1910. pa je bilo čistega dobička že 68.594 K, in ker se ves dobiček da v rezervni fond, se je ta dvignil «a 100.000 K.
Pri zborovanju je opozarjal predsednik Or. Krek na velevažna vprašanja:	V ljud-
stvu se je v izvanredni meri vizbudil zmisel za potrebo melioracij in v te melioracije se Porabi silno veliko denarja, Vrhutega iso se dogodile po drugod razne nezgode, ki so v ljudeh vzbudile veliko nezaupnost. Zadružna zveza pa se zaveda svoje moči, ker ima za seboj vse ljudstvo. Denarni promet se mora osredotočiti, sicer ni mogoč pregled, ki je potreben, da se more vsaka zadruga nadzorovati. Zveza mora tudi poskrbeti, da si pridrži pri sedanjem prometu vsaj 2 milijona kron razpoložljivega de-harja, samo tako nas uče sedanje izkušnje, da si mora vsaka posojilnica pridržati vsaj kapitala, da ž njim lahko razpolaga, io zdaj ni tako, in odtod so nastale hude težkoče.
Potem se mora naglašati, da nikdar ne ®me z denarjem razpolagati v kaki posojil-,lci posamezni odbornik; kjer ni ljudi za naj se posojilnice ne ustanavlja in usta-j^'ljene naj prenehajo. Podomače se ne e delati. Kjer se ima glavnega uradnika,
ta ne sme biti popolnoma odvisen le od predsednika. Nedopustno je, da se sestavljanje bilance izročuje zasebnim uradnikom; kjer je treba, naj se to delo izroči revizorjem. Občni zbori morajo določiti mejo, katere odbor pri dovoljevanju posojil ne sme prekoračiti; za višja posojila je treba pritegniti tudi nadzorništvo.
Rajfeizenovke je treba tudi svariti, naj svojega premoženja ne nalagajo v nepremičninah; če se že kaj kupi, naj se kupi le z vednostjo najširše javnosti. Posojilnice si naj tudi ne napravljajo društvenih domov, po katerih lahko pridejo v največje zadrege. Denar se naj sploh ne nalaga tako, da bi ga bilo težko realiizovati.
Zveza si je prizadevala pri avstro-ogr-ski banki, da bi ta eskomptirala menice včlanjenih posojilnic; avstro-ogrska banka ima ha Ogrskem tako posojenih 30 milijon, kron. Razmere so tam dosti slabše kakor pri nas, a dozdaj ni bilo mogoče kaj doseči. Mi od banke nimamo nobene koristi, zato pa ne bodo naši poslanci za podaljšanje bančnega privilegija glasovali, dokler si ne priborimo svojih pravic. Našim zadrugam naj pride bančni kredit ravno tako v prid, kakor ogrskim.
Dr. Krek še naglaša, da se ljudje v mnogih slučajih pismeno obračajo nanj kot na predsednika. Predsednik Zveze je p;a le njen izvršujoči organ in ne sme iz prijateljstva več storiti za enega, kakor za drugega.
D r. E v g e n L a m, p e je naglašal, da ' mora biti zadružništvo avtonomno, vendar je pa dolžnost države in dežele, da ga podpirate. Opravičeno je, da dežela dà primeren del svojega premoženja zadrugam na razpolago, a zadružništvo mora biti uravnano, da se mu sme zaupati. Kranjska dežela je hotela javnost prepričati, da je zadružništvo zaupanja vredno in s tem je veliko storila za zadrugo.
Revizor splošne Zadružne zveze Riba (Dunaj) poroča, da je Zvezo revidiral in da mora konštatirati: Zadružna zveza šteje med n a j 1 e p š e, odbor in nadzorništvo sta v polni meri storila svojo dolžnost!
Za načelstvo poroča gospod ravnatelj Trav e n, da so se po raznih kronovinah ustanovili pododbori, ki so centrali odvzeli del poslov, ki so skrbeli za zadostno revizijo, obenem pa še služili raznim socialnim potrebam. Ker se je minulo leto več denarja dvigalo, kakor vlagalo, so se morali krediti omejiti in posojilnicam se je naročilo,
naj za nekaj časa ne dovoljujejo večjih posojil, na vknjižbo pa se zdaj naj denarja sploh ne posojuje. Odkar dežela za Zvezo jamči, je dobila Zveza velik ugled. Popred so jo postrani gledali, zdaj pa se ji zaupa; ta moralična opora je silno veliko vredna.
Delokrog Zveze je postal prevelik, zato se bodo ustanovilejpo raznih deželah samostojne zveze, denarno središče pa ostane Ljubljana. Ker je zdaj preveč denarja vknjiženega in premalo denarja na razpolago osebnemu kreditu, naj se hipoteke konvertirajo; v ta namen se je ustanovila Posojilnica kmečkih občin.
Posojilnice naj skrbe za razpoložljiv denar tudi iz lega razloga, ker letos prihaja iz Amerike manj denarja in je, ponekod bilo treba v Ameriko odtod poslati večjih vsot. Zveza mora tudi zahtevati, da se ji v jeseni točno plačajo obresti denarja, ki ga ima razposojenega. Doslej so se obresti računu pripisovale, zdaj pa se morajo v gotovini plačevati, da se dobi dosti sredstev za tekoče potrebe. Vsako naročilo denarja mora biti podpisano od dveh odbornikov dotične posojilnice, na brzojavna naročila se ne bo odgova.rjalo, ker brzojavi lahko vsakdo.
Kredit posameznim posojilnicam se dovoli navadno le do 50.000 K; v izjemnih slučajih se zviša do 100.000 K. Da zamore Zveza točno delati, naj ji posojilnice račune takoj potrjujejo.
M e d slučajnostmi poroča še dr. Krek, da se stranka trudi, vzgojiti za zadružno delo primernih moči — iz ljudstva, a da zdaj se duhovnikov še ne more pogrešati. Duhovnik mora sodelovati, ker drugih ljudi še ni, stvar pa napreduje. V državnem zboru so se dogovorili poslanci vseh narodnosti in so stopili k nadškofu dr. Naglu ter k papeževemu poslaniku. Za južne dežele se je posebno potrudil knez in škof ljubljanski.
Proti nasprotnim zadrugam naj se ne nastopa v javnosti; manj ko se o zadrugah piše po listih, boljše je; zadruge so v tem podobne dekletom, čim boljše so, tem manj se sme o njih vedeti!
Dnevne novice in dopisi.
Marijanišče v Celovcu. Stariše še enkrat opozarjamo, naj ne zamudijo vložiti prošenj za sprejem svojih sinov v kn. šk. Marijanišče vsaj do 8. j u 1 i j a t. 1.1 Na zapoznele prošnjo Se vodstvu ni treba ozirati. Natančneje podatke najde vsak v predzadnji številki »Mira«.
Podlistek.
Črtice tz zgodovine horo-škega šolstva.
(Piše D.)
V.
Šola v železni Kaplji leta 1864.
Porn>'UČilGiJ'ski Tovariš« leta 1864., str. 271 so mr 12 ^e^ezne Kaplje: »Pretečeni mese e,ncv * na Potovanji pri nas neki prečasti fud nnf ?raiVske£a’ in pri tej priliki s meri ^Prasevah. marsikaj o naši šoli, i ali im y81m VKli’ knko se v šoli podučuj hekdn uOVenIkl’ ali. P° nemški, - in glejt hčuio č l? odgovori, da se v naši šoli poc
le noLohn 0 ^ nemški’ in da se slovenščin j uci. Tak odgovor pa moram
očitno popraviti in reči, da ni tako. V kap-Ijiški šoli se uči v prvem razredu prvo leto po slovenski prav govoriti, potem pisati in brati obenem; drugo šolsko leto se učč učenci dalje po slovenski brati in spisovati, in šele v četrtem mescu tega leta, začnejo tudi nemški brati in pisati, zato ker so med njimi tudi nekteri Nemci (letos so bili štirje med petdesetimi.) Tudi števili se po slovenski, po nemški pa le toliko, da nemški učenci ne zaostajajo. V cerkvi molijo učenci po slovenski, pojejo pa po nemški, seveda, ker jih prvi učitelj po nemški podučuje. — Drugič so milostljivi gospod vprašali, če ljudje ne tirjajo, da bi se v šoli po slovenski pod-učevalo. Odgovorilo se jim je tudi, da želč, da kmetje .tirjajo le nemščino.. To tudi ni res. Kapljanski farmani sploh žele, da bi se izobraževal domači slovenski jezik; to so pokazali s pismeno prošnjo, ki so jo lani pozimi izročili gospodu fajmoštru, v kateri so
prosili, da bi se v drugem tečaju šolskega leta tudi bolj pazilo na slovenski jezik.--- Resnica’ čez vse!«
Iz tega dopisa vidimo, kako presneto pravični smo bili proti Nemcem, da je učitelj zaradi štirih nemških otrok izmed pet-deseterih že silil z nemščino. Od še žive priče izvemo, da so imeli kapeljski Slovenci takrat svojo »Čitalnico« izven trga v gostilni nekega krojača, kjer so se zbirali in brali slovenske časopise. Nemci pa so imeli v trgu svoje bralno društvo. Eden izmed učiteljev je bil vnet Slovenec in je s kaplanom sodeloval za narodno probujo ljudstva. Ta gospod učitelj še živi in bo nam mogoče še pojasnil marsikatero temno točko v zgodovini koroškega šolstva. Ostal je, kar je bil nekdaj — dober Slovenec.
Deželni kulturni svèt vprašamo, ali je dovoljeno, da je delala pliberška kmetijska podružnica propagando za Schumyja s tem, da je dala po Pliberku nabiti 9 Schumyje-vih plakatov, na katerih je bil sedeminštiri-desetkrat vtisnjen pečat z besedilom: »Der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft fùr Karaten Gauverein Bleiburg.« Ali se deželni kulturni svet in g. Schumy še upata tajiti, da se v kmetijskih podružnicah ne dela nemškonacionalna politika? Odgovorite, ako imate čisto vest!
C. kr. deželni šolski svèt priredi od 16. avgusta do 23. septembra t. 1. na kmetijski šoli Litzlhoi, kmetijski nadaljevalni tečaj za ljudiskošolske učitelje. Naloga tečaja je, da dobimo na Koroškem, v novodobnem kmetijstvu dobro izšolane učitelje za kmetijski nadaljevalni pouk, ki se ima v bližnji dobi reorganizirati. Tečaja se bolde moglo udeležiti 20 do 22 učiteljev, in jako radovedni smo, koliko bo med njimi Slovencev, ki edini uživajo zaupanje med slovenskim ljudstvom in obvladajo pismeni slovenski jezik tako, da so zmožni predavati o kmetijstvu v pošteni slovenščini, ki se ne skrega v vsakem stavku s slovensko slovnico, kakor smo to navajeni pri gosp. Schu-mvju. Slovenski učitelji, zglasite se torej za ta tečaj in sporočite nam to, da bodemo pozneje mogli kontrolirati nepristranost našega c. kr. dež. šolskega sveta, s katero se tako rad postavlja. Naši nemško-nacionalni gospodi je treba povsod natančno gledati na prste, ker jo bomo samo na ta način prisilili, da se bo spomnila, da smo koroški Slovenci popolnoma enakopravni državljani. Bodimo delavni!
Promocija. V petek, dne 23. t. m. je bil promoviran na graškem vseučilišču g. cand. iur. Ivo Česnik, starešina »Zarje«, za doktorja prava. Iskreno čestitamo!
Otoče v plamenu. V petek po 11. uri dopoldne je naznanil požarni čuvaj v stolpu celovške župne cerkve z dvema streloma!, da gori v celovški okolici. Iz vasi Otoče se je valil gost dim, ki je bil vedno močnejši, videl se je tudi plamen. Predno so mogli prihiteti ognjegasci na pomoč, so že gorele prve z deskami pokrite hiše. Nato, da po-gase požar, niti misliti ni bilo mogoče, ker se je požar preveč razširil, zato so se omejili zgolj na to, da omeje požar, a niti to ni bilo mogoče, ker je primanjkovalo vode. Ogenj se je zanetil v malem lesenem poslopju posestnika vulgo Magdalene, a predno so ga opazili, sta že pričela goreti hlev in hiša. Požar se je hitro širil, ker so bila krita poslopja z deskami, ki so bile popolnoma izsušene. Vetra sicer ni bilo, a kljub temu so se vnela tudi poslopja posestnikov Zweifler, Wunder, Schuster in Boom. Vsa vas je bila v plamenu in dimu, vročina strašna. Ognjegasci so zato le s težavo delali. Prizadeti po-setniki in njih rodbine so izgubili vse. Žalostno so stali in jokali, ko jim je uničeval požar njih domove. Živina v gorečih hlevih je grozno rjula, a vse niso mogli rešiti. Več prešičev, ki so jih rešili, je bežalo nazaj v svinjake, kjer so zgoreli. Škoda je tem večja, ker so zgorela tudi gospodarska poslopja in so uničeni poljedelski stroji. Veliko škodo so napravili tudi radovedneži, ki so drli kar čez polje gledati požar.
Slovensko koroško učiteljstvo je naši nemško nacionalni gospodi v c. kr. deželnem šolskem svetu trn v peti, kajti ta jara gospoda pač dobro vé, da tam, kjer dela slovenski učitelj, nemčurško-nemškonacio-nalni plevel ne najde ugodnih tal za svoj razvoj. Radi tega tudi ta sovražnost in srd proti slovenskemu učiteljstvu, ki ima za seboj pošteno slovensko ljudstvo in ne kakor nemčurski učitelji, ki imajo za seboj samo — seveda nepristranske — c. kr. šolske oblasti, nemško nacionalno gospodo in šnop-sarje. Na vse mogoče načine skušajo nemški nacionalci doseči, da bi slovenski učitelji postali nemčurji ali pa zapustili — Koroško. Cele strani bi lahko napisali s krivicami, katere mora trpeti slovensko učiteljstvo vsled pristranosti naših, seveda zmiraj in povsod »nepristranskih« c. kr. oblasti; toda to prihranimo za oni čas, ko bomo pred širšim kulturnim svetom razkrili nekulturnost naših nemško nacionalnih »kulturtràgerjev« (kulturonoscev) v avstrijski Turčiji. Za danes kličemo nemškim na-
cionalcem samo: Roke proč od slovenskega koroškega učiteljstva! Enkrat za vselej bodi povedano, da bomo na vsako preganjanje slovenskega učiteljstva odgovorili s tem, da bomo brezobzirno priobčevali vse tiste slavne čine nemčurskih in nemškonacional-nih učiteljev, o katerih smo dosedaj iz —-mnogokrat prevelike — obzirnosti še molčali. Na nemško nacionalni gospodi in njenih listih je torej, da nas ne prisilijo do te vrste silobrana, v katerem se bomo po potrebi posiužili tudi državnega zbora. Oko za oko, zob za zob!
V c. kr. davčnem uradu v Pliberku služi nekaj časa sem kot uradnik mlad nemški petelinček, ki zgubi skoraj vso svojo boro nemško pamet, če sliši slovensko besedo. Ni še dolgo od tega, kar je ozmerjal slovenskega župana, ki mu ni hotel odgovarjati nemško, z besedami: »Verdammter Windi-scher« (proklet bindišar). Za te svoje besede bo ta čudni zastopnik kulture in omike nemškega »Edelvolka« sicer že dobil zasluženo plačilo, toda c. kr. finančno oblast poživljamo, da prestavi takoj iz slovenskega okraja človeka, ki je vsled neznanja slovenskega jezika in neverjetne nemške zagrizenosti med nami popolnoma nevzdržljiv. Najmanj, kar moramo od »c. kr.« uradnikov zahtevati, je, da znajo slovensko vsaj toliko da se moremo z njimi zgovoriti, ako imamo v uradu kaj opraviti; da bi pa tudi z našim denarjem plačani ljudje nadome-stovali neznanje slovenskega jezika z zmerjanjem poštenega slovenskega ljudstva, presega tudi že meje neizmerne in neskončne slovenske potrpežljivosti. Mi se samo zavoljo slovenskega jezika nezmožnih uradnikov ne bodemo učili nemško, ampak se bodo morali že oni učiti slovensko, ako bodo hoteli ostati med nami. Sploh je pa to znak popolnega pomanjkanja pravnega čuta in dostojnosti, ako hočejo služiti med nami taki c. kr. uradniki, ki so našega jezika popolnoma nezmožni. Kje ostane toliko hvaljeni pravni čut nemškega »kulturnega naroda« ?
Bruca. (V o 1 i t v e). To je bil dan 20. junij ! Kar na vse zgodaj so mrgoleli po naši vasi in okolici avtomobili okol in lovili vo-lilce za Angererja, kakor hudič duše! Kteri je le hotel, se je lahko prav po »nohel« furai k volitvi. Kdo bi mislil, da se bodo po naše kmečke in delavske glasove še v avtomobilih vozili! Seveda so se jih naši volilci tudi posluževali, a slava jim, kateri so značajni, niso Vizlic avtomobilov oddali svoje glasove Angererju. Mislili so pač avtomobilisti, da bodo vise svoje »kunde« naravnost Angererju v žrelo zafurali! Nekega posestnika, ki so ga tudi nabasali na svoj furberk, so sredi pota izvagonirali, ker je rekel, da se bo pač peljal, a vendar ne bo Angererja volil. Kako so znali našinci disciplino držati, kaže jasno izid volitev. — Bolj žalostno so se pač držali naši sosedje onstran žile: pod Vetrovom, v Sabuščah in Rogajah. Ti .so čudni ljudje. Mislijo, ker spadajo pod mesto Beljak, da so že pristni Nemci, ki so naravnost prileteli iz tevtoburškega gozda! Posestnik v Toplicah stotnik v pokoju Teppner in dolgi for-štnar Seierle sta jih že pred glavnimi volitvami obdelovala in se jim lagala, da je An-gerer menda »čudno pobožen mož«! Najbr-že bo še enkrat svetnik postal (so si mislili poslušalci). Volilci omenjenih vasi pa so seveda vse to požrli in se še veselili, da jih tako visoki gospodje počastijo! Navlekli so jih pod Vetrovom skupaj kakor mesar teleta, in, ker enkrat niso mogli vseh na avtomobil nabasati, so morali dvakrat priti po nje. Seveda so med tem ostali imeli an-gelje varuhe okrog sebe, da se ne bi morda kteri izgubil. Možje, kdaj bodete vendar v tem oziru k pameti prišli? Vas ni sram, da za eno avtomobilsko vožnjo prodajate svoje prepričanje? Berite vendar kak slovenski časnik in se boste prepričali, kdo ima prav! Že pri ljudskem štetju se skoraj nobeden izmed vas ni upal vpisati se za Slovenca, ko vendar še večinoma pridno nemški ne znate! Pamet, možje, pamet!
Beljak. (Pridno je agitiral), kakor se nam poroča, za velenemca in vero-odpadnika Angererja tudi naš cerkveni ključar, svečar in gostilničar »Tostemvvirt« Krizant Rainer, ki se sicer tudi krajcer-jev Slovencev ne brani posebno. Gvišno bo od žanaprej sveče in vino le luterancem in vsenemcem prodajal! Mi Slovenci mu jih
privoščimo in se mu nikakor ne vsiljujemo!
Suha. (Naš u či t e 1 j, g. Pečnik), o katerem smo dosedaj mislili, da ni pristaš nemško nacionalne stranke, je šele v zadnjem času pokazal, da je ognjevit pristaš velikega koritarja in nemčurja Schumyja. Na binkoštni ponedeljek je celo v Libeliče prišel za njim ter se sam postavljal zanj. Ko je kandidat nemško nacionalne gospode moral pobrati svoja šila in kopita, ga je seveda zopet spremljal g. učitelj Pečnik. G. učitelj naj pomisli, da živi med slovenskim ljudstvom, kateremu ni nič kaj mar za nemško nacionalno gospodo in njene ljudi. Star slovenski pregovor pa pravi: »Povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kakšen človek da si.« G. učitelj, krenite nazaj, kajti žal nam je, da moramo Vas videti na tej poti! Ostanimo dobri prijatelji!
Več kmetov.
Vodja c. kr. okrajnega sodišča v Pliberku se v svoji preveliki ljubezni do svojih nemških in nemčurskih znancev izpo-zablja celo tako daleč, da jim izdaja uradne tajnosti. Za sedaj enkrat ga opozarjamo, da se podaja s tem na jako nevarno pot, na kateri se zna ponesrečiti.
Vovfore. (Iz Nageletovega kraljestva.) Poraženi smo Slovenci s pomočjo piva in cigar in — bodimo odkriti — po krivdi zaslepljenih mnogih naših kmetov, ki so se bali, da bodo hlapci v slučaju Ei-chove zmage že drugi dan začeli delati samo od šestih do šestih. Več »stebrov« naše slovenske stranke, prestrašenih po agrarnih agitatorjih, se je sramotno podrlo in šli so »mit fliegenden Fahnen« v tabor najhujših nasprotnikov; niso hoteli »postati sociji«, raje so »nacijem« k zmagi pomagali. Vedno so želeli, Nemcem enkrat nadoblast vzeti; zdaj, ko smo nacije imeli že na tleh, pa so jim sami dali nož v roke, da so naciji zaklali nas. Pokazali so s tem, da politično še niso zreli. Ali zaradi izvolitve Nageleta se svet še ne podere, in tudi velikovških Slovencev še ni konec! Koliko sodov Šternbir-tovega piva je bilo popitega dne 20. junija zvečer po celem volilnem okraju? Pri nas v Vovbrah so pile z »belimi« možmi tudi »bele« babe (in otroci, in eden agrarnih »Stimmvieh-«ov je zaklical:	»Lej, kako je
prav, da sem belo volil, zdaj bo vsaj dosti cigar!« Kako ganljivo je bilo videti, ko je baronov kočijaž pripeljal k volitvi 821etne-ga starčka, ki že več let v cerkev ne more več priti in ki ga bodo kmalu morali štirje možje na britof prinesti! Dobro mu diši tistih pet pakeljnov tobaka, ki jih je dobil že za prvo volitev. Svetujemo pa tistemu »agrarcu«, ki mu jih je kupil, da prihodnjič takim revežem, ki se morajo tako truditi, kaj več kot pet pakeljnov tobaka plača, drugače ga za to šmucarijo zatožimo! Priimek »Bauernverrather« (izdajalec kmetov), s katerim nas agrarci obkladajo, naj si pa tisti veliki agrarec na svoje čelo napiše, ki ima tuje delavce iz Ogrskega najete, ki za tri krone samo od šestih do šestih delajo in tako domače poljske delavce napeljuje dejansko k temu, kar socijem tako hudo zameri; povrhu pa dela še »ubogemu« baronu konkurenco, kateri daje poljskim delavcem za 1 krono manj na dan, po morajo delavci delati od petih zjutraj do sedmih zvečer.
Sv. Štefan pri Trušnjah. (S t r a h p r e d G r a fe n a u e r j e m.) »Zu Hilfe, zu Hilfe, Grafenauer ist in Griffen!« Tako so v nedeljo dne 18. t. m. telegrafirali »agrarci« iz Vovber v Velikovec. In takoj je napregel Šternbirt 2 konja v veliki »omnibus« in se peljal v Št. Štefan, kjer je pobasal še v Vovbrah g. ferboltarja in še več takih veličin in šlo je galop proti Grebinju na Grafenauerja, kateri je tačas imenitno na Želinjah zboroval, kamor je prišel zavrženi gospod kolega šumy s patentiranim učiteljem zgO' dovine ali lažnine Hornbognerjem ravno prav h koncu shoda in razidu kmetov. De' belo so gledali zeleni generali z Nageletoih vred v Grebinju, kje je njih strah Grafenauer; ko so zvedeli, da ni prav, dne 18. junija prvega aprila igrati, so jo tako, kakor so prej prigalopirali v Grebinj, spet odkurih nazaj proti št. Štefanu, pustivši Djekše uu stran, kjer je bil tak imeniten »Bezirks-feuervvehrtag« napovedan. In ko pridejo v51 zasopljeni v Št. Štefan, pa niso mogli zborovanja motiti, ker je bil tam imeniten s^oc po § 2. V spodnji sobi so tulili in kričali 11
Tfilfllnimiilrn nln^inn** ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla
I III\IIIVr\KII \ld|IIIH voda.	Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško.
9} 1 UIDIU II illlU UIUIIHU od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi.
razbijali in nas od ceste gor pri oknih noter zmerjali za »Bauernverratherje«. Tako so Nagele, Šumy, Glančnik, WeiB et tutti quanti cel dan ubili. To je naredil strah Pred Grafenauerjem!
Učitelj Unc v Podpeci, ki se je iz zalednega slovenskega učiteljiščnika bržkone radi polnega korita prelevil v strastnega nemčurja, se je posebno potrudil za svojega hemčurskega bratca Schumyja ter pridno zahajal na njegove shoide. Vzor-značaju Uncu priporočamo, naj se blagovoli čimprej spomniti na svoje razmerje do »Učiteljskega Uoma« v Celovcu kot dijak in na dolžnosti, katere ima še izpolniti vsaj proti temu dru-štvu, ako že noče služiti svojemu narodu kot mož-značaj.
Pliberk. (F i j a k e r E b e r w e i n) se ■É izkazal pri zadnjih državnozborskih volitvah strastnega nemčurja ter se je izpo-zabil celo tako daleč, da je dejansko napal Slovenca in mu poškodoval obleko.
V podjunski dolini, zlasti v kotu proti štajerski je bilo videti 23. junija zvečer pre-cej kresov, katere so skoraj izključno prižgali slovenski kmečki ljudje po stari slovenski navadi. Da je prižiganje kresov ali kresovanje pravzaprav slovenska ali slovanska šega priča najbolj jasno to, da je Uilo videti po celi nemški Labudski dolini eela dva kresa, in sicer enega na vrhu Golice (Koralpe) in drugega v dolini proti voišperku. Ta dva kresova so prižgali gotovo labudsko-dolinski nemški nacionalci in ne labudsko-dolinsko kmečko ljudstvo, kateremu prav nič mar ni za pretirani nemški nacionalizem. Ker so se torej nemški ^acionalci polastili naše šege, našega običaja, moramo vsaj mi na meji nehati s kresovanjem na kresni večer ter prižigati svoje kresove samo na predvečer sv. Cirila in Metoda.
Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu: II. tečaj 1. 1910/11. V drugem teča-lh je štela »Akademija« 21 članov in sicer '0 Slovencev in 1 Poljak. Govornik in predmeti, o katerih so predavali, so bili sledeči: Tovariš A. Nagelschmied:	»Prva otrokova
vzgoja v družini«; tov. V. Razgoršek: »O gospodarskem vprašanju pri koroških Slo-Vencih«; tov. L. Božič: »O stanovanjskem ^Prašanju delavskega ljudstva«; tov. F. krasna: »O moči in vplivu judovstva v Av-stro-Ogrski«; tov. A. Vauti: »Alkoholizem in duhovnik«; tov. L. Vitemik: »O boju proti alkoholu«; tov. A. Intihar: »O lastnostih in delovanju duhovnika«; tov. B. Wòlfel: »Verska šola in njeni nasprotniki;« tov. C. Kan-dut: »Ljubezen do rodne grude in naša mladina«; tovariš V. Malej: »O pomenu ljudskih vseučilišč na Danskem«; tov. J. Rau-er: >'0 vzrokih izseljevanja iz Zilske doli-lle«; tov. M. Kusterle:	»Vpliv nedeljskega
Praznovanja v socialnem oziru;« tov. V. i rože k : »Motivi za socialno delo na Koroš-verd<<- — Člani »Akademije« so bili vsi slo-rfiski bogoslovci in so se udeleževali z za-‘r^niein akademijskih ur. Po posameznih Seb°rih ie kila redno živahna debata. Po-gre hvala pokrovitelju »Akademije« s to]-R' Prelatu dr. M. Ehrlichu, ki se je goy^ko vnemo udeleževal vsakovrstnih raz-Ski:h*>v. Petje in tamburanje v akademij-ragn-krah je oskrbel pevski oziroma tambu-din 1 zkor. Kakor kažejo predavanja, je nu-Ker .^Tkamija« članom dosti koristnega, jjip i0.Članom na razpolago še bogata knjiž-dobr’ i6 vendar mogoče, da se priučijo do-onm, r,nateriiiščini, sicer ne najdejo nikjer P K' na-i blagoslovi trud in delo!
2a	društvo »Sv. Jeronima« v
Sim? f”U Vaki k pristopu vse one koroške k j. vclme- ki se zanimajo za bratski nam »Družb- ki narod ter njegov jezik. Slično čb iSV’ Moharja« podaja isto svojim 2M. m letno po pet knjig različne vsebine, smrt plačujejo letniki po 1 K, d o-nrist 111 k 1 enkrat za vselej po 10 K ob lW?U-1ter d ° d a t n o poštnino. -gr i n 'v"1 k za Koroško je gospod P e r e -1 o v p p Unček, Mohorjeva tiskarna, C e -Potekpi'	+Cas leto®nie Prijave bo kmalu
koo-iv •’ Za;° Prosimo, da se hitro zglasi, gar K volja pristopiti.
Cesarjev dan Avstrijskega mornariškega društva. Po sklepu damskega odbora Avstrijskega mornariškega društva se bodo dne 18. avgusta t. 1. na rojstni dan Nj. Vel. cesarja, če mogoče v vseh mestih, letoviščih in kopališčih vršile prireditve z namenom, da se podprejo dobrodelne naprave društva. Ta namen se bo najprej dosegel, ako se povsod izrečejo dame pripravljenim, da prevzamejo prodajo bonbonov na ulicah, trgih, v javnih lokalih in posebno pri slavnostih, prirejenih na čast Nj. Vel. Bonboni bodo okrašeni s podobo našega vladarja ter z znakom Avstrijskega mornariškega društva, odičenim s cesarsko krono. Obračamo se torej na vse, ki hočejo z dobrodelnim činom završiti slavnostni dan, posebno pa na avstrijske dame z nujno prošnjo, da poskrbijo za pravočasno sestavitev lokalnih odborov, ki bodo potem prevzeli vodstvo prodaje in povabili v kraju prisotno mladino k udeležbi. — Dame in gospodje, ki so pripravljeni sodelovati pri nameravani patriotični prireditvi, so na-prošeni, da to javijo najpozneje do 5. julija t. 1. damskemu odboru, da bode zamogel v zadostnem številu naročiti bonbone. Liste udeležnikov se bodo objavile. — Vse prijave in vprašanja naj se pošiljajo na »Damski odbor Avstrijskega mornariškega društva« na Dunaju, IX, Schwarzspanier-strafie št. 15.
Darovi za »S. D. D.« Zadruga in posojilnica Sinčavas 30 K. — Naldalje čč. gg. duhovniki iz Kranjske: Jernej Podbevšek, Cerknica 2 K. — Adolf Knol, Kolovrat 5 K. — Ivan Mikš, Tnstenik 3 K. — Hiersche Fr., Radeče 2 K. — Balt. Bartol, starosta ljubljanske škofije, Sodražica 2 K. — Anton Notar, Škofja Loka 10 K. — Nik. Križaj, Ovsiše 5 K. —- Berlič, Steržaj, Kogovšek, Srednja-vas 5 K. — Anton Mrkun, Homec, 2 K. — Prof. dr. Perne, Kranj 4 K. — Ratislav, Kranj 1 K. — Evgen Rakovec, Kranj 5 K. — Ivan Zupan, Hrenovice 7 K 89 v. — Jernej Pavlin, Cerknica 20 K. — Bodi tem potom izrečena vzornemu in požrtovalnemu duhovništvu kranjskemu iskrena zahvala, kakor tudi vsem drugim darovalcem. Upamo, da bomo imeli še večkrat priložnost zahvaliti se kranjski duhovščini za njihove darove koroškemu diiaštvu.
Raznoterosti.
Kovina, ki razširja mrzloto. »Petersbur-ger Heroj d« poroča, da se je odkrila v hribovju Namangani nova tvarina, katere lastnosti so še bolj čudežne nego one radija. Leta 1906 je našel tam neki rudar nepoznano kovino temnorjave barve velike teže. Vzel je gotovo količino seboj v Moskvo, kjer je skušal ustanoviti družbo za izkoriščanje dotičnih kovinskih zakladov. Načrt pa ni vspel. Tvarino pa je dal preizkusiti v kemičnem laboratoriju. Komaj so jo postavili v- dotiko z neko kislino, je kovina razširjala neznanski mraz. Skledica, v kateri se je nahajala tvarina, se je zdrobila na kosce. Poizkuse so ponovili v steklenih, porcelanastih in železnih posodah/ Učinek je bil vedno isti. Posoda se je zdrobila na kose in tvarina je razširjala neznanski mraz ter se je spremenila v prah, kakor hitro je prišla v dotiko z dotično kislino. Kemiki so nato napravili poizkus z velikim kosom granita: tvarina ga je spravila v prah — brez detonacije in brez razvoja plinov. V dotiki z alkah jem je posoda izgubila 20 odstotkov svoje teže. Kemiki in najditelji so vzeli nato večjo množino te nove kovine in nadaljujejo poizkuse v inozemstvu. »Herold« zatrjuje, da smo na pragu novega senzacionalnega odkritja, sličnega radiju.
Oporoka na manšeti. Nedavno se je v nekem ogrskem mestu vršila zanimiva sodna razprava zaradi zapuščine. Dva mažar--ska gospoda sta se zatekla k sodišču, ker jima je neka gospodična, Donka Vardyss, odnesla dedščino. Stvar je bila sledeča. Gospod Kroney, star samec, je začel pred časom pogosto posečati neko prodajalno čevljev. Kupoval je čevlje, a ni jih mnogo ogledoval, temveč veliko bolj lepo prodajalko
Ilonko Vardyss, s katero se je mnogo raz-govarjal in šalil. Prodajalka mu je nekega dne pripovedovala, kako ubožno živi in koliko se mora boriti za svoj obstanek. Stari Kroney jo je tolažil, da ji ni treba jadikovati, češ da ji bo itak zapustil vse svoje premoženje. Dekle se mu je nasmejala, ker ni verjela njegovim besedam. Drugi dan ji je Kroney zopet dejal, da ji bo zapustil vse svoje premoženje, a dekle mu ni verjelo. »Dobro,« je rekel Kroney, »imate košček* čistega papirja?« —»Nimam.« — »Nič hudega; dajte mi tinto in pero.« Kroney je izvlekel svojo manšeto iz rokava ter napisal nanjo: »Imenujem za dedinjo vsega svojega imetja gdč. Ilonko Vardyss. Po moji smrti postane lastnica vsega mojega premoženja, mojega pohištva in srebrnine. 1. junij 1911. E. Kroney.« Ta nenavadni dokument je dal Kroney podpisati dvema pričama. Ko je odhajal Kroney iz trgovine, ni mislil, da ga bo kmalu dohitela smrt. Ko se je vračal domov, opazil je, da drvi proti njemu avtomobil. Hotel se mu je ogniti, a se je tako prestrašil, da ga je zadela kap. Ilonka Vardyss ni vedela, da je umrl Kroney, dokler ni dobila uradnega obvestila, da ji je Kroney zapustil 600.000 K. Dva pokojnikova brata pa sta skupno z ostalimi sorodniki vložila ugovor proti bratovi oporoki, češ, da ni veljavna. Sodišče je o stvari razpravljalo, zaslišalo je omenjeni priči ter dognalo, da je bil Kroney pri zdravi pameti. Oporoka je bila proglašena za veljavno. Ilonka Vardyss pa je bila tako veledušna, da je tretjino podedovanega imetja prostovoljno prepustila bratoma pokojnega svojega dobrotnika.
Roparski poglavar general. Roparski poglavar Beaš Ludt v Perziji je prestopil v vladno stranko, ki mu je zato podarila veliko denarja, ga imenovala za generala in mu poverila poveljstvo v provinci Karasdu. General Beaš Ludt je pa zdaj proglasil svojo neodvisnost in dela z vsemi močmi na to, da se zopet namesti v Perziji odstavljeni šah.
Proces proti rusinskim dijakom v Lvovu. Po štirih mesecih je bil končan dne 21. t. m. v Lvovu proces proti 101 obtoženim rusinskim dijakom zaradi znanih izgredov na lvovski univerzi. Začel se je proces dne 14. februarja t. 1. ter je po številu obtoženih dosedaj največji v celi Evropi. Vsi dijaki so bili obtoženi javnega nasilstva zaradi znanih izgredov v juliju lanskega leta na lvovski univerzi, ki so zaključili s tragično smrtjo mladega rusinskega dijaka Adama Koczka. Ti dogodki so bili samo epizoda iz borbe rusinske mladine za samostojno ru-sinsko univerzo, ki traja že celih sedem let. Državni pravdnik je po končani razpravi predlagal kazen za vse obtožence kot jo predlaga obtožnica. Obtožnica pa obtežuje dijake težke telesne poškodbe in zločina javnega nasilstva po § 87. k. z., in prestopka upora po § 305. k. z. Predsednik senata je po govoru državnega pravdnika in zagovornikov izjavil, da se razglasi razsodba dne 28. t. m. dopoldne.
Grozni orkan v veroneški guberniji. Iz
Veroneša v Rusiji javljajo, da je v jugoza-padnih delih tamošnje gubernije besnil več dni grozen orkan, ki je opustošd cele okraje. Vsa žetev je uničena. Vihar je ruval iz zemlje največje drevje, hiše so porušene, komunikacijske zveze pretrgane. Ponesrečilo se je tudi mnogo ljudi. Nekega pastirja je vihar dvignil v zrak in ga potem vrgel na zemljo, da je bil na mestu mrtev.
Stolp za aviatike. Prvi stolp za aviatike zgradijo blizu Cariarsa, na mestu, kjer se je meseca julija pred dvemi leti dvignil v zrak Bleriot, da preleti Canal la Manche. S postavljanjem temeljnih zidov stolpa so že pričeli na vežbališču »Les Baraques«. Stolp bo visok 150 metrov in bo imel v premeru 5 metrov. Stolp bo služil v to, da bo signalni stolp za aviatike, ki bodo leteli preko kanala. Ta stolp bo videti iz velike daljave z višine 600 metrov.
Zrakoplov »Parseval V.« eksplodiral. Nemški zrakoplov »Parseval V.« je priplul v nedeljo ob 7. uri zvečer iz Argushausna v Hannoverisch-Miinchen ter se srečno spustil na tla, nakar so ga spravili v zrako-
220 —	
cim m Ne	todove vžigalice " ;f!
Glavna zaloga pri tvrdki	IVAN PERDAN v LJUBLJANI
plovno lopo. V ponedeljek dopoldne bi moral nadaljevati svoj polet s potniki. Številno občinstvo je prisostvovalo pripravam za polet. Nenadoma pa je nastala vsled neznanega vzroka grozna eksplozija, ki ni uničila le zrakoplovov ovoj, temveč je tudi poškodovala ostale dele zrakoplova, zlasti pa motor, tako da o rekonstrukciji tega zrakoplova skoro govora biti ne more. Od oseb, ki so bili v bližini zrakoplova, večinoma monterji, jih je bilo dvanajst ranjenih, med njimi trije smrtno nevarno. Občinstva se je polastilo grozno razburjenje, ljudje so bežali v divji paniki na vse strani v strahu, da se še kaj ne zgodi. Katastrofa bi bila pa še veliko večja, ako bi se eksplozija ne zgodila na prostem, temveč v zrakoplovni lopi. Domneva se, da je eksplozija nastala, ker je nekdo zagnal proč gorečo smodko ali cigareto, ki je še tlela, ko so zrakoplov privlekli iz lope. Tako se je bržkone vnel politi bencin in končno plin v balonu. Ranjence so prepeljali v bolnišnico.
Italijanski kralj plezal po lestvi v cerkev. Iz Rima poročajo: Kralj Viktor Emanuel je prišel pred kratkim civilno oblečen v spremstvu treh oseb v Palombaro, da bi obiskal cerkev San Giovanni in Argentela, ki slovi zaradi svojih umetnin in arhitekture. Ko je prišel kralj pred cerkev, jo je našel zaprto. Naprosil je nekega viničarja, ki je prišel mimo, naj mu prinese lestvo, da bi splezal skozi okno v cerkev. Viničar je želji ustregel in kralj je res splezal v cerkev skozi odprto okno. Ko si je ogledal notranjost cerkve in jo fotografiral, je odšel iz cerkve po istem potu, kot je prišel vanjo. Viničar, ki je čakal pri lestvi, je končno kralja spoznal ter ga vprašal: »Ali je gospod mogoče Njegovo Veličanstvo kralj?« Kralj mu je smehljaje pritrdil ter mu stisnil zlat v roko. Nato se je vrnil © svojimi spremljevalci v avtomobilu v Rim.
Loterijske številke.
Praga, 21. junija:	80	39	50	5	37
Dunaj, Ž4. junija:	24	83	44	41	32
Gradec, 24. junija:	6	39	59	1	60
ZMlifte Toplice
na Kranjskem, nosiaja Slraža-Tonlice na tlolenj. železnici.
Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija.. -Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
TPrva borovska ordinato arnica družba
družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
Ceniki brezplačno In
poštnine prosto.
Jožef Božičg CelnvEu
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano oBje za večno luč in oglje za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd.
Lekar-
narja
uiitm-ji balzam.
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Allein echter Balsam
■us derSchulzengel^pothekcdu
AJhierry in Pregrada
fcci fUkilwlt-Sau erh runttr__
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba in razprodaja drugih balzamov z znamko, lei lahko moti. se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnimboleznim, vnetju jeter in slezene, netočnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih. opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica 5 kron.
Lekarnarja JI. Tlirry-ja
edino pristno
centifolijsko mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3-60.
Izdelovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi jpri Rogatcu.
Dobiva so skoro Teo vsoh lokarnah. Na debelo v medicinaldroDorijah
1000
drnžm se oblači s tkalnimi izdelki
Pošiljateu za poskušajo po povzetju:
23 metrov zihenkanafasa »Rekordia«. rdeče ali modro prižastega, K 10-60. 23 metrov belega platna za srajce »Iris« samo K IR—.
Vzorce brokata, damasta, oksforda in apartnega modnega blaga razpošilja radevolje zastonj
Starek & Machanè
' „
Spy št. 59, Češko.
Zaradi bodočega novozidanja
:: hiše je krojno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
Za prekopce posebne cene. 1
Z velespoštovanjem
MlTOKl RENKO, Ceto'jec,
vogel Novi trg In Kramerjeve ulice.
Zaloga sukna, platna, modnega in manufaktnrnega blaga.
Franc Souvan sin
Ljubljana, Mestni trg 22 in 23.
Haililn moia, talno mdjelje.
Hajvečja zaloga preprog.
□□□□□□□□□□□□n
Popolne opreme za neveste.
Hotel Trabesinger o Celovcu
__________________5 Melikofflška cesta št. 5
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	pozimi
služi	zakurjeno.
senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike duorane za shode in ueselice.
Lastnik: IVAN MILLONIG.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
od dne vie do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v Liufiliani. Foilrožnice v Spljelu. Irsln, Sarajevu in Gorici,.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8--
komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vsah vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Las nik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah.