Leto TIH._V Celjn, dne 18. septembra 1913._Št. 38. NM1IŠT Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljat ve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Naše kreditne razmere in Šoštanj in Glavna. (Odlomekizporočiladeželnegaposlanca dr. Kukovca na obrtnem shodu v R a j -henburgu.) „Vi obrtniki in trerovci v svojem celem dejanju in nehanju pač najbolj živo občutite, kaj pomeni beseda kredit. Za Vas pomeni slab kredit v veliki meri slabe dohodke, ugoden splošni kredit pa Vam zagotovi tudi dobre dohodke. Kredit je, rekel bi, polovica človeškega zdravja. Če ni prilike dobiti potreben denar za obrat v trgovini ali obrti, občuti to vaš žep, cela [rodbina, pa tudi občina in dežela. Če je torej kak neljub dogodek kriv, da kredit hira, morajo vsi prijatelji ljudstva vse storiti, da se rana kolikor mogoče zaceli, da na posledicah iste ne zboli cel narod. Če pri takem delu sodeluje vlada ir poslanci, pokažejo s tem, da se gre za potrebo celokupnosti, za zadevo, ki škoduje ali koristi v svojih posledicah celi deželi. Iz tega stališča Vam hočem poročati o dveh hudih ranah v kreditnem gospodarstvu na Slovenskem, od kterih ena se je po hudem naporu in tudi po mojem sodelovanju sedaj zacelila, dočim je še druga odprta. Govoriti hočem o nesrečah, ki so naše ljudstvo zadele zaradi propada dveh posojilnic, posojilnice v Šoštanju in glavne posojilnice v Ljubljani. V svoje veselje sem večkrat spoznal, da moji volilci v slovenskih trgih niso ozkosrčni in ne zahtevajo od mene, da se jim- izkažem, kaj sem baš za eno ali drugo občino delal. Delovanje za splošne slovenske koristi se zlasti v naših slovenskih trgih navadno pravično ocenjuje. Kakor je iz neštevilnih člankov v časopisju vseh strank v zadnjih 5 letih bilo posneti in Vam je vsem več ali manj znano, se je v posojilnici v Šoštanju neprevidno in nesrečno gospodarilo. Nikakor nočem katerega izmed prizadetih oseb zagovarjati. Prokletn bodi tako posojilniško delo, kakoršno je bilo v šoštanjski posojilnici, pravim, in Bog varuj naše ljudstvo, da bi ktero našo posojilnico dobili taki ljudje v roke. Vendar je dejstvo, da je bila ta posojilnica pred 4 leti v takem stanju, da bi bilo, če bi bila šla v konkurz, po običajnem sodnem postopanju, najmanj pol milijona kron primanjkljaja, kterega bi bili morali plačati ubožni kmetski ljudje šoštanjskega okraja, ki so svoj čas tamkaj posojila, kredita prosili in ga dobili, pa večinoma že davno pošteno vrnili. Hladni računarji med posojilničarji so takrat in še ponovno pozneje klicali po sodni razrešitvi, češ, ni pomoči, in postavna odgovornost je velika, če se odlaša. Jaz sem imel pri stvari že kot član predsedstva Zadružne Zveze v Celju tudi govoriti kako besedo in povdariti moram, da sem bil cel čas nasprotnik takega koraka, ker sem imel upanje, da se bode vendar našla pot celo stvar mirno razrešiti s kar najmanjšo škodo udeležencev. Marsiktero besedo očitanja je bilo meni in mojim sotrudnikom zaradi našega postopanja požreti. Tudi Zadružna Zveza sama je vsled naše prizanesljivosti prišla celo v prijateljskih krogih ob kredit. Jaz in moji tovariši smo se pa trudili dalje in dosegli čez več let položaj šoštanjske posojilnice, ki sicer ni »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 E, ta Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačnje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. bil dober, pa vsaj za polovico manj slab. Brez tega dela bi se ozdravitev ne bila posrečila. Letos ob Veliki noči je pa polom pod nemškim vodstvom stoječe posojilnice v Laškem trgu, kjer je vsled poneverjenja tajnika Drolca, ki se je zastrupil, zmanjkalo pol milijona kron, položaj šoštanjske posojilnice rekel bi, deloma nehote izboljšal, ker je tu kakor tam c. kr. vlada uspešno vmes posegla. Ako morajo primanjkljaj pri posojilnici v Laškem trgu pokriti le oni, ktere v to zavezuje zakon, vničena je cela nemška trška občina, pisalo je nemško časopisje. Javna korist, korist dežele zahteva državno denarno pomoč, rekli so nemški poslanci in dosegli pri zakladu za bedo v Gradcu denarno pomoč 200.000 K, ktero pokrije poljedelsko ministerstvo v letnih obrokih s 3% obrestmi vred. V tem trenutku sem se podal jaz k c. kr. štajerskemu namestniku ekscelenci grofu Claryju, risal mu javno potrebo storiti za Šoštanj isto, kar se namerava za Laški trg ter dosegel izjavo namestnika, da bode zastavil vse moči, da se meri z jednako mero za Slovence kakor za Nemce, za Šoštanj kakor za Laški trg. Akoravno so Nemci hoteli preprečiti jednako podporo za Šoštanj kakor so jo dosegli sami za Laški trg in akoravno, kar izrecno povdarjam, merodajni klerikalni poslanci doslej za Šoštanj, ki ni bil v njihovih rokah, niso ničesar storili, vendar moram v čast štajerskemu cesarskemu namestniku na tem mestu javno in odločno povdarjati, da je ostal mož beseda nasproti Slovencem in se skozi več mesecev neumorno trudil, da je vlada res naklonila za ozdravitev šoštanjske posojilnice 200.000 K. S tem je rešena šoštanjska posojilnica, s tem je rešenih tudi okoli 600 kmetov pogube, pa tudi nezaupanje v naše posojilništvo je zmanjšano, splošni kredit je obvarovan hudega udarca. S tem je storila vlada celi deželi veliko dobroto, ki se ji bode gotovo bogato plačala s splošno povzdigo naših slabih kreditnih razmer. Vlada je s tem korakom dokazala, da zna ceniti najznamenitejše naprave državljanske samopomoči, naše posojilnice. Posojilnicam in njenim sotrudnikom se je pa dala uspodbuda, da kljub težavnim razmeram s podvojeno pridnostjo in previdnostjo svoje delo nadaljujejo. Za ta lepi uspeh gre v največji meri zahvala in priznanje štajerskemu namestniku. (Soglasno pritrjevanje in izrazi zadovoljnosti.) Seveda rad priznavam, da naši klerikalni poslanci v državnem zboru zadevi niso bili nenaklonjeni, ko je že bila v toku in je poslanec dr. Verstovšek, čegar volilci bi bili v slučaju sodnega postopanja največ trpeli, kakor je ponovno povdarjal, ne v prid našega narodnega zadružništva, ampak iz ozirov na svoje kmete zadružnike, pridno posredoval pri osrednji vladi na Dunaju. Če o sebi govorim, ne zgodi se iz samoljubja, ampak je ležeče vendar tudi mojim volilcem in celi stranki na tem, da se ne zamolči, kar sem skusil v skupni blagor dobrega storiti. Jaz sem posvetil toliko svojega časa, ki je naravno tudi za mene kot odvetnika denar, kakor se splošno pravi, za rešitev zamotanih razmer v šoštanjski posojilnici, da so me moji neprijatelji, ki menda Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: (lIVarodnl List" v Celja. druge po sebi sodijo, sumničili, da imam pri tem kak velik dobiček, moji znanci, ki so položaj poznali, so pa govorili, da je škoda truda, bi bi bil boljše porabljen za politično organizatorično delo. Jaz pa sem dobil za svoj trud veliko plačilo, ne sicer v denarju, ampak v zadoščenju, ki ga čutim, ker se je tudi z mojim sodelovanjem enkrat velik uspeh za naše narodno gospodarstvo dosegel, oziroma, ker se je vsaj velika nevarnost za omajanje slovenskih kreditnih razmer odvrnila. (Glasno pritrjevanje volilcev.) Nezaceljena rana na kreditu v naših krajih je pa tolikokrat proklinjana glavna posojilnica v Ljubljani. Vi Rajhenburžani niste z zadevo naravnost prizadeti, zato pa se tu lahko odkri-tejše o stvari govori, v kolikor ima splošno slabe posledice za vse naše gospodarstvo. Ob novem letu 1911 je prišlo v ti zadrugi v Ljubljani do poloma. Skozi dober mesec dni se je delovalo na tem, da se stvar mirno razreši. Jaz sem kot zaupnik štajerskih posojilničarjev in v soglasju ž njimi tudi takoj bil odločno na stališču, da ne smemo pustiti priti do sodnijske razrešitve, ker sem bil mnenja, da je za vse prizadete najslabša poravnava boljša nego prisilno postopanje. Zgodil se je pa naravnost smešen in za zdrav razum skoro nepojmljiv slučaj, da je šla ta posojilnica v konkurz, ne da bi jo bili silili k temu upniki vlagatelji, zlasti posojilnice, ampak iz kroga članov kot dolžnikov je prišel tak predlog. Po dveh letih konkurznega postopanja izkazuje se pa položaj za upnike kakor za člane, ki jamčijo, tako neugoden, da danes pač ni človeka, ki bi ne iz-previdel, kako zločinstvo je bilo zahtevati konkurz. Čelo slovensko narodno gospodarstvo je zadelo s konkurzom glavne posojilnice brezpri-merno gorje. Prisilno postopanje prinaša nepričakovano slabe uspehe, tembolj ker upništvo žalibog niti v sodno proti njega volji postavljenih činiteljih niti pri sodišču samem ni našlo potrebne požrtvovalnosti, kar moram tukaj javno obžalovati. Če upnikom kterekoli posojilnice smem kaj želeti, pravim, Bog vas varuj, da bi morali kdaj svoje pravice v tako neugodnih in neprijaznih razmerah varovati v sodnem postopku, kakor so doživeli vlagatelji glavne posojilnice. Da je vse to še bolj usodno za člane, ki jamčijo za primanjkljaj, mi ni treba posebej povdarjati: Štajerske posojilnice so žalibog precej prizadete v konkurzu glavne posojilnice in jih bode zadela znatna izguba. Lepi prihranki, ki bi uspešno delovanje naših kreditnih zavodov v blagor ljudstva omogočili, bodo ali so že šli po vodi. Kakor vse kaže, sicer nobeden izmed naših zavodov vsled teh izgub ne bode uničen, kakor so si naši neprijatelji tiho in očito želeli, izgubo na Ijndskem premoženju je pa vendar zelo obžalovati. Če bodo pa izgube, kakor pravim, preboleli vlagatelji in tudi udeležene posojilnice, prizadeti so pa tem huje člani, ki jamčijo za primanjkljaj, prizadeto je bilo in še bode v neizmernem obsegu celo naše gospodarstvo, ves kredit na Slovenskem. Čudom se mora čuditi vsak finančni politik in vsak človekoljub, zakaj se ta zadeva še zmiraj ne obravnava kot zadeva, ki se tiče celokupnosti kakor škoda po potresu ali ujmi. Poloma v Šoštanju in v Laškem trgu nista mogla povzročiti daleč toliko Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gelju = Delniška glavnica 8 miljonov krOn. Rezervni zaklad 1 miljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune. Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5% večje, vloge proti odpovedi po 5V2%. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. gg 50-34 NARODNI obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama ::::: 5 01 a' a O d >U5| ol škode kakor polom glavne posojilnice. Vendar je v obeh slučajih posegla vmes državna oblast, deželna in osrednja vlada in celo prav točno in uspešno. Politične zaslombe ni manjkalo, zedinile so se kolikor toliko napredna in klerikalna, slovenska in nemška stranka, da je dalafc. kr. vlada tem lažje primerno pomoč v splošno in tadi v svojo korist. Glede glavne posojilnice se pa ne gane niti deželna vlada niti deželni zbor ali odbor, niti politične stranke, akoravno se gre za slovenske stranke, ki so po svojih pristaših kot članih zadruge občutno prizadete vsled tega kon-kurza. Zgodovinar bode z glavo zmajeval in ne bode mogel razumeti, kako je bilo v dvojezični deželi štajerski mogoče, da je cesarski namestnik znal vpreči osrednjo vlado v rešilno akcijo Nemcev in Slovencev se tičočih gospodarskih polomov v Šoštanju in v Laškem trgu, njegov tovariš v Ljubljani pa še do danes ni nič storil za svojo deželo v zadevi mnogo hujšega poloma pri glavni posojilnici. Tem manj razumljiva bode našim potomcem brezprimerna brezbrižnost v vodstvih obeh kranjskih političnih strank, ki tekmujeta v omalovaževanju te za več de?el usodepolne gospodarske katastrofe. Poslanci, ki bi pri jednaki nesreči svoje rojake tako zapustili in zanemarili, kakor to vidimo v Ljubljani, bi v kaki politično bolj zavedni deželi sploh ne bili na svojem mestu še nadalje mogoči, ker bi jih vihar ljudske ne-volje že davno odnesel. Z ozirom na dosedajno obnašanje je v tem oziru kranjskim poslancem tudi v prihodnje težko mnogo zaupati. Vsak Slovenec pa mora globoko obžalovati, da se ne ukrene vse mogoče, da bi se s pripomočjo iz javnih sredstev kar najprej zacelila nevarna rana, na kteri boleha v toliki meri ves naš kredit, vse naše narodno gospodarstvo. tega shoda polnoštevilno 1 Mi moramo enkrat javno opozoriti c. kr. štajersko namestnijo in pa centralno vlado na Dunaju, da nas ni več volja prenašati dalje teh roparskih razmer. Sobotni shot mora biti tak kakor jih že dolgo ni videlo celjsko Slovenstvo! GlaVttt zbor narodne strani;«, oHtobersHo slavje ZVeze narodnih drnžteV V Celju na nedeljo 5. oljtobra! Varnostne razmere v Celju. (Nedeljski napad celjskih nemških barab na Slovence. — Shod političnega društva »Naprej" v soboto dne 20. septembra.) V nedeljo se je podalo iz Celja izvanredno veliko število Slovencev na desetletnico „Sokola" V Žalcu. Članstvo in naraščaj celjskega „ Sokola" sta bila tudi skoraj polnoštevilna v Žalcu. Celjski nemčurji so že opoldne pisano gledali naše fante v sokolskem kroju, ali ob belem dnevu si ti junaki ne upajo nič začeti in so zato potuhnjeno molčali. Popoldne pa so nekateri nemčurski kolovodje lovili po celem mestu skupaj pomočnike pri nemških trgovcih in obrtnikih, dalje razne akade-mične in neakademične postopače, nekatere hlapce in stalne goste iz znanih šnopsarij po Gosposki ulici. Na ta način so zbrali zvečer pred kolodvorom precej „nemškega naroda", da bi »ohranil" celjsko „nemštvo" pred slovenskim 'napadom". Red sta delala policija Schwarz in Zinthauer, v ospredje pa so se silili razni Zanggerjevi, Rakuschevi in Stiegerjevi pomočniki z debelimi gorjačami. Jasno je bilo, da je bil nameravan in pripravljen napad na vračajoče se slovenske izletnike iz Žalca. Jasno je bilo to vsakemu človeku, samo seveda celjski policiji ne. Ta ni smatrala za potrebno ln umestno razgnati nemške fakinaže, temveč \ je pozneje „mirila" na znan način Slovence. Po prihodu vlaka je nastalo obligatno tuljenje med nadebudno nemško mladežjo. Zasedli so prostor pred odhodom in Slovenci so se morali posamezno preriti skozi zbrano fakinažo; deževalo je na nje psovk In groženj. Sokola sta prišla samo dva, brata Rode in Gobec, a napasti si ju vendar niso upali, ker je bilo preveč slovenskega občinstva. Da ni ostal večer brez žrtve, se razume, Barabe so brez povoda napadle stavca g. Carmana iz Zvezne tiskarne in ga, sto proti enemu, junaško ^premagale". Nekdo, pravijo, da eden izmed Zanggerjevih komijev, ga je udaril s težko palico po glavi in ga ranil. Slovenci topot niso molčali, temveč so na nemško izzivanje krepko odgovarjali in trenutkoma nemške „heile" čisto preglasili. Taki prizori se ponavljajo na celjskem kolodvoru leto za letom, malodane nedeljo za nedeljo. Slovenci smo imeli doslej z njimi že preveč potrpljenja in sedaj je naše prizanesljivosti konec. Kot celjski meščani imamo pravico zahtevati, da ge lahko svobodno po mestu gibljemo kakor se hočemo, da se nas ne psuje in ogroža celo na življenju, ako se vračamo po večerih od koderkoli v mesto. Celjska mestna policija pozna, zdi se nam dvojno mero napram meščanstvu in proti temu moramo najodločnejše protestirati. Politično društvo „Naprej" je sklicalo za soboto dne 20. septembra zvečer ob 8. uri shod v gostilno ..Narodni dom" z edino točko dnevnega reda: „Javna varnost v mestu Celju". Celjski Slovenci, brez razlike stana ln prepričanja, udeležite se Osnovanje trgovsko - obrtne kre ditne zadruge v Celju. Od načelstva trgovsko - obrtne kreditne zadruge smo prejeli sledeči dopis: Te dni se je izvršil za slovensko trgovino in obrt na Spodnjem Štajerskem tako važen korak, da ga moramo širši javnosti razložiti. Znano je, da pri nas slovenske trgovine in obrt pred prilično 25 leti takorekoč ni bilo. Nihče ni poznal tega stanu in nihče vprašal, če je slovenskemu narodu potreben ali ne, dočim so v naših mestih in trgih gospodarili naši narodni nasprotniki in si polnili žepe s slovenskim denarjem. Kakor v vseh strokah, napredovala je tudi organizacija slovenskega obrtništva in trgovstva v zadnjih 20 letih na Spodnjem Štajerskem vidno. Binkoštni obrtni shod pretočenega leta je pokazal, da obrtni in trgovski stan ni še mrtW,1!jla živi in"hd£fe napredovati. Poprej nepoznan kat'razvil se je v kratkem času do one stopinje, da se ga ne da več utajiti, temveč bo imel v bodoče v narodnih gospodarskih vprašanjih odločilno besedo. Poleg kmetskega stanu in stanov z višjo izobrazbo je narodu potreben trgovski in obrtni takozvani srednji stan, kateri tvori temelj narodnega gospodarskega vprašanja. Kadar bo ta stan gmotno neodvisen in zaveden, ne bo potrebno, se prepirati za slovensko rešitev posameznih aktov, ker bodo dejanske potrebe postale takšne, da bodo nemški uradniki pri državnih uradih in železnici nemogoči. V primero nam lahko služijo spodnje-štajerska mesta in trgi, katere smatrajo radi peščice nemškutarjev za nemško posest. Pred 25 leti so se začeli snovati slovenski denarni zavodi, kar je bilo gotovo koristno in najpotrebnejše, in vsakdo bo uvidel, da se je s tem narodu mnogo pomagalo, ker se je izločil upliv nemškega kapitala na naš kmečki stan. od lesarjev".) V nedeljo 21. t. m. popoldne priredi „Klub slov. kolesarjev v Celju" od gostilne Krušič na Ljubljanski cesti do Petrovč in nazaj veliko kolesarsko dirko. Po dirki se vrši kolesarska veselica pri g. Krušiču. Na sporedu je med drugim zanimivo streljanje na kozla, nastop pevskega in tamburaškega zbora ,.Slov. del. podp. društva". Upamo} da se slavno občinstvo iz Celja in okolice kakor tttfli bratje kolesarji iz Žalca, Št. Pavla, Braslovč itd. udeleže te prireditve v tako obilnem številu kot zadnje kolesarske slavnosti. Zdravo! Celjsko porotno sodišče. V ponedeljek je bil obsojen Jožef Vodušek iz Negonje v šoštanj-skem okraju zaradi požiga in zapeljevanju k krivemu pričevanju na tri leta ječe. V-torek ste stali pred porotniki dve detomorilki; prva Marija Gorinšek iz Tepanjskega vrha je bila obsojena na 3 mesece zapoia, a je kazen že s preiskovalnim zaporom odsedela, druga, Tereza Mastnak iz Lokarja pri Št. Jurju ob Juž. žel. je pa bila oproščena. I« Celja. Nad vse sijajno je uspela ljudska slavnost, ki jo je priredil ob priliki otvoritve pete svoje javne ljudske knjižnice „Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju" dne 8. t. m. v narodno ogroženem Velenju. Ob 2. uri popoldne je pripeljal vlak mnogoštevilne goste iz Celja in cele Savinske in Šaleške doline, da se udeleže slavnosti. Na kolodvoru pričakovali so nas zastopniki narodnega občinstva velenjskega in v imenu tamošnje C. M. podružnice pozdravil je v navdušenih besedah došle goste g. dr. J. Pirnat. Za prijazen sprejem in bodrilne bosede zahvalil se mu je piedsednik „Kluba" tov. Franci Hra-šovec, nakar je vrlo celjsko pevsko društvo ob velikem navdušenju vseh navzočih zapelo pesem „Od Urala do Triglava". Vsi udeleženci odkorakali so nato skupno v slovensko ljudsko šolo k slavnostni otvoritvi klubove ljudske knjižnice. Ob ustopn v šolo presenetila nas je mala gospodična Skazova, ki je s šopkom v roki v lepih besedah pozdravila vse navzoče. — Nato je otvoril predsednik „Kluba" javnj ljudsko knjižnico. Omenil je v kratkih potezah pomen ljudskih knjižnic v obče za ljudsko izobrazbo ter izročil knjižnico v varstvo tamošnjim rodoljubom. V imenu tamoš-njega prebivalstva zahvalil se je g. dr. Pirnat ter izražal npanje, da bode seme, ki se je zase-jalo z ustanovitvijo te knjižnice, obrodilo gotovo obilen sad! Sledila je na vrtu narodne gostilne Ježovnik-ove velika ljudska slavnost, ki se je v vsakem oziru obnesla izborno! Kmalu se je razvilo veselo vrvenje po okusno dekoriranih šotorih in lepo pripravljenem veseličnem prostoru. Šmar-tinska godba je pridno svirala; pravi umetniški užitek pa nam je nudilo slavno celjsko pevsko društvo pod spretnim vodstvom jur. Perea s svojim moškim in mešanim zborom, za kar je tudi želo burno priznanje! Vrle narodne dane pa so se potrudile, da so v vsakem oziru ustregle ob* činstvu; njim gre — kakor vedno — v prrj vrsti zasluga, da je veselica tako izborno uspela! Omeniti moramo tudi ples, ki je nudil zlasti mladim veliko zabave. Desetletnica žalskega »Sokola". Trg Žalec je obhajal v;nedeljo na sijajen način desetletnico svojega „ Sokola". Ustanovljen je bil 1. 1901 kot odsek celjskega „Sokola", 1. 1903 pa se je razvil v samostojno društvo, ki je tako lepo in hitro napredovalo, da je moglo že 1.1907 razviti lasten prapor. V nedeljo pa je priredilo v spomin svoje desetletnice eno najlepših sokolskih slavnosti, kar smo jih videli letos na Spodnjem Štajerskem. Ob 3. uri popoldne se je vršil sprejem na kolodvoru, potem je bil odhod sokolstva po trgu in pozdrav pred občinsko hišo. Tam je čakal sokole celi trški občinski zastop z županom Šircom in podžupanom Roblekom na čelu. Sokolstvo je na to pozdravil podžupan Roblek, odgovarjali so mu Piki, Smert-nik in dež. poslanec dr. Kukovec. Od občinske hiše se je vil sprevod z godbo in občinskim za-stopom na čelu proti vrtu g. Robleka. Bil je to prekrasen prizor: 150 krojev članstva, sokolice, naraščaj, vse se je družilo v pestro barvno sliko. Telovadba, ki so jo vodili bratje Kukec, Moškon in Jerin, je bila tako odlična, da se gledalci niso mogli nagledati. Ljudska slavnost, pri kateri je govoril dr. Karlovšek, je uspela tudi na vsestransko zadovoljnost. Žalec se je s to dobro pripravljeno slavnostjo imenitno postavil in mu moramo na njej le častitati! Posebno veselo je bilo gledati tisoče kmečkega ljudstva iz cele doline, ki je prihitelo v Žalec, da pokaže svojo naklonjenost in simpatije vrlim našim sokolom. Iz Laškega trga. Tik kolodvora stojita dve lepi jablani, ki ste obloženi z jabolki in poleg tega lepo cvetita, da je vse belo. Iz Gaberja pri Celju. Ciril in Metodova podružnica za Gaberje in okolico priredi dne 12. oktobra v „Sokolskem domu" veliko vinsko trgatev. Opozarjamo že danes na to veliko prireditev, koja je nudila vsako leto obilo zabave, obenem pa prosimo ostala društva, da se na to prireditev ozirajo. V Rečici ob Savinji se je na posredovanje deželnega živinorejskega nadzornika Jelovška ustanovila bikorejska zadruga za gojenje marija-dvorske pasme. K zadrugi je doslej pristopilo 19 članov. Načelnik je g. A. Turnšek ml. V Hrastniku se je na posredovanje deželnega živinorejskega nadzornika Jelovška ustanovila bikorejska zadruga za nakup in skupno rejo plemenskih bikov muropoljske pasme. Načelnik je g. Martin Gričar. K zadrugi je doslej pristopilo 20 članov. Iz Trbovelj. Veselica moške podružnice C. M. družbe 21. sept. obeta biti sodeč po predpripravah, nekaj izvanrednega. Dosedaj so se že prijavili naši sosedje od blizu in daleč svojo udeležbo. To bode pa tudi ena največjih prireditev letošnjo leto v naši trboveljski dolini. Nikdo naj ne zamudi prilike in naj poleti isti vam peš ali z avtomobilom (kateri bode vozil k vsakem vlaku) v Trbovlje pod 200 letno lipo, kjer bode našel dovolj užitka in zabave. Pri veselici svira polnoštevilna godba „Pazniškega in delavskega podpornega društva" v Trbovljah. Slovenci, vsi ta dan v Trbovlje! Iz Št. Petra v Savinsbi dolini. Naša požarna bramba slavi letos svojo tridesetletnico. V ta namen priredi v nedeljo, dne 28. septembra veliko veselico na vrtu g. Šribarja v Doberteši vasi. Spored bo jako zanimiv. Igrali se bosta dve šaljivi enodejanki. Vsa okoliška društva prosimo, da se ozirajo na našo prireditev ter nas v obilnem številu obiščejo, da na ta način primerno proslavimo tridesetleten obstanek tega prekorist-nega društva. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal nad-učitelj g. Anton Gnus na Dolu znesek K 14'30, nabran o priliki praznovanja 29 letnice mature od tovarišev v Št. Jurju ob Jož. žel. Mesto venca na krsto svojega nečaka Karla Schwentnerja je daroval celjski »Dijaški kuhinji" vranski nadutitelj Kramar 10 K. Prisrčna hvala. Šolski otrok tat ln vlomilec. V mesecu avgustu se je izvršilo v okolici Rimskih toplic več tatvin in vlomov. Storilcu dolgo časa niso mogli priti na sled, radi tega je postajal vedno bolj predrzen. Dne 5. t. m. je zasačila natakarica Ana Razboršek v gostilni „pri stari pošti" 12-letnega delavčevega sina Janeza Romih iz Rimskih toplic v trenotku, ko je ravno iz omare odnesel okrog 50 kron nikelnastega in srebrnega denarja ter je zbežal. Ko se ga je zasledovalo, ;ie mladi uzmovič, ko je videl, da ne more uteči, pometal denar na vse strani proč, nakar se ga je vjelo. Denarja se je našlo samo 17 K 72 vin. fant se je potepal dalj časa okrog, je pijančeval >o gostilnah, imel več ur in drugih predmetov, i 3il je za vlome dobro pripravljen. Iz šole je imel skrajno slabo spričevalo. Sirolin "Roche olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod, influenco, astma. Originalni zavoj|po4K sejdobi v vseh lekarnah. Iz Laškega trga. Vsled zelo nizke živinske cene, pri kateri pa naši mesarji — po njih zatrdilu, zmiraj „gor plačajo", se naši živinorejci poprašujejo, kam bo to prišlo, ker cena zmiraj pada, a davki pa rastejo. Nekateri so sedaj do spoznanja prišli, da so ob času državnozborskih volitev od g. Benkoviča in nekega Žebota, kateri je za njim slinil — bili nafarbani. Obljubljalo se je takrat kmetom vnovčevanje živine po nekakem takem društvu, ki bo plačevalo vedno visoke cene. A te obljube so splavale po vodi. Seveda, zamorec, dolžnost si storil, g. Benkoviča volil, sedaj pa znaš odstopiti, živino pa prodajaj komur hočeš in po kaki ceni moreš! Pa tudi v Laškem trgu samem so razmere kaj žalostne. Pravilo se mi je, da Vorschusskassa kakor nemški brivec vkljub Siidmarkini podpori — slabo vozita. — Soproga bodočega župana F. Fretzeta je baje ušla. Gospod Windisch, bodoči obč. svetnik, se pa po prleško „prdiiša", da on noče biti pri županu F. Fretzetu za obč. svetnika. Položaj torej obupen; gg. Benkovič, Žebot in Siidmarka na krmilo! Moška podružnica sv. C. in M. v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 21. septembra t. 1. popoldan veliko ljudsko veselico pod 200 letno lipo pri Špancu v Trbovljah. V slučaju neugodnega vremena preloži se na prihodnjo nedeljo. Priprava za vsestransko zabavo je v polnem teku. Naklonjenost slav. občinstva napram takim prireditvam se je vsakokrat izvanredno izkazala, to upamo tudi sedaj. Odbor. Trški občinski odbor v Rečici je imenoval mozirskega nadučitelja Praprotnika zaradi njegovega delovanja v prid sadjerejstvu za častnega občana. Gornjegrajskl okrajni zastop bo gradil v Pustem polju čez Dreto nov most, čigar stroški so proračunjeni na 10.000 K. Imenovan je sodni kancelist Franc Flux v Gornjemgradu za oficijala. Iz Šmartna ob Dreti. Dne 9. septembra je bil za župana širne občine Bočna izvoljen posestnik gosp. Franc Zagožen na veselje vseh so-občanov, ker bomo vendar imeli v bližini občinski urad, da mu ne bo treba cele ure romati, kdor ima z županstvom kaj opraviti. Ljudje so nenavadno veseli tega pojava; to veselje so nam oznanili streli iz možnarjev. Sedaj je bil občinski urad z županom na Križu, kako neprilično! Pri tej volitvi je bilo razočaranje. Župan „koadjutor" je propadel, kdo bi to pričakoval? Tinče, usoda ne prizanese. Koliko bo treba časa, da bi se znala ta stvar popraviti! Prva južnoštajerska hmeljska razstava v Žalen se je po izreku strokovnjakov sijajno obnesla, je našla vsestransko priznanje ter kaže pravo sliko našega vedno napredujočega hmeljarstva. Komisija za razsojevanje hmeljskih uzorcev je priznala naslednjim hmeljarjem darila in sicer za golding: gospej Tereziji dr. Šribarjevi v Drešinji vasi, p. Petrovče, sreb. državno kolajno, diplomo in 70 K kot darilo hmeljarjev, g. Josipu Širci, županu v Žalcu, sreb. državno kolajno, diplomo in 5 K od dež. odbora, g. Francu Plaskanu v Orli vasi, p. Braslovče, sreb. kolajno kmet. družbe, diplomo in 15 K od dež. odbora, g. Vinku Šteinerju v Petrovčah, sreb. kolajno kmet. družbe, diplomo in 15 K od dež. odbora, g. dr. M. Šribarju v Drešinji vasi, p. Petrovče, sreb. kolajno kmet. družbe, diplomo in 15 K od dež. odbora, g. Karlu Janiču v Žalcu, sreb. kolajno kmet. družbe, diplomo in 15 K od dež. odbora, g. Franju Robleku v Žalcu, sreb. kolajno kmet. družbe, diplomo in 10 K od dežel, odbora, g. Andreju Antlogu, županu v Gotovljah, p. Žalec, sreb. kolajno kmet. družbe, diplomo in 10 K od dež. odbora, g. Francu Piklnu mlaj. v Žalcu, sreb. kolajno kmet. družbe, diplomo in 10 K od dež. odbora, g. Francu Cukali v Gomilskem, bron. državno kolajno, g. Francu Osetn, na Vranskem bron. državno kolajno, g. Edvardu Kukecu v Žalcu, broD. državno kolajno. Za pozui hmelj: g. Edvardu Kukeeu v Žalcu, srebr. državno kolajno, diplomo in 30 K kot darilo hmeljarjev, g. Blažu Brinovcu v Gotovljah, p. Žalec, sreb. kolajno kmet. družbe, diplomo in 10 K dežel, odbora, g. Karlu Janiču v Žalcu, bronasto državno kolajno. Darila se bodo razdelila v nedeljo, dne 21. t. m. ob 9. uri predpoldne; diplomi se bodo naknadno razposlali. Po razdelitvi se bode razstava zaključila. Društveno vodstvo. Mariborski okraj. Mariborske Ciril - Metodove podružnice so so prispevale za pretekli mesec v Ljubljano sledeče prispevke: (moška:) narodni drvek 12 K 35 vin., nabiralnik v „Nar. domu" 12 K in darilo gospoda Medveda v Boh. Bistrici 1 K; (žel.) članarina 42 K, nabiralnik v ,.Nar. domu" 15 K 60 vin., v Medvedovi gostilni 6 K 60 vin., skupaj K 89 55. T Studencih pri Mariboru sta se v petek popoldne sprla železniški delavec Berlek in žena. Mož je očital utemeljeno svoji ženi, da se z drugimi vlači in je v jezi vrgel stolček za njo, ne da bi jo zadel. Na to ga je njegova „boljša" polovica zahrbtno napadla in mu porinila v hrbet ostri žepni nož. Predrla mu je pleča in ranila pljuča. Težko ranjenega moža so spravili v bolnišnico. Berlekova ima dva otroka, enega tri, drugega štiri leta starega in je tik pred porodom. Zveza jugoslovanskih železničarjev — podružnica Maribor, vljudno vabi na vrtno veselico v nedeljo, dne 21. septembra 1913 na vrtu „Nar. doma" v Ma.iboru. Spored: Godba, petje, šaljivi nastopi, srečolov in prosta zabava. Zvečer ples v mali dvorani. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 30. vin., otroci v spremstvu starišev prosti. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v restavracijskih prostorih „Narodnega doma". Čisti dobiček je namenjen društvenemu podpornemu skladu. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Iz Maribora. Iz kazenskega oddelka c. kr. okrajnega sodišča v Mariboru so polagoma odpravili vso slovenščino ter se pišejo vsi protokoli in razsodbe samo nemško. Pri civilnem oddelku je imela do najnovejšega časa slovenščina večje pravice, ki se jih sedaj skuša zatreti na ta način, da je za ta oddelek določenih nekaj zapisnikarjev, ki slovensko ne znajo, ali nočejo znati. Zato so začeli tudi pri slovenskih obravnavah pisati — nemške protokole in izdajati nemške razsodbe. Če bodo slovenski odvetniki s to novo prakso zadovoljni, je seveda drugo vprašanje. t Iz Maribora. (Izžrebanje porotnikov.) Za tretje zasedanje porotnega sodišča v Mariboru so bili izžrebani sledeči gospodje kot glavni porotniki: iz Maribora: Aleks. Altenburger, kantiner; Karel Barta, orožniški stražmojster v pokoju; Jožef Dufek, zasebnik; Franc Kager, pasar; Jožef Kirbiš, mesar; iz mariborskega glavarstva: Ferdinand Golob od Sv. Trojice; Peter Gorjup iz Jurjevega dola; Henrik Sollagg od Sv. Lenarta; Ludvik Košar iz Zg. Porčiča; Anton Lorbek iz Kamnice; Mihael Hlade iz Jelovca; Aleksander Hojnig iz Ranč; Franc Bait iz Rošpoha; Jožef Weingerl i7 Slemna; Ferdinand Jagrič iz Selnice ob Dravi; Jurij Lameschnig iz Štrihovca; Jurij Peitler iz Kumna; Pavel Skerbinjek iz Kumna; Anton Pucki iz Pobreža; Jakob Grašič iz Bohove; Anton Strasser iz Zg. Poljskave; Janez Grundner iz Poljčan; Jožef Verhovnik iz Spod. Novevasi; iz Ptuja: Franc Kukovec, ključavničar; Karel Košar, hotelir; Janez Luttenberger, mesar; Franc Wessiak, kolar; iz ljutomerskega glavarstva: Franc Gorički, posestnik iz Čakove; Franc Korošec, trgovec v Zg. Radgoni; Janez Erjavc, notarski uradnik v Ljutomeru; Vid Magdič, posestnik v Ključarovcih; iz slovenjgraškega glavarstva: Audrej Koltsch z Mute; Franc Kikel iz Ribnice. Namestniki: Alojz Riha, inštalater; Janez Roy, trgovec; Janez Scherfler, gostilničar; Valentin Schafthaler, gostilničar; Ignac Tischler, trgovec; Anton Turk, hišni posestnik; Ferdinand Wagrandl, steklar; Venčeslav Wanek, dimnikar; Jakob Žager, mizar; vsi iz Maribora. Iz Selnice ob Dravi. Sokolska slavnost dne 7 sepembra se je v vsakem oziru krasno obnesla. Telovadni nastop je bil izboren. Zastopana so bila bratska društva iz Maribora, Št. Lenarta in Gradca. Vreme je ostalo ugodno in ob zvokih narodne godbe iz Ruš se je razvila prav živahna zabava. Le prezgodaj je zadonelo znamenje k odhodu in nas ločilo od milih bratov. V imenu Mariborskega Sokola se je br. Pajnhart v navdušenem govoru poslovil od ostalih, ki jim je s svojimi jedernatimi besedami užgal pogum in srce. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. poročajo, da cvete tam cela jablan. To bi kazalo, da imamo pričakovati na jesen milo vreme. Umrl j? v Račah posestnik Štefan Sernko, 76 let star. Iz Studenic. Županom je bil izvoljen dne 12. t. m. g. Franc Koropec. Iz Poljčan. Snuje se vožnja z avtomobilom Polčane Brežice. Res nujna potreba. Iz Makol. Tukajšnjo poŠto je dobila gdč. Lendovšek. Merodajni krogi poskrbite, da izgine samo nemški napis na poštnem vozu! Iz Dravinske doline. Vinska letina pri nas še dokaj dobro kaže. Grozdje počasi dozoreva. Le rizling močno trpi vsled plesnjivca. Ako bo vreme še nadalje tako streglo grozdju kot dozdaj, bomo imeli izvrstno kapljico. Pri Sv. Martinu na Pohorju je udarila v petek zvečer strela v hleve posestnika Vošnika, kateri so zgoreli s krmo in snopjem vred. Vošnik je bil le za malo vsoto zavarovan. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so našli blizu cerkve neznanega obešenega moškega. Bergmann & Co., Dečin n. L (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-21 Ftnjski okraj. Avstrijsko vinarsko društvo priredi 22. septembra na Osterbergerjevem posestvu v Do-majni v Zg. Halozah praktičen pouk o razstre-ljevanju zemlje, bodisi za rigolanje vinogradov, kopanje drevesnih jam ali za rahljanje zemlje v starih sadovnjakih in podiranje gozdnih dreves tes izkopavanje drevesnih šotorov z novim „Di-namon I." imenovanim razstrelivom. To je samo-obsebi tako brez vsake nevarnost, da se razpošilja celo s pošto, vendar pa ima veliko večjo razstrelilno moč, kakor navadni smodnik. Ker je želeti, da bi se te gotovo zelo zanimive in koristne poskuse ogledali tudi naši kmečki posestniki, viničarji in delavci, zlasti iz Haloz, jih nujno vabimo k obilni udeležbi. Od Sv. Tomaža pri Ormožu poročajo, da se je i gral 16 letni kmečki fant Franc Belšak v Savcih z očetovo nabito puško in pri tem po neprevidnosti ustrelil domačega hlapca. Od Sv. Marka pol Ptujem. V sredo, dne 3. septembra popoldne je utonil v Dravi 3 in pol leta stari Vinko Lubec. Oče je reševal iz reke neke konje, medtem pa mu je otrok utonil. £jntotner$ki okraj. Iz Veržeja. Dne 26. avgusta t. 1. je srečal klerikalec Koroša Franc svojega nasprotnika glede prepornega pašnika in ga je na okrajni cesti napadel s koso ter divje zakričal „ProkletI ded, moram te včasi (takoj) bujti!" Potem je ves besen od jeze mahal s koso proti Kotniku, katerega bi bil gotovo razrezal, prebodel in umoril, da ni ubogi napadenec v smrtni nevarnosti pariral mahljajev z grabljami, na katerih se pozna nič manj ko 17 urezov. Poleg tega, da je besnež razrezal grablje, še je ranil Kotnika dvakrat na roki in na nogi. Kako opasen je bil položaj za Kotnika, se da posneti iz tega, da je v sili jel bruhati kri in ni mogel več držati vode; enkrat se je kosa zabodla 40 cm globoko v zemljo! Na srečo so prihiteli ljudje Kotniku na pomoč. Poživinjeni Koroša je pozneje padel v lasten „kup" in v njem spal! Klerikalci smejo biti zares ponosni na takega reprezentanta. Napad se je naznanil po orožnikih c. kr. sodniji, ki bo zbesne-lemu Koroši že vedela poskrbeti primerno nagrado. Iz Bučečovca na Murskem polju. Občinski odbor bučečovski je v petek, dne 5. septembra izročil c. kr. dvornemu svetniku dr. Miroslavu Ploju diplomo v znak častnega občanstva, ki se mu je soglasno podelilo v odborovi seji dne 6. julija z ozirom na njegove velike zasluge za Slovence vobče, posebej pa z ozirom na njegovo delovanje v korist občini Bučečovci. Diplomo je prav okusno in poceni izvršila tvrdka Th. Venta v Pragi I., Bilkova nlica 9. (=i OJ Veletrgovina vsakovrstnih es m dalmatinskih vin J. Matkovi<5 Celje, Glavni trg 8. ex> —. 1=3 CD ^ g CD JloVenjcgrafKi okraj. Iz Šoštanja. Kmečko dekle Antonija Za-gradišnik je porodila na nekem hmeljišču blizu Celja otroka in ga skušala najprej oddati v celjski bolnišnici; ko ga tam niso sprejeli, ga je zanesla v celjsko farno cerkev in ga tam pustila. Storila je to, kakor pravi, zategadelj, ker ni našla niti za se niti za otroka kakega zavetišča. Za-gradišnikovo so zaprli. Iz Slovenjgradca. Povej nam, s kom občuješ, in mi ti povemo kdo si! Da bote Šmarčani vedeli s kom imate opraviti in kdo je vaš največji prijatelj v fari, vam povemo prav tiho na uho, da je vaša katoliška stranka postavila za občinsko volitev iz III. volilnega razreda sledeče kandidate: Na prvo mesto č. g. nadžupnika, na drugo nemčurja, na tretje štajerčijanca in na četrto klerikalca. Duhovnik, nemčur, štajerčijanec in klerikalec v medsebojnem bratskem objemu, ali ni to prizor za bogove? Pa ne samo brati in objema se vaš č. gospod s štajerčijanci in Nemci, nego on tudi knpnie oves pri nemškem trgovcu, ki je hodil svoj čas v Celje Slovence tepst; zahaja v Slovenjgradcu edino le v nemške gostilne ter je podporni ud našega feuerwera. Našega slov. zdravnika ne mara, ker ni ud sv. katoliške stranke, pač pa je bojda pomagal kupiti nemškemn planinskemu društvu blazine in pernice za planinsko kočo na sv. Uršuli! Heil Hochwiirden! Vemo in prepričani smo, da nemčurja, štajerčijanca in takih duhovnikov, vi ponosni Šmarčao[ niste in ne bote nikdar volili v občinski odbor. Živeli! Brtfifti okraj. Obrtniški shod v Rajhenburgu. Pretekli petek so sklicali narodni obrtniki v Rajhenburgu zaupni shod, na katerega so povabili deželnega poslanca dr. Kukovca. Skoro vsi obrtniki so se shoda udeležii. Predsedoval je Franc Agrež, ki je tudi podal poročilo o pritožbah obrtništva. V razgovor so posegli skoro vsi obrtniki in so se zlasti pritoževali nad krivičnim postopanjem brežiškega okrajnega glavarstva, ki je brez vzroka celo vrsto obrtnikov kaznovalo, ker baje niso imeli zapisnikov o pomočnikih in vajencih. Dognalo se je, da so se te kazni obrtnikom naložile, akoravno so take zapisnike imeli. Nikdo jih niti vprašal ni po zapisnikih, kljub temu so bili kaznovani. Videti je da pri brežiškem okrajnem glavarstvu ni vse v redu. Nasprotno je pa komisar dr. Terglav oprostil Škodljivce obrti, ki vsa obrtna dela izvršujejo celo s pomočniki, akoravno se niso izučili in davka ne plačajo. Tako slabo se za obrtnike pač nikjer ne skrbi kakor pri nas. Soglasno se je sklenilo: Dne 12. septembra 1913 pri g. Vranetiču v Rajhenburgu zbrani trgovci in obrtniki odločno protestiramo proti postopanjn brežiškega okrajnega glavarstva. Poživljamo vlado, da ščiti obrtništvo in se z vso odločnostjo zavzame za naše skromne zahteve. Nato je dež. poslanec dr. V. Kukovec v obširnem govoril o obrtnih zadevah in obljubil pomoč, kolikor je v njegovih močeh. Govoril je tudi o splošnih gospodarskih vprašanjih. Z velikim zanimanjem so obrtniki zasledovali njegova izvajanja o kreditnih razmerah ter o vplivu dogodkov pri šoštanjski in laški posojilnici ter pri Glavni posojilnici v Ljubljani na splošni kredit. Tozadevno poročilo priobčujemo v izvlečku na modnem metu. Shodi take vrste se priporočajo tudi drugim trgom. Iz Kozjega poroča „Slovenski Gospodar", da je dne 7. septembra vihrala na tamošnji kaznilnici nekaj ur bela zastava v znamenje, da ni nobenega jetnika. To se je zgodilo letos že drugič, a vedno samo za nekaj ur. Razne noVosti. Dobitki efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega društva" v Ljubljani se morajo dvigniti do 15. vinotoka 1.1. v umetniškem paviljonu g. Jakopiča (vhod od zadaj) vsak ponedeljek in četrtek med do 6. ure popoldne. Opozarja se, da do tega roka nedvignjeni dobitki pripadejo v prid loterijskega namena. Razpisano je na enorazredni ljudski šoli v Resniku, drugi plačilni razred, mesto učitelja in šolskega vodje; prošnjo do 26. septembra. Bolnišnica iz poljubov. Peki zidajo hiše iz žemelj, mesarji iz mesa, dekleta v mestu Sa-lemu v državi Ohio pa so sklenila, zgraditi bolnico za ženske iz — poljubov. Priredile so trg za poljube in dohodke, ki so znašali več nego 50.000 K, so darovale za zgradbo ženske bolnice. Najnižja cena za poljub je znašala en dolar. Na trg je prišlo sto in sto kupcev. Nekateri bogatejši ljudje so dajali za poljub po pet dolarjev in še več. trni Iz Loke pri Žusmu. Tu se je vršila nepričakovano dobro obiskana veselica. Zastopana je bila Slivn ca, Sv. Vid, Šmarje, Sv. Peter na M. s., Sv. Štefan, Buče in največ Loka. Naši igralci so povzročili mnogo smeha. Gospodu A. Fiinku, učitelju pri Sv. Štefanu, kot vodju igre gre v prvi vrsti najtopleja zahvala za njegovo marljivost, da je igra tako krasno aspela, nadalje se mu tudi zahvaljujemo za njegov trud pri prodaji konfetov, šaljive pošte, i. t. d. Nadalje gdč. Štefki Einspieler, učiteljici pri Sv. Štefanu in igralki, ki je kot „Buca" mnogo smeha povzročila med gledalci s svojim kranjskim naglasom. Gg. Zupancu kot „Bucekn" Perinščaku in Marinšeku gre isto taka zahvala. Narodna godba je marljivo igrala lepe slovenske komade, tako da se je občinstvo zabavalo; sploh je bila to veselica, kakor se že dolgo ni obnesla. Gospod Dobovišek se pa tudi ni hotel vdati in je skrbel, da so bili tudi naši želodci veseli. Gostje so enoglasno izrekli željo, da se skoraj kaj ednakega priredi v zeleni Loki. Meseca oktobra nameravajo tamkajšnji gg. prirediti vinsko trgatev. Toraj vidite, g. župnik Zdolšek, vse eno smo se dobro imeli, akoravno vedno o veselicah pridigujete. Vemo, zakaj gre. Za cerkev premalo darujejo, kakar pridigujete in oznanujete, imate še za popravo zvonika 300 K dolga. Kaj nimate nič več cerkvene blagajne? Kam pa cerkveno vino gre, ali ne za cerkvene potrebe? Kaj ko bi se Vi tako milostnega izkazali in bi načeli tiste mastne tisočake, katere imate po raznih posojilnicah naložene; saj nimate ne žene, ne otrok, v eostilne ne zahajate, v denar vas pa morda tudi ne bodo zakopali. Iz Ormoža. Lep dan smo imeli Ormožani v nedeljo, 7. t. m. Lepo je bilo že vreme, a posebno lepa pa veselica, ki so jo priredila naša narodna društva v čitalničinem vrtu. Niso je sicer naznanjale slovenske trobojnice po mestu, toda množica ljudstva, ki je vrela v čitalnico, množica Sokolov v svojih živobarvnih krojih je pričala jasno, da se vrši v našem „nemškem" mestu slovenska slavnost v znak, da Slovenec v Ormoža ne bo takp lahko izumrl, kakor si to želi ormoška Germanija. Ob 4. uri popoldne je bilo že zbranih nad 600 ljudij, kar zadoni sokolska koračnica, in v sedmerih čveterostopih prikorakajo na telova-dišče Sokoli k nastopu s prostimi vajami. Na oder stopi predsednik čitalnice in podstarosta ormoškega Sokola dr. Sernec ter nagovori društva iz Ormoža in okolice, goste iz Hrvatske, Središča, Ljutomera in Ptuja, slovenskega kmeta in brate Sokole, pozdraviti jih mora med štirimi zidovi, kajti glavarstvo je prepovedalo korporativen nastop v mestu in sprejem na meji. Te zapreke od strani naših sovražnikov naj nas pa samo spodbujajo k zavednosti in tesneje združujejo v narodnih težnjah. Nato prevzame besedo naš znanec iz Ptuja g. dr. Brunčko kot slavnostni govornik. Za motto svojemu govoru je vzel izrek sudmarkinega po-tovalnnga učitelja, da „čez 80 let ne bo na Koroškem nobenega Slovenca več." Z zahrbtno st jo, sistematično delujejo naši narodni nasprotniki na to, da bi zatrli Slovenstvo, s sladkimi besedami se nam približujejo, v plašču poštenja in dobrohotnosti prihajajo k nam, a pod tem plaščem krijejo meč, s katerim nam hočejo zadati smrtni udarec. Govornik je posnel iz slovenske zgodovine odlomke, ko je naš narod kazal preveliko zaupljivost napram prijaznemu tujcu, ki pa jo je zlorabljal v lastno korist in našo veliko škodo. Po dokončanem govoru, kateremu je občinstvo navdušeno pritrjevalo, je proizvajalo članstvo ormoškega, središkega in ljutomerskega Sokola ljubljanske proste vaje. Središke telovadce je pri-vedel v Ormož njihov podnačelnik br. Kolarič, ljutomerske načelnik br. Velnar, nastop pa je vodil načelnik ormoškega Sokola br. Sagadin. Le gledalec pozna vtis, ki ga napravi ta telovadba, ko cela četa krepkih teles hkratu prehaja iz položaja v položaj, kakor bi hotela reči: med nami vlada enakost, mi vsi smo ene misli. Nato je nastopil ormoški dekliški naraščaj s prostimi vajami. Veselje do telovadbe se je zrcalilo v teh mladih obrazih, z lahkoto in le mladini lastno gibčnostjo so se kretale v svojih ličnih vajicah, gotovo je bilo med gledalci marsikateri deklici žal, da ni med njimi. Ta nastop je vodil br. Zepič. Za dekliškim naraščajem je telovadil ljutomerski deški naraščaj pod vodstvom br. Muršeca. Kakšna odločnost je že v teh mladih telesih, kako pogumno so izvajali te sunke in bodljaje! Naša nada, naša bodočnost je to, nove krepke korenine so-kolske misli. Tem nastopom je sledila telovadba na orodjih: Središčani in Ormožani so vadili na bradlji in konju, Ljutomeržani z enim Ptujčanom pa na drogu. Na prvih dveh orodjih si gledal uspehe pridne telovadbe ne pretežke stopnje, med tem ko so telovadci na drogu kazali ono stopnjo telovadbe, ki je višku že prav blizu. Občinstvo ni varčevalo s ploskanjem, posebno če se je kje pokazala stoja, razovka, lep preval ali kak smel odskok. Končana je bila s tem druga točka sporeda, ki je nudila občinstvu pač največ zanimivosti. Za tem je čitalničin pevski zbor lepo zapel štiri pesmi; spoznati je bilo takoj, da so to dobri pevci in pevke, le nekako malo jih je: baje jih je sicer več, pa so morali ravno ob tej priliki v druge kraje. Narodna godba Serajnikova pa je cel čas neumorno svirala koncertne in plesne komade in prav spretno spremljala proste vaje sokolskega članstva in naraščaja. Med tem se je zmračilo, občinstvo je posedlo za mize in zaposlilo šotore; razvilo se je po vsem prostoru pravo ve-selično razpoloženje. U«peh te veselice je gotovo vsestransko povoljen. Zahvala za to gre v prvi vrsti g. dr. Brunčku, ki je kot odposlanec Zveze narodnih društev govoril k zavednosti podžigajoč govor, nadalje mnogoštevilnim Sokolom in naraščajem, potem cenjenim damam ormoškim, ki so marljivo delovale v šotorih in stregle gostom, in ormoškim samcem, ki so vodili priprave na na veseličnem prostoru. Pohvalno je omeniti še posebej one dame, ki so darovale ormoškemu dekliškemu naraščaju telovadne kroje. Iskrena hvala gostom iz vseh krajev, med drugimi še pevskemu kvartetu od Sv. Marjete pri Mariboru, da so prišli ta dan v našo sredino. Loterijske številke. Dunaj, dne 13. septembra 1913: 86, 2, 44, 83, 49 Gradec, „17. ,. „ 31, 26, 72, 12, 17 Ustanovljeno 1862. Telefon 37.204. Rudolf ^ Geburth c. i. kr. dvorni strojnik Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse) Zaloga štedilnikov in peci za vsako porabo Vse vrste raznih peči, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne peči, pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje peči „ Helios". 161 26-10 M dE l&u psa Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane lO Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. = ! 500 kron ! vam plačam, ako moje „Ria - balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 E. Kemeny, Košice (Kaschan) I. poštni predal 12/227, Ogrsko Vdova srednje starosti bi rada šla h kakemu gospodo za gospodinjo ali za kuharico, najraje k starejšemu gospodu ali dnhov-niku. 513 Lepa hiša na prodaj v Celju, Graška cesta 33; proda se po ceni zaradi družinskih razmer. Letno nese K 4.392 in se obrestuje 60 000 K po 6% cisto. Več pove lastnik Simon Otschko. 514 Izredni občni zbor Narodne založbe v Cel.u r. z. z o. z. se vrši v četrtek, 25. septembra 1913 ob 8. url zvečer v gostilni „pri Zvezdi" v Celju. DNEVNI RED: 1. Poročilo o poslovnem letu 1912. 2. Računski zaključek in bilanca za 1. 1912. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Citanje revizijskega poročila Zadružne Zveze. 5. Volitev načelništva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. V Celju, dne 12. septembra 1913. Miloš Štibler t. č. načelnik. Dr. Janko Sernec t. č. nač. namestnik. Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat. Tomaževa žlindra Zvezdne znamke 453 10—3 je priznano najboljše in poceni fosfornatokislo gnojilo za jesensko setev. Gotov učinek! Bogat donesek! Pozor! Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina „Merkur" Peter Majdič v Celju. Naročila na debelo in drobno se takoj izvršujejo Zahtevajte Občni zbor hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Slov. Gradcu se vrši v nedeljo dne 21. IX. ob 3. uri popoldne v restavraciji g. Ferd. Kaca v Šmartnem s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1912. 4. Dopolnilne volitve načelstva in nadzorstva. 2, Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Jakob Vrečko m. p.. namestnik. Ivan Kae m. p., načelnik. Prosim g. Karola Omerzu, učitelja v Trbovljah, odpuščanja zavoljo žalitev dne 21./7. v gostilni s. Katarine Vidmajer, jih obžalujem, plačam vse stroške in se zahvaljujem za odstop od tožbe. 608 Frane Plavšak. 512 "sr občini Št. Pavel, v bližini tovarne, z lepo, z opeko krito hišo in 4 lepimi njivami in hlevom se proda pod jako ugodnimi pogoji za 5400 kron. Denarja ni treba takoj položiti; več po dogovoru. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na Kari Rojnik, Št. Pavel pri Preboldu. Pozop! Pozosf* I 50.000 parov čevljev 4 pari čevljev le za 9 K. 607 Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, sem dobil nalog prodati večjo zalogo čevljev pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo, rjave ali črne, galoširano, močno obite in po najnovejši fazoni, velikost po Številkah. Vsi štirje pari stanejo le 9 K. Pošilja proti povzetju S. Uhrbachova razpošlljalnica čevljev, Krakov, Avstrijsko, št. 8. Se zamenja ali vrne denar. Dijake • * * ■; w Dr. Janko Savnik je otvoril svojo pisarno v Trstu jfnNova ulica ll/l. 470 3—3 Tomasova moka arkt (vpisana varstvena znamka.) je izborno in važno gnojilno sredstvo za vse sadeže in na vseh vrstah zemlje. Zviša dohodke dobičkanosno. Njegova poraba ni vezana na noben letni čas. Tomasova moka »zvezdna znamka" je kot izvrstno biag0 neoporečne kakovosti priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec Tomasovo moko »zvezdna znamka", kajti zvezda na plombi in vreči jamči za čisto in polnovredno blago. Pozor! 439 50-3 Tomasova moka »zvezdna znamka" se v izvirnih vrečah prodaja v naslednjih trgovinah: --„ME o m n iVi KI Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "2 o o ® St g* B S 0 p. — S -s S. o< M a P B "X H-l H- • »a f" o bo • to j*r ►i to Lastna Knjigoveznica. E'j°j registpovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, je druge ali ne in Jih obrestuje nepretrgano od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama In ga ne odteguje vlagateljem. 32; po pet in pol od sto S II 01 |z |o 86 49-36 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.288. Telefon št. 48. Pisarna je v Celja, Rotovška ulica št. 12 XXXXXXXXXXXXXXX Uradnje se vsak dan razun nedelj ln praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX ■b Južnoštajerska hranilnica v Celju jj Q prejem a hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12.nre ^ dopoldne in jih obrestnje pa ■L v Narodnem domu. od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta b kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- 4 i| o 2 0 Stanj, Sevnica, Vransko In Gornji-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -31 m P D osedaj je dovolila za dijaške nstanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. M