IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. • ■ .. .....~...i i li ....................... i ..... a n; TRGOVSKI Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. ■ ■ ■ - ' 1 — Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za 'Va leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi tee ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. mm ■mtim LETO xin. Telefon St. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne ž'l. oktobra 1930. Telefon št. 2552. I n. I . ilttlll H H (|T fi "• ' ■ , m. %iS ■•» i' 'O P rr «»■» r *■’ ■* StalV. 123. Vprašanje izdelave in prodaje šolskih zvezkov. Ugotovitve deputati je. — Monopol šolskih zvezkov tie obstoja. Že v zadnji številki našega lista smo poročali, da se je mesec dni po začetku šolskega leta letos naenkrat pojavil nekak nesporazum glede izdelave in prodaje šolskih zvezkov za potrebe srednjih šol. Prosvetno ministrstvo je namreč izdalo odlok, po katerem se imajo za pismene šolske naloge v srednjih šolah uporabljati izključno zvezki, ki jih izdeluje' Državna tiskarna v Beogradu. S tem je po-krenjeno v delni obliki vprašanje, ki je za našo papirno 'trgovino, tiskarsko m knjigoveško stroko načelno zelo važnega ponje na in katerega je treba i v interesu nemotenega šolskega pouka kakor v interesu navedenih gospodarskih krogov temeljito razčistiti. Uprava državne tiskarne odnosno prosvetna uprava skuša iskati osnovo in utemeljitev za navedeni odlok v odredbah 61. 7 zakona o uvedbi novih državnih monopolov z dne 3. avgusta 1893. Navedeni člen namreč določa dobesedno, da se prenaša na upravo državnih monopolov izdelava, kakor tudi tiskanje vseh vrst monopoliziranih papimih izdelkov,, poštnih, taksnih in gostilniških kolekov. Toda omenjenemu členu je bila s poznejšim dopolnilnim zakonom dodana odredba, da se izvzamejo od monopoliziranja papirnih ozdelkov vsi obrazci in formularji, cerkveni izvodi, živinski potni listi, depozitne knjige, registri, vložni zapisniki, predpisi, šolski /vezki in sploh vse vrste tiskanega papirja, ki se izključno uporablja za državno, občinsko in šolsko službeno uporabo in kise bodo v bodoče tiska-'A in prodajali v državni tiskarni. ■S to odredbo zakona je jasno in nesporno v pravnem oziru določeno, da za šolske zvezke ne obstoja monopol, kar je tudi, razvidno že iz tega, da se za vse navedene vrste papirnih izdelkov ne plačuje nikaka posebna taksa, ali monopolska pristojbina. Alko bi monopol obstojal, bi se morali dohodki iz prodaje teh zvezkov in drugih formularjev stekati v blagajno Uprave državnih monopolov, ne, pa v blagajno Državne tiskarne, ki je navadno državno pridobitno podjetje samo s to razliko, da uživa.gotove privilegije, brez katerih bi menda sploh ne mogla obstojati v konkurenci s privatnimi tiskarskimi podjetji. Pristavek, da se bodo ti obrazci izdelavah v držav, tiskarni, ne more ustvariti nita, monopola niti privilegija, za državno. tiskarno. Aiko bi se bilo to hotelo, bi bila stilizacija zakona povsem drugačna. Končni odstavek člena 7 omenjenega zakona izrecno določa* da prodajo monopolziranih papirnih izdelkov vrši uprava državnih monopolov, iz-Vzemši poštne vrednotnice, odnosno koleke, katere proti. izplačilu pripadajočih zneskov odstopa 'državna monopolna uprava v prodajo poštnemu odnosno finančnemu ministrstvu. Ta določba je zopet dokaz, da o monopolu, zvedtov ne more biti niti govora. la gornjega vidimo jasno, da je iz trte izvita in neosnovana zahteva Prosvetnega oddelka, da se rabijo samo zvezki iz državne tiskarne. V ostalem tudi vsa leta dosedaj, ko je ta zakon že od prevrata tudi v naših krajih v veljavi, ni nikdo stavil slične trditve ali zahteve. Sicer pa mislimo, da če bi obstojal monopol, potem me bi bilo mogoče, da se dekretira v prosvetnem ministrstvu uporaba šolskih zvezkov, izdelanih od Državne tiskarne, samo baš za srednje šole, a ne tudi za osnovne in strokovne šole. Na šolske zvezke se tudi ne nanašajo odredbe zakona O učnih knjigah z dne 27. septembra 1929, ki govori samo o učnih knjigah in odobravanju učnih ter pomožnih knjig in učnih pripomočkov, pod katere pa po izrecnih izjavah merodajnih načelnikov In referentov v prosvetnem ministrstvu, kakor tudi po izjavi samega upravnika Državne tiskarne, ki so jih dali deputaciji, ki jih je pretekli teden v tej zadevi v Beogradu obiskala, šolski zvezki ne spadajo. Položaj je popolnoma jasen In čudimo se le, da je pri vsej jasnosti odredb mogla nastati taka zmeda, da danes srednje šole v veliko veselje šolske mladine nimajo zvezkov in da se na podlagi tega neutemeljenega odloka S. N. Br. 29.877 onemogoča je nabava šolskih zvezkov privatnega izdanja in tako povzroča trgovstvu in založništvu neprilike in škode. 'Kajti to, kar se je danes poskušalo pri šolskih zvezkih za srednjo šolo, še lahko jutri istotako brez zakonite podlage, ako bo prosvetni oddelek popolnoma nekritično sprejemal take neutemeljene odloke, odredi tudi za osnovne šole, ki jih je v naši banovini nad 275 in kar predstavlja take količine, da jih Državna tiskarna sploh ni v stanju izdelati. Končno je treba uvaževa-ti še to dejstvo, da so po izjavah poznavalcev razmer izdelki Državne tiskarne kvalitetno slabejši in v prodajnih cenah dražji, kar bi zopet povzročilo docela nepotrebno podražitev pouka in obremenitev najširših slojev naroda. Ako bi se nakana posrečila, bi se s tem odvzelo samo v naši Dravski banovini delo šestim tiskarnam, ki se speoijelno bavijo z izdelavo šolskih zvezkov^ imajo za to potrebne stroje in drugo opremo in kmejo'že desetletja v polno zadovolj-stv vseh šolskih uprav s svojimi izdelki celotno potrebo naših narodnih šol. Bilo bi neodgovorno in-baš v času sedanje krize in depresije nedopustno, da bi se poskušalo še v tej stroki odvzeti več sto ljudem ■ eksistenco in jih spraviti brez stvarne potrebe ter ibrez zakonite podlage ob kruh. Sicer pa je skrajen čas, da se vprašanje prodaje šolskih potrebščin, pa tudi učnih knjig končnoveljavno sistematično uredi, ker sedanje stanje izziva leto za letom vedne pritožbe radi neprestanih poskusov, da se poklicni trgovini odvzame prodaja teh potrebščini Prepričani smo; da s© bo ministrstvo trgovine v zmislu obljube, ki jo je dal deputaciji zainteresiranih krogov minister gosp. I. Demetrovič, energično zavzelo >za pravice solidne poklicne trgovine in bo izdejstvovalo razveljavljenje neutemeljenih odlokov. ŽELEZNICA BEOGRAD—KNIN: V teh dneh i pride v Banjaluko komisija prometnega ministrstva, da si ogleda ozemlje za trasiranje proge Beograd — Banjaluka — Bihač — Knin oz. Split. V komisiji so geologi, geografi, ekonomi itd. Ogled bo veljal sedaj progi Tuzla — Doboj — Banjaluka in Der-venta — Banjaluka. Kakor se sliši, se zanima za drugo progo tudi zasebni kapitaL Možnost plasiranja našega lesa v Siriji. Večino svOje potrebe po lesu krije Sirija iž Romunije ih le zelo male količine se uvažajo preko Trsta . Lahko trdimo, tako piše Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ministrstva trgovine in industrije, da pridejo v poštev v celi Siriji le štiri večje uvozne tvrdke, katere nakupujejo skupno, da si tako ne kon-f kurirajo. Z dobavami iz Jugoslavije i imajo silabe izkušnje, ker jih je pred leti neki nemški trgovec iz Sarajeva z neizpolnitvijo 'dobavne pogodbe spravil ob precejšnjo vsoto denarja. Vendar se je našim posredovalcem posrečilo, Stopiti ž njimi v zveze in jih pridobiti za to, da iščejo v Jugoslaviji ponudbe za poizkusno dobavo 200 do 300 vagonov lesa. Les bo moral 'biti bel brez črnih grč in tom-bantno blago. Lahko se dobavi tudi blago z belimi grčami. To dobavo bi se moralo izvršiti v razmerju 25% v naslednjih dimenzijah: dolŽ. 4 ni, šir'. 1&—30 miri, deb. 11 mm dolž. 4 hi, Šir. 15—30 mm, deb. 17 miri dolž. 4 m, šir. 15—30 miri, deb. Ž3 mm ostalo morale od 4 d'o 5 metrov. Na sirijskem tržišču pridejo najbolj v poštev debeline 15, 17, 19, 22, 25, 28 in 30 mm. Seveda mora cena odgovarjati tržnim cenam, ki jih zahteva Romunija, to se pravi, da ne sme presegati 50 šilingov za' kub. ni blaga, postavljenega cif Bejrrut. Plačuje se običajno v gotovini z 2% popusta ali pa proti trati na 60 dni potom banke in podpisu vseh zainteresiranih uvoznih tvrdk. Ako bo ta poizkusna dobava uspela po željah kupcev, se bo s tem odprla možnost še nadaljnjega izvofca. SVARILO PRED’ INSERIRANJEM V INOZEMSKE ADRESARjE. 'trgovcem, industrijcem in obrtnikom pošiljajo mnoge, zlasti nemške založbe odresarjev vabila za inseriranje. Spretno sestavljenim ponudbam nasedajo mnoge domače tvrdke in podpišejo in-seratno naročilo mnogokrat celo v prepričanju, da bo objava brezplačna. Sele ob prejemu računa uvidijo, kako so nasedli. Zato opozarjamo vse, da se pred naročbo inseratov v inozemske adtesar-je informirajo o slovesu založbe in da so si predvsem na jasnem glede plačilnih pogojev; Naročb brez točnih plačilnih pogojev ni podpisati. • * * RUMUNSKI LESNI KARTEL SE ZRUŠIL. Vodilne lesne tvrdke v Rumuniji so bilfe ustanovile v Bukarešti kartel z imenom’ »Acordo«, da izvajajo skupno prodajo, organizirajo lesni eksport in določijo cene. Vsled ruskega dumpinga je postal kartel iluzoričen; vsaka tvrdka je vesela, če more sploh kaj prodati, cene se ne dajo več držati. Zato je »AcOrdo« sklenil, da se" razide. S motreni trgovti iriindustrij-ci cita j O vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti však trgovec in vsak producenti Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo ude-ležbe na javnih licitacijah! Depresija ha svčtrtVhetft trgu surovin. H. MaghUs<-Levy iz Berlina piše v >N. Fr, Presse«: Industrijska nad produkcija ih težka poljedelska strukturna motenja označajo sedanji položaj svetovnega gospodarstva. Močno padanje cen in rastoča 'brezposelnost v vseh! industrijskih državah Sta tipična Za najtežje gosipo-darške dtepretšfije, ojačena z žmanjšaho sprejemno možnostjo ža industrijske praidukte v, agrarnih deželah, kotih motenja zabranjujejo razVoj trga za industrijske produkte, številka »mednarodni brezposelnosti« je narasla od sep-temibrtl 1929. do letošnjega ijunija od 5,700.000 na 10,600.000, od junija do danes pa menda že na 15 'milijonov. Tej ogromni armadi brezposelnih stojijo nasproti ogromne blagovne aaloge, ki kljub padajočim cenam zaman čakajo na prodajo. V zaoefku letošnjega leta skoraj ni bilo surovinskega trga, ki bi ne bil prizadet od išjptošttegai razvoja kopičenja zalog. fteflativno najkasneje je to gibanje zagrabilo premog in železo. Redukcijske odredbe v raznih simvvinah so mogle 16 iriebisitveiio vplivati na baišse v Cenah. Od’ Zavoda z& konjunkturno raziskovanja v Berilinu izračunjene svetovne zaloge surovin so narasle proti letu 1929. za 60 odstotkov, prodajna cena pa samo za 25 odstbtkoV. teoretično motren bi moral ta položaj izsiliti ukinitev produkcije za nekaj časa; pri kavi n. pr. za dvanajsti mesečev, pri kavčuku in bom-'ažu za šest, pri Svincu pa samo za en mesec; tako bi se zaloge prilagodile resnični ptodaji in bi cene narasle! Produkcija surovin in industrijska produkcija korakata vobČe z' roko v roki. V zadnjih deset 'letih se je svetovna industrija ogroimho razmahnila, tembolj, ker sb nasteU'6 industrije v deželah, ki industrije prej skoraj poznale niso (pni m. Ogrsko, Jugoslavijo na jugu itd.). Temu primemo je ogromno narasJa tudi produkcija surovih. Če je pač industrijska produkcija od leta 1925. dalje močneje narasla kot surovinska, je to delioma v zvezi s tekom časa pridobljeno zmožnostjo, da se surovine bolj izrabijo. Zato se mere naraščanje industrije le z gotovimi omejitvami razlagati iz oblikovanja surovinskih trgov. Leto 1929. je prineslo v sicer relativno enakomernem razvoju spremembo: Oslabljena ikonsuimna moč je silila do produkcijskih omejitev industrije in virov, ki nam dajejo surovine; a to se je posrečilo le industrijska; produkciji, ki j6 mogJa vsled večje bližine konsuma izvesti produkcijsko omejitev laže kot surovinska produkcija. Ta divergenca v razvoju je dovedla zlasti v USA do velikih gospodarskih napetosti. Velikanski 'padec cen na surovinskih trgih zavisd v iniali izmeri od odredb v zboljšanju produkcije od boftjše izrabe surovin; daleko jiel ima. pa svoj izvor v splošni nad produkciji, v povečanju surovinskih zalog, kiii ne najdejo primernega povpraševanja. Leto 192^. je ojačilo to gibanje z raVionalizarijskim valom, ki je značilen za ono leto in ki je še danes bistven faktor v gospodarstvu. Interesirani krogi so to trajno rastočo divergenco med produkcijo surovin in povpraševanjem prav kimailu spoznali ter so poskusiili ustaviti to gibanje z omejitvenimi odredbami Najmanjšo je naraščanje produkcije pri tekstilijah, premogu' in železu, močno’ pa pri ne-železnih kovinah, bakru, cinku, cinu in aluminiju. Od leta 1913. dalje se je produkcija petroleja počet varila, produkcija kavčuka podeseterila. Tu je bil dvig tako močen, da mednarodna gospodarska kriza 1. 1920./21. tega gibanja ni im ogla ustaviti. Razen angleške kavčukove restrikcije 1. 1922./1928. daitira večina restrikoijskih odTedib iiz dobe po letu 1925., to se pravi, iz časa še pred svetovno baisse surovin, ki je v teku tega leta tako intenzivno nastopila. Mednarodna zveza surovega jekla in bakreni kartel sta bila ustanovljena v jeseni leta 1926., cinkovi kartel v decembru It. 1928. (eno leto nato je bil razpuščen), svinčeni pool, zveza britanskih producentov cina (British Tin Piroducers Associati-on) in ameriške petrolejske restrikcije v lanski jeseni. Produkcijske in trgovske omejitve v bombažu (USA, Egipet in Indija) in surovi svili (Japonska) so se izvršile pač šele po pričetku depresije. Nekoliko časa sem kažejo tudi sladkorne cene kronično padajočo tendenco. Trud kubanske vlade za restriiikcijske odredbe je torej, kakor se viidi, malo zalegel; cena je 'padla od lanskih 11 šilingov .letos na 7 šilingov iin znaša sedaj 25 odstotkov cene ob času stabilizacije. Padajoči razvoj cen se more brez nadaljnjega razumeti iz dejstva, da je produkcija pesnega sladkorja dosegla predvojno višino 9 milijonov ton, d očim je produkcija trstnega sladkorja narasla od 10 na 19 milijonov ton. Brazilija je menda še zmeraj izredno voljna za valorizacijo. Potem ko je bita izvedena že cela vrsta valorizacij, zlasti od strani države Sao Paolo, je naenkrat prišlo zopet do »kraha v kavi«; padec cen in prenapolnjene zaloge so značilne za položaj, iz katerega so bili ogroženi fanmerjii rešeni v zadnjem trenutku z večjim posojilom. Ob veliki rezerviranosti občinstva napram posojilu se je morala vlada zavezati, da bo valorizacijo v desetih letih likvidirala, s tem da naj se eksportira vsako leto desetina zastavljene količine 16 milijonov vreč in polagoma še 10 milijonov vreč neza-slavljene kave obenem s tekočim pridelkom. Primernega prizadevanja iza prodajo pričakovanih iin še obstoječih zalog ni bito opaziti, eno leto obstoječa dovozna omejitev za Santos velja naprej in trudijo se, da bi ustalili ceno brazilske kave s 30 milreisi za 1 arrobo (15 kg). Anglija in USA., oba najbolj važna dajalca kreditov za oporo brazilske kave, sta intereseraina na tem, da ostanejo cene visoke — višje ko so cene, večja je varnost zastavljenega blaga. Veletrgovina, predvsem nemška, zahteva, da ureja Brazilija ceno kave ne samo is stališča producentov in bank, temveč tudi s sta-sišča trgovine in konsumentov. Kajti sicer bi obstojala nevarnost, da bo -ne-brazilska kava vkljub višjim cenam polagoma izrinila brazilsko kavo z evropskega iin ameriškega trga. Dosedanje prizadevanje Brazilije za preprečenje tvorbe zalog v zasebnih rokah je sedaj ogroženo, ker se hoče država Minas Geraes, kakor se vidi, ločiti od -uficielme kavne politike. Prav žalosten je položaj na trgu kavčuka. Java Cautohouc Co je svojo produkcijo deloma že omejila — o tem smo že pisali —, in v Nizozemski Indiji bo tudi več drugih plantaž sledilo temu vzgledu, ker ise nizke cene ne dajo več spraviti v sklad z nabavnimi stroški. Dunlop Rubber Co (rubber = gumi, kavčuk), ki je med največjimi angleškimi plantažnimi družbami na Malaki, je sporočila sedaj svojim delničarjem, da hoče lastne stroške, ki so že itak pod tržno ceno 4 šil., znižati na 3 pence. Ker se od pričetka baise naprej dela na plantažah zelo ekonomično in varčno, se more doseči znižanje nabavnih stroškov le na račun plač in mezd lin zmanjšane produkcije. Seveda bi veljala cena 3 pence le od nakladnega pristanišča dalije. Računi pravijo,če bi se posrečila stabilizacija kovčukovih cen pri 4 pence, da bi že ito po mnenju angleških in holandskih strokovnih krogov pomenilo pogin iskoraj vseh v evropskih rokah se nahajajočih plantaž; iarmerji bi se mogli eventuelno prilagoditi povprečni ceni 6 pence. Teh par primerov, nam nudi predstavo o splošni svetovno gospodarski baisse mednarodnih surovinskih trgov. Skupni značilni znak je kronično padanje cen, divergenca med ponudbo in povpraševanjem. Kljub najintenzivnejšim restrik-cijskim odredbam ne bo prišlo do ravnovesja med produkcijo in konsumom od danes na jutri, temveč bo potrebna dolga vrsta let, da se bo konsum vrasel v volumen produkcije ali pa obratno. OPOZORITEV NA DOPOLNILNI AVTOGENSKI TEČAJ. Zavod PO Zbornice za TOI ponovno opozarja, da se prične v četrtek ob 8. uri zjutraj v livarni Tehniške srednje šole v Ljubljani avtogenski tečaj za dopolnitev že izvežbanih varilcev. Tečaj bode trajal 7 dni celodnevno. Predaval bo inženjer Tvornice za dušik v Rušah g. inž. Leo Knez. Praktične vaje pa bode vodil varilni mojster iste tvornice g. Djurakovič. Prostih je samo malo število mest. Kdor se še ni prijavil, naj stori to nemudoma osebno pri Zavodu PO Zbornice za TOI med uradnimi urami. Le izjemoma se bodo sprejeli po razpoložljvosti prostora prijavljenci ob otvoritvi tečaja. * * * OPOZORITEV RADI BREZPLAČNIH POPRAVIL V AVTOGENSKEM TEČAJU. Zavod PO Zbornice za TOI ponovno opozarja interesente, ki imajo kake komplicirane pokvarjene avtomobilske ali strojne dele ali kake druge predmete, da jih sprejema zavod brezplačno v popravilo, ki se bode izvršilo v specijalnem tečaju za dopolnitev že izvežbanih varilcev pod strokovnim vodstvom inženjerja in varilnega mojstra-specialista. Predmete je dostaviti najkasneje do četrtka 23. t. m. v livarno Tehniške srednje šole v Ljubljani. Izjemoma se bodo sprejemali taki predmeti samo še do sobote 25 t. m. » * * ZUNANJA TRGOVINA ČEŠKOSLOVAŠKE. Uvoz v septembru je naveden s 1265 milijoni Kč, izvoz s 1520 milijoni, aktivnost torej 255 milijonov Kč. V dobi januar — september je znašal uvoz 11.794 milijonov Kč, uvoz 12.741 milijonov, aktivnost torej 947 milijonov Kč. Lanska septeinbrova aktivnost je znašala 177 milijonov Kč, dočim so bila prva tri tromesečja precej izenačena: , uvoz 14.685 milijonov, izvoz 14.367 milijonov, pasivnost 318 milijonov Kč.,— Vobče je bila zunanja trgovina Čslov. lani znatno večja kot letos. Zastopstva naših tvrdk v Carigradu bi prevzela tvrdka Friderik Ehren-stein, Istanbul, Turki a Han, No. 33. Emilo Focchini, Levade, Istri ja, želi stopiti v stik is tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo ‘leseno robo, brente, škafe, rešeta itd. Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo, Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci. TEČAJ ZA RADIOTELEGRAFISTE TRGOVSKE MORNARICE. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja, da priredi Direkcija pomorskega prometa v Splitu 5-mesečni tečaj za radiotelegrafiste trgovske mornarice v Šibeniku. Tečaj se prične 1. februarja leta 1931 in je brezplačen. Pogoj za sprejem je dovršeno 18. in še ne prekoračeno 30. leto starosti, naše državljanstvo, popolno zdravje in sposobnost za tako službo, dobro vedenje in dovršitev vsaj 4 razredov srednje ali enakovredne šole ter znanje angleškega ali francoskega, ali nemškega jezika. Za preskrbo mora skrbeti vsak sam. Prošnjo je vložiti kolekovano pri gori navedeni direkciji do 1. decembra t. 1. ter priložiti rojstni list, domovinski list, šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti in zdravniško zpričevalo, ki ga izda zdravnik direkcije pomorskega prometa v Splitu. Absolventi tega tečaja dobe na podlagi dovršenega izpita spričevalo, ki jim daje kvalifikacijo za telegrafsko prakso na trgovskih ladjah. Po enem letu prakse in položenem praktičnem izpitu pri Telegrafski šoli kr. mornarice v Šibeniku izda Direkcija pomorskega prometa kandidatu spričevalo za ladijskega radiotelegrafista II. razreda. Podrobnejše informacije dobe interesenti pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu. PONUDBE ZA CESTNE IN ŽELEZNIŠKE GRADBE. 15. t. m. so bile odprte pri gradbenem ministrstvu v Beogradu oferte glede izvedbe od ministrstva sklenjenih velikih cestnih in železniških gradb v znesku dveh milijard dinarjev. Gre za gradbo novih državnih cest v skupni dolžini 450 km ter za zboljšanje in popravo cest v dolžini 325 km, dalje za gradbo osmih novih železniških prog. Država hoče vse gradbene stroške plačati v teku treh let po izvršenem delu ali pa bo spremenila bone v stalne obligacije s tridesetletnim plačilnim rokom. Oferte za železniške gradbe je vposlalo sedem skupin z inozemskim kapitalom in ena z domačim kapitalom (za progo Št. Janž—Sevnica). Za gradbe in rekonštrukcijo cest je bilo vpo-slanih dvanajst ofert od domačih in inozemskih podjetij. Inozemske oferte so iz Francije, Nemčije in Amerike. — Vidimo, da gre za zelo velike vsote. TVORNICA CIKORIJE Priporoia svoje izvrstne izdelke Ji upIIi otainiucii DRUŽABNI VECEIt TRGOVSKEGA DRUŠTVA »MERKUR« V LJUBLJANI bo jutri v sredo, dne 22. oktobra ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. V nadaljevanju lani začetega cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtnške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu; »Umetnost in naša Narodna galerija«. O tem predmetu predava upravnik- »Narodne galerije« gospod Ivan Zorman. G. Ivan Zorman slovi kot odličen, strokovnjak na tem polju in bo večer, ko on predava, 'brez-dvommo jako poučen in zanimiv. Po končanem predavanju igra godba. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. mi Velesejem v Utrechtu na Nizozemskem. Na 23. nizozemskem velesejmu, ki se je vršil v septembru 1930, je razstavilo 1012 razstavljalcev, obiskalo ga je približno 100.000 ljudi. Navzlic depresiji v kupčiji so se na sejmu sklenile znatne kupčije, kar dokazuje, da nizozemska trgovina nabavlja svoje potrebščine vedno v večji meri na velesejmu. Tudi inozemci so posetili sejem v večjem številu in nakupili večje količine blaga. Velesejem v Utrechtu ima docela poslovni značaj. Na njem so zastopane vse panoge industrije. Iz inozemstva je na njem razstavilo 184 nemških, 47 angleških, 42 avstrijskih in 35 ameriških firm ter 53 firm iz ostalih držav. V letu 1931 se bo vršil spomladanski velesejem v času od 10. do 19. marca. Na tem velesejmu bo posebna skupina stavbenega materijala in gradnje cest. Pojasnila dajejo nizozemski konzulati. Jugosl. živinorejska komisija se mudi na Tirolskem v svrho študiran ja živinoreje mi tamošnjih živinorejskih naprav. Lokomotive in vagoni se smejo popravljati samo v domačih delavnicah; tako je odredilo prometno ministrstvo. Naročila prometne uprave -se morajo razdeliti med posamezne tovarne vagonov. Uvoz v prvih osmih mesecih v Jugoslavijo je znašal 987.604 tone v vrednosti 4-63 milijard Din, lani pa 1,085.000 ton in 4'97 milijard Din. Fordova tovarna v Berlinu je zvišala delavcem plače za 1'— do 30 pfenigov na uro. Dela na Glocknerski cesti hitro napredujejo. Zaposlenih je -okoli 800 delavcev,. Hranilne vloge v Avstriji so dosegle na koncu septembra vsoto 1850'6 miilij. šilingov. Tečaj pesete se je v prav zadnjih din-eh nekoliko -zboljšal. Tečajni indeks na Dunajski borzi je v septembru v celoti padel, indeks jugo-slov. delnic je ostal nespremenjen. Najbolj črni dan Newyor.ške borze v letošnjem letu je bil 17. oktober. Vse industrijske listine -so padle za 15 do 20 -odstotkov, povprečni padec v-se-h no-tiranih delnih je bil 8'16%. Celo železniškim vrednotam, ki se jih doslej kriza ni lotila, sedaj baisse ni prizanesla. Število brezposelnih na svetu je preseglo 15 -milijonov oseb. Samo v USA jih je že o-koli 8 milijonov. In to brez družinskih elanov! Brezposelnost v Ogrski je narasla na 200.000 oseb, kar je za celih 100% več k-at lani -ob tem času. Mednarodna zveza surovega jekla zboruje te dni v Parizu -in -se posvetuje, -v kakšni obliki bi mogla še nadalje obstojati. Obtok bankovcev v Avstriji znaša po zadnjem izkazu Narodne -banke 910 milijonov šilingov -in je -krit -s 84%. Belgijsko premogarstvo je vsled neugodnega gospodarskega položaja zašlo v težkoč-e. Spaja se v sindikatih z elastično politiko -cen; sindikati naj bi se po/meje združil-i -v kartel. Glede prodaje ogrskega tobačnega pridelka se je odločil finančni -minister -za sprejetje ponudbe neke francoske skupine. Zlate zaloge Angleške in Francoske banke so po zadnjih izkazih obeh zavodov sledeče: 157’82 milijonov funtov in 49.440 milijonov frankov. Sedanjo obrestno mero za poljedelstvo v Ogrski je na nekem' zborovanju označil ogrski poljedelski minister kot neznosno. Če je finančni zavodi ne -bodo hoteli znižati, bo moral zahtevati nov zakon, ki bi ustavil sedanjo viso-ko obrestno mero. Stabilizacija vrednote v Peru je predmet študij posebne komisije, v ta namen -osnovane. Rusko žito gre tudi že v Švico; tako -sta prispela te dni -v Genovo dva parnika z 12,500 tonami -ruskega žito, za Švico namenjenega. Belgija nastopa proti ruskemu dum-pingu; poseben odbor bo izdelal -sistem obrambe proti njemu. V zadnjem času je prišlo v Belgijo zelo veliko ruskega lesa po prav nizkih cenah. Zlate zaloge Nizozemske banke so narasle že na 426 milij. bol. gold. in so s tem -izenačene oddaje preteklega poletja. Nemške zvezne tovarne pnevmatik so znižale oene blaga za osebne avtomobile za 10% in ne za 5, kot je bilo prvotno nameravano. Prodaja cementa v Nemčiji je bila v lanskem -septembru za 40% v-ečja kot v letošnjem, ko je znašala 510.000 ton. Evropski kartel aluminija je sprejel predlog Nemčije in je znižal cene za 10 funtov pri -toni, od 95 na 85 funtov, in sicer s takojšn-jo veljavnostjo. Glej članek. Letošnji žitni pridelek Francije je cenjen na 63 milij. met. stotov; lani je znašal 87 milijonov. Sladkorna produkcija v češkoslovaški v -kampanji 1929./30. -je znašala 10 milij. 337.000 met. stotov, za 2-i2% manj kot v prejšnji kampanji; Štev. 123. TRGOVSKI LIST, 21. oktobra 1930. |>Mr|rir,»^__ri__| ri----------- .----.i i nii--- - -na«—minemi-nrmim* Stran 3. Donavska konferenca v Krakovu. Dr. Al. Szana iz Bratislave piše: Prva ia najvažnejša programna točka konference v Krakovu je bila poenotenje Donavskega prometa vobče. Ker se pa to vprašanje ne more samostojno rešiti, so se posvetovali obenem tudi o iz-gradbi pristaniških naprav. Predlogi, ki jih je v tem oziru predložila Mednarodna trgovska zbornica, se krijejo precej s prejšnjimi predlogi, ki pa od vlad posameznih držav še niso bili ratificirani. Krakovska konferenca je zastopala stališče, da se more že z združitvijo raznih obmejnih carinskih uradov doseči po-spešenje prometa. Zdi se pa, da Krakovska konferenca v tem oziru ne bo imela zaželjenega uspeha; kajti pri zahodnoevropskih državah je večina predlogov že itak izvršena, v balkanskih državah bo pa gotovo tndi v bodoče prevladovalo dosedanje mišljenje. Doslej ni mogla niti Mednarodna Donavska komisija doseči bistvene spremembe razmer. Ker stremljenja po internacijonalizaciji niso imea zaželjenega uspeha, se tudi stremljenja po združitvi obmejnih carinskih uradov ne bodo obistinila. Drugo vprašanje, s katerim se je ba-vila konferenca, se je tikalo medsebojnega priznanja od posameznih držav uporabljanih carinskih plomb. V praksi se sicer ni zgodilo, da bi kakšna država ne priznala carinskih plomb druge države, a dokler medsebojno priznanje plomb ni pogodbeno določeno, obstoji možnost, da nastanejo v prometu težko-če in zamude. Številne so pritožbe, ki se tičejo višine pristaniških pristojbin. Čeprav ne spada v območje Krakovske konference, da bi glede višine teh pristojbin kaj določenega sklenila in ker imajo tudi splošna priporočila v praksi le malo vrednosti, je sprožitev tega vprašanja vendarle pokazala, da gre za veliko oviro v Donavskem prometu. Posamezna pristaniška mesta, ki se morajo boriti s prav istimi finančnimi težkočami kot druga mesta, se zatečejo rada k preprostemu sredstvu zvišanja pristaniških pristojbin. S tem se vožnja po Donavi spričo splošno slabe kupčije tako podraži, da je promet zelo oviran. Če bo Šlo tako naprej, bi prišli kmalu v razmere srednjega veka, kjer bi skoraj za vsakim ovinkom mitnica obrežnega gospodarja. Zelja Krakovske konference gre za tem, da se vprašanje pristaniških pristojbin izloči iz kompetence posameznih mest in držav ter da se pristaniške pristojbine v vseh obdonavskih mestih enotno uredijo. Drugo doslej še nerešeno vprašanje v Donavskem prometu je petrolejski promet. V tem vprašanju je Mednarodna Donavska komisija že pred leti našla to rešitev, da se opremijo s petrolejem natovorjene ladje z modrim trakom, s čimer se druge ladje od daleč opozorijo na večjo nevarnost ognja. — Nekatere države so uvrstile v svoje Donavsko brodovje primerno opremljene petrolejske ladje, le Romunija te praktične uvedbe ni izvedla, češ, da se na petrolejskih ladjah spričo velikih eks-portnih množin žita prevaža večkrat tudi žilo, kar bi ne bilo mogoče, če bi z modrim trakom označene ladje smele prevažali samo petrolej. Konferenca v Krakovu je to vprašanje zopet načela in hoče še enkrat poskusiti, da se vrši petrolejski promet z lastnimi ladjami. Neki od Krakovske konference sprejet prediog gre za tem, da se v vseh pristaniščih odpravijo ladje brez ozira na njih narodno pripadnost po vrsti »jih prihoda v pristanišče, s čimer bi bilo odpravljeno enotransko prednostno stališče. Kot odredba za zboljšanje prometa Po Donavi «e še predlaga, naj se vrši obmejna carinska odprava podnevi in Ponoči. Ta predlog gre zlasti na naš jugoslovanski naslov. Resolucij, ki jih je konferenca v Krakovu slednjič sprejela, je devet, in šifer so sledeče: 1. Uredijo naj se mešani carinski uradi; 2. ladje naj se pregledajo in odpravijo po vrsti njih prihoda v pristanišče; •I. carinjenje naj se vrši ponoči in podnevi, tudi ob nedeljah in praznikih; 4 osnujejo naj se kolikor mogoče dobre telefonske zveze ob Donavi, da morejo carinski uradi čim uspešneje delovati proti tihotapstvu; 5. plombe držav naj se medsebojno priznajo; 6. izgradijo naj se prezimovališča; 7. veterinarska kontrola naj se poenostavi; 8. napravijo naj se javna skladišča; 9. ladijsko osobje naj se giblje v vseh pristaniščih nemoteno in prosto. Pričakovati je, da se bodo prijadete vlade zavzele vsaj za delno uresničitev teh resolucij. TARIFNOPOLITICNA VPRAŠANJA V JUGOSLAVIJI. Dunajska »N. F. P.« ima sledeči dopis iz Zagreba: Že dalj časa se pripravlja obsežna reforma jugoslovanskih železniških blagovnih tarif. Pred kratkim so poročali, da bodo stopile nove tarife v najkrajšem času v veljavo in da so v veliki izmeri upoštevane v njih želje gospodarskih krogov. Leta 1929 je nesel ves državni železniški promet 2600 milijonov dinarjev, to je 171,600.000 dinarjev več kot v letu 1928. V zadnjih tednih je bila dovoljena v svrho pospeševanja eksporta, ki kaže letos precej padajočo tendenco, cela vrsta izvoznih blagovnih olajšav. Tikajo se sliv, sladkorja, grozdja, vina itd,; v kratkem pride tudi moka na vrsto. Zlasti važne bi bile tarifne olajšave za gozdno industrijo in za lesno trgovino, ki imata v izvozni trgovini Jugoslavije tako izredno vlogo. Saj pride do 25 odstotkov vse zunanje trgovine na lesno trgovino. In Izdelava 640 kabanic. Dravska poštna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo licitacijo za izdelavo 640 kabanic. Licitacija bo dne 30. oktobra t. 1. ob enajstih v pisarni poštne direkcije. Najkasneje do desetih na dan licitacije morajo položiti domači ponudniki 10% (inozemski 20%) kavcijo pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, kjer lahko vpogledajo in kupijo pogoje štev. 58932/30, ki so določeni za izdelavo zimske obleke in kolikor se nanašajo na izdelavo zimskih kabanic. Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do ‘30. oktobra t. 1. ponudbe glede, dobave 400 kg azbestnih grafitnih vrvic. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov jeklenih krtač, 150 komadov baterij za žepne svetiljke, 100 komadov žarnic za žepne svetiljke, 1000 komadov vžigalnikov za karbidne svetiljke, 30.000 kg ne-gašenega apna ter glede dobave mizarskega orodja. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg tračnih žebljev, 1500 kg to-votne masti in 3250 kg žičnikov. — Dne 5. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 3000 komadov metel in 500 komadov ščetk ter glede dobave 41.000 kg rebraste pločevine; pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu pa glede dobave pisarniškega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice zja TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Popravilo streh. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 28 oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje popravila streh v območju progovne sekcije Ljubljana gor. kol. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane III. del se bo vršila potom pismene licitacije dne 5. novembra t. 1. pri Okrajnem cestnem odboru, Maribor, Koroška cesta štev. 26/11. Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t.' 1. ponudbe glede dobave 5000 kalcinirane sode. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 24 kom. Lutzovih peči in 5 komadov litoželezni delavniških peči; do 28. oktobra t. 1. pa glede dobave napisnih tablic za kretnice. — Prometno-komercijelni oddelek prav ta izvoz se je letos občutno zmanjšal. V prvi polovici let 1928 in 1929 se je držal še zmeraj nad enim milijonom ton, letos je pa padel že na 830.000 ton. Jugoslovanska gozdna industrija se pritožuje nad neugodnimi konkurenčnimi razmerami napram avstrijskemu izvozu lesa v Italijo. Izvaja to dejstvo iz različnih direktnih izvoznih tarif za les v prometu med Avstrijo in Italijo in v prometu med Jugoslavijo in Italijo. V nekaterih relacijah znaša razlika do 5 lir pri 1 m3. Jugoslovanske gozdne industrijske organizacije so zahtevale pričetek pogajanj med jugoslovansko in italijansko prometno upravo, da se doseže revizija obstoječe jugoslovansko-italijanske tarife na podlagi avstrijsko-italijanske tarife. Tečaj 20. oktobra 1930. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din »MVI55H Ainrtardam 1 b. fold. 22-705 22-765 8*rMn 1 M 13-4225 13-4525 SniMdj 1 bel*« _•— 7-8752 BudlmpaAta 1 panfl . 9-8G46 9 8946 Curib 100 ti. ...... 1094-40 1097-40 Dunaj 1 UUn( ..... 7-9495 7-9795 London 1 funt 274-02 274-82 *evryorik 1 dolar 56-255 56-455 fari* 100 tr —•— 221 62 Praga 100 kron .... 167 - 167-80 T ran 100 Mr 294-30 298-30 Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2100 komadov brezovih metel, 1400 komadov signalnih zastavic in 4000 kg dekstrina. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnih rudarskih preduze-ča v Sarajevu sprejema do 24. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 komadov kapsol. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov ročnih žag, 100 komadov pocinkanih posod za vodo, 3000 m bakrenih vrvi, 10 komadov kladiv, 100 komadov kolen za peči, razne konjske opreme, žebljev, železa in sekir. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30 .oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 30 kg žveplane kisline za akumulatorje, raznega orodja in potrebščin za merjenje ter glede dobave 500 kg tovotne masti. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 31. oktobra t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande II. armijske oblasti v Sarajevu licitacija glede dobave 10.000 komadov zabojev za dvopek. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Dne 3. novembra t. 1. se bo vršila pri Račun-sko-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 55.000 kg železne žice. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Dne 4. novembra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave garvensovih črpalk,, štedilniškega okovja, žičnih krtač, žaginih listov, žičnikov, stojalnih vijakov, svinca, spajalnega kositra itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja del za napravo požarnega hidranta. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje del za napravo požarnega hidranta pri vodni postaji v Zelšah pri Rakeku. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) Dražbeni oklic. Dne 25. oktobra 1930 ob devetih se proda v Kamniku na lesnih skladiščih Fužine, pod Zapricami in na Grabnu št. 37 po javni dražbi večja množina (ca. 1175 m3) lesa v raznih dimenzijah: tramov, plohov, mora-lov, lat, desk, škoret za zaboje; 20 m5 za zaboje prirezanih desk, 400 lesenih zabojev, več hlodov, 2 leseni šupi za pisarno in 2 leseni šupi za zlaganje lesa. Začetek dražbe je določen v Kamniku na lesnem skladišču. — Okrajno sodišče v Kamniku. Iz poročila zborničnega predsednika g. Ivana Jelačina o delovanju zbornice v dobi od 15. decembra 1929 do 25. septembra 1930. (Nadalj evanj e.) V zmislu odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 10. marca 1930 so se morali popolniti upravni odbora, odnosno ravnateljstva Javnih borz dela. Namesto predstavnikov bivše oblastne samouprave določi ban dva predstavnika in dva namestnika, ki jih delegira Zbornica za TOL — Zbornica je na vabilo kr. banske uprave predlagala na ta mesta kot svoja predstavnika gg. Ivana Ogrina in dr. Ernesta Rekarja in kot namestnika pa gg. Jerneja Ložarja in Antona Rojino. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je na podlagi čl. 105. zakona o zaščiti delavcev izdal rešenje, v zmislu katerega se morajo t. julija leta 1930 zatvoriti brez vsake odškodnine vse obstoječe privatno - profesionalne borze dela v mestih, kjer obstoje javne borze dela. Ker bi bila s tem mnogim lastnikom koncesioniranih posredovalnic za službe uničena eksistenca, je trgovski odsek zbornice v svoji seji dne 9. septembra t. 1. po razpravi o tem predmetu sklenil, da je pri ministru socialne politike storiti vse potrebne korake v ta namen, da se lastnikom zasebnih posredovalnic ne odvzame pridobljenih pravic. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje so se volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov odložile do nove ministrske naredbe. — Veljavnost mandata dosedanjih zaupnikov je bila podaljšana do konca leta 1930. Pravilnik in spisek sezonskih podjetij v zmislu § 8. zakona o zaščiti delavcev, ki je velike važnosti za podjetje, ki obratuje sezonsko, se pripravlja. Izdajo pravilnika je zbornica urgirala. Na vabilo ministrstva je podala zbornica izjavo k predlogom za mednarodno konvencijo o delavnem času zasebnih nameščencev. Število mednarodnih konvencij dela, ki so bile prijavljene pri sekretarijatu Društva Narodov, je znašalo do 1. marca t 1. 384. Od tega števila je bilo 9 ratificiranih pogojno. Zelo interesantno je, da je naša država ratificirala 20 konvencij in da zavzema v tem oziru med vsemi državami, ki so članice Društva narodov, tretje mesto. 13. Dograditev železniških zvez. Dne 26. februarja t. 1. se je izvršila - 4 slovesna otvoritev prometa na progi Rogatec—Krapina. To je bila po prekmurski železnici druga proga, ki se je zgradila v naši banovini in zato bi bilo želeti, da se pristopi čimprej k pričetku gradbe tretje ter najvažnejše zveze med Kočevjem in sušaško progo. Spontana manifestacija gospodarskih krogov na Sušaku dne 6. julija t. 1., katero je po-setilo izredno veliko število interesentov pa tudi zborničnih članov, je pokazala, kako zelo pereče in vedno bolj neodložljivo postaja to vprašanje za naše gospodarstvo. V zmislu sklepov te širše konference jč posetila pretekli teden deputacija gospodarskih organizacij iz Sušaka, Zagreba in Ljubljane, katere se je udeležila tudi naša zbornica, predsednika kr. vlade in vse resorne ministre ter jim predložila spomenico, da se ta že leta 1922 uzakonjena proga prične graditi. O ostalih aktualnih prometnih vprašanjih bo podano posebno poročilo. 14. Gospodarska propaganda. Za pospešitev direktnih stikov naših eksporterjev z državami latinske unije je zbornica aktivno sodelovala pri organizaciji naše udeležbe na svetovni razstavi v Barceloni. Podjetja iz zbornič-nega področja so častno predstavljala naše gospodarstvo ter so bila za razstavljene izdelke odlikovine tri tvrdke z »Grand prix«, 5 tvrdk z zlato in 4 tvrdke s srebrno medajlo. — Za razstavo jugoslovenskih vin, ki se bo vršila v začetku oktobra po inicijativi jugo-slovenskega konzulata v Rotterdamu, so se priglasile 3 tvrdke. Premalo interesa se je pokazalo za udeležbo na velesejmu v Solunu, kjer je zgradila naša dr- » ii n> t im žava letos svoj lastni razstavni paviljon. Interesa v glavnem ni radi tega, ker je ta trg vsled rieugtidnih železniških tarif za nas skoro nedostopen. Zanimanje interesentov za inozemske velesejme in razstave je v splošnem vse prcrtiajhritf in bi bilo 'z ozirom na važ-ftctet,1 ki jb ifhaudeležba “na rtiedharbd-nih razstavah v propagandnem oziru želeti, da se zlasti pomembnejših inozemskih prireditev'udeležijo naša podjetja v čim večjem številu. Ljubljanski veliki semenj je obhajal letos jubilej desetletnice' svojega obstoja: Tako spomladanska kakor jesenska prireditev sta uspeli v moralnem in gmotriehr oziru.l' Spomladanski semenj j£hotv6rll minister trgovine in industrije g. Juraj DemtetroviČ, jesensko prireditev, ki je bila združena z veliko go-zdarsko-lovsko razstavo pa je otvoril mihišfer za šumes in rude g. dr. Anton Korošec. Jeseiiska prireditev je bila deležna najvišjega ' odlikovanja, počastila šta' jo s svojim obiskom Nj. Vel. kralj iA kraljica. 1 n<' ■ ~ ® 1 Gospodarski propagandi v inozemstvi! JjbšVčža zbornica stalno pozornost. Ztirhdi olajšanja in vzpostavitve poslovnih' stikov ž inozemski^^ tržišči je zbornica sodelovala tudi v prošlem polletju ji^rhovih izdajah raznih večjih adresar-Jpv, 'tako da so naslovi naših domačih pbdje^riikov navedeni ze v skoro vseh mednarodnih adresarjih, kar je Melike važnosti za našo gospodarsko propagando v inožemstvu. 15. Obrtniške zadeve. ■ rrrrO c- < Kakor v trgovini, se je občutila kriza tudi v obrtniških krogibl Javlja se predvsem v pojemanju naročil. Na deželi povzroča pomanjkanje dela in zaslužka splošho oslabite^ kupne moči kmeta,'ki je posebno za kovinarske, lesne in oblačilne stroke glavni odjemalec. Mehanizacija prb-metnih sredstev izpodriva konjsko vprego in izpodkopava obenetn kovaško in sedlarsko strokd.:! V čevljarski in krojaški stroki se čuti poostren pritisk tovarniške koiikuren-ce, ker tudi že kmetskd ljudstvo posega vedno bolj po tovarniško izgotovljenih oblačilnih izdelkih. O nekoliko boljši zaposlitvi, vsaj v mestih in večje naseljih, bi se moglo govoriti edinole pri mizarski stroki in pri gradbenih obrtih. Gradbeno podjetnost'; otežuje znatna podražitev gradbenega materijala. Poostrena medsebojna konkurenca pritiska na cene, da je mnogokrat delo komaj še rentabilno. Liegalni konkurenci se pridružuje ravno v gospodarsko šibkejših strokah nelegalna konkurenca šušniarjev. ’ Pomanjkanju dela in zaslužka se pridružuje na drug:i strani neznosna davčna obremenitev. . ’ - < o Iz tega težkega gospodarskega položaja ši skusla obrtništvo pomagati s tem, da omejuje dotok naraščaja; cfa z vsp Vehemenco naštbpa proti'suŠ-marjem, da skuša : s tarifnimi dogovori v okviru obrtnih organizacij vzdržati boljše cene svojim izdelkom .,.1 I ■ # . •' • tjf ■ ; \,il in da osobito v nekaterih strokah dviga kvaliteto in ceno svojega izdelka s tehnično samoizpopolnitvi-jo in modernejšo opremo delavnic. Kljub raznim teikočam tehnični razvoj našega obrta napreduje. Lepe uspehe imamo v zadnjem času zaznamovati v lesni stroki, osobito v mizarski, ki je v umetniškem in tehničnem pogledu dosegla inozemsko konkurenco. Gibanje obrta v zadnjih tromesečjih kaže tole sliko: S 53 £ -Solo ■®? >W 5P .M .05 h 05 HH r*4 HH H H Število prijav 669 674 757 = 2100 Število odjav 375 476 396 = 1247 Prirastek obratov 294 198 361 — 853 J-■. 3 ■ • 4 7* f i V prejšnjih treh trimesečjih je bilo skupno število prijav 2074, odjav 1304, prirastek 770. Prirastek obrtniških podjetij kaže torej rastočo tendenco. Celokupen porast torej znaša 853 ali 4.3%. Največji del novih prijav se nanaša rta krojaške in šiviljske obrte, prevoz oseb z avtomobilom, kovače in mizarje. Iz tega bi se dalo sklepati, da je položaj v pretežnem delu bbrtniških panog ugodnejši kot pri trgovstvu, akoraVno je pri produkcijskih obratih tudi tu prišlo tekom leta do redukcij staleža pomožnega delavstva. Našemu obrtniku bo treba zato v bodoče vedno intenzivnejša skrbeti za nove vTrfe’zaposlitve, v ta namen pa osobito skrbeti, da se njegova sposobnost in kvaliteta njegovega izdelka čimbolj dvigne, produkcijski stroški pa z racionalizacijo obratovanja čimbolj znižajo. (Konec prihodnjič.) ,r.. .».r*. O petdnevnem tednu in o kolektivizaciji v Rusiji. Petdnevni teden v Rusiji je doslej popolnoma uveden v petrolejski, premogovni, papirni in transportni industriji. Tudi v kemični, elek-tionemični in nekaterih drugih indu-sirijah dela večina podjetij po sistemu pcinevnega tedna. Iz zaključkov je razvidno, da je produkcija narasla za 10 do 25 odstotkov. Število nezgod se, je zmanjšalo. Uvedba petdnevnega tedna je prinesla delo 400.000. delavcem, in pravijo, da bo dobilo delo še 700,00.0 do 80Q.000 delavcev. Druga posledica tega tedna je tudi ta, da poslujejo delavski klubi skoz ves teden in da prirejajo gledališča včasih po dve predstavi na dan. Vsak dan je praznik za petino dela\stva, tako da pridejo v petih dne’ih vsi na vrsto. In sicer se je ta rnzd«.»iil.ev izvedla z vednostjo delavcev. 15. oktobra so praznovali po vsej Sovjetski uniji dan kolektivizacije^, in letine. Časopisje poudarja, da sta razmah poljedelstva in zvišati je pridelka s kolektivizacijo izvedena brez izjeme. Kolektivna gospodarstva so posejala pomladi 36 milijonov hektarov zemlje; posedujejo 40.000 traktorjev in enajst milijonov glav živine. Pridelek kolek- tivnih gospodarstev prekaša onega zasebnih gospodarstev za 30 pdstotkov. Leta 1927 je gospodarstvo kulakov v žitnih okrajih dalo pi trg dva milijona ton žita, letos ga bodo dala kolektivna gospodarstva 10 milijonov ton. Vse to, kar smo tukaj navedli, iprinaša oficiel-no rusko časopisje. Kakor ^e je pa že opsovano izkazalo, ta poročila niso zmeraj povsem ^apesljiva. Glej o t.em tudi članek o ruskem dumpi^gu. Tisti, ki vladajo, morajo pač povedati, da prinaša njih način vladanja in gospodarstva uspehe, sicer je pa pjjji vjpda brezpomembna in ^cl.vpč. TRG JAJEG. Za^rMga za eksport jajec v Št. Juriju ob J. železnici poroča: Nakupna cepa je bjla zyišana sicer na Din' 1*35, a trenutno za to zvišanje prav za prav še ni nobeneg^ povoda, ^akupi se vršijo le v mnenju, da bodo pene kflialu pqsko-ffll' le pr°dukcijia.pi;av piajhna in ker iz Rusije ni pričakovati velikih do-vozev, je to mnenje rriorda opravičeno. A napačno bi bilo vdajati se prevelikemu upanju; ne sipemo pozabiti, da se morata največji $y£ deželi impoi;ta, Anglija in Nemčija, boriti s hudo gospodarsko krizo in da trije ipilijoni brezposelnih v Neipčiji niso bog,ve kako dobri odjemalci. Kanadski žitni pridelek je cenjen na 770 milijonov bušilov proti 520 milijonom v preteklem Seitu. Pridelek pšenice je cenoeri na 363 milij. bušlov. Tržne cene v Mariboru, dne 15. oktobra 1930. — 1 kg govejega mesa I. Din 18 20, II. 16—18, III. 12—14, jezika svežega 20—^5, vampov 7, pljuč 5—8, ledvic 18—20, možganov 18—20, parkljev 4—5, vimena 8—10, loja 2-50 do 10. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 24—35, II. 1(5—20, jeter 25, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa Din 15 do 28, sala 22—24, črevne masti 12 do 14, pljuč 10—12, jeter 10—14,' ledvic 20—25, glave 10—12, nog 8—10, slanine sveže 17—24; papricirane 24 do 3.0, prekajene 20—30, masti 22—26, prekajenega mesa 18—27, gnjati 30—40, prekajenih nog 8—10, prekajenega jezika 30—36, prekajene glave i 0—12. Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 12—15. Klobase:"! kg krakovskih klobas 36—40, III > I I I !>■». |- -■> J f. n» ju in n m OHOTU < rrv : Veletrgoylna| r V ™ w Llubliani prlporoia i špecerijsko ' blago , r«npwr«ti|o IflanJ*. rudninsko . vodo. 1 lastna pralarna xa ka> rp- Divjačina: 1 zajec 35—40. Ribe: 1 kg nunskih ril? 16—32. Mleko, n'aslo, pir, jajca: 1 liter mleka 2—3/ smetane 1'2 do 14, 1 kg surovega masla 32—36, 1 kg čajnega masla 48, masla kuhanega 44, ^njmtalskega sira 30, poiemeintal-skega sira 40, trapistovskega 28 do 40, groj^kega 30, tilsitskega 30—32, parma-zaua $0, sjrčka 36, 1 jajce 1-25—1-75. Pijače: 1 liter vina novega Din 10—12, starega 16 — 24, piva 9, 1 steklenica 1-50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 36—48, ruma 36—56, sadjevca 3-JjO—4, 1 steklenica pokalice 1-50 do 2-50. Kruli: 1 kg belega kruha Din 5, črnega 4-20, 1 žemlja 0’50. Sadje: 1 kg jabplk J. Din 6, JI. 4, JU. 3, sliv posu-sppih 10—12, breskev 12, 1 ^iter kostanja surpvega 2—2-50, pečepega 6 — 8, 1 kg hrpšji I. 14, IJ. 8, XII. 5, 1 limona 0-50—1-25, 1 kg rožičev 8-10, 1 orehov 10—16, mandeljnov 44—56, orehov 8 do }2, luščenih orehov 40—44, rozin 16—18,, maka 16. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 56—90, II. 42—70, pražene I. 72—70, JI. 48—85, čaja 70—120, soli 2-5Q—2-75, pftpra celega 46 — 60, mletega 48—60, činela 54—60, paprika 40 — 70, testen^ 1,1 7-50 — 10, m,ariuelade 20—40, pekmesja 10, medu 16—20, slad;-korja v prahu 13-20—14, v kristalu Din 11-80,-12, v kockah 13-20—13-50, kvasa 32—40, škroba pšeničnega 12—2Q, riževega 1^-25, riža 5—19, 1 liter kisove kisline 39—5.0, kisa n.^vadn^ga 1-50 dp 6, vinskega 3—8, olja olivnega 16 do 18, bučnega 15—18, špirita denat 6 da 12, 1 kg mija 13—17, sode 1-50—2, ječmenove kave 8—17, cikorije 17—22. — Žit#: 1 kg pšenice Din 1-70—2-50, rži 1-40—2-50, ječmena 1-40—2-50, ovsa 1’5Q—2-50, koruze 1-50—2-50, prosa 1-35—3, fižola l-50r—4-20, grah.a 14 do 16, leče 14—17. ^Jevški izdelki: 1 kg pšenične mpke 0Qg Din 3^50—4-, 0 3-45 do 4, i 3-35, 2 3-305, 4 3—3-65, 5 2-75 do 3-50, 6 2-40—2-.75, 7 1-70—2-75, ržene ipoke, I. 3—3-50, II, 2-65—3, prosene kašg 3-50—4-50, ječmenčka 3-5Q—12, otrobov 1—2, koruzne moke 1-65—3’80, koruznega zdroba 2-60—3-80, pšeničnega zdroba 3-80—5, ajdove moke št* 1 5-50-6, 2 3-50—6, kaše 7. Krma: 1 q sladkega ali kisleg«, sena Din 70—85, otave ali ovsene slame Din 65—75, 1 q pšenične slame ali ržene slame Din 45—55. Kurivo,: m1 trdili drv Din 130 do 1.4;5, mehkih dry 90—110, premoga trboveljskega 41r—45,, velenjskega 24 do 28, 1 kg. oglja 2, koksa 0-75—1, 1 liter petroleja 7, bencina 8—14, 1 kg karbida 7—8, sveč 16—32. Zelenjava: 1 kom. salate glavnate 0-50—1-50, endivije 0r5Pn-l-5Q, motovilca 1, radiča 1, glava zelja zgodnjega ali poznega 1 do 4, ohrovta 1—3, 1 karfijola 2—6, 1 kupček špip^če 1, 1 kg paradižnikov 2'—, 6 koip. zelene paprike, 1, 1 kumarica 2—2-50j 1 jedilna buča 2-r-3, 1 kupček luščenega graba 8—12, fižola v stročju 1, kifelčarja 1, 1 šopek peteršilja 0-25, zelene 0’25, zelenjave za kuho 0-25, 1 kilogram čebule 2, česna 18, 1 kom. pora 0-50, 1 kom, navadnega korenja 0-25, pqse rdeče kupček 1, repe 1, kolerabe 0:50—1, 1 kg poznega krompirja 0-75 do 1-50, hrena 16, zelja kislega 4, repe kisle 2. tovarna vjiukeail kisa, d, r o. z., Ljubljana nifdi najfinejii in najokusneiii namizni kis iz pristnega vina. TalmiCno in HigifaniCno najmoderneie urejena kisarna v Jugoslaviji. li Pisarna: I Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudil Ureja dr. ItAN PLRSB. - Z* t . r- , . ^,.t .... ' i.;d. >MERKffR< kot lajafotelja ln Hakarja: O. M1CHALM LJaMjuia.