informativni « M) glasilo ravenskih železarjev U M Leto XL Ravne na Koroškem, maj 2003 št. 5 Stroji Stiskalnice za Kanado Tik pred prvomajskimi prazniki so iz ravenskih Strojev štirje tovornjaki nemškega prevoznika Emotrans odpeljali štiri nove stiskalnice, težke po 32 ton. Tri stiskalnice s silo 3150 kN in ena s silo 2500 kN so del linije za proizvodnjo vodil s kroglicami za premikanje avtomobilskih sedežev. Kupec - francosko podjetje Faurecia iz Toronta - pa je za preostale štiri 125-tonske stiskalnice naročil predelavo. Podsklopi in oprema zanje so v kontejnerjih z Raven proti Luki Koper in naprej v Kanado krenili 5. maja. Vrednost celotnega posla je 1,3 milijona evrov. Kot je povedal Jurij Pratnekar, vodja projekta, seje sodelovanje ravenske strojegradnje s tretjim naj večjim proizvajalcem avtomobilskih sedežev na svetu začelo že pred osmimi leti. Najprej so delali za njihovo matično tovarno v Franciji, potem so dobavili tri linije za njihovo tovarno na Poljskem, pred štirimi leti pa so za njihovo podjetje Vipond v Torontu izdelali še eno linijo. "Ker se izdelujeta tako imenovani moški in ženski del, sta pri proizvodnji vodil za sedeže potrebni dve vrsti linij, in sicer linija treh ter linija osmih stiskalnic. Podjetje Stroji je za Faurccio že zdaj skorajda ekskluzivni dobavitelj novih linij treh stiskalnic. Prizadevamo pa si, da bi za tega naročnika izdelovali tudi linije z osmimi stiskalnicami, ki jih je doslej nabavljal pri konkurenci. Zdaj smo prvič uspeli pridobiti naročilo za remont take linije." Zakaj je bila potrebna predelava tovrstne linije? Jurij Pratnekar pojasnjuje: "Vodila za premikanje avtomobilskih sedežev postajajo vse daljša, povečujejo pa se tudi zahteve po njihovi točnejši izdelavi. Obstoječe linije so premalo natančne, ne zadošča pa več niti njihova sila. V Strojih smo jim ponudili dokaj izvirno rešitev, ki so jo tudi sprejeli. Da bi bil remont štirih 125-tonskih stiskalnic, ki ostajajo, hiter in tudi tehnično dober, smo predlagali, da njihov pogon v celoti odstranimo in montiramo novega s planetnimi gonili in hidravličnimi sklopkami. Kompletne enote smo izdelali pri nas in jih bomo pri naročniku le še zmontirali." Čas za montažo linije oziroma za prenovo stiskalnic pa je zelo kratek — le dva meseca. Linija se bo ustavila 15. maja, 15. julija pa mora proizvodnja steči že na prenovljeni liniji. Delo bo opravila osemčlanska ekipa iz Strojev, ki mora linijo sestaviti, zagnati in na koncu tudi opraviti šolanje naročnikovih vzdrževalcev ter upravljalcev strojev. Prav rok izdelave, šest mesecev s projektivo vred, pa je bil med odločilnimi kriteriji, da je posel dobilo ravensko podjetje, ne pa morebiti italijanski ali španski konkurenti. Po Pratnekarjevem mnenju je danes v avtomobilski industriji za pridobitev posla odločilen rok, pomembna je tudi cena, medtem ko je kvaliteta samoumevna. "Poudarim naj, da smo linijo izdelali 'na ključ'. To pomeni, da smo v celoti izdelali dokumentacijo in stroje ter opravili remont obstoječih štirih stiskalnic, odgovorni smo za dobave in za transport, izvesti moramo postavitev, zagon, testiranje in prevzeti skrb za linijo v garancijski dobi," je razložil Jurij Pratnekar. Po Pratnekarjevih besedah je pomembno še, da so za omenjeno linijo v Strojih izdelali tudi celotni transferni sistem: od zalogovnika, na katerega se naložijo nareži, do sistema, ki prenaša izdelke iz stiskalnice v stiskalnico in potem končne izdelke odloži na paleto. Celotna linija je opremljena s protihrupno zaščito. Kanadski standardi glede hrupa so namreč izjemno strogi, bistveno bolj od evropskih. Kabino je izdelalo podjetje Rotos iz sistema Hydria, s katerim so Stroji uspešno sodelovali že v projektu Oxford Automotive. "Projekt je bil zahteven tudi, ker bomo za remont obstoječih stiskalnic v Torontu potrebovali poddobaviteljc, ki smo jih morali poiskati v Ontariu. Za nas bodo opravili določene obdelave delov stiskalnic," je razsežnost posla opisal Pratnekar. S postavitvijo in z zagonom linije pa se poslovno sodelovanje še ne konča. Treba je misliti tudi na vzdrževanje. Zato je podjetje Stroji pred kratkim z ameriško firmo Cambell iz Michigana podpisalo pogodbo o servisiranju. Prednost tovrstnega uradnega servisa je v hitrem posredovanju, kar je pomembno predvsem takrat, ko ravenskih vzdrževalcev ni na tem območju. Da bo tovrstnega posredovanja čim manj in da bo montaža potekala čim bolj tekoče, pa je odvisno tudi od vseh predhodnih faz v projektu. Kot je pojasnil Jurij Pratnekar, je podlaga za izdelavo izdelka tako imenovana kupčeva zahteva za ponudbo, zvezek s kar 60 stranmi zahtev, ki jih mora izpolnjevati končni izdelek. To je tudi merilo za uspešnost pri končnem prevzemu. Kupec je v njem določil tudi, oprema katerih proizvajalcev se lahko vgradi, s čimer si je zagotovil rezervne dele v Kanadi in večjo fleksibilnost. Naročnik je potek projekta spremljal tudi s sledenjem terminskemu planu, izdelanemu v super projectu, ki so mu ga morali pošiljati iz Strojev; sprva občasno, proti koncu dela pa celo vsak dan. Kako opravila napredujejo, so dokumentirali tudi s fotografijami. Na koncu del na Ravnah so opravili še testiranje deformacij pri maksimalni sili, rezultate pa so prav tako že poslali v Kanado, saj govorijo o točnosti izdelka. Zahtevni so bili tudi kriteriji pri končnem prevzemu ob končnem preizkusu novega dela linije, saj je morala le-ta nepretrgoma obratovati osem ur (zastoji so lahko obsegali le do dva odstotka tega časa) in "izdelati" (tokrat namreč še brez orodij) 28 kosov na minuto. Preizkus so prestali tudi sklopi za drugi del linije, ki že stoji v kanadski tovarni. Da bo linija s polno paro stekla sredi julija, ni pomembno le za Stroje, ki jih v primeru zamude čaka denarna kazen, pač pa tudi za naročnika, ki je moral poskrbeti, da bodo njegovi odjemalci, kot sta Ford in Chrysler, med ustavitvijo kanadske linije dobili naročene izdelke iz Francije. Jurij Pratnekar je optimist: "Naročnik je bil doslej z našimi stiskalnicami zelo zadovoljen. Pravi, da so veliko bolj toge kot od konkurence, kar je za njegov izdelek zelo pomembno. Tudi pravkar izdelane stiskalnice so robustne konstrukcije, ker so zahtevane tolerance paralelnosti in deformacije zelo ozke. To so izjemno močne stiskalnice in zaradi tega projekta obstaja velika verjetnost, da sc bomo uveljavili tudi kot dobavitelj linij osmih stiskalnic." Na Ravnah pa se ozirajo že v prihodnost. Predstavnikom Faurecie bodo predlagali novo tehnično rešitev. Jurij Pratnekar razlaga: "Namesto linije osmih stiskalnic predlagamo eno sanio z več orodji. Stiskalnica z večjo silo in gabariti bi nadomestila manjše, njena prednost pa bi bila večja produktivnost, saj bi se število izdelanih kosov v minuti še povečalo. Obstoječe linije izdelajo do 22 kosov na minuto, že pri tej rekonstrukciji smo produktivnost povečali na 26 kosov. Izkušnje z izdelavo takšnih liniji imamo, saj smo že pred petnajstimi leti dobavili dve stiskalnici za proizvodnjo podobnih elementov vodil za sedeže ameriški tovarni Lomasan v Iowi." Kot kaže, se podjetju Stroji v prihodnje ni bati, da bi ostalo brez naročil. Iz Faurecie so že dobili namig o možnostih remonta stiskalnic v njihovih tovarnah po Evropi, zanimajo pa se tudi za rezervne dele, tečejo pa že pogovori o izdelavi novih linij s tremi stiskalnicami. V Torontu bodo še letos naročili linijo osmih stiskalnic z dobavo v prihodnjem letu. Če bo opisani projekt uspešno zaključen, imajo v Strojih velike možnosti, da sodelovanje s Francozi še poglobijo. Andreja Čibron-Kodrin Noži in Metal na sejmu FORMA TOOL "Kljub majhnosti slovenskega trga so tudi sejmi v Sloveniji, če so dobro pripravljeni, zanimivi in pomembni za razstavljavce, saj je za vsakega proizvajalca domači trg najpomembnejši. Na sejmih se najlažje vzpostavijo vezi, največ se lahko izve o povpraševanju kupcev, to je tudi priložnost za V Celju so od 8. do 11. aprila hkrati potekali trije sejmi: 7. sejem FORMA TOOL (sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev), 5. sejem PLAGKEM (sejem plastike, gume in kemije) in 1. sejem GRAFIKA (sejem tiskarstva in papirničarstva). Na sejmu orodjarstva sta se obiskovalcem na skupnem razstavnem prostoru predstavili tudi železarski podjetji Noži in Metal. Janko Miklavc, direktor Komerciale v Nožih, je sodelovanje na sejmu pozitivno ocenil. Ker je istočasno potekalo več sejmov, je bilo več tudi obiskovalcev, predvsem tujih. Razstavni prostor ravenskih podjetij je obiskalo tudi precej domačih končnih kupcev, ki nabavljajo manjše količine izdelkov. srečevanje s stalnimi kupci in za pridobivanje novih je poudaril Janko Miklavc. Noži Ravne bodo razstavljali še na svetovnem sejmu lesne industrije L1GNA, ki bo od 26. do 30. maja v Hannovru. A. Č. Intervencije PGE Gasilskega zavoda Ravne v aprilu V upravni zgradbi železarskih dražb se je 9. 4. zaradi vžiga v čajni kuhinji vklopil javljalec požarov. Pri ogledu so gasilci ugotovili, da škode ni bilo. Gasilci so opravili tudi prevoz obolelega delavca iz Metala. Intervencije zunaj železarne: 3. 4. s pomočjo avtolestve vstop v stanovanje na Čečovju, ker je obstajala verjetnost, da seje v njem zgodil samomor, 5.4. pri prometni nesreči na Poljani pri Prevaljah, 9. 4. pri kuhinjskem požaru na Javorniku na Ravnah na Koroškem, 10.4. vdor v stanovanje in reševanje ponesrečene ženske, 11.4. pri prometni nesreči v Dovžah, 15.4. reševanje stanovalca iz dvigala na Javorniku, 16.4. pri prometni nesreči na Vrhah, 27.4. ob onesnaženju reke Mislinje v Otiškem Vrhu. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. ZDRUŽENI ENERGETIKI Z RAVEN IN IZ ŠTOR 31.3. 2003 je bila v sodni register vpisana združitev železarskih energetskih dražb z Raven in iz Štor. K družbi PETROL-Energetika Ravne, d. o. o. (prevzemna družba) seje pripojila družba PETROL-Energetika Štore, d. o. o. (prevzeta družba). Novo podjetje se odslej imenuje PETROL Energetika, proizvodnja in distribucija energetskih medijev, d. o. o. ali na kratko PETROL Energetika, d. o. o. Sedež je na Ravnah na Koroškem, Koroška cesta 14. Direktorica je Mojca Kert Kos. A. Č. POPRAVEK V aprilski številki je bil v poročilu z novinarske konference v dražbi STO (na strani 3) napačno zapisan datum pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi dražbe. Ta postopek je postal pravnomočen 4. novembra 2002. Urednica VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V RAVENSKI ŽELEZARNI V LETU 2002 UVOD Leto 2002 je bilo z vidika varnosti in zdravja pri delu zaznamovano kot prvo leto dejanskega uveljavljanja novega pristopa k ureditvi varnosti in zdravja pri delu v podjetjih, ki temelji na predhodno izdelani oceni tveganja. Ocena tveganja temelji na celoviti presoji vseh nevarnosti, ki se na kakršenkoli način lahko pojavijo pri opravljanju dela. Na podlagi tega se oceni raven tveganj za posamezno delovno mesto in, kar je najpomembnejše, predvidi se izvajanje posebnih ukrepov, ki naj bi ugotovljena tveganja odpravili ali znižali na sprejemljivo raven. Večina podjetij je tej nalogi namenila posebno prioriteto, kije bila odvisna predvsem od stopnje tveganja ter razpoložljivih finančnih sredstev, namenjenih za odpravo posameznih nevarnosti pri delu. Pomembno pri vsem tem pa je dejstvo, da so se pričeli delodajalci mnogo bolj zavedati odgovornosti, saj so si z oceno tveganja pridobili objektivnejšo sliko varnosti in zdravja pri delu v podjetju. Seveda pa so upravičena predvidevanja, da se z vlaganjem v varnost in zdravje pri delu ter z odpravljanjem ali zniževanjem rizikov pričakuje postopno izboljšanje delovnih razmer in s tem višja raven varnosti zaposlenih. UKREPI VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU Pregledi delovne opreme Eden najpomembnejših ukrepov varnosti in zdravja pri deluje zagotovitev varne delovne opreme. Delodajalec je dolžan delovno opremo že v fazi montaže oziroma poskusnega zagona varnostno-tehnično pregledati, s čimer se ugotovi, ali izpolnjuje pogoje varnega dela. Poleg tega pa je vsa delovna oprema na mehaniziran pogon podvržena rednim periodičnim pregledom, katerih roki ne smejo biti daljši od treh let, razen v primerih, ko krajše roke izrecno predvidi proizvajalec delovne opreme ali pa so krajši roki predvideni v oceni tveganja. V lanskem letu je bilo opravljenih kar 893 pregledov delovne opreme, za katere je bilo izdanih 579 poročil o izpolnjevanju pogojev varnega dela. Tovrstni kazalec je tudi eden izmed najbolj vzpodbudnih v celotni oceni stanja varnosti in zdravja pri delu na lokaciji Železarne Ravne. Namreč, v lanskem letu se je več kot potrojilo število opravljenih pregledov delovne opreme. Razlog temu gre iskati v velikem številu kontrolnih pregledov delovne opreme, pri kateri so bile odpravljene varnostno-tehnične pomanjkljivosti. Vzpodbuden je tudi podatek, da se iz leta v leto povečuje delež delovne opreme, ki povsem izpolnjuje pogoje varnega dela. Po naših ocenah imajo pri tem ključno vlogo vodstva posameznih družb in vzdrževalne službe, ki so postavile odpravo tovrstnih pomanjkljivosti med prioritetne naloge. DRUŽBA Štev. pregledov Štev. izdanih poročil SŽ-METAL RAVNE, d. o. o. 243 153 SZ-STO, d. o. o. 190 107 SŽ-NOŽ1 RAVNE, d. o. o. 93 43 SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o. 119 56 PETROL-ENERGET1KA RAVNE, d. o. o. 46 40 ZIP CENTER, d. o. o. 7 19 ŠERPA, d. o. o. 63 43 STYRIA VZMETI, d. o. o. 54 23 TRANSKOR, d. o. o. 49 32 CRONING LIVARNA, d. o. o. 1 35 TREIBACHER AUERMET, d. o. o. 18 13 SARDONIKS, d. o. o. 10 15 SKUPAJ 893 579 Usposabljanje delavcev Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo sodi med tiste preventivne ukrepe, ki lahko dajo hitre in učinkovite rezultate, in to brez posebej velikih finančnih vlaganj. Znano je, da pri raziskavah vzrokov poškodb na delu zdaleč prednjačijo subjektivni oziroma človeški faktorji, kot so neustrezno ravnanje delavcev, nezanesljiv način dela, neuporaba osebne varovalne delovne opreme idr. Posebno pozornost smo poleg teoretičnega usposabljanja in preverjanja znanja namenili tudi praktičnemu usposabljanju delavcev na delovnih mestih. Na podlagi 24. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu se je periodičnega usposabljanja udeležilo 1023 delavcev. K temu pa je potrebno dodati še usposabljanja delavcev s področja DRUŽBA Štev. usposabljanj SZ-METAL RAVNE, d. o. o. 443 SZ-STO, d. o. o. 134 SZ-NOZI RAVNE, d. o. o. 141 SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o. 97 PETROL-ENERGET1KA RAVNE, d. o. o. 37 ZIP CENTER, d. o. o. 3 ŠERPA, d. o. o. 7 STYRIA VZMETI, d. o. o. 111 TRANSKOR, d. o. o. 9 CRONING LIVARNA, d. o. o. 19 TREIBACHER AUERMET, d. o. o. 9 SARDONIKS, d. o. o. 13 SKUPAJ 1023 funkcionalnih znanj, kot so tečaji za ravnanje z nevarnimi snovmi, za voznike viličarjev, upravljavce žerjavov, privezovalce oziroma signaliste idr. Preiskave delovnega okolja Preiskave kemičnih, bioloških in fizikalnih škodljivosti na delovnih mestih sodijo med tiste preventivne ukrepe, s katerimi delodajalec spremlja delovno okolje ter ustrezno ukrepa v primerih prekoračitve maksimalno dopustnih koncentracij. S tem namenom je bilo opravljenih 62 celovitih ekoloških preiskav na posameznih delovnih mestih. Pri oceni stanja ekoloških razmer še naprej ugotavljamo izstopajoč problem hrupa in neugodnih mikroklimatskih razmer. Ni odveč ponovno opozoriti, da kljub velikim finančnim vlaganjem v zniževanje nivoja hrupa na lokaciji Železarne Ravne (Metal, Petrol-Energetika) je ta na številnih delovnih mestih tako visok, da ob daljši časovni izpostavljenosti kvarno deluje na slušni organ. Zato smo v lanskem letu DRUŽBA Štev. ekol. preiskav SZ-METAL RAVNE, d. o. o. 19 SZ-STO, d. o. o. 14 SZ-OPREMA RAVNE, d. o. o. 13 PETROL-ENERGETIKA RAVNE, d. o. o. 12 TRANSKOR, d. o. o. 1 CRONING LIVARNA, d. o. o. 3 SKUPAJ 62 posebno pozornost posvečali doslednejši uporabi osebne varovalne opreme, zlasti ušesnih čepkov oziroma antifonov na mestih, kjer nivo hrupa izrazito prekoračuje dovoljene ravni. POŠKODBE NA DELU V letu 2002 so bili vzpodbudni tudi kazalci na področju poškodb na delu. V vseh družbah (razen v Nožih) je bil opažen padec števila poškodb na delu. Še posebej to velja za Metal, STO in Opremo, kjer se je število poškodb na delu zmanjšalo med 10 in 20 %. Enako velja tudi za izgubljene delovne dneve kot posledico poškodb na delu. Tako je bilo izgubljenih dni zaradi poškodb v Metalu 2334, v STO 1137, v Šerpi 164, v Nožih 151, v ZIP centru 154, v Opremi 93 in v Petrol-Energetiki 41. Pri tem pa smo žal po več kot 13 letih imeli v Metalu konec lanskega leta tudi težko poškodbo, ki se je v času zdravljenja ponesrečenca končala s smrtjo in je bila evidentirana kot posledica poškodbe na delu. DRUŽBA Štev. evid. poškodb SZ-METAL RAVNE, d. o. o. 90 SZ-STO, d. o. o. 38 SZ-NOZ1 RAVNE, d. o. o. 7 SZ-OPREMA RAVNE, d. o. o. 4 PETROL-ENERGETIKA RAVNE, d. o. o. 2 Z1P CENTER, d. o. o. 6 ŠERPA, d. o. o. 9 STYR1A VZMETI, d. o. o. 20 TRANSKOR, d. o. o. 1 CRONING LIVARNA, d. o. o. 8 SARDONIKS, d. o. o. 2 SKUPAJ 179 ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI Na podlagi zavarovanja objektivne odgovornosti posameznega delodajalca so delavci vložili skupaj 102 odškodninska zahtevka. Od tega več kot polovico samo v družbi Metal. K V posameznih družbah na lokaciji Železarne Ravne imajo predpisan bolniški red, ki podrobneje opredeljuje pravice in obveznosti zaposlenih v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Bolniški red posebej opredeljuje ravnanje delavcev v času bolniškega staleža, in sicer, da mora biti v tem času delavec doma in ne sme opravljati pridobitnega dela. Zaradi nadzora spoštovanja predpisanega bolniškega reda so posamezne družbe naročile 121 kontrol, v katerih je bilo ugotovljenih 9 kršitev bolniškega reda. ONTROLA BOLNIŠKEGA REDA DRUŽBA Štev. naročenih in izvedenih kontrol SZ-METAL RAVNE, d. o. o. 25 SŽ-STO, d. o. o. 79 SZ-NOZ1 RAVNE, d. o. o. 3 SŽ-OPREMA RAVNE, d. o. o. 4 PETROL-ENERGETIKA RAVNE, d. o. o. 1 STYRIA VZMETI, d. o. o. 9 SKUPAJ 121 DRUŽBA Stev. zahtevkov SZ-METAL RAVNE, d. o. o. 59 SZ-STO, d. o. o. 26 SŽ-NOŽI RAVNE, d. o. o. 6 SZ-OPREMA RAVNE, d. o. o. 4 PETROL-ENERGETIKA RAVNE, d. o. o. 1 ZIP CENTER, d. o. o. 5 CRONING LIVARNA, d. o. o. 1 SKUPAJ 102 ZDRAVSTVENE STORITVE Na podlagi 20. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu ima večina podjetij na lokaciji Železarne Ravne zagotovljeno permanentno zagotavljanje prve pomoči v primeru poškodb na delu. Tako je bila v lanskem letu kar 953 delavcem nudena prva pomoč v primeru poškodbe na delu. V Zdravstveni dom Ravne je bilo napotenih 279 delavcev. Poleg tega je bilo zaradi teže poškodb uporabljeno v 47 primerih interventno vozilo bodisi Gasilskega zavoda Ravne oziroma Koroške reševalne službe. V 12 primerih pa so medicinske sestre intervenirale z reševanjem neposredno v posameznih obratih. Zaradi poškodbe na deluje bilo opravljenih kar 4413 različnih zdravstvenih storitev. V postaji prve pomoči sta zaradi obolenj iskala ustrezno pomoč kar 3402 delavca. Za njih je bilo opravljenih 4007 zdravstvenih storitev. Pri tem vendarle velja opozoriti, da so se delavci v veliki večini po opravljeni storitvi vrnili nazaj na delo in niso šli v bolniški stalež, saj je bilo v Zdravstveni dom Ravne napotenih le 39 delavcev. Na podlagi Pravilnika o obdobnih zdravstvenih pregledih delavcev je bilo na obdobne zdravstvene preglede napotenih 640 zaposlenih, od tega 360 iz Metala, 104 iz STO, 25 iz Nožev in Croning livarne, 23 iz Petrol-Energetike, 21 iz Opreme itd. Postaja prve pomoči je izvajala tudi postopke napotitve krvodajalcev za odvzem krvi, in sicer v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in v posebne krvodajalske akcije Zavoda za transfuzijo krvi. V letu 2002 je preko obeh zdravstvenih ustanov darovalo kri 597 delavcev, od tega 275 iz Metala, 187 iz STO, 32 iz Opreme, 20 iz Nožev, 18 iz Croning livarne, 16 iz Petrol- Energetike itd. Poleg prej omenjenih nalog so v postaji prve pomoči izvajali kontrolne preglede alkohola v izdihanem zraku - alkotestiranja. Opravljenih je bilo 395 alkotestiranj, od katerih je bil v 23 primerih potrjen sum alkohola v izdihanem zraku, v 3 primerih so delavci opravili nepravilno alkotestiranje, 2 zaposlena pa sta alkotestiranje odklonila. V vseh 28 primerih so na podlagi zapisnika komisije varnostni inženirji podali predlog za pričetek disciplinskega postopka zoper delavca, ki je kršil predpise s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij. ZAKLJUČEK Bolj kot gledati nazaj je treba v poslovodenju stremeti naprej, kar še posebej velja na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Kazalci varnosti in zdravja pri delu so bolj ali manj odraz preteklega vlaganja v ukrepe celovite varnosti zaposlenih pri delu in vodstvu posameznih družb služijo za ravnanje v prihodnje oziroma za določanje poslovnih prioritet. Kljub vsemu pa velja opozoriti na aktualne dogodke tega časa, ki bodo v veliki meri vtkani v našo prihodnost. Slovenija, z njo pa številne gospodarske družbe, so v zadnjem letu pred polnopravno vključitvijo v enoten evropski politični zlasti pa gospodarski prostor. Evropsko unijo posebej označujeta prost pretok blaga in ljudi, ki se neposredno dotikata vprašanja varnosti in zdravja pri delu. Slovenija, še posebej pa slovensko gospodarstvo, bo morala zagotoviti primerljivo raven varnosti in zdravja delavcev, kot to velja za delavce v katerikoli državi članici Evropske unije. Slovenija si je v času pogajanj z EU »priborila« na področju varnosti in zdravja zaposlenih posebno prehodno obdobje pri zagotavljanju varnosti pri delu z nevarnimi snovmi, in sicer do konca leta 2005. V tem času pa bo potrebno odpraviti vse slabosti, ki so povezane z zagotovitvijo enake ravni varnosti in zdravja pri delu, kot to velja za kateregakoli delavca, zaposlenega v državah članicah EU. Večja in doslednejša skrb podjetij in njihovih vodstev za izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu je porok za ustrezno konkurenčnost v enotnem gospodarskem prostoru EU. Zato je skrajni čas, da se tudi v podjetjih na lokaciji Železarne Ravne v celoti zavemo obveznosti, ki nam jih nalaga direktiva Sveta Evrope 89/391 EEC, ki govori o minimalnih zahtevah glede urejenosti varnosti in zdravja zaposlenih. Mirko Vošner PRAZNOVANJE 1. MAJA OB IVARČKEM JEZERU Ravenski železarji (in njihovi družinski člani) so tudi letos praznovali mednarodni praznik dela ob Ivarčkem jezeru. Udeležence tradicionalnega srečanja je pozdravil ravenski župan Maksimilijan Večko. Slavnostni govornik je bil Miloš Pavlica, predsednik Delavske zveze. Za zabavo je poskrbel ansambel Vagabundi. Člani Strelskega društva Movžnar iz Mežice so se spet izkazali. Ob Ivarčkem jezeru se je zbralo okrog 3500 Korošcev. Prireditev je v lepem vremenu dobro uspela, za kar so poleg že omenjenih nastopajočih poskrbeli še člani Pihalnega orkestra železa rjev Ravne in Damjan Zih. A. Č. Foto: Fotostudio Ocepek Za denarno pomoč pri izvedbi prvomajskega delavskega srečanja ob Ivarčkem jezeru se zahvaljujemo družbam Metal, Noži, PETROL Energetika, STO, Sistemska tehnika, Kovani valji, Stroji, Oprema, Seipa, Z1P center, Styria vzmeti, Croning livarna, Eurest, Transkor, Vogard, Odvetniška pisarna Kos in partnerji, Graplas, občinama Ravne na Koroškem in Prevalje ter Policijski postaji Ravne na Koroškem. Hvala tudi članom Prostovoljnega gasilskega društva Kotlje, ki so usmerjali promet, ter vsem nastopajočim in sodelujočim. Za organizacijski odbor Dušan Golnar Oskrba z energijo v marcu (Komentar obsega porabe) in distribucije komprimiranega zraka z marcem 2002 pa kaže na 21-odstotno znižanje proizvodnje. Nižja poraba je odraz prenehanja proizvodnje v Livarni težkih ulitkov in v Jeklarni I. V marcu sta proizvodnja in distribucija energentov potekali normalno. Vsem našim odjemalcem smo uspeli zagotoviti nemoteno oskrbo. Kljub nekaterim odstopanjem od planiranih količin smo količinsko in kakovostno izpolnili vse obveznosti glede proizvodnje in distribucije energetskih medijev. Skupna poraba in distribucija energije sta bili v primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta večji za 24 %. Največ je na to vplivalo povečanje obsega prodaje in distribucije električne energije ter zemeljskega plina. V marcu je znašal obseg prodaje električne energije 24.395 MWh. Od tega je bil delež proizvodnje v kogeneraciji (KPTE) 20 % ali 4.926 MWh. Plan prodaje električne energije v tem mesecu je bil presežen za 8 %. Distribucija zemeljskega plina je znašala v marcu 5.159.750 ms' in je bila za 12 % nižja od planirane količine za ta mesec. Količinska primerjava distribucije zemeljskega plina za marec lanskega leta pa kaže na 18-odstotno povečanje. Pregled distribucije el. energije v letu 2003 30.000 25.000 20 0 II g 15.000 10.000 5.000 ■ plan ■ realizirano jan. feb. mar. mesec Proizvodnja toplote za centralno ogrevanje v letu 2003 15.000 10.000 l plan i realizirano •