Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celole. no v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
l tloip. pelll-vrsla mali oglasi po 1 50 In i D, veC|l oglasi nad 45 mm vtSlne po Din 2-50. veliki po 5 ln 4 Din, v uredmftkem delu vrstica po 10 Dlo □ Pr veciem c naročilu popust
Izide ob 4 zluiia.J
razen pondeUko ln dneva po prazniku
Uredništvo /c v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne »prejemala l/rednlšlva telelon št. 2050, upravnlštva St. 2328
V prava le v Kopitarjevi ul.ši.6 Ceh ovni račun: Llubllana štev. 10.0S0 In 10.349 za ln.seIate, Soro/ei'ojl.756.1, Zagreb št. 39.011. Praga In Ounaf šl. 24.797
Odločilen o par ii
Dr. Korošec se vrni! v Mgrad — Sestanek troške — flin. Cvet-kouič napoveduje novo vsado v treh dneh — PrSde vlada trojke Marinkovič se ne strinfa z David ovičem
DEMISIJA VLADE V KRATKEM. VLADA TROJKE NA OBZORJU?
Belgrad, 26. decembra. (Tel. Slov.) Na katoliški božič je vladalo v Belgradu politično premirje. Danes pa se je politično pozorišče zopet poživilo. Zjutraj se je vrnil iz Sarajeva predsednik JMO Mehmcd Spaho.
Opoldne je prišel z SOE predsednik vlade dr. Korošec. Nasproti se mu jc odpeljal šef kabineta predsedništva vlade. Na kolodvoru je predsednika vlade sprejel Zika Lazič, načelnik notranjega ministrstva. S predsednikom vlade se jc vrnil tudi min. za soc, pol. Stjepan B a r i č. Predsednik vlade se je na kolodvoru dalj časa razgovarjal z Ziko La-zičem, nato pa se je odpeljal na svoj dom. Popoldne se je sestal z Vcljo Vukičevič e m. Dolgo sta obravnavala političen položaj. Ob pol 6 zvečer je Velja Vukičevič ponovno obiskal predsednika vlade dr. Korošca. Obenem je prišel na obisk tudi minister d r. Spaho. Sestanek trojke je trajal nad dve uri. Na njem so sc dogovarjali o stališču, ki ga naj zavzema vlada. Vukičevič je izrazil mnenje radikalov, da bi vlada podala ostavko ter trojka sestavila novo vlado. Dalje so sc sporazumeli, da bodo v slučaju krize nastopili v vseh vprašanjih enotno.
Po sestanku trojke so predsednika vlade obiskali ministri Barič, Cvetkovič, Andrič in Čeda Mahajlovič.
Vaš dopisnik je vprašal ministra za vere Cvetkoviča o položaju. Odgovoril mu je:»V treh dneh bomo imeli novo vlado.« Sploh je pri radikalih opažati bojevitost radi zadnjega Davidovičevega govora in zahtev, ki so jih postavili demokrati. Danes se še o nobenem vprašanju ne bo odločilo. Za jutri ob 10 je sklicana seja četvorke, na katero so bili že danes pozvani Vukičevič, Davidovič in Spaho. Na tej seji se bo končnoveljavno uredilo vprašanje, ali bo vlada dala ostavko.
Dne 24. decembra okoli osmih zvečer je bil v Zagerbu ustreljen znani detektiv bel-grajske policije
g. Grauer.
Že poprej so Grauerju opetovano grozili. Sam se je bal, da ga bo dohitela nesreča. Zato se je ves čas, ko je bival v Zagrebu, skrbno izogibal samot in manjših družb, bival le na policiji ter zahajal, če treba, le v največje hotele in kavarne.
Ta večer je prišel v kavarno »Korso« in tam bral liste. Izbral si je mesto, odkoder je mogel pregledati vso kavarno. Par minut pred osmo so ga
klicali k telefonu.
Grauer je natakarja nezaupljivo vprašal, kdo ga kliče. Natakar ni vedel, kdo, le to je omenil, da je moški glas. Grauer je nato vstal in šel k telefonski celici. Pa komaj je pristopil k garderobi, kjer je celica,
jo počil strel.
Prvi strel je zadel g. Grauerja v ledja. Ranjenec je hitel v garderobo, pa so ga tam dohiteli še trije izstrelki. Eno rano je g. Grauer dobil v nogo, dve krogli pa s'.ia zgrešili. G. Grauer je, ko je dobil strel v nogo, zaklical n,a pomoč in
padel na tla.
Gosti v kavarni so slišali le strel in niso vedeli, niti kdo niti zakaj se strelja. Napadalec je bil skrit za veliko zaveso, ki visi nad in ob izhodnih vratih. Od tam je mogel streljati, ne da bi ga kdo opazil. Dva častnika, ena dama in garderober kavarne so sicer videli
roko, ki se je prikazala med zaveso, niso pa videli človeka. Preden se je malo une-sla silna panika, ki je nastala v kavarni, je napadalec pobegnit
Priče si nasprotujejo in ne povedo nič takega, kar bi za preiskavo bilo odločilno. Policija ni mogla dognati, odkod jc napadalec pričel, kam je pobegnil in kako. Le lo je bilo gotovo, da je bil
napad pripravljen in organiziran. Napadalec je prav točno moral poznali vse razmere v kavarni ln vse navade svoje žrtve. Eden od komplicev je odnekod poklical g. Grauerja na telefon,
drugi ga je čaka! z revolverjem pred celico. Ker je v Zagrebu avtomatska cen-
iilansfea nSada Slaosrcem za Božič
DR. .TANKO KRALJ SKRIVAJ ODVEDEN NA LIPARI PRED SVETIM VEČEROM. -KONFINIRAN TUDI RUDOLF URŠIČ. — UREDNIK KEMPERLE ŠE VEDNO ZAPRT. -
GROZOTE GORIŠKIH JEČ.
Belgrad, 26. dec. (Tel. »Slov.«) »Pravda« poroča: Neki radikalni minister je danes izjavil: Vukičevič, dr. Korošec in dr. Spaho so se včeraj sporazumeli, da bodo danes imeli sestanek. Danes so prišli v Belgrad, da bi takoj razčistili odnose. Na noben način se ne strinjajo z Davidovičem. Radi tega je kriza neizbežna. Verjetno je, da bo vlada dala ostavko jutri. Ostavka se mora motivirati. Četvorna koalicija je bila velika in jaka. Morebitni njen razhod je treba pojasnili in pokazati v pravi luči. Posledice razhoda četvorne koalicije morajo biti zelo velike in vse ljudstvo mora vedeti, kako in kaj se dela. Nadejamo se, da demokratski klub ne stoji na Davidovičevem stališču glede vprašanja odnosov do Zagreba. Po. ložaj se v vladi brez ostavke ne more razčistiti. Kriza je tako globoka, da se mora ©tvoriti, šele potem se bo uredila. Dvomimo, če bo ostala četvorna koalicija. Sicer pa jo tudi trojna koalicija, ki bo opravljala pcsle z istim uspehom, kakor današnja vlada.«
Demokratski ministri pa so izjavljali, poroča ;: Pravda« dalje, da gledajo zelo pesimistično na položaj. V radikalnem klubu je vladalo živahno vrvenje. Poslanci so izražali mnenje, da mora vlada dati ostavko in da se mora sestaviti vlada trojno koalicije, ker se dr. Korošec, Velja Vukičevič in dr. Spaho v teh vprašanjih strinjajo. Veliko se je danes komentiral sestanek dr. Spaha in dr. Marinkoviča v kabinetu zunanjega ministrstva, ki je trajal nad dve uri. V belgrajskih političnih krogih ?e izjavlja, da sc Marinkovič nikakor ne strinja z Davidovičevim stališčem in da morejo demokrati zahtevati cd četvorne koalicije le to, kar ise je sklenilo v sporazumu ob sestavi današnje vlade.
trala, ni mogoče niti ugotoviti, od katere številke so tedaj g. Grauerja klicali.
Vse dejanje se je odigralo čudovito hitro in ker je na sveti večer v kavarni prepolno občinstva in ker so tisti čas še otroci streljali s svojimi igračami po ulicah, zato prvi hip strel ni dvignil tiste pozornosti kot sicer, in napadalec je to usodno okolnost temeljito izkoristil.
Ranjenca so natakar in dva gosta spremili do avtomobila, ki ga je
prepeljal v bolnico.
2e v avtomobilu se je ranjenec onesvestil ir.i ostal nezavesten tudi v bolnici. Službujoči zdravnik je ugotovil, da je prva rana v ledja
zelo resna.
Revolverski izstrelek je priletel od spodaj navzgor in prodrl levi del prsi. Rana v nogo ni nevarna. Ta izstrelek je'obtičal v kosti.
Operirali ranjenca niso, ker je radi prevelike izgube krvi preveč oslabel in ker so tudi pri ponovnem pregledu ugotovili, da ni nobene nevarnosti, če izstrelka ostaneta še nekaj časa v telesu.
Zjutraj se je ranjenec zbudil iz nezavesti in mu je malo odleglo. Izpregovoril je o svoji nesreči tole: Približno že veni, kdo me je, ker vem za tiste, ki so mi grozili in ki so me sledili.
Toda videl nisem nikogar. Takoj, ko so me klicali k telefonu, sem se bal, da ni kaka spletka. Nisem se pa nadejal napada od te strani, ampak sem gledal po ljudeh v kavarni. Dobro so organizirali stvar. Imel sem srečo, da sem odnesel življenje. — Na vprašanje, koga sumi, je odgovoril:
»Da! sem policiji neka imena, a kdo izmed njih je streljal, bo pokazala preiskava.«
Zagreb, 26. dec. (Tel. »Slov. ) Policijsko zasledovanje za atentatorjem je oslalo brezuspešno. Prijet je bil samo neki omladinec, katerega so zaslišali. Policija je danes izdala še tiralico za natakarjem Markom Ožaničem radi suma-, da je zapleten v zločin, ni ga pa mogla najti. Grauerju je mnogo bolje. Po izjavah zdravnikov ni nevarnosti za njegovo življenje. Operacija se sedaj ne 1k> izvršila, temveč bodo pustili obe krogli v telesu in ju vzeli iz telesa šele potem, ko si ranjenec opomore.
V soboto 22. decembra je bil naš rojak dr. Janko Kralj odpeljan na otok Lipari, kjer bo moral prebivati v pregnanstvu pet let. Prav pred svetim večerom so ga iztrgali družini. Na sam sveti večer je bil na polu. Značilno je, da so ga iz goriških zaporov odvedli v konfinacijo skrivaj, ne da bi bili obveščeni niti starši niti sestra in njegovi najbližji. Ti so izvedeli za odgon šele, ko je bil dr. Kralj že <■ Vidmu.
Berite knjigo italijanskega pisatelja Silvija Pellico »Le mie prigionk, ki jo je spisal, ko je bil zaprt na preslulem Spielfeldu pri Brnu!
Kar so v tistih časih avstrijski imperialisti nad italijanskimi rodoljubi grešili, to ponavlja fašistična Italija danes nad našimi rojaki 1 Urednik Goriške Straže Polilo Kemperle jc še vedno zaprt. Pravijo, da so ga v ječi tako pretepli, da se mu še danes poznajo sledovi udarcev in zato ne puste nikogar do njega.
V goriških ječah je še vedno cela vrsta naših ljudi, ki čakajo na obsodbo. Redki so tisti, Id jih niso na živinski način mučili
Na tri le!a konfinacije je obsojen tudi Rudolf Uršifi iz Kobarida. Dokazali mu niso seveda ne zločina ne prestopka.
zatafeua Saučičeuo izhlJuElfeu Iz KDK
Belgrad, 26. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo h Zagreba, zahtevajo radičevci izključitev Miloša Savčiča iz KDK. Radičevci bodo to zahtevo stavili SD stranki v najkrajšem času. Žalitev o utemeljujejo s tem-le: 1. Sav-čičeva izključitev je več kot potrebna, ker se Savčič ne drži sklepov KDK od 1. avgusta; 2. Savčič se ne drži sklepov KDK o socialnem bojkotu. Vedno je v družbi ljudi, radi katerih je KDK proglasila bojkot. 3. Miloš Savčič s svojimi pogajanji z zastopniki četvorne koalicije desavuira delovanje KDK in znatno slabi najostrejše izjave ne samo dr. Mačka, ampak tudi Pribičeviča. 4. Savčič v Belgradu vsak dan govori. Z dokazi trdi, da je Pribičevič
večji Srb nego Davidovič in Vukičevič. Pribičevičeva naloga v Zagrebu je, da drži Hrvate na uzdi, ker da jc Pribičevič najboljše jamstvo Belgradu, da dr. Maček in tovariši ne bodo šli na tisto pot, ki bi bila za Srbijance neugodna. Gotovo jo, da je Pribičevič najboljši cenzor in neprijalelj vseh podvzetij za svobodno Hrvatsko, ki bi se že bila uresničila, če bi ne bil Pribičevič tu. »Hrvatski Borac« pravi, da vodi Pribičevič dvolično vlogo ter da imai kljub temu, da zanika, skrivne zveze s Savčičom in bclgrajskitni kropi. HSS lx> v kratkem predložila svojo zahtevo Pribičeviču in SDS.
Vsled božičnih praznikov in odhoda predsednika vlade v Slovenijo, je nastal v politični situaciji popoln zastoj in je obstal razvoj političnih dogodkov na točki, ki je bila dosežena že pred božičnimi prazniki.
Tedaj pa je bila situacija ta: G. Davidovič je iz raznih vzrokov smatral za potrebno, da javno deklarira svoje nezadovoljstvo z delom vladne četvorne koalicije. V čem obstoji to nezadovoljstvo, je povedal v svojem govoru na seji demokratskega kluba. Demokratski klub mu je nato naročil, da v soglasju s klubom in demokratskimi ministri postavi svoje zahteve. Ker so demokratski ministri ponovno dokazali, da so za ohranitev sedanje vladne koalicije, se je smatralo, da ne more priti do vladne krize, če je tudi njim priznana pravica soodločevanja. Poznejši dogodki pa so pokazali, da to mnenje ni čisto upravičeno. G. Davidovič je namreč stayil kot pogoj, da ostane demokratska stranka v vladi, te zahteve :
Sprejem zakona o dalmatinskem agrarju, zakona o razdolžitvi kmetov in zakona proti korupciji ter imenovanje civilista za zagrebškega vel. župana. So to same popularne zahteve, ki jih sicer deloma iz finančnih vzro-; kov sploh ni mogoče izvesti, ali pa je iz dru-! gih ozirov njihov sprejem zelo težaven.
Kakor pa poroča »Pravda«, ni odgovoril g. Davidovič min. predsedniku, ko je ta . poročal šefom klubov in zahteval njihovo j mnenje o nameravanih odredbah zoper proti- ■ državno propagando v tujini. Vsled te nejas- ' nosti bi stopili v krizo tudi brez jasnega programa, kako naj se krizo reši. Vsled tega so nekateri po »Pravdi« mnenja, da g. Davidovič sploh resno noče vladne krize.
Na drugi strani pa poroča belgrajski tisk 1 vedno soglasnejše, da so radikali za izstop demokratov iz vlade in da naj zato poda ministrski predsednik demisijo celotne vlade. Če jo bo podal ali če nastopijo novi momenti, ki bi bistveno izpremenili situacijo, pa je še negotovo in zato je mogoče dogodke le zabeležili brez vsakega ugibanja za bodoči razvoj.
Božični prazniki sami niso prinesli nič novega, razen cele kope več ali manj zanimivih člankov po listih. Med temi članki in izjavami so najvažnejše one iz Zagreba.
Izjava g. Mačka in g. Prcdavca.
»Narodni Val« objavlja izjavi obeh voditeljev HSS. Predavčevo pod naslovom »Sedaj ali nikoli« in ta izjava je doloma konfiscirana. Kaj pa je konfiscirano, je lahko ugotoviti. G. Predavec je namreč dejal, da zagreše Hrvati vsakih 100 let veliko narodno glupost, ki jo potem s težavo popravljajo. L. 1182. so napravili digiivor / Madjari in njim izročili svojo
zemljo, 1. 1527. pa avstrijskim vladarjem. Tu pa jo zastavil državni pravdnik svoj svinčnik in poskrbel za bel prostor. Ko pusti državni pravdnik zopet besedo g. Predavcu, govori ta na dolgo in na široko v posledicah zadnje hrvaške narodne gluposti. Kakor je Tomislav ujedinil hrvatski narod s kraljevo krono, tako ga je Stjepan Radič z mučeniško. Še nikdar pa se ni zgodilo, da bi veliki mučeniki ne zmagali. Zato treba boj vzdržali, prišel je čas, sedaj ali nikoli.
Izjava g. Mačka
je bolj poetična in drž. pravdnik ji ni prikrajšal. G. Maček pravi, da je glavna bitka že dobljena, in da bomo na prihodnji Božič v sili in svobodi zapeli: »Vsem na zemlji mir, veselje«.
Karta Hrvatske kot uvodnik.
Najbolj optimističen pa je »Hrvat«, ki prinaša že kar karto nove Hrvatske. Presto-lica je Zagreb, važnejša mesta nove Hrvatske pa med drugim tudi: Čakovec, Osijek, Zemun, Mitrovica, Banja Luka, Travnik, Sarajevo, Mo-star, Dubrovnik, Sušak itd. Skratka vsa Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Bosna in Hercegovina, vzhodna meja obeh zadnjih pokrajin pa ni čisto jasna Po vsej verjetnosti so pri »Hrvatu« na Slovenijo in Vojvodino vendarle resignirali.
Trumbič o svojem potovanju po tujini.
Dr. Trumbič se je vrnil s svojega potovanja po tujini in podal o svojih utisih precej dolgo izjavo v »Hrvatu«. V tej izjavi čitamo vse mogoče stvari, samo niti ene konkretne stvari o uspehu dr. Trumbiča. Že začetek njegove izjave je nad vse značilen. Na široko govori o srbskih detektivih, ki so ga spremljali, nato pa pravi, da je v začetku vsa za-padna demokracija pozdravljala Jugoslavijo, a jo danes čisto razočarana. Danes zato Jugoslavija tudi ne dobi posojila. Jugoslavija je nova država, ne pa nadaljevanje stare Srbije. Vrhu tega pa je Srbija tekom teh desetih iet dokazala, da ni sposobna urediti državo pravno, kulturno in ekonomsko. Simpalije kulturnega sveta so zato na strani Hrvatov. Tujina, ki je prijateljska Jugoslaviji, je za njeno usodo v strahu. Ta tujina je tudi mnenja, da ima Hrvatska pravico zahtevati za 20. junij zadoščenje. Nočejo pa Angleži povedati, v i?: . naj bo to zadoščenje. Ko je dr. Trumbič govoril še o smernicah svetovne politike, ki da Je vseskozi miroljubna, končuje svojo iziavo s poudarkom, da morajo Hrvati borbo vzdržati, ker so izgledi dobri.
Mislimo, da bo ta Trumbičeva izjava prepričala tudi njegove pristaše o popolnem neuspehu dr. Trumbiča v tujini
Musso!ini osemkrat minister
V četrtek je Mussolini prisegel kralju kot minister kolonij. G. Mussolini je tako sedel na novi osmi ministrski stolec, ki je bil postavljen vrhu sedmih starih, da govorimo v podobi nekega humorističnega lista, in od tu do te višine dominira ostalih pet tovarišev. Ti stolci nosijo napise: predeedništvo, notranje in zunanje zadeve, vojska, mornarica, letalstvo, korporacijo in kolonije. Okrog sedi še sedem smrtnikov: ministri financ, pravde, premeta, prosvete in javnih del.
Fašizem naravnost forsira kolonialno vprašanje, ker tvori to sestavni del zamišljene fasistovske imperialne stavbe, a na drugi strani meni Mussolini, da se prav na tem polju lahko revanžira nad zapadnimi silami predvsem nad Francijo, ki odmerjajo faši-stovski Italiji vedno bolj skromno vlogo na pozori.vču res velike evropske in svetske politike. Odtod ludi reorganizacija uprave kolonij Libija in Cirenaika pripadeta zopet pod skupno upravo s sedežem v Tripolisu; za guvernerja je bil imenovan general Badoglio.
Pa ni mogoče trditi, da je Mussolini prav iz tega razloga prevzel sam kolonialno ministrstvo; kajti minister Feaerzoni je bil gotovo mož na svojem mestu. Vse kaže, da se je hotel Mussolini iznebiti prav Federzonija.
Federzoni je eden izmed najbrihtnejših in sposobnih mcž. ki so se dali v službo fašizma. Bil je na vladi od pohoda fašistov v Rim do danes. Mussolini mu je izročil notranje ministrstvo v usodni uri v času Matteottijeve afere, ker je imel narod v njega zaupanje. Ko ga ni več rabil, mu je odkazal kolonije. Federzoni je stopil k fašizmu iz vrst nacionalistov in stalno ohranil določno lastno linijo. Bil je predstavnik zmerne striije, ki se je po njem tudi imenovala. Zagovarjal je Vatikanu prijazno politiko in ko ga je Mussolini odslovil iz notranjega ministrstva, so mnogi napovedovali poostritev odnošajev med Vatikanom in vlado. Niti danes ne drži ta domneva, ker so tu znaki, da se fašizem ne mara spustili v boj proti cerkvi. V zadnjem času se zopet postavlja na dnevni red >rimsko vprašanje« in vlada je dovolila, da si katoliške banke in zadruge osnujejo lastno centralo, kar je v polnem navzkrižju s fašistovskim zadružnim programom.
Odstranitev Federzonija ne pomeni torej napovedi povsem novega kurza v politiki f> šistovske vlade. Pač pa se je hotel diktator iznebiti močne osebe, ki je mislila z lastno glavo in prišla večkrat z njim navzkriž. Značilno je, da je prav prod dnevom imenoval Federzonija za senatorja. Promoveatur ut...
Fašistovski tisk zopet piše o »rotaciji«, noj prepreči izkristalizirani. Kolo ljudi naj se okoli diktatorja naglo vrti, da ne more ni-kdo stvari pogledati do dna in zlesti previsoko. Iz toga vzroka je Mussolini odstranil tudi z'"-nega organizatorja fašistovskih sindikatov Edmonda Rossonija. Ta nekdanji socialist je organiziral delavstvo čisto na svojo roko in je postel ljubljenec delavske mase-Drugi delavski organizator milanski fašistovski tajnik Giampaoli, ki si je v Milanu osnoval skoraj samostojno republiko, je tudi zletel.
To novo Mussolinijevo >čiščen;e« kaže, da ne smemo misliti nr. prehod od tako imenovane subjektivne k objektivni d;ktaturi, od Mussclinijeve k diktaturi stranke. Razvoj gre celo v nasprotno smer. S podržavljen jem velikega fašistovskega sveta, ki ima stalno pripravljena imena, izmed katerih naj kralj izbere Mussolinijeve?a naslednika, je hotel Mussolini poskrbeti le za svoje nasledstvo. Po njegovi smrti lahko vladajo drugi, prej pa ne.
Romunski psHament
konstituiran
Buknjcšt, 26. dec. (Tel. iSlov.c) V romunski poslanski zbornici je bil z veliko večino izvoljen za predsednika zbornice znani politik Ccp Csicso, ki je igral veliko vlogo že v bivšem madjarskem parlamentu. V senatu pa je bil izvoljen za predsednika Trajan Branu. ?Cn-ventuk poroča, da je imel ministrski predsednik Maniu pred par dnevi tajen sestanek z bivšim ministrskim predsednikom Vintilo Bra+ianom. To vest sicer tajita oba imenovana državnika, »Cuventul?: pa jo vzdržuje. Navedeni list poroča tudi o možnosti koncentracijske vlade. Vse te vesti izvirajo iz nekega odstavka prestolnega govora, ki navaja, da obstoja v sedanjem parlamentu možnost za sodelovanje vseh, kar se smatra za apel na opo-
2 C5jO.
i. Dr. Korošec v LfubHanl
\ Dr. Korošec je v nedeljo prišel v Slovenijo in se je v noči na sredo vrnil v Belgrad. G. predsednik je bival v Sloveniji izključno na I oddihu in praznovanju božičnih praznikov. Ni | dajal nikakih političnih izjav in ni imel nobenih političnih razgovorov ln sestankov.
Beograjske vesti
Belgrad, 26. dec. (Tel. :Slov.«) Božične praznike so belgrajski katoličani preživeli zelo praznično. Katoliška cerkev je bila od 5 zjutraj do poldne prenapolnjena. Ljudi je bilo polno tudi okoli cerkve.
Belgrad, 2«. dec. (Tel. -.Slov.«) Dr. Ivan Perne, tajnik poslani«; va v Berlinu, je prestavljen v zunanje ministrstvo v Belgradu.
Zagrebške vesti
Preimenovanje ulic v Zagrebu. Včeraj so na Markovem trgu premeniali napisne tablice. Trg se sedaj imenuje :»Trg Sljcpana Radiča«, dosedanja Pivarska ulica pa je dobila napis : Ulica Jure Basarička«, Duga ulica pa napis >Ulica Pavla Radiča«.
Zagrebški mestni proračun. Danes je zagrebški župan razposlal občinskim svetnikom poziv na sejo občinskega sveta, na kateri bi se imelo razpravljati o mestnem proračunu. ■ Kakor znano, je bil dosedaj običaj, da je občinski svet rešil letni proračun že v prvi polovici decembra. Letos pa je bil v tem času predložen še le načrt proračuna:.
■

areteclle zaradi pariške afere
• Pariz, 26. deccmbra. (Tel. Slov.«) V aferi »Gazctz du Franc« ja bil sedaj kot osmi aretiran ravnatelj lista »Societc de Exploita-tion Francaisc< Paul dc Chevilly, bivši bataljonski poveljnik in častnik častne legije. Navedeni list je bil eden glavnih opornih stebrov konccrna. Gospa Hanau je po aretaciji izjavila, da hoče na vsak način del svojih obveznosti pokriti s pomočjo imenovanega lista.
Nemški poslanik v Parim je v francoskem zunanjem ministrstvu protestiral proti pisanju več pariških listov, ki so poskušali utemeljiti za atenlat na bivšega državnega pravdni-ka Fachoia moralično sokrivdo Nemčije.
Dober gost.
Svetozar Tribičevič je po 20. juniju t. L vzel stanovanje v zagrebškem Grand-hotelu. Tam je dnevno sprejemal časnikarje in jim dajal gromovite izjave in tam je dnevno kon-feriral s svojimi prijatelji. Belgrajsko »Vreme« poroča, da je ta hotel sedaj prišel v kou-kurz. In ker je popisano vse pohištvo, je tudi g. Pribičevič preselil svoj glavni stan v hotel :>Esplanade«.
/ /
1 ■
aj/e novega
Na božični večer je umrl na Dunaju bivši minister dr. Odehnal, glavni tajnik avstrijske krščanske-socialne stranke. Pokojni je bil znana politična oseba ne samo v Avstriji, marveč tudi v tujini. Bii je eden najsposobnejših organizatorjev krščanske socialne stranke, ki zgubi v njem enega najboljših podrobnih delavcev. Bil je član parlamenta in dolgo '"asa minister za prehrano. Zadnji čas pa se je posvetil popolnoma organizaciji stranke.
Zsret potres m Slovarskem
Sofija, 26. decembra. (Tel. »S!ov.<) V dolini Marice je bii zopet hud potres z dvema sunkoma. V Borisovem gradu in v Čirpanu so hiše, ki so še ostale po lanskem hudem potresu, dobile nzvarne rarpoke. Podrlo se je mnogo dimnikov. Prebivalstvo je izpraznilo hiše in biva na prostem polju, ki je pokrito z debelim snegom.
Vse vozi desno
Frsga, 26. decembra. (Tel. »Slov.«) Centrala. češkoslovaških trgovinskih zbornic ja predlagala, da se od 1. januarja 1930 uvede na Češkoslovaškem vožnja po desni strani cest, ker se ta dan uvede vožnja po desni strani trdi v Avstriji in ki bila tedaj Čc"':oslovaška edina država v Evropi, v kateri bi se vozilo po levi strani.
Drobne vesti
Za varstvo najemnikov. Francoska vlada je sestavila končno besedilo zakona o varstvu najemnikov. Določil se je pribitek k mirovni najemnini, ki ja znašala dosedaj ICO odstotkov na najemnino iz leta 1914, in sicer bo znašal novi pribitek cd 1. aprila 1929 dalje 150 odstotkov, potem pa vsako drugo leto -e po 25 odstotkov do leta 1935. Takrat pa bo. stanovanjska zaščite ukinjena.
Optentsko vprašanj«. rTempsc poroča o konferenci med Madjarsko in Romunsko gl?de optantskega vprašanja, da daje najboljše upanje za dober uspeh. Madjari se resno prizadevajo in hočejo sodelovati pri konsolidaciji evropskega miru. Zdi sc, da je tudi pri vodilnih madjarskih krogih prišlo do uvidevanjai, da boj sa revizijo trianonske pogodbe brezuspešen.
Češka aktivnost. Po oficielnein letnem poročilu praškega zunanjega ministrstva namerava češkoslovaška vlada v prihodnjem letu skleniti več razsodiščnih pogodb, med drugim z Romunijo, Jugoslavija, Litvo, Letvijo in Estonsko. Z Madjarsko se bodo vršila pogajanja o sklepanju nekaterih pogodb za pravno pomoč, in ravno tako tudi z Avstrijo. Pogajalo se bo tudi z Avstrijo o češkoslova-škem-avstrijskem obmejnem statutu. Z Jugoslavijo se Lo Češkoslovaška pogajala o brezplačni preiskavi bolnikov, o medsebojnem prevzemu izgnanih državljanov, končala pa se bodo tudi pogajanja za češkoslovasko-jugo-slovansko trgovinsko pogodbo. Z Romunijo se bodo vršila pogajanja o obmejnem statutu ob Tisi in o obnovitvi češkoslovaško-romunske trgovinske pogodbe, če bo Romunija izgotovila svojo novo carinsko tarifo.
Lizbona, 26. decembra. (Tel. Slov.) Portugalski ministrski predsednik Jose Vincence de Freita je izjavil dopisniku nekega lista, da vlada na Portugalskem absoluten mir in red.
Osehne vesti
s... ....
-k Premeščena sta profesorja dr. N. Omer-
fu na realko in Franc Devetak na II. državno realno gimnazijo. — V višji položaj je napredoval profesor na realki g. Debeljak.
•k Napredovanje v davčni službi. Po ukazu
Nj. Vel. kralja so imenovani za višje davčne upravitelje gg.: Cejan Avgust, Donaj Franc, France Franc, G ril Franc, Jutra® Ludvik, Masten Josip, Merčun Maks, Najžer Matija, Osva-lič Ignac, Rcjko Ivan in Vodopivec Anton, visi v Mariboru, ter Močan Josip v Celju.
■k Župnik Franc Vovko, ki leži bolan na očesnem oddelku ljubljanske bolnice, nam sporoča, da si še kakih 14 c -.i ne želi obiskov, ker mora imeti popoln mir. Naj blagovolijo to njegovi prijatelji in znanci upoštevati.
-Ar Tzstop jz državljanstva kraljevine SHS je dovoljen Frančiški Antalič, pristojni v Vuč-jo Gomilo, murskosobotski okraj.
Ostal ^ ■vesti
-k Nova motorna ladja v Jadranskem morju. Dne 19. decembra so v Trstu krstili in spustili v valovje novo motorno ladjo >Vulkania«. : Vulkani a« je isti večer okoli polnoči odplulai na prvo vožnjo v Newyork. »Vulkan-ia« je po-sestrima Satumier. Sta to dve največji motorni ladji sveta za osebni in trgovski promet. Chosulich Line si je z novo ladjo osvojila prvo mesto med italijanskimi tansoceanskimi linijami in Trstu zajame:la, da bo še dolgo vzdržal sedanjo pozicijo med italsLimi pristanišči. Trst in javnost sta se velike važnosti tega velikega napredka zavedala in nastopni vožnji : Vulkanie« posvetila vso pozornost. Krsta in nastopne vožnje so e udeležili zastopniki kralja, vlade, tržaškega mes'a, plovne industrije in časnikarji iz vse srednje Evrope. Vsi uradni in javni zastopniki so spremljali »Vulkanio« do Neapolja. • Vulkan:a« ima 24.000 ton, vozi

ga zbora ter mnogih odličnih belgrajskih osek nosti.
•k Vinski semenj. Kakor nam poročajo iz
Metlike, se to v januarju zopet vršil pod okriljem Vinarskega društva za Belokrajino vinski semenj. Vina so kljub slabemu vremenu v preteklem letu prav dobra in bodo gotovo našla closti odjemalcev. Kraj in čnts javimo naknadno.
-k Nesreča na železnici. Pri Zidanem mostu je 25. decembra ob 1 popoldne padel iz vozečega vlaka potnik Maks Ratej iz Planine pri Sevnici. Obležal je nezavesten. Prvo pomoč mu je nudil g. dr. Josip Tavčar, ki se je vozil z istim vlakom. G. Ratej se je poškodoval na glavi in je, ko se je zavedel, tožil o bolečinah v rebrih. Z vlakom ob dveh je g. Ratej nadaljeval vožnjo domov.
-k Avtobus se zadel v tramvaj. V Belgradu se jo v ponedeljek dopoldne v bližini hotela »London« pripetila velika avtomobilska nesreča. Avtobus, ki vozi iz središča mesta na periferijo, je peljal več potnikov, za njim pa je v isti smeri drvel tramvaj. Nenadoma je nastal v motorju avtobusa defekt in aviobus se je ustavil. Tramvajski voznik je skušal naglo zaustaviti tramvaj, toda bilo je prepozno. Tramvaj se je z vso silo zadel v avtobus. Oba, tramvaj in avtobus sta se skoro popolnoma razbila. Hude poškodbe sto dobila avtobusni šofer in voznik tramvaja. Laže ranjenih pa je bilo več potnikov.
-k Škorjanfev morilec sc zapleta. Aretirani Vekoslav Stock, ki je zagrebški policiji najprej priznal, da je on morilec branjevca Alojza Škorjanca, pozneje pa to priznanje preklic?.'. se sedaj vedno bolj zapleta v protislovja. Stock trdi, da je samo zato priznal umor, da se reši policije in da ga čimprej izroče preiskovalnemu sodniku. Slcck skuša dokazati, da ga v noči, ko je bil Škorjanc umorjen, sploh ni bilo v Zagrebu, temveč., da je bil v Ljubljani. Dokazali pa so mu, da se mu alibi ni posre-
20 milj, je najmodernejše, najluksunoznejše | čil in da ga tedaj sploh ni bilo v Ljubljani, opremljena in daje potniku dobesedno vse, stock je star zločinec in ropar. Leta 1906 jo kar more vožnjo napraviti udobno in prijetno, umoril nekega slavonskega krnela in mu oro--•Vulkania« in rSatiunia." bosta opravljali sedaj stalno službo Trst — Newyork.
•k Jugoslovansko katoliško akademsko društvo »Danica« v Zagrebu je sklenilo, da člani nabirajo med božičnimi počitnicami prostovoljne prispevke za društvo, ker je društvu zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ogrožen nadaljnji obstoj. Prijatelji katoliškega dija-štva, podprite edino slovensko katoliško akademsko društvo v Zagrebu! — Odbor.
■k Otvoritev umetniškega paviljona v Belgrad«. Te dni je bil dograjen v Belgradu umetniški paviljon, ki ga je zgradilo žensko društvo »Cvijeta Zuzorič«. To društvo, katerega članice so bclgrajske žene iz najodličnejših krogov, se jo celih šest let trudilo, da je postavilo beograjskim umetnikom dostojen hram umetnosti. V nedeljo se je vršila svečana otvoritev novega paviljona ob prisotnosti Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge, ministra Grola, patriarha Dimitrija, zastopnikov diplcanateke-
so najlažji pot, po katerem bolezenske klico prihajajo v naše telo. Pred nahodom, hripavosfjo, boleznijo vratu kakor tudi ostalimi nevarnimi infekcijskimi obolenji Vas najlažje obvarujejo okusne
pal 120 krcn. Ša istega leta ga je sodišče v Po-žegi obsodilo na smrt. Bil pa je pomiloščen na 20 let ječe, leta 1918 ob prevratu pa mu je bil ostali del ka-zni odpuščen. Vsi ostali znaki, ki jih je zagrebška policija ugotovila dosedaj, kažejo nedvomno na to, da je Stock umoril tudi starega Škorjanca.
-A- Smrtna nesreča monterja. Monter Nikola Jankovič v Somboru je prišel v nedeljo zvečer v garažo »Vulkan«, kjer je bil uslužben. Ga« raža je bila slabo razsvetljena in Jankovič je pi "gal vžigalico. V istem trenutku se je vnel poleg njega bencin, za katerega Jankovič sploh vedel ni, da se nahaja v ; vi. Pri eksploziji bencina je Jankovič dobil uude poškodbe, za katerimi je kmalu nato umrl.
•k Smrtna nesreča. V nedeljo so našli de. lavci v Bačkem Monastiru mrtvega kovača Štefana Kralja, ki je ležal v svoji delavnici. Policijska komisija je ugotovila, da je kovač po-pravljal puško, za katero najbrže ni vedel, da je bila nabita. Puška so je pri popravilu sprožila, strel pa je zadel Kralja v trebuh. Kralj je po kratkem sijrtnem boju umrl, ne da bi mogel poprej klicati na pomoč.
Vsakovrstne ure, /latiina in srebrnina po nizki ceni pri
Auatole France
v
Proglašam, da je šola gospodične Geusei-gne najboljša šola za deklice na svetu. Izjavljam, da so neverni in opravljivi vsi tisti, ki mislijo ali govore nasprotno. Vse učenke gospodične Geuseigne so modre in pridne, in ni zabavnejšega na sveto, kot gledati te nepremične osebke in njihove čisto pokoncu uravnane glave. Rekel bi, da so kakor steklenice, v katere vliva vedo gospodična Geuseigne.
Gospodična Geuseigne sedi vsa ravna za svojim visokim katedrom. Resna je in blaga; njeni gladki trakovi iu njena črna pelerina so vzbujali spoštovanje in sijnpatijo.
Gospodična Geuse;gne, ki je zelo učena, uči svoje male računanja.
—	Rose Benoit, če vzamem od dvanajstih štiri, koliko mi še ostane?
—	Štiri! odgovori Rose Benoit.
Gospodična Geuseigne ni zadovoljna s tem
odgovorom.
—• In Vi, Emmeline Capel, če vzamem od dvanajstih štiri, koliko mi še ostane?
—	Osem,, odgovori Emmeline Capel.
—	Slišite, Rose Benoit, ostane mi jih še ase m, je dodala gospodična Geuseigne.
Rose Benoit se jo globoko zamislila. Slišala je, da jih ostane gospodični Geuseigne še osem, toda ona ne ve, ali je to osem klobukov ali osem robcev, ali pa je morda to osem jabolk nI i osem peres. Dolgo čw?a jo že muči ta misel. Ona aaaitreč razume kaj malo računstva.
Nasprotno pa jako dobro zna zgodbe svetega pisma. Gospodična Geuseigne nima niti ene učenke, ki bi znala opisali zemski paradiž in Noetovo barko kakor lo zna Rose Benoit. Rose Bonoit pozna vse cvetice paradiža in vse živali, ki so bile v barki. Ona ve toliko basni kakor sama gospodična Geuseigne. Ona zna ua pamet vse razgovore iz basni j Krokar in lisica,.-, jOscI in psiček«, j Petelin in kokoš«. Nikakor ni presenečena, ko sliši pripovedo-| vati, da so svojčas živali znale govoriti. Prej j bi se čudila, če bi ji rekel, da več ne govore,
i Popolnoma je prepričana, da razume govorico j svojega velikega psa Toma in svojega drobne ga kanarčka Cuipa. In prav ima: živali so ve-: dno govorile in še govore; toda kadar govore, : govore le s svojimi prijatelji. Rose Benoit jih ljubi in oni ljubijo njo. Zato jih tudi razume. Za medsebojno razumevanje ni boljšega, ko' je ljubezen.
Danes jo Rose Benoit povedala svojo lekcijo brez napake. Dobila je pohvalno piko. Emmeline Capel je ludi dobila pohvalno piko, ker je dobro znala svojo računsko nalogo.
Pri odlvcdu iz razreda je povedala svoji materi, da je dobila pohvalno piko. In pristavila je:
—	Povej mamica, čemu pa sluili pohvalna pika?
—	Pohvalna pika ne služi ničemer, je odgovorila Emmelinina mati. Ravno radi tega pa moramo biti ponosni, če jo dobimo. Zakaj spoznala boš nekega dne, dete moje, da so najbolj cenjene nagrade one, ki dajejo časi brca do.bk^kja.
■Jc Kmetica ubila svojega moža s sekiro. V
srbski vasi Atenici blizu Cačka se je te dni dogodila grozna žaloigra. Kmetica Radovanka Trifkovičeva je ubila s sekiro svojega moža Dragomira, s kale rim je bila komaj nekaj let poročena. Mož Dragomir je z njo zelo okrutno postopal in jo je neprestano mučil ter pretepal. Ko je pred dnevi zopet prišel pozno zvečer pijan domov in jo hotel pretepati, je Radovanka pograbila za sekiro in ga usekala z ostrino v obraz. Mož se je takoj zgrudil na tla smrtno ranjen ler je pozneje v bolnišnici uinrl, žena pa je bila aretirana.
Livarni »ZVONOCLAS«, Maribor.
Z ozirom na novi zvon, ki ste ga vlili letos zn našo kapelico v teži 104 kg, se v imenu vseli sosedov cbčanov iskreno zahvaljujem, ker ima zvon krasno doneči glas.
Vsi, ki čujejo zvonenie našega zvona, povprašujejo, kje ste ga naročili.	.
Priporočamo vsem in vsakomur — in to z mirno zavestjo, ker zvon sam kliče s svojim čistim glasom ter vnbi vse, ki še bodo v potrebi naročila zvonov, da iste naročijo v livarni >ZVONOGLAh< v Mariboru, kar bodemo tudi mi najtopleje vsakemu priporočali.
Martin Makovec, župan, i. r.
Grlava, srez. Ljutomer, dne 14. dec. 1928.
* KLOBUKE popravlja, listi, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana.
•k NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri Ivrdld Prelog, Ljublj.
■k PLAŠČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krištofit-Bular, Stari trg 9.
-k BOLNE ŽENE dosežejo z robo naravne »Franz-Joscf t grenčice neovirano, lagodno izpraznenje čreo, kar večkrat izredno dobrodelno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig /.a ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Jo-sef< vode tucli potom njihovih raztskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8823
jfe^dti /jrtMCfo


Cjuhlfuuku
G Prometna zveza. Sestanek železničarjev, na katerem bodo poročali narodni puslan-ci fig. fcebct, Kremžar in drugi, se vrši danes, t "Četrtek 27. decembra oh 7 zvečer v Rokodelskem dom«. Č'lani in prijatelji društva, ude ležite se v čim večjem številu lega važnega sestanka!
© Jubilej zvestega dela. V Kranjski hranilnici obhaja jutri 40 letnico svojega neumornega, vztrajnega, požrtvovalnega dela vedno veseli, ljubeznivi, zabavni g. Jože K u r en t. Na ta zavod je bil nastavljen 28. decembra 1888. Preden je prišel na lo mesto, je služil deset let pti vojakih in sc udeležil vojne v Boeni in Hercegovini leta 1878. Takoj po nastopu službe v hranilnici je postni tudi oskrbnik Starega strelišča (Ljudski dom), tedaj last hranilnice, vodil je oskrbo 18 let. Danes je g. Kurent najstarejši uslužbenec v Kranjski hranilnici, prenesel je tekom svojega dolgoletnega službovanja veliko milijonov goldinarjev, kron, dinarjev, spremil je na zadnji poti ravnatelja dr. Zupana, 22 uradnikov, 4 sluge, 5 nočnih čuvajev. Služil, odnosno služi 4 predsednike, 4 ravnatelje, ki so bili in so z ujim povsem zadovoljni radi njegove vestnosti, pridnosti in ljubeznivo «ti v 40 letih pri hranilnici. Slavljenec je bil odlikovan s srebrno kolajno za meščanske zasluge, od hranilnice pa je dobil dvakrat pohvalne dekrete. Želimo g. Kurentu, da bi še nadalje ostal vedno veseli družabnik in veslen uslužbenec Kranjske hranilnice in da bi dočakal še mnogo srečnih in zdravih let!
G Smrtna kosa. Tik pred božičnimi prazniki' je nenadoma preminul akademik Adolf Rantaša, sin uradnika Poštno-čel;<vnega urada v Ljubljani. Z njim je legel v grob eden najnadarjenejših nove generacije. Posvetil se je študiju opisne geometrije, v kateri stroki nam Slovencem silno primanjkuje učnih moči. Bil je v drugem letu svojega visokošolskega študija, pomagajoč si z napornimi instrukcijami Prvo leto jo študiral v Ljubljani, letos pa je Tel na Dunaj, ker v Ljubljani za njegov predmet ni predavanj. Prvič se je vračal iz tujine na božične počitnice k staršem in se je na •>oti ustavil v Sv. Jurju v Slovenskih glivicah pri sorodnikih. Tu mu je postalo slabo, vlegel se je in po štiridnevni bolezni, previden, umrl.
G Gorižki Slovsr.ci do 1870. Pod tem naslovom smo priobčili v božični številki poročilo o predavanju g. dr, Joža Lovrcnčiča. Naš poročevalec je sliliziral poročilo tako, da je izgledalo, kot bi bil to članek dr. Lovrenčiča, kar pa ni.
Toliko v pojasnilo! _ Obenem sporočamo, da bo
g. dr. Joža Lovrenčič o isti temi govoril v četrtek, dne 3. januarja 1929, v klubu primorskih Slovencev v Rokodelskem domu.
G Učiteljski pevski zbor pod vodstvom g. Srečka Kumarja se nam bo 7. januarja zopet predstavil v Ljubijani. Koncertiral bo v Unionu in podal veleaktralen, prav sodoben program, večinoma še ne izvajane pesmi najmodernejših jugoslovanskih skladateljev. Tako bomo prvič čuli E. Adamičev najnovejši zbor Kata, Papandopulove proslule Obredne svatovske pesmi, Grgošcviccvo Žetvo za ženski zbor in 10 instrumentov, Kogojeve vrabce, ki sc jih noben naš zbor šc ni upa! zgrabiti, Štolcerjevi Ftiček veli in Romarsko ter Šker-
jančevo Marija in mlinar. Med 19. in 25. januarjem
bo napravil zbor koncertno turnejo v Belgrad, Novi Sad, Subolico in najbrž tudi Sombor.
G Radio v ubožnici. Onemogli starčki v mestni ubožnici v Japljevi ulici so doživeli za božične praznike prijetno iznenadenjc. Mestna občina sc je spomnila tudi njih in jim dala v ubožnici instalirati radio. Prvič so stanovalci ubožnice poslušali radio na sveti večer. Tokrat se je vršila v ubožnici kakor vsako leto, tudi lepa božičnica, pri kateri so bili prisotni zastopniki mestne občine, Starčki so bili dobro pogoščeni. Najbolj veseli pa so bili seveda radia, ki bo zanje sedaj res prava dobrota m jim bo pomagal krajšati dolge večere v ubožnici.
G Na Sveti večer umrl na glavnem kolodvoru. Delavec Jakob Kolesa je pretekli petek nakladal v Litiji deske. Mala trska mu je odletela v desno roko in se zapičila v meso. Kolcša je izdrl trsko iz roke, potem pa se ni več brigal za rano. Roka mu je pričela otekati, kajti na videz nedolžna trska je zastrupila Koleši kri. Moral je v Ljubljano in sicer ravno na sveti večer. Pri prihodu vlaka ob pol sedmih zvečer je Kolesa na glavnem kolodvoru naenkrat omedlel in po kratkem smrtnem boju umrl. Policija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pokojni Koleša je bil 52 let star, vdovec, doma iz Trebe-ljevcga pri Litiji.
Q Četrta tekmovalna letna razstava harskih kamrčkov. Razstava se vrši od 30. do 31. decembra 1928 in od 1. do 2. januarja 1929 v salonu gostilne »Perles«, Prešernova ulica v Ljubljani. Predpisano melodiozno petje teh krilatcev bo ocenil letos pozvani razsodnik iz Monakovega. Lansko leto je bil ocenjevalec naših vrvičev iz Prage. Društvo stremi za tem ,da dobi vedno več stikov z društvi v inozemstvu, v katerih deželah je ta šport skozi stoletja že močno razvit. V naši državi nimamo še takih razsodnikov. Da se pa je društvo omenjenih gojiteljev ustanovilo tudi pri nas, so dali povod posamezni gojitelji prejšnjih let, ki so imeli vpogled v to stroko že v inozemstvu.
Q Prijava psov. Glasom razglasa mestnega magistrata, ki je nabit po mestu, morajo lastniki in rejniki psov prijaviti mestnemu magistratu brez izjeme vse pse, tudi pse čuvaje ter mladiče, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, ne izvzemši pse na Barju in v Spodnji Šiški in sicer v naslednjem vrslnem redu, po začetnicah rodbinskih imen: 1. A, B, C, Č, D, E, F in G dne 2., 3., 4„ 5. in 7. januarja 1929. 2. H, I, J, K in L dne 8., 9., 10., 11. in 12. januarja 1929. 3. M, N, O, P in R dne 14., 15., 16., 17. in 13, januarja 1929. 4. S, Š, T, U, V in W dne 19., 21., 22. in 23. januarja 1929. j 5, Z in Ž tor event. zamudniki dne 24., 25., 26., 28., 29., 30. in 31. januarja 1929. Prijave psov je izvršiti v zgoraj navedenih dneh ustr.o in sicer od 8. do 12. ure dopoldne pri mestnem magistratu (Mestni trg št. 2-II. nadstropje, soba št. 39 na dvoriščnem hodniku, levo), kjer je plačati tudi pasjo takso za leto 1929 v znesku 100 Din za vsakega psa. Vsakemu zamudniku se iso zaračunala pri-čenši s 1. februarjem 1929 pasja taksa v dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestni magistrat. Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z zaporom do 2 mesecev, oziroma z globo do 3CC0 Din Podrobnejša določila so razvidna iz lepakov, ki so nabiti po mestu.
G Popis živine, perulnine in čebclnih panjev. Od 2. do 15. januarja 1929 se bo v ljubljanskem mestnem okrožju vršilo popisovanje živine, perutnine in čebelnih panjev in sicer po magistralnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili zgolj statističnim namenom. Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovir in ne na-i vaja napačnih podatkov, ker bi se sicer moralo j proti vsaki stranki po obstoječih predpisih kazen-' sko postopati.
Dopisi
Moste pri Ljubljani
Pametua odredba. Tukajšnja Vodmatska in Društvena ulica sla končno dobili dve lepi in vidni plošči z napisom: Avtomobilom vožnja prepovedana! Ta prepoved je za vse stanovalce obeh zgoraj označenih ulic zelo koristna. Kajti ni samo prah, ki ga avtomobili v teh ulicah zaženo v hiše toliko nevaren, kakor dejstvo, da so ulice tako ozke, da se voz vozu le za silo lahko uimakne in to le, ako porabi ves hodnik ob hišah. Tako bi pretila stalna nevarnost v obeh ulicah stanovalcem še nadalje, če bi se občina ne cdločila za to koristno omejitev. Policija pa naj strogo pazi na to odredbo.
Kočevje
Občina. Občinski svet jc na svoji zadnji seji sprejel proračun. V svrlio ravnotežja v proračunu je sklenil povišati trošarinsko doklado na vino ml 350 odstot. na 800 odstot., naklado na žganje od 8 Din na 10 Din za 1 hI. Uvedel je dalje doklado 35 par na 1 1 piva, davek na tujski promet in sicer 3 Din na posteljo dnevno. Uvedel jo nndaljo voz-nino in sicer na težke vozove 5 Din in na lahke 2 Din od vožaije, na avtomobile 20 Din od enkratne vožnje skozi mesto. Na uporabo 1 kw. električnega toka sa je uvedla davščina 10 par. Obč. doklada na zgradarino in pa doklada na pridobuino od podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, so je določila na 200 odstot. V proračunu sc je dosegla s tem vsota 374.145.S0 Din. Nadalje je obč. svet sklenil najeti večje posojilo, da sezida dvo prepotrebni stanovanjski hiši za uradnike, uredi mestno ubožnico, razširi in popravi kanalsko mrežo od »Dijaškega« do »Marijinega doma-. Cesta se bo tlakovala s cementnimi kockami. Občinski svet je uverjen, da bo cblaPtni odbor prispeval k tlakovanju s 50 cd stol.
Mestna hranilnica se bori z velikimi težkoča-mi. Napravil se je sanciiski načrt. Želeli bi bilo, da dobi hranilnica sanacijsko posojilo, s katerim bi ji bilo omogočeno zopet redno poslovanje. Mestna občina je pripravljena dati za posojilo hranilnici tudi jamstvo. Prcpotrebno pa je naglasih', da mora imeli celokupno prebivalstvo kočevsko interes, da se hranilnica sanira.
Umrl je živinozdravnik g. Franc Arko.
ftah. V vVeliki kavarni« jo 21. t. ni. igral znani šafaist iz Ljubljane g. Ciril Vidmar 20 partij. IG partij je dobil, 4. in sicer z gg. dr. licem, Ledenikom, Repičem in Raušcin, pa je izgubil.
Ptuj
© Seja mostnega sveta. Na dnevnem redu so bilo po večini razne prošnje za odpise najemninskega vinarja in drugih občinskih dajatev, prošnje za stojnice, predlogi na izpremembe stajališča neke s-lojnice in dr. Najvažnejša točka, )u bi javnost zanimala in ki je bila ludi na programu javne seje, je bilo vprašanje ureditve razjnrrja med mestno občino in Zadružno elektrarno. Na predlog načelnika elektrarne in mestnega svetnika g. dr. Fer-mevca pa se je la važna točka, za katero je vladalo splošno zanimanje, obravnavala v tajni seji, kjer se ni menda nič sklenilo. — V javni seji so se rešile tudi razne prošnje za podelitev podpor in se jo izvolila komisija, ki ima nalogo pregledati obratovanje v mestni žagi, kjer so se zadnji čas pojavili zaradi malomarnosti delavcev razoii nedoetatki.
© Smrtna kesa. Prešli teden je umrla v vl-t soki starosti ga. Marija Steudte, soprega senijorja ■ med mestnimi svetniki g. Steudteja. Njen pogreb j jo pokazal, kako veliko spoštovanje in ugled je j med prebivalstvom uživala p ovojnica, ki je biia zlasti revežem zelo naklonjena.
© Občni ziior krajevno organizacije SLS v Ptuju se vrši dne SO. t. m. ob 4. pop. v gostilni g. M. Brenčita. Na dnevnem redu so volitve novega odbora in poročilo o političnem položaju gospoda poslanca I. Vesenjaka.
AKGmm-TABLETE
□	Eožičevanje v Mariboru je poteklo kakor vsako leto. V ponedeljek popoldne so skrbne mamice pokupile še zadnja božična drevesca na Glavnem trgu. Polnočnice so bile v posameznih farnih cerkvah zelo dobro obiskane. Na sam praznik je prikukalo skozi hladno ozračje zimsko soln-čece, ki je bilo Mariborčanom tudi na Štefanovo naklonjeno. Pobožni verniki so na Božič božje hrame čislo napolnili, malčki pa so si s prazničnim občutjem ogledovali jaslice. Popoldne pa so prišla na svoj račun posamezna kinopodjetja in gledališče. Sicer pa so se obhajali božični prazniki ^ pretežni meri doma v ožjem rodbinskem krogu. Naši navdušeni planinci pa so božičevali na Pohorju. Službo božjo je imci pri Arehu član marib. Aljaževega kluba.
□	Silvestrov večer obhajajo naši planinci deloma v koči na Klopnem vrhu, deloma pri Mariborski koči.
□	Zahvala. Zavod šolskih sester v Mariboru se nr.jtopleje zahvaljuje vsem, ki so darovali za božičnico ufcožnih učenk. Iz nabranih darov je oskrbel zavod za ubožne učenke: 34 parov močnih čevljev in 52 oblek ki so jih prav lično naredile učenke tukajšnje gospodinjske šolo. Razen tega je bilo šc za 16 učenk posameznih potrebščin kol so: predpasniki, kapice, nogavice, tople spodnje obleke in nekaj blaga. Vsaka učenka je dobila ludi veliko štruco in nekaj drugega peciva. Dobrohotnim Mariborčanom, ki so prispevali za božičnico, pa naj dobrohotni Bog obilno povrne.
□	Shodek. Seci;i so sklicali polom ogromnih rdečih plakatov za nedeljo, dne 23. t. m„ javen shod v kazinski dvorani, ki je kar zevala od praznote. Govoril je g. Petejan. Posebno piko je vzel na dva avtomobila, ki da jih ima bajda na razpolago dr. Korošec kot ministrski predsednik. Nekateri zborovalci pa so se pri tem nehote spomnili tega, da imajo nekateri sociji v Mariboru kar lasten avto. Kaj bi pa šele bilo, če bi naši sociji-malčki prilezli do ministrskih foteljev. To bi se vozili — z državnimi in svojimi seveda.
n Ponesrečil se je na voglu Rcsljeve ulice šofer v delavnici drž, žel. Konrad Kiršner. Stopil jc na led, pri tem spodrsnil in si pri padcu zlomil levo nogo.
□	Drsališče se je včeraj olvorilo in je bilo ves dan tam okoli zelo živahno. S tem se je pričela za ljubitelje drsalnega športa sezoia.
i □ Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru ima dne 30. decembra 1928 točno ob 9 dopoldne izredni občni zbor v mali ozir. veliki dvorani Narodnega doma, Kol legitimacija služi zadružna knjižica.
so najboljše in kašliu. —
sredstvo proti prehlajenju Dobi se v vsaki lekarni.
sigurno sredstvo proti knšlju, katp.ru, prehladu, in-fluenoi, kroničnemu vnetju bronhijev itd.
Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja Lekar-ua Arko, Zagreb, Ilira 12.
xe
U9j9r «-.-■•. ; "jaanapgaaBaMgB
LJUBLJANSKA DRAMA: P. GOLI A: BETLE-HEMSKA LEGENDA.
Za letošnji božič je ravnatelj ljubljanske drame g. Pavel Golia napisal igro, o kateri smo mislili, da nam spolni želijo po domačem božičnem m iste r i ju. To pričakovanje se ni spolirilo, kajli igra, ki ima tudi naslov, Kralj brezpravnih, je komaj načrt, pri katerem bo treba marsikaj opustiti in še vefi bistvenega nadomestiti, da bo igra zmožna življenja, d bra pa bo težko kdaj. Avtor je hotel v igro vliti sodbne miselnosti, zato betlehem-ski pastirji modrujejo v anlitetiKiih dialogih o nnsilsivu, pravici in krivici, veri in nejeveri, pa več ko igra besed ti dialogi niso. Središče igre je Herod z mnogotero teatraliko orisana postava strahopetnega tirana in zločinca, ki da ukaz za pokolj nedolžnih otrok. Dejanje jo raztegnjeno, nesnnotro-no in neenotno, prav v sorodu z bistvom legende. Edina legendarna in lepa, dasi ne docela nova misel je na koncu: vse otroke so pomorili, kralja Judov niso našli — in tisti, ki ve zanj, umrje, ko ga i1 cče izdali. Uprizoritev sama tudi ni bila dobra; igravci so se trudili zaman. Nastop Treh kraljev jo bila popolna zrdrega tudi za občinstvo.
Na sveli dan so nonavljali Pcterčkoive poslednjo sanje, ki je najboljša igra istega pisatelja in si je našla pot tudi na deželo. Naslovno vlogo je lehs igrala z veliko otroško izrazitostjo gdč. Vida Juvanova. R eziser g. Šest je za uvod dodal nekaj posrečenih senčnih podobic, ki smotreno podčrta-vajo mladinsko igro. Mno.^o boljša bi bila igra, če bi imela vsaj nekaj krajših črt. Preveč je raztegnjena. Sicer pa je upriz ritev dobra in sveža in se Retlehemska legenda ne da z njo v ničemur meriti.	F. K.
.TONNY SV1RA.
Pri reprizi je igral vlogo Jonnyja g. Jan,ko, ki je dal svoji vlogi precej življenja. Kot pevec je nekoliko šibkejši od Primožiča. Muzika.Ino so dobri mirnejši prizor z g. Majdičevo in g. Banov-cem v Anitini sobi. Tu ni v dejanju tiste silovite naglice. Zato prideta pevca bolj do veljave. Sliki na kolodvoru sta tako polni brzečega dejanja in bučnega jazz-banda, da se je komaj znajti v temi vrtincu. Repriza je v nekaterih prizorih trpela na istih hibah kot premijera. Avtomobilska scena ne more pričarati vtisa leteče pokrajine. Odrska scena se tehnično hitro spreminja. Zato je marsikatera kulisa narejena na hitro roko in ivori radi površne hilrice nerodno nasprotje k ledeniku in hotelu, k novi lokomotivi in novemu vagonu. Zemeljska obla bi bila zaslužila več natančnosti v sliki. (Srednja Amerika!) in v izdelavi (vidi so v notranjosti). Tridesetsninutni odmor je rdU*Viu predolg. — G. Poličeva je prejela cvetja Fr.. G.
Proti: Reumi. Išiasu, Protinu, trgan u vkiiiiu
nenadomestljivo nnravno lokovlto sredstvo! Za le.enjc dotiia: Kot uaruvui unilj v koul.au »•-i.tžii" U» pripravi anin otiloir) «11 kot ..iiamakoiuprosa" (notov oIiIok) SO krat uporabljiv. Irrodno poceni! Glavno skladišče: L. Sehrei ur, Zag.cb, Abadomtfikl trg 1/11.
»DOVER
CALAIS« NA MARIBORSKEM
GLEDALIŠČU.
Berstl je zamislil burko, zgodbo iz naših dni. V mnoštvu duhovitih domislic se zapleta dejanje in razpleta; na pestri dramatiki obiluje. To komedijo, moderno v vseh ozirih, so igrali na mariborskem odru. Skrbinšek je s finim razumevanjem objadral psihološki preokret Sandererof-tov, ko se reši sj>on številnih predsodkov in se prekuje z nenavadno plastičnostjo v novo življenje; Starčeva je z gracijo nastopala iu sicer skušala omiliti obvladujoč svojo vlogo nedosiatke v mrsloma prešablonskein in pridigarskem pred-našanju. Rarastovič pa v svojem starem slogu. V sceničnem in tehničnem oziru je občinstvo doživelo prijetno iznenadenjc. Bil je res lep in zabaven vočer, ki ga je mariborsko gledališče priredilo našemu sicer večkrat razočaranemu občinstvu.
Programi Hadšo-Cftitolfana
Četrtek, 27. dec. 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Elektrika v poljedelstvu, predava ing. Ditrich. — 18.30: Kmetijsko predavanje, ing. Rado Lah. — 19: Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 19.30: Zgodovina Slovencev, prof. Silvo Kranjec. — 20: >Sodnik Salamejski«, izvajajo člani nar. gled. — Radio-orkester. — Poročila.
Petek, 23. dec.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 18 Pevska izobrazba, predava g. Tavželj; — 18.30 Težnjo današnje žene, predava A. Štebi, preds. alijanse žen. pokretov v Jugoslaviji; — 19 Recitacijo (Kmetova); — 19.30 Varstvo spomenikov, predava dr. Štele; — 20 Mandolina in mandola s spremljevanjem klavirja, izvajajo ruski akademiki. Radio-orkester. — 22 Poročila.
:Drugi programi
Četrtek, 27. decembra.
Zacrcli: 17.30 Popoldanski koncert ruskih študentov. — 20.35 Večer Bore Stankovi&i — 72 Prenosi iz inozemstva. — Praga: 16.30 Popoldanski koncert — 18.15 Program za dame — 20 Opereta »Akrobati« — 21 Švedska glasba. — Varšava: 17.35 Prnpram za dame — 20.30 Koncert varšavske policije — 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 10 koncert — 19.30 Božični motivi v slikarstvu in rezibarstvu, predavanje — 20.15 Simbolični koncert. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda — 16 Kvartet Sivin g — 18.15 Dunajsko staTo leto — 20.05 Kcncert virtuozov — 21.45 Orkester. — Budapest: 12.20 Ciganska godba — 16 Predavanje o filmu — 17.10 Božična glasba — 19.25 koncert — 21 Vojaška godba. — Toulouse: 13.45 koncert — 21.30 Brivec Seviljski — 22 Večerni koncert. — Berlin: 16.30 Koncert — 19.30 Predavanje o denarju. — 20 Večerni zabavni program. — Leipzig: 16 30 Koncert
—	20 Kabaretni večer. — Miincbcn: 16,"0 Recitacije — 17 Šah — 20 Komorni kvartet — 21.15 Vesela ura. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert
—	18.51 Zdravstveno predavanje — 20 Popularni koncert. — Rem: 16 Orkester — 19 Rrdiisko predavanje — 20 Pošta, dvodejanka — 21.30 (V r ster.
—	Milan: 12.30 Kvartet — 17.20 Otroško potic — 20.30 Opera. — Rim: 13 Trio — 17.30 Pelje in glasba — 20.15 Simfonični orkester.
ŠVICARSKA LAHKA ATLETIKA L. 192«. O naši bomo govorili za novo leto. Sedaj so priobčili Švicarji rekordni seznam o njihovi lahki atletiki v letu 1928. V marsičem vidimo nove rekorde, ki so že zelo blizu svetovnih višinskih uspehov. Imbachov pariški rekord na 400 ni ostane, ker uspeha Pavla Marina od 8. sept. 1928 ne morejo priznati; to pa zalo ne, ker so registrirali todaj samo uspeh prvega tekača, Nemca Engel-hardta (47.6), ki je bil dva metra pred Martinom.
Novi rekordni seznam za leto 1928. je sledeči: 800 m 1 : 51.8 dr. Martin; 110 m lese 15.6 Stau-ber, 400 ni lese 58 Sclmeider; 5000 m hoja 22 : 48.2 Schvvab; skok na daljavo brez zaleta 3.14 m Pliifi; skok s palico 3.64 m LiiscTier; krogla 14.17 metrov Nliesch; kopje 56.825 m Srhumarher; de-seternboj 7080.38 točk Ad. Meier; 4X100 m 42 4 sek. F. C. Zttrich; 4x200 m 1 : 30. 6. F. C. Zti-rich; 4X400 m 3:27.8 Gymnastische Gesellschatt Rern; 10X100 m 1 :49.2 F. C. Zttrich; švedska štafeta 2:00.4 Stade Sausanne; olimpijska štafeta 3:25 Gymnaslisehe Gesellsohaft Zttrich. Vse to so novi letošnji rekordi. Opazimo, da so napredovale v tekih posebno štafete. Krogla je že blizu mednarodne višine, 4X100 m tudi, itd. Priobčili bomo tudi sezname iz drugih dežel, že zaradi primerjanja.
DRSALNI SVETOVNI REKORDI. Drsalna sezxma se je začela. Zato bedo gotovo zanimali svetovni drsalni rekordi: 500 metrov: Roald Larsen (Norveška) 43'/t„, postavljen v Davosu; 1000 metrov: Oskar Mathisen (Norva-ška) 1 : 81"/ie, postavljen v Davosu. 5000 metrov: Harald Sirom (Norveška) 8 : 267m, postavljen v Osln. 10.000 metrov: Armand Carlsen (Norveška) 17 :17V«o, postavljen v Davosu.
Cjublfanslco gledališče
DRAMA:
Začetek ob 20.
Četrtek, 27. docembra: LEPA VIDA. Red D. Petek, 28. dec.: Zaprto.
Sobota, 2i9. dec.: UKROČENA TRMOGLAVKA. — Red B.
OPERA: Začetek ob pol 20.
Četrtek, 27. decembra. Zaprto. Petek, 28. doc.: AIDA. Gostuje g. Marij Šimenc, — Izven.
Sobota, 20. dec.: LEPA VIDA. — Red C.
• Nedelja, »i iiir„: JONNV SViiLA (priniožic). Pr©-majetski abonma.
\
Slabi zobje
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Di'n. Najmanjši I Najmanjši zneseklODin.Pmtojbina za šifro 2Din.V>akoqla> znesekSDin.OglaM nad 9 vrstic seračunajo vi$je.Zaogla*e treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo Mrogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dfir | le,čejepriloiena znamka.Cek.račun Ljubljana10.3'i9.Te^t.E?-23
" n .......................»li m n m n -r--r-n »i- n ii........................
Občinskega tajnika
in organista mesto razpisuje občina Dolenji Logatec. Nastop z januarjem. Reflektanti - le boljše moči - dobe pojasnila pri občin, uradu v Dol.
Logatcu.
Trgovski pomočnik
vešč manufakture in špe-cerijc se sprejme. Ponudbe je poslati na: Gospodarsko zadrugo, Mozirje.
Vajenca
močnega fanta, sprejme splošno ključavničarstvo I. Malenšek, Boh. Bistrica
Kuharico
samostojno, iščemo za takoj. Stalno mesto, tudi z možem, ako jc uporabljiv v podjetju. Za marec-november plačilno natakarico in sobarico, obe zmožni nemščine. Ponudbe z zahtevami in spričevali poslati takoj na: Pension Kalamota, Kolo-čep pri Dubrovniku.
Mesar se priporoča
za privatno klanje prašičev. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.616.
Učenka
z abs. 3. mešč. razred, zdrava, krepka, želi vstopiti v kako trgovino na deželi. Naslov v upravi pod šL 12646.
Koks
suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna.
a
z dobrim pomočniškim spričevalom išče mesta kot pomočnica. Naslov v upr. »Slovenca«. 12613
Zastopniki!
Mi Vam damo pismeno pogodbo; pri prodaji naših predmetov na mesečna odplačila zasluž'tc brez napora 1000 Din tedensko. — Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva 14.
Vrtnar
oženjen, se išče za graščino na Štajerskem. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Cvetlični vrtnar«.
Agilnega potnika
alkoholne stroke iščem za Sloven jgradec in oko-! lico. Prednost imajo do- j mačimi. Cenjene ponudbe, na upr. >Siovenca« pod! šilro »Agilcn«. 12633
Trezen šofer
samec, starejša zanesljiva moč z dobrimi referencami. ki je izvežban mehanik in bi popolnoma s mostojno upravljal dva avtomobila tipa Saurer in Daimler, se sprejme. J. KraŠovic, Žalec. 12645
Tri prodajalke
mnnufakturne stroke, dobro verzirane se iščejo za takojšnji nastop. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja na pošt. pred. >Kranj 25«.	12644
Vrtnarja,
kvalificiranega, z učnim spričevalom, sprejme tobačna tovarna v Ljubljani. Nastop službe takoj. Zglasiti se je pri vodstvu tovarne in je prinesti potrebne dokumente seboj.
12648
Vajenca
sprejme železnina Kora-žija, Maribor, Aleksandrova cesta.
Tkalski mojster
popolnoma vešč izdelavi in apreturi za samostal-no vodstvo naše tkalnice, katera izdeluje platno Molino. Nastop takoj, najkasneje do 15. jan. 1920. Ponudbe na »Mehanička I tkaonica, Sarajevo.« I
Auto Opel
4 sedežen, 4/16 HP, vo-žen 1500 km, se poceni proda ali zamenja za motorno kolo. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12.479.
Avto
Krasen, ohranjen, luksuz r.vto, ki se lahko spremeni v tovorni avto, se po solidni ceni proda. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št 12.487.
Stroj za gumbnice
(Knopflochmaschinc), dva šivalna stroja in stroj za tiskanje pisem — proda Vokač, Ljubljana, Krekov trg 10.
Perje
vsako množino, čiščeno, neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Med-jimurje.
Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, \Volfova ulica
V Mariboru!
je najugodnejši nakup galanterije, drobnarij, par-fumerije, papirja, čevlj. potrebščin, pletenin, motvoza, vrvarskih izdelkov, baterij itd., na drobno in na debelo — pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26.
Radio-aparat
več cevnega, kupim. Ponudbe na M. Pleterski, Cerklje ob Krki.
Prodam oblekco
za 10 letnega fantka, iz kamgarna, z dolgimi in kratkimi hlačkami, malo nošeno. - Ogleda sc pri hišniku v Pražakovi 15, podpritličje.
ZGUBILA se je zlata ženska zapest. ura okoli 10. ure zvečer od Kopitarjeve, Celovške ceste do nove cerkve v Šiški. Najditelj se prosi, da odda uro proti nagradi v upravi lista.
Prodam parcelo
v Srednjem Vrhu pri Kranjski gori, ki meri okrog 300 oralov. Lasten lov. Divje koze. Za posekat bi bilo ca. 3000 m3 smrekovega, borovega in mecesnovega lesa. Ponudbe na Ivan Hlcbanja, Srednji Vrh, p. Kranjska _gora._
Kožn h
črn, dolg prodam. Nasl. v upravi pod Sit. 12651.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po IJSSF* nainižjih cenah pri FRELOGU. LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izk oristite priliko. do-kler zaloga traja, imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82
Kupujemo:
zlato, srebro, platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. - Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. - Tovarna za Iočcnje dragih kovin, Spod, Šiška, Sv.
Jerneja cesta 8.
Reskalni stroj
(frezer), kupim. Lahko je združen s cirkularjem, clektro-motor 4 do 6 ks. za istosmerni tok 440 volt, kabel za isti tok 3 do 4 mm debela posamezna žica. Ponudbe z navedbo cene na Pctrov-čič Peter, Dol. Logatcc, Čevca 13.
Hišo
eno- ali dvodružinsko, v okol. Ljubljane, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Kupi m« št. 12647.
Hlode
bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana.
KLOIMKE
zimsko perilo, dežne plašffc in drugo modno blago priporoča trgovina
"Pri ANER5WANCU«
Ljubljana, Stnrl trg štev. 10
bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, teta, tašča in babica, gospa
£8	Ti
dne 23. decembra t. 1., po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažila sv. vere, v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo blage pokojnice bo prepeljano iz Celovca v Ljubljano in se bo vršil pogreb v petek, dne 28. decembra 1928, ob 3. uri popoldne iz kapelico novega pokopališča pri Sv. Križu na pokopališče istotam.
V Ljubljani, dne 26. decembra 1928.
Dr. Hans Janesch, Mitzi Krisper roj. Janesch, ing. Raimund Janesch Neita Galle, roj. Janesch, Oto Janesch in Paula Sclmarz, roj. Janesch, sinovi in hčerke in vse
ostalo sorodstvo.
skvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vpornbo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zohčaste Chlo-roilont-ščellte ker ista čisti zobo tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chtorodont-paste, ki slane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za damo (mehke ščetino), za gospodo (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zclenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Lco-\Verke A. G.. proizvodnja iu zastopstvo za Jugoslavija: Tvornice Zlatorog. Maribor.
vsako množino čiščeno, neizčiščeno, nečehano, kokošje, purje, račje in gosje prodaja
turdka E. Val de
Cakovec, MecHmurie
najboljše vrste dobile vedno svežo pri
& M. gos-maro
Ljubljana, Stari Irg 32. Blacro dostavimo tudi na dom. — Prejmemo v miev tudi vsako množino doma1 e ali banaške pšenice — pri manj ih množinah jo takoj zamenjamo za moko in otruba.
PSemCn® molfo
na iv.liših mlinov nudi nujce* < o o veletrgovina žitu in rnlevHkih izdelkov
a. mm. M*jtm®no
Uosljova crsto 24.
Vsakovrstno
po naivišiih cenah. CERNE. iuvelir, Ljubljana, VVolfova ulica št 3.
Izurjene pomočnike
2eGezti*n^e
sprejmem. Franc Stupira, Ljublj., Gosposvctska 1.
Cene/še kot on
RAZPRODA j A H
se dob, vsakovrstno manutakturno blago samo o, i
TRPIN, M A ki BOR n,
G/aom trg štev. 17,
Naša nad vse dobra soproga itd., gospa
Morilo ffenčip roj. Ouhonič
trg., gostil, in posestn. v Toplicah,
je v starosti 50 let, po kratki in mučni bolezni, danes 25. t. m., previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, 27. t. m., ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče v Zagorju. Zagorje-Toplice, dne 25. decembra 1928.
Robert Rančigaj, soprog in ostali sorodniki.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, ded in tast, gospod
[!ha PiKh nlcar
š. upravitelj v p. in posestnik,
dne 24. decembra 1928 ob 2. uri po kratki mučni bolezni nenadoma boguvdano preminul v starosti 71 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v sredo 26. decembra 1928 ob 11. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. maša zadušnica sc bo darovala v župni cerkvi na Bledu, dne 27. decembra 1928.
Na Bledu, dne 26. decembra 1^28.
Ivana, soproga; Ciril in Mirko, sinova; Ivanka, Milka, Slavica, Olga, hčere; Janez in Gašper, brata; Mina, por. Burja in Neža, por. Rozman, sestri; Luiza, sinaha; Zorica in Jelkica, vnukinji; ter vsi ostali, nečaki in nečakinje.
Cr^slerf^v Oenlms j ustvaril novo vodilo
IO
55
hidravlična zavora na vsa štiri kolesa — hidravlični amortizerji Chrysler Sales Corporation — Detroit Michigan U. S. A.
Generalno zastopstvo asa Slovenijo
DOLENC & TONNIES, avfoprodajna družba z
LJUBLJANA, DVORAKOVA ULICA 3 - TELEFON ŠT. 2762
Novoletna razstava od 1. do 4. junuarja 1929 v hotelu Union
• 525 •
Za	tiskarno v Mufcftuifc &ml Cet
Udaiateii. di. tri, ftotovec.
Urednik: Franc Tcrseglav.