to sbbonameato postale — PoiMns plačana t gotovini Leto XXm., št. 178 Upnvmštvo: L|uDI|at.a, Puccinijeva ali ca 5. # Telefor 51-22. <1-23 31-24 {nseratm oddelek: L|ubliana, Puccmneva ulica 5 - Telefon U 51-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Llubllanska cesta 42 Računi: a uublianskt pokrajino pn poštno čekovnem tavodo il 17.749, za ostale kraje Iraliie Servizio Conn Con Post. No 11-311» IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oRlase 12 Kr. Italije tu inozemstva ima Uaione PubblicitS Italiana S A. MILANO Ljubljana, torek 10, avgusta 1943 Cena cent. 80 Itbiji ritk dan razen ponedeljka Naročnina znaia m e t e £ n o Lir 18.—, ca inozemstvo vključno » »Ponedeljskim Jo-cromc lit 36.50. Uredništvo : Ljubijana. Puccinijeva ulica h. S. — Telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi »e oe t r a č a j o. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pub- bliciti di provenienza italiana cd estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. Hudi boji na Siciliji Letal?k; napadi na sovražnikovo zaledje — Dva sovražita rušilca zadeta Vrhovno poveljništvo: Vojno poročilo S«. 1.1.71: Na severnem področju Sicilije se boji os*ro nadaljujejo "a postojankah, ki jih imajo \ posesti italijan? ko-nemške čete. Viša letala so r.apadla središča nasprotnikovega zaledja. Nemška letala so v vodah otoka učinkovito zadela dva rušilca. Angleško-ameriške letalske in pomorske skupine so včeraj brez hudih posledic obstreljevale obalne kraje Sicilije in Cal::brije. General A m b r o s i o. Le ustrafeovalm napadi na Turlft in Genovo Milan, S. avg. s. Letalski teroristični napad na Milan so izvedle strnjene sovražne skupine, ki so navzlic takojšnji reakciji protiletalskega topništva preletele mesto in metale rušilne ter zažigalne bombe in letake «z nenaklonjeno nrcpagando. Posebno zadeti so bil; ljudski okraji v mestu, kjer je i Lstalo tudi največ škode. Kakor vedno, ie sovražnik izvršil svoje delo uničevanja in terorja brez razlikovanja ciljev, rušeč in zažigajoč ljudske stanovanjske h1--še in zasebne palače tako v središču kakor na periferiji mesta. Med poslopji, ki jih je uničevalni bes sovražnika zadel, se naštevajo bolnišn'ca usmiljenih bratov v Porta Nucva iz katere so morali 600 bolnikov prenesti v druge bolniške zavode, sirotišče na cesti Gonfalonieri. samostan Sv. Zofije, kjer so bile ubite tri sestre, zgodovinska palača Dugnani kjer je bil muzej milanskega mesta, staro gledališče prav tlizu Scale in ljudski trg Porta Garibaldi. Alarm še ni prenehal., ko je prefekt general D'Antoni ob spremstvu kvestorja prišel v kraje, ki so bili najbolj prizadeti in ugotovil da rešilna služba odlično deluje. S požrtvova-niem so se pri reševanju udejstvovale vojaške oblasti, civilno inženjerstvo in Rdeči križ. Prizadeto prebivalstvo se je zgledno zadržalo. Eno letalo, ki ga je obrambno topništvo zadelo, je strmoglavilo in se razbilo na področju Monforta. Posadka je bila ubita. Verjetno sta b;li sestreljeni še dve nadaljnji letali. Milan, 9. avg. s. Včeraj ves dan so potekala reševalna in podporna dela v okrajih, ki so bih prizadeti ob letalskem napadu. Vojaki in gasilci ter eskadre protiletalske zaščite so neprenehoma delovale, da zadušijo požare in rešujejo ponesrečence izpod ruševin. Zadete so bile tri cerkve, svetišče Sv. Simplicijana, v katerem sta bih uničeni dve kapeli. Hudo poškodovan je bil samostan vitezov reda Sv. groba. Zadeta je bila nadalje cerkev Sv. Križa, v kateri je bila porušena zakristija s svetimi oblačili, ter cerkvica Sv. Ivana v Laierami, v kateri sta pod ruševinami ostali dve mladi nuni. Med poškodovanimi kulturnimi poslopje je treba navesti Kraljevo vilo v Palestru, katere umetniška galerija je bila že ob prejšnjem napadu porušena. Frefekt je obiskal prizadete okraje ln tudi ranjence v bolnicah, ki so bili žrtve barbarskega napada. Kardinal nadškof Schuster je šel med narod v prizadetih krajih in je ljudstvo s svojo besedo usmiljenja in vere tolažil. Hranilnica lombardskih pokrajin je dala prefektu za prizadete na razpolago en milijon lir. Turin, 9. avg. s. Poslednji sovražni teroristični napad, ki je bil 22. od začetka vojne, je bi! naperjen zlasti proti središču mesta. številne rušilne bombe in na desettiso-če zsžigalnih lističev je povzročilo znatno škodo. Trg S. Carlo, čegar umetniške palače Csstellamonte iz 18. stoletja so že pref utrpeie sovražne napade, je bil znova občutno poškodovsn. Požari so zajeli tudi zgodovinsko palačo Carigrr no, kjer je bil rojen Viktor Emanuel II., in uničili gledališče Balbo ter mestno knjižnico, v kateri so bila dragocena dela. V zadnjem delu je bilo hudo poškodovano tudi poslopje županstva. Stanovanjskih hiš. ki so se popolnoma a!i deloma zrušile ali pa niso več primerne za bivanje, je precej, kajti niti eni sami ulici mestnega središča ni bilo priza-neseno. Manjša je škoda na periferiji. Poškodovanih je bilo več cerkva, med njimi cerkev sv. Barnabe. Crocetta (katere zvonik je nad polovico odkrušen) in cerkev Carmine. Rušilne bombe in zažigaIni lističi so zopet psdali na »Gottolengo«, bolnišnico usmiljenih sester, katere ni ostalo nič drugega kakor porušeno zidovje. Isto se je zgodilo tudi s kuhinjami teh sester. Bombe so predrle streho, uničile več nadstropij in razdejale prostore od strehe do tal. Neka druga dobrodelna ustanova, kuhinja za revne bolnike, je bila prav tako popolnoma uničena. Zadržanje prebivastva pa je bilo tudi ob tej priliki zares zgledno. Genova, 9. avg. s. Očiščevalna dela na najbolj prizadetih mestnih področjih zaradi sovražnega letalskega besnenja so se nadaljevala brez prestanka. Gasilci, oddelki vojske in prostovoljci so se ne glede na nevarnost zelo trudili, da bi zopet omogočili mestu normalno življenje. Cerkve in umetniška dela so bla najpriljubljenejši cilj sovražnika. Cerkev sv. Štefana, ki je bila zadeta že med prejšnjim; letalskimi napadi, in znameniti portal te cerkve, sta bila popolnoma iinfčena. Cerkev Tolažbe, kjer Genovčani obožujejo sv. Rito, je uničil požar. Cerkev sv. Sira, ki je genovska stolnica, se lahko smatra kot uničena. Prav tako so tudi cerkve Carignano- sv. Luke. sv. Tomaža, sv. Marcellina in sv. Marka, nadalje tempelj Jezusa Nazareškega popolnoma uničene. Gledališče >.Carlo Feliee« je popolnoma uničil požar. Znatna škoda je na palači Rosso, kjer je bila znamenita Pi-nakoteka, znana po vsem svetu, in na palačah Spinolo in Potesta. Razen tega so bile zadete bolnišnica Galliera, bolnišnica Rivaloro v ulici Roma, palača Rinascente, ki so pogorele. Navzlic silovitost; sovražnega letalskega napada se je prebivalstvo zgledno zadržalo. Omejitev nevojnih izdatkov in pravična razdelitev davčnih bremen Rhn, 7. avg. s. Izčrpne in dokumentirane izjave ministra Bartolinija na seji vlade (vesti in podatki gospodarskega in finančnega značaja se bodo odslei redno objavljali v presledkih) omogočajo, da pravilno ocenimo sedanji finančni položaj države in njegov razvoj od začetka korflikta i dalje. Ta položaj je nedvomno resen: stalno in neizbežno večanje izrednih vojnih stroškov je namreč imelo za posledico tudi znatno povečanje primanjkljajev v posameznih finančnih letih, primanjkljajev, ki znašajo v posameznih proračunih: leta 1940—41: 63 milijard, leta 1941—42: 77.8 milijard in leta 1942—43: približno 86 milijard. Te številke, ki bi bile seveda znatno višje, ako bi velik del stroškov (dnevne podpore družmam vpoklicancev, vojna naročila itd.) ne bil primerno porazdeljen na letne obroke jia daljše razdobje- nam zgo- j vorno kažejo, kakšno strahotno dediščino je prevzela nase nova narodna vlada. Resnost sedanjega položaja pa se nam pokaže v še bolj jasni luči (in bila bi velika napaka, ako bi to hoteli prikrivati), ako upoštevamo položaj državnega zaklada in višino denarnega obtoka. Državni zaklad mera. kakor znano, kriti v gotovini vse finančne potrebe države, predvsem neodložljiva plačila dobav in drugih dajatev, ki jih prejema dižava; da je temu kos, se mora. kadar primanjkujejo drugi viri, za. teč; k Banci d'Italia- namreč k novemu denarnemu obtoku. Hladen in nepristranski pregled objavljeni številk nam kaže, da je sedanji položaj sicer respn. vendar ne nevaren. Kar pa zbuja sedaj posebno zaskrbljenost, ni toliko absolutna vrednost številk, kolikor njihova dinamika (razvojna težnja), namreč naglica njihovega naraščanja, ki je vidna zlasti v teh zadnjih mesecih, ko se je ugotovil vpad rednih bonov v državni blagajni in znaten vpad vrednosti državnih papirjev. Vse to pa pomeni, da so se zdrave oblike varčevanja — zdrave tako za zasebnika kakor za državo, kakor vloge na tekoči račun pr.; bankah nakupovanje javnih vuedncVnih ptf.{»rjev itd. — utrpele razvoj v nasprotno smer in se spremenile v najslsbšo obliko varčevanja, če sploh še sme.io govoriti v tem primeru o varčevanju. namreč o pozakladenju papirjev. Ce bi =e ta 5»>jav še razširil in bi se država pri razpisovanju svojih nujno potrebnih posojil ne mogla več obrniti na zasebne varčevalce, bi ostala samo še ena pot od- prta: postopno naraščajoče izdajanje papirnatega denarja, kar bi seveda nujno vodilo v inflacijo. Kakor pa smo že zgoraj nakazali nismo še tako daleč. Tolažljivo je celo dejstvo, da je denarni obtok v prvih 47 mesecih svetovne vojne in 38 mesecev po našem vstopu v vojno naraščal v približno isti meri kakor v jstem razdobju prve svetovne vojne 1. 1914—18 in sicer navzlic tedanjim podporam državni blagajni iz zavezniških blagajn. Vendar se nam zdi potrebno ponoviti, da je bolj dinamika teh številk kakor pa njihova absolutna vrednost, kar zbuja zaskrbljenost. Danes položaj še ni katastrofalen in mu je še mogeče biti kos. če je le dovolj odločnosti v sklepih tocja. če hočemo to doseči, se mora ves narod strniti okrog svoje vlade in morajo vsi brez razlike v celoti izvršiti svojo dolžnost. Njihove interese bo v največji meri ščitila viada. k; je za to prevzela formalno obveznost. Predvsem je potrebno, da vsakdo r hrani svojo razpoložljivo gotovino v mejah rednih potreb, kakor je to poudaril šef vlade v svoji izjavi, kajt; lahko smo prepričani, da v nobenem primeru ne bo izostal poseg Bance d'Itara; glede javnih posojil pa je prav, če narod ve. kakor je izjavil minister Bartolini, da so ta posojila sveta in da bodo obveznice teh posojil spoštovane ne glede na žig. ki je na njih; in t;sti ki so zaupali državi in j; posodili denar, sad svojega oznojenega varčevanja, ali pa so ji zaupali v pogledu večjih investicij, morajo biti vsestransko zaščiteni in morebitna bremena, ki bodo bremenila narod, bodo morala bremeniti vse dobrine brez razl;ke. Predpisane obresti kakorkoli podpisanih posojil bodo v redu plačane, glavnice bodo vrnjene ob dospelih rbkih, prav tako bodo nrcrale biti izplačane tudi nagrade in najstrožje spoštovani vsi pogoji, pod katerimi so bila posojila podpisana. Ako bo tako uspelo (kakor je to nujno potrebno), da se ustali ravnovesje v državnem zakladu, bi lahko glede na splošni proračunski položaj, zlasti na položaj rednega proračuna, gledali dovolj mirno. Zadovoljivo je namreč ugotoviti, da se je v rednem proračunu primanjkljaj postopno zmanjševal od izbruha vojne dalje, saj se je od 6.3 milijard v 1. 1940—41 znižal na 6 milijard v letu 1941—42 in na priližno 5 milijard v letu 1942—43, toda tudi ta primanjkljaj mora čimprej cdpastj. In če v tem pogledu, kolikor dopuščajo sedanje izredne vojne Obrambni boji pri Orlu in Bjelgorodu V dveh dneh je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 352 oidogittih voz Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču so nadaljevale sovjetske čete brez uspeha svoje s številnimi bojnimi letali podprte napade. Z Miusa in srednjega Donea javljajo boje krajevnega značaja. Na področju pri Bjelgorodu in v odseku pri Orlu so se zrušili številni napadi močnejših sovjetskih jjehotnih in oklopnih oddelkov. Letalstvo je poseglo zlasti v obeh teli odsekih v boje na kopnem in nničilo poleg velikega števila oklopnih voz ter topov nad 300 sovražnih motoriziranih vozil, ki so bila zasedena z moštvom. Tudi južno/,apadno od Vjazme je sovražnik napadel s številnimi oklopnimi vozili. Vsi poskusi prodorov so bili v težkih bojih odbiti. Sovražnikove izgube so velike. Južno od Ladoškegft jezera je bilo samo majhno krajevno bejno delovanje. V obeh zadnjih dneh je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 352 oklopnih voz. Nemške lahke pomorske edinice so po- topile na morju pri Novorosijsku dva z municijo naložena sovjetska obalna par-nika s skupaj 1400 br. reg. tonami. V severnem odseku sicilske fronte je obnovil sovražnik ob obalni cesti z nad-mečnimi silami svoje napade. Boji so še v teku. Nemška brza bolna letala so pred severno obalo Sicilije uničujoče zadela en rušilec in eno trgovsko ladjo s "000 tonami. Pri dnevnih prodorih maloštevilnih sovražnih letal na zasedeno zapadno ozemlje sta bili sestreljeni dve britanski letali, nad Atlantikom pa štirimotsrno ameriško letalo. Oddelki SS in policije so skupaj z oddelki vojske v zaledju vzhodne fronte z» padno od Minska zopet zaključili večje podjetje proti številnim tolpam. Ob majhnih lastnih izgubah je bilo 4200 banditov ubitih, nad 6000 ujetih ali zajetih. 164 banditskih taborišč in 154 bunkerjev pa uničenih. Poleg 60 topov je bil zajet velik nlen rečnega orožja, municije in ostalega vojnega blaga. Uspešna taktika prožne obramb Berlin, 9. avg. Tudi v nedeljo so bile nemške čete angažirane v zelo hudih obrambnih bojih. Težišče velike bitke je še vedno severno in severnozapadno od Harkova. Sedaj je že jasno, da se sovjetsko poveljništvo hoče polastiti te nadaljnje življenjske postojanke nemškega sistema. Kakor poroča neki vojni poročevalec, se je nova ofenziva začela v sredo ob zori po strahotem bobnečem ognju, ki je trajal 48 ur. Proti nemškim bojnim črtam so bile vržene cgromne množice pehote, ki jo je podpiralo na sto t ne tankov in nešteto letalskih skupin. Spopad je bil nenavadno silovit, vendar ga je bilo mogoče zadržati. Pritisk na bojne črte je bil velik, vendar niso bile prebite. Sovražnik razpolaga z brezmejnimi količinami vojnega blaga. Da samo približno nakažerno številčno premoč capadajočih sil, je dovolj, ako navedemo naslednje podrobnosti: Neka divizija bavarskih grenadirjev je morala vzdržat; boje z dvema pehotnima divizijama, eno oklor.no brigado in drugimi manjšimi edin'cami Navzlic temu je bila kes premočnim četam in je preprečila nevarnost predora. Neki drugi vojni poročevalec poroča, da je bila bitka izredno huda tudi zapadno od Orla, kjer skušajo sovjetske čete na vse načine izkoristiti doseženi uspehe, nadaljujoč besne napade proti bokom nemške razvrstitve vzhodno od Brjarska. Sovražne kolone izvajajo silovit pritisk južno in severno od žel. proge Orel—Brjansk kjer so njihov neposredni cilj nekatera središča vzdolž te življenjsko važne proge, divizije v Klugeja pa povsod hrabro branijo dose-že~e postojanke. Poskusi vdora v smeri preti Harkcvu so propadli. Kakor znano, so se borbe obnovile tudj v odseku pri Vjaz. mi. Po poslednjih poročilih z bojišča jc sovjetsko poveljn'štvo baje zbralo svoje sile na področju pri Jarčevu. Mogoče je, da sedanji boji napovedujejo napad velikega obsega, čigar cilj naj bj bil Smolensk, do tega trenutka pa se sovražniku ni posrečil noben pomembnejši uspeh. Skromni krajevni vdori so bili takoj blokirani. Tudi južno od Ladoškga iezera je propadel ponovni poskus predora Mnenje pristojnih vojaških krogov je. da je namen ofenzivnih akcij v severnem odseku bolj taktičnega značaja kakor ob reki Mius. Glede sovjetskih letalskih operacij zaslužijo pozornost izvajanja letalskega sotrud-njka Goringovega glasila, ki ugotavlja predvsem tole: Nemško letalstvo ima še vedno pobudo, tudi tam, kjer je sovražnik številčno v premoči- to pa zaradi tega, ker ima boljša letala ln boljše pilote. Vendar pa ne smemo podcenjevati nasprotnika, kakršen je sovjetski, ki razpolaga s skoro neizčrpnimi viri. in tudi ni dvoma, da je po dveh letih izkušenj rdeče letalstvr znatno napredovalo, zlasti glede podpiranja operacij na kopnem in v pogledu napadov iz male višine proti sovražnim oklopnim kolen m. Tu je število l"iko zelo pomembno kajti tako ofenzivno crožje, kakršno razmere, mnogo lahko zahtevamo oci zvi- J šanja davkov, bo na drugi strani mogoče i doseči ugodne rezultate, kakor je izrecno ! poudaril v svoji 'zjavi tudi minister Bartolini, s strogim skrčenjem in odstranitvijo vseh stroškov ki niso neposredno v zvezi z vojno, ki niso nujno potrebni al' ki so odloži ivi. Politika varčevanja se torej vsiljuje pri vseh nevojnih stroških, na druoi strani pa je potrebna pelitka bolj porazdeljenega davčnega pritiska: oboje jc nujni činitelj za dosego ravnovesja sedanjega rednega proračuna in če hočemo biti jutri kos zapletenem problemom obnove. Uresničenje teh nalog je nedvomno zelo težko, toda pod modrim Bartclurjevim vodstvom bo finančna uprava prav gotovo dosegla, kar si je zastsvila kot svoj cilj. Porast italijanskih papirjev na švicarski borzi Bern, 8. avg. s. V redakcijskih komentarjih finančnih pregledov naglašajo listi, da so švicarske borze zabeležile znaten ugoden odmev dogodkov v Italiji. Pretekli teden je bil zabeležen močan porast italijanskih vrednostnih papirjev, ki notirajo na švicarskih borzah kaker tudi porast švicarski industrijskih papirjev podjetij v Italiji. Največji dvig so zabeležili papirji elektrifikacijskih družb s porastom od 1450 na 2000 frankov. predstavlja nemško letalstvo, se ne more uporabljati v posameznih letalski odsekih bojišča. Nemško letalstvo mora paziti na bistveno uperabo. Brez pomena bi bilo napadati posamezna sovražna letala tudi zato ne, ker bi operacije te vrste zahtevale uporabo več tisoč lovcev. Važno je, da se prestrežejo samo velike skupie v akcijah velikega pomena, kakor se je zgodilo v noči od sobote na nedeljo, ko je na stotine sovjetskih bombnikov napadlo Brjansk in Harkov. Bliskoviti nastep številnih lovskih eskader nemškega letalstva je sovražniku preprečil, da bi dosegel določene cilje in mu prizadel ogromne izgube. Glede na izredni sestanek, ki je bil te dni v Hitlerjevem glavnem stanu in ki so se ga udeležili poveljniki oboroženih sil in voditelji narodno-socialistične stranke, vsekakor tudi ministri R;bbentrop, Speer in Gob-bels, izjavljajo na pristojnem mestu, da so vsa ugibanja sovražnega in nevtralnega tiska brez podlage. Povsem neutemeljena je tako zvara »informacija iz verodostojni ga vira«, ki jo objavlja »Trne« in po kateri naj b; bil sestanek sklican z namenom, d? prouči nad vse kiritičnl vojaški položaj na vzhodu, kakor tudi morebitni razvoj totalitarne letalske vojne. Kakor poroča uradno poročilo, je bil na sestanku proučen vojaški in politični položaj. V zvezi s tem je treba pripomniti, da se podobni sestanki sklicujejo v stalnih razdobjih. Zato nimajo na sebi nobenega izrednega pomena. (Piccolo della Sera.) Bitka pri Harkovu Berlin, 9. avg. Iz uradnega vojnega poročila je jasno razvidno, da je težišče velike bitke sedaj severnozapadno od Har-kcva. Močni sovražni napadi so bili odbiti ob zgornjem Doncu in južnozapadno od Bjelgcroda. namreč vzdolž železnice, ki pelje v ukrajinsko prestolnico. Prizorišče bojev je torej na prestoru med to železniško zvezo in reko. Kakor je znano, govori poslednji sovjetska komunike o sovjetski ofenzivi na področju Harkova na 70 km širokem bojišču in navaja tudi imena nekaterih krajev, med njimi Zolojčev ki naj bi bil' zavzeti. Govori se tudi o prodoru 25—60 kilometrov v globino iz razumljivih razlogov pa nemško vrhovno poveljništvo ne daje v tem pogledu nikakih pojasnil, niti ne demantira te ali one moskovske trditve. Isto velja tudi o tako zvanih uspehih južno od Orla. kjer je po nemškem vojnem poročilu propadel nadaljnji sovjetski poskus proboja novih nemških bojnih črt. Strateški položaj se terej po splošnem in soglasnem mnenju nemških vojaški kritikov ni bistveno spremenil. Taktika prožne obrambe je slej ko prej učinkovina. Čeprav se morajo nemške črte na tem ali onem mestu premakniti, ostajajo vendar nedotakljive in nezavzetne Odmikanje se povsod izvaja metodično tako da sovražnik ne more zaposliti v bojih znatnejših zadnjih straž. Zato na primer sovjetske divizije, čeprav so napredovale nekaj desetin kilometrov, vendarle n-so mogle obkoliti večjih nemški edinic ali jih odrezati. In prav zato je Moskva, da bi kakorkoli poudarila pomen svojih zmag«, objavila pregled operacij med 5. julijem ko se je za-če;a velika ofenziva, in 5. avgustom- ko sta bila zavzeta Orel in Bjelgorod. Ta obračun je kaj zanimiv in ga je vredno zabeležiti: 1"0 000 mož izločenih iz borbe. 12.000 ujetnikov, zaplenjenih pa 5000 tankov. »50C top >v. 2500 letal unič«oih in zaplenjenih 11.000 motornih vezi Ker so seveda te številke znatno nižje kakor one, ki jiri je objavilo nemško vrhovno poveljništvo (po katerem je sovjetska vojska v istem fesu izgubila najmanj 300.000 mež, 8000 tankov. 3700 letal in 3000 topov), jih označujejo v Kremlju za fantastične do-č'm naj bi bile njihove resnične. Ruski pritisk na področju pri Bjelgorodu je postal zelo močan. Na nekaterih mestih so sovjetske čete že vdrle v predme postojanke in ko so hetele prodirati naprej je bil bliskovito izvršen odmik nemški čet na nove postojanke. Tako je sovražni naskok izgubil pregazno silovitost in ie bila odstranjena nevarnost morebitnih zaplet-ljajev. Manever je b'l izvršen v največjem redu kakor zapadno od Orla, kjer si sedaj boljševiki zamin prizadevajo, da bi izločili iz borbe zadnje straže armad v. Klugeja. ki se pripravljajo na to. da spremene Brjansk v novo utrjeno postojanko v obrambnem sistemu med Smolenskom in Harkovom. Novi Visoki komisar Ljubljanske pokrajine Štefani poroča: Rim, 9. avg. S pravkar objavljenim ukrepom v teku izvršitve je bil na mesto Giuseppeja Lombrasse, ki je podal ostavko, imenovan za visokega komisarja Ljubljanske pokrajine general armad-noga zbora, gr. uff. Riccardo Moizo, senator Kraljevine. Imenovanja komisarjev Rim, 8. avg. s. Agencija Štefani poroča: Odrejena so bila naslednja imenovanja: Senator inž. Giuseppe Mazzini, za komisarja konfederacije industrijcev; Bruno Buozzi za komisarja konfederacije industrijskih delavcev, za podkomisarja pa Gioacchino Quarello in Giovanni Roveda; za komisarja konfederacije poljedelcev grof Filippo N. Visconti di Modrone, za podkomisarja prof. Pietro Germani; za komisarja konfederacije poljedelskih delavcev Achille Grandi, za podkomisarja Rag. Oreste Lizzadri, za komisarja konfederacije trgovcev odvetnik Enzo Storoni, za komisarja konfederacije trgovinskih delavcev prof. Ezio Vanoni, za komisarja konfederacije profesionistov in umetnikov prof. Guido De Reggiero, za podkomisarja dr. Raffaello Ferruzzi, za komisarja narodnega sindikata odvetnikov in državnih tožilcev prof. Pietro Calamandri, za komisarja sindikata odvetnikov in državnih tožilcev v Rimu odvetnik Giovanni Selvag-gi- V teku so imenovanja podkomisarjev konfederacije industrijcev in komisarjev konfederacije kreditnih in zavarovalnih podjetij ter konfederacije delavcev kreditnih in zavarovalnih podjetij. Komisar Dopolavora Rim, 8. avg. s. Z naredbo, ki se objavlja, je imenovan prefekt vitez velikega križa dr. Alfonso Limoncelli za komisarja v izredni upravi narodne ustanove Dopolavora (OND). Z isto naredbo je imenovan za podkomisarja Dopolavora gran. uff. dr. Giovanni Manfredonia, kakor tudi zo komisarja v izredni upravi »imskega Dopolavora. Komisar CONI-j a Rim, 6. avg. s. Z naredbo, ki se objavlja, je bil grof Alberto Bonacossa imenovan za komisarja v izredni upravi italijanskega narodnega olimpijskega odbora (CONI). Komisar ustanove za vojne sirote Rim, 8. vg. s. S Kraljevim dekretom je bil na predlog šefa vlade vitez velikega križa dr. Giuseppe Siracusa imenovan za izrednega komisarja narodne ustanove za vojne sirote. Objavljeni Kr. dekreti Rim. 5. avg. s. Uradni l*st objavlja Kr. dekret z 2. avgustom 1943 št. 705 o razpustitvi zbornice fašijev in korporacij, Kraljevi derket z 2. avgustom 1943 št. 706 o odpravi velikega sveta fašizma in Kr. dekret z 2. avgustom 1943 št 707, ki odpravlja zakone o omejitvah v zvezi s samskim stanom Rdečo ofenzivo severnozapadno od Harkova so Nemci že pričakovali. Zato so biti. pravočasno podvzeti vsi ukrepi, da bi bila nemška vojska kos vsaki možnosti, in tudi tu je taktika prožne obrambe dovedla do presenetljivih uspehov. S tem pa nikakor nočemo reči, da ni položaj kočljiv, čeprav ne kaže bistvenih strateških sprememb. (»II Piccolo«.) Odbiti napadi južno od Vjazme Berlin, 8. avg. s. Iz pristojnega vojar škega vira se doznava, da so bili južnozapadno od Vjazme številni napadi bolj-šeivkov, podpirani z znatnimi količinami tankov, odbiti po silovitih borbah, nekaj borb tudi z bajoneti. Iz istega vira se doznava, da je nemška obramba 7. avgusta na vzhodni fronti uničila »kupno 133 sovjetskih tankov. Odbit! sovjetski napadi na nemške prevoze po morju Berlin, 9. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava, da so včeraj dopoldne skupine sovjetskih bojnih letal brez uspeha napadle v ožini Kerč prevoz nemšikih oja-čenj. Letala, ki so priletela v dveh valovih, si morala vreči svoje bombe vsevprek, ker je bii ogenj nemškega obrambnega orožja zelo hud. To je bil že tretji poskus v 24 urah. da se napade konvoj, ki ni utrpel nobene izgube. Sovražnik je izgubil 5 letal. Stalinova nenasitnost Bern, 9. avg. s. Londonski poročevalci švicarskih listov opozarjajo v prvi vrsti na potrebo sestanka Churchilla in Stalina, pripominjajo pa, da se mora Churchill prej sestati z Rooseveltoan, kajti ne sme se pozabiti. da londonska vlada nadaljuje svojo posredovalno vlogo med Washingtonom in Moskvo. V odnosih s SSSR je več držav in listi navajajo nekatere iflttied njih. Politično daje Kremelj razumeti, da ima povsem svojo zamisel evropske organizacije, medtem ko postavlja vojaško čim dalje večje zahteve. Tako mu n. pr. za razbremenitev svojega bojišča vpad na Sicilijo ni dovolj, temveč bi hotel še loaj. Potopljena ameriška ladja Stockholm. 9. aivg. s. Največja švedska potniška ladja »Gungholm«, ki jo ji ob koncu 1. 1941 švedska prodala Zedinjenim državam, je bi'e torpedirana in se je potopila. Ladja, ki je izpodrivala nad 20.000 ton. je služila Američanom kot preeoaia iadja za čete. V botaničnem vrt^i našega vseučilišča ' Vsakršen razvoj življenja na š:rokih plečih zemlje ima svojo od stvarstva začrtano mu pot, ki pa ne poteka ravno, enolično, saj bi to nasprotovalo bistvu razvoja, temveč sc pojavi neznatno, nebogljeno v življenja dolu, nakar se vzpenja polagoma do svojega, po višji sili mu določenega temena, zatem začenja pojemati in preneha iznenadno, kakor je b'lo tudi spočete. Čc pogledamo v preteklost naše oble, zagledamo za bolj ah manj prozornim valom davnine živali in rastline, nam tuje po obliki, ki jih nikjer več ne srečujemo, bile so nekdaj in nikdar več j h ne bo. v okviru splošnega razvoja so napravile mesto drugim. Tudi človeštvo je podvrženo temu zakonu prirede in pogrešno bi bilo misUti. da jc nesmrtno. tla se bo veselilo in solzilo večno na tej grbavi, kliub temu in morda prav zaradi tega tako prikupijivi obli, ali pa vsaj dotlej, dokler ne bo začel pojemati ogenj nebeške luči, s čimer bi bilo onemogočeno življenje. Prav lahko sc namreč zgodi, da jenja žc prej. bodisi zaradi kake robate repat cc ali kake druge vesoljne katastrote. bodisi da mu opešajo življenjske sile, da mu oslabi odpornost, da se spričo tega in potom podedovan ja poveča nagnjenost k boleznim itd. Vzlic takim možno-stim in ker nam je vrednoti življenje kot neprecenljiv. a časovno omejen poklon. je pač najbolje, da se držimo ges'a »živi in daj vsein živeti«, dokler nam sije to rumeno sončece, vir vsakršnega življenja. Človek kot najvišje bitje, s katerim je stvar stvo zaključilo svoje dc'o. pa živi trojno življenje, telesno, umno in čustveno, pri čemer naj bo vsak teh treh činiteljev enakomerno udeležen, da bi mu bilo življenje čist sozvok — harmonija. In kje nam zadone strune tega sozvočja čisteje kakor v priredi, čc se ji posvetimo s srcem in duhem. če se uglobimo v njene neštete lepote, ki delujejo tako blagodejno in uglajajoče na naše življenje. * V dobi vročine, pasjih dni so izprthodi v daljavo pač prenaporni, pa tudi teže izvedljivi, zaradi tega roma večina ljudi na oba! Ljubljanice. ki so jo mestni očetje preuredili v prijetno kopališče, zatem k Malemu grabnu, na Glinščico. mnogi pa posedajo v senčnatih nasadih. a le malo ljudi zahaja v najlepši cvef ličniak mesta Ljubljane, v botanični vrt našega vseučilišča. To jc zapuščina iz časov, k0 je vstala Ilirija, torej iz dobe Napoleonove. Nekateri, med njimi so tudi pristne ljubljanske srajcc, niti ne vedo zanj, mnogi pa ne vedo. da je vstop v ta vrt ob delavnikih prost vsakomur v ta raj najlepših obenem pa tudi najskromnejših živih bitij. Malo prsti, malo sonca, vede in zraka jim zadošča za njihovo tiho. nemo. po njih lepoti pa vendar tako zgovorno življenje — vzor so nam. Na začetku'Ižanske ceste. levo. se dviga z;dana ograja našega vrta, jenja pa v višini bivšega hleva francoskega generala Marmonta, ki je prvo poslopje na desni strani ceste. * Čim vstopimo na vrt. smo na zgoiovnskih tleh nc samo zaradi omenjene Ilirije, temveč v glavnem zaradi naselbine mostiščarjev, ki je stala pred kakimi štiri do pet tisoč leti tu. sodeč po stenskem op'etu, ki so ' ga bili leta 1892 našli ob nriiiki prekopavanja vrta. V tedanjih časih je bila reber med Tivolskim in Grajskim holmom še dovolj visoka, da je zadrževala odtek vode preti vzhodu, in se je jezero razprostiralo do strme golovške obali. Na vrtu se razprostirajo med vijugastimi stezicami gredice, obljudene z otroki bognje Lade, ki so prišli iz vsega sveta. Med neštetimi drugimi opazimo v sedanjem času razcvit raznih mečasto 1'stnih perunik in mečkov v raznih barvah. Njih cvet je mojstrsko delo. zaradi tega jc družina perunik pod posebno zaščito gromonesnega Peruna. ki še ni popolnoma pozabljen, saj je vsa ta pestra družina cvetlic imenovana po njem. Sicer pa slišimo tudi še dandanes tu pa tam. če se kdo raztogo-ti. pobožno izgovorjeno željo »Perun te ubil«. Med kcbulnicami vzbuja našo pozornost mogočni dežen (Heraclcum panaces), ki zraste nad dva metra visoko s polkroglastimi kobuli, zdaj so že vsi v semenu. V plitki vodi kraj vodnjaka zagledamo veliko t r ob e 1 i c o (Ci-cuta vi rosa) ki zraste tudi nad poldrugi meter. Njena vonljiva sladka korenina je zelo strupena in marsikateri se je z njo, hote ali nehote. zastrupil — hote po večini tisti, ki niso za po padli pravega smotra življenja, ki so iskali v njem neko namišljeno, a neustvarljivo srečo, ne vedoč. da je življenje že samo na sebi sreča. V neki betonski vodni gredici raste skromna, nizka, a za prehrano — zlasti ljudstva vzhodne Evrazije — važna rastlina, ki ji je pradomovina Indija: namreč riž (Oriza sativa). Na Kitaiskem so gojili riž že v dobi, ko se je pri nas hranil mostiščar še z moko vodnega oreha (Trapa natans). V majhni kvadratni gredici tik večjih betonskih akvarijev sta tudi cbe pri nas nahajajoči se \rsti rosik (Droscra rotun-difolia in Drosera intermedia), pritlikave, ne-vežbanemu očesu skoraj nevidni rastlini, ki ujameta tu pa tam na svojih kocinastih limanicah kako prav majhno mušico ter jo po svoje po-užijeta. Zanimivo je, da je neki deček iskal rosike v velikih akvarijih in zamenjal velike liste rožnatega lokvanja s to nežno rastlino. V prirodo z otroki! Le tam utegne vodja šolskega izleta opozarjati dcco na razna bitja, le tam utegne vzbuditi naši za priredo posebno vneti mladini zanimanje za čudežno življenje v prosti naravi! * V velikih kvadratnih akvarijih je zastopano domače in tuje vodožitje. Razni lokvanji, dri-sta\ci. kanadska in pa gostolistna račja zel (Hclodea canadensis in Helcdea densa), mala s v c d r o v k a in širokolistna v a 1 i s n e r i j a, ostrica (Cvperus) z zvezdnato razporejenimi ozkimi listi na koncu stebel. Colcca* sia esculenta z lepimi izjemno velikimi listi in podzemeljskim gomoljem. Prebivalci lnd:je in na vzhodnem otečju jo gojč in jedo. Vse to se šopiri pod vodo, na gladini in nad njo, pravcata paša za oko akvarista in ljubitelja vedožitja. V vodi pa plavajo vzajemno in veselo ribicc. žabice, pupki. veseleč se son-ceca, ki jim op!aja vodo v kateri se razvija drobni svet, nj:h hrana. Med drevesi je Metu-zalcm po imenu G i n g k o biloba, z dvo-krpastimi listi, saj so mu pradedje živeli v dobi, ko* človeka še ni bilo. Dalje je tu tul i-povec (Liricdendron tulipifera) z lirasto oblikovanimi li«ti in tulipast'm cvetom. To sta lepi drevesi, žal redki v naših vrtovih. Na vrtu je vedno kdor koli cd domačinov, k; s prijaznostjo, lastno onim, ki so v ved nem stiku s priredo, ustrezajo' obiskovalcem, zatem pa ljubitelji, ki jim je dano. da uživajo s srcem in duhom v teh. na vrtu osredotočenih lepotah stvarstva. O. .S. Odobritev dogovora med zavarovalnico »Jugoslavijo« in Narodnim zavarovalnim zavodom Po zaslišanju odbora za preureditev zasebnega zavarovanja je Visoki komisar za L.julijansko pokrajino glede na nnredbo z dne 14. junija 1&41, štev. 43. o ureditvi zasebnega zavai-ovanj.su v Ljubljanski pokrajini, glede r.a čl. 8. nsaredbe z dne 24. novembra štev. 151. o določbah za preureditev zasebnega zavarovanja, glede na člene 2.. 3 a in 6. noredbe z dne 31. decembra 1941 štev. 191. o koncentraciji zavarovalnega poslovanja, odločil naslednje: Potrjuje se dogovor, sklenjen dne 30. junija 19*2 med Splošno zvivarov? Ino družbo »Jugos'avijo . zastopano po sekvestru Ninu de Petrisu. na eni strani in Narodnim zavarovalnim zavodom (Istituto Nazionale delle Assicurazioni) oziroma zavodom »Le Asslcurazioni d' Italia« z druge strani. _ S tem dogovorom je prvoimenovana družbi odstopila- Narodnemu zavrovalnemu zavodu vse obveznosti, ki izvirajo iz listin o življenjskem zavarovanju in iz pogodb o doživljenjskih rentah, zavodu »Le Assicurazioni d' Italia« pa listnice panog škode, vse kakor so obstojale 31. decembra 1941 v listnici ljubljanskega ravnateljstva in ustre zajoče rizikom, vezanim na ozemlju, priključenem Kraljevini Italiji s kraljevim ukaizom z dne 3. maja 1941. štev. 291. Prevzemajoča zavoda stopita v vse pravice in dolžnosti odstopa jočega zavoda, izvirajoče iz zavarovalnih pogodb, ki jih zajema gornji dogovor. Ta odločba je veljaven naslov za zemljiško knjižni prepis zgradbe na Cesti 3. ma ja lkat. št. 65/10, zemljiškoknjižni vložek štev. 51., kat. občine Kapucinsko pred- mestje) na ime in v korist Narodnega zavarovalnega zavoda. Dogovor, prenos kritnih sredstev, kakor tudi prenos nepremičnine z zemljiškoknjižnimi vpisi po prednjih členih so prosti vseh davkov, taks in kclkovine. Ta od očba je tako izvršna in je bila objavljena v ^Službenem listu« 7. t. m. GOSPODARSKE VESTI = Iz zadružnega registra. Pri Gostilničarski kreditni zadrugi v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora, Karel Kovač in vpisan Franjo Kovač, industrijec v Starem trgu pri Rakeku. Pri Gostilničarski nabavljalni zadrugi za LjuD-ljansko pokrajino v Ljubljani pa so bili Izbrisani člani upravnega odbora Maks Dolničar. Janko Mlakar, Ivan Bregar in Franc Kočevar ter vpisani Joško Hubad (Pred škofijo 181, Franc Kramar (Glince 77). Franc Kregar (Litijska 28) in Joško Jelačin (Dolenjska 58), V6i gostilničarji v Ljubljani. — Pri Hranilnici in posojilnici v št. Jurju pri Grosuplju je bil izbrisan član upravnega odbora Josip škulj, vpisan pa Josip Zupančič, posestnik v Pecah. — Pri Mlekarski zadrugi na Vrhniki je bil vpisan član upravnega odbora Jože Verbič, posestnik na Vrhniki, švabičeva 8. = Finančno stanje mesta Kranja. Kakor poroča ?Kara\vanken Bote«, so kranjski mestni svetovalci Decker, finančni inšpektor Brettschneider, šolski svetnik VViistner, gradbeni svetnik inž. Just, inž. Luckmann. Hans Galle in Henrik Korn pod predsedstvom župana Mortha odobrili letni proračun za leto 1942. To računsko leto je bilo prvo pod nemško civilno upravo, čeprav so bile postavke proračuna prenizko nastavljene in je imela občina tudi izredne izdatke, je izterjava davčnih zaostankov omogočila, da so se dolgovi mesta znižali za 34.000 mark, premoženje pa se je povečalo z rezervami in z nakupom zemljišč za 200.000 mark. Mestne finance so se v sploš-t nem razvijale ugodno. Lani doseženi davki se letos ne bodo bistveno spremenili. Letos se bo prvič pobirala okrožna doklada. Finančni odkaz (dotacija) je bil znižan, razlika pa se bo krila iz prebitkov preteklega leta. Po odobritvi proračunskega zaključka so se posvetovali o prodaji zemljišč za novo delavsko naselbino v izmeri 5000 kv. metrov. Računati je, da bo Kranj z Zaplemba imovine upornikov Seska Antona, Potezina Vinka in Mateja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jc glede na predlog poveljništva kr. finančne straže v Ljubljani z dne 13. junija 1943 in upoštevajoč. da je po preiskavi, opravljeni po č!. 6. naredbe z dne 6. nov embra 1942. št. 201, šteti Se9ka Antona pok. Ivana za upornika in da je torej njegova imovina zaplenljiva. Potezina Vinka živ. Mateja, bivajočega poprej v Starem gradu, za upornika in da je torej njegova imovina zaplenljiva, kakor je zaplenljiva tudi imovina. lastnina njegovega očeta Potezina Mateja, odločil: Zaplenja se vsa premična in nepremvna imovina brez izjeme, lastnina upornika Seska Antona pok. Ivana in žive Neže Bricelj, roj. dne 17. februarja 1898 v Podgori (Gori/a) n bivajočega v Sp. Kašlju (Polje) št. 30. nadalje lastnina upornika Potezina Vinka živ. Mateja in žive Lekan Marije, roj. dne 22. julija 1924 v Starem gradu in bivajočega tam na št. 62. kakor tudi četrtina vse premične in ncprcnvč-ne imovine brez izjeme, lastnina njegovega ečeta Potezina Mateja, prav tako prebivajočega v Starem gradu št. 62, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po čl. 7. in v izogib kazenskih odredb po čl. 8. naredbe z dne 6. novembra 1942, št. 201, vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Seska Antona. Potezina Vinka in njegovega očeta Potezina Mateja, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II, njihove stvari, ki jih imajo, in vsote, katere jim dolgujejo, s prepovedjo, vrniti njim ali drugemu stvari in dolgovani znesek tudi le deloma plačati. okolico dosegel v doglednem času 20.000 prebivalcev. Danes prebiva v Kranju okrog 14.000 ljudi, in to na področju 2500 ha. 2000 ljudi, ki so zaposleni v mestu, mora živeti v okoliških občinah, ker v mestu ni dovolj stanovanj. Zato naj gradnja delavske naselbine olajša stanovanjsko hišo. = Iz hrvatskega gospodarstva. V zagrebškem trgovinskem registru je bii kot glavni reprezen-tant družbe Riunione Adriatica di Sicurta za področje Hrvatske vpisan dr. Ivo Belin, nekdanji generalni tajnik zagrebške borze in poznejši viceguverner bivše jugoslovanske Narodne banke. — V Narodnih novinaii je izšla zakonska naredba o načinu oddaje presežkov pridelka žita, stročnic in krompirja, glede katerih ima država pravico monopolskega razpolaganja. Ker so na področju države pridelovalne razmere zelo različne, so posamezni kraji razdeljeni na 5 skupin, količina obvezne oddaje pa se pri žitu ravna vrhu tega po velikosti posestva. Tako je najmanjša količina, ki jo Je treba oddati 10 kg od katastralnega orala, največja količina pa 450 kg. Prav tako so po velikosti določene količine stročnic in krompirja, ki jih je treba oddati. — Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je izdalo ukrepe glede izkoriščanja letošnjega sadnega pridelka, ki imajo namen preprečiti, da bi se sadje uporabljalo predvsem za izdelovanje žganja. Presežki sadja se morajo v prvi vrsti predelati v marmelado, za Izdelovanje slivovke. pa so odobrene le omejene količine češpelj. = Novi grški bankovci po 10.000 drahem. Grška narodna banka je te dni objavila, da Jc dala v promet nove bankovce po 10.000 drahem. Z izdajo teh bankovcev naj se olajša denarni promet glede na draginjo = 100.000 ha bombaževih nasadov v Bolgariji. Bolgarija je šele po prvi svetovni vojni pričela gojiti bombaž. Danes pa krije z lastno proizvodnjo že vso domačo potrebo. Površina bombažnih kultur je znašala leta 1920/21 šele 1700 ha. leia 1939 je dosegla 48.000 lia. leta 1942 pa v starih mejah 77.000 ha. Po priključitvi bivše Južne Srbije in grške Trakije pa je že lani površina presegla 100.000 ha. Letošnja letina obeta prav obl-en pridelek, zlasti dolgovlaknastega bombaža, ki se goji predvsem v novih pokrajinah. Bo'gar-ske predilnice zaenkrat izdelujejo le orednje fino in močno prejo in preurejajo sedaj svoje nn-prave za izdelovanje najfinejših vrst preje, ki so Jih morali doslej uvažati. ■= Odstranjevanje plevela na železniških progah. Tudi v vojnem času je potrebno, da se plevel, ki zrase ob železniških progah, sproti odstrani, da je proga bolj pregledna. Ker pa sedaj v ta namen niso na razpolago potrebne delovne moči, so v Nemčiji z uspehom pričeli uničevati plevel s kemičnimi sredstvi, ln sicer z raztopino natrijevega klorata. S posebno drezino, ki ima nameščen kotel z razstopino natrijevega klorata, oškropijo progo, nakar rastline, odmrjejo. S pomočjo take naprave se lahko v eni uri očistita dva kilometra proge in stane očiščenje na meter le 2 pfeniga. Pri tem so zaposleni štirje možje. Pri ročnem čiščenju plevela pa bi bilo za enako delovno kapaciteto potrebnih 200 ljudi in bi bili stroški desetkrat večji. . = Ena tretjina madžarskega prebivalstva živi v mestih, čeprav je Madžarska v zadnjih desetletjih v precejšnji meri izgradila svojo industrijo, je še vedno pretežno agrarna država. Zato povzroča začudenje najnovejša statistika o gibanju prebivalstva, iz katere sledi, da živi ena tretjina madžarskega prebivalstva v mestih. Samo na Budimpešto odpade 1.6 milijona prebivalcev, na 91 ostalih mest pa 4.2 milijona prebivalcev. Važna odkritje nemškega znanstvenika Navzlic vojnim dogodkom si nemška znanost prizadeva, da bi dosegla kakšen konkreten uspeh v borbi proti raku. Tako jc profesor Hans Lettre iz Gdttingena prejel Du:sbcrgovo nagrado za kenrjo, in siccr mu je bila nagrada podeljena za njegova odkritja o procesu neposrednega cepljenja celic. Odkritje je posebno važno zaradi rakastih obolenj. Lettreju se je posrečilo sestaviti poseben serum, biterega vbrizgavanje bo onemogočilo nastanek novih rakastih celic. Nemški listi pravijo, da je s tein narejen prvi korak k uspešni borbi proti raku, korak, ki se zdi že zdaj važnejši od vseh dosedanjih kirurških in radioloških posežkov. Kultura Gelč Jontes, Sreča na črepinjali Gelč J o n t e s o v a se je začela oglašati pred leti v »Ljubljanskem Zvonu« in v s Modri ptici«. Pravkar je izdala založba »Plug« v Ljubljani prvo zbirko njenih novel v knjigi na 212 straneh z naslovom »Sreča na črepinjah«. V zbirki so nekatere proze, ki jih poznamo že iz revij (tako predvsem Mlekarica Johana«). Z njimi so bili združeni pisateljič'ni začetki in prvi uspehi v našem revialnem pripovedništvu. »Sreča na črepinjah« prinaša sedaj najboljše kar je spisala Gelč Jontesova. Treba je takoj priznati, da njen prvi večji donesek v slovenske slovstvo upravičuje pozornost jn zanimanje za pripovedno nadarjenost Jontesove. Ta nadarjenost se za sedaj izživlja bolj v tvarini, ki jo prinaša, kakor pa v formalnem dognanju. (Tako je mogoče ugotoviti nekatere stilistične razlike na pr. med »Mlekarico Johano«, ki je izšla v LZ in drugimi novelami: posledica sodelovanja urednikov pri končni redakciji pisateljiči-nega besedila). Toda njen snovni, izrazito pripovedni donos je prcccjšen in samosvoj, tako da lahko uvistimo Jontesovo med naše najoriginalnejše pripovednice. Snov njenih ncvcl razodeva p:> nekaterih znakih, da utegnejo biti za njimi elementarno močna deživetja, svojevrstna življenjska izkušenost, ostro duhovno oko za opazovanje človeškega življenja in čut, ki je daleč cd navad,ne ženske sentimentalnosti. Jontesova je izrazito naturalistična pisateljica. Socialno okolje dednost (bebci!), človeški n:goni m .strasti, to so gibalne sile nienega pr: povedovanja. Naši prvi na-turalisti, posnemovalci Zolaja in njegovih epigonov. so problem »krvi« in okolja (mi-ljeja) prenašali na malomeščansko družbo, na podeželske- irteligenco in polintel^genco, povojni naturalisti pa tudi v svet delavstva. Jcntcsova. kj je menda po svojem rojstvu in prvem socialnem okolju otrok ljubljanske periferije, sc je v glavnem posvetila najn žjim slejem riuše družbe; njeni »junaki« so prebivalci barak v ljubljanski »Sibiriji«, brezposelni obrtniki, berači, služkinje branjevc', postrežnice, perice in drugi taki ljudje, ki preživljajo svoje bedno življenje nekje na obodu našega mesta, ali v kletnih jn podstrešnih brlogih stanovanjskih hiš, dalje malomeščani iz Trnovega ali Vodmata. gestje perifernih krčem in mestnih beznic. Jontesova je naturalistka tudi zaradi tega, ker opisuje te svoje zavržene, pozabljene, neugledne in vendar človeško po svoje orignalne ljudi brez olep-šavanja. Ne ogiblje se nobeni reči, ki označuje kar se da brezupno sivino gmotne in duševne revščine, tudi če kdaj pa kdaj prihaja. navzkriž s tako imenovanim dobrim ckusom; ne zmeni se kaj prida za naravo, za lepeto, za dekorativne ali lirično-čustve-ne elemente človeškega življenja. Njena etika nj v idealizaciji. marveč v dokumentaciji; vsa njena umetnost je v opisHh cko-]-'a. in oseb, tega. kar jo zanma po svoji človeški mizeriji, p^ ničemernosti strast; in slabosti, po brezupu ž4vljcnjskega boja. Zategadelj je »Sreča na črepinjah« po svojem osnovnem tonu melanholična knjiga. Spominja na.s nekaterih slikarskih motivov Kathe Kollvvitz iz življenja delavstva ali periferijsk h slik našega Frana Tratnika v njegovi praškj debi. So to črno-bele literarne risbe, brez bogatih in povzdigujo-čih barvnih kontrastov, vendar izdelane ponekod tako. da imajo med našimi ženskim; pisateljicami le malo enakih, kar se tiče originalne zasnove in učinkovite karakte-rizacijc. V knjig; je zbranih enajst novel. Prvi skupini je skupno to. da opisujejo ženske, ki iih je zaneslo s kmetov v mesto, kjer doživljajo svojevrstno usodo. V drugi skupim sta dve noveli iz ljubljanskega predmestja, tretja obsega dve žairski podobi iz življenja našega mesta: dražbo v zastav, ljalnicj in male meščanski pogreb. V četrti skupini stopajo pred bralca ljudje iz barak; tu sta posebno dobri noveli o lajna rju Lovni, po sižeju pa jc učinkovito spisana a Mati iz jame«. Na ovitku knjige jc reproducjran pisa-teliičin portret, risba k pance Karle Mrak-Bulovčeve. vidimo dandanes nič drugega nego nad vse značilno in vedro delo srednjeveškega slovstva. Sedaj, ko marsikje izpopolnjujejo knjižnice in iščejo del, ki sodijo med standardne knjige dobre biblioteke, naj W ne bil pozabljen tudi »Dekameron« v treft knjigah. _ Odkritje Giottove freske. V cerkvi sv. Andreja v Feirari, ki se je P redleti zrušila, so pri restavracijskih delih ocucrui več'fresk, katere je po ugotovitvah strokovnih izvedencev pripisati čopiču mo>stra Giotta. Naš dobri znanec Mnogo j3 govora o njem, mnogo prizadevanja in potrpežljivega čakanja, naj ga že deli jo po trgovinah ali prodajajo pri branjevcih. Ne moremo več živeti brez njega, še prav posebno je krompirju narasla veljava v vojnem času. Pravkar slavi krompir novo zmagoslavje, ko čitamo, da so tudi na Japonskem sklenili naanesto riževih nasadov velikopotezno gojiti krompir. Tak pre-obret ne začudi, saj ni rastline, ki bi obilne-je in ceneje dajala škrob. In škrob je vendar osnova naše prehrane, razen tega* p«-nadvse važna surovina za razne industrijske namene. Okrog 400 let je preteklo, odkar je krompir našel svojo pot iz južnoameriške domovine v Evropo, šponski menihi so ga prvi presadili z južnoameriških visokih planjav na špansko. Kmailu nato se je preselil na. Nizozemsko in v Italijo. Izprva je veljat za botanično redkost in ga ljudje niso znali vsestransko izkoristiti. Za prehrambene namene ga je prinesel šele angleški morjeplo-vec sir John Hawkins 1565 na Angleško To je bil tisti Hawkins. ki se je 1588 kot. podadmiral udeležil odločilnih bitk proti, veliki španski armadi in je započel borbo proti španski trgovini n,a Atlantskem oceanu. Potem se je krompir preselil na Irsko s pomočjo angleškega morjeplovca in raziskovalca dežel Valterja Raleigha, ki je tam uvedel krompir leta 1584.Raleigh je bil prvi Anglež, ki je spoznal pomen angleške pomorske sile, o čemer priča njegovo pismo Kroni, kjer obširneje pojasnjuje pomen gospodarstva na morju. Tako je zgodovina, krompirja zvezana z imeni mnogih slavnih mož. Dolgo je svet sodil, da je krompir prvi prinesel v Evropo tretji enako znani angleški morjeplovec sir Franci s Drake. Ta sodba pa je zmotna. Vendsr ostane temu možu zasluga, da je v zelo veliki meri razširil krompir. * V njaJe kraje krompir ni prišel preko Angleškega. marveč iz Italije. Ni bilo nič čudnega. da so replco. kakor še danes ponekod imenujemo krompir, tudi Slovenci izpočetka gledali po strani in se b^i strupa«. Ce prebirate Bleivveisove > Novice., ki so začele izhajaiti pred sto leti. najdete v njih mnogo člankov ln pesem o krompirju. Torej se je krompir šele pred sto leti pri nas popolnoma udomačevS'1. Nič čudnega^ taj so ga še:e od letai 1770. uorablja3i v drugih, mnogo naprednejših pokrajinah v tistih oblikah prehrane, kakor jih danes p znamo. Prav počasi je krompir prodiral na Rusko, kjer so ga začeli gojiti v širžlh na s udih šele leta 1844. O £!B'V£askem prevedli ,5B£kanser3nau življenje in delo Giovannija Boccaccia (1313—1375) je še vedno hvaležen predmet preučevanja, o čemer pričajo novi življenjepisi in slovstvene študije, ki izhajajo o piscu znamenitega Decamerona« v Italiji in inozemstvu. Okrog 1. 1348 nastalo delo sodi ne samo med najpomembnejše velike tekste italijanskega slovstva, marveč je tudi eden izmed važnih slovstvenih dokumentov srednjega veka in njegovega naturalizma, ki stoji — prav kakor, postavimo, Villonove pesmi — kot ostri kontrast nasproti tedanji skolastični filozofiji in asketski literaturi. Slovenski prevod tega klasičnega dela srednjeveške italijanske in evropske literature je izšel 1. 1S2S v izdaji »Tiskovne zadruge«. Delo je prevedel pisatelj dr. A. Budal - P a-s t u š k i n, Ivi je poslovenil že celo vrsto odličnih spsov italijanske literature in je dal tudi »Dekamcronu« lepo, v vsem ustie-zajočo slovensko obliko. Izdaje v treh knjigah in z ilustracijami ni naša javnost tako opazila, kakor bi se mogli nadejati glede na nadčasovni sloves te vedre, pikantne, tu. humorne, tam pustolovske, marsikje začudo realistične in v svoji neprostovoljni satiri (pnkazovanje življenja menihov itd.) za srednji vek kar presenetljivo smele knjige. V »Dekameronu« ne Iz žlvifenja v priredi Valilnice za domačo kuro niso iznajdba novejšega časa. kakor bi človek mislil. Do-gnano je, da so imel stsri Egipčani že tisoč let pred našim štetjem valilnice, ki so v njih valili ptičja jajca z umetno toploto. Število rastlinskih vrst kake pokrajine je zavisno od kakovosti tal, zlasti od njihove mnogoličncsti. Tako je n. pr. v enolični Sahari, ki meri 6,663.000 km?, !e 560 raznih vrst rastlin, v tem ko jih raste na Japonskih otokih okoli 2750. dasi imajo sedemkrat manjšo površino. Vrečarji, sesalci s trebušno vrečo, ki v njej doraščajo mladiči, so bili v pradavnim razširjeni skoraj po vsej zemlji. Njihove ostanke so našli zlasti v triadni tvorbi in v juri tudi v Evropi. Dandenos žive samo še v Avstraliji in na bližnjih otokih ter de-j loma v Južni Ameriki. Poznamo jih kakih j 150 vrst. Po načinu življenja .ro vrečarji ! jciko različni. Nekateri sličijo glodalcem, drugi zverem, žužkojedom ali prežvekovalcem. pa celo tudi opicam. Prevelik nos ima opica semnopithecus nasieus, ki je doma na Borneu. Kljukasti nos, ki ima po vrhu plitev žeb. visi čez usta. če hoče vtakniti grižljaj v usta, mora, z drugo roko polisn;ti nos vstran. Povečani nos SiUži nemara kot resenator. da se po-jači svarilni glas ob nevarnosti. Nosa te opice žive v tropih po 20—30, ki jih vodi str r samec in baš stari samci imajo največje nosove. * Kača čuva zaklad Pravljice, v katerih kače čuvajo zaklade, zlato in drage kamne, so doma tudi v Indiji. Profesor Hensoldt, ki se je mnogo mudil v Indiji, razlaga nastanek teh pravljic iz dejstva, da ta mošnje ponočne kobre, ki se hranijo z žuželkami, prav rade preže na plen ob kaki brezkrili samici svetečih se žuželk, kakor so naše kresnice. Tam hlasta potem po samcih, ki prihajajo k samicam. Tudi je našel kobro ob koscu kior_fana, vrste fluorita, ki se ežarjen od sonca sveti še doigo v noč. Da žuželke rade iota.jo k svetlobi, je znano, in da nekatere kače žive pretežno od žuželk. tudi vemo. Saj se na primer kraški gad, ki živi po hribih v Bosni in Hercegovini, hrani skoraj izključno s kobilicami. Ferenc Kormendi: 31 ZMOTA Gospa Waltrova je nadzorovala dekle iz cvetličarne, ki je krasilo mize. Takoj ko se je Ana počasi vrnila v jedilnico, jo je nagovorila. »Vidiš, deklica, prav sem imela. Lepše je, ako so rože sredi mize, za katero bo sedelo osem oseb. Kdo pa je bil?« ^Nihče.« »Nihče? Štefan je rekel, da Juhaszovi.« »Pomota. Niso klicali mene.« »A tako.« Obrnila se je k dekletu iz cvetličarne. »Poglejte, gospodična, zdajle damo na sredino karto, ki označuje mizo ... tako... ne, tako! Naj bo obrnjena proti vratom, da jo lahko vsakdo takoj zagleda... Tako bo prav.« Ana je naglo šla iz sobe do stopnic, brez sape je obstala v svoji sobi. Tukaj se je torej nekaj zgodilo. Janko in Irma Borbelyjeva. Moj Bog. Čutila je, da mora takoj zajokati. Nato je začutila strašansko, neodoljivo potrebo, da bi se smejala. A ni ne jokala, ne se smejala. Kakor da je v svoji notranjosti popolnoma prazna, glava, prsi, vse telo je prazno in brez teže dviga se nekam visoko v zrak. Nekaj se je zgodilo... tam spodaj. Janko in Irma Borbelijeva. Toda ne... nič se ni zgodilo. Bilo je smešno. Kako natolcevanje, ka1;, Jankov sovražnik. Ali pa se je nekdo le' ponorčeval iz nje. Telefonski dovtip. Saj je tudi po časopisih že pisalo o tem, da neprestano ... Toda nekaj takega, da Janko :n Irma Bor-belvjeva ... Za moj denar. .. njemu pa je dobra čisto navadna tovarniška delavka .. . Irma Borbely. To ni res, ne more biti res! Grda, umazana obrekovanja ! Ta nesramnež ne ve, da se ljubiva in ... Janko nobene druge ne potrebuje. Zapletel se je v to stvar zgolj iz usmiljenja in dobrote in če je imel opraviti s to Irmo Borbelyjevo ... Sključena, obraz zakrit z rokami je sedela na robu divana. Kaj se bo zdaj zgodilo? Takoj ga bo poklicala po telefonu, rekla mu bo, naj pride hitro domov, in mu bo vse povedala ... Ne. Tega ne more storiti. Vsa ta stvar je nesramna laž. Janko ne sme niti slutiti, da je nekdo.. . napravil tak dovtip po telefonu. Ne sme izvedeti, da je le za trenutek izgubila zaupanje vanj in da je verjela, da morda... Ne! Ničesar ne veruje. Vse to ni res. Janko ljubi njo in tudi če bi pred tem imel sto žensk, saj je bil vendar svoboden, toda danes ima samo njo! Njen mož je.. Ljubita se in imela bosta otroke in vse to ni res! Ni res! je uporno kričalo v njej. »Milostljiva, prosim, blagorodna gospa želi vprašati...« Dvignila je glavo, prestrašena se je zazrla na odprta vrata. »Jezus Marija... ali je milostljivi slabo?!« Sobarica je strme buljila v Ano, stopila je korak bliže. »Tako ste bledi.« Ana se je skušala nasmehniti. »Kaj še! Kaj je, Juliška? Kaj želi blagorodna gospa?« »Da bi...« zdrznila se je, v razburjenju je pozabila, zakaj je prišla. Začela je jecljati. »Milostljiva gospa... pri moji veri, thko bledi ste.« Ana je vstala in stopila k ogledalu. »Poveite blagorodni gospe, da že grem. Pohitite!« Ko je sobarica odšla, si je Ana v naglici uravnala lase in napudrala obraz. Nič mi ni! Nič se ni zgodilo! Zbežala je po stopnicah. Gospa Waltrova je stala v veži, bila je nekam užaljena. »Kaj se je zgodlo, deklica? Ne zanima te, kakšne bodo mize? Kličem te, a... Ti, ti! Kaj pa je s teboj?« »Prosim, mati?« je vprašala Ana in se smehljala. »Tako si bleda in ...« »Bleda?« je v duhu ponavljala Ana in — »in kakšna —?!« »To je zaradi luči,« je dejala in se sama pri sebi čudila svojemu mirnemu glasu. »Tu gori električna luč, skozi jedilnico pa sveti sonce, zvečer se bom lepo našminkala in lahko si mirna, mama, da bom lepa. Zlasti v svoji novi obleki.« Dve globoki gubi sta se zarezali v čelu gospe Waltrove. Kaj se dogaja s tem dekletom ? »Anica, veselilo bi me. ako bi takoj po kosilu za trenutek legla. In sploh bi ti priporočila, da do osmih ne vstajaš. V zadnjih dneh si imela dovolj dela.« Moj Bog, nekako bo moralo iti, je mislila Ana. Z naporom se je obvladala, pogledala je na okrašene mize. da, tako bo prav lepo, je vzhičeno dejala in gospodična iz cvetličarne je začela krasiti ostale mize. Med tem so prinesli sadje in gospa Wal-trova je želela, naj ga Ana sama pogleda, kajti danes ni hotela storiti ničesar na svojo lastno odgovornost. Potem je prišla Agica: ali ne bi mogla kaj pomagati? je vprašala in za vsak slučaj kar ostala, morda se pa le najde kako delo za njo. Po poldrugi uri je telefoniral Janko, da pride malo kasneje domov, ima še važen opravek, ki ga ne bi hotel prekin'ti in odlagati na gonedeljek. Agica je govorila z njim, Ana je sprejela na znanje njegovo sporočilo in pri tem je razmišljala, ali ga ne bi vprašala, ako bi bila ona pri telefonu, ali ni to morda zadeva z Irmo Borbclyjevo. A takoj se je sramovala te misli. Človek je nesramen. Kako malo zasluži... svojo srečo! Pač pa bi mu morala reči: Ljubim te in ti verjamem in nikomur drugemu ne verjamem! To ni res! Niti trohice resnice ni na tem, kar pripovedujejo o njem. Ne verjamem jim! Ne verjamem! si je stokrat in stokrat govorila v duhu. In čutila je, kako jo ta odločnost pomirja. Ko se je Janko po tretji uri vrnil domov, je bila že dobre volje, veselo mu je pripovedovala o velikih dopoldanskih pripravah, niti opazila ni, da molči o dogodku s telefonom, kakor da je že pozabila nanj. Popoldne je hitro minilo ob brezpomembnih besedah in mislih. Včasi se je nekaj oglasilo v nji: »Ni res!« ali: Ne verjamem!« A šele pozneje se je zavedala, da se nehote in dosledno izogiba Jankovim pogledom, da mu noče pogledati v oči in da noče, da bi ji Janko pogledal v oči. Mrazilo jo je. Telefonirala je hišniku, naj pogleda, ali je kurjava v redu. Kasneje pa je čutila, da je v hiši zadušljiva vročina in je ukazala odpreti okna. Pred osmo uro se je začela oblačiti. Ravnokar se je oblekla, ko je prišel v njeno sobo Janko, že v fraku. Ana je stala pred ogledalom v bleščeči svetlobi rožnate svile svoje nove večerne obleke. Pogledala je v ogledalu Janka, naglo se je obrnila in stopila predenj. »Ti ugaja moja obleka?« »Krasna je.« »Sem lepa?« »Prekrasna, draga.« »Sem lepša, kakor —« Požrla je besede, utihnila je. čutila ie, kako j: je kri izginila iz glave, nalahno se je opotekla. »Lepša si. Lepša od kogarkoli. Zame si najkrasnejša. Ana.« Cisto, resno, nekam ginljivo so zvenele te besede iz Jankovih ust, docela iskreno. In v tem trenutku je Ana začutila lahen zbodljaj v srcu. Ozrla se je na Janka! Janko je za trenutek vzdržal njen pogled, nato pa je počasi in kakor slučajno odvrn:l pogled od nje, smehljaje se je pogledal v ogledalo in si segel za ovratnik. V tem trenutku je Ana s smrtno gotovostjo vedela, da je Janko malo prej lagal. Lagal je in laže. Tak, kakršen stoji tu pred njo. laže. Laže, ko odvrača pogled od nje. Laže, ako govori, laže tudi. ako molči. Najdejo se malopridneži, ki kličejo po telefonu rešilno postajo in gasilce in policijo ter jo pošljejo na kak kraj, kak drug malopridnež pa prestraši človeka s tem, da mu je nekdo umrl ali da ga je doletela na ulici nesreča, ali pa ... Toda če kdo poreče: »Ti, Ana, poslušaj, tvoj mož te vara z neko Irmo Borbelyjevo,« mora vendarle nekaj vedeti! Nenadoma je izgubila oblast nad seboj. Sekundo se je še zavedala, da ne sme govoriti. za kratko sekundo, kakor bi bila nekje v sebi zaslišala svarilni glas — ni res! ne verjamem! — a že je bilo prepozno! Stopila je korak naprej, dvignila je glavo. Po tem naglem zgibu se jc Janko okre-nil k njej: »Si nared, drag:ca?« Ana ni več slišala teh mirnih besed, že je utomla v žgočo, rumeno meglo. Jeni, danes mi je nekdo povedal, da me varaš s tisto Irmo BorbeIyjevo.« Kronika Strah {»red kačami Strah pred kačami jc bolj ali manj vsakomur prirojen. Ni treba, da koga ravno kača piči, nakar se krive palice boji. Kdor koli stopi v poletni \roč:ni v gozdni hlad. čuti podzavestno bojazen pred kačami. Vse to pa je pretirano. časih kar smešno. Ljudje govore o modrasih in o njih nevarnosti, ne da bi sploh kdaj videli modrasa v prirodi. Je že res. da je rod modrasov tu in tam na prisojnih krajih močneje razvit. Tam naj bodo sprehajalci, drvarji, nabiralci borovnic in jagod ter gobarji kolikor toliko previdni. Dobra obutev in pozornost pri hoji po prisojnih gozdovih, posekah ali planjavah odvrneta vsako nevarnost pred kačami. Govorice o sikajočih kačah, ki se povzpno na samem repu in švignejo pokonci kakor bazili.sk. spadajo' v kraljestvo bajk. Prav o naših modrasih lahko povemo. da sc človeku radi izognejo in brž smuknejo v varno zavetje, kakor hitro začujejo človeško stopnjo. Skušnje povedo, da modrasi vsekajo, kadar se jim pribl žamo z roko ali golo nogo. zlasti pa še. če stopimo nanje. Tako mora torej prizadeti pripisati svojo nezgodo V glavnem lastni nepazljivosti. V statistiki nezgod v vsej Srednji Evropi je kačji pik zabeležen s prav nizko številko. Brchm navaja, da je bilo sredi preteklega sto' letja v Srednji Evropi od kač prizadetih kakih 3000 ljudi na leto, smrtni primeri pa so bili redki. To število se je poslej šc znatno zmanjšalo. Kako da modras kljub svoji številnosti napravi razmeroma malo škode? Rrehmovo pojasnilo o tem je tudi še danes splošno veljavno. Modras se človeka izogiba, kjer se le more, saj sluti v njem svojega glavnega sovražnika. Čez dan leno polega na prisojnih 6kriti'n krajih, šele pozno popoldne ali zgodaj zvečer gre na lov. Ta čas pa ga človek redko moti Seveda je treba modrasa preganjati, kjer je preveč zalege. Vendar naj se tega lova lotijo le posebno spretni kačarji. Nikakor pa naj ljudje v bojazni pred kačami ne pobijajo brez usmiljenja slepičev in beloušk. Kdor zatira modrase, ker so na glasu hudih strupenjač, mora obenem vedeti, da so s svojim strupenim zobom izvrstni go/dni policisti, kj zatirajo miši in druge škodljivce in tako v veliki meri poravnavajo nevšečnosti, ki jih tu pa tam po vzročajc človeku. Sicer pa imajo strupene kače v živalstvu samem toliko prirodnih sovražnikov, da so njihovim zalegam že s tem postavljene meje. Modrasovi glavni znaki (križec na majhni izredno gibljivi glavici in cik-cak na hrbtu) n;so vedno in povsod enaki, ker se osnovna bana prilagaja bivališču. Barva Se menja cd svetle bakrenorja\e do sivkasto rjave in temne. skoraj črnikaste, ki je enaka močvirnatim riem. Toliko v vednost in pouk našim ljudem, ki imajo opraviti v gozdu, saj se zlasti letos, ko imamo vroče poletje, stopnjuje strah pred kačami. -0- * Prof. Ginsburg na svobodi. Po treh letih konfinacije je bil izpuščen na svobode v Rimu prof. Lecne Ginsburg, bivši profesor za rusko književnost na univerzi v Turinu. Ginsburg je bil znan sotrudnik mnogih italijanskih revij in dnevnikov. * Sedež bivše fašistične stranke je na razpolago beguncem. Guverner mesta Rima je objavil dekret, ki pravi, da so prostori razpuščene stranke na razpolago beguncem, ki so morali zapustiti svoje domove zaradi sovražnih letalskih napadov. * Umrl je Carlo Z*angarini. V Bologni je sklenil račune z življenjem znani pisatelj prof. Carlo Zangarini, ki je predaval teorijo in zgodovino italijanske književnosti na kr. konservatoriju v Bologni. Uča-kal je 68 let. Napisal je več komedij in besedil za opere, med drugim tudi besedilo za opero »Dekle z zlatega zapada«. * Smrt profesorja Jleiule. V Turinu je umrl nenadne smrti profesor Renda. Bil je eden najbolj znanih in uspešnih italijanskih vzgojiteljev. * Zapuščina v tujini umrlega Italijana. Pred meseci je umrl v Buenos Airesu Ge-movežan Baciccia Repetto. S trgovino drobnih predmetov si je prihranil težke tisočake, katere so našli po njegovi smrti deponirane pri raznih bankah. Tako so našteli skupno 57 milijonov lir. Ker pokojnik ni imel sorodnikov, je bila zapuščina razdeljena med dve civilno najpotrebnejši ustanovi za otroke v Genovi. * Otroci pri letalskih napadih ubitih staršev proglašeni za vojne sirote. Zaradi številnih primerov, ko so otroci, katerim so bili pri letalskih napadih ubiti roditelji, ostali brez oskrbe in nadzorstva, pripravljajo v Rimu ukrepe, da bodo otroci proglašeni za vojne sirote ter bo za njih skrbela država. * Plaz kamenja zasul tri mlade ljudi. Iz Brescije je odrinila trojica mladih pla-ninarjev v gore ter se je hotela povzpeti na vrh Vito. Pa se je utrgal plaz kamenja, in vsi trije alpinisti so padli v prepad, kjer sta se dva ubila, tretji oa is bil ob času, ko so ga našli še živ, vendar zelo nevarno ranjen. * Oče in sin sta utonila v Padu. Vročina je izvabila v kopališče na Padu 35 letnega Francesca Furlottija z 10 letnim Prekrški proti predpisom c zatemnitvi Seznam oseb, ki so prekršile določbe o zatemnitvi od 1. junija do 14. julija t. 1. ln ki so bile ovadene oblastem: Subic Angela, Trdinova 2/II; Skerlj Božo, Res-Ijeva 13: Stolfa Marija, Pleteršnikova 3; Hieng Ernest, Ulica 3. maja 10; Ceglar Ivan, Cir. Metodova 89; Berlič Josip. Milčinskega 7; Okorn Ivana, Železnikarjeva 20: Batista Ludvik, Gospo-svetska 30; Gliba Anton, Sv. Petra 25; Sel ing. Ludvik, Zarnikova 5; Ogrič Srečko, Železnikarjeva 20; Pogačnik Stanislav, Gosposvetska 49; Bojko Ivan, Jarnikova 5; Pantar Josip, Vodovodna 48; Osole Štefanija, Beethovnova 2; Me-zan ing. Franc. Muzejska 3: Leveč Ivan, Nunska 4; Turel Marija, Vodovodna 48: Kajfež Frančiška, Florjanska 4; Sepin in Zvokelj Ivana, Pokopališka 5; Sila Emilij, Linhartova 12; Gol-majer Ciril, Malgajeva 2: Klemenčič Jelka. Slomškova 21; Skodlar Avgust, Stari trg 4: Perušek Alojzija. Verdijeva 8,IV; Jagodic Pavel, Miklošičeva: Velušček Ciril, Bleivveisova 2; Mačkov-šek Aleksander, Gledališka 4: Jambrek Karel. Gradišče; Kare Anton, ži-1^—-Va r P^v-iA A"a. Erjavčeva 4: Vlaj Štefan. VVolfova 5; Bilina Marija. Cankarjevo nabrežje 1; txiKsida Bo^oniir, Igriška 4; Jezeršek Marija, Tržaška 53; Bezlaj in Košak Josipina. Peruškova 2; Grčar Vida, Pred škofijo 14: Peklenk Marija. Krekov trg U: Krajner Viljem. Malgajeva 10: Pušenjak Ivana, Medvedova 14; Zavadlal Milan, Medvedova 12; Brecelj Uršula. Miklošičeva 19; Rešetič Ignac, ?esta Soške divizije 14; Zmasek Ivana. Miklošičeva 19: Brajnik Ivan, Mestni trg 8; Anžič Marija. Cesta Soške divizije 14: Gale Marij, Slomškova 19: Kersnik Aleš. Kotnikova 13; Ko-ič Marija. Slomškova 15: Modic Josip, Slomškova 15: Pečinič Pavica. Kotnikova 13: Perdan Alojzija, Slomškova 10; Polak Adela. Slomškova 19; Potnik Ivan. Slomškova 15: Saše! Josip. Kotnikova 13: Zor Franc. Slomškova 15: Jago-dič Vida. Vrtača 4: Smrdelj Julijana. Rutarjeva 4; Vrtačnik Ana, Levstikova 25; Žagon Franc. Kolodvorska 22: Prijatelj Amalija. Petrarkova 7; Pavlica Mira, Petrarkova 34; Mencinger Tomaž, Sv. Petra 34; Trpin Ivan. Petrarkova 24a: Kam-bič Zorko. Petrarkova 24a: Vovk Ivan. Tržaška 17a; Guček Marijana, Tržaška 17a; Jarec Ivan, Tržaška 17a; Zalar Angela. Tržaška 93; Vavpotlč Francka. Ločnikarieva 6: Ambrož Ivan. Ločni-karieva 8; Rotar Gašper. Ločnikarjeva 10; Oblak Marija. Ločnikarjeva 13: Rus Ana. Ločnikarjeva 4: Zaletelj Bojan, Predjamska 38. sinom Rosolincm. Pr- plavanju pa sta oče in sin zašla v vrtinec, ki ju je potegnil na dno. Pozneje je voda vrgla žrtvi na breg. * Planinska nesreča. Iz Pontedilegna poročajo, da se je skupina 13 planinarjev iz Brescije in Cremone odpravila v planine Pisganna. Alpinisti so hoteli doseči vršac Castellaccio. ki pa je zelo strm in težko dostopen. Nekaj časa so alpinisti srečno napredovali, petem so prišli na sne-žišča, kjer so obtičali. Troj'ca izmed tri-najstorice se je spuščala po vrveh in ti trije so se ponesrečili. Kmalu za njimi se je ponesrečila nadaljnja trojica, trije pa so se pri sestopu ubili. Med rešenimi so večinoma ženske. * V banki je bil okraden. Stavbni podjetnik Gofredo Pa rodi iz B?lzanct.ta je prišel te dni v Genovo in šel v neko on-dotno banko, da bi izvedel neko denarno operacijo. Medtem ko je bil zaposlsn z ureditvijo svoje zadeve mu je nekdo izmaknil listnico z 80.000 lirrmi, nekaj vrednostnimi papirii in brlljantnim prstanom. Tatvino je mož opazil pozneje, ko je svoje posle že uredil. II LJUBLJANE Ob sedmini Lee Fatur jeve Dom Lee Faturjeve je bil kakor davna domačnost kraških kuhinj, kjer so se na klopeh ob ognju ogrevali in pripovedovali povesti, pravljice m bajke. Okrog hiš je tulila burja, zapiskata mimo oken, da. sti se stresavala ob njeni moči. porojeni v daljini Sibiriji, pobesnela je čez kraške gmajne, doline in vasi, se zapedila na m:r-je, vzdigovaia valove in orglala z razburjeno morsko površino svojo divjo pesem. Ob ognjišču in večnem ognju je Lea vašo vaja , poslušala modrost mož in živo besedo deda in babice. Dom Lee Faturjove je ostalo tako žarišče, kamor so prihaj. le njene prijateljice in odhaj-le z bogast.om v duši, ki ga je nakopičila njena beseda. Njena misel se je začela oblikovati ob krasoti preproste m rodne pesmi in narodnega pripovedništva, ki je dr-gccena zakladnici-, ki ima svoje korenine v ljuastvu in ima večno vrednost in življenje, ki žwi, čuti, poje in trpi. Narodno izročilo jc kias, iz katerega so pognali poganjki in cvetovi z i osnovo umetnega slovstva. Lea Fa*.u jeva ie hodila vzporedno z obema. Njen spomin je bil čudevit, ona sama je bila kakor mozaik, sestavljen iz domače in svetovne literature. Kamorkoli se je nagnil pogovor, povsed je bila prisotna in povsa. V Mboto 7. t. m. je um^J na Breznici na Gorenjskem g. Janez F i n z g a r, brf t našega pisatelja, Člana Akademije znanosti in iL.ieuiosli g. F. S. Finžgarja. Janez Finžgar je zapus.il velik krog znancev in spoštcvaicev. Bil ie izrazita. gorenjsKa osebnost, krepak, plemenit, dobrosrčen in gospodaren, poletno vnet organizator gasilcev. Mm go let j3 bil b.cz-niski župan. Flaniski znanstveniki so prišli letos taborit na Koroško. PiiredJi so izlete, na katerih sta jih vodila zgodovinar dr. VVutte ter vodja prosvetnega cdae.ka p.i deženi vladi dr. Medweth. Posleanji dan so bili v gostih pri pokrajinskem namestniku dr. Katnerju. Obiskali so Gospo Sveto, št. Vid, Ostrcvico in krško stolnico. Večina še ni-koJi ni bila na kakem večjem hribu, Kajti najvišja gora na Fiamskem Ima kom« j <00 m. Med gosti so bili zgodovinar;;i. pravniki, arheologi, zdravniki in biokemiki. Vsi so bili z lepoto koroške dežele izredno zico-vcljni. Na periferiji mest« Kranja gradi največje kranjsko podjetje za svoje uradniKc in nameščence scanovanjsxo naselbino večjega obsega. Delo je prevzela tvrdka - Sera via« (Rischanek & Co.) iz Spitala. Kanalizacijska in vodovodna dela ima občina Kranj v lastni režiji. Kanalizacija je že izvršena, vodovod pa nspeijavajo v poslednjih hišah. Onstian kokrskega mosiu, v prvem delu naselbine >Neues Ham>at«, je kranjska občina tudi že dovršila kanalizacijo in vodovodne naprave, v drugem delu pa bo to dovršeno v septembru. O sadjarstvu na Gorenjskem piše gorenjski tedn-k: Zgoanja j^-bo.ka in hiU;ke dozorevajo. Na žalost so hude zime naša sadna drevesa močno prebrale. Skoraj polovica miših aebel, zlasti na severovzhodu, je kot žrtev močnih pozeb p.išla na n.č. Vsik lastnik vrta si moia priskibeti nova drevesca, po n.ožnosti taka, ki vzdrže neva-ne severne vetrove. Drž vni prehranjevalni urad in sadjarske šole dajo na vprašanja pojasnila, katere vrste so za gotovo zemljo in kraj najbolj pripravne. In glede gobar-stva: Kdor se potrudi, da si s sliko in knjigo ter po posvetovalnicah za gobe p.idabi znanja o gobah, si bo z nedeljskega izeta v gozd lahko brez truda znosil domov me-š-cno jed iz 15 do 25 vrst. Zakaj bi torej dopuščali, da nam uide ta bogata hrana, ki je pomembna tudi za gospodarstvo z zalogami za zimo! Zaradi pomanjkanja opreme sta se v koroških planinah ponesrečili dve plani-narki, in sicer učiteljica Jerica Brunner-jeva in njena spremljevalka Herta Schii tzova, obe z Dunaja. Ni več upanja, da b. ju naš-i živi. V Kamniku je bilo nedavno večerno šolanje. pri ksterem je predaval deželni svetnik dr. Doujak o nastanku Stranke. Vče-r;[j pa je bil sklican zbor kamniške krajevne £ikupine. Ogrci povzročajo škedo. Gorenjski tednik be eži: Na polju opažamo letos pogosto po ogrcu povzročeno škodo. Zato priporočamo. da se ti škodljivci pri oranju in prekopavanju poberč. prihodnje leto pa rjavega hrošča pridno pobirajte in ga čim več uničite. Spodnje štajersko V priznanje marljivega dela v okviru Heimalbunda so v nedeljo prejele zastave krajevne skupine: šeštanj. Ruše in šober pri Mariboru. V ta namen so bile v soboto in nedeljo v vseh treh krajih svečanosti. Dr. Henrik Hoffer, pokrajinski šolski vodja za štajersko, je padel na vzhodni fronti. Listi ga slavijo v daljših člankih. Včeraj je bi1 a v njegov spomin žalna sve-čanost v graškem deželnem dvorcu. Pri celjskem okrožnem vodstvu je bil 6. t. m. sklican velik zber funkcionarjev Hei-matbunda. Bilo je govora zlasti o bližnji kontro i in izpremembfh v posameznih krajevnih skupinah. celic3h in tfokih. Te dni bodo tudi v raznih krajih razdeljene rdeče članske izkaznice Stranke. Učiteljiščniki in učiteljiščn'ce iz Maribora nadaljujejo svoje koncertne in igralske nastope po spodnješt: je skih kra ih. Zar nji čas so se mudili v Mozirju in na Rečici ob Savinji. Dunajsko komorno gledališče je prišlo gostovat v Maribor in je uprizorilo Benatz-kega opereto »Moja sestra in jaz«. Prireditev je biia v dobro zasedeni GoLzovi dvorani. Prosvetni urad Heimatbunda v Mariboru jc objavil pregled svojega dela. Navaja, da je bilo v preteklem časovnem letu v njegovem okraju 62 različnih prireditev, ki jih je obiskaio 10.149 Mariborčanov. Novi grobovi. V Marenbergu je umrl 62-letni posestnik Franc Modry. v Celju pa ga. Marija Koroščeva. vdova po ravnatelju hranilnice. O mavzoleju pesnika Anastazija Griina na gradu Turnu pri Lcskovcu je objavil mariborski dnevnik v nedeljski številki celostranski članek, opremljen z več slikami. Med sadjarskimi pokrajinami na Spodnjem štajerskem je na prvem mestu celjsko krožje, ki šteje 122 milijonov sadnih dreves. Letos je sadjarstvu posvečena posebna skrb in še vrši sistematično čiščenje. Na novo je bilo zasajenih 83 sadovnjakov z 9670 drevesi.- Nadalje je bilo na novo ustanovljenih 34 sadjarskih in vrtnarskih društev, ki štejejo nad 6.600 članov. Vol je preparal gospodarja. Iz ckorce Hartberga poročajo, da je 411etni kmet Jože Hoffler šel mirit par volov, vpreženih pred br:no. Vcl3 sta bila silno nemima zaradi komarjev. Naenkrat je desni vol z regom prepiral gospodarjev trebuh in so ^.nt. Adamič: 14 Šola v predmestju Dijaki so se zgrnili okoli svojih »višjih«, ki so se bili oborožili s palicami. Na vogalu hiše so postali ter premerili svoje moči. Pod kostanji ob Ljubljanici, za slab lučaj do njih, pa so se z rokami v žepih in s čepicami postrani zbirale barabice; nazadnje pa so se med nje pomešali oholi, rejeni in širokopleči mesarski pomočniki. Bilo jih je osem do deset po številu. Ljudje so se zvedavo ozirali po gručah ter ugibali, kaj bo. Starejši med dijaki so mrko molčali, se zaskrbljeno ozirali po svoji armadi, najmlajši in naj-m?injši pa so bili sila glasni ter zgovorni in jeli so kar na lastno pest zabavljati onim tam pod kostanji ter jih klicati na boj. »Mesarska baraba, kar sem pojdi, če si tnpaš! Razbijem ti čelado! — Glej ga, kako se mu tresejo hlače! Marš domov, za peč k mami!« Splošen krohot dijakov jih Je same še najbolj razvnemal. Ko pa je neki srboritež zagnal med mesarje kamen, pe je zabliskalo m udarilo. Od gruče med mesarji se odloči najbolj koremjaški ter se požene med kričečo mladino. Zavoljo klofut na desno in levo kar frče po tleh; dijački se razkrope kakor piščeta. A že se požene proti napadalcu večji študent ter ga udari s palico po glau jd. V naslednjem trenutku se že oba zva- lita po tleh. Od spodnjih se jih požene pe-torica, desetorica tovarišu na pomoč. Spri-mejo, zgrabijo se, toda mesarji mladež prezhajo. udarijo se samo z največjimi in najbolj vidnimi. Hej, to je res kar čudno, da sta takoj, čim se spoprimeta, oba že tudi na tleh. Drobnjad kriči, piska, cvili, starejši pa melče; bledih, spačen h obrazov se bunkajo ter obdelujejo s pestmi in z gorjačami. Pred menoj se zvrneta dva. Na kameniti cesti se rujeta in močnejši, mesar, spravi slabotnejšega pod se: toda že prihiti na pomoč dolg dijak s krvavečim, raztrganim uhljem, dvigne gorja-čo ter lopne po debeli, razkuštrani glavi, da palica kar zabrni. Udarjeni se pograbi za glavo, hitro dvigne, izmota iz gneče ter zbeži na most. Tedajci zavpije: »Policaj ! mici v Zagrebu in traja 12 dni. Obiskuje ga 80 bodočih izvestiteljev, katere poučujejo v tečaju o vseh vprašanjih zaščite de avske mladine. Tečaj za delavske funkcionarje. V ponedeljek se je začel v Zagrebu strokovni sindikalni tečaj za delavske funkcionarje. Obiskuje ga 80 udeležencev. Nova pridobitev zagrebškega zvertnjaka. Živalski vrt v Zagrebu je dobil ovna griv-njača, ki živi na severnoafr ških planinah, žival vzbuja veliko pozornost med obiskovalci. Od doma je pobegnil. Zaradi slabe&a spričevala v šoli je pobeg."il z doma v Zagrebu. Ksaverska cesta 53. učenec 1. razreda realne gimnazije Vladimir Burič. star 12 let. Starši naprošajo vsakegar, ki bi kaj vedel o njihovem sinu. da jim sporoči. Strogi ukrepi proti samovoljnemu odpiranju in zapiranju trgovn. Trgovn^ca zbornica v Zagrebu je opezorila trgovce na vsem dižavr.em področju, naj prenehajo » samovoljnim zapiranjem trgov'n ker bodo vsi prekrški najstrožje kaznovani. Vsaka samovoljnost bo kaznovana z globo do 500.000 "kun in zaporom do 6 mesecev. Iz Srbije Nov slovenski grob v Srbiji. V Razbojni, občina Dubci, srez Brus (kopaonlčki) je umrla 16. junija slovenska mati Ana Dež-manova iz Lancovega oz. Predtrga pri Radovljici, stara 47 let. V Srbiji je ostalo pet njenih otrok, starih 18. 17, 14, 11 in 9 let samih, dvojnih sirot. Očeta so izgubili že pred prihodom v Srbijo. Naj bo pokojnici lahka bratska zemlja, preostalim pa naše sožalje! Lesene sandale za begunce in priseljence. Valjevsko okrožje je dobilo od Komi-sarijata za izbeglice in preseljence 1000 parov gotovih lesenih sandal (nanul). Na mesto Valjevo jih je odpadlo 200 komadov, od katerih jih je dobila valjevska slovenska kolonija 40 parov v vrednosti 9300 din. Ostale je razdelil med srbske begunce v Valjevu tov. Cvetko Kristan, ki je tudi blagajnik mestnega odbora za nastanitev beguncev v Valjevu. Vrednost veseli teh nanul za valjevsko okrožje je 250.000 din. Sandale so bile deljena brezplačno. — Prav tako je prišlo za one begunce in preseljence, ki so nastanjeni v kmečkih in podeželskih občinah, milo in milni prašek. Na vsako osebo je prišlo 80 g mila in 100 g milnega praška. Tudi to blago je Komisarijat za izbeglice in preseljence poslal na svoje stroške in se je delilo brezplačno kot pomoč v blagu. Izbegliška kuhinja v Valjevu dobro posluje. Zdaj oddaja dnevno po 1200 porcij in je odala v treh mesecih svojega obstoja skupno okrog 85.000 porcij. V njej se hrani tudi približno 135 Slovencev. S L julijem je bil nastavljen za nabavljalca te kuhinje bivši vodja slovenske kuhinje in gespodar slovenske kolrnije tov. Jožko Urš:č iz Ptuja. Otroci do 2. leta starosti bodo dobivaH po sklepu Čentrale za kemijske izdelke zdaj tudi v notranjosti Srbije dodatek v milu in milnem prašku, v Beogradu pa to že dobivajo otroci do 3. leta starosti. V Valjevu je bil v začetku julija sestavljen poseben spisek teh otrok in se dodatno milo dobiva cd avgusta dalje. RADIO LJUBLJANA TOREK. 10. AVGUSTA 1943: 7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Napoved čaaa: poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Simfonična glasba. — 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Simonetto. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. Pisana glasba: 1. Cardoni: Prepirljive ženske, predigra. 2. Tonelli: Follettl capriciosi. 3. Rust: Junaška legenda. 4. Boer-schel: Fantazija Straussovih skladb. 5. Bradic: Bosna, fantazija. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert Malega orkestra, vodi dirigent Stane Lesjak. — 17.45: Pisana glasba. — 19JO: Poročila v slovenščini. — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.10: Orkester vodi dirigent Manno. — 20 45: Orkester vodi dirigent Segurini. — 21.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Operna glasba: 1. Dvofak: Kmet navlhanec, predigra. 2. Pucclni: La Boheme, fantazija. 3. D'Albert: Nižava, fantazija. — 21.50: Orkester vodi dirigent Zeme. 22.20: Predigre in lnterme-zzi znanih oper. — 22.45: Poročila v italijanščini. — 23.00: Pisana glasba. Lepega popoldneva so pripeljali na treh ali štirih vezeh dolge in dišeče smreke, menda iz gozda za Rožnikom, ter jih zvalili na trato pred cerkvijo. Cerkovnik je zvečer skrbno zaklenil železna, visoka vrata suličaste ograje pred cerkvijo. Drugega dne so možje že zarana položili drevesa na koze; za jahali so debla ter se jih lotil z rezivniki in sekačaml. Pomagali smo vleči za lepljivo lubje; dolga stremena smo iztrgali z debla, da se je belo, vlažno meso za sol žilo na soncu. Podajan smo si roke in si jih stiskah; komaj so se ločile, tako jih je zlepila smola. Umazani kakor sajasti so nam bili tudi obrazi, ker smo si z dlanmi utirali potno čelo. Otroci smo vpili in rezgetali, vsepovsod smo bili in vsakemu v pomoč; zato pa je marska-teri pregortčnež dobil brco, da je odletel po travi, kakor je bil dolg in širok. Dekleta so pripeljala vencev in dolgih, zelenih kit iz bršljana z belimi in rdečimi cveticami iz papirja. Popoldne so prihitele nove moči s krampi, z lopatami in žagami. Krampi in lopate so zapele. Možje so zastavili svoje sile, vpili so ln se bodrili — prvi mlaj je smukni ob plohu v jamo. Visok vam je bil, da je skoraj zasenčil zlate kazalce ure! Jamo so zasuli in jo zatolkli z bati. Dvignil se je drugi, tretji mlaj; iz tal je zraste 1 cel gozd. Pognali smo se na mlaje, plezali po njih, toda smo se nato hitro razbežalj. Nesrečen je bil edini 2ane, ki je bil najbolj umi in je priplezal najvišje, spodaj pa ga je pričakoval cerkovnik. »Kanali ja, ali zato postavljamo* mlaje!« je kričal nad njim in mu nategnil uhlje, da je zacvilil ko pesčk. Ko so pristavljali lestve in ovijali gola debla a kitami zelenja, smo se zopet približali in milo prosili, da bi smeli pomagati. Naročite se na DOBRE KNJIGE Bolezen proti bolezni Ko je Pandora v svoji radovednosti dvignila pokrov svoje pušice in stresla bolezni med človeštvo, mu je dala ž njimi, kakor se nam mora danes zdeti, tudi zdravila zoper bolezni. Zdravnik zna danes izkoristiti marsikakšne telesne nered-nosti, da odpravi druge motnje. Že sta-rcgrški zdravnik Parmenicles je tvegal trditev: »Dajte mi moč, da bom vročice ustvarjal, in ozdravil vam bom vsako bo_ lezen!« In dejansko zdravijo dandanes duševne bolezni, sušico, naduho in egipt-sko očesno bolezen z vročico ali umetno boleznijo. Sem spada končno tudi domislica s cepljenjem. Zanimive stvari nam pripoveduje o tem knjiga »Zdravje in bolezni«, ki jo je izdal dr. Ernst Hefter v založbi nemškega državnega zdravstvenega urada. Najbolj znani poskus te vrste je pač tisti, ki ga je izvršil dunajski zdravnik prof. Wagner-Jauregg. Natančno opazovanje mu je pokazalo, da bi mogli napadi vrečice pomagati ;:oper duševne bolezni, zlasti paralizo, in z dosledno uporabo tega opazovanja je povzročal v bolnikih napade malarijske mrzlice, ki se da do neke mere ravnati, kajti pripomoček zoper malarijo, kinin, te napade lahko takoj ustavi, čim so opravili svojo nalogo. Odkrili pa so še druge načine za povzročitev vročine za iste namene. Tako so si pomagali z vročimi kopelmi, pozneje pa z električnimi toki, pri čemer rabi človeško telo kot indukcijski mehanizem. V telesu nastane indukcijski tok, ki povišuje telesno temperaturo in pomnožuie bela krvna telesca kakor mrzlica. Hefter govori tudi o pomenu tako zvane pretresne terapije« za obravnavo shico-frenije. Omenja primer mlade bolnice, ki „e veljala za >-duševno mrtvo«; bila je popolnoma apatična in ji vsi napori zdravnikov niso nič pomagali. Tedaj je v zavodu. kjer je ležala, nastal požar, in v trenutku, ko ji je grozila pogub? sc začeli možgani bolne ženske delovati redno: pomočila je svojo rjuho v vodo, so vanjo zavila in na ta način prodrla sko. zi plamene, zunaj pa so se ji ulile s>olze, ki so prinašale zdravje.. Ogenj in solze so mlado žensko rešili. O drugem takšnem primeru pripoveduje Fritz Benesch v svoji laijigi »Sile go-i a«. Neki planinec je padel v neki steni, dobil je mnogo poškodb, a vendai mu je bilo to v korist, živčni pretres pri padcu ga je osvobodil namreč težke živčne motnje. Občutke, ki jih je imel mož pri padcu, opisuje avtor na skoraj klinični način: Na.jp. /o je mož premislil svoj po. loža j in sklenil nekatere ukrepe, ki bd ga na; rešili, hotel je n. pr. obdržati svojo palico itd., potem se je spomnil v vsem miru svojcev in pretehtal življenje, ki je šlo mimo njega kakor film. a vse je bilo cžaljeno kakor z nebeško svetlobo. — »Veličastne in pomirjajoče misli so obvladovale poecline podobe ter jih vezale ln božanski pokoj je šel kakor prekrasna g-jdba skozi mojo dušo,« je pozneje opisoval mož. »Prečudežno sinje nebo me je obdajalo čedalje bolj z rožnatimi in zlasti nežno vijoličastimi oblački — splaval sem mehko in brez bolečine iz sebe, med tem ko sem gledal, kako leti moje telo skozi zrak.« Potem se je onesvestil. Prva metoda živčnega pretresa zoper shic-ofrenijo je uporabljala inzulin, tisti pripomoček zoper sladkorno bolezen, ki utegne v preveliki količini zaradi prehude odprave sladkorja v krvi povzročiti »in-zulinov pretres«, krčevito in prilično nevarno stanje, pri katerem je človek nezavesten. Pretres notranjega človeka, ki se tu dogaja in prenaša na vse organe, a prav tako prizadeva tudi duševna območja, povzroči v shicofreniklh pogosto neko preobrazbo, ki nam je v svojti zadnjih vzrokih še temna. Hefter pravi, da je tako. kakor bi bilo v tej temi nekaj demonskega, zato so smatrali obravnavo po tem načinu vedno za nevarno. Okrog 1. 1930. pa so odkrili, da vpliva na shico. frenijo zelo ugodno istočasno nastopajoča epi!er>s: ,a. Nato je začel madžarski zdrav-n k Meduna poskuse z umetno epilepsijo, ki jo je povzročal n. pr. z vbrizgavanjem kafre v žile, ali pozneje z injekcijami kardiacola. Va zadnje sta italijanska zdravnika Cerletti in Eini povzročala epi-leptične napade z elektriko, kar so bili poskušali že v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Poskusili so vplivati z Izmeničnim tokom naravnost na možgane. Ta terapija danes še ni do kraja dogna-na, vendar pa je dala že zelo dobre rezultate. Na koncu poroča dr. Hefter o najnovejši metodi z zdravljenja jetike: namreč z lol" ilno omejenim lupusom, kar je nov korak za odpravo bolezni z boleznimi. InseratI v »Jutru« imajo velik uspeh! Vsem sorodnikom in znancem naznanjam tužno vest, da je moja ljuba žena, dobra sestra in teta, gospa Mihaela Vrabl roj. šentak 8. avgusta 1943 po daljši težki bolezni umrla. Pogreb bo dne 10. avgusta 1943 ob 16. uri z žal, iz kapelice sv. Krištofa, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 9. avgusta 1943. JANKO VRABL, višji davčni upravitelj v pokoju, soprog. Po dolgi in težki bolezni nas je danes za vedno zapustila naša nadvse ljubljena in dobra mama, stara mama in tašča, gospa Marijo Grobelnik ro}. Stegnar vdova po trgovcu Našo nepozabno pokojnteo bomo spremili v torek, dne 10. avgusta 1943 ob pol 6. uri popoldne z Žal. iz kapelice sv. Jožefa, k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 9 avgusta 1943. Žalujoče rodbine: dr. ALEKSANDER GROBELNIK, META SOSS, EMIL GROBELNIK, LENI H. POPOVIČ se zopet nveljavffajo Iz vseh delov sveta prihajajo v zadnjem času poročila, iz katerih se da sklepati, da bodo v bližnji bodočnosti jadrnice zopet zavzemale važnejšo vlogo v pomorskem prometu. V zadnjih desetletjih pred vojno so postale jadrnice v svetovnem pomor, skem prometu že docela nepomembne in tudi število jadrnic je vsako leto obiutno nazadovalo. Sedaj pa so pričeli povsod graditi nove jadrnice. Graditelji upoštevajo nove možnosti, k; se nudijo prometu z jadrnicami po vojni spričo pomanjkanja ladijske tonaže. Predvsem gradijo nove jadrnice v baltskih državah. Tako si hoče Estonska ustvariti obsežno mornarico modernih jadrnic za vzdrževanje prometa v Baltskem morru. Tudi v ladjedelnicah Italije, Španije in Portugalske ter Grčije gradijo rove jadrnice po 150 do 3000 br. registrskih ton. Te moderne jadrnice so skoro vse opremljene s pomožnimi p jonskimi motorji, ki se lahko uporabijo v času, ko ni vetra ali v predelih, kjer vlada zatišje. Zaradi pomanjkanja tonaže so v prometu velike jadrnice tudi med Zedinjenimi državami in Južno Afriko ter med Afriko in Indijo. Prav tako so zaposlene jadrnice v obalnem prometu Brazilije in ostalih južnoameriških držav. Na ladjedelnicah v srednjeameriškem otočju posebno na otokih Haiti, Jamaica in Sari Domingo gradijo nove jadrnice že v serijah s kreditno podporo Zedinjenih držav. Japonska je sestavila večletni program za gradnjo jadrnic s pomožnimi motorji, ki bodo po vojn; prevzele važne prometne naloge ob Vzhodni Aziji. Jadrnice gradijo predvsem v ladjedelnicah v šanghaju, in sicer v serijah po enotnih tipih s pomožnimi motorji. Značilno je, da gradijo jadrnice z največ 300 br. reg. tonami, s katerimi je promet najbolj rentabilen in da večjih jadrnic ne gradijo. Povsod prevladuje prepričanje, da se bodo jadrnice s pomožnimi motorji lahko dobro uveljavile tudi v mirnem času, celo potem, ko bo popustilo sedanje pomanjkanje to- i naže. I Razburljiv prizor v gledališču žena nekega mladega zakonea v Milanu je pred dnevi prejela brzojavko, ki jo je poklicala k postelji težko bolne sorodnice izven mesta. Zena se je odpeljala na obisk, mož pa je šel zvečer, da bi mu ne bilo dolgčas samemu doma. v gle lilišie Med predstavo je zapazil nekaj. ka ga je strašno razburilo. Zdelo se mu je da vidi pred seboj svojo ženo v najlepši eb.ek: ob strani neznanega moškega ki je že.io ves čas božal po roki. V mladem zakon ju je taiko zavrelo, da naposled ni vet mogel krotiti svojih živcev ter je povzročil hrup med gledališko predstavo. Vrgel se je dejansko na domnevano nezvesto ženj in njenega ljubimca. Ko so zaradi tega prekinili predstavo, se je pokazalo, v čem je stvar. Ljubosumni zakonec je zamenjal svoj«> ženo s svojo služkinjo, ki si je izposodila ženino najlepšo obleko, da je šla s svojim prijateljem v gledališče. MALI OGLASI Kdor službo plato ta rsalco oesedo L —30 z» dr* !n prov takso —60 za da lani* naslova ali šllro L 2.— Nr jmaujo'. (bios sa te oglase -e L 7- - Za ženltvc ln dopisovanja Je plačat sa vsako besed'. L 1_ za »se druge oglase L —60 za besedo za dri ln prov tak.«o —.60. za c!a.1a a}# ' naslova aH šifro L 3,— Najmanj š tsno* ra te oglitse le L 10.— Drobne zanimivosti Madžarski časopisi so se podražili. Vlada je izdala odredbo o povišanju cen časopisov. Listi, ki so doslej stali 10 filer-jev, bodo veljali za naprej 14 filerjev. ob nedeljah pa 20. Cena listom po 12 filerjev je povišana na 16. ob nedeljah pa ma 30 filerjev. Ostali listi stanejo 20 filerjev. ob nedeljah pa 40 filerjev. 652. obletnica švicarske konfederacije. Predsednik švicarske zveze Celio je imel te dni spominski nagovor o priliki 652. obletnice švicarske konfederacije. Rotschildove graščine naprodaj. Iz Pariza poročajo, da so graščine Rotsehiluova ro-dovine naprodaj. Francoska država je žc prej razlastila milijarderje ki so na ta način izgubili svojo najlepšo posest na fian-coskem ozemiju. Radijske oddaje za šolarje. Vsak ponedeljek in sredo ob 8.15 odnosno ob 9. do_ pr.ldne se vrši pouk za italijanske šoferje po radiu. Oddaje ob petkih pa so namenjene za šolske ravnatelje in učitelje. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je preminul previden s svetimi zakramenti za umirajoče po dolgotrajni mučni bolezni naš preljubi, dobri mož, skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Ivan Jankovič POSESTNIK V ČRNI VASI Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 10. avgusta 1943 ob pol 5. uri popoldne z žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Črna vas, dne 9. avgusta 1943. Žalujoča žena TEREZIJA z otroci tn ostalo sorodstvo Globoko užaloščeni sporočamo, da nam je omrta naša Srčaoljabljena in predraga žena, mati, hčerka in sestra. ®ospa Sigi (Pišlar #•©;. ^aza/ura Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne 10. t. dl, ob 5. uri popoldne, iz kapelice sv. Nikolaja aa Žalah, k Sv. Križa. Ljubljana, dne 8. avgusta 1943. Globoko žalujoči; FRANC, mož NINA, hčerka NINA CAZAFURA, mati NUCI CAZAFURA, brat In sorodstvo. Emiiio Salgari: 35 KRALJICA KARIB0V K markizi de Bermejo!« je kriknil svojim ljudem. pehal bežeče meščane in njih zasledovalce V brzem teku je zdirjal skozi mesto ter s poti, dokler ni znova prišel do špankinega vrta. Tam je že našel tolpo plenilcev. Ker so le-ti videli hišna vrata zabarikadirana, so bili pravkar razbili šipe v pritličju. »Spravite se!« je oblastno ukazal kapitan. Fi:bustirji so se mrmraje odstranili. »Hvala vam!« se je zdaj začul glas, ki ga je dobro poznal. Markiza cie Bermejo je biia z dvema oboroženima slugoma topila k oknu v ^rv.^m nadstropju. »Odprite, gospa!« je zaklical gusar ln jo pozdravil z mečem. čez nekaj minut je stopil Ventimiljski v hišo in pričakal gospodinjo v tisti dvorani, kjer je imel prej svoj dvoboj z vojvodo. »Ali je mesto izgubljeno?« jc vprašala z drhtečim glasom, ko ga je zagledala. »Da, markiza!« je odgovoril. »Naprej sem vam povedal, da se bo posadka vdala fli-bastirjem!« • »Oh, kako žalostno, vit.az!« Ventimiljski je prekoračil sobo, razburjen. da se je komaj krotil. Zdajci 'e obstal pred Španko m ji napeto pogledal v lice, rekoč: * Vojvode nisem našel!« »In zdaj prihajate semkaj v wpa»jtt, da st skriva pri men'.0« »Da, gospa!« »Tu ga ni!« »Ali govorite resnico?« »Prisežem vam, da se ni vrnil k meni!« »A kam bi utegnil pobegniti?« Gospa ga je molče gledala, kakor bi se obotavljala z odgovorom. »Nekaj veste o tem!« je pritiskal gusar. »Da!« je odgovorila markiza. »Morebiti ljubite vojvodo?« s Kako to?« »Kaj vam torej brani povedati, kje je?« »španskemu kralju služi!« »Po nizkotni prevari!« je kapitan zaškripal z zobmL Gospa je pobesila glavo. Nato je vzela iz rdeče žametne torbice, ki ji je visela ob strani, majhno pismo in ga obotavljaje se pomolila gusarju, rekoč: »Pred dvema urama sem dobila tole! čitajte!« Pisemcc je bilo kratko: »Posrečilo se mi je priti na .Escorial' in odriniti. Sporočite guvernerju moje opra-vičbe. Nujni vzroki me silijo, da odpotujem v Florido. Diego vam pove vse ostalo! Van Gould.« »Torej je odnesel pete!« je ogorčeno vzkliknil Ventimiljski. »Spet mi je ušel!« »Zdaj veste, kje ga najdete! Diego, star Flamec in vojvodov zaupnik, vam lahko pove marsikaj dragocenega!« »Kje je?« »V trdnjavi San Juan de Luz!« »Trdnjava se še ni predala!« »Najdite način, da dobite tega človeka v roke! Mnogo takega ve o vojvodi, česar jaz ne vem. Nemara mu je znano, zakaj jje vojvoda odplul v Florido, že pred časom ie govoril o tem potovanju!« Gusar je v dvomih pozibaval z glavo. »Nadaljujte!« je rekel, ko je premolknila, kakor da se obotavlja. »Rada bi vam povedala nekaj, »Torej veste še več?« »Jaz ne, pač pa Diego! Za zdaj poslušajte mene, vitez! Tu gre za...« čvrsto mu je pogledala v oči in počasi dejala: »Za Honorato!...« 20. POGLAVJE Markiza de Bermejo Ko je gusar zaslišal to ime, se je spustil v naslanjač in se prijel za očL Globok vzdih se je začul, podoben pridušenemu ihtenju. Tako je ves prevzet ostal nekaj minut. Ime uboge Flamke, ki jo je tako neskončno ljubil in ki jo je objokoval kot mrtvo, ga je bilo silno razburilo. Nato je vstal, bled ko mrlič. Kakor v sanjah je pogledal mar-kizo in z medlim glasom izpregovoril: »Kaj mi trgate srce? Ona je mrtva in mirno spi na dnu morja ob strani mojih bratov!« »Nemara se motite!« »Ah hočete trditi, da še živi?« »Diego Sandorf tako pravi!« je rekla gospa. »Mar je govoril z vami o Honorati?« »Da, vitez!« »Torej veste...?« »Vse... Vaše maščevanje je bilo strašno! ...« Gusar se je sesedel nazaj in se pogreznil v mrko zamišljenost. Ko je nekaj minut molčal, se je znova zbraj In rekel: »Ne, Honorata Van Gould je mrtva!« »Ali imate dokaze?« Globoko je vzdihnil. »Tudi meni so nekoč pravili, da so jo našli. Dolgo časa sem upal in verjel govorici!... Zdaj ne verjamem več. Bila je bajka, kakor si jih mnogo pripovedujejo ob zalivu!« _ Službe Hie MLAJŠA GOSPODIČNA išče službo v gostilni aii slaščičarni, event. Rte tudi k enemu otroku. Ponudbe ra ogi. odd Jutra pod : »Zgovorna«. 13455-2 Službo dobi ZDRAVA DOJILJA z iaicj=tno kolifino mleka, -e išče. Hran- >n p'aea iobra. VeS uftmen', Na-^ov v vs 3-1. Tel. 37-10. 13478-20 POSLOPJE V LJUBLJANI prodam za 2.000.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto obrestovin-e 180.000 lir«. 13464-20 SS330SESI STANOVANJE, komfortno, dvosobno s kabinetom in plinom, na cesti Viktorja Emanuela, zamenjam za enako ali večje^na Mirju, oziroma v bližini Srednje tehnične šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava 666«. 13457-21 ENO- DO TRISOBNO stanovanje odstopim onemu. ki mi da primerno posojilo na hišo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija«. 13452-21 STAVBNO PARCELO, lepo, v Koleziji, 5 minut od tramvaja, ugodno proda Realitetna pisarna Habijan Miro, Cigaletova I-p. 13472-20 ENO ALI DVE PRAZNI sobi iščem Z2 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazni sob;-" l-.454-23a ZAKONCA BREZ OTROK iščeta večjo prazno sobo s posebnim vhodom za Bežigradom za september ali oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. 11«. 13 23a SOLIDEN GOSPOD išče lepo sončno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren domačin 35«. 13461 23a ?7J Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ui. 4 teL št. 2109 UMETNO VALENJE! Naročila za jesensko valenje piščancev sprejema še do 15. avgusta A. J., Ižanska cesta 118. 13481-37 ZELEN PAPAGAJČEK je ušel. Sliši na ime »Lum-pi«. Najditelj se naproša, da ga vrne proti nagradi: Kroschl, Verdijeva 5-III. 13456 37 VZAMEM V NAJEM celo njivo pese za obiranj« svinjske hrane. Ponudbe oddati pri Aleksiču, Poljanska cesta 53. 13451-37 OČALA IN 2 KLJUČKA sem izgubila na poti od Poljanske ceste do uršu-link. Najditelja prosim, aa najdeno odda v ogl. odd. Jutra. 13473-37 NALIVNO PERO znamke »Watermans«, rjavo, sem izgubil v soboto v središču mesta. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da ga odda proti nagradi 200 lir v ogl. odd. Jutra. 13468-37 VERIŽICA Z OBESKOM je bila izgubljena 8. avgusta od Ilirske do trga. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi Nežika Furar, Ilirska 20. 13475-37 »Diego Sandorf mi je zatrdil, da je voj-vodinjo rešila španska karavela, ki je kasneje nasedla ob floridski obali!« »Meni pa je pravil don Pablo de Ribeira, vojvodov oskrbnik v Puertu Limonu, da so videli čoln z vojvodinjo ob zahodni obali Kube. Komu naj verjamem?« »Diegu Sandorf u!« je markiza odgovorila, »Pomislite, da je zdaj vojvoda odpotoval v Florido!« .. . . »Kaj menite ...« je kapitan osupnil, »kaj menite, da je šel po hčer?« Val krvi mu je planil v lice in mu pordečil drugače tako bledo polt. »Da živi?« je globoko zasopel. »Honorata živi ? Ah je mogoče ,da bi bil storil Bog tak čudež? Markiza, s tem Sandorfom moram govoriti!« »Pravim vam, da je v trdnjavi San Juan de Luz!« . . . »Pri tej priči moram k njemu!« je v nagli odločnosti rekel kapitan. »Ali ne veste, da ima trdnjava 60 topov ln 800 vojakov?« »Kaj za to? Vajen sem gledati smrti v oči!« »Pa je treba, da ostanete živi!« »Da, ker moram maščevati brate!« »Ne... Zaradi Honorate!« Ventimiljskega je izpreletelo. Da bi obrzdal notranjo razburjenost, je jel hoditi po sobi sem ter tja. »Z Bogom, gospa!« je rekel nazadnje. »Počakajte malo!« Španka je stopila k svoji ebenovinasti, z biserno matico, vloženi pisalni mizi in napisala nekaj vrstic. Nato je podala list Ventimiljskemu, rekoč: »Najdite način, da dostavite te vrstice Diegu Sandorfu!« _ Kapitan je naglo pograbil pisemce. Pre-čital ga je: »Neki moj prijatelj, plemič, bi rad govoril z vami. Drevi o polnoči vas bo čakal pod zadnjim stolpom na vzhodni strani. Prišel je s flibustirji in z njimi spet odide. Bodite na mestu! Lues de Bermejo.« »Hvala vam, markiza,« je rekel. »Vendar — ali se ne izpostavljate nevarnosti, da pridete v slab sloves?« »Zakaj? Mar vam ponujam sredstvo, da bi se polastili trdnjave? Narobe! Prizadevam si, da odvrnem to nevarnost od svojih rojakov!« »A vendar pomagate flibustirju!« :>Ne! Plemiču pomagam!« »Nikoli ne bi bil postal sovražnik vaše domovine, ko bi mi vojvoda ne bil stopil na pot! Gospa, morda se vidiva še enkrat, preden odplovem v Florido!« »Še nekaj, vitez! Ce Honorata še živa, kako se bosta spogledala z vojvodo, njenim očetom?« Gusar ji je dolgo strmel v oči, nato je dejal: »Mislite, gospa, da sta se duši mojih bratov umirili? Kadar se morje svetlika, priplavata vojvodovi žrtvi na površje in terjata osveto. In kadar buči na vzhodu vihar, slišim iz njegovega tuljenja glas, ki prihaja k meni s flandrske obale: glas mojega najstarejšega brata, ki je padel po vojvo-dovem izdajstvu!... Tudi ta glas vpije po maščevanju!« Po kratkem molku je Ventimiljski nadaljeval: »Cez pet dni bo leto tega, kar sem v Maracaibu odrezal truplo Rdečega gusarja z vešal in ga pokopal v morju. Ce se bo tisti večer svetlikalo morje, ie ni milosti za Van Goulda!«