PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 234 (7127) MED SOCIALISTI, DEMOKRISTJANI IN REPUBLIKANCI Kompromis o nekaterih spremembah odloka o poživitvi gospodarstva Izjave P. Longa in Napolitana - Francoska vlada nasprotuje, da bi Fiat kupil delnice Citroena - Izjave Donata Cattina o levi sredini - Stavka poštnih uslužbencev in osebja INADEL RIM, 10. — Med pogajanji predstavnikov parlamentarne skupine PSU z demokristjani in republikanci za nekatere spremembe odloka o poživitvi gospodarstva, je bil danes dosežen kompromis. Še prej je minister za delo in socialno skrbstvo Bosco sprejel predstavnike sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Po sestanku je minister izjavil, da je po mnenju sindikatov normalno. da v primeru davčnih razbremenitev imajo od tega korist tudi delavci vsaj sorazmerno s svojimi prispevki. Na sestanku so vse tri sindikalne organizacije ponovile zahtevo po politični obveznosti, da se obravnavajo vprašanja zaposlitve, kakor je to nakazano v njihovem dokumentu z dne 15. septembra in v njihovem pismu z dne 9. oktobra. Minister je dalje izjavil, da pome- stvamostjo«. V tem smislu ne vidi možnosti izstopa Italije iz NATO Pač pa predlaga, naj bi Italija umila podobno vlogo v NATO, kot jo imajo skandinavske države. V kratkem bo senat razpravljal o zakonskih predlogih o pravicah delavstva v tovarnah, ki je znan pod imenom «Statut delovnih ljudi«. Svoje osnutke so do sedaj predložili komunisti in socialpro- „ _ __„ ___ . letarci. Socialisti pa bodo verjetno bi, da bo fiskalizacija socialnih bre-, predložili svoj osnutek v kratkem. - - --------„ I 1 --------------(____ . -------- bjen za podjetja na jugu v ^višini j Več demokristjanskih predstavnikov pa je izrazilo svoje pomisleke o potrebi takega zakona. Senator Torelli meni, na primer, da bi bila M odstotkov dodeljena za 1,5 od-Ktotka delavcem, tj sorazmerno z odstotkom socialnih prispevkov, ki j'h plačujejo delavci. Predstavnik parlamentarne skupine PSU Pietro Lorjgo, ki je sodeloval pri pogajanjih je izjavil, da je zadovoljen z zaključkom pogajanj. Dejal je, da je ta zaključek Potrdil potrebo obnovitve organske večine med strankami leve sredine in potrebo, da S' začne naprednejša gospodarska politika v podporo zaposlitve in v obrambo dejanskih koristi delavcev. Longo je dalje izjavil, da so bili v bistvu sprejeti vsi predlogi socialistov. Dejal je, da so dosegli Ugodnosti za jug ter da so dosegli nadzorstvo CIPE v podjetjih s kapitalom, ki presega 5 milijard lir. Omenil je zatem tudi da gre del fiskalizacije socialni i bremen v korist delavcem. . Opustili so nato zahtevo, naj bi istočasno z odlokom odobrili tudi ukrep o zaščiti zaposlitve in določbe o brezposelnih, ker so sindikati zahtevali, naj bi o tem razpravljali mirno. Dodal je, da bo treba vsekakor ta ukrep odobriti v najkrajšem času. Komunistični poslanec Napolitano Pa je med drugim izjavil: «Kom-Promis, ki je bil dosežen zadnji trenutek po dolgih pogajanjih med Predstavniki strani: leve sredine. Popravlja nekatere najhujše plati zadevnega odloka. Deloma se povedejo ukrepi o fiskalizaciji socialnih bremen z novo zaposlitvijo v industriji na jugu, upoštevajo se nekatere potrebe juga in krajevnih Ustanov. V teh spremembah je treba prav gotovo videti odraz bitke, ki so jo vodile leva opozicija in nekatere notranje skupine v večini.* Napolitano je dalje izjavil: «Leo-nejeva vlada je pri tem bila zno-va prizadeta. Izkazalo se je, da je za nekatere sile PSU bolje biti zunaj vlade kakor v njej. _ Toda še yedno so odprta vsa splošna vpra-k.anja gospodarske in socialne poli-uke, ki smo jih m in drugi spro-z‘h med razpravo. Krščanska demokracija namerava nadaljevati po bnti velikodušnega podpiranja velikih zasebnih skupin, ne da bi se niti brigala, da bi vplivala na u-smerjanja investicij v zvezi s priznanimi potrebami za spremembo ln _ razširitev industrijske baze v nezeli. Napolitan, je nato izjavil, Fa bodo komunisti nadaljevali bit-?n Pri glasovanju o posameznih členih in o celotnem odloku 1 v komisiji za industrijo je go-v°ril minister Andreotti, ko mu je neki uslužbenec prinesel vest, da le francoska vlada proti finančni Operaciji z delnicami «FIAT - Citroen«. v razgovoru s prisotnimi in časnikarji je dejal, da ne ve, kako se bo zadeva razvila nadalje, a ha je brez dvoma otežkočeno sodelovanje, ker bo morala «Citi o-®n» najti drugje finančno kritje, ki 8a Ji je ponudila italijanska FIAT. Francoska vlada je namreč objavila danes sporočilo, da nima nobenega ugovora proti sporazumu n sodelovanju med Citroenom in Fiatom, toda ne more odobriti, da bi Fiat kupil del delnic družbe Citroen, ki so sedaj v posesti družbe Miohelin. Francosko vlado namreč skrbi, ohrani neodvisnost zelo važne francoske industrijske družbe. Na '/t.ak način ne bi sodelovanje, kakor se nakazuje, smelo vplivati na Pogoje zaposlitve in na ravnotežje Avtomobilskega trga v Franciji. Bivši minister Pieracoini pa je Osjal, da je francoska vlada poka-Zaia, kako se more država vmešati v zadeve zasebnih monopolov, in hA bi se morala italijanska javnost Zavedati važnosti podobne stvarno-stl v Italiji. Bivši podtajnik v Morovi vladi in voditelj leve struje v KD Donat cattin je danes dal intervju sicilskemu dnevniku «L’Ora». V svojih “javah trdi, da je večina levega centra dokončno odpravila in da je freba misliti na sodelovanje z le-vi<-'o in skupinami katoličanov, ki p® marajo ostati v KD. Opozoril J® socialiste, da bd si prevzeli «cen-fristično vlogo, ki je bila lastna BLI, če bi vstopili v vlado levega centra, v kateri bd ne bilo levice kd». Donat Cattin je ponovil negativno stališče do sovjetskega posega na češkoslovaškem in dejal s tem v Z;ezi, da ja »treba računati s dovolj majhna sprememba državljanskega zakonika, in je napovedal svojo pobudo v tem smislu V poslanski zbornici pa je socialist Usvardd prosil, naj bi čimprej razpravljali o njegovem zakonskem predlogu, ki odpravlja člene kazen skega zakonika, ki prepovedujejo propagando kontracepcijskih stred-stev. Svoj zakonski predlog utemeljuje s tem, da bi se na ta način skrčilo število skrivnih splavov. Usvardi je povedal tudi. da ima privolitev komunistov, PSIUP. in liberalcev. Od polnoči 11. oktobra traja splošna stavka uslužbencev PTT, ki so ga oklicali sindikati FIP, CGIL in UIL - POST. Sindikati INADEL, CISL, CGIL, UIL, SILI to FEMEPA so proglasili splošno stavko za nedoločen las vsega upravnega in zdravstvenega INGRAO NA POLITIČNI TRIBUNI Vsaka država odločati ima pravico o svoji usodi osebja. To so sklenili, ker na bila sprejeta zahteva po gospodarskih izboljšavah. Danes razsodba proti Litvinovu in ostalim Prav na tem načelu temelji stališče, ki ga je KPI zavzela v zvezi s ČSSR - Navedel je tudi primere ameriške intervencije na zahodu RIM, 10. — Predsednik parlamentarne skupine KPI v poslanski zbornici Pietro Ingrao je govoril danes v okviru politične tribune ter odgovarjal na vprašanja treh časnikarjev. Glavni argument je bil sovjetska oborožena intervencija v CSSR. Ingrao je izjavil, da je velika razlika med sovjetsko Intervencijo na Madžarskem leta 1956 In letošnjo intervencijo v CSSR. Dejal je, da je na Madžarskem bila v teku kontrorevolucija in italijanski komunisti so videli v sovjetski intervenciji «skrajni korak« spričo «dejstev, ki so bila povsem drugačnega značaja kakor sedanje stanje v CSSR.« Ingrau so postavili vprašanje: «A!i ima država, ki ima izkušnjo s komunističnim sistemom, pravico opustiti ta sistem? Ali je država, ki je članica varšavskega pakta, prosta, da ga zapusti?« Ingrao je odgovoril: «Po našem stališču ima socialistična država, ki hoče zapustiti varšavski pakt, pravico za-pustiti ga, ima pravico odiočati o svoji usodi. Stališče, ki smo ga mi zavzeli glede Češkoslovaške, je utemeljeno tudi s tem načelnim vprašaji jem. Seveda želimo, naj bi v tem okviru socialistične države našle podlago, da se sporazumejo, da bi vodile pravilno politiko.« Zatem je Ingrao omenil, da so na zahodu številni primeri držav, ki so hotele zapustiti zahodni sistem, «toda znašle so se pred močno interventijo ZDA.« Omenil Jo Dominikansko republiko, Grčijo in Vietnam. Pripomnil je, da bi morala tudi Italija, če bi hotela zapustiti atlantski pakt, računati z realnostjo ZDA. Ingrao je zanikal, da je KPI v zvezi s Češkoslovaško najprej ob sodila intervencijo in da se je potem pomirila. Dodal je: «Zelo jasno smo povedali naše stališče tudi o sedanjem stanju. Povedali smo ga brez prikrivanj na vseh sestankih, ki smo jih imeli s komunističnimi strankami. Seveda za nas ni važna stvar protisovjetska kampanja. Pripomnil je, da so italijanski komunisti skušali preprečiti zaostritev polemike v prepričanju, da to ostrina «ne koristi predvsem češkoslovaškim tovarišem«. Zatem je omenil, da se ne sme pozabiti, da je bila SZ in je v borbi za socializem in proti imperializmu, in je dodal, da ((bratstvo in nesoglasja morajo iti naprej skupno. Italijanski komunisti so na strani socializma, toda enaki kot z enakimi, s tem da diskutirajo In delujejo za pravilno usmeritev gibanja.« Zatem je dejal, da je glavna skrb uresničiti socializem v Italiji in pri tem ne prihaja ovira od Sovjetske zveze temveč od atlantskega zavezništva in od navzočnosti velikega števila tujih sil v Italiji ter od ameriškega vmešavanja tudi v italijanske vo- litve. , , .. Ingrao je na vprašanje, ah je res, da se mnogi člani KPI strinjajo s Sovjetsko zvezo, odgovoril: «Minogi ne. V partiji smo imeli Hvo in široko diskusijo, med katero so se številni člani včasih strinjali z intervencijo v CSSR, včasih so izrazih dvome, nesoglasja In nasprotna mnenja.« Na koncu se je skliceval na Gramscijeve besede, da je resnica revolucionarna, in je dodal; ((Povedati resnico pomeni pomagati revoluciji. Tudi zaradi tega se nisem strinjal z nekaterimi utemeljatvami sovjetskih tovarišev v zvezi z intervencijo v Pragi. Ne samo. Nisem se strinjal prav zaradi tega, ker sem prepričan, da Iti naprej po poti resnice in pobude množic krepi revolucijo in je ne šfbi.» MOSKVA, 10. —• Ni se še končal proces proti Pavlu Litvinovu in o-stali skupinici, obtoženi, da je motila javni red, ko je šla mimo Kremlja s transparentoma v času, ko sta se pogovarjala Brežnjev in Dubček. Na transparentih je pisalo »Živela neodvisna Češkoslovaška* in »Svobodni oni, svobodni mi«. Javni tožilec je zahteval pet let konfinacije za Litvinova, štiri leta za Lariso Danielovo, katere mož Jurij je bil obsojen na pet let dela, in tri leta konfinacije za Konstantina Babickega. Za Vladimira Drem-lingo in Vadima Delona pa je zahteval po tri leta prisilnega dela. Vsi obtoženci so označeni kot kršilci javnega reda, ki so lahko motili turiste, ali pa so z napisi zbujali ogorčenje drugih ljudi. Dokaj nenavaden pojav je, da se prav obramba trudi dokazati, da je bil ves nastop sedmerice političen akt. Sodišče pa tega značaja nastopu ne mara dati, ker bi to lahko privedlo do političnega razpravljanja in torej o sami češki okupaciji. Take razprave pa sodišče noče. Sodnik Liet Amasov večkrat kaj časnikarjem razlaga. Vprašali so ga, kam neki bi odpeljali konfini- Vse pripravljeno za izstrelitev ladje «Apollo 7» WASHINGTON, 10. - V Cape Kennedy je vse pripravljeno za izstrelitev ogromne, več kot 120 m visoke rakete «Saturn» 5», ki bo morala ponesti v vesolje ladjo «A-pollo 7» s tričlansko posadko. O-bratno štetje so že začeli, posadka pa se pripravlja za polet. Posadko, ki bo morala krožiti 11 dni okoli Zemlje, sestavljajo veteran vesoljskih poletov mornariški kap. Wal-ter Shirra, letalski major Donn Ei-sele in prostovoljec, ki ne pripada oboroženim silam, Walter Cunnig ham. Kozmonavti bodo morali med poletom priključiti vesoljsko ladjo k zadnji stopnji rakete in bodo po 11 dneh poleta usmerili kabino proti Zemlji. Ta bi morala pristati ka kih 370 km jugovzhodno od Bermudskih otokov na Atlantskem oceanu, kjer bo vesoljske potnike čakala letalonosilka «Essex». Če se bo Američanom posrečil ta poskus, bodo decembra skušali spraviti vesoljsko ladjo «Apollo 8» na tir okoli Lune. RIM, 10. — RAI TV javlja, na bo jutri, v petek, 11. t. m. ob 15. uri na prvem kanalu direktni prenos izstrelitve rakete s tremi kozmonavti iz Cape Kemnedyja. V soboto ob 15.55 pa bo na prvem kanalu prav tako direktni prenos lz notranjosti vesoljske ladje nekaterih faiz poleta. ______________________TRST, petek, 11. oktobra 1968 PROGLAS VSEDRŽAVNEGA STAVKOVNEGA ODBORA Pogoji mehiških študentov za začetek pogajanj z vlado Vincente Toledano predlaga široko amnestijo in pogajanja gleda univerze - Študenti so ponovno izjavili, da niso proti olimpiadi MEKSIKO, 10. — Na tiskovrr konferenci, ki so jo priredili brez vednosti oblasti, so voditelji mehiških študentov sinoči javili, da se ne bodo udeležili razgovorov z vlado, dokler ne bodo izpustili na svobodo političnih pripornikov. Študentje nadalje zahtevajo umik čet iz njegovih vzgojnih zavodov in možnost, da lahko v notranjosti teh organizirajo razprave. Tiskovni konferenci je prisostvovalo šest študentovskih voditeljev, med katerimi sta bila Marcelino Peruel in Guillermo Fernadez Predstavnika odbora sta izjavila, da je po spopadih na Trgu treh kultur najmanj 300 študentov «izginilo» brez sledu. Malo prej so študentje zaman poskušali priti v notranjost univerze. Vojska sicer ni zasedla poslopja, vendar na stotine oseb, ki se izdajajo za čistilce, vratarje in uslužbence univerze, ne dovoljuje vstopa ne študentom ne časnikarjem. Marcelino Peruel je izjavil, da je tajna policija nadzorovala vse člane stavkovnega odbora, m, tičnih jetnikov (približno 300), od Je obtožil policijo, da je oplenila j pravo nekaterih členov kazenskega njegovo stanovanje iz katerega Je zakonika, odslovitev načelnika poli-baje odnesla pisalni stroj, knjige, I olje in njegovega namestnika, ugo- registrator in gramofon. Nadalje je javil, da njeni materi, ki trenutno biva v Španiji, niso dovolili, da bi se vrnila v Mehiko. Med tiskovno konferenco so študentje izjavili, da se ne bodo pogovarjali z vlado, dokler bo ta zapirala in slabo ravnala z njihovimi tovariši. Najavili so tudi, da začasno ne bo več uličnih demonstracij, in so zanikali, da njihovo gibanje vodijo mehiški politiki ali tuje osebe. Stavkovni odbor je objavil proglas mednarodni javnosti, v katerem je obrazložili zahteve študentov in ponovno potrdil, da ni proti olimpiadi, ker je pač za demokracijo. Stavkovni odbor je tudi javil, da je bilo pri zatiranju študentovskega gibanja 68 mrtvih, na tisoče oseb pa Je bilo ranjenih. V proglasu je tudi navedeno, da Je ljudsko gibanje študentov postavilo 6 zahtev: osvoboditev poli- glasove, da bi bil odkrit v Sajgonu kak komplot. Poleg tega trdi poročilo, da ni bilo nikakih aretacij in da so vojaški ukrepi v zadnjih 24 urah nekaj čisto normalnega. Poročilo seveda ni nič kaj prepričljivo. Četudi ni bilo poskusa državnega udara, o katerem se je sicer že obširno govorilo včeraj, pa je v Sajgonu že splošno znano, da je bilo več oseb aretiranih, in to uja-tv-i , li' T~ ,Glavni štab civilnih in vojaških Danes ziuirai I V D™81-'11 !e danes uradno c vumn in vojaških. Danes zjutraj potrdil, da je bil neki turški funk- so postavili na streho predsedniške cionar tajništva atlantskega zavez-palače dva protiletalska topa. Var- mštva v Bruslju aretiran in po-nostna služba okrog poslopja pa je' slan v Turčijo, «zaradi hudih prebila okrepljena s številnimi oklop-1 krškov proti pravilom o varnosti«. •*f«iiiiniiiii»iuniiininniiiniiiinnnunniiili„mIIII|llll||IIuIInll|III||IIIIII1,,l,llll,ll,IIIIIIIIIIIIIIWI,llllllllll|lllli||||||||1|I||I||||||||1|||1||||1|il|||II||U|||||||||1|iW1|1J SAMO OB NASPROTOVANJU LIBERALCEV IN NEOFAŠISTOV Senat je včeraj odobril zakon o amnestiji študentov in delavcev Sedaj mora o zakonu razpravljati še poslanska zborniea RIM, 10. — z glasovi senatorjev vseh strank, razen liberalne in neofašistične, je senat sprejel zakon o amnestiji vseh, ki so bili obtoženi zaradi ((sindikalnih, študentskih in poliitnčndh manifestacij«. Amnestija velja za rok od 1. oktobra 1966 do 27. junija letos. Velja za prekrške, za katere velja kazen, ki ne sme presegati pet let stas: n" ?■ ssi* ■.o7«2,~si,eMsl“ a ontinacija gotovo ne bo v ka-1 grožnje upravnim ustanovam, opu-kem letoviškem kraju m tudi ne stoševanje., zaustavitev prometa na blizu Moskve. cestah. Za ta zadnji prekršek ve- Vsekakor bi motnje javnega reda v takem obsegu v kakem drugem velemestu niti ne opazili. nimi avtomobili. V Sajgonu aretacije Nixon obljublja vojsko prostovoljnih pripadnikov NEW YOKK, 10. - Ce bosta novembra izvoljena Nixom in Ag-new, nameravata ukiniti sedanji sistem rekrutiranja za vojsko ter ustanoviti vojsiko samih prostovoljcev. To se bo zgodilo, ko bo končana vojna v Vietnamu. To je danes izjavil tudi v Ntoromovem imenu kandidat za podpredsednika Agnew. Demokratski senator iz Oregona Wayne Morse je včeraj izjavil, da bi bila Amerika, če bi bil izvoljen za predsednika Nixon, v tridesetih mesecih v vojni z LR Kitajsko. Predsednik Johnson je izjavil, da ne bo določil drugega vrhovnega sodnika namesto Abe Fortasa, in je pozval Earla IVarrena, naj ostane na svojem mestu. Pretekli teden je namreč opozicija v senatu preprečila imenovanje Fortasa, ki ga je določil Johnson. Dubčkova poslanica češkoslovaškim atletom MEKSIKO, 10. — Prvi tajnik KP ČSSR Dubček je poslal češkoslovaškim športnikom pri olimpijskih igrah, poslanico, v kateri jih poziva, naj na olimpiadah zastavijo vse svoje sile, ker «vse, kar bodo storili v Meksiku, bodo storili v dobro domovine za komunistično stranko ter za češki in slovaški narod.« »Uspehi češkoslovaških atletov bodo poleg tega služili stvari miru na svetu in v Češkoslovaški«. Za jutri so sklicali sestanek vseh češkoslovaških atletov na olimpiadah, da Jim preberejo poslanico Govori se, da je vohunil v korist Sovjetske zveze. l.ia amnestija tudi v primeru »zadeve Vaiont«, ko so prebivalci poplavljenih vasi postavili cestne zapore, a zanje ne veljalo koledarske omejitve, ki sicer veljalo za vse ostale. Za tiste, ki so bili medtem ž« obsojeni, velja oprostitev kazni za dve leti. Pred zaključnim glasovanjem so predstavniki strank dali zaključne izjave. Tommasini (PSIUP), Anto nioelli (neodvisna levica) ter Ter- Za nadaljnje sprostitve pri obmejnem prometu Ugotovitve in predlogi komisije izvršnega sveta Slovenije za mejna vprašanja racini (KPI) so priznali, da sa kljub pozitivnemu dejstvu, da ja bila na tak način delno popravljena krivica, ki jo je prizadela oblast vsem, ki so se borili za svoje pravice, vseeno čuti znaten vpliv konservativnih sil, predvsem krščanske demokracije, na ta dekret in njegovo omejenost. Socialist Zucoalš pa Je obtožil KD, da je izvršila zelo težko po litično gesto, ko se je proti amnestiji povezala celo z desnico Po zaključnem glasovanju j« spregovoril predsednik senata Fan feni, ki je povedal, da je včeraj dvakrat, glasoval prav senator Spa-sari, ki pripada KD. Spasari Je bil včeraj vest demantiral In Jo še vedno zanika. O zakonu mora razpravljati še poslanska zbornica. LJUBLJANA, 10. — Na seji komisije izvršnega sveta za mejna vprašanja, na kateri so bili navzoči tudi predsedniki obmejnih občinskih skupščin so ugotovili, da. sta sporazuma o maloobmejnem prometu z Italijo in Avstrijo ohranila vso svojo vrednost in pomembnost, čeprav so medtem liberalizirali prehajanje meje s potnimi listi. Stailna mešana jugoslovanska . italijanska in jugoslovanska - avstrijska komisija za izvajanje teh sporazumov bosta ta mesec razpravljali o izvajanju teh sporazumov v minulem letu. Naraščajoči obmejni promet ob sedanjem številu in kategorijah mejnih prehodov zahteva ustrezno rešitev za bolj dinamično prehajanje potnikov in vozdi na obmejno območje vseh treh držav. To bi prispevalo k nadaljnjemu gospodar, skernu in turističnemu razvoju teh območij. Ponovno izražene želje obmejnega prebivalstva za odpiranje novih mejnih prehodov za obmejni promet, za prekvalifikacijo nekaterih mejnih prehodov druge kategorije v mednarodne prehode kakor tudi za možnost potovanja jugoslovanskega, italijanskega ter avstrijskega prebivalstva s potnimi listi preko mejnih prehodov, določenih za obmejni promet, je komisija v celoti sprejela tol podprla. Te predloge bo komisija posredovala pristojnim organom. Sedanja omejitev potovanj s prepustnicami na štirimesečne prehode čez mejo v maloobmejnem osebnem prometu z Italijo ne ustreza več. Ta potovanja so s potnimi listi v rednem meddržavnem prometu neomejena, kar jemlje prebivalstvu z območja, za katero velja videmski sporazum, dosedanje prednosti. Neomejena možnost števila potovanj v osebnem maloobmejnem prometu na temelju sporazuma z Avstrijo je v praksi že pokazala prednosti. Planinci treh sosednih držav pozdravljajo dosedanje pobude za sprostitev alpskega turizma na mejnih vrhovih Mangarta, Kanina, Pece in Stola Komisija sodi, da so možnosti za razširitev sklenjenih sporazumov tudi za druga turistično zanimiva območja v Kamniških planinah ter na Košuti m Kepi v Karavankah, ki so sedaj še nedostopna. Komisija načelno podpira predloge za razširitev sedanjega mejnega območja, v katero naj bi vključili nekaj novih naselij, kakor tudi predloge za izboljšanje avtobusnega prometa med Jugoslavijo in Ita lijo. Prav tako podpira predloge za povečanje količine blaga, ki ga prebivalstvo z maloobmejnimi prepustnicami lahko brez carine prenaša čez mejo. Zavzema pn se tudi za nekatere devizne olajšave v maloobmejnem osebnem prometu. Nova hidrocentrala v Makedoniji BEOGRAD, 10. — Blizu Kava-darja v Makedoniji so danes spustili v obrat novo hidrocentralo Tikveš, ki bo letno dajala okrog 207 milijonov kilovatnih ur električnega toka. Ob tej priložnosti je bil velik zbor na katerem je govoril predsednik sobranja Makedonije Nikola Minčev, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanj med drugim odnosov Jugoslavije z Bolgarijo. Minčev je pozdravil nedavno izjavo bolgarske telegrafske agencije, da Bolgarija nima teritorialnih zahtev proti nobeni državi in da želi dobre odnose z vsemi balkanskimi državami in narodi, in pripomnil, da mora Bolgarija to izjavo z deli potrditi. Kako se more doumeti trditev Bolgarije, da želi utrditev miru in varnosti na Balkanu, je izjavil Minčev, ko istočasno odgovori bolgarski politiki govore o pripravljenosti Bolgarije, da z orožjem intervenira v vsaki socialistični državi, v kateri bi bil po ocenitvi bolgarskih voditeljev ogrožen socializem. Minčev je dodal, da e Jugoslavija s svoje strani vedno “z deli pokazala pripravljenost na sodelovanje, da so jugoslovanski narodi po vojni pozabili vsa zverstva bolgarskih fašističnih okupatorjev, in ugotovil, da bi se na podlagi politike, ki jo je po vojni proglasil Georgij Dimitrov, ki je priznal obstoj makedonskega naroda in obstoj makedonske manjšine v Bolgariji, moglo graditi trajno in vsestransko sodelovanje med narodi Jugoslavije in Bolgarije in posebno med Bolgarijo in Makedonijo. Kot je znano, Bolgarija zadnja leta ne priznava obstoja makedonske narodnosti. Po uradnih statistikah je bilo pred desetimi leti v Bolgariji 180.000 Makedoncev. Po najnovejših bolgarskih statistikah v Bolgariji ni več Makedoncev. Miličev je na kraju svojega govora izrazil prepričanje, da se bodo temni oblaki nad Balkanom razpršili in da bodo končno le zma- gale napredne demokratične tendence in vsestranske miroljubne sile. Ustavne spremembe v Jugoslaviji BEOGRnD, 10. — Zvezni pravni svet je sprejel na današnji seji besedilo sKlepa o predloženih u-stavnih sprememoah. Svet podpira predloge ustavne komisije o sveta narodov kot poseženega doma zvezne skupščine, ki bo po mišljenju članov ustavnega sveta s svojimi funkcijami zagotovil enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Gieae predlagane strukture zvezne SKupocine pa je v pravnem sve-i-u pr*alo do ločitve mnenj. Eni sedijo, da predlagana struktura zvezne snupsčine, ki predvideva svet naroaov in svet komun in tri svete aelovne skupnosti, omogoča polno zastopanje interesov vseh dejavnikov Jugoslovanske samoupravne družbe. Drugi so mnenja, da predlagana struktura ne Izraža sorazmernosti števila občanov ln da bo zvezna skupščina z ustanovitvijo sveta komun z zmanjšano pristojnostjo ostala brez klasičnega poliUčnega doma, kar da Je v nasprotju s tradicijo federacije in demokracije. Po mnenju profesorja Lukiča je zožitev pristojnosti sveta komun v nasprotju z duhom ustave, ki je ustava federacije a nt konfederacije Po kompromisnem predlogu nekaterih članov pravnega sveta bi se to vprašanje uredilo na ta način, da bi v primerih, ko ne gre za interese narodov in narodnosti, funkcijo splošno pristojnega doma prevzel svet komun, ki bi skupno z enim izmed svetov delovnih skupnostti sprejemal zakone in tovitev krivde visokih funkcionarjev, ki so odredili nasilne nastope, razpustitev korpusa « granaderos » in plačilo odškodnine žrtvam nasilja Pred objavo proglasa Je pet članov vsedržavnega stavkovnega odbora študentov razpravljalo s petimi uradnimi osebami o sporu in o možnosti rešitve. Študentje so postavili tri pogoje za začetek pogajanj, in sicer umik vojske la šolskih stavb, osvoboditev priprtih študentov in konec zatiranja. Voditelji so pripomnili, da do seda! ni bilo nobenega »razgovora« st vlado, temveč samo navadna izmenjava mnenj. Mehiška škofovska komisija je izdala proglas, ki ga je podpisal predsednik msgr. Emesto Corripio Ahumada, ki vabi na sporazum med študenti in vlado. Samo s pogajanjem lahko rešijo študentovska vprašanja, pravi proglas, ki kritizira nasilje in poziva vse odgovorne organe javnega in socialnega življenj« na pošteno avto-kritiko. Zvezno tožilstvo je Javilo, da je zaradi dogodkov na Trgu treh kultur, prijavilo sodišču 96 moških in 2 ženski. Vse te osebe, ki so v priporu, so obtožili tatvine, atentata na zasebno lastnino in na javna prevozna sredstva, nasilja in povzročitev ran, umora, posesti orožja in odpora oblastem. 15 mladoletnih pa so prijavili sodišču za mladoletnike. Opozicijska socialistična ljudska stranka, ki jo vodi priletni sindikalist Vicente Lomberdo Toledano, je danes predlagala vladi široko Rmnestijo in da s pogajanji s študenti reši univerzitetno vprašanje. Univerzitetni svet, ki je upravni organ državne avtonomne univerze, je sklenil prekiniti dejavnost od 12. do 27. oktobra, to je ves čas olimpijskih iger. V nekaterih krogih govorijo, da obstaja precejšnja možnost za hitro rešitev spora med študenti in vlado. Rusk o Peruju in novi doktrini SZ WASHINGTON, 10. - Ameriški državni tajnik Dean Rusk je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da je ameriška vlada reagirala »z zaskrbljenostjo in nezadovoljstvom« na vojaški udar v Peruju in da se ZDA še dalje posvetujejo z drugimi člani organizacije ameriških držav, da se sporazumejo o skupnem stališču do novega režima. ZDA niso priznale novega režima v Peruju in so začasno prekinile diplomatske odnose z njim. Dean Rusk je tudi izjavil, da nova sovjetska doktrina o nedotakljivosti skupnosti socialističnih držav privablja oblake nad mednarodne odnose in nad delo Združenih narodov. Kekkonen o obisku Kosigina HELSINKI, 10. — Finski predsednik Kekkonen je po televiziji izjavil, da so bili sovjetski voditelji so- -j-—— slnv«m4,k0rS0 SlfenU' Z,ases5 Čežk°- druge skupščinske akte. V takih ,yašk?' IzJav,i J® dalje, da se je primerih bi svet narodov imel Is Kosi ginom dolgo pogovarjal o raz- pravico končnega veta, če bi sodil, da so kršeni interesi narodov in narodnosti. ..................n.„„„.................................... V Izraelu se že veselijo ameriških nadzvočnih letal BEIRUT, 10. — Palestinska gverilska organizacija «E1 Fatah« je razširila poročilo, v katerem proglaša sama sebe za izvršiteljico včerajšnjega atentata v Hebronu. Jordanski list «A1-Difša« pa piše, da so izraelske oblasti po atentatu aretirale več kot 400 Arabcev v Jeruzalemu, Hebronu in Betlehemu. Izraelski vojaki in mladi Izraelci so napadli arabske trgovine in ranili 20 oseb. Medtem pa poročajo iz Hebrona .da Je 17-letnl Azedin Rishad na policiji priznal, da je on vrgel bombo med skupino romarjev, ki so molili pred grobnico hebron-skih patriarhov. Pri atentatu je bi-SAJGON, 10. Predsedstvo Južno-' lo 47 oseb ranjenih, vietnamske republike je danes ob-1 izraelski ministrski predsednik javilo poročilo, s katerim zanika Eškol je v izjavi za Ust »Maari« izjavil svoje zadovoljstvo nad John- za novo zahtevo po arabski kapi- somovo odločitvijo, da proda Izra elu nadzvočna lovska letala, tol upanje, da se bodo zadevna pogajanja hitro končala. Ameriško odločitev danes toplo odobravalo tudi vsi izraelski dnevniki. Egiptovski «A1 Gomhuria« piše, da so v ZAR že ves čas bili prepričani, da bodo ZDA končno prodale Izraelu nadzvočna letala, ter dostavlja, da «je Johnsonova gesta spodbujan,je k napadom v vseh njihovih oblikah«. Uradni vladni glasnik ZAR El Zayat je na tiskovni konferenci dejal, da v izraelskem mirovnem načrtu, ki ga je v torek predložil v OZN izraelski zunanji minister Abba Eban, ni nič novega. <krajdnski upravi 57 milijonov lir za psihiatrično oskrbo, tri milijone za ustanovitev posebnih tečajev za terapiste, za štipendije zdravniškemu in skrbstvenemu osebju v Trstu 20 milijonov ter centru za diagnozo in zdravljenje raka v Trstu 8.924.000 lir. Na sedežu stranke v Miljah Danes pokrajinski kongres PSI-PSDI Danes zvečer ob 18.30 se bo na sedežu združenih PSI-PSDI v Miljah začel I. pokrajinski kongres tržaške federacije združenih strank PSI-PSDI. Kongresu bo poleg delegatov raznih struj prisostvoval vodja socialistične skupine v poslanski zbornici posl. Mauro Ferri. SEJA DEŽELNEGA SVETA Razprava o zakonskem osnutku o novih prispevkih za urbanistiko V razpravi je spregovorilo sedem svetovalcev Včeraj so v deželnem svetu raz- urbanistiki se sicer od takrat ni pravijali o zakonskem osnutku, ki pooblašča deželni odbor, da zviša nakazilo za prispevke, ki jih daje občinam za regulacijske in gradbene načrte. Za večino je pripravil poročilo o zakonskem načrtu socialist Pittoni, za manjšino pa komunist Bosari. Zakonski načrt vsebuje samo dva člena. Prvi člen določa, da se izda v urbanistične namene za letos nadaljnjih 100 milijonov lir poleg 30 milijonov na podlagi zakona štev. 12 iz lanskega leta. Namen je, da se okrepi nakup zemljišč za gradnjo ljudskih hiš ter da se sestavijo urbanistični načrti, ki jih predvideva zakon štev. 167 od 18. aprila 1962. Pittoni pravi v svojem poročilu, da je deželni svet prvič obravnaval urbanistični položaj v deželi v prvi polovici lanskega leta ter da je izglasoval ukrep izključno finančnega značaja. Takrat so ta ukrep kritizirali, češ da je preveč omejen, toda služil je le kot podlaga za nadaljnje ukrepe. Položaj v iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiMiimiHiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii DVE LETI PO ZNANIH SKLEPIH CIPE Sta«akW m#lč industrije, -v lok-»e hkrati, sepipne tudi Osrednji odbor za malo in- sej&jii: a lo h dustrijo, organ Confindustrie. Zasedanja se bodo udeležili zastopniki industrijskih združenj iz treh Benečij, predvsem pa številni zastopniki malih industrij iz dežele ....muimimiillil.......................................<■■ TAKOJ PO PRIHODU Z AVTOM IZ JUGOSLAVIJE Na Fernetičih aretirani tuji tihotapci z mamili Baje so organi našli v avtu več desetin kilogramov mamila turškega ali celo libanonskega izvora - Aretirane naj bi bile 3 osebe Sinoči okoli 18. ure so policijski rgani aretirali nekaj oseb (menda •l moške) na bloku pri Ferneti-Ih, ki so prihajale z avtom iz Ju-oslavije. Aretirance so baje odpe-ali vklenjene v Trst. Iz raznih virov smo zvedeli, da > šlo za tihotapce mamil. Policij-ki organi so zaplenili baje več esetin kilogramov blaga (če ne lorda celo več kot stot). Policij-ki organi so baje tudi ugotovili, a gre za široko razpredeno tiho-ipsko mrežo, ki sega tja do Mlina in drugih italijanskih mest. oleg policije (konkretno leteči ddelek tržaške kvesture) se za to ihotapsko afero zanimajo seveda udi drugi organi: carinska služba, ddelek za preganjanje trgovine z iamili tržaške kvesture in seveda udi Interpol. Zaplenjena mamila prihajajo nenda iz Turčije in celo iz Liha- Smrt Anne Čermelj pogumne antifašistke Včeraj je bil civilni pogreb Anne •rmelj, pogumne partizanke in ko- munistke, matere junaškega padlega borca odporniškega gibanja Ser-gia Čermelja. Poleg svojcev in številnih antifašistov in komunistov, so se pogreba udeležili kot zastopniki tržaške federacije KPI podtajnik Lino Crevatin, Marija Bemetič in predsednik nadzorne komisije Franc Gombač. Anna Čermelj je znala vzgojiti v protifašističnem duhu vso svojo družino in ko so ji nacisti ubili sina Sergia. partizana in komunističnega voditelja, je znala z odločnostjo in s pogumom, prezirajoč vsako nevarnost, iztrgati nacističnim rabljem izmučeno truplo svojega sina in ga dostojno pokopati. Pa tudi sicer je vse njeno življenje bilo polno pogumnih dejanj, ki je vzbujalo občudovanje vseh, ki so jo poznali in spoštovanje njenih lastnih sinov, katerim je bila svetel vzor v protifašistični in protinacistični borbi. Izrazom sožalja, ki so ga sinu Giordanu, komunističnemu voditelju in bivšemu političnemu preganjancu, izrekli predstavniki vodstva tržaške federacije KPI. se pridružuje tudi naše uredništvo. Tema konference KPI in PSIUP: gospodarsko propadanje Trsta V zadnjih štirih letih 10.000 delovnih mest manj, več desetin zaprtih obralov, nazadovanje prometa itd. Gospodarsko stanje na Tržaškem postaja iz dneva v dan bolj dramatično: v zadnjih štirih letih smo na našem področju izgubili kar 10.000 delovnih mest. več desetin trgovskih in obrtniških podjetij je zaprlo svoje obrate, pomorski in železniški promet nazadujeta, življenjski stroški naraščajo hitreje kakor v ostali Italiji, medtem ko se poprečni dohodek na prebivalca veča počasneje kakor v drugih pokrajinah. To so razlogi, zaradi katerih sta pokrajinska odseka KPI in PSIUP sklicala dvodnevno konferenco o gospodarski problematiki našega področja. Konferenca, na katero so vabljeni vsi, ki bi radi sodelovali, predvsem pa mladina, bo 26. in 27. t.m. Poročilo, ki sta ga v tej zvezi izdala. omeniena odseka KPI in PSLyp jdOfjaja, da se pri nas rte-vaJ'fWiiv)ča-si zgineva. Prav tako popuščajo njegovo železarstvo, njegovo pomorstvo in druge pridobitne dejavnosti. Vladni sklep, da odpravi ladjedelnico Sv. Marka, pomeni udarec, ki bo porušil zadnji in najvažnejši industrijski obrat na Tržaškem. Da bi preslepila Tržačane, je vlada opravičila sklep Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, s katerim je bila zapečatena usoda naše ladjedelnice, najprej z zahtevo po zmanjšanju proizvodne zmogljivosti italijanskih ladjedelnic v okviru Evropske gospodarske skupnosti, nato pa z zahtevo po zmanjšanju proizvodnih stroškov. V resnici, trdi poročilo KPI in PSIUP, pa je načrt za odpravo Sv. Marka plod zgrešene politike državnih podjetij, ki so dejansko pod vplivom zasebnih ladjarjev in monopolov. Dve leti po sestavi načrta CIPE, za katerega so se ogrevali določeni politični krogi na našem področju, so se tedanje trditve o bodočem povzdigu tržaškega gospodarstva izkazale za prazne in brezpredmetne, in tudi krilatico «Veliki Trstu so spravili med staro šaro. Tržaški delavci so to sprevideli že od vsega začetka in danes je z njimi praktično najširši del tržaškega prebivalstva. Za naše gospodarstvo je potreben resničen, organičen načrt jx>segov, med katerimi prednjači zagotovilo, da bo Sv. Marko lahko še naprej izde loval ladje. Tukajšnje delavske množice morajo voditi vzporedno borbo z delavstvom, ki se drugod v državi bori proti monopolom, in ki zahteva novo gospodarsko politiko za državna podjetja ter odločno politično preusmeritev države, da bi tako Italija zadobila drugačno obeležje v mednarodnih krogih. Okrogla miza o prometnih ukrepih Mestni odbor KD je priredil okroglo mizo o prometnih ukrepih v terezijanskem delu mesta, katere so se udeležili arh. Celli, občinski odbornik Ceschia, časnikar RAI-TV Giacomini, član upravnega sveta Acegata De Carli in prometni izvedenec- P el 11sh - - U geto id lt - so, da je bil omenjeni ukrep občinske u-prave zelo koristen. Promet vozil in oseb v tem delu mesta se sedaj sorazmerno dobro razvija, vozila javnih mestnih prevozov pa vozijo skozi središče mesta brez posebnih ovir. Poudarili so tudi, da je treba ta ukrep uskladiti s splošnimi prometnimi vprašanji v mestu, ki jih sedaj proučuje posebna komisija in ki zajemajo tudi načrte o gradnji velikih obvoznih cest itd. Najdeno truplo delavca k! je ponoči padel v morje Včeraj zjutraj ob 2.25 so potegnili iz morja blizu Tržaškega arzenala truplo 22-letnega delavca Gior-getta Baldina iz Marghere (Benetke), ki je okoli polnoči padel v morje, ko je šel po mostičku, ki je povezoval jugoslovansko ladjo «Solin» s pomolom. O nesreči smo poročali že v naši včerajšnji številki, ko se še ni vedelo za ime nesrečnega, delavca. Gdorgetto Baldin je delal pri podjetju «Sc|nalpino», ki ima svoj sedež v Genovi, podružnico pa v pristanišču Marghera. Podjetje opravlja razna dela pri hladilnih napravah jugoslovanske ladje. Delavec je verjetno padel v morje zaradi nihanja mostička. posebno izboljšal, vendarle je bil storjen korak naprej Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev so dali prednost prispevku za kritje obresti od posojil za nakup zemljišč in za njihovo urbanizacijo. To je vsekakor bilo pravilno, toda pri tem bi morali misliti tudi na občinsko urbanistično načrtovanje. Zato določa sedanji za konskd osnutek večji prispevek v ta namen, kajti brez tega načrtovanja ostajajo tudi sredstva za nakupe zemljišč za ljudske hiše neizkoriščeni, kar dokazujejo tudi izdatki v tem pogledu. Ža urbanistično načrtovanje ni bilo doslej dovolj sredstev, zaradi česar niso mogli sprejeti prošenj velikega števila občin in niso mogli dati najlažjega prispevka tistim občinam, katerih prošnjam so ugodili. Poročevalec manjšine Bosari je dejal, da je prvi zaikon iz lanskega leta vsekakor pozitiven, da pa je imel tudi hude omejitve saj je med drugim določal premajhen izdatek. Svetovalec je pri tem tudi dejal, da je treba pripisati te omejitve levosredinski politiki in da se je tudi z ustanovitvijo odbora za urbanistiko položaj ne bo mnogo izboljšal. Ravno ta zakonski osnutek to potrjuje, saj pomeni celo korak nazaj, ker se z njim ponovno finansira samo člen 2 lanskega zakona, s čimer se omogoča izdajanje prispevkov občinam za pripravljanje urbanističnih načrtov, ki jih predvideva zakon štev. 167. Novi zakonski osnutek pa ne nakazuje nadaljnjih prispevkov za ponovno finansiranje člena 1 lan skega zakona, s katerim se pooblašča deželna uprava, da daje občinam prispevek za nakup in urbanizacijo zemljišč, na katerih naj se zgradijo ljudska stanovanja. Na ta način se izključi vsaka vzpodbuda občinam, da bi vplivale na trg zazidalnih zemljišč. V splošni razpravi o zakonskem osnutku so spregovorili svetovalci De Cecco in Di Caporiacco (Mo-vimento Friuli), Boschi (MSI), Ur-li, Cocianna in Rigutto (KD) ter Dal Mas (PSU). Vsi so napovedali, da bodo njihove skupine glasovale za osnutek. Razprava se bo nadaljevala prihodnjo sredo, ko bodo odbornik De Carli in poročevalca Pittoni in De Carli odgovorili svetovalcem. Slovensko gledališče v Trstu sprejema abonmaje za sezono 1968-69 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak dan od 9. do 14. ure. ................. VČERAJ POPOLDNE V STANOVANJU V UL. MATTEOTTI Eksplozija kotla za ogrevanje povzročila pravo razdejanje Do eksplozije je prišlo v 8. nadstropju stavbe v stanovanju Igina Cocian-cicha - Gmotna škoda je zelo velika - Samo hišna pomočnica lažje ranjena Včeraj popoldne ob 16,36 je prišlo v poslopju št. 30 v Ul. Matteot-ti do strahovite eksplozije, ki na srečo ni terjala človeških žrtev. Eksplozija se je pripetila v stanovanju na terasi osemnadstropne hiše, katere lastnik je 50-letni gradbenik Igino Cociancich ter je prizadela prav njegovo stanovanje. V trenutku eksplozije, ki je nastala v prostoru, kjer je nameščen kotel za ogrevanje stanovanja, je bila v bližnji kuhinji služkinja Mar-gherita Buranello, stara 58 let iz Ul. Gambini 17, ki je opravljala svoja običajna kuhinjska dela. Na srečo je bila ženska nekoliko oddaljena od središča eksplozije ter je zato dobila le lažje poškodbe na zatilniku, lažje rane na desni rami ter razne druge poškodbe. Buranel lova je zaradi strahu dobila tudi hud živčen šok ter je začasno iz- gubila spomin. Ob 17. uri so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo od 10 do 15 dni zdravljenja. V bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtom RK. Gmotna škoda pa, ki jo je povzročila eksplozija, je precejšnja. Prostor, kjer je bil kotel za ogrevanje, je praktično popolnoma razdejan. Eksplozija je porušila tudi neko bližnjo shramb.) in nadalje tudi balkon, ki meji na notranje dvorišče. Velika gmota betona je padla na dvorišče ter poškodovala avto fiat 500, ki je bil parkiran spodaj. Eksplozija je mend. povzročila tudi hudo škodo podjetju Bernardini, katerega lastnik je Gori. Lastnik trdi, da škoda znaša okoli 2 milijona lir. še hujša je seveda škoda, ki je prizadela Cociancicha: od 2 in pol do 3 milijonov lir. Drobci porušenega zidovja so poškodovali tudi streho na poslopju št. 34 v Ul. Matteotti ter razne televizijske antene v bližnji okolici. Na kraj eksplozije so prišli takoj tržaški gasilci, ki so pregledali vse področje eksplozije. Ugotovili so do sedaj le dejstvo, da se je ta zgodila pri preizkušnji delovanja o-grevalne naprave. Malo pred eksplozijo so bili v stanovanju delavci podjetja Termoidraulica iz Ul. Pietrafferrata, ki so opravili razna dela pri teh napravah. Kmalu potem je prišlo do eksplozije parnega kotla. Prijatelju Edotu ob nedoeakani 60-letnici Nesrečna moč ljudem še skri-ih sil je hotela, da naš prija-elj dr. Edo Križnič ni učakal lanašnjega dne, ko bi slavil SO etnico rojstva. Ob odprtem gro->u smo mu obljubili, da bo ostal : nami njegov lik, njegova do-na in bodrilna beseda m njegov jedri nasmeh. Menim, da je da-les najbolj primeren dan iz-oolniti obljubo, da ga ne bomo ■sozabili. In ko se danes ? oloi-r.mi mislimi in bolečimi čustvi ipominjamo tega našega prija-\clia in zvestega tovariša, osrednjo osebo slehernega našega ikupnega podviga na Opčinah in t,a Krasu se še enkrat zavedamo. kaj smo izgubili s smrtjo V. , A. Ka rina m J. Claude. Francoski film v barvah: mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «11 padre del soldato«, S. Zakhariadze. Kinema-skopski film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Se incontri Sor-tana prega per la tua morte«, J. G&rco 'in W. Berger. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30: «Non si mal-trattano cosl le signore«, R. Stei-ger in L. Remick. Kinemaskope v barvali. PRINCIPE. 17.30 «Les biches» (Le cerblatte), J. L. Trintignant in J Sassard. Barvni film. in vajenkam, ki so z uspehom obiskovali posamezne strokovne tečaje, ki sta jih priredila Inapli in Enalc. V tečaju za šivilje, ki ga je obiskovalo 20 gojenk, so med drugimi nagradili Iivijano Delpin, Marijo Ferletič in Alberto Lakovič, ki so z uspehom dovršile tečaj. Iz tržiške bolnišnice: Za pet dni so pridržali na zdravljenju 40-let-nega Franca žužka iz Vižovelj na Tržaškem. Pri prestavljanju marmorne plošče se je ranil na vratu in na desni roki. Vrelo mleko si je zvrnil na levo nogo 41-letni Ottorino Leghissa iz Medje vasi. Zdravniki so mu ugotovili opekline prve in druge stopnje ter so ga pridržali na zdravljenju. Pri padcu si je spahnila levo nogo v gležnju 13-letna Rozana Si- moniz iz Tržiča, Ul. 1. maja. Pridržali so jo na zdravljenju. ..............".............111111111111 m..m... .......... na seji odbora ersa Pogodba z denarnimi zavodi za dodeljevanje posojil Pristop ustanove k združenju pridelovalcev koruze Pred dnevi je imel na svojem sedežu v Gorici sejo upravni odbor ERSA (Deželna ustanova za razvoj kmetijstva), na kateri so proučili važne probleme notranje organizacije te ustanove. Sejo je vodil predsednik ustanove oom. Mario Lucca ob skoro polnoštevilni udeležbi odbornikov. Predsednik je najprej dal svoje poročilo in med drugim tudi o prispevkih, ki jih Je deželna uprava odobrila v korist ERSA. Nato so razpravljali o konvenciji s kreditnimi zavodi za dodeljevanje agrarnih posojil, za katere bo jamčila ERSA. S tem v zvezi se je razvila obširna debata, iz katere je postalo očitno, da je krediti- ranje pod ugodnimi pogoji važen prispevek za napredek in razvoj kmetijstva. Predsednik je nato obrazložil predlog za pristop k ((Združenju proizvajalcev koruze na področju naše dežele« na osnovi posebnega za to pripravljenega statuta. Tudi pri tem problemu se je razvila obsežna debata, končno pa so predlog odobrili soglasno, potem ko so sklenili, da bodo predlagali nekaj sprememb v stanju in med drugim predlagali, naj bi prišel zastopnik ERSA v vodilni odbor tega združenja. Po tej točki so sejo zaključili in bodo nadaljevali z razpravo o preostalih, točkah dnevnega reda v torek 15. oktobra. NEKOLIKO ZA ŠALO, NEKOLIKO ZARES ŠALJIVI KRAMARJI NA ČETRTKOVEM SEJMU Potrebno jih je poslušati in gledati, da se prepričate, s kolikšno sposobnostjo opravljajo svoj poklic OLIMPIJSKE VEST! VČERAJ V CIUDAD MEXICU «Soltanto mille lire — šamo što lir,» se je včeraj dopoldne drl kramar na sejmu v Ul. Boccaccio, ki je prodajal moške jopice zadrgo. «Sploh ne vem kakšne mere so, kupil sem celo partijo pet sto komadov,v je hitel prepričevati mimoidoče, ki so se v vedno večjem številu ustavljali ob njegovi stojnici. Jemal je majice iz nay-lonskih vrečic in jih metal na mizo: postrežba in pol, kakršne ne poznajo v nobeni goriški trgovini. «Probiren, probajte,« je še kar naprej kričal, odpiral in zapiral zadrgo ter dodajal, da bi krojač za tisti denar niti kroja ne bil urezal, kaj še, da bi zanj dal še blago. Simpatični mladenič je kmalu imel okoli sebe vse polno kupcev, ki so si jopiče merili ter jih kupovali. «Ce bi jih nesel k nam, bi jih zagotovo prodal za sedem tisoč,» je pristavil nekdo. Lepo vreme, sončni dan, ki se je naredil po dveh deževnih, je privabil na četrtkov sejem izredno veliko ljudi. Slovenska govorica je prevladovala, pa tudi jugoslovanska valuta. Četrtkov sejem jugoslovanski kupci radi obiskujejo, zakaj na njem dobijo najrazličnejše blago po zares nizkih cenah. Kramarji ga v velikih količinah nakupijo v tovarnah, kadar je šlo iz mode; tudi je narejena «na hitro roko», da ustreza prodaji pod milim nebom Obisk četrtkovega sejma je vedno zanimivo doživetje za tistega, ki nima nakupovalnih nagibov. Ustavili smo se pri posebno zanimivem prodajalcu kuhinjske posode, ki v svoji prodajni mrzlici že meji na žonglerstvo. Včeraj dopoldne, čim je «odprl» svojo trgovino, je pla- Hlllllllllllllllllllllll„iiiiiii||||,||,||||,||,|||iiiu|,li,l,m„,llll,lll„lll„IIJ,||ll|||l|||||m|||n||nt|nI|)1|||1||1||||1||m|M|||||lm||||||t||t|m||||||mM||||I||||||||1|||m||(|)| OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Živinorejca z Vrha upravičeno nista pustila cepiti svojih krav Na javnem prostoru v parku si je stavil zdravilni obliž Sodaviiarja oprostili zaradi pomanjkanja dokazov stični čebriček naložil s krožniki vseh velikosti ter «navrh» dodal še plastično vedro. Dokajšnjo breme za normalno razvitega človeka, vse samo za 2.500 lir. «Ne užalite se — je ironično dodal — če zahtevam tako malo Kdo hoče?» Priletna ženica je odrinila nekaj zijal in stopila predenj: «Nisem še videla, da bi komu v hrbet metali kot tukaj.» Z zadovoljstvom je plačala. Pri čevljih še ni bilo prometa; prikupna prodajalka je bila še nekoliko zaspana in iz njenega hreščečega grla še ni prišel visok ton. «Giovanna,» jo je poklical zgovoren kramar pri sosednji stojnici, spridi k meni, pomoč rabim. Don-ne vse za sto lir, samo sto lir.,) In že je imel družbo. Bilo je prijetno jutro in topel zrak je kramarje hitro ugrel. čez kakšne pol ure, ko so gospodinje opravile nakupe na pokritem trgu, je postal Andrejev sejem v miniaturi, kakršnega smo vajeni videti vsaka dva tedna. «Premalo prostora imajo prodajalci,)) je ugotovil stražnik, ki je nadzoroval kraj. Vedno več jih je, pa tudi kupcev. Vidite, kdo bi si mislil, da je takšen sejem zanimiv tudi za mlade ljudi,» je pristavil ter, ozirajoč se za dvema mladenkama v mini krilu, se poslovil. Ko sem videl ves tale bazar, sem se nehote vprašal, kaj je «mitteleuropskega» v naši Gorici; bolj se mi je videla podobna le-vantinskemu mestu. In vendar so bili vsi, ki so v tej «igri» sodelovali, domačini ali kvečjemu Veneti. Amerikanec Avery Brundage potrjen za predsednika CIO Zaradi kanalizacije zaprte ulice DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je od prta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10 - tel 25-76. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekar na Centrale — Trg republike — tel. 72-341 RONKE Danes je odprta lekarna «A1TAngelo« dr. Olivetti — Ul. Roma 22 - tel. 77019 Goriški okrajni sodnik dr. Lau-disio je imel včeraj dopoldne polne roke dela, saj so se razprave vrstile do preko 13. ure. Med prvimi, ki so se pred njim zagovarjali, sta bila poljedelec z Vrba 62-letmi Angel Juren, Vrh št. 49 in v isti hiši stanujoči 58-Ietni kamnosek Leopold Devetak. Oba sta bila obtožena, da nista hotela podvreči svoje goveje živine cepljenju proti slinavki, ki ga je obvezno nalagaj ministrski odlok z dne 10. julija 1967. Dne 5. februarja letos so jima s sodnim odlokom prisodili globo po 10 tisoč lir vsakemu. Ker se nista čutila kriva sta vložila pritožbo. Pri včerajšnji razpravi je Leopold Devetak povedal, da ni dovolil goriškemu živinoadravniku dr. Tombi cepiti svoje krave ker je bila breja ter se je dejansko že naslednji dan otelila. Dodal je še, da ga tisti dan sploh ni bilo doma in da Je z živinozdravnikom govorila pravzaprav žena. Angel Juren pa je izjavil, da se je njegova krava otelila dan poprej ter da je imela tisti dan še vročino Zato je dejal ži-vinozdravniku naj bi se vrnil čez tri tedne in bo takrat lahko cepil kravo, živino zdravnik pa se je vrnil že čez eno uro in vztrajal pri tem, da bo cepil živino. Zaslišali so tudi dr. Tombo, ki je izjavil, da cepivo ne škodi brejim kravam ter da ni dokazano, da bi kvarno vplivalo na molznost krav, kakor je razširjeno mnenje med nekaterimi živinorejci. Sodnik je končno uvidel, da sta tudi oba Vrhovca imela svoj prav ter ju je zato oprostil; Devetaka ker ni zakrivil dejanja, Juma pa ker dejanje ni kaznivo. Oba je uradno zagovarjal dr. Karlo Primožič V odsotnosti obtoženca in pri zaprtih vratih so obravnavali zadevo 32-letnega Alojzija Šuligoja s Kanalskega vrha št. 15 nad Kanalom. Obtožen je bil nemoralnega dejanja na javnem prostoru in prijavila ga je kvestura. Dne 24. avgusta lani je prišel Šuligoj po opravkih in nakupih v Gorico. Kakor je izjavil pri zasliševanju na kvesturi, je kupil v neki goriški lekarni obliž za oporo spodnjemu delu hrbtenice Krenil je nato v Coroninijev park v drevoredu XX. septembra in tam spustil hlače, da bi si postavil obliž na mesto. Pri tem opravilu sta ga videli s ceste dve ženski in ena od njih ga je prijavila češ, da je kazal svoje sjoolne organe na javnem prostoru. Pri včerajšnji razpravi je drž. tožilec predlagal zanj globo 4000 lir, sodnik pa mu je prisodil kar 20 tisoč Ur globe. Pri tretji razpravi so obravnavali zadevo goriškega sodavičarja 42-letnega Romea Bacchettija iz Ul. Virgilio 6. Sanitarna inšpekcija Je iztaknila v gostilni Mocchiut v Romansu sodavico znamke «mo-schella«, ki jo izdeluje Bacchetti v svoji delavnici: bila je v originalnih In zaprtih steklenicah, na katerih pa ni bila označena «neto količina« po teži in po vsebini To se je zgodilo dne 1. avgusta lani in zadevo so preverili potem v kemičnem laboratoriju v Gorici. Dne 24. januarja letos so s sodnim odlokom naprtili Bacchettiju 100 tisoč lir globe in stroške za analizo. On pa je vložil proti temu pritožbo. Na včerajšnji razpravi je poudaril, da je malo časa prej prišel v veljavo zadevni zakon in da je zamenjal na svojem blagu zadevne etikete, pri čemer pa ne izključuje, da je ponevedoma kakšno steklenico izpustil Poudaril je nadalje, da so ugotovili nedo-statek v gostilni v Romansu in ne v njegovem laboratoriju ter bi lahko šlo za steklenice iz dobe pred uveljavljenjem novega odloka. Sodnik je to upošteval in ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Cossa Drž. tož. Pedrani; sodnik dr. Lau-disio; zap. Magda Kogoj por. Massi Dne 14. oktobra bodo začeli s kanalizacijskimi deli v gorišklh ulicah Semlnario, S. Giovanni in A-scoli. Po potrebi in kakor bodo napredovala dela bodo te ulice deloma ali v celoti zaprli za promet dokler dela ne bodo zaključena. CIUDAD MEXICO, 10. — Na zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora v mehiški prestolnici so zopet izvolili 8iletnega ameriškega hotelirja Averyja Brundagea predsednika te organizacije. Njegov mandat bo trajal do leta 1972 in bo potekel tik pred olimpijskimi igrami, ki jih bodo organizirali zahodni Nemci v Muenchnu. Za mesto predsednika mednarodnega olimpijskega odbora sta bila dva kandidata: poleg Brundagea je namreč kandidiral tudi Francoz grof Jean De Baumont. Kot zahtevajo pravila teh volitev, niso sporočili, koliko glasov je dobil Brundage: vsekakor pa so ga izvolili v prvem sklicnem roku. Iz neuradnih virov pa se je izvedelo, da je dobil Brundage na vo litvah 42 glasov, 12 članov pa ]e glasovalo za De Beaumonta. Ostali člani izvršnega odbora CIO so naslednji: podpredsedniki Andranov (SZ), Clark (Meh.), Kil-lanin (Irs.). Člani: Gemayel (Liha.) D’Exeter (VB), Wajid Ali (Pak.), De Beaumont (Pr.) in Von Karne-beek (Niz.) Avery Brundage je postal prvič predsednik mednarodnega olimpijskega odbora leta 1952 v Helsinkih in so ga potrdili na tem mestu leta 1960 v Rimu. Kot načelnik te najvišje svetovne športne organizacije se je izkazal, lčot zelo dober organizator, je pa tudi velik pobor-nik čistega amaterstva v športu Njegov ugled pa je močno padel zaradi njegovega zadržanja ob znanem vprašanju Južne Afrike in tudi nekaterih drugih njegovih stališč, ki odločno kažejo, da se Brundage ni vključil v tok razvoja dogodkov v mednarodnem športu v zadnjih letih. Njegova ponovna izvolitev gre precej na račun dejstva, da se za vlogo predsednika CIO ni potegovalo preveč kandidatov. Izžrebali so obe kvalifikacijski skupini olimpijskega košarkarskega turnirja. SKUPINA A. ZDA, Portoriko, Italija, Panama, Jugoslavija, Filipini, Senegal in Španija. SKUPINA B: Sovjetska zveza, Brazilija, Mehika, Kuba, Bolgarija, Koreja, Maroko in Poljska. V prvem kolu v nedeljo se bo ..................................................... Sinoči v Gorici poraz Simmenthala V okviru priprav za košarkarsko prvenstvo B lige je odigrala go-riška ekipa SplUgen tekmo proti milanskemu Simmenthalu. S to tek mo Je hotel novi trener Pino Djerdja preizkusiti igralce in pred staviti novo ekipo, v kateri igrajo trije novi igralci: Simmenthal je odstopil Pierija, poleg katerega ima Spltigen še dva dobra pivota. Prvi je Merlatti, ki ga je odstopil italijanski prvak Oransoda, drugi pa Magnoni, bivši član Snaidera. Nova ekipa se je predstavila navijačem v tekmi proti Simmenthalu žal zaradi lažje poškodbe, ni mogel nastopiti Merlatti. Kljub temu je goriška ekipa premagala večkratnega bivšega italijanskega prvaka z rezultatom 61 : 47. Vodila je od začetka do konca tekme. V prvem polčasu je bila premoč bolj vidna. Polčas so namreč zaključili pri stanju 28 : 16. Le utrujenost, je nekoliko zmanjšala točnost Goričanov, ki so tvegali, da jih bodo igralci Simmenthala dohiteli. Zmaga je jasno pokazala, da se je v goriški ekipi nekaj menjalo. Takoj smo opazili boljšo igro To je seveda gotovo zasluga jugoslovanskega trenerja, ki je vnesel tak način igre v goriško moštvo. ~w m SINOČI V TRSTU Ponziana-Istra 4:3 Rezultat ne sme varati. Ponziana je zadovoljila samo v drugem polčasu, ko Je teža igre prešla na polovico gostov in ko je lahko tržaški napad pokazal vse svoje sposobnosti. V prvem polčasu je namreč kljub mlačni igri obeh moštev Istra prešla v vodstvo in je kmalu podvojila svojo prednost, vse to pa le zaradi velikih napak tržaške obrambe, ki je zapustila zelo slab vtis. Po golu Flore so gostje dosegli še tretji zadetek nato pa so zelo popustili, misleč, da imajo tekmeca že v svojih rokah. V petna‘s-tih minutah pa je Ponziana z izrednim pritiskom, s katerim je oooravlla pri gledalcih slab vtis jz orveva polčasa, spremenila rezultat in kljub končnemu naooru gostov zaključila tekmo v svojo korist. Rezultat pa je le slepilo, ker i? moštvo predvsem v obrambi zelo šibko Gostje so razočarali. Tehnično so bili sicer boljši od domačinov, v njihovih vrstah je nekaj talentiranih elementov, očividno pa tekme niso vzeli zares in so se v drugem polčasu preveč zanašali na svojo premoč. Gledalcev je bilo nekaj sto. uk Italija pomerila s Filipini, Jugoslavija pa s Panamo. * * * V košarkarski trening tekmi v mehiški prestolnici je Sovjetska zveza premagala Italijo s 87:73. Tik pred tekmo se je poškodoval Italijan Mašini: zvil si je gleženj in ni nastopil. KOltSAMSTVO CIUDAD MEXICO, 10. — Danec Ole Ritter je postavil svetovni rekord v enourni kolesarski vožnji za profesionalce. V 60 minutah je prevozil 48,654 km, medtem, ko je bil dosedanji rekord Belgijca Bračka 48,093. NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Čelik-OFK Beograd 3:1 BEOGRAD, 10. — V zaostali tekmi 9. kola jugoslovanskega državnega nogometnega prvenstva 1. lige je danes Čelik iz Zenice nepričakovano toda zasluženo premagal OFK Beograd s 3:1 (1:1). Beograd je nastopal s svojo najmočnejšo postavo. S to zmago je Čelik na lestvici napredoval s 16. na 13. mesto, OFK Beograd pa je ostal na 10. mestu. tiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiimiiitiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiuiHMMMiB MIMM FAVORIT. NA 0. V disku vse kolaj'ne za nemške tekmovalke V daljini vrsta skakalcev z rezultati nad 8 metrov 6. DAN (petek, 18. oktobra) 200 m (ženske) Poljakinja Irena Szewinska bo na 200 m skušala osvojiti zlato kolajno. Njen svetovni rekord 22’’7 kaže na čase pod 23”. Na tekmovanju pred nekaj dnevi sta Avstralka Lamy in Sovjetinja Fopkova dosegli 23”, Američanke pa so še hitrejše. SR — Kirszenstedn — Szevvinska (Poljska) 22”7 1965 OR — McGuire (ZDA 23” 1964 1956 — Cuthbert (Avstralija), 1960 — Rudolph (ZDA). 1964 — McGuire (ZDA). Predvideni vrstni red: 1. Lamy (Avstral.) 23”, 2. Ferrell (ZDA) 23”5, 3. Popkova (SZ) 23”. Outsider: Tyus (ZDA) 23”3, Sze-winska (Poljska) 23”3, Hennipman (Niz.) 23”7, Bailes (ZDA) 23”5. Skok v daljino (moški) Vsi najboljši so v odlični formi in možno je, da bo rekord Bostona in Terovanesijana večkrat padel. Glavni favorit je Američan Beamon, Boston in Sovjet Tero-vanesijan pa le malo zaostajata. Apglež Lynn Davies kot po navadi misli na zadnji skok, ki naj bi mu prinesel zmago. Sicer pa 8-me-trašev kar «mrgoli». SR Boston (ZDA 8,35 1965 OR Boston (ZDA) 8,12 1960 1956 — Bell (ZDA), 1960 — Boston (ZDA), 1964 — Davies (VB). Predvideni vrstni red: 1. Terova-nesijan (SZ) 8,28, 2. Davies (VB) 8,23, 3. Boston (ZDA) 8.04. Outsider: Beamon (ZDA), 8,33, Barkovski (SZ) 8,04, Pani (Fr.) 8,08. Met diska (ženske) Premoč metalk iz obeh Nemčij je letos res velika. Prva je Liesel Westermann s svetovnim rekordom 62,54. sledijo ji pa še druge rojakinje. Med vso sezono je bila Karin Illgen najstalnejša. Trojna zmaga za Nemke je skoraj neizbežna. Račune lahko prekriža samo Romunka Manoliu SR VVestermann (Zah. Nemčija) 62,54 1968 OR T. Press (SZ) 57,27 1964 1956 — Fikotova (CSSR), 1960 — Ponomar jova (SZ), 1964 — T. Press (SZ). Predvideni vrstni red: 1. Illgen (NDR) 61,54, 2. Spiegelberg (NDR) 61,64, 3. Westermann (Zah. Nem.) 62,54. Outsider: Manoliu (Rom.) 59,22, Popova (SZ) 59,82, Otto-Hentschel (NDR) 59,40. 40« m (moški) Lee Evans je znan kot velik borec in svoje najvažnejše zmage je dosegel prav v zadnjih metrih in ima desetinko sekunde prednosti nad rojakom Jamesom. Evans je tudi primeren tekač za veliko tekmovanje. Po časih iz Lake Tahoe bo ostalim težko segati po vsaj bronasti kolajni. Sicer so tudi kenijski 400-metraši baje v izredni formi. Evropejci napredujejo počasi in nimajo izgledov. SR Evans (ZDA 44” 1968 OR O. Davis (ZDA) 44”9 1960 1956 — Jekins (ZDA. 1960 — O. Davis (ZDA), 1964 — Larrabe« (ZDA). Predvideni vrstani red: 1. Evans (ZDA) 44”, 2. Freeman (ZDA) 44”6, 3. Nyamau (Kenija) 46”1. Outsider: Rudisha (Kenija) 46”2, Nallet (Francija) 45”7, Domansky (Kanada) 46”, Werner (Poljska) 45”8. 80 m z ovirami (ženske) Sovjetinja Korsakova 10”2 je bila poškodovana, in niti v Sovjetski zvezi ni vedno zmagovala, zato nima preveč izgledov za zmago na igrah.. Baje je zelo bojevito razpoložena Avstralka Kilbom, največ možnosti pa ima vzhodna Nemka Balzer. Odlične čase je poleti v ZDA dosegla tudi Ci Ceng, Kitajka s Formoze. Od treh Sovjetinj je verjetno najboljša Tališeva. SR Korsakova (SZ) 10”2 1968-^ OR I. Press (SZ) 10”6 1960 1956 — Striokland (Avstral .T.oti960 — I. Press (SZ), 1964 — Balzer (Nemčija). Predvideni vrstni red: 1. Balzer (NDR) 10”5, 2. Kilbom (Avstral.) 10”5, 3. Tališeva (SZ) 10”4. Outsider: Korsakova (SZ) 10”2, Caird (Avstral! la) 10"6, Ci Ceng (Formoza) 10”5. OBVESTILA SD Breg obvešča svoje nogometaše, da bo dp.nes ob 17. uri trening za začetnike, ob 19. uri pa za ostale. Člani prvega moštva naj se po treningu ob 20.30 udeleže sestanka na društvenem sedežu. * * * šl) Sokol iz Nabrežine vabi vse mladinke od 12. do 15. leta starosti, ki bi se rade udejstvovale v odbojki, da se zberejo na nabre-žinskem odbojkarskem igrišču (v primeru slabega vremena v dvorani PD I Gruden) v soboto 12. t.m. ob 17. uri. Atletski odsek SZ Bor obvešča vse atlete, da se treningi redno nadaljujejo vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 16.30 dalje. Treningi so na stadionu «P. Gre-zar« pri Sv. Soboti. Namiznoteniški odsek SZ Bor sporoča, da bodo redni treningi igralcev ob torkih in petkih ob 20 uri, v Trstu na stadionu «Prvi maj». 58. ( B. TRAVEN) General iz džungle Nasprotno pa je divisionario, sin stare in imenitne druži ne, ki je bila na pol italijanskega in na pol francosko - španskega izvora, z uspehom obiskoval vojaško akademijo, kjer se je naučil vsega, kar so vojskovodje od babilonskih časov do VVelhngtona storili, rekli, se naučili, zaukazali in priporočili. S tem študijem se je polagoma oddaljeval od navadnih ljudi, civilistov, in se za lepo število stopnic približal bogovom. Ta preobrazba iz navadnega smrtnika v enega izmed najvišjih zastopnikov boga na zemlji, se je začela prvega dne, ko je vstopil v vojaško akademijo, natanko po preizkušenih receptih Prvi je bil ta, da mora uporabljati popolnoma spremenjen govor in ton tega govora tako predrugačiti, da je vsak navaden človek, bržk ko je on samo dvignil čeljust, spoznal, da pooseblja čast domovine in ga je izbral bog za to, da bi slavni zgodovini armade pripisal eno ali več poglavij. Priprava na tako vzvišeno nalogo je seveda terjala truda, žrtev, potrpljenja in trdega dela. V prvih tednih po vstopu v vojaško akademijo so morali kadeti, ki so upali, da bodo nekoč postali divizijski generali, opolnoči in samo v nočnih srajcah s svečami v rokah, nastopiti v sobah starejših kadetov in praktično pokazati, kako daleč so že prišli, da bi pravilno in po predpisih očistili vojaški škorenj. Med kosilom, ko so postavili prednje čudovit kos soč- ne pečenke in so se je mislili lotiti z usti, polnimi sline, so jih starejši kadeti pozvali, naj povedo omizju, kaj je pesek. Za nastajajočega generala ni pesek tisto, kar je pesek za civilno svinjo. Tako zlahka pa je bodoči vojskovodja v diktaturi tudi ne bo odnesel. Za marljivega, patriotičnega, vzornega, ukaželjnega, ušivega kadeta v prvem letniku je bil pesek nekaj bistveno drugega. Moral se je naučiti že v mladih letih, da je za kadeta pesek; iz več ali manj majhnih geoloških tvorb, ki so deloma zrnata, deloma podobna kristalom, a deloma se pojavljajo spet v vseh možnih znanih in neznanih geometričnih oblikah in katerih izvor je mogoče ugotoviti po vidnih lastnostih in so nastale z erozijo ali nenehnim vplivom atmosferskih razmer na skalnate dele zemeljskega telesa, sestoječa se, ohlapno med seboj povezana gmota, ki služi, če jo ustrezno poravnamo in na vežbališču potresemo, edinemu, a vendar življenjsko važnemu namenu, da se na njej skupina novih, zelenih, nezrelih, na pol uniformiranih, neumitih, bedastih, grešnih kadetov, ki stalno prihaja z zamudo, obrača, posamič uri v korakanju in se popolnoma v nasprotju s pravili in zmeraj v obratni smeri kreta v stroju, hkrati pa dalje očituje svoja fizično motoma prizadevanja zgolj z namenom, da bi se naposled naučila, da se noge ušivega kadeta ne smejo uporabljati za to, da bi sebi ali kakemu kadetu starejšega letnika, ki ga ima zmeraj in povsod priznavati kot svojega predstojnika, z njimi klatil po nosu, ampak da bi z njimi kolena trdno stisnil, trebuh nazaj potegnil, se izprsil, hkrati pa se ne držal kot noseča Indijanka, roke polagal na zunanji šiv od hlač in ne na notranji, ker bi to lahko povzročalo težave, in se v tej obliki in na ta način v skladu s tradicijo s prvim členkom mezinca še komaj rahlo dotikal vojaškega sukna iz katerega so sešite hlače, medtem ko se mora dlan usločiti navzven, da bi se, gledano od zunaj, lahko skrila v njej na pol odrasla miš navadne vrste, znanstveno povedano Muridae, pri čemer mora biti iztegnjeni kazalec v rahlem stiku s že prej omenjenim in podrobneje opisanim suknom, ne da bi se tega neposredno dotikal, čeprav mora kadet z rahlim dotikom paziti, da sta oba komolca nekoliko ukrivljena, ne da bi vzbujal vtis afektiranosti, m ne smeta biti niti bliže ne dlje od jermena, da ne bi lahko normalno odrasli podoficir narahlo porinil iztegnjeno roko med komol-cem in jermenom, ne da bi bil za to potreben kak poseben fizični ali umski napor. To je po vojaško pravilno in po predpisih izraženo: Pesek. Starejši kadeti so kot majhno šalo nalagali zelencem takšne in podobne naloge vsak dan razen v nedeljo, in ti so morali to zdrdrati prav takrat, ko so imeli pred seboj najboljšo jed. To je trajalo tako dolgo, da je znal mladi bodoči general ta stavek brez napake in brez zatikanja tako naglo zdrdrati, da ga je končal, preden so vojaški strežniki odnesli zaželeno jed, ker so bile na vrsti slaščice. Sčasoma pa je divisionario sam postal starejši kadet, in je izvajal nad mladimi prav tisto, kar so prej izvajali nad njim, ne da bi duhovne moči enega izmed teh bodočih vojskovodij zadostovale, da bi odkrili kaj novega, ali razumeli, kako bedasto si oblikujejo svoje lastno življenje. Do vojne z zgodovinskim sovražnikom ni prišlo, ker je znal zgodovinski sovražnik brez vojne gospodarsko več izvleči iz dežele, kot bi to lahko kdajkoli storil z vojno. V bistvu pravzaprav ni bilo nobenega pravega zgodovinskega sovražnika. Besedo zgodovinski sovražnik so uporabljali le zdaj pa zdaj, da se ne bi izgubilo zanimanje davkoplačevalcev za to, da je treba imeti močno narodno obrambo. Saj so prav od zgodovinskega sovražnika morali kupovati vse, topove, strojnice, karabinke, revolverje, sablje in vojaško opremo, ker v deželi industrija še ni bila dovolj razvita, da bi sama proizvajala takšno orožje in vojaško opremo. Kot kapetan, major in polkovnik, je imel dvisionario včasih priložnost preizkusiti bojne načrte Hanibala, Aleksandra, UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHl 6, H., TELEFON 93-808 ln vnaprej Četrtletna 2.250 Ur, polteni« .00 m, celoletna 8.100 Ur SFRJ Atile in Napoleona glede na njihovo uporabnost in genialnost v oju proti stavkajočim tekstilnim delavcem, puntarskim rudarjem in uporniškim indijanskim malim kmetom. Izkaza-*° ff ,Je Pri vse leh, bojnih pohodih, da načela v strategiji in taktiki, kakor sta jih Hanibal in Napoleon uspešno uporabljala, še zmeraj popolnoma veljajo in ni bilo nobenega razloga, da bi si človek belil glavo zaradi novih teorij. Divisionario bi se sramoval, ko bi do poveljnika upornikov uporabil enako ali podobno vojaško taktiko, kakor jo je upora jal na manevrih proti enako izobraženim generalom, poklicnim vojakom, kot jih je imenoval. Do upornikov se n! vedel kot general, ampak kot inšpektor policijskega oddelka, ki so ga poslali, naj polovi pobegle zločince. Prvo kar je nameraval storiti, ko bo obkolil upornike, je bilo to, da jih bo pozval, naj se brezpogojno vdaje na milost in nemilost, naj izročijo svoje voditelje in vse orožje v pol Ure' i tLse bo to zS°dilo> bo dal pobesiti vse voditelje. Izmed preostalih uporniških svinj bo izbral vsakega petega moža in ga tudi dal obesiti. Ostale puntarje, može, ženske in njihovo zalego bo ob plačilu stroškov te kazenske ekspedicije prodal na kavne plantaže, v džunglo in na veleposestva. Oficir, ki ceni svojo čast, ne bo uporabil nobenih vojaških ukrepov, ki se jih je bil naučil, ukrepov, ki smejo veljati samo proti organizirani vojski. Divisionario bi se zdel samemu sebi neznansko smešen, ko bi jemal uporniškega poglavarja le za četrt ure resno v vojaškem smislu, da bi se spoprijel z njim kot vojak. Z uporniki ni bilo boja. Upornike so kratko in malo podih kot zajce in napad je bilo treba organizirati kot kak pogon. (Nadaljevanje sledi) 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maeeio 1/1 Telefon 33-H2 _ iipkava- tbct JZ IT , „„ --—---------------------—- ‘nežna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1000 starih dinariev) letnn inn rin mlfm* St' 2° Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir -