GOSPODARSTVO
J-ETo XIV ŠTEV. 337
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
SREDA, 23. MARCA 1960
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Ail SPRAVA MED 6 IN 7
Konec tega meseca odločitev v Parizu - Odločilno gledišče Amerike
^roti koncu tega meseca se sesta-> v Parizu predstavniki 20 držav, j? je Združenih ameriških držav in pOade ter 18 držav, ki so organizi-v Organizaciji za gospodarsko .“delovanje v Evropi, vendar razde-letle v dva tabora, to je v Evropsko |j0sPodarsko skupnost (Evropski skup-1 ^g) in Združenje za svobodno tr-jrvi»o v Evropi (Svobodno trgovin-,a° Področje). V prvem so. kakor ^no, Italija, Francija, Belgija, Luk-j.^burg, Holandija in zahodna Nem-v drugem pa Avstrija, Danska, ^0rveška, Portugalska, švedska in v>ca. od tega zborovanja je odvisno, bosta zadnji dve gospodarski topnosti našli podlago vsaj za zno-sožitje, ali pa se bo med njima ^tel gospodarski boj ob vprašanju arin, ki utegne Evropo še bolj gozdarsko razdeliti, kakor je danes,
. po zasedanju tako imenovane ev-°Pske komisije pri Evropski gospo-3rski skupnosti v Bruslju in sestan-.b sedmorice, to je Združenja za svo-s°dn0 menjavo v Evropi na Dunaju, l'0 je položaj samo deloma razčistil, “Ukor sta gledišči obeh taborov že J606! jasni. Predsednik komisije allstein, ki se je v nedeljo udeležil bdi posebnega sestanka na Sardiniji, c Vdelal načrt, po katerem se bodo finske omejitve, ki so danes še na ?°ti prosti menjavi med šestimi dr-avami, odpravile mnogo prej, nego te to bilo prvotno v načrtu v smislu llbskega sporazuma. Industrije! pa ji politiki v teh šestih državah Ev-°Pskega skupnega trga pritiskajo na ■da bi se vse carinske preobrazbe iz-faile še v času, ko je v Evropi ugod-a konjunktura in ne potem, ko bo
Do
vseh računih konjunkture.
^‘dneoske želje, ki jih podpirajo tu-i države Beneluxa, medtem ko sta
nastopilo popušča-To so predvsem
h stopinjah prejšnjih
i
Nova Tržaška kreditna banka je za as Slovence in za vse tržaško gospo-rstvo tako pomembna, da se kot gozdarski list ne moremo zadovoljiti objavo gole kronike o njenem obč-zboru. (Glej poročilo na 3. stra-, k Banka je šele v začetni razvojni , “i, vendar je že poslovanje v tem stkem času mnogo obetajoče. Mno-0 nam obetajo že doslej doseženi po-°vni uspehi, a nič manj odziv, na ^aterega je naletela med tržaškimi Slo-ancl in Tržačani sploh sama ustano-l6v banke. Jasno je, da so doseženi kvhi odraz prav tega splošnega od-1Va. pa tudi močna udeležba in živa Oprava na občnem zboru sta nam v . kaz, s kakšnim zanimanjem in za-.. v°Ijstvom so sprejeli novo banko na-* Poslovni ljudje pa tudi širša jav-°st ne gie.de na politično orientacijo '°sanieznika; saj se na primer hranil-
kv
vlage zbirajo iz najrazličnejših slo-
našega naroda, s. 6olg je bil presledek, odkar je fa-•žetn uničil naše velike denarne zavo-e’ do časa ustanovitve Tržaške kredit-6 banke in skoraj neizmerne in ne-adoinestljive so finančne zgube, ki so e s tem prizadete našemu gospodar-*Vu; vendar nam že kratka razvojna °aa novega denarnega zavoda kaže, da ,e ko težko navezati delovanje Tržaške r£ditne banke na naše nekdanje de-athe ustanove. Tako močna in živa je Pašem človeku tradicija in svetal spo-. P na dobo graditve osnovnih teme-našemu gospodarstvu v preteklo-
'iev
sti.
Italija in Zahodna Nemčija v tej zadevi bolj ob strani.
V čem je pravzaprav vsa zadeva? Evropska komisija predlaga, naj države Evropskega skupnega trga znižajo medsebojne carine za novih 20% (znižanje za 10% je bilo že izvršeno) že 1. julija in ne konec prihodnjega leta, kakor je bilo prvotno določeno. Po predlogu te komisije naj se skupna carinska tarifa nasproti državam izven te skupnosti prične uporabi j ar ti že 1. julija in ne šele čez 18 mesecev; vendar je komisija spoznala, da bi carinsko znižanje samo med državami, ki so organizirane v Evropski gospodarski skupnosti utegnilo izzvati carinski boj. Zato predlaga, naj ' se tudi sedanje carinske tarife v teh državah znižajo za 20% nasproti državam izven skupnosti. Praktično pomeni to, da se bodo na primer francoske in italijanske carine nasproti ostalemu svetu precej znižale, toda carine držav Beneluksa in deloma tudi Nemčije se bodo zvišale, Ni dvoma, da gredo države Evropskega skupnega trga predvsem za tem, da se same najprej medsebojno gospodarsko povežejo, da bi potem nastopale nasproti zunanjemu svetu kot celota.
Po vsem tem je jasno, da ni več upanja, da bi v Evropi prisilo do neke širše gospodarske skupnosti, ki bi
združevala tudi države Svobodnega trgovinskega področja. Ni dvorna da se bosta novi skupnosti od 1. julija še bolj oddaljevali druga od druge in da bo zaradi tega trpela trgovinska izmenjava, V angleških gospodarskili krogih so mnenja, da se posledice tega oddaljevanja ne bodo čutile takoj v vsem obsegu, pač pa bodo prišle do izraza pozneje. Prevladuje mnenje, da bo odločilno gledišče Američanov, ki bodo skušali prepričati države Evropskega skupnega trga, naj pristanejo na kompromisno rešitev. Splošno niso v Washingtonu naklonjeni zamisli Svobodnega trgovinskega področja, ki se razvija pod okriljem Velike Britanije.
Spričo sestanka sedmorice na Dunaju so bili Angleži mnenja, naj te države še ne odkrijejo svojih kart pred sestankom v Parizu. Njihovo priporočilo so predstavniki drugih držav le deloma upoštevali. Na Dunaju so predloge Evropske komisije imeli za neke vrste sovražno dejanje ter so videih v njenih predlogih ravnanje na lastno pest. Sedmerica ni bila pripravljena na tako nagel postopek. člani sedmorice so bili sicer pripravljeni na znižanje medsebojnih carin, nekatere države pa imajo p--misleke proti znižanju tarif za uvoz ameriškega blaga.
Sodobno ladfevfe »Splošne plovbe'
Nedavno sta skoraj istočasno prispeli v Trst dve ladji piranske »Splošne plovbe«, in sicer »Trbovlje« in »Bohinj«. V tržaških pomorskih krogih sledijo s pozornostjo razvoju jugoslovanske mornarice in zlasti pomorskim pobudam v sosednih pristaniščih. Nova ladja »Trbovlje« (9.260 brt.) je ena izmed treh enakih ladij, ki jih je »Splošna plovba« naročila v ladjedelnici »Ulja-nik« v Pulju; ostali dve bosta pomnožili ladjevje »Splošne plovbe« še letos, oziroma prihodnje leto.
Danes razpolaga »Splošna plovba« z ladjevjem 90.643 bruto registrskih ton, katerega nosilnost znaša 125,256 Ion. Do konca leta se bo nosilnost ladjevja »Splošne plovbe« dvignila na okoli 150 tisoč ton. Če pomislimo, da je bila družba ustanovljena komaj pred dobrimi petimi leti (leta 1954), je obseg sedanje tonaže viden dokaz naglega napredka »Splošne plovbe«. Družba se je doslej ukvarjala s svobodno plovbo, šele v zadnjem času se je odločila za stalno mešano progo Koper - Trst - New York. Njene ladje iščejo tovor daleč po svetu, tako se je motorna ladja »Trbovlje« iz Trsta podala na črno morje in od tam menda okoli sveta. Del njenega ladjevja je zaposlen s prevažanjem boksita iz Jugoslavije v severna evropska pristanišča, druge ladje zopet vozijo premog iz Črnega morja v jadranska pristanišča. Nekatere so bile poprej zaposlene tudi s prevaža-
njem raznih rud iz Severne Afrike, v Anglijo. Splošno so bile njene ladje preurejene za splošne tovore (general cargo), novejše ladje, kakor »Trbovlje«, so še. posebno prikrojene za prevoz razsutih tovorov ter jih strokovno označujejo za »bulk carrier«.
Če si ogledamo podatke o starosti ladjevja »Splošne plovbe«, opazimo, da si družba prizadeva, da bi čim prej izločila starejše ladje. Tako na primer je podjetje v drugi polovici 1956 kupilo ladje »Gorica«, »Pohorje« in »Zelengo-ra« ter je prodalo stari ladji »Gorica« in »Kornat«. Skladno s to politiko je »Splošna plovba« v drugi polovici lanskega leta najela potniško-tovorne ladje »Bled«, »Bohinj« in »Bovec«, ki so bile postavljene na progo Koper - N. York, hkrati pa sta bili prodani »Gorica« in »Neretva«. Samo eno ladjo »Splošne plovbe« (Ljubljana) kurijo še na premog.
»Kakor smo že ob drugih priložnostih omenili, je »Splošna plovba prevzela tudi ladjedelnico v Piranu ter jo prilagodila gradnji železnih ladij. V ladjedelnici je danes zaposlenih okoli 450 ljudi. Poleg tega podjetje posluje v sklopu Splošne plovbe tudi »Obalna plovba« z 11 tovornimi plovnimi objekti (s skupno nosilnostjo 1225 ton) in 4 potniškimi čolni. Ta je bila ustanovljena sredi leta 1958 v Kopru, a je pozneje zašla v finančne težave, iz katerih jo je rešila »Splošna plovba«.
Kancler Adenauer je pohitel v Wa-shington, da za silo popravi vtis, ki ga je v Ameriki povzročilo nerodno ravnanje ministra narodne obrambe Fr. Straussa glede nemških vojaških oporišč v Španiji. Strauss ni nastopil prav nič diplomatično, pač pa z rogovi, medlem ko je kancler Adenauer mnenja, da se da zlepa, to je s tipičnim nemškim klobukom, več opraviti. O nemških oporiščih bodo dokončno sklepali na sestanku NATO, ki bo konec tega meseca v Parizu. Minister Strauss meni, da se mora Zahodna Nemčija čim-
Dr. Bruno Kreisky
Avslrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky pripada k avstrijski socialistični stranki ter sodi med mlajše politike; star jc, 48 let. Sin je avstrijskega tovarnarja židovskega pokolenja ter je bil v ječi za časa Dolfussove vladavine (za kratek čas) kakor tudi za časa Hitlerjeve. Pred izbruhom svetovne vojne se je leta 1939 umaknil na švedsko. Od tam se je izselil v Ameriko oziroma v Vel. Britanijo. Leta 1945 se je vrnil v Avstrijo, nato je živel več let v Stockholmu kot avstrijski diplomatski uradnik. Poročen je s švedinjo. V času, ko je obiskal London, ga je angleški tisk opisal kot prožnega državnika, ki uživa oporo zlasti med socialisti v zahodnih državah. V zunanji politiki je igral vodilno vlogo že za časa kanclerja Figla. On in sedanji kancler Raab sta v glavnem dala pobudo za avstrijsko spravo s Sovjetsko zvezo.
Dobiček je v kratki poslovni dobi tednov, ki so pretekli od začetka Pttsiovanja v oktobru do konca pretek-e8a leta .gotovo moral biti skromen, er izvira, kakor naglasa poročilo nad-^hiega odbora, predvsem iz upravlja-aJa premoženja novega zavoda. Vendar G11 podatki o razvojni dobi od pri-Catka poslovanja do 12. marca, ki so j! i>h delničarji lahko ogledali na gra-j onu v dvorani, dajejo spodbudno sli-.° ° poslovanju zavoda za nekoliko jaljša dobo. V času od 1. januarja do ^ marca (ki ga ne zajema bilančno Izročilo, pač pa je prikazana na tem Jlfafikonu) so se vloge na hranilnih Ijižicah dvignile od 109 na 185 mili-l^ov lir razpoložljivost banke (denar btagajni ali pa naložen v drugih ban-ah) od 219 na 280 milijonov lir, vlo-p® na tekočih računih od 66 na 100 mi-banov lir. Razpoložljivost se je očitno ‘anko povečala, ker so se dvignile vli> ge na hranilnih knjižicah in tekočih Inčunih. Ta dvig je bil tako močan, da Je banka z lahkoto povišala eskompt 43 na 80 milijonov lir.
Prav ti uspehi, doseženi v tako krat-em času, so prepričljiv dokaz potre-e Po novi banki, ki se prav gotovo ni ^kvila v posebno ugodni splošni ko-Djunkturi .Na cbčnem zboru so delni-?arii še naglasili nujnost, ki jo ustvar-vsakdanje poslovno življenje, nuj' b°st namreč, da se čimprej odstrani ® zadnja ovira, ki je na poti neod-V|snemu poslovanju banke s tujino. Iz jTst delničarjev je izšel namreč pred-°8 s spodbudo novemu odboru, da bi ^spešil korake v tej smeri.
N smislu pravil, ki jih je odobril btedministrski svet, ima banka pravico 0 Poslovanja z inozemstvom in do prosta z valutami, manjka pa ji še za 0 Pristanek narodne, banke, to je Ban-Ca dTtalia. Delničarji so na občnem Za°ru poudarili, kako živa je potreba, J*a banka izposluje še ta pristanek, da * tahko odpirala ustrezne akreditive ?a račun italijanskih uvoznikov in l*v°znikov ter bi tako lahko izvrše-Va*a operacije v zvezi z uvozom in iz-|°zom v vseli branšah. Banka bi tako ahko ustregla svojim klientom, ki se avijo z zunanjo trgovino, a bi si hkra-‘ z razširjenjem svojega poslovanja tu-na to področje tagotovila primerne
Pohodke.
Med jugoslovanskimi in avstrijskimi državniki ni bilo že dolgo neposrednih stikov. Med avstrijskimi ministri, ki so obiskali Jugoslavijo, je bil zadnji zunanji minister Gruber, ki je bil leta 1952 na Brionih. Nato so časniki večkrat napovedali, da bo avstrijski zunanji minister vrnil obisk zunanjega ministra Koče Popoviča na Dunaju, vendar je do tega prišlo šele, ko je prevzel vodstvo avstrijskega zunanjega ministrstva dr. Kreisky. Na potovanju v Beograd ga je spremljal znani borec za pravice južnotirolskih Nemcev in pomočnik v zunanjem ministrstvu gospod Gschnitzer.
Med obema državama je na dnevnem redu več političnih in gospodarskih vprašanj, kakor položaj slovenske manjišne na Koroškem in hrvatske na Gradiščanskem, vprašanje obmejnega prometa, vprašanje nove trgovinske pogodbe, zadeva avstrijske, odškodnine in socialnih rent jugoslovanskim državljanom in vprašanje nekdanjega avstrijskega imetja v Jugoslaviji. Iz uradnega poročila, ki je bilo objavljeno po obisku avstrijskih državnikov v Beogradu in na Brionih pri predsedniku Titu, se da sklepati, da so se razgovori v Beogradu sukali o načelnih vprašanjih, medtem ko je bila sama izvedba prepuščena poznejšim sestankom strokovnjakov.
Jugoslavija si prizadeva kot podpisnica avstrijske mirovne pogodbe, da bi Avstrija izvršila svoje obveze glede Slovencev in Hrvatov v Avstriji, medtem ko se je dr. Kreisky postavil na gledišče, da gre za avstrijsko notranjo zadevo. Uradno poročilo izrecno pravi, da je Jugoslavija posebno poudarila pomen pravilne rešitve vprašanj, ki zadevajo položaj slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Med razgovori v Beogradu so se pokazali podobni pogledi obeh držav na mednarodna vprašanja, kakor zlasti na vlogo Organizacije združenih narodov, na vprašanje oborožitve in druga. Avstrija želi zlasti povečati trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo. V ta namen se bodo v kratkem začela pogajanja. Lansko leto je vrednost izmenjave med obema državama dosegla 1,35 milijarde šilingov. Ta trgovina je, večja kakor na primer menjava med Avstrijo in Poljsko, pa tudi med Avstrijo in češkoslovaško.
— • -
NOV JUGOSLOVANSKI POSLANIK.
Za jugoslovansktga veleposlanika v Parizu je bil imenovan dr. Darko Čemej, bivši veleposlanik v Rimu in dosedanji pomočnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve.
Upravni odbor Jugoslovansko-ita’i janske trgovinske zbornice v Beogradu je na svoji zadnji seji razpravljal o delu mešanega italijansko-jugoslo-vanskega podjetja SAOET, (Milan, Piazza Duca d’Aosta 17). Določen je že ravnatelj podjetja ter deloma tudi že ostalo osebje. Eno vodilnih mest prevzame ing. Vojislav Vasiljevič, dosedanji glavni inženir tovarne »14. OKTOBER« iz Kruševca, ki je znan strojni strokovnjak. Upravni odbor zbornice je ponovno razpravljal o konkretnih nalogah imenovanega podjetja pri dajanju pomoči jugoslovanskim izvozniškim podjetjem pri iskanju novih poslovnih partnerjev v Italiji. Naglašena je bila potreba po orientiranju jugoslovanskih in italijanskih gospodarstvenikov na delo prek SACET.
JUGOSLOVANSKA UDELEŽBA NA SEJMIH V BARIJU IN PADOVI
Upravni odbor zbornice je razpravljal tudi o udeležbi Jugoslavije na sejmih v Bariju in Padovi. Izražena je bila želja, da se Jugoslavija udeleži Levantinskega sejma v Bariju. Kolikor ne bi Jugoslavija priredila uradne razstave, naj udeležbo organizira jugoslovanski informativni u-rad. Kot razlog za udeležbo Jugoslavije na Levantinskem sejmu se navaja, da je sejem ne samo največji na Jadranu, temveč sploh največji v Srednji in Južni Italiji. Ker bo po zgraditvi luke Bar v črni gori ter proge Beograd-Bar jugoslovanski izvoz orientiran deloma proti južnemu Jadranu, je treba že zdaj izkoristiti Levantinski sejem za ustvarjanje trdnejših trgovinskih odnosov s teni delom italijanskega tržišča. Sprejeto je bilo tudi priporočilo, da se na sejmu v Padovi odpre jugoslovanski informacijski biro. Ob priliki letošnjega milanskega velesejma bo skupni sestanek beograjske Jugoslovansko-! ta-lijanske trgovinske zbornice z Itali-jansko-jugoslovansko zbornico v Milanu.
RAZVOJ IZMENJAVE V LANSKEM LETU
Posebno se je upravni odbor zadržal na analizi jugoslovansko-itali-janskih trgovinskih odnosov v lanskem letu ter izrazil prepričanje, da se bodo ti odnosi po sklenitvi novega sporazuma še okrepili. Lanskoletna izmenjava je dosegla vrednost 36 milijard 533 milijonov dinarjev nasproti 36 milijardam 450 milijonom dinarjev leta 1958. Trgovinska izmenjava se je torej zvišala po vrednosti za 0,23%. Vendar je značilno, da se je lani jugoslovanski pasivni saldo znižal na vsega eno milijardo 951
Po pogajanjih v Beogradu = Delo jugoslovansko=italijanske zbornice
milijonov dinarjev, medtem ko je znašal 1958. leta 4 millijarde 106 milijonov in 1957. leta okoli 7,5 milijard dinarjev. Lansko leto se omenjeni primanjkljaj ni zmanjšal samo zaradi zvišanja izvoza, temveč tudi zaradi znižanja uvoza. Tako je lanskoletni jugoslovanski izvoz v Italijo narastel za skoraj 7%, istočasno pa se je znižal uvoz za nad 5%. Zmanjšanje uvoza je predvsem posledica manjših nabav investicijske opreme na kredit, ker je bila realizacija uvoza na podlagi posebnega kreditnega sporazuma iz leta 1957 izvršena v glavnem že leta 1957 in 1958. Izvajanje poslov po novem kreditnem sporazumu je šele v teku ter se je v lanskem letu izvršilo šele deloma.
Izvoz v ItaJijo je narastel v lanskem letu na vseh sektorjih razen na kemijskem. Najbolj sc je zvišal izvoz kmetijskih pridelkov, in to za 444 milijonov dinarjev vendar se je izvoz govejega in telečjega mesa ter jajc nekoliko zmanjšal, nekaj zaradi pomanjkanja blaga, nekaj zaradi italijanskih upravnih omejitev. Znatno pa se je zvišala vrednost blaga v izmenjavi v okviru tržaškega (za 26,4%) in goriškega sporazuma (25,7%).
POVEČANJE TRGOVINE PO NOVEM SPORAZUMU
Pri pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo za sklenitev sporazuma o letošnji izmenjavi so sodelovali tudi predstavniki zbornice, ki so polagali posebno važnost na nadaljnjo sprostitev italijanskega uvoza. Dopolnilna protokola, ki sta bila 10. marca podpisana v Beogradu, sta to zahtevo v veliki meri uresničila, širša liberalizacija je bila potrebna predvsem zaradi tega, ker se v letošnjem letu predvideva znatno zvišanje jugoslovanskega izvoza v Italijo, kajti jugoslovanske obveznosti v Italiji so glede na odplačilne roke za dolgove in kredite znatno narastle. Edino na ta način se je mogoče izogniti ponovnemu zvišanju trgovinskega primanjkljaja.
Prvi protokol sz nanaša na blagovno izmenjavo za prihodnje leto dni, začenši s 1. aprilom. Kontingenti za izvoz jugoslovanske živine in mesa so povečani za blizu 8 milijonov dolarjev ter je izvršena liberalizacija za okoli 25 industrijskih pro-
ga sc bile sprejete časovne olajšave za uvoz koruze v Italijo.
Drugi protokol se nanaša na blagovni promet obmejnih področji. Popravile so se kontingentske liste in bolje definiralo blago, redni in specialni kontingenti so bili združeni ter zvišana kvota za blago, za katero obstaja obojestransko zanimanje.
Oba protokola omogočata nadal-nje znatno zvišanje trgovinske izmenjave med obema državama ter obmejnimi področji.
R. K.
Obnovitev pogodbe
Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo zz obnovitev trgovinske pogodbe za čas od 1. aprila do 31. marca prihodnjega leta so se v Beogradu 10. marca srečno zaključila Na željo jugoslovanskih predstavnikov so italijanski odposlanci pristali na povišanje uvoza v Italijo nekaterih živil, zlasti živine in mesa, deloma pa tudi nekaterih industrijskih proizvodov. Tako je bila ustvarjena podlaga za dosego ravnovesja v trgovinski bilanci; saj Jugoslavija kupuje z izkupičkom deviz, ki jil pridobi z izvozom v Italijo, razne potrebščine prav v Italiji.
Kontingenti za uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo »čez carinarnico« so bili znatno povečani. Nove kontingente so določili večinoma tako, da s • k prvotnim dodali še kontingente, ki so jih izdajali od časa do časa v izrednih primerih. Tako so povečali kontingent za uvoz živega goveda od 25.000 na 36.000 glav, kontingent svežega govejega mesa od 2 na 6.000 ton, kontigent konserviranega mesa pa od 500 na 750 ton. Kontingent za uvoz ribjih konserv je bil povečan od 500 na 1000 ton, kontingent škroba od 30 ' na 500 ton, strojenih prašičjih kož od 140 na 300 milijonov lir, prekajenega mesa od 120 na 200 milijonov lir.
Tudi za nekatere vrste blaga na posebnem seznamu »razno blago« (ki torej ruiso med vrstami blaga, s katerim; je promet prost ali urejen rčez carinarnico«) so novi kontingenti višji od prejšnjih. Za vsako postavko je bil kontingent povišan od 75 na 100 milijonov lir, za vsako tarifno poglavje pa od 200 na 300 milijonov
lir. Spisek blagovnih vrst, ki se lah-
Izvodov za uvoz v Italijo. Poleg te-ko prosto uvažajo, je bil povečan za
25 vrst blaga; med temi so krompir, konservirane stročnice, mesni izdelki, surove volovske in konjske kože, Dieslov! motorji, naravna svila, ba-gerji, kompresorji, radiatorji, bentonit, živec itd.
Višji kontingenti za goriško obmejno trgovino
V Beogradu se je pred kratkim sestala italijansko-jugoslovanska komisija, ki je obnovila trgovinski sporazum med obema državama. Kakor znano, bo lanski sporazum zapadel konec tega meseca. Zasedanja v Beogradu se je udeležil tudi dr. E. Candutti, generalni tajnik goriške trgovinske zbornice. Zbornica je pozneje sporočila spremembe, ki zanimajo blagovno izmenjavo na Goriškem, in ki omogočajo povečanje trgovinske izmenjave med Goriško in Jugoslavijo. Za vsako vrsto blaga, ki ni vključena v jugoslovanske blagovne spiske (in se uvaža čez carinarnico) je bil določen najvišji kontingent 20 milijonov lir, in sicer največ 60 milijonov lir za vsako tarifno poglavje. Za govedo, prašiče in ustrezno meso velja skupen kontingent 250 milijonov lir. Kontingent konj za delo in za zakol je bil povišan od 30 na 90 milijonov lir, kontingent zelja, fižola in krompirja od 25 na 50 mil. lir, kontingent mleka in mlečnih izdelkov od 30 na 40 mil. lir, kontingent bukovih in hrastovih par-ketov od 6 na 15 mil. lir, bukovih opla-tic od 30 do 50 mil. lir, obrtniških izdelkov od 16 na 60 mil. lir.
Tudi za izvoz v Jugoslavijo so na zasedanju v Beogradu določili nove kontingente. Za posamezne blagovne vrste veljajo naslednji poviški: južno in drugo sadje ter zelenjava od 30 na 150 milijonov lir; predivo od 10 do 150 mil., obleke in drugo blago za široko potrošnjo od 10 do 60 mil., filtri od 50 na 55 mil., avtomobilske gume od 50 na 65 mil., električni stroji, sprejemniki in nadomestni deli od 100 na 120; nadomestni deli za avtomobile in druge stroje 150 mil., kmetijski stroji in nadomestni deli 45 mi!., gospodinjski stroji in nadomestni deli 40 mil., pisarniški stroji 50 mil., razno blago 350 milijonov lir. Kontingent žvepla je bil skrčen od 95 na 20 milijonov lir.
prej oborožiti ne glede na vznemirjenje, ki ga izziva njeno oboroževanje pri sosedih. O nemški nameri, da si Zahodna Nemčija izposluje vojaška o-porišča v Španiji, je sicer Strauss obvestil ameriškega zunanjega ministra Herterja novembra meseca med obiskom v Parizu, toda sam ni upošteval ameriškega negodovanja, šele, ko je nemško-španska pogajanja odkril »New York Times«, sta ameriški general Nordstad in ameriški poslanik v Bonnu pristala na nemško pobudo, da bi pred zunanjim svetom ohranila videz, da ni v vrstah Atlantske zveze (NATO) nastal razkol.
Dr. Adenauer je v Ameriki poskušal preprečiti, da ne bi ameriška diplomacija pristala na sporazum z Rusi glede Zahodnega Berlina, ki ne bi upošteval nemških koristi. Nemška politika je bila doslej povsem nepopustljiva glede Berlina. Američani so sicer pomirili dr. Adenauerja, toda ta je vendar moral deloma popustiti in se sprijazniti s lem, da ne more berlinsko vprašanje ostati za vedno na mrtvi točki. Tako je prišlo z Američani do sporazuma, da se berlinsko vprašanje lahko reši z ljudskim glasovanjem (plebiscitom). Vprašanje je zdaj, kaj porečejo Rusi.
KRVAVE DEMONSTRACIJE V JUŽNI AFRIKI. V Južni Afriki so izbruhnile. demonstracije proti politiki »apartheida«, to je proti zapostavljanju črncev. Ubitih je bilo 56 ljudi, ranjenih pa okoli 160.
Goo ^ci ^(cifom o G sifnGskifi tekali
Pred kratkim je ruski časopis »Ogo-njok« objavil dva daljša sestavka o geoloških raziskavah in novih najdiščih zlata v Cukotskem Zapoljarju. Naj iz teh sestavkov povzamemo nekaj zanimivosti.
Ljudje so poznali zlato že 4000 let pred našim štetjem. Ohranilo se nam je sporočilo, da so Grki pridobivali zlato pred 2500 leti v Kasandrinih rudnikih. Danes so največja zlata polja v Transvaalu v Južni Afriki. Ta dajejo polovico vsega pridobitka za-padnih držav. Odkar pridobivajo zlato, to je od najstarejših časov do naših dni, so pridobili na vsem svetu približno 100 tisoč ton zlata. Ce bi si hoteli to količino plastično pre-dočiti, bi si morali zamisliti kocko, katere rob bi meril 17 metrov, v Rusiji so začeli pridobivati zlato šele v prvi polovici 18. stol. Do odkritja zlatih polj v Kaliforniji in Avstraliji je bila Rusija na prvem mestu v pridobivanju zlata, v predvojnem času (1936. leta) pa druga za Južno-Afri-ško zvezo. Nimamo nobenih uradnih podatkov o tem. kolikšne so današnje zaloge zlata v Sovjetski zvezi.
KOMARJI UBIJEJO TUDI KONJA Na obdaljenem Cukotskem polotoku raziskujejo sovjetski geologi z velikimi napori še neznana ozemlja. Prodiranje v te neraziskane kraje je izredno težavno, saj so tod pravzaprav same tajge in tundre. Končni cilj požrtvovalnih geologov — to so bogata ležišča zlate rude — pa odtehta vse napore in težave. Razdalje,
ki jih morajo geologi v tajgah prehoditi, so zelo velike, pot otežkočajo varljiva močvirnata tla; nevarni so viharji in po deževju narasle reke in pritoki. Najhujša nadloga pa so komarji. Teh je toliko, da se ne more človek odpočiti in naspati; če hoče vsaj pojesti v miru, se mora pokriti z muslinasto tančico, veliko ljudi se je moralo zateči v bolnišnico zaradi živčne izčrpanosti, ki so jo povzročili komarji. Konji in psi poginejo izmučeni od komarjevih pikov. Poznamo sicer nekaj sredstev proti komarjem, toda ta niso dovolj učinkovita, saj traja njih učinek le dve ali tri ure. Na moskovski univerzi so učenjaki pred kratkim odkrili novo, učinkovitejše sredstvo, ki ga izdelujejo iz premogovnih smol. Obleka, prežeta s tem novim sredstvom, katerega učinek traja 10 —- 12 ur, zavaruje človeka pred komarji, mušicami in encefalitnim klopom, žal, da tega novega preparata še niso začeli izdelovati za široko potrošnjo, čeprav izdelava ni draga.
SREBRO IN PLATINA V MEHKI GORI
Geologi še vedno sestavljajo točnej-še zemljevide Zapoljarja. Ti so bili dosej nepopolni. Tako je tudi razumljivo, da ni še točno označeno, kje je tako imenovana »Mehka gora«. Domnevajo, da so v tej gori skrita bogata ležišča srebra in mogoče tudi platine. Prva poročila o »Gori — zakladu« segajo v prvo polovico 17. stoletja. Ohranil se je dokument, v
katerem je napisano, da je za reko Kolimo reka Neloga in ob izlivu reke Neloge v morje je bogata srebrna gora. Baje so prišli Lamuti do te gore še leta 1932. Trenutno geologi posvečajo večjo pozornost iskanju novih zlatih ležišč, zato še niso poiskali »srebrne gore«, vendar je pričako-v: li, da bodo v bližnji bodočnosti ugotovili, kje je ta »Mehka gora« in ali je res »srebrna«.
POT DO ZLATA PELJE PO REKI V tajgi, med macesni in grmičevjem, si postavljajo geologi svoje šotore. To so geofizične postaje, k er žive tudi letalci. Tu namreč raziskujejo teren tako, da z letala slikajo zemljo. Letalo mora leteti le nekaj metrov nad zemeljsko površino, tako da včasih s krili oplazi macesne in grmičevje. Piloti morajo biti zelo izurjeni, ker je teren gričevnat, vse polno je namreč značilnih sibirskih kopastih gričev. Rusi jim pravijo »šopke«. Tudi prostor za vzlet in pristanek letala je zelo omejen. Tako preletijo po vzporedno začrtanih zračnih poteh ves teren. Odkazane zračne poti so oddaljene 250 metrov ena od druge. Na daljnem severu, nedaleč od reke Mali Anjuj, je poleti 1959 zrastlo novo naselje Bilibino. Naselje so tako imenovali po geologu Ju-rju Bilibinu, enem izmed prvih ustanoviteljev severne zlate industrije. Zraslo je ob majhni reki Karaljva-am, ki ji domačini pravijo Karalj. Ker je reka plitva, je njeno dno najprimernejša prehodna pot v teh krajih. če bi se hoteli izogniti reki, bi
morali zabresti v blato ali pa v raščen gozd ob bregu. Tudi tovornjaki vozijo Po rečni strugi.
Kljub prirodnim neprilikam se bo naselje Bilibino razširilo. Zgradili bodo nove domove, pošto, šolo, kliniko in druge stavbe. Tako bo v kratkem nastalo središče najsevernejših najdišč zlate rude v Sovjetski zvezi.
Z LATONOSNI PESEK POD ŠOTO
Sem namreč pošiljajo iz raznih iz-piralnih središč zlato rudo. Najbližja izpiralna naprava je oddaljena kakih 20 km od Bilibina. Tu že tajga prehaja v tundro, griči so goli in pokriti s kremenom. Tu snemajo zgornjo plast šote — to ni običajna šota, pač pa zgornja plast zemlje na splošno — pod to šoto pa leži zlato-nosni pesek. Pesek dvigajo z buldožerji do izpiralne naprave, to je do velikega, vrtečega se bobna z mrežastimi stenami. V ta boben stresajo pesek in istočasno spuščajo vanj tudi vodo, ki pesek izpira. Pesek nato pada iz bobna na železne zatvornice, na dnu katerih ležijo posebne žaluzije, med katerimi se nabira zlato, približno tako veliko, kot so jajčni rumenjaki.
V kratkem mislijo povečati število izpiralnih naprav, pripeljati velike bagre in zgraditi prave tovarne za pridobivanje zlata. Iz teh izpiralnih središč prenašajo zlato v Bilibino s konji. Konji so tu zelo dragoceni, saj stane eden 17.000 rubljev. To pa zato, ker jih morajo sem pripeljati z letali. Kaže, da so ta ležišča zelo bogata in da se bodo zlate zaloge-v SZ v prihodnjih letih znatno povečale.
A. K.
Naše hišice med stolpnicami
Čuden občutek te obhaja, ko se nekje v tržaških predmestjih ali v bližnji tržaški okolici iz nizke slovenske hišice, ki jo je zgradil naš vrtnar, uradnik ali obrtnik, oziraš proti nebu in med pravimi pravcatimi stolpnicami zaman iščeš vsaj nekaj žarkov dobrodejnega sonca. Utonile so naše hiše s svojimi vrtovi med visokimi stavbami, kamor so pripeljali ljudi z vseh strani in iz katerih ne čuješ naše besede. Kaj to pomeni za nas, človek samo lahko čuti in kako naš človek to občuti, spoznaš lahko iz njegovega topega molka. Zbogom sonce, če že ne siješ več nam, si sijalo vsaj našim prednikom in jim vlivalo upanje v hudem boju za obstanek!
Ko se tako vdajam vprav ničean-skemu pesimizmu na oknu svojega doma, mi pride pod roke komentar nekega švicarskega pisca o francoskem pesniku M. Saint - Legeru, ki je v Ameriki po francosko pesnil pod imenom Saint - John Perše. Pisec razlaga pojem časti, kakor ga je razumel francoski pesnik. Vsaka človeška dejavnost za-dobi svoj pomen pravzaprav šele v javnosti, na svečanostih, piše komentar. Tako nosi vsak človek čast svojega stanu, kraja in obrti (dela), ki ga opravlja. Te časti mu ne podeli oblastnik, pač pa mu jo potrdi, čast je nekaj vzajemnega (medsebojnega), nekaj družabnega; sam zase, osamljen, človek nima časti...
Manj filozofsko povedano: človek si pridobi čast in se lahko uveljavi samo javno, v družbi, v svojem kraju in kot pripadnik nekega stanu. Mi Slovenci na Tržaškem in Goriškem in drugod, koder živimo pod Italijo, skoraj nimamo več svojega kraja in težko, prav težko še vzdržujemo svojo družbo, ki bi je že ne načel tuj kulturni duh; ne živimo več v svojem lastnem občestvu. Tuje stolpnice in tovarne bodo na Tržaškem in Goriškem prav kmalu podrle zadnji obmejni obroč naših vasi. Na naši tragiki ne spremeni nič okolnost, ali se dogaja morda v znamenju fašistične sekire ali svojevrstne demokracije.
Kako dolgo bomo lahko še ohranili lastno življenje, če že na vsakem koraku zadenemo na pripadnika druge narodnosti? Kje naj se še ohranijo naš jezik, naše navade in vse, kar je 'bistvenega za narod? Kako naj organiziramo vsaj lastne otoke sredi tujega morja, da bi se ohranili?
V kratkem času nekaj let nas je razvoj potisnil do usodne prelomnice, ko nam ne ostaja nič drugega na izbiro, kot da se zberemo na teh otokih, t. j. okoli domačih v svojih družinah, v lastnih kulturnih domovih in drugih domačih ustanovah ter cerkvah. Preti nam večja nevarnost, kakor n. pr. Zidom, dokler so živeli po »ghettih«, kjer so lahko ohranili lastno bitnost.	— Ib —
Jz žlvlienia
Oženi se vedno z majhno žensko; njene obleke te bodo stale manj.
(Maroški pregovor)
Ljubezen je pogosto plod zakona.
(Moliere)
PREOKRET NA LEVO? Rimska vladna kriza traja že mesec dni. Novo vlado naj bi sestavil prejšnji ministrski predsednik A. Segni, ki pa še vedno ni uspel. Kriza je dolga, ker gre za važen preokret, ki bo odločno vplival na nadaljnji razvoj političnega, gospodarskega in socialnega življenja v Italiji, ako pride do njega. Segni naj bi namreč sestavil koalicijsko vlado levega centra, v kateri naj bi sodelovali krščanski demokrati, republikanci in socialni demokrati, a bi jo podpirala Nennijeva socialistična stranka vsaj s tem, da bi se, njeni poslanci v kritičnih trenutkih vzdržali glasovanja v parlamentu. Takšni vladi, ki bi predstavljala neke vrste odprtje na levo, se močno upirajo desničarji v krščanski demokraciji, liberalci, monarhisti in neofašisti.
Segni je v ponedeljek vrnil mandat predsedniku, ki ga je nato poveril Fanfanljevemu pristašu Tambroniju. Fanfani je znan kot pobudnik sodelovanja z Nennijevimi socialisti.
OZRAČJE VLADNE KRIZE V TRI-DENTU. Južnotirolska stranka ne podpira več deželne vlade v Tridentu, ki je v rokah krščanskih demokratov. Ko so vladi odrekli podporo liberalci, češ da preveč popušča nasproti Nemcem, je vlada zašla v hudo stisko. Pri zadnjem glasovanju v deželnem svetu se je rešila s tem, da so se vzdržali glasovanja socialistični (Nennijevi) poslanci. Zdi se, da so to storili, da bi socialistična stranka pokazala dobro voljo v trenutku, ko gre za rešitev rimske vladne krize. Šlo je za predlog socialnih demokratov, da bi odprli krizo deželne vlade v Tridentu.
LOLLOBRIGIDA V OSPREDJU.
Sklep dr. Škofiča in njegove žene, filmske igralke Lollobrigide, da se izselita s sinom Milkom v Kanado k Škofiče-vemu bratu, je izzval veliko pozornost v italijanski javnosti. Zadeva je zado-bila političen pomen, ker je Lollobri-gida izjavila, da sta se z možem odločila za izselitev, ker niso oblasti hotele podeliti njenemu možu in niti ne sinu italijanskega državljanstva. Na namigovanje, italijanskega tiska, da dr. Škofič sploh ni vložil prošnje za podelitev državljanstva, je Ldllobrigida izjavila, da to podtikanje ne drži, pač pa je dr. Škofič leta, 1953 v spremstvu dr. Aloje iz Carneluttijeve odvetniške pisarne v Rimu v tej zadevi obiskal notranje ministrstvo. Tam mu je bilo sporočeno, da bi njegova prošnja bila odbita. Tedaj je njen mož bival v Italiji že 11. leto. Opravljal je zdravniški poklic in bil poročen z Italijanko. Po vsem tem je imel vse pravice, da postane italijanski državljan. Italijanski tisk pripominja, da niso mogli podelili dr. Škofiču italijanskega državljanstva, ko ga odbijajo bivšim italijanskim državljanom iz bivše Julijske krajine, ki so po mirovni pogodbi postali jugoslovanski državljani. Lollobrigida je dalje izjavila, da niso policijske oblasti hotele niti njenemu sinu priznati italijanskega državljanstva in ga vpisati na njen potni list, čeprav bi lahko to storile, ker je sin italijanske, državljanke. Odbila je tudi namigovanje, da se izseli, ker se hoče ločiti od svojega moža. Res je nasprotno, to je, da se izseli, ker hoče ostati združena z njim in za svojega sina pridobiti državljanstvo.
ARETACIJA JUGOSLOVANSKEGA
ŠKOFA. Angleška agencija Reuter poroča, da je bil v Skopju aretiran škof Julij čekada. Obravnava proti njemu bo v kratkem. Obtožen je, da je imel zveze s Krumislavom Draganovičem, ki je za časa nemške zasedbe potegnil s Paveličem. V Zagrebu je bil profesor cerkvenega prava. Po poročilu italijanskih listov je Draganovič vodil Zavod sv. Hieronima v Rimu, v katerem se vzgajajo jugoslovanski bogoslovci, a je bil pred meseci odstranjen s tega mesta prav zaradi sodelovanja s Paveličem in njegovimi pristaši.
IZ JUGOSLOVANSKEGA NOTRANJEGA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA.
Londonski »Economist« pripominja, da predstavlja ukrep jugoslovanskih obla-stev, ki so dovolila svečan pogreb kardinala Stepinca v Zagrebu, pomirjevalno in pomembno potezo. Poleg tega so bili predčasno izpuščeni iz zapora nekdanji socialisti dr. Pavlovič, Krekič, prof. Stankovič in dr. Žujevič, ki so bili obsojeni februarja leta 1958. Notranja uprava je tudi omogočila prof. VI. Dedijeru, da je odšel predavat na univerzo v Manchestru. List omenja odnose med Jugoslavijo in zahodnimi socialisti ter obisk Nennija v decembru lanskega leta. Nennijev obisk bi utegnil postati za Jugoslavijo velike važnosti, ako bi se sedanja vladna kriza v Rimu rešila z odprtjem na levo.
ODSTOP KARDINALA TARDINIJA.
Vatikanski državni tajnik kardinal D. Tardini je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Danes še ni popolne jasnosti glede razlogov, ki so ga dovedli do tega koraka. Po poročilih iz Vatikana ga je papež Janez XXIII. zaprosil, naj o-stane na svojem mestu. Redko kdaj se je v zgodovini katoliške Cerkve zgodilo, da je državni tajnik odstopil. To je na primer storil kardinal Gasparri decembra leta 1929. Kardinal Tardini je napisal življenjepis prejšnjega papeža Pija XII.
POVPRAŠEVANJE PO DINARJU
Čimbolj se bliža turistična sezona, tem večje je navadno povpraševanje po dinarju. Letos se je dinar nasproti liri vnovič utrdil verjetno tudi iz drugih razlogov. Mislimo namreč na prosti tečaj dinarja v Trstu in Milanu. Če kupuješ dinarje, zahtevajo tržaške menjalnice ža skoraj 100 za 100, to je »alla pari«, same jih kupujejo nekoliko ceneje. Vsekakor je v zadnjem času tečaj dinarja v prosti prodaji mnogo višji kakor pred meseci. Na milanski borzi je dinar proti sredi marca dosegel ceno 93-93,5 lire za 100 dinarjev.
Podatki o denarnem obtoku v Jugoslaviji odkrivajo težnjo, da bi se denarni obtok zopet zmanjšal. Dne 28. februarja 1960 je bilo po podatkih Narodne banke FLRJ v denarnem obtoku 165.670 milijonov dinarjev, to je. za 3.561 milijonov dinarjev manj kakor konec januarja letos. Pred enim letom, to je 28. februarja 1959 je bilo v obtoku 136 tisoč 416 milijonov dinarjev, a konec januarja istega leta 130.422 milijonov dinarjev.
Mednarodna trgovina
DAVEK NA KONJE NA DANSKEM
Sredi marca so Danci uvedli posebno davščino na zaklane, ali izvožene konje, in sicer 15 danskih kron za vsako zaklano žival, a za izvoženo 25 za kobile in 100 danskih kron za konje. Dirkalni konji so oproščeni novega davka. Denar se steka v poseben sklad, ki je namenjen pospeševanju konjereje.
IZVOZ LIMON IN POMARANČ IZ ŠPANIJE
Izvoz agrumov v letošnji sezoni iz Španije je doslej dosegel 641.500 ton ter je bil manjši kakor je pričakoval španski sindikat za sadje in povrtnino; vendar je bil večji kakor lani do tega časa, ko je znašal 478.722 ton. španskim agrumom konkurira letos zelo hudo italijanski izvoz. V Francijo so Španci izvozili samo 22.000 ton, čeprav je bila dogovorjena količina 66.000 ton. Od 1. januarja do 8. marca tega leta so iz Španije izvozili 561.000 ton pomaranč, 55.00 ton mandarin, 23.700 ton limon in 1800 ton »grape fruits«.
POGODBA MED SOVJETSKO ZVEZO IN TURČIJO
Podpisana je bila nova sovjetsko-turška trgovinska pogodba za leto 1960. Izmenjava se bo povečala. Turki bodo prodajali Rusom volno, bombaž, kože in tobak, uvažali pa bodo stroje, opremo, kovine, kemikalije, celulozo, papir in steklo.
Mednarodni
sejmi
DUNAJSKI SPOMLADANSKI SEJEM
Od 13. do 20. marca je bil na Dunaju 71. spomladanski velesejem. Na sejmu je, razstavljalo okoli 3700 podjetij iz Avstrije in iz 20 drugih držav. Poleg razstav modnih izdelkov, gospodinjskih strojev in splošne tehnike so zbujale pozornost obiskovalcev razstava civilnega letalstva, ki jo je priredilo ministrstvo za promet, razstava mlečnega gospodarstva pod geslom »Beli veletok«, in podobne, prireditve. Kmetijstvu je bilo na sejmu posvečenega
r/WVVYVVYNA/VVVVVVVVVVVYVVVYVVVWVVVVVVYVVVVVVVV\
Za vskladitev perutninskega trga
V	vseh šestih državah članicah Evropske gospodarske, skupnosti (Italija, Francija, Zah. Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg) se potrošnja perutnine nenehoma veča. Italija in Zahodna Nemčija nimata dovolj perutnine in zato uvažata vsako leto mnogo perutnine iz tujine. Zah. Nemčija krije le okrog 60°/o domače, potrebe, ostalo perutnino (50.00 ton na leto) pa uvaža. Povprečno poje vsak Nemec 2,4 kg perutnine ha leto. V Italiji redijo 85% vse za. domačo potrošnjo potrebne perutnine, okrog 13.000 ton pa je vsako leto uvažajo. Povprečna potrošnja vsake, ga Italijana znaša okoli 1,9 kg na leto. Belgija in Luksemburg krijeta domačo potrošnjo (31.000 ton), ki znaša približno 3,3 kg na osebo. Francozi zelo radi jedo perutnino. Računajo, da potroši na leto vsak Francoz 7,3 kg perutnine. Domači perutninarji pa z lahkoto preskrbljujejo trg z zadostno količino perutnine. Na Nizozemskem, kjer redijo največ perutnine, pa se le redko hranijo z njo. Vsak Nizozemec poje namreč povprečno na leto le 0,8 kg perutnine. Zato pa je zelo razvit izvoz v druge države. V letu 1958 so iz Nizozemske izvozili 33.00 ton perutnine.
V	vseh šestih državah Evropske gospodarske skupnosti redijo perutninarji letno okrog 565.000 ton perutnine. Uvoz doseže 64.000, izvoz pa 39.000 ton. Potrošnja znaša skupaj 590.000, to se pravi, da mora skupnost uvažati iz tretjih držav še nekaj perutnine, ker sama krije le 95,8% potrošnje. Povprečna potrošnja vsakega državljana skupnosti znaša 3,5 kg na leto.
precej prostora, bodisi za razstavo kmetijskih potrebščin, kakor tudi za praktično prikazovanje, kako se rabijo novi stroji in pripomočki. Letošnjega sejma se je udeležilo 21 podjetij s Koroškega.
KOROŠKI VELESEJEM bo letos od-11. do 21. avgusta. Sejemski prostor zavzema 130.000 kv. m površine. Tudi letos bo koroški sejem združen z avstrijskim lesnim sejmom.
V GRADCU bo od 30. aprila do 8. maja Jugovzhodni spomladanski sejem. Važnost graškega sejma je predvsem združena z razstavo železa in jekla.
RAZSTAVA ORODNIH STROJEV V PADOVI
Na padovanskem sejmu bo v dneh 10. in 11. junija VI. kongres javnih mestnih uslug. Številni strokovnjaki bodo predavali o temi »Mestne ulice in vprašanje tehnike, gospodarstva, higiene in specialna vprašanja«. Na letošnji prireditvi bodo posvetili večjo pozornost kakor v prejšnjih letih orodnim strojem. Razstavi orodnih strojev je uprava namenila 6.000 kv. m pokrite površine. V severovzhodnem delu Italije je približno 120.000 industrijskih in obrtniških obratov in velika večina (okrog 100.000) uporbalja orodne stroje. Zaradi tega je Padova, ki ima zelo ugodno središčno lego v tem delu Italije, važno središče za dobavitelje orodnih strojev. Teh so v Italiji proizvedli v letu 1958 za 27.000 ton, lani pa je proizvodnja dosegla že nekaj čez 30.000 ton. Italija krije z domačo proizvodnjo 66 odst. potrebe po orodnih strojih, ostalo pa mora uvažati iz tujine.
Na kmetijskem
Od 13. do 21. marca je bil v Veroni 62. sejem kmetijstva in z njim združena 13. razstava poljskih strojev. Odprtju je prisostvoval tudi minister Guido Gomella. Kmetijska zadruga iz Trsta je v nedeljo 13. marca organizirala izlet svojih članov na sejem; udeležilo se ga je okrog 55 članov.
Veronski sejem traja samo 9 dni, vendar ima velik pomen ne samo v krajevnem, temveč tudi v državnem merilu. Zavzema 280.050 kv. m površine, od tega 100.000 kv. m. pokritega razstavnega prostora. Poleg italijanskih podjetij so razstavljale svoje izdelke tudi tuje tovarne, in sicer iz 22 držav, (Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Zahodna Nemčija, Holandija, Švica, ZDA, ČSR, Kuba, Japonska, Velika Britanija, Izrael, Jugoslavija, Norveška. Poljska, Portugalska, Rhodezija, Romunija, Španija, švedska in Madžarska). Jugoslavija je razstavljala konje in govedo. Že prvi dan sejma je bilo zelo živo zlasti pri konjih Kupčije s konji so namreč trajale samo 3 dni. Sežansko podjetje »Jadran« je razstavljalo zelo -lepe konje, med temi pa so zbujali pozornost zlasti lipicanci.
Na sejmu so bile kakor prejšnja leta zlasti bogato opremljene razstave strojev in pripomočkov za sodobno obdelavo zemlje in za živinorejo. Radovednost je zbujal helikopter, ki ga uporabljajo za umetno gnojenje in za razkuževanje manjših površin. Helikopter se izplača za obdelavo površin, ki se gibljejo okoli 8 ha, medtem, ko je na površinah čez 20 ha balj ekonomično letalo. Na posebnem mestu je bila razstava starih kočij in vprežnih vozov, ki pa je bila v pre-temnem in zatohlem prostoru. Izletniki so si z zaniman j el o gledovali posamezne razstave, žal pa ni bilo pri vseh oddelkih strokovnega osebja, ki bi odgovarjalo na razna vprašanja. Tudi center za tisk in informacije ni še na dan izleta deloval brezhibno.
NIZOZEMSKA IZVAŽA
PLEMENSKO GOVEDO
Na Nizozemskem prevladuje pasma Frisian - Hollstein, ki jo mi poznamo pod imenom »Holandska«. Je to belo in črno govedo. Krave nizozemske pas-
Nizke cene sladkorja
V	začetku marca je bila cena sladkorja na svetovnem trgu izredno nizka ter je v New Yorku znašala okoli 3,1 stotinke dolarja za funt. Mednarodni svet za sladkor skuša ohraniti ceno med 3,25 in 4,00 stotinkami za funt. Zato je znižal izvozne kontingente. Mehika ima zlasti mnogo sladkorja in velik prebitek nad domačo potrebo. Izvozne cene so nizke in blago ostaja doma. Pridelovalci si prizadevajo, da bi izvozili čim več blaga, ker so cene na zunanjih trgih vendar višje kakor na domačem. Na zunanjem trgu obstaja več cen, in sicer so proste in dogovorjene cene. Na prostem trgu stane, sladkor 27 šterlingov 10 šilingov tona, do-čim plačuje Vel. Britanija po dogovoru iz lanskega leta sladkor iz britanskih dominionov po 43 funtov za tono. Združene ameriške države plačujejo kubanski sladkor po 5 stotink dolarja za funt do določene količine, ker imajo s Kubo takšen dogovor. V raznih državah plačujejo za domačo potrošnjo sladkor po mnogo višjih cenah, kakor je cena na zunanjih trgih.
V	Mehiki je v zadnjih letih naraščalo pridelovanje hitreje kakor potrošnja. Zato bi Mehikanci radi prodajali sladkor po višjih cenah Združenim ameriškim državam, toda za to bi bil v Ameriki potreben poseben zakon. Zaradi velikih ruskih nakupov kubanskega sladkorja so nastopile precejšnje spremembe na zunanjem trgu; s temi ni računal mednarodni odbor za sladkor. Na Kubi si zdaj prizadevajo, da bi cena na mednarodnem trgu ostala razmeroma nizka; ta okolnost naj bi dovedla druge države, da bi skrčile proizvodnjo.
sejmu v Veroni
me so najboljše mlekarice na svetu. Ta pasma pa ni primerna za naše kraje. Nizozemci tudi izvažajo plemenske krave in bike v druge države, kjer se ta pasma polagoma udomačuje. Leta 1958 so Nizozemci izvozili največ plemenske živine v Italijo. Med istočasnimi uvozniki nizozemske živine daleč za Italijo prihaja Jugoslavija. Tej sledijo po vrstnem redu Zapadna Nemčija, Francija, Izrael, Luksemburg, Egipt, Malta ter kot zadnja Kitajska.
UGODEN RAZVOJ JUGOSLOVANSKE
ZUNANJE TRGOVINE LETA 1960
Po začasnih podatkih je izvoz iz Jugoslavije v mesecu februarju znašal 11,5 milijarde dinarjev; v prvih dveh mesecih leta 1960 je dosegel okoli 21 milijard. V istem razdobju lanskega leta je znašal 18,3 milijarde, tako se je v prvih dveh mesecih letos povečal za 15% v primeri z lanskim letom. Povečal se je zlasti izvoz živil, in sicer v februarju za 800 milijonov dinarjev. Samo koruze so izvozili za milijardo dinarjev. Povečal se je tudi izvoz mesa in mesnih izdelkov. Lani so v. prvih dveh mesecih izvozili za 1,3 milijarde dinarjev mesa in mesnih izdelkov, letos pa za 400 milijonov dinarjev več. Izvoz tobaka je letos nazadoval. Izvoz lesa (hlodovine in drv) je ostal približno na isti ravni kakor lansko leto ter se je v prvih dveh letošnjih mesecih sukal okoli milijarde dinarjev.
OBISK OLIMPIJSKIH IGER V RIMU. Rimska Ustanova za tujski promet je dala za poletne olimpijske igre na razpolago 21.000 prenočišč v zasebnih stanovanjih; od tega jih je samo še. osem prostih. Poseben odbor te u-stanove je stanovanja izbral in ocenil ter tudi določil cene. Za sobo z eno posteljo in posebno kopalnico znaša cena v L razredu 2520 lir na dan, za tako sobo z dvema posteljama 4200 lir. Soba razreda »A« z eno posteljo bo stala na dan 1800 lir, z dvema posteljama 3000 lir. Soba II. razreda z eno posteljo 1500 lir, z dvema 2500 lir in soba III. razreda z eno posteljo 1200 lir, z dvema posteljama 2000 lir. (Ag. Italia).
Mansholtov načrt za vskladitev kmetijstva v šestih državah EGS navaja ukrepe, ki so potrebni, da pride do dejanske vskladitve: najprej je treba izenačiti kupno-prodajne oene perutnine v vseh šestih državah. Vskladiti je treba sanitarna pravila pri uvozu in izvozu blaga. Urediti je treba carinsko zakonodajo, in sicer tako, da bo kolikor mogoče pospešen izvoz perutnine v tretje države. Za vse finančne potrebe naj se ustanovi poseben sklad, ki naj bi ga sestavljali z izkupičkom carine ob uvozu perutnine iz tretjih držav.
HSS
BANDA Dl CREDITO Dl TR1ESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR GOa.OOQ.OQQ - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101	BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
JUGOSLOVANSKO PODJETJE GRADI
Tri velike luke na treh celinah
Split, marca
Pomorsko gradbeno podjetje »Pom-grad iz Splita si je pridobilo velik sloves ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v tujini ter se je uvrstilo med vidnejša podjetja za gradnjo sodobnih pristanišč. Z velikimi deli je podjetje dvignilo tudi ugled Jugoslavije zlasti na Srednjem vzhodu, kjer bo podjetje začelo graditi četrto sodobno luko — Tartus. Ta bo na sirijski obal) v območju Združene arabske republike. Sedaj gradi podjetje doma luko Bar in istočasno tudi pristanišče Assab v Etiopiji. Poleg tega podjetje »Pomgrad« še vedno prejema ponudbe za gradnjo novih pristanišč v tujini, posebno ob Perzijskem zalivu.
Vrednost izvršenih del za gradnjo pristanišča Assab v Etiopiji je do konca leta 1959 znašala 11,800.000 etiopskih dolarjev; za popolno izgradnjo novega pristanišča pa je predviden skupnj izdatek 26,100.000 etiopskih dolarjev. Ti rezultati so toliko bolj značilni, če upoštevamo, da je bilo leto 1958 pravzaprav le leto priprav in pripravljalnih del. Podjetje »Pomgrad« je že lani izročilo prometu del južnega pomola, ob katerem že lahko pristajata po dve čezoceanski ladji. Tudi veliko skladišče s hladilnimi napravami, ki je 140 metrov dolgo in 40 metrov široko, je že pod streho in zdaj gradijo že drugo skladišče v samem pristanišču.
Da so se mogla dela pri gradnji pristanišča razvijati tako ugodno, je pripisati dobri organizaciji gradbišča
in sodobni mehanizaciji, s katero razpolaga podjetje »Pomgrad«. Pri tem je treba omeniti, da so vse naprave, ki jih uspešno uporablja podjetje, domače proizvodnje.
Rok za izročitev luke Assab, ki je bil postavljen za 15. oktobra 1961. je bil podaljšan za 4 mesece, ker je vlagatelj zahteval razširitev obsega del, ki so jih v začetku predvidevali. Tako je bilo na primer določeno,' da se južni pomol podaljša še za 225 metrov in v globini 11 metrov. Vsa glavna dela pri gradnji assabske nove luke bo podjetje Pomgrad po vsej verjetnosti dokončalo do konca tega leta. Med najvažnejšimi deli ostane še nasipanje 600.000 kub. metrov, vzidava drugih 260.000 kub m kamenja in pripravljanje pristaniške površine 120.000 kv. metrov. Istočasno je treba izvesti še vrsto manjših del, kakor graditev carinarnice.
Ob priliki pregleda novega pristanišča v januarju, je etiopski cesar Halle Selassie izrazil svoje zadovoljstvo nad načrtom za gradnjo pristanišča in nad izvršenim delom. Pri gradnji sodobnega pristanišča sodeluje 77 jugoslovanskih strokovnjakov in okoli 600 Etiopcev, večinoma nekvalificiranih delavcev, ki pa so zelo disciplinirani.
Obseg del, ki jih bodo Jugoslovani izvršili pri gradnji luke Tartus v sirskem delu Združene arabske republike, je razviden že iz naslednjih podatkov. Medtem ko so v Latakiji zgradili 1425 metrov dolg valolom, bo podjetje »Pomgrad« zgradilo v Tar-
tusu dva valoloma v skupni dolžini 3860 metrov. Od tega bo odpadlo na glavni valolom 2300 metrov, drugi bo Pa dolg 1560 metrov. Jugoslovanski strokovnjaki bodo tudi zgradili 600 metrov pristaniške obale, in to vse v prvi fazi gradnjč pristanišča Tartu-sa. Po sklenjeni pogodbi mora podjetje »Pomgrad« izročiti luko svojemu namenu v 6 letih. Vrednost del bo znašala 9 milijonov ameriških dolarjev.
Računajo, da se bodo prva dela na samem gradbišču pričela že v drugi polovici marca. Prva skrb podjetja »■Pomgrad« je v tem, da pripravi kolikor mogoče udobno bivališče za strokovnjake in da odpre potrebne delavnice, skladišča in kamnolome.
Na gradbišču bo delalo kakih 70 jugoslovanskih strokovnjakov in okoli 600 Sirijcev, ki bodo po večini nekvalificirana delovna moč. Med temi Pa bo tudi precej delavcev, ki so že gradili luko v Latakiji; med njimi je celo nekaj takih, ki za silo že obvladajo srbohrvaščino.
Glede na to, da bo podjetje »Pomgrad« v bodoče zaposleno pri gradnji treh velikih pristanišč — Bara v Jugoslaviji, Assaba v Etiopiji in Tartu-sa v Združeni arabski republiki, sem se na upravi podjetja zanimal, ali bo moglo istočasno delati na treh celinah in vendar dokončati sprejete obveznosti v dogovorjenem času.
Nobene bojazni ni •— je uprava odgovorila — da bi ne mogli izročiti dogovorjenih del v domenjenem času. Razpolagamo z dobrimi strokovnjaki, s potrebno mehanizacijo in dragocenim izkustvom pri gradnji sodobnih pristanišč. Seveda bodo težave, toda te bodo take narave, da jih bodo mogli naši strokovnjaki z močno voljo in z vztrajnostjo uspešno obvladati.
M. Ljubič

GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE1
Ljubljana, marca 1960 DVIG ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV
Do konca lanskega leta so življenjski stroški naraščali počasi in skoro neopazno. Njihov dvig je znašal namreč ob koncu leta komaj nekaj nad 1%. Tako je lilo govora o ustalitvi cen predmetov široke potrošnje, kolikor ni bilo znotraj tega opaziti manjšega nihanja cen zlasti živil in to v prvi vrsti nihanja sezonskega značaja. Ob koncu leta je bilo namreč opaziti večji dvig cen mesu in mesnim proizvodom, mleku in mlečnim proizvodom, kar se je zlasti občutilo v družinskem proračunu. Hrana predstavlja namreč še vedno glavni del življenjskih stroškov. Pri tem naj omenimo, da predstavljajo stroški za obleko in druge proizvode do 15% vseh stroškov. Ti stroški pa so se celo znižali.
Ne da bi govorili o stroških za obrtniške storitve, za kulturne potrebe in druge namene, naj takoj povemo, da se je z novim letom položaj precej spremenil. Skupni indeks stroškov se je namreč v januarju letos povišal za 6.5%, kasneje pa še več, o čemer pa še niso znani podatki. Na takšen dvig je največ vplivala podražitev stanovanj in električne e-nergije za gospodinjske potrebe. Najemnine za stanovanja so se zvišale za nad 150%, električna energija pa za ok. 115%. Povišali pa so se takoj v začetku leta stroški za prehrano in to zopet zaradi povišanja cen mesa in mesnih izdelkov, masla, jajc in podobno. Deloma je to povišanje sezonskega značaja, čeprav letos morda zaradi ugodne zime in lanske dobre letine niti ni tako utemeljeno.
Ko govorimo o letošnjem povišanju življenjskih stroškov ne smemo pozabiti, da so bile v začetku leta zaradi povišanja najemnin in električne energije, zvišane plače oziroma prejemki delavcev in uslužbencev za okoli 10%. To povišanje naj bi krilo razliko, za kolikor so se dvignile najemnine m cene elektrike, del povišanja pa naj t»i šel v dobro dviga življenjska ravni.
Upravičenost povečanja kratkoročnih in drugih kreditov za obratna sredstva sloni torej na navedenih postavkah gospodarskega razvoja, ki veljajo tudi za letošnje leto. Zato je tudi za letos predvideno nadaljnje povečanje obratnih sredstev, pri katerem bodo v glavnam sodelovale banke. Vendar pa se letos poudarja, da bodo morala tudi podjetja sama del svojih sredstev vložiti za obratna sredstva in ne vsa potrošiti za razne druge namene. To je potrebno zato, da se čim bolj okrepe njihovi lastni skladi obratnih sredstev in da bodo končno banke res kreditirale samo izredne in sezonske potrebe. Posebno pa se poudarja, da bodo morala podjetja letos začeti z vračanjem nekaterih posojil za katera jim je bilo lani odloženo plačevanje,' ker še niso bila urejena vsa vprašanja v zvezi z delitvijo dohodka in drugo. Posebno velja to za trgovino, ki se nima za pridobitno gospodarsko dejavnost, temveč le za vmesni člen med proizvajalci in potrošniki in zato ne sme ustvarjati dobička, temveč le toliko dohodka, da pokrije svoje stroške.
Skupaj bo letos zapadlo za nad 2,6 milijarde obveznosti, največ v industriji ter trgovini in gostinstvu, seveda bo to povzročilo pri mnogih podjetjih, ki so računala na nadaljnje podaljševanje rokov odplačil, določene težave. Vendar je treba upoštevati, da tako imenovanih revolving kreditov ni moč uvajati v vse veje gospodarskih dejavnosti in da smisel dobrega gospodarjenja ni v večanju kreditov ter emisije, temveč je treba doseči rast podjetij iz njihovih lastnih sil in dejavnosti. Na tem sloni tudi sedanji kreditni sistem, čeprav je bilo tu in tam treba napraviti izjeme in dovoliti nekatere olajšave.
NOVOSTI NA DEVIZNEM PODROČJU
KREDITIRANJE OBRATNIH SREDSTEV
V 1. 1959. so se obratna sredstva podjetij v Sloveniji povišala za nekaj nad 20 milijard. Povišanje je bilo utemeljeno in je v zvezi s povečano gospodarsko dejavnostjo v lanskem letu, ko je bilo zabeleženo povečanje industrijske proizvodnje za 11.4°/o, narodni dohodek se je povečal za 9%, delovna storilnost v industriji pa za 7%.
Elektrarne sredi ognja
Vnel se je boj pristašev podržavljenja in nasprotnikov
V	Italiji se je v zadnjem času razvilo pravo gibanje, ki zahteva podr-žavljenje elektrarn in dobavnih uslug. Nezadcvclljstvo zaradi visokih tarif in zaradi razlike v cenah (velika industrijska podjetja plačujejo tok po zelo nizki ceni, medtem ko morajo majhna podjetja, ki ne porabijo določene količine toka, in obrtniki plačevati višje tarife), je prišlo do izraza še močneje po nedavni ugotovitvi, da so števci neke družbe v Severni Italiji »kradli« električni tok. Gibanje za podržaviljenje električne mreže se je zlasti po tem dogodku razvilo v gibanje š'rokih množic, saj ga podpirajo komunisti, socialdemokrar ti, republikanci in socialisti.
Konec 1959 je italijansko elektrogospodarstvo razpolagalo z zmogljivostjo 15 milijonov kw, od tega 10,7 milijona odpade na hidroelektrarne, ostalo pa na termoelektrarne. Leta 1959 so pridobili 48,7 milijarde kwh. Državni holding IRI (Finelettrica) upravlja skoraj četrtino elektrarn (24,7%), in sicer so leta 1959 pridobili 10.970 milijonov kwh v njegovih hidroelektrarnah in 998 milijonov kwh v termoelektrarnah. Skupna proizvodnja IRI je torej znašala, 11.968 mil. kwh, poleg tega pa je družba kupila 1.187 mil. kwh, tako da je dala v promet v preteklem letu 13.155 milijonov kwh.
V	Italiji gradijo še številne nove elektrarne, tako da računajo, da bo skupna zmogljivost v letu 1963 dosegla 67 milijard kwh; to naj bi zadostovalo za vso takratno potrošnjo v državi. Posebno važnost pripisujejo tudi trem velikim jedrskim reaktorjem, ki so sedaj v gradnji in ki bodo sami imeli zmogljivost 500.000 kw. K temu je treba omeniti, da bodo proizvodni stroški za to energijo še dolgo let mnogo višji kakor v navadnih elektrarnah. Gibanje za podržavi j en je električnega omrežja ute-mefjuie svojo zahtevo tako-le: zasebno, uprava mreže ne zadovoljuje več splošnim koristim , podržavi jen j e ne bi predstavljalo za državo nobenih stroškov in bi z njim odpravili vse nedostabke v zvezi z dobavo, tarifami in razlikami v samih tarifah. Na drugi strani se poborniki zasebnega upravlianja električne mreže zlasti sklicujejo na to, da so tarife za električni tok v Italiji med najnižjimi v Evropi in da se potrošnja energije na povprečnega državljana veča iz leta v leto v razmerju 7-10%. Druge države, ki so nacionalizirane električno energijo (Francija, Anglija, Združene ameriške države, itd.) morajo vsako leto kriti priman’k\jaj, ki nastaja pri proizvajanju in prodaji električne energije. Vse to dokazuje, da je za državo bolj koristno, če se ohrani sedanji sistem, kakor če bi podržavili električno mrežo.
Dejansko imajo danes velike družbe, ki delujejo na področju elektrike, pravi monopol na trgu. O tem nas prepričujejo tarife na primer za električno energijo za zasebno hišno razsvetljavo : v Severni Italiji, kjer deluje več družb, stane energija povprečno 32,7 lir, v Srednji Italiji, kjer je konkurenca bolj omejena, 34,8, v Južni Italiji .39,6 in na otokih 42,2. Sami voditelji velikih družb prizna-
PonioVAffo
Ekskluzivni zastopnik za Trst
Super Scooters 125-150-175 cc
fambrella
Modeli 48 - motorni tricikli 175
Originalni nailumestni deli in pritikline, motorji ga nulne-Čulni iz plastične mase
HLOTBCKICA lilll im -TRSI'
Via Imbriani, US - Tel. 3IS-G13 Delavnica: Via Vatdirivo, 30 - Tel. 33-222
danje spremembe, izmed katerih on_ njamo zlasti ureditev vprašanja viznih kvot za potovanja zasebni* v tujino. Po novih predpisih Pre] y, praviloma enkrat v letu vsak ^rz ^ Ijan, ki potuje v tujino, deviz v P tivrednosti za 30 ameriških dolaL% če potuje kot turist, ali 20 za_I,e e tere druge potrebe, ali za 10 &
na obisk sorodnikov ali znancev.
drugimi besedami pomeni to, da P
rej'
me kot turist nekaj nad 18.000
kot »obiskovalec« pa nekaj nad ^
lir. Prek meje pa smejo tako kot tuji državljani odslej vzeti s si, boj le din 1.500 v komadih po din 1 ali nižje. (Glej podrobnejše dol°c v zadnji številki »Gospodarstva«!
Drugo, kar ja bilo urejeno je>
d«
smejo imeti naši državljani donW banki svoj devizni račun. Nanj 1*% ko nalagajo devizne prihranke zaslužke oziroma darila iz tujin5 . tujih plačilnih sredstvih in z nji“j lahko razpolagajo za nabave v tup. ali doma pri podjetjih, ki prodaj8! tuje blago za devize.
Končno je bilo urejeno tudi V'
#
Ijanje tujih plačilnih sredstev in ^
jih vrednosti v tujino in kontrola devnih pošiljk pri pošti. Za take P šiljatve je treba imeti posebno britev sekretariata za finance.
V kratkem je treba pričakovati tjj di spremembe na deviznih obračul skih mestih — borzah, o čemer P kasneje.
— o "
Iflabl&diift hoteli be [Mpoiočafo
že koncem lanskega leta se je začel pripravljati osnutek novega deviznega zakona. Ta naj bi v celoti uredil plačilni promet s tujino in nadomestil sedaj veljavni zakon, ki je bil izdan takoj po osvoboditvi.
Kot napovedujejo bo značilna za novi zakon liberalizacija v deviznem in zunanje trgovinskem poslovanju s tujino. Plačilni promet bi slonel na uradnih tečajih. Omejitve, kolikor bi bile potrebne, bi imele začasen značaj. Posebno pa je važno, da predvideva osnutek prost blagovni promet v uvozu in izvozu brez poprejšnjih odobritev.
V skladu z nadaljnjim razvojem deviznih predpisov so nekatere dose-
Hotel COLOMBIA
Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-®?? II. kategorije. • Sedemdeset P03^ ’
Vse hotelske udobnosti. Enopostel.’® sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne ® 2200-2600 (davki in postrežba vklj1 ceni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - ^ 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in pla tekoča voda, centralna kurja''! telefon v sobah. Dvigalo. Cene od
lir dalje.
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-^ do 44. — Priporočamo obiskovalce^ svoje obrate:	kavarno, restavracij0
in bar.
vajo, da zahtevajo za energijo najviš-jo ceno, ki jo morejo v posameznih predelih iztržiti. Zagovorniki podržavljenja poudarjajo, da bi s tem bila odpravljena tudi razlika v cenah. To bi bilo koristno zlasti za Jug, ker je tam razvoj industrije najbolj potreben. Obrtniki plačujejo energijo po 19,42, medtem ko prejemajo velika industrijska podjetja, ki potrebujejo čez 500 kw, energijo po 7,69 lire.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. RazpolaS* * 100 udobno opremljenimi sobami, * partmani, sobami s toplo in mrzlo te' kočo vodo, telefonom, restoranoffl 1 domačo in tujo kuhinjo, kavarno, rom, salonom za bankete in konfet^ ce, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
PROIZVODNJA CEMENTA V ANHOVEM. V Anhovem so pridelali lani za. 4 milijarde dinarjev cementnih izdelkov, letos pa bodo zvišali na 5 milijard 800 milijonov. Svoje izdelke izvažajo na Bližnji in Daljni vzhod, v Ameriko in na druge celine. V letošnjo obnovo tovarne so vložili 1 milijardo 100 milijonov dinarjev. Gradbena industrija Slovenije upa, da bo obnovljena tovarna pomagala premagati občasno pomanjkanje cementa.
Edina oaklusivna prodajna Agencija v Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46
Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo.
Največja Izbira vseh vret ža rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo.
ITALIJANSKA LADJA »LEONARDO
DA VINCI« je na poskusnih vožnjah, na katerih preizkušajo pogonske stroje in druge naprave. Konec junija bo nastopila prvo pot proti New Yorku. V ameriškem pristanišču se bo ustavila teden dni. Na ladjo lahko sprejmejo 1326 potnikov.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
— Vzhod: Skopje 31. marca.
— Indija — Pakistan: Triglav L a-prila, Učka 28. aprila.
— Ožine —- Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 1. aprila.
— Sev. Kitajska — Japonska: Triglav 1. aprila.
— Sev. Afrika: Trepča 23. marca, Makedonija 5. aprila.
— Sev. Amerika: Trepča 23. marca,
— Perzijski zaliv: Vis 31. marca.
‘Jftiiinj IiA.lt
negovani našiti smisel za lepoto
.VISTA
TRST, Ul. CarduccI 15, tel. 29-6H
Bogata izbira naočnikov, daljno-glidov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
(MIA IM ZLATARNA
lllikalj Hatal - IRST
Čampo S. Giacomo 3 - tel. 00-881
Ora najboljših snamli, veliha Isblra
slatih okraskov sa vso priliko
Dobro znani drogerija
TOSO
TRST, piazza S. Giovanni 6
fEOBIUL HADALOSSO
(ttazurie
permafles
Trsi - Trieste, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva — dnevne sobe — oprema
za urade - vozički - posteljice
RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7
Optične naprave, ki nem a tog ra fija, fotografski aparati, tehnične potrebščine
F.lli AVANZO
Trst, Oorso Italia 8 Telefon 381016
Občni zbor Tržaške kreditne banke
Zadovoljiva bilanca začetne razvojne dobe
nedeljo, 13. marca, je bil v Tr-I)/ I. občni zbor Tržaške kreditne ISSo16’ od',car .1® banka 12. oktobra p J* Pričela redno poslovati v lastnih /°storih. Občnega zbora se je ude-(jj o lepo število delničarjev; saj je 0 na občnem zboru zastopanih
delnic, kar predstavtlja 453 mi-JOtiov cc} celotne delniške glavnice
milijonov Ilir.
Hi
stor0'
^ redsednik upravnega odbora dr. J Kukanja je v svojem poročilu na-da se delovanje banke ne mo-d s_oditi samo po golih finančnih ^Sežkih v kratkem razdobju prvih t^nov, ki jih zajema bilančno po-(Ij do, temveč je treba upoštevati tu-vse priprave, ki so bile v tem ča-izvršene, da se je banka lahko I^Pešno uvedla na trgu in predstavili Pristojnim uradom ter si zagoto-P a v osnovne pogoje za nadaljnji ^ razv°i- Finančni rezultati teh l etnih naporov se bodo še bolj po-Zll>i v bodočnosti. Med te priprave tudi ureditev ustrezajočih pro-p v, ki jih je kupila banka. redsednik je nato kratko obrazlo-Ij rinančne dosežke poslovanja ban-ljr v prvih 11 tednih do 31. decem-l0a lanskega leta, ki se je zaključili 2 dobičkom 161.051 lir. Za delova-^ banke so bollj kakor ta dobiček etilni podatki glede gibanja vlog na Obilnih knjižicah, ki se dvignejo po 'em številu vlagateljev, pa tudi po .“tn; vrednosti (31. decembra v,-745.252 lir), a prav tako podatki o |.fšah na tekočem računu (66,422.234 tja ^viganie v110^ -i® dokaz zaupa*
.^Ulca v javnosti. Ta začetni uspeh Porok za nadaljnji ugodni razvoj daljši rok ter utemeljuje preprl-da bo banka razpolagala z za-ta .bimi sredstvi za vse potrebne ope-‘ie trgovinske narave.
ga uživa Tržaška kreditna
V imenu
nadzornega odbora je po-
dali poročilo rag. A. Caso; v njem se je. pohvalno izrazil o triletnem delu pripravljalnega odbora za ustanovi-vet banke, kakor tudi o samem delovanju banke v prvi razvojni dobi.
Po prečitanju poročil upravnega in nadzornega odbora se je razvila živahna razprava o dosedanjem delovanju banke in o načrtih za njeno delovanje v bodočnosti. Dr. St. Oblak je vprašal po pojasnilu o upravnih stroških, a dr. Mašerova je naglasila potrebo po sistematični akciji za popularizacijo banke tudi na podeželju. Dr. D. Sardoč se je dotaknil odziva banke v slovenski javnosti; v tej zvezi se je oglasil tudi .Fr. Tončič. Dokaj- obširna je bila razprava o delovanju banke z inozemstvom ter je bil sprejet predlog dr. L. Berceta, naj bodoči upravni odbor še pospeši potrebne korake, da bi si banka v smislu pravil izposlovala š= pristanek za* voda Banca dTtalia za poslovanje s tujino in z devizami, da bi tako Tržaška kreditna banka lahko tudi na tem področju uspešno nadaljevala tradicijo denarnih zavodov, ki so jih imeli Slovenci na Tržaškem v preteklosti.
Po kratkem odmoru ter predlogih in pripombah raznih delničarjev, kakor St. Kosmine, dr. M. Adamiča in inž. J. Pečenka, je bil v glavnem potrjen za novo dobo treh let dosedanji upravni in nadzorni odbor; pri nadzornem odboru je bila izvršena sprememba ter je, na mesto dosedanjega člana g. Cesarja, ki je postal uradnik pri drugem bančnem zavodu, bil izbran rag. S. Mesesnel. Upravni odbor je sestavljen takale: dr. A. Kukanja (predsednik), dr. Fr. Tončič, B. Race, V. Ferluga, D. Gerzinič. E. Colja in St. Kosmina. Nadzorni odbor: rag, A. Caso, Dr. K. Ferluga, a’ag. V. Chioatto, dr. V. Berginc dn rag. S. Mesesnel.

Jevški zbor prosek - konto-
, j — preteklo soboto priredil izlet pribor, kjer je nastopil v Unionski Tani z velikim uspehem. Dvorana
dVO;
|.o ^ila popolnoma polna. Na sporedu Tecita so bile umetne in narodne nh. Zbor jc vodil njegov dolgoletni ta'0vodja Milan Pertot, ki se je prav je ^ah poslovil od svojega zbora, ki ^nan po vsem Tržaškem. Zbor, ki 1,^5 32 pevcev je napravil tudi izlet j,:. Mohorje ter je nastopil tudi v bol-Sa“-'i na Pohorju.
kdo bo gradil pomol vii?
trj ?ni°l Vil, ki ga bodo zgradili v pristanišču, bo stal 8 milijard hiilijonov lir. Strokovnjaki raču-'\Vl°’■ C*a b° d®'0 dokončano leta 1964. v -i tržaških podjetij se je združilo Poseben konzorcij, ki je potem tek-j, 'a' z velikimi gradbenimi podjetji I^Potranjosti Italije pri licitaciji grad p ‘h del pri novem pomolu. Zmagala IjI le neka tvrdka (Cidonio) iz Rima, I tudi zgradila pomol. Zakaj ne bi jeni? t'e'a prePust‘*' domačim podjet-
OfiCNl ZBOR DOMAČE POSOJIL-^ Odbor Hranilnice in posojilni-re.na Opčinah vabi svoje člane na a občni zbor, ki bo v nedeljo 3.
Poseč' 0tl 3' Ur' popolt*ne v Prostorih
»znižanje cene bencina. Dr-
ibr3 ^H-riha AGIP (Azienda Generale a 'ana Petrol!) je. znižala prodajno
J^CE.
criio
superbencina, bencina in meša-
]jlre (gorivo za skuterje) za 5 lir pri . u- Znižanje cene v tem razmerju lij.l1leni 15% skrčenje zaslužka za ve-0 Petrolejsko družbo, medtem ko po-ste11- *e prihranek za avlomobili-v,c 'n motoriste. To je posledica prc-jpOhega obdavčenja goriva. Družbi AG u N s tem ukrepom sledila družba Pniloil. Verjetno se bodo tudi druge
petrolejske družbe odločile za podobno znižanje.
NATEČAJ ZA SESTAVO SLOVENSKIH UČBENIKOV. Vladni generalni komisariat za Tržaško ozemlje — Ravnateljstvo za javno šolstvo je razpisalo natečaj za sestavo učbenikov za o-snovne šole s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled pri šolskem skrbništvu, šolskem nadzorništvu, didaktičnih ravnateljstvih vseh srednjih šol in na sindakatu slovenskih šolnikov.
AVSTRIJSKA PROPAGANDA PROTI OBISKU ITALIJE. V pristojnih tržaških krogih pazljivo spremljajo poži-vitev avstrijske tiskovne propagande in propagande nekaterih potovalnih u-radov proti obiskovanju Italije po Avstrijcih .To sovražno stališče vzbuja v našem mestu zaskrbljenost, ker bi u-tegnilo slabo vplivati na tujski promet, ki dobiva glavni dotok iz Avstrije. Da bi omilila posledice morebitnega upad-ka v številu avstrijskih turistov, je Pokrajinska ustanova za tujski promet sklenila poživiti propagando za obisk Trsta v drugih državah in tako doseči, da bi iz teh prišlo več ljudi v naše mesto. (Ag. Italia).
ZA GLAVNEGA TAJNIKA NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE V TRSTU je bil izbran E. Laurenti, ki je bil glavni urednik znanega tržaškega dnevnika »II Corriere di Trieste«.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu sta umrla 49. letni Ladislav Kalin (Miro) in 76. letni Kristjan Batič. V Boljuncu je umrl Ivan Korošec, v Lonjerju Maks Čok, na Opčinah Marija Sosič roj. Milič, v Ricmanjih Branko Petaros, v Barkovljah Tončka Gri-žon vd. Brišček in Alojz Čok. V Gorici je umrl Vanček Gergolet.
Radio in kultura j
Kakor je naš list že poročal, je pokrajinski svet bocenske pokrajine nedavno z večino južnotirolske ljudske stranke izglasoval uredbo, po kateri pripade vodstvo radijske postaje v Bocnu odboru domače pokrajine; nobena druga ustanova nima pravice vmešavanja v upravo in sestavljanje oddajnega programa. RAI (Radio audizioni Italijane), ki je doslej vodil postajo, jo mora izročiti pokrajinski upravi. Rimska vlada oziroma njen predstavnik pri deželni vladi v Tridentu je razveljavil sklep pokrajinskega sveta v Bocnu, češ, da ta ni pristojen za sklepanje o radijskih postajah.
Južni Tirolci zahtevajo avtonomijo bocenske pokrajine, v kateri živijo in je zdaj podrejena deželni upravi v Tridentu. Rim jo dosledno odklanja, zato je tudi razveljavil sklep o prevzemu radijske postaje. Južni Tirolci se zavedajo, kako močno kulturno orodje je danes radio in ga skušajo pridobiti.
Tržaški Slovenci nismo v pokrajinskem svetu tako močni, da bi si lahko dovolili podoben nastop kakor Južni Tirolci, vendar s tem še ni rečeno, da se ne zavedamo, kako pomemben je za našo kulturo radio. Kljub temu niso doslej predstavniki naših kulturnih in političnih ustanov in organizacij postavili določenih zahtev o sodelovanju Slovencev pri vodstvu tržaške radijske postaje. Slovenci nimajo nikakšne besede pri vodstvu postaje ne pri sestavi oddajnega programa. Sami nameščenci slovenske narodnosti so se morali sprijazniti s povsem pasivno vlogo izvrševalcev navodil italijanskega vodstva. Radio sodi prav tako med naše kulturne zahteve kakor šola ali prosvetne organizacijo.
— • —
Slovensko
gospodarsko združenje
Od novega leta dalje so povišani prispevki za socialno zavarovanje v sledečem merilu: namesto prejšnjih 16,65 lir je treba plačati sedaj 20,20 lir.
Povišek teče: od 1. januarja 1960 dalje za nameščence, ki imajo mesečno plačo; od 4. januarja 1960 dalje za nameščence, ki imajo tedensko plačo od prvega dne 14. ali 15. dni, ki sledi roku v teku 31. decembra 1959.
DAVČNA PRIJAVA »VANONI«
Obveščamo vse, ki niso do sedaj izpolnili davčne prijave, naj ne pozabijo, da je samo še malo dni do preteka roka 31. marca.
OBNOVITEV
TRGOVINSKIH OBRTNIC
Dne 31. marca preteče tudi rok za obnovitev trgovskih obrtnic, zato opozarjamo tiste, ki niso izročili obrtnic tajništvu združenja, naj to store čim prej.
BEGUNSKO LETO V TRSTU. Organizacija istrskih izseljencev je povabila gospo Carlo Gronchi, soprogo predsednika republike, v Trst. Gospa je predsednica italijanskega komiteja mednarodnega odbora za proslavo begunskega leta. Carla Gronchi je predsednica Italijanskega rdečega križa ter se je v tem svojstvu pogajala v Moskvi o vrnitvi pogrešanih italijanskih vojnih ujetnikov.
NOVI KANONIK V GORICI. Pretekli ponedeljek je bil slovesno ustoličen za kanonika goriške nadškofijske stolnice dr. Rudolf Klinec, doma iz Vipolž v Brdih. Po smrti msgr. Set-ničarja leta 1944 je bil imenovan za nadškofijskega kanclerja. Po smrti nadškofijskega notarja dr. Boža Kja-čiča je prišel na njegovo mesto. O* bredu je prisostvoval delegat nadškofijskega administratorja jugoslovanskega dela bivše goriške nadškofije solkanski dekan A. Simčič.
1
aŠK strokui/ne šola Iraka
izpopolnili
■j. Nižjo trgovsko izobrazbo dajejo na ,riaškem ozemlju tri šole. To so tri-hia nižja trgovska strokovna šola pri ,v; Ivanu, od letos tudi triletni trgov-sK> tečaj, ki je bil do sedaj dvoleten sedežem na Proseku ter dvoletni tr-°vski tečaj na Katinari.
. Vse te šole imajo značaj obveznosti,
1 ' so namenjene mladini, ki je še šo-J?°yezna. Za vpis na te šole oziroma Ca]e, je potrebno, da je učenec dovršil ,l razredov osnovne šole. Če se je 0ri?riec po Pelenl razredu osnovne šole ločil za vpis na gimnazijo, pomeni, a Se je odločil, da bo študije nadalje-a . Po končani nižji gimnaziji. Kdor je. odločil za nižjo trgovsko ali niž-industrijsko šolo, navadno po kon-ariem učenju v šolo ne gre več. Le alenkosten odstotek teh se po kon-.J" nižji strokovni šoli vpiše na teh-jecni zavod merkantilne smeri, za kar la Potreben vstopni izpit. Izpit se de-2a drugi razred in obsega vse pred-, ele prvega razreda ter latinščino, -ritto prihaja na ta zavod od 5 do 6 sih kandidatov. Nova šolska refor-a' ki še ni sprejeta, predvideva tudi absolvente, nižjili strokovnih šol vpis ■ a tehnične zavode brez kakršnegakoli 2Pila.
Pouk na trgovski strokovni šoli in . 'ritjih daje čislo osnovno, preprosto obrazbo z nekaj osnovnega znanja iz Ugovodstva, trgovinstva, blagoznan-a- strojepisja in stenografije samo j, s°lah. Italijanska stenografija se tu-1 na triletni trgovski strokovni šoli °učuje neobvezno.
Absolventi teh šol se navadno žalijo icol prodajalci v trgovinah, bolj ^nko v pisarnišj;; službi kot nižje po-°zno osebje. Dekleta so v glavnem dajalke, danes še posebno iskane aradi slovenščine in italijanščine. Vsaj
bili
danes so skoro vsi ti absolventi do-
Primerno zaposlitev.
Poleg teh šol čisto trgovskega zna-] Ja je na našem ozemlju še ena tri-^rina nižja industrijska šola v Roja-fvU’ nadalje triletni industrijski tečaj Is°(,a) na Opčinah, Nabrežini, Sv. Kri-*n v Dolini. Tretji letnik teh teča-V’ ki so dejansko prave šole, je pod dzorstvom industrijske strokovne šo-c v Rojanu.
Tudi v te šole prihajajo učenci po I rišenem petem razredu osnovne šo-' Tu jim dajo obtrniško izobrazbo,
' glavnem mizarsko-kovaškega značaja, a v Nabrežini kamnoseškega. Za dekleta je poskrbljeno, da se nauče gospodinjstva, krojnega risanja, šivanja, vezenja in izdelovanja raznih oprem-nih okraskov.
Pouk na teh šolah in tečajih je obvezen in traja do 14. leta starosti. Vse šole te vrste dajejo solidno in temeljito znanje, četudi v obsegu nižje stopnje, vendar zadostno za obrtniško delo, V dokaz nam je vsakoletno povpraševanje po teh absolventih ne samo s strani naših obrtnikov in trgovcev, ampak tudi s strani italijanskih, ki jih zelo cenijo. Prepričali so se, da je naša mladina z nižjo strokovno izobrazbo sposobna, delovna in hitra v praktični izpopolnitvi na delu.
Absolventi trgovske strokovne, šole kot tisti iz industrijske strokovne šole, ki bi hoteli nadaljevati z učenjem, se lahko vpišejo na sorodne višje šole; za to je potrebno, kot smo že omenili, da opravi tak kandidat dopolnilni izpit. Absolventi trgovske šole se navadno vpišejo na slovensko trgovsko akademijo, drugi, ker slovenske srednje tehnične šole nimamo, so primorani obiskovati tovrstno šolo z italijanskim učnim jezikom. Če bo v bližnji bodočnosti odpravljen izpit, bo takim absolventom omogočen vpis na tehnični zavod merkantilne smeri; nobene koristi pa ne bodo imeli od tega absolventi industrijske šole, ker nimamo ustrezajoče višje šole s slovenskim učnim jezikom.
Slovenske šole je treba izpopolniti in zaokrožiti v celoto, to je dodati še nove, ki jih zahteva življenje. Manjkajo nam dvorazredna trgovska šola, triletna kmetijska šola in srednja tehnična šola. Prva bi bila dodeljena obstoječemu tehničnemu zavodu merkantilne smeri (trgovski akademiji), k srednji tehnični šoli bi se priključila sedanja nižja industrijska šola in triletna kmetijska šola bi delovala čisto neodvisno.
Četudi se po številu ne moremo kosati s številom italijanskih dijakov, vendar ne moremo mimo tega, da živimo v atomski dobi, v času vsestranskega napredka, ko se od človeka zahtevata vedno večje znanje in izobrazba. Zakaj naj bi bila naša mladina po izobrazbi in šolanju manj pripravljena ter za delo manj sposobna? Glede na
socialno strukturo našega naroda na Tržaškem je nujno potrebno, da se mu v tem pogledu zadosti, če nič več vsaj v navedenih mejah.
Naslednja preglednica nižjih in višjih serdnjih šol na Tržaškem bodi v primerjavo zaradi lažjega razumevanja šolskih razmer med nami in Italijani. Šole Kraj	število šol
ital. slov.
Nižja srednja šola (gimnazija)
Trst	7	1
Milje	1	0
Nižja trgovska strokovna šola
Trst	3	1
Milje	0	0
Prosek	0	1
Nižja industrijska strokovna šola Trst	5	1
Milje	1	0
Opčine	1	1
Dolina	0	1
Nabrežina	1	1
Sv. Križ	0	1
Klasični licej. Trst	2	1
Znanstveni licej, Trst 1	1
Tehnični zavod merkant. smeri in za geometre, Trst 1	0
Tehnični zavod merkant. smeri Trst	1	1
Tehnični industrijski zavod
Trst	1	0
Tehnični pomorski zavod
Trst	1	0
Učiteljišče, Trst	1	1
številčno razmerje naj nas ne zapeljuje, češ, da po številu imamo kar skoro polovico lega, kar imajo dijaki ilalijanske narodnosti. Pustimo učila, šolske pripomočke, knjige i. dr.; kar za brezhibno delovanje še vedno primanjkuje, oziroma kar ne zadovoljuje sedanje zahteve. Gre za to, da je poleg v gornji preglednici naštetih šol še cela vrsta drugih, državnih in zasebnih. A kar je najbolj važno je to, da je na tehničnih zavodih z italijanskim učnim jezikom po več oddelkov za posamezne stroke in specializacije. Tako n. pr. ima italijanski tehnični industrijski zavod oddelek za stavbarstvo, strojništvo, radiolehnični oddelek in oddelek za električarje. Na pomorskem zavodu so oddelki za poveljnike ladij, strojne poveljnike in za pomorsko gradnjo. Tehničnemu zavodu merkantilne smeri je dodeljena dvorazredna trgov-
Maribor ||ot turistično središče
Maribor, marca
Nesporno je, da ima naša dežela spričo svojih naravnih lepot, s svojim prekrasnim zelenjem, s svojimi griči in temnimi gozdovi, rekami in gorami vse naravne pogoje za razvoj domačega in tujega turizma. Mora* mo pa priznati, da smo doslej vlagali prav malo denarja za ustvaritev tudi drugih pogojev, ki bi omogočali hitrejši razvoj te tako pomembne gospodarske panoge. Vsekakor težimo za tem, da postane turizem, ki razpolaga vsaj z osnovnimi pogoji, tudi pri nas važna gospodarska panoga, ki bi odigrala na enj strani pomembno vlogo pri uravnovešenju naše plačilne bilance z inozemstvom, a bi hkrati predstavljala močno sredstvo za utrjevanje telesnih in duševnih sil našega delovnega človeka; to se bo prav tako izredno pozitivno odražalo v našem gospodarstvu.
Maribor ja z 80.787 prenočitvami na 9. mestu v Sloveniji; to predstavlja sicer le 4% vseh turističnih prenočitev v Sloveniji. Odstotek prenočitev ni visok, toda pri tem je treba upoštevati, da je bilo med vojno uničenih mnogo gostinskih obratov, katere je bilo v povojnem obdobju možno nadomestiti šele deloma. Maribor predstavlja eno najpomembnejših vrat za slovenski in jugoslovanski turizem iz tujine, je močno prometno središče in križišče pomembnih cestnih in železniških magistral severnovzhodne Slovenije, je izhodišče za številne bližnja in daljne turistične kraje s počitniškim turističnim, prometom ter je izhodišče za pohorski turistični center. Maribor ima obilo ugodnih prirodnih pogojev za počitniški turizem in za daljše bivanje domačih in inozemskih turistov.
Leta 1958 je dopotovalo v Jugoslavijo čez Šentilj in Maribor 78.177 inozemskih turistov z motornimi vozili. Po tej poti prihaja vedno več tujih turistov iz leta v leto. Obilnih prirodnih pogojev za počitniški turizem, to je za daljše bivanje turistov v samem Mariboru in njihovi naj-biižnji okolici, doslej še sploh nismo izkoriščali. V ta namen je treba čim-prej ustvariti gmotne in organizacijske pogoje. To perspektivo je treba upoštevati pri izgradnji novih pre-
llllllllllllllllltlllllllllllllllllllllll!lllll|||||||||||||||||||||||||||||||||ll|lllllltiyil||||||||||||||
iNmaiNKi
VZROKI VELIKIH STAVK — PLIN, ELEKTRIKA, SLADKOR IN LADJE
V	Materi (Lukanija) je bila te dni splošna stavka. Stavko je Delavska rbornica proglasila, da bi opozorila državni holding ENI (Einte Naziona-le Idrocarburi), da je treba z zemeljskim plinom, ki so ga pred kratkim odkrili v Farrandini, pospešiti industrializacijo same Lukanije.
V	mestu Forli je stavkalo okrog
12.000	kmetijskih delavcev, spoilovinar-jev in kolonov. S stavko so protestirali proti vladnemu ukrepu, da se skrči površina, posejana s sladkorno peso. Proti istemu ukrepu je stavkalo tudi kakih 10.000 kmetijskih delavcev iz okolice Avezzana. V kraju Lugu pri Ravenni je bila velika stavka, s katero so sindikalne organizacije podprle zahtevo po ipodržvaljenju podjetja za proizvodnjo sladkorja E-RIDANIA. Tudi ta stavka je posledica ukrepa o skrčenju površine posejane s sladkorno peso.
Dne 15. marca se je začela 72-urna stavka delavcev električarjev pri občinskih podjetjih. Stavko so proglasile enotno vse sindikalne organizacije.
V	Tarantu so delavci zasedli ladjedelnico, da bi protestirali proti nameri ravnateljstva, da omeji delo ladjedelnice na manjša popravljalna dela. Po treh dneh so delavci zapustili ladjedelnico, ker je prispela vest, da bodo njihove zahteve vzeli v pretres.
ska šola ;zavod ima še oddelke za specializacijo v zunanji trgovini.
Končno naj omenimo še številne dnevne in večerne tečaje za poklicno izobrazbo, ki so namenjeni predvsem mladini z osnovno šolo in tečaje, ki jih vodi Konzorcij za strokovno izpopolnjevanje nezadostno šolane mladine raznih strok. Podobne tečaje bi nujno morali imeti tudi mi, da bi prihranili naši mladini obiskovanje podobnih tečajev v italijanskem jeziku, kar ovira dojemanje in zahteva večji napor pri učenju. O tem vprašanju bi bilo potrebno, da se pozanimata oba slovenska predstavnika v odboru pokrajinskega konzorcija za strokovno izpopolnjevanje. Mislim, da s podporo Gospodarskega združenja, Kmetijske zveze in še kake druge podobne ustanove, bi ne bilo zaman posredovanje omenjenih predstavnikov.	Lat.
nočitvenih zmogljivosti v samem Mariboru, kakor tudi v obrobnih predelih mesta, kjer naj bi se uredili zlasti manjši domači penzioni. Počitniški turizem v Moriboru se bo dal z navedenimi ukrepi uveljaviti tako v domačem kakor tudi inozemskem turističnem prometu.
Velik gospodarski razvoj mariborskega industrijskega področja bo terjal tudi v bodoče večjo skrb za ureditev pogojev poslovnega turizma. Pri tem ne bomo smeli prezreti strokovnih izletov, poslovnih sestankov, posvetovanj itd.
Prirodni pogoji, ugodna prometna lega, bogato turistično zaledje, povezava s pohorskim turističnim centrom in še vrsta navedenih pogojev in prednosti bi prinesli čez kakih 10 let povečanje turističnega prometa v Mariboru za dva — do trikrat, to je promet na osnovi najmanj 1000 postelj v gostinskih zmogljivostih. V prvem razdobju turistične izgradnje Maribora bi bilo nujno potrebno poskrbeti okrog 400 novih postelj. Pri ustvarjanju turističnih osnov v Mariboru je treba upoštevati organsko povezavo turizma med Mariborom in pohorskim turističnim centrom.
GRADITEV NOVEGA HOTELA IN POVEČANJE SEDANJIH
Po temeljiti razpravi so pristojni či-nitelji sprejeli sledeči načrt za pospeševanje turizma v Mariboru in najožji okolici, v samem Mariboru bo zgrajen nov hotel kategorije »B« s približno 240 posteljami in ustreznimi restavracijskimi prostori. Ako se zagotovi pravočasno finansiranje, bo hotel dograjen v letu 1961. Proučili bodo možnost razširitve hotela »Orel« še za nadaljnjih 60 postelj; hotel bo preurejen v obrat kategorije »A«. Modernizirani bodo obrati »Zamorec«, kavarna »Jadran«, kavarna in bar v »Kinodvorani«; hkrati bodo izgradili izletniška gostišča pri »Treh ribnikih«, Bresternici itd. Uredili bodo primerna izletniška gostišča v Kamnici, Limbušu, Pekrah, Radvanju in Malečniku. Na področju občine Maribor - center bo zgajen večji obrat družben - prehrane s 4000 obroki in manjši obrat na področju občine Maribor — Tabor.
Avtobusni promet v Mariboru bo pojačal razne avtobusne linije in uvedel nove. V načrtu je nadalje modernizacija in obnova raznih pest iz-padnic. Poleg tega bo OLO Maribor že letos pričel z gradnjo moderne ceste Hoče - Pohorje, tako, da bo močno olajšan prihod turistov z avtomobili v pohorske gozdove.
Do glavne turistične sezone 1960 bo delo na obnovi letnega kopališča na Mariborskem otoku dokončano. OLO Maribor bo izdelal načrte za izgradnjo novega letnega kopališča v Maf riboru in načrt za zimski pokriti bazen v Mariboru ter za umetno drsališče.
V načrtu je nadalje dograditev dvorane na Mariborskem tednu, ki bo služila za večje kulturne, športne, zabavne in plesne prireditve; temu namenu služi deloma že sedaj, čeprav še ni sodobno urejena.
Kakor vidite, si je Maribor nadel velike naloge, ki jih bo treba izvršiti, ker zahtevata to izboljšanje življenjske ravn; delovnega človeka in vedno večji pritisk tujih turistov.
R. P.
VELJA ZA VSE POTNIKE. V zvezi z našim poročilom o novih valutnih predpisih za potnike, ki potujejo čez jugoslovansko mejo, ki smo jih objavili v zadnji številki, dodajamo danes, da velja določba glede vnosa in iznosa jugoslovanske valute tudi za potnike. Po tej določbi je dovoljen tudi tujim državljanom vnos in iznos samo 1500 dinarjev, torej ne več 3000 dinarjev.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v Avditoriju v Trstu
premiera
Frances Godrich - Albert Hackett
Dnevnik Ane Frank
Režiser Branko Gombač, kot g.
Scenograf Jože Cesar Kostumograf Alenka Bartol-Ferša Prevajalec Jaro Dolar Osebe: Otto Frank: Rado Na-krst; Edith Frank, njegova žena :	Leli Nakrstova; Margot:
Bogdana Bratuževa; Ana: Mira Sardočeva; gospod Van Daan: Julij Guštin; gospa Van Daan: Zlata Rodoškova; Peter: Livio Bogateč (igr. šola); Dussel: Mo-dest Sancin; Miep: Nora Jankovičeva (igr. šola); Kraler: Justo Košuta
3£ultma in življenje
GOSTOVANJE FOLKLORNEGA ANSAMBLA »TINE ROŽANC«
IZ LJUBLJANE
Naša kulturna javnost je zelo dostopna za prireditve folklornega značaja. To je dokazala v prejšnjih letih ob priložnosti nastopanja raznih reprezentativnih folklornih skupin iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Tudi ob sedanjem gostovanju folklornega ansambla »Tine Rožanc« iz Ljubljane je bila dvorana Avditorija napolnjena do zadnjega kotička.
Topot so nam gostje iz Ljubljane posredovali predvsem slovensko folklorno bogastvo, ki uživa upravičen sloves. Podali so z velikim umetniškim čutom najbolj značilne ljudske plese iz raznih predelov Slovenije; Svatovski ples, rej in polko s Koroške; svatovski ples, nemo in viniško kolo iz Bele Krajine; svatbeni ples s pogačo, šivanje vreče in ples z metlo z Gorenjske; tka-lački prekmurski ples idt. Na gledalce so posebno ugodno učinkovali lepi gorenjski plesi, verjetno tudi zaradi lepih živopisanih noš. Posamezne plese so dopolnili z recitacijo starih slovenskih ljudskih pasmi. Manj uspelo je bilo petje nekaterih slovenskih narodnih motivov.
Po slovenskem delu je sledil spored raznih drugih jugoslovanskih pesmi in plesov. Posebno učinkovito so člani ljubljanskega folklornega ansambla nastopili z makedonskim kolom »šopsko oro«. Dobro so bili prav tako izvajani hrvaški in srbski plesi, kot na primer: Deras, kolo, Staro sito, Dučec, Presje-kača. Poznavalci južne slovanske folklore so pa le morali ugotoviti, da niso mogli Ljubljančani vliti v te plese tistega temperamenta, ki so ga bili vajeni pri raznih hrvaških ali srbskih folklornih skupinah, ki so pri nas v preteklosti gostovale z velikim uspehom. Zato je pričakovati, da se bodo ljubljanski strokovnjaki ljudskih plesov poglobili v glavnem v slovensko folklorno tematiko, k čemer so prav oni prvenstveno poklicani. V prikazu slovenskih narodnih plesov smo na primer pogrešali razne primorske plese in posebno ovrtenico ali ples v vrtcu, ki so ga naši romarji v preteklih stoletjih radi zaplesali na Višarjah, na Sveti in Stari gori, pri čemer so bili deležni odobravanja naših furlanskih sosedov, ki so to naše kolo imenovali »la schia-va«.
jj-
Fellini (kakor tudi Rossellini, De Si-ca in Germi) teži za tem, da ustvari s pomočjo celulojdnega traku nekaj trajnega in hkrati nekaj koristnega, kar dejansko doseže, pa najsi ima pri tem sam škodo. Njegovo zadnjo mojstrovino so zato nestrpno pričakovali, predvsem seveda kritiki in nato tudi prizadeti, ki jim je film trn v peti. Fellini si je prvi upal pokazati pokvarjeno in naveličano vzdušje, ki vlada v splošnem med aristokrati in bogatini. Pokazal ga je v njegovi pravi luči in ga dobesedno razgalil.
Časnikar Marcello, zaposlen pri neznatnem časopisu, si išče publicitete zgolj v škandaloznem svetovljanstvu. Zaradi okolja, kamor ga njegov cesto nizkoten posel tira, čedalje globlje gazi v blato in čedalje manj ima moči, da bi se temu uspešno upiral. Ponoči tava po mestu in išče, zavrženke. Spremlja slavno filmsko zvezdo, ki se rada zabava, a je v bistvu naivna, bogata aristokratka, ki najde uteho za svojo duševno razrvanost le v ljubezenski sli. Najdemo ga na sprejemu na nekem gradu, kjer se prvič zave moralne bede in do skrajnosti stopnjevane raz-vratnosti določenih plemiških krogov. Pot ga zanese v družbo človeških iz-vržkov (ki se sicer v javnem življenju imenujejo »občespoštovani poštenjaki«) na nočni orgiji v obmorski vili. Od bliže spozna ozadje lažnih čudežev in izrednega verskega fanatizma italijanskega preprostega ljudstva. Vse to kvarno vpliva na njegovo strto duševnost. Na trenutke se hoče tega osvoboditi, a vselej po napačni poti; ker umsko ni dorasel zlati povprečnosti. Zato ne razume ljubice, ko ga pregovarja, naj jo poroči, in ki ga skuša tako pritegniti v svoj, res malce preidealen in imaginaren svet, ki pa je vseeno mnogo boljši od njegovega. V filmu nastopajo sami negativni elementi z izjemo časnikarjeve ljubice in njegovega prijatelja razumnika, ki pa oba skupaj nimata toliko moči, da bi Marcella spravila na pravo pot.
Zakaj je ta Fellinijev film dvignil toliko prahu? Felliniju nekateri očitajo, da prikazuje zlo, nikakor pa ne rešitev iz zla. In do trditve, da Fellini podpira zlo in pokvarjenost, je presneto malo poti. Vsekakor je v Italiji veliko pametnih ljudi, ki Felliniju priznavajo zaslugo, da je brez ovinkov pokazal zlo, medtem ko je reševanje nakazanih vprašanj prepustil družbi.
FELLINIJEVO »SLADKO ŽIVLJENJE« IN ITALIJANSKI NEOREALISTICNI FILM
Trditi smemo, da je usmerjenost sodobnega italijanskega filma v duhu utrjenega neorealizma nujno privedla do Fellinijeve mojstrovine »Sladko življenje«. V splošnem razlikujemo italijanski film po vsebini v dve vrsti: v prvo spadajo lahkotni, zabavni filmi brez vsake umetniške vrednosti; v drugo pa sodijo neorealistični filmi, v katerih se verno odraža življenje italijanskega ljudstva. V tovrstnih filmih nastopajo odlični igralci, kot so na primer Anna Magnani, Gino Cervi, Aldo Fabrizi, da omenimo samo nekatere, ki so nam dali prvovrstna dela trajne vrednosti kot: »L'oro di Napoli«, »Ladri di biciclette«, »II tetto«, in tako naprej. Ti filmi pa so bili enostranski, ker so prikazovali samo revščino proletarskih slojev. Spraševali smo se, čemu nam ne posredujejo tudi življenje tako imenovanih višjih slojev nasploh v njihovi pravi luči.
Zdaj nam je dal glede tega jasen odgovor Fellini s »Sladkim življenjem«. Tega odličnega filma prav tako odličnega režiserja ni treba posebej predstavljati, ker ga vsi poznajo, bodisi da so ga gledali, bodisi da so o njem brali ali pa slišali o njem govoriti. Doslej se namreč še o nobeni filmski stvaritvi ni toliko razpravljalo, ali bolje rečeno polemiziralo.
Fellini, ki mu je treba priznati obilno mero poguma, je z njim razdvojil javnost. Seveda tvorijo zagovorniki filma veliko večino, ker je k sreči v Italiji več dobromislečih ljudi kot pa ozkosrčnežev.
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIHIIIV
»GOSPODARSTVO«
Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933, — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce
Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu.
XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD
PiBlro Conlenlo
Teleste, tla Carduccl 7, Tel.37273
Velika izbira moškega in ženskega perila, predvsem:
Moške srajce - Vse vrste nogavic, rokavic - Rute za na glavo - Kravate -Splošna trikotaža za ženske, moške in otroke.
Tj] 30.IV-15.V.
Metijiiiiiirntlui |irulji:lni Zagrubački itclesajam i izložba
PORODICA I
D0MAČINSTV0 1960
EOJUMRODNI
SUM TEHNIKE
ROK PRIJAVE ZA UDELEŽBO ZAPADE 1. MAJA
Obvestita:
BEOGRAJSKI SEJEM, BEOGRAD, p. p. 408 - TEL. 50-001 Predstavništvo v Zagrebu:
ŠTROSSMAJEROV TRG, 8 • TELEFON 36-069
BEOGRAD 23.VIII.-2. IX. 1960
TRŽNI PREGLED
Italijamski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se je zmanjšalo število sklenjenih kupčij s pšenico zaradi manjšega zanimanja kupcev. Cene so ostale neizpremenjene. Cene koruze so nekoliko popustile. Trg z otrobi in krmilnimi pogačami je aktivnejši, kljub temu je povpraševanje še omejeno. Cene neoluščenega riža so se znižale za približno 100 lir pri stotu, oluščeni riž pa se dobro prodaja. Na trgu z vinom ni bilo v zadnjem tednu bistvenih izpre-memb. Velika je ponudba navadnega vina, dočim je povpraševanje omejeno na boljše vrste. Potrošnja olivnega o-ija se je povečala, zaradi tega so se kvotacije izboljšale zlasti za boijše vrste, za katere je večje zanimanje. Na trg s klavno živino je dospelo malo blaga, ki je bilo takoj razprodano. Tudi po živini za rejo je bilo veliko povpraševanje; kvotacije so se dvignile, prašiči pa so se nekoliko pocenili.
KAVA
TRST. Navajamo cene ocarinjene kave v lirah za kg netto: E.K. 1 Spe-cial 1180; A.P. 1 Special 1205; Congo Robusta tipa 3B 1150; Congo Robusta 3B 1155; Congo Robusta N.2B 1170; Congo Robusta W2B 1190; Congo Robusta tipa 2A 1210; Java wib. »Silosa-nen« 1370; Minas N.Y. 6/7 1150; Victo-ria N.Y.4 screen 19/20 1230; Pernam-buco Borba 1 screen 18/19 1310; Santos extra prime screen screen 17 1340; Santos Fancy screen 17 1365; Santos Paraiso screen 18/19 1370; Santos Fan-cy screen 18 1380; Moka Gimma hand-picket 1290; Moka Mattari čista 1445; Peru naravna »Tupac« 1270; Ecuador »Numun« 1330; Ecuador Galapagos 1370; Haiti Triage 1200; Haiti XX 1280; Haiti XXX 1340; Haiti XXXXX 1355; Haiti oprana nev/ crop 1400 ; Columbia Meddelin Excelso 1460; San Domingo Barabona 1480; Guatemala bard bean new crop 1470; Guatemala S.H.B. 1500; Kostarika Kaki 1520; Portorico San Carlos Superior 1470; Portorico Flor de Mayol 1540; Tanganika »A« finest quality 1480; Tanganika A/B 1420; Ke-neya A/B fine quality 1570.
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica fina (proizvod 1959) 6750-6800 lir stot; srednje vrste 6650-6700; inozemski oves 4700 do 4800; inozemska rž 42004300; inozemski ječmen 4600-4700; koruza marano 4950 do 5050; inozemska koruza 4000-4050; pšenična moka tipa »00« 8300-8500, tipa »0« 7900-8300, tipa »1« 7600-7800, tipa »2« 7400-7500; pšenični otrobi 3800-3900; koruzna moka extra 6000-6500, fina 5500 do 5900, srednje vrste 5000-5300.
VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5500-5700; Balillone 5500-5800; Roncaro-lo 5100-5400; Ardizzone 5400-6000; G. Rossi 6300-6500; Maratelli 5500-5900; Rizzotto 5100-5900; Razza 77 5500-5900; R. B. 5900-6600; Sesia 5600-6000; Arbo-rio 6000-6500. Oluščeni riž: navaden 9800-10.100; Pierrot 9700-10.000; Balillone 9900-10.100; Ardizzone 10.200-10.500; Maratelli 10.800-11.200; Rizzotto 10.900 do 11.300; Razza 77 11.500-11.700; R. B, 11.600-12.000; Arborio 12.800-13.300.
ŽIVINA
LUGO. Cena za kg: krave 300-330 lir kg; krave s teletom 450-550.000 lir par; junci ali junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 360-430.000 par; breje krave prves-nice 200-340.000 par; teleta 2 stota težka 100.000 lir glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki 275-350.000 par; krave 230-320.000 par; junci 5 stotov težki 350 do 415.000 par; telički 440-530 lir kg. Prašički za rejo 440-500 lir kg; suhi prašiči 325-370; debeli prašiči 300-310. Vprežni konji 180-250.000 lir par; konji za zakol 220-240 lir kg; žrebeta za zakol 390-410; osli za zakol 140-160 lir kg. Ovce 225 lir kg; jagnjeta 500 lir kg.
KRMA
MANTOVA. Seno majske košnje z namakanega travnika 2100-2200 lir stot; otava 2000-2100; seno III. košnje 1900 do 2000; detelja I. košnje 1600-17(T, II. 1500-1600; pšenična slama stlačena 1250 do 1300; specialna krma za molzne krave 5150-5250; specialna krma za pitanje prašičev 5150-5250; koruzne pogače 4250 do 4350.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 1000 lir kg, I. izbire 900-980; zaklani piščanci izbrani 1200; madžarski zmrznjeni piščanci 400-500 lir kg; kokoši 600-680; inozemske kokoši 420-470; inozemske kokoši zaklane v Italiji 600-650; inozemske zmrznjene kokoši 480-550; zaklane pegatke 1150-1200; mladi golobi zaklani 900; golobi 1050-1200; žive pure 600; inozemske zmrznjene pure 450-550; živi purani 550, zaklani purani 700; inozemski zmrznjeni purani 500; žive race 400-480; zaklane 550-650; živi zajci 420, zaklani s kožo 500-570; zaklani brez kože 550-660 lir kg.
VALUTE V MILANU	
8-3-60	21-3-60
Dinar (100 )	94,00 92,00	
Funt šter.	5775,00	5875,00
Napoleon	4375,00	4375,00
Dolar	623,25	623,50
Franc. fr.	125,25	125,65
Švicarski fr.	143,75	144,00
Avstrijski šil.	24,00	24,01
Funt šter. pap.	1750,25	1753,50
Zlato (gram)	-709,00	708,00
BANKOVCI V CURIHU	
21. marca 1960	
ZDA (1 dol.)	4,33
Anglija (1 funt šter.)	12,14
Francija (1 fr.)	86,50
Italija (100 lir)	69,25
Avstrija (100 šil.)	16,67
CSR (100 kron)	14,25
Nemčija (100 DM)	103,85
Belgija (100 fr.)	8,65
Švedska (100 kron)	82,90
Nizozemska (ICO fl.)	114,80
Španija (100 pezet)	7,14
Argentina (100 pezov)	5,10
Egipt (1 funt šter.)	8,80
Jugoslavija (100 din.)	0,57%
Prvovrstna sveža jajca 22,50-23,50 lir jajce, navadna 20-21; inozemska sveža jajca 18-20; konservirana jajca 15-17 lir.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 685 do 705 lir kg; maslo II. 615-625, III. 595-605, IV. 565-585; sbrinz svež 510-530, 3 mesece star 580-610; provolone svež 500-510, 3 mesece star 570-590; grana svež 500-520, grana majski proizvod '59 660-700, zimski proizvod 1958-59 720-740, majski proizvod 1958 790-800; emmen-thal svež 560-580, 3 mesece star 620-630; italico svež 400-410; taleggio svež 330 do 340.
OLJE
AREZZO. Olivno olje, extra 68 do
70.000	lir stot, fino 64-67.000, navadno 55-56.000 lir stot; semensko olje 38 do 40.000; retificirano tipa »B« 42-45.000.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Cene za kg od grosista do prodajalca: dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga 5-10 kg 144-155, v škatlah % kg 165-175; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 160-165 lir kg, v škatlah % kg 180-185, v tubah 200 g 50-55 lir tuba; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 145-150 škatla; v škatlah % kg 70-72 lir škatla; grah v škatlah 500 g 80-90 lir škatla; fižol v škatlah 500 g 190-210 lir škatla; gobe v kisu 1600-1650 lir kg; čebulice v kisu 210-230; španska tunina 840; italijanska tunina 650; skuše 625; sardine v olju v škatlah 200 g: maroške 65-70 lir škatla, portugalske 80-85 lir škatla; polenovka 520-800 lir; marmelada izbranih vrst v škatlah 5 in 10 kg 220-240, v škatlah 500 g 240 do 280; marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170-180; v škatlah 5 kg 180-190 lir. MED
CASALE MONFERRATO. Med 450 do 560 lir kg. (V prodaji na drobno stane med v Trstu 600 lir kg).
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 60-100 lir kg; karčofi 3045 lir komad; korenje 60-80 lir kg; ohrovt 25-50; cvetača 70-95; čebula 25-95; nova čebula 30-40; koromač 25-35; rdeča solata Verona 100-130; krompir Majestic 30-35; krompir navaden 17-22; peteršilj 60-120; grah iz Sicilije 100-130; por 120-140; zelena 70 do 100; paradižniki z Kanarskih otokov 180-200; bučice 170-250 lir kg.
Jabolka 70-80; Morgenduft 70-90; De-licious I. 80-95, II. 70-75; hruške I. 100 do 115, extra 115-140; pomaranče 60 do
Na mednarodnem trgu s surovinami so v preteklem tednu skoraj vse cene poskočile. Skok je bil zlasti razviden na trgu s sladkorjem, in sicer zaradi velikih nakupov kubanskega sladkorja. Poljska je kupila na Kubi
50.000	ton, Velika Britanija 100.000 ton in Združena arabska republika 50.000 ton sladkorja. Dvignile so se tudi cene bakra, cina in cinka, medtem ko je cena svinca ostala razen manjših razlik, pri prejšnji kvotaciji. Tudi cena bombaža je ostala na prejšnji ravni. Volna je čvrsta in se dobro prodaja. Cena kave je nekoliko napredovala, prav tako tudi cena kavčuka. Na trgu z žitaricami je živahno povpraševanje dvignilo ceno pšenice, medtem ko je cena koruze nekoliko nazadovala.
ŽITARICE
V	Chicagu je. cena pšenici v tednu do 18. marca napredovala od 198 na 203 stotink dolarja za bušel. Veliki snežni zameti v Združenih ameriških državah ovirajo nemoteno oskrbovanje potrošniških središč. Koruza je nazadovala od 114 1/8 na 114 stotink dolarja za bušel.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	New Yorku je cena kakaa nekoliko nazadovala, in sicer od 25,60 na 25,53 stotinke dolarja za funt. Cena kavi v pogodbi »M« je napredovala od 43,95 na 44 stotink dolarja za funt. U-voz surove kave v Združene ameriške države se je v januarju zelo skrčil. V decembru so ZDA uvozile 313,5 milijona funtov kave, v letošnjem januarju pa samo 162,9 milijona funtov. V New Yorku je cena sladkorja za malenkost napredovala, in to od 3,05 na 3,08 stotinke dolarja za funt. Celotna prodaja Kubanskega sladkorja je dosegla 2 milijona 124.000 ton tako, da ostane na razpolago za izvoz samo še 71.000 ton sladkorja.
VLAKNA
V	New Yorku je volna »suint« v tednu do 18. marca nazadovala od 124,5 na 124 stotink dolarja za funt, v Londonu je cena volne vrste 64’s B napredovala od 97% na 99% penija za funt. V Roubaixu (Francija) je cena ostala pri prejšnji kvotaciji, to je pri 13,10 novega franka za kg. Potrošnja volne v Združenih državah se je v preteklem januarju povečala za 26% v primeri s potrošnjo v decembru 1959. Svetovna potrošnja volne je v letu 1959 narasla v primeri s prejšnjim letom za 12% in je dosegla 3.180 milijonov funtov.
70; rdeče pomaranče 90-130; mandarine iz Palerma I. 120-140; mandarine extra 150-170; limone I. 85-100 limone H. 70-75 lir.
VINO
CASALE MONFERRATO. Črno namizno vino 9-10 stop. lanski pridelek 4500-4800 lir hi, 10-11 stop. stari pridelek 5000-5300; belo vino 10-11,5 stop. 6400 do 6500; Barberato 11-12 stop. 6000 do 6800; Barbera 12-13 stop. 7500-7700; Barbera extra 13-14 stop. 8500-9000; Freisa sladko 7600-7800; Freisa extra 10-11.000; beli moškat extra 12.800-13.000; Grigno-lino extra 10.800-11.900; Malvasia črno 9000-9600; sladko vino 7000-8000.
KOŽE
BUSTO ARSIZIO. Surove kože: krave do 30 kg 330-340, nad 30 kg 310-320; junice do 30 kg 370-390, 3040 kg 340 do 360; voli 40-50 kg 300-310; mladi biki 3040 kg 470-520, nad 40 kg 350-370; teleta brez glave in parkljev do 3 kg 870-900, 3-6 kg 860-900, 6-8 kg 800-830, 8-12 590-620, 12-20 kg 500-540; žrebeta 530 do 560; konji 340-360; mezgi 190-210; osli 160-170; jagnjeta, belo krzno 850900, drugobarvno krzno 750-800; ovni 670700; kozlički 29003050; koze 900950. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sier-ra 470510; Buenos Aires americanos 560580; Buenos Aires americanos 10 kg 470510; Capo suhe kože 460490, osoljene 425-445; Addis Abeba 8-12 funtov 450480; kože iz angleške Somalije 8-12 funtov 540-570.
PAPIR
MILAN. Tiskovni papir v valjih 10 tisoč 450 lir stot, v polah 12-13.000; tiskovni papir satiniran navaden 12.500 do 13.500; srednje vrste 16-18.000; pisarniški papir navaden 13-14.000, srednje vrste 16.50019.500, fin 21-23.000; trikrat Idejen za obrazce 22-24.000; registrski navaden 15-16.000; srednje vrste 18.000 do 19.500, fin 22-24.000; pisemski papir srednje vrste 18.50020.000, fin 22-24.000, extra 25.50028.000; risarski papir 35 do 40.000; patiniran srednje vrste 24-26.000, fin 3033.000; pergamin navaden 40, 60, 80 g 18-19.500; pergamin extra 30, 40, 60 g 22-24.000; pergamin posrebrnjen 30 g 26-29.000, posrebrnjen 40, 50, 60 g 23 do 25.000; ovojni papir in papir za embalažo navaden 8.000-9500, srednje vrste 11.500-14.000, fin 15-18.000; karton siv navaden 5300-5500, fin 7000-8500; beli in barvani duple.v in triplex navaden 8500 do 10.000, srednje vrste 11.500-14.000, fin 17-22.500; kartončini navadni 20.500 do 24.000, fini 28.750-32.000, tipa Bristol 35 tisoč 750-39.000 lir.
Cena bombaža je v New Yorku ostala neizpremenjena pri 33,25 stotinkah dolarja za funt. Potrošnja bombaža v Združenih ameriških državah je v februarju nazadovala (730.914 bal), medtem ko se je izvoz ameriškega bombaža povečal od 1,777.564 bal v marcu '58 na 4,157.715 bal. Ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da bo podeljevalo od 1. avgusta dalje le 6 stotink dolarja za vsak funt izvoženega bombaža podpore in ne več 8 stotink kakor doslej. Cena jute je v Londonu napredovala od 115 na 116 funtov šterlingov za tono.
KAVČUK
V Londonu je cena kavčuka vrste RSS napredovala od 34 3/4 na 34 7/8 penija za funt, proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena tudi napredovala, in sicer od 41 na 41% stotinke. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Cena se je utrdila po velikih nakupih poljskih predstavnikov na Malaji in tudi zaradi vesti, da namerava Sovjetska zveza nakupiti velike količine malajskega kavčuka.
KOVINE
Cena bakra je precej napredovala: v Londonu je baker kvotiral konec prer teklega tedna 254% (prejšnji teden 249) funtov šterlingov za tono (1016 kg). V New Yorku je cena napredovala od 30,78 na 31,48 stotinke dolarja za funt. Svinec je v Londonu napredoval od 75 7/8 na 77% funta šterlinga za tono, v New Yorku je ostala neizpremenje-na pri 12-12,50 stotinke dolarja za funt. Cin je v Londonu napredoval od 785% na 790% funta šterlinga za tono, proti takojšnji izročitvi. Cink je napredoval od 89 na 91 funta šterlinga, v New Yorku je cink Saint Louis ostal pri prejšnji kvotaciji (13 totink dolarja za funt), aluminij v ingotih 23,10, antimon Laredo 29, lito železo 66,41 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečni tečaj 33,50 (prejšnji teden 33,83), živo srebro v steklenicah po 76 funtov 214-216 dolarjev za steklenico.
PREVEČ KORUZE V FRANCIJI.
Francoska vlada je s carinskimi določbami vnovič zavarovala pridelovanje domače koruze. Zaradi raznih podpor se je pridelek koruze v Franciji zelo dvignil. Letos bo na razpolago za industrijo okoli 4-10 milijonov ton nove koruze, stare pa je ostalo okoli 4 milijone stotov. Pridelovanje je napredovalo hitreje, kakor je predvideval načrt.
	■v	V	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	29.2.60	8. 3.60	21.3.60
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. . 197. V«	200.74	204.‘/4
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . 112.7*	113.%	118%
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 		. .	35.—	35,-	33.
Cin (stot. dol. za funt)			. . 101.-	100.75	99 87
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 12.—	12.-	12,—
Cink (stot. dol. za funt)			. .	14 50	13 -	13-
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26.—	26.—	26.-
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74,-	74,—	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	33 25	33.25	33.25
živo srebro (dol. za steklenico)		. . 213,-	213,—	215,-
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . .	. .	37.25	37. -	37,-
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . 258.-	251.7*	256%
Cin (funt šter. za d. tono) 		. . 789-7*	783.*/,	789.7*
Cink (funt šter. za d. tono) 		. . 87.74	88.74	91%
Svinec (funt šter. za d. tono)	 SANTOS	• • 7.578	75.74	77.7*
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . 525,—	523.-	325.—
KMEČKE ZVEZE
Kako moraš ravnati z mlekom
Kravje mleko daje našemu organizmu tiste snovi, ki so premalo zastopane ali sploh odsotne v drugih hranilih. Poleg mesa je edino hranilo živalskega izvora, ki vsebuje v pravilnem razmerju vse tri glavne hranilne sestavine: beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Poleg teh pa vsebuje še razne anorganske sestavine ter veliko vitaminov, v njem so le premajhne količine železa, bakra in vitamina D. Kljub temu je prvovrstna hrana, ki pospešuje rast organizma, zlasti kosti. Pomanjkanje vitamina D nadomešča velika množina fosforja in kalcija, ki sta v mleku zastopana v pravilnem razmerju.
Med prebivalci Evrope popijejo Italijani najmanj mleka na osebo. V Italiji je uporaba mleka najmanjša med revnimi sloji prebivalstva in to zlasti na jugu države.
Ako naj mleko ostane res zdravo živilo, mora hiti čimbolj sveže in čisto. Osebje, ki se bavi z molžo, vste-kleničenjem in prevozom mleka bi moralo zelo paziti na čistočo. Predvsem od njega je odvisno, ali bo mleko zdravo ali polno škodljivih klic. Kužne klice lahko zaidejo v mleko tudi z vodo, ki jo dodamo na kateri koli način mleku. Zlasti gospodinje, ki prelivajo mleko, kaj rade splaknejo posodo z vodo in jo potem vlijejo v večjo posodo med ostalo mleko. Kužne klice najdejo v mleku zelo ugodno okolje za lastno razmnoževanje! Tudi s pranjem steklenic z vodo, ki ni povsem čista, lahko prenesemo kužne klice na stene steklenic in pozneje, ko mleko vste-kleničimo, v mleko samo. Zato moramo pomivati take steklenice s sodo in pozneje sprati s prevreto vodo.
Jetične krave ali obolele na brucelozi izločajo z mlekom kužne klice jetike ali bruceloze. Poznamo tri vrste jetičnih bakcilov:	človeškega,
kokošjega in govejega, z govejimi bakcili lahko zbolijo za jetiko zlasti otroci. Bruceloza prenesena na človeka povzroča takozvano malteško mrzlico, z nehigienskim ravnanjem
z mlekom lahko prenesemo v njega tudi nekužne klice, ki morejo v kratkem času spremeniti njegov okus. To s0 tako imenovane saprofitne klice.
Četudi ravnaš z mlekom ne vem kako previdno, lahko zaidejo v njega kužne klice. Te klice uničimo, ako mleko pred uporabo segrejemo do določene temperature. Segrevanje mora trajati vsaj pet minut. Toda tako se ne bomo rešili z vso gotovostjo vseh škodljivih klic, poleg tega se bo pri vrenju znatno spremenila molekularna sestava mleka, in tako zelo zmanjšala hranilna vrednost.
Tudi s pasterizacijo se bo nekoliko zmanjšala hranilna vrednost mleka, vendar veliko manj kakor z zavret-jem. Pasterizacija mleka se vrši v posebnih središčih. Tam mleko pred postopkom dobro pregledajo in ugotovijo, koliko je bilo v njem škodljivih bakterij pred pasterizacijo in koliko pozneje. Vstekleničenje mleka se izvrši na najbolj higienski način.
V splošnem poznamo tri načine pasterizacije : 1. počasnega z ne preveč visoko temperaturo 63 — 65 stopinj C, ta postopek traja 30 minut; 2. hitrega pod visoko temperaturo 72 — 75 stopinj C. postopek traja 4 — 20 sekund; 3. hipnega pod zelo visoko temperaturo 84 — 85 stopinj C, postopek se izvrši v trenutku.
Katerikoli postopek uporabimo, dosežemo vedno skoro popolno uničenje kužnih klic, v mleku. Verjetno se s pasterizacijo ne uničijo le klice virusa A epidemičnega hepatitisa, ki povzroča kužno obolenje jeter ter klice virusa otroške paralize. Te klice pa ne pridejo v mleko Po živalih, temveč se prenašajo po osebah, ki ravnajo z mlekom nehigiensko, preden ga pripeljejo v središče za pasterizacijo. Zato morajo središča za pasterizacijo tudi strogo nadzorovati, kako se je ravnalo z mlekom, preden je dospelo do njih.
Po pasterizaciji je treba znižati mleku temperaturo na 4 — 6 stopinj C pod ničlo, da zmrzne. Tako
se prepreči nadaljnje razmnoževanje klic, ki bi preživele pasterizacijo. Temu sledi higiensko vstekleničenje mleka, (ki mora vedno biti avtomatično) v steklenice, ki so bile poprej
sterilizirane. Tako mleko mora biti uporabljeno najkasneje v 48 urah.
S počasno pasterizacijo nastanejo spremembe na beljakovinah in na maščobah. Uniči se tudi nekoliko kalcija. S hitro in hipno pasterizacijo pod visoko temperaturo so te spremembe le neznatne. Z vsakim postopkom se zmanjša količina vitaminov Cj B! Bl, in B12, vsekakor je zguba vitaminov največja s počasno pasterizacijo.
V mleku se vršijo nenehne spremembe. Ko je v dotiku z zrakom, izloča ogljikov dvokis in vsrkava kisik, to je oksidacija mleka, oziroma maščob, ki so v njem. Tako se uničuje vitamin A in mleko zadobi neprijeten okus. To povzročajo oksidacije in spremembe v beljakovinah. Vsaka svetloba in posebno sončni žarki povzročajo množično uničevanje vitaminov posebno še vitamina C. Mleko, ki ostane na svetlem o-sem ur po molži, zgubi vsaj polovico vitaminov C. Mleko se primerno hrani v posodi iz aluminija in nerjavečega jekla; v cinasti ali bakreni posodi se vitamin C uniči in mleko dobi neprijeten okus. steklenice za mleko ne smejo biti svetle barve, temveč temne. V svetlih steklenicah se zelo uničujejo vitamini zaradi lažjega pronicanja svetlobe.
Naše mlekarice bodo pri prodaji mleka vedno teže konkurirale z onimi, ki prodajajo pasterizirano mleko; verjetno bo tudi zdravstvena oblast zahtevala, da se mleko pred prodajo pasterizira. Zato bi se morali že sedaj pričeti ukvarjati s tem vprašanjem in ustanoviti tudi ea naš Kras domače središče za pasterizacijo mleka.
Dr. D. R.
Poravnajte
naročnino!
Slinavka na Goriškeifl prenehala
V zadnji številki smo poročali o ^ vem žarišču slinavke na Valerišču števerjanski občini, kjer je obolel prej vol, kupljen nekaj dni poprej
naj' a»
- - ~ _
sejmu v Padovi, zatem pa vse dotičnega hleva. Občinski živinozdr0^ nik dr. Vida je nemudoma cepil govedo v vasi proti slinavki. Te dn>' že nastopila imunost. Izven okužen6" hleva niso opazili nobenega novega 0 . lenja. Zaradi tega so bili preklicani varnostni ukrepi, zlasti še, ker j's , bro prestalo bolezen vse govedo oku nega hleva. Primer v Valerišču na kaže, da se more z neznatnimi stroSnj preprečiti velika škoda, ako se nast® pravočasno z varnostnimi ukrepi ako prizadeti takoj obvestijo živ111 zdravnika o obolenju.
ODLOČNO POBIJANJE SLINAVKE ^ ANGLEŠKEM IN V NEMČIJI
Anglija se je popolnoma odkrižaj? vseh žarišč slinavke z zelo drastičn1^
ukrepi. Poklali so in zakopali vse vedo ter ostale parklarje, ki so
obo-
leli ali bili samo osumljeni slina''^ Država je plačala prizadetim pop0* odškodnino za nastalo škodo. Zora stvene oblasti so obenem poskrbele temeljito razkužitev vseh hlevov, kL se je bolezen pojavila. Kmetje 50 nabavili novo živino z denarjem P jetim od države kot odškodnino za P klano bolno živino. Po novem za^0i,. angleški veterinarji zelo strogo Pre%\ dujejo tudi uvoženo živino, in s*cerse posebnih zbirnih hlevih. Lansko je slinavka kljub vsem zdravstven1 ukrepom ponovno pojavila na an®,„, škem otoku Wight. Takoj so bile P0^. ne in zakopane, vse obolele ali oS®" Ijene živali. Bolezen se je pojavila juniju lanskega leta, v juliju pa j‘s la že popolnoma zatrta in se ni raZ rila nikamor več.
V Zapadni Nemčiji so lansko ^ zabeležili zelo malo primerov slinav med govedom. Obratno pa so našla velike epizoozije med prašiči. Poskus‘ li so s preventivnim cepljenjem, ki " ni rodilo zaželenega uspeha. Zdravsb' na oblast je zaradi tega odredila, % se morajo takoj zaklati in zakopati v oboleli prašiči in tudi oni, ki so osumljeni. Na ta način so dokaj zmf1^ šali epizoozijo slinavke med prašič1 1 drugimi živalmi.
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-388
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1
Kadimo Vam sae potrabiiine xa riaogradntftvo, poljedelstvo ta živinorejo!
Splošna plovba - Piran
ŽUPANČIČEVA ULICA 24
Telefon 51-70 Telex 03-122
Komercialni oddelek Ljubljana
Telex 03-185
POMORSKI PREVOZI DOLGE IN OBALNE PLOVBE
REDNA LINIJSKA SLUŽBA:
JADRAN — ZDA — JADRAN
Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte
intermercator TRST	Ulica Cicerone, 10	Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU		UVOZ • IZVOZ chi/ za laikovo in Vremec r- Opčine • Narodna 7® Talef. 21-308 Cme oufrOcUrf'
		
Odprt vso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAS z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Sankališča - Smučišča - Žičnica.		AVTO PR£ VOZNIŠKO PODJETJE A. P RŽ AR TRST - ULICA M0HEBI ST. 7 Tel. 28-373 Preszumamo vsakovrstno preveze za In in inozeffl' stvO. — Postrežba hitra. Cena ugodne
			—									
		Maša zavarovalnica
Zvidka		i1 n m m m
SILA JOŽEF		L UNION
UVOZ	IZVOZ		ustanovljena leta 1828
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004		fl. RflVMIK, Trst
Telefon 55-689		Ul. Ghega 8 Tel. 27312
			
KMEČKA BANKA
r. z. s o. J. _ ,	___
G 0 B I c a
Dlica Morelli 14 Telebni 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovin/
UmtmnovIJmnm l«tm 1009
PRIZNANO MEDNAHODNO dgpS AVTOPREVOZNIlKO PODJETJE
EA GORIZIANA
eORIZlA ■ VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-46 - 80HICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za pravoz blaga v Jugoslavijo
Trans-Irieste dei FJli Carli & C.
Societa in nome collettivo
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
IMPORT
UU0Z.IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 500*10 Telegr.: Impexport - Triefite
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
lAsfrto&Ctiii-iCi'...
IMPORT - HXPGRT
vseh vrat lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TRftT - SedeS : ni. Oieerone H/IJ - Telefon: ul. ttleerotac SOS14
MTOPRECOZ
Cunja Rihard
TRST
Strada del Friall 289 telefon 3S-37S
•
Ossbni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Honknrenone cene
Požtansld pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02
Trideset i četiri brza i moderna broda s 221)000 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos mresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka:
Sjeverne Afrike, Španjolske, Francoske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaja, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana,
Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje.
Pobliže obavijesti dobit četa kod naiag zastopnika u Trstu "HORD ADRIA”, V. Rortolnzzi R Ca- Piazza Raca degli Abrnzzi 1 - Tal. 37-613, 29 829
'Širite
..GOSPODARSTVO"
„SILLA"
COSSI ALFONZ
UVOZ UKBJi
GORICA
Ulica Duca cTAosta 1?
TEL.. >4-38