Naslov — Addre«*:
“Nova doba”
6117 St. Clair Av«.
Cleveland, Ohio. del. Randolph 3880).
r»c
(NEW ERA)
l)elo narave se kaže v njenih sadežih, delo članov J. S. K. Jednote pa v rasti in napredku organizacije.
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
A* Second Clam Matter April 15th, 1926, at Th« Pont Office at Cleveland, O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for mailing at »pedal rate of postage, provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, authorized March lBth. 1925.
ŠTEV. 41.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER 12STH, 1927. — SREDA, 12. OKTOBRA, 1927.
VOLUME III. — LETNIK III.
FH IZ CLEVELANDA
Prvi
i I
' 2^° skoro 42 tisoč volilcev. |0v^i. kjer biva mnogo
»bra 1 eSistracijski dan G. ok-Se je v Clevelandu regi-
DA SE KUGA NE ŠIRI
se je
'1’žavljanov.
registriralo V 10. war
fBis*er S° Slovenci, se je l)im,Mo 773 državljanov, v Idit°0dski ^ wardi, ki je
 —• ? x	’
. Prihodnji registre
■acij-
|lilceJeCei slovenska> l,a 1’815 \^1 . _
■•e 13. oktobra.
^lo	^
^Zr>ovai^*	bo	slovesno
iNel
Dru
Hpn
P»
i0
aV|Va	K. Jednote se
_,jc J<‘j° na veliko skupno HoVo°’ se bo vršila na Mar-
ra-
nsi'
^ fc!:
svojo tridesetletnico JH 30. oktobra.
v n^eJjo, to je 12. novem-
Domu na
»«A:rkem
o	*
j^alo več kot dvameseč-
vrn , V Evr°Pi se Je te
l0Vn|k v Cleveland Mr. John
Mnogim znani foto-
Slovenskem
‘e rv \*0
—. Narodnem tiskal je poleg svoje
^reri.iske tudi "ajev v Sloveniji, na
mnogo
ntgta* •
m Ce^° v ^osni. ^e-
iliQijl Se Je zamudil tudi v ^ant je hodil po sve-Prtimi očmi, zato ve Zar>imivega povedati. -ie bil z obiskom za-Hijj ’ sodi, da se v Jugo-marsikaterem oziru <,JOli
-ik,i
j se, počasi sicer,
. ai, en\ teden sta se oglasi-niŠtvu sobrata Justin iij0 1 ‘z Loraina z izrecno Ve>’Povabita urednika na e. nedeljski izlet.
VRNITEV VIDA
h
f:
, Je obljubil in besedo
ob vmu «i žal Priliki,
Kaj več o
tJirli ,	*
11 v Clevelandu: An-
u i!!*.’ ^ let, doma iz Za-
Tu zapu-
»0-
$
inctl
,Slje'
0.0°'
1 1<užinah.
»k0. ' s'lla» v Milwaukee pa Na jC" barija Osredkar, *fede ts'Car> 60 let, doma iz •šča na štajerskem. Tu to hrS(>^r°Ka, tri hčere in , a’ v stari domovini 61, 3gS(|r°^nikov. — Anton
h
.4 ^ir> ,'et' ^oma iz Vrhpeči, %. d/ P*. Zapušča so-11 ^ftta Slna’ eno bčerko in
roj8' h Pe'
vesti
*viija 1, *°Jskega odbora, da K avčna vrednost vseh
^	“““ vreunosL vseii
>t- J 11 v JoHetu in okrožje l prinesl0 več davkov a^ne» Je bila po
IV
13 V- V
a 11
'em oriK ’	,
uoooru zavrzena.
V b>ižn- ~~
* ^ ^ni0tn ^ew Lenoxu je l s $25A^v°rjena nova ban-
fiiNod!0 kapitala- To *
fei Nsu ei nejših malih bank
* ^jalrv, odborniki je
i uiai.v. ea odborniki je V^ilt .r*r Rhen, državni dtji 5 countyja in v in’1	tr'J11^arjeV opazimo tu-
S ,, *rankll
i.l1
eK LK'
id
Tfle
Jc°fn)Ci pražene koruze vljati bodo smeli več
m j ati bo lk niH „ Sv°jih
£<
lli
H
k\Z p.	^	r	U[7a/jlUlU	Lli
Vranicharja, tVa št. 66 J. S. K.
s vozov ,,a iir°-
>ir. .se na. ’h vogalih. Kot 6j0Jo i)r0rti Ja> da taki vozovi
‘fei ^UŽelr Vn °b enem J'em‘
LJ0 ViSok^ trgovcem, ki pla-davke ali najem-
tk V] tl(Ja zahteva od ' ' ^ 8voi't:	odškod-
^baije<l državljana Rob-“* 2. strani)
Znano je, da so podgane na ladjah najnevarnejše razna-šalke bubonske kuge. Ako ladja pristane v kraju, kjer je kuga takorekoč vedno doma, se kljub naj večji paznosti nabere nanjo podgan, ki raznesejo potem kugo v druga pristaniška mesta, kjer se ladja ustavi. Te prekomorske potovalke so odgovorne za marsikatero izgubljeno človeško življenje in velikanske stroške zatiranja bolezni in podgan v pristaniških mestih, kjer se je enkrat kuga razpasla. Uničevanje teh ostudnih glodalcev s strupenimi plini je drago, poleg tega je treba isto za vsako vožnjo ponoviti.
Zvezni zdravstveni urad zdaj poroča, da bo mogoče kmaluj zmanjšati podganjo nevarnost na minimum. Od 73 ladij, ki so se poslužile novega načina zatiranja podgan jih je 31 že popolnoma prostih te nadloge. To zavarovanje proti podganam obstaja v tem, da je parnik zgrajen ali pa popravljen tako, da ni na njem nikakih lukenj, kjer bi se mogla žival skrivati. Ako so kje kakšne nerabne praznine, ne smejo imeti prehodov. Na raznih delih parnika, kjer se je prej rabilo les, se zdaj rabi kovina.
Posledica tega je, da se podgane nimajo, kje skrivati, ne morejo prehajati od enega dela ladje v druzega za hrano in nirnajo kje gnezditi. Podgane, ki se v pristanišču vtihotapijo na ladjo, se torej ne morejo množiti, ampak druga za drugo poginejo.
S prvimi poskusi te obrambe proti podganam na ladjah so pričeli leta 1924 in obnesli so se nepričakovano dobro.
Tako je človeška iznajdljivost zopet zaprla eno vrzel za širjenje nevarne bolezni.
--------O-------
Sosedi Jugoslavije.
Jugoslavija ima zelo neprijazne sosede. Italijani bi jo zadavili rajši danes kot jutri in Madžari nimajo nič boljših želj. Z Nemško Avstrijo in Romunijo še nekako izhaja, z Grško aekoliko težje, Albanija pa ji ; pomočjo Lahov prizadeva precejšne skrbi. Med Jugoslavijo n Bolgarijo sicer ni oficijelne-?a nasprotstva, a da ne more priti do bratskih odnosa jev kot bi se spodobilo, zato skrbe ma-cedonski komitaši. Dne 6. oktobra so macedonski komitaži prekoračili	j ugoslovansko-bol-
^arsko mejo in zavratno umorili jugoslovanskega generala Mihaela Kovačeviča. Drugi jan so napadli vas Klisuro.
Jugoslavija je takoj poslala močne vojaške oddelke na bolgarsko in na albansko mejo. Ves promet preko meje je ustavljen. Samo mednarodni ekspresni vlak sme preko. Bolgarska vlada namerava proglasiti obsedno stanje ob meji. Dva morilca generala Kovačeviča sta bila ubita na bolgarski meji. Več komitaških tolp je ubežalo iz Bolgarije v Grčijo in Albanijo. Jugoslovanska vlada je pozvala Bolgarijo na strog odgovor, toda videti je vendar, da se bo zadeva mirnim potom rešila. Protibolgarski shod Narodne Obrane se vsled odloka jugoslovanskega ministra notranjih zadev ni vršil.
Nedavno je v Denver ju, Colorado, na čudežen način izpre-gledala Mrs. W. Dunegan, ki je bila slepa 28 let. Ko je bila stara deset let. je zbolela za škrlatinko in posledica tega je bila, da je popolnoma oslepela. Eno oko je bilo skoro popolnoma neobčutno in je bilo mogoče tipati punčico, ne da bi povzročalo bolečine. Z drugim očesom je žena pri jasni svetlobi mogla megleno videti velike predmete, toda ni razločevala njih oblik.	Vrsto let je bila
Mrs. Dunegan aktivna članica organizacije United Workers of the Blind.
Pred nekaj meseci je Mrs. Dunegan dala izpuliti dva bolna zoba in vid se ji je povrnil, in sicer polagoma. Po desetih dneh je prvič po osemindvajsetih letih	naenkrat opazila
belo liso linoleja v svoji sobi in v par minutah je vzcvetela pred začudeno žensko preproga z vsemi svojimi risbami. Žena je bila tako presenečena, da se je zjokala.	Ko je njen mož
prišel domov, ga je videla prvič v življenju, ker poročila ga je, ko je bila popolnoma slepa. Mož seveda kar verjeti ni mogel, da je tak čudež mogoč, vendar je bila resnica.
Prva zabava, katero si je srečna žena privoščila po tem čudežnem ozdravljenju, je bil poset gledališča premičnih slik. Lahko si je predstavljati, da so jo obhajali nepopisni občutki, ico je prvič zrla premične slike na platnu; in nič je niso bolele oči.
Denverski zdravniki so bili seveda silno radovedni, kako se je čudno zdravljenje izvršilo ir povabili so Mrs. Dunegan v splošno bolnišnico, da poiščejo vzroke čudnega pojava. Žena se je povabilu odzvala in v bolnišnici so njene oči preiskali najboljši očesni špecijalisti za-pada. Preštudirali so tudi zgodovino njene oslepelosti od vseh strani, toda niso mogli priti do enotnih zaključkov. Nekateri so sodili, da ženska v resnici ni bila slepa, ampak si je samo domišljevala, ker niso mogli najti nobenega sledu bo-lezni v očeh. Drugi so bili mnenja, da je bila žena v resnici slepa vseh 28 let, toda glede vzrokov ozdravljenja se niso mogli zediniti.
Mrs. Dunegan je seveda nad vso mero vesela, da zopet vidi: vse drugo je zanjo postranskega pomena. Da bi bila njena slepota obstajala le v domišljiji, ne more prav verjeti, pač pa sodi, da je utegnilo k ozdravljenju pripomoči izpuljen j e dveh bolnih zob.
 o-------------
Premirje v premogarski stavki.
UMETNI LRS
Društva J. S. K. J. Jednote v Clevelandu privede 12. novembra veliko slcupno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Lastniki premogovnikov in unijski rudarji, ki so bili na štrajku od 1. aprila so sklenili začasno pogodbo, glasom katere se premogarji vrnejo na delo in bodo prejemali plačo po stari, to je jacksonvillski lestvici, do 1. aprila, 1928. To se tiče premogarjev v državi Illinois, Indiana, Iowa, Kansas, Missouri, Oklahoma, Arkansas in Texas. (Štirje distrikti: Michigan, Montana, Wyoming in Washington niso bili po štrajku prizadeti).
Začasni sporazum se ne tiče unijskih premogarjev v državi Ohio in zapadni in osrednji Pennsylvaniji. Tu je še vedno na štrajku okoli 100,000 premogarjev.
Pomanjkanje lesa |y tej deželi se vedno bolj |uti, kajti gozdovi se uničujejo štirikrat hitrejše kot more drevje dora-ščati. Nekdanji veliki gozdovi vzhoda in srednjega feapada so že skoro uničeni. Da imamo v teh krajih še tuintfim nekaj gozdnih kompleksov, fse imamo zahvaliti nekaterim | državnim in drugim oblastim, ti so določile gotove gozdnate kraje za gozdne rezervacije i i državne ali narodne parke. Maj več gozdov je še na zapadi, posebno na severozapadu, pa* tudi tam sekira vztrajno pije svojo smrtno pesem. Naj'Ječ lesa se porabi pri različnih jzgradbah; mehki les se mnogo r|bi kot pomožni materijal tudiij pri stavbah, ki se grade iz -opeke, cementa in železa. ( Ogromne množine lesa se dal jej porabi za izdelavo papirja.
Pri grajenju ladif železniških voz in pri izdelajvi nekaterega pohištva, je lel» nadomestilo jeklo ali kakfna druga tvarina. Tuintam sej je pričelo gozde pametno in varčno izkoriščati, izsekane ali -po ognju opustošene gozdove |se. pogozduje, toda pri vsem lem se pomanjkanje lesa vedndfbolj čuti in les postaja vedno dražji.
Znanstveniki in drugih podjetni ljudje so že pred leti začeli iskati nadomestila za mehki les. Nobena poskušija pa se ni v vseh ozirih po voljno obnesla, dokler ni zadeve vzel v roke gozdarski in lesni izvedenec, Bror G. Dahlberg, po rodu Šved. Ta mladi mož je vodil lesno industrijo velikih papirnic, ki so izkoriščale gozde našega severozapada. Ker je bil mož priča hitremu uničevanju gozdov, je prišel do prepričanja, da bo v doglednem času. treba dobiti neko primerno nadomestilo za les.
Podjetni Šved je zbral vse svoje prihranke, izposodil si še od prijateljev enako svoto, in se podal v New Orleans, kjer je zgradil tovarno za izdelavo umetnega lesa iz vlaken, oziroma odpadkov sladkornega trsa. To je bilo pred sedmimi leti. Poskušal je in poskušal, dokler se mu po mnogih neuspehih ni posrečilo iznajti pravi način izdelovanja umetnega lesa. In zdaj dela njegova tovarna noč in dan. V 24 urah izdela skoro za poldrugi milijon kvadratnih čevljev umetnega lesa iz “tropin” sladkornega trsa. “Deske” tisoč čevljev dolge, dvanajst in pol čevlja široke in pol palca debele prihajajo iz “peči.” Te velikanske deske potem stroji razrežejo na primerne kose za razpošiljanje ir porabo mizarjev in tesarjev. Ta umetni les se lahko obdeluje in rabi kot pravi les in je za različne zgradbe zelo pora-ben tudi iz vzroka, ker ne pu šča niti mraza, niti vročine.
Ko so pretečeno poletje pokrivali streho Bele hiše v Washingtonu, so pod navadnim strešnim materijalom nabili ta umetni les. Nekatera mesta na jugu imajo mnogo hiš, ki so razen ogrodja, samo iz umetnega lesa zgrajene. Ko se je kapitan Donald C. McMillan podal na raziskavanje severnih krajev, je vzel seboj 12,000 čevljev umetnega lesa, da si je zgradil gorko bivališče na severnem Labradorju. V Egiptu rabijo ta umetni les za, strope železniških voz, kar odvrača prehudo vročino.
Industrija umetnega lesa je (Dalje na 2. strani)
VRTNARSKI NASVETI
V jeseni, dokler zemlja ne zmrzuje, je mogoče, oziroma jc treba opraviti na domačem vrtu marsikatero delo. Če so leni dnevi in je endivija še na prostem, je priporočljivo zavarovati pred slano tisto indivjo, katero nameravamo spraviti v kleti ali hladni gredi za zimo. Ob večerih se jo pokrije s suhim listjem ali čim podobnim. Endivija, katero je opalila slana, rada v kleti gnije.
Zdaj je tudi skrajni čas posaditi v lonce in spraviti na varno tiste cvetlice, katere hočemo imeti pozimi v sobah.
Veliki šopi perunik (iris) se zamorejo še zdaj razdeliti na manjše in posaditi na prostore, kjer jih hočemo imeti. Ce smo to storili pred mesecem dni, je še- boljše. Ce hočemo imeti lepe in velikocvetne perunike, moramo gruče vsaj na pet ali šest let razdeliti.
Tudi grmi trpežnih plamenk (hardy phlox) se naj zdaj razdelijo na manjše in razsadijo. Te rastline rabijo globoko pre-rahljano zemljo, dovolj komposta ali gnoja in dovolj vlage. Ljubijo solnčno lego, toda ne suhe in puste zemlje. Kadar sadimo te cvetlice, ne smemo rabiti svežega gnoja; najboljši je par let pregnit gnoj ali kompost, pa tudi kostna moka in zmlet ovčji gnoj. Ta gnojila se mora dobro zmešati z zemljo, toda ne smejo priti do korenin.
Potonke (peonies) presajamo lahko, dokler zemlja ne zmrzne. Veliki grmi naj se razdelijo na male. Tudi potonke ljubijo gnojno zemljo, toda ne svežega gnoja. V slabi zemlji je priporočati izkopati do poldrugi čevelj globoke in primerno široke jame. V te jame na-sujmo pregnitega gnoja ali komposta, nato pa navadne vrtne zemlje, nato šele vsadimo rastlino. Ne smemo saditi pregloboko, ampak tako, da pridejo popki ne več kot dva palca pod površino. Okoli korenin nasujmo samo vrtne zemlje, gnojila pa še le malo proč. Mesto gnoja ali komposta se za-more rabiti tudi kostna moka ali zmlet ovčji gnoj; vse to pa mora biti dobro zmešano z zemljo. Potonke se najbolje obnesejo, če je zemlja globoko pod njimi zrahljana, da lahko korenine poženejo globoko.
Dokler zemlja ne zmrzne sploh lahko presajamo različne večletne cvetlice, bodisi, da jih sadimo na novo, ali da razidimo stare grme na več ma ih. Ako presajamo večletne cvetlice spomladi, bo teško kaj cvetja tisto leto.
Nekatere večletne cvetlice uspevaja dobro tudi na prilično senčnih prostorih. Med te spa dajo kolumbine (columbine — aquilegia), krvaveči srčki (bleeding heart — dicentra spectabilis), naprstec (foxglove — digitalis) hidrangeje, razne vrste primule, vijolice itd. Kadar kupujemo večletne cvetlice za senčne prostore, lahko izbiramo med gori omenjenimi.
 o-------------
Nemirna Mehika.
V Mehiki bodo imeli predsedniške volitve šele drugo leto, toda so se začeli že pripravljati. O uporih nekaterih generalov in vojaštva in o zbiranju rebel-nih čet se poroča iz različnih krajev. Oficijelna poročila javljajo, da ima vlada situacijo dobro v rokah. Poročila iz nekaterih drugih virov pa pravijo, da vstaja ni zatrta, ampak se širi.
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
Dne 19. septembra je poteklo deset let, kar je umrl kot preganjanec nasilnega avstrijskega režima v nižjeavstrij-skem trgu Pulkan konfirani slovenski pisatelj Franc Maselj-Podlimbarski. Rojen je bil v Spodnjih Lokah pri Krašnji leta 1852. Njegovo najboljše delo je roman “Gospodin Franjo,” v katerem je opisal židovsko-nemško-madžarsko izkoriščanje Bosne. Avstrijsko justico je ta roman tako preplašil, da ga je začasa vojne poslala v prog-nanstvo na Nižje Avstrijsko. Tam ga je zadela kap baš na isti dan, ko je dospel potni list, s katerim se je hotel odpeljati v toli zaželjeno domovino.
V drugi polovici septembra so pričeli povsod na Dolenjskem s trgatvijo. Pridelek obeta biti eden najboljših po vojni. Trška gora, Cerovec in drug. vinorodni kraji so oživeli v vsej svoji jesenski krasoti.
Dne 27. septembra je dospelo v kranjski srez 40 kmetov iz užiške oblasti, kjer je veliki župan dr. Vilko Baltič, ki so prišli na poučno potovanje v Slovenijo. Posetili so Škofjo Loko, Zabnico, od so krenili z /ozovi v Hrastje in v Kranj, kjer so si v njegovi okolici ogledali vzorne kmetije in zadruge.
Ponoči 16. septembra je upepelil požar zgornji del velikega stanovansjega poslopja g. Grebenca na desni strani Save nasproti železniški postaji Trbovlje.
Kakor je izpovedal kretnik, ki je opravljal nočno službo na postaji, je okoli 2. ponoči opazil gost dim, valeč se iz stanovanjskih objektov g. Grebenca na nasprotni savski strani. Alarmiral je železniški urad, ki je poklical na pomoč obe gasilski društvi. Tekom pol ure sta bili moštvi obeh društev že ne mestu požara. Po napornem delu se jima je končno posrečilo ogenj lokalizirati.
Požar je docela upepelil ves zgornji del poslopja, kjer so stanovale revnejše družine. Vse so si komaj rešile golo življenje. Velik del imetja jim je uničen. Nesreča je tem bolj pomembna, ker je nastopil hud mraz in vlada v Trbovljah velika stanovanjska stiska. Kako je nastal požar, še niso dognali.
VSAK PO SVOJE
Mimo zemljišča v Trbovljah, kjer gradi hišo g. Šetinc, teče potok Globošak. V tej strugi se nabira vsa nesnaga, ki oku-žuje celo okolico in je leglo vseh mogočih nalezljivih bolezni. Na podlagi komisijalnega ogleda je bilo sklenjeno, da se ta struga očisti vse nesnage ir pobrije z cementnimi ploščami. Stroški so proračun jeni na 30,-000 dinarjev. K stroškom bodo prispevali tudi najbližnji sosedi gg. Šetinc in Hauck ter pivovarna Union. Z delom se bo takoj pričelo.
V krepostni državi Michigan, kjer je bil nedavno obsojen štirikratni kršilec Volsteadove postave na dosmrtno ječo, so zelo moralni tudi v drugih ozirih. Šolski odbor nekega distrikta v omenjeni državi je na primer izdal odredbo, da morajo vse učiteljice nositi krila, segajoča do gležnjev. Ampak ženske so že take, da si tudi v moralnem oziru ne puste vsega dopasti, posebno če je isto naperjeno proti modi. Tako so tudi šolske dame michiganske rebelira-le' in korporativno prišle v šolske sobe v kratkih krilih. Da-li bodo tudi te rebelne ženske obsojene na dosmrtno ječo, še ni znano.
*
V Indianapolisu so obsodili župana, ki je pograftal $14,500, na $1,000 globe in na 30 dni zapora. V Nev/ Yorku pa so obsodili nekega moža, ki je ukradel samo 30 centov, tudi iia 30 dni ječe. To kaže, da pravica ni samo slepa, ampak
tudi zelo slaba v računstvu.
>1«
Newyorški nočni klubi se morajo zapreti že ob treh zjutraj; tako ukazuje mestna ordinanca. Le kako se bodo meščani “boljše vrste” navadili tako zgodaj spati hoditi!
♦
Neka žena na Staten Islandu, N. Y., je te dni obhajala svoj 106. rojstni dan. Vsaki dan popije za zdravje čašo vina ali dve, če ga ima. Za svoj 106. rojstni dan je dobila mnogo ča-stitk, a nobene od Antisalunske lige.
♦
Bivši kajzer Viljem prerokuje, da bo leta 1937 nastala nova vojna. Kam bo takrat bežal, tega pa neče povedati.
♦
Na plačilni listi prohibicij-skih agentov se nahaja tudi neka Miss Crook. Yes, ste uganili, njen delokrog se razteza na Chicago in okolico!
*
Statistika iz 31 držav kaže, da je bilo leta 1923 sprejetih v ječe in podobne vzgojevalne zavode 21,054 jetnikov. Leta 1926 so v take zavode sprejeli 27,-018 oseb. Torej smo napredovali skoro za 6,000 ali 28 procentov. Živela prohibicija, ki “prazni” naše ječe!
Tudi strahovi so se modernizirali. Neki spiritualist trdi, da se te grdobe zdaj sprehajajo posvetu že kar pri belem dnevu, prav kot kakšni spoštovani butlegarji, in da je v nekaterih slučajih mogoče dobiti celo odtiske od njih prstov in krempljev. Strah in groza!
Carroll Hepburn, sin superin-tendenta Antisalunske lige v Virginiji, je bil obtožen prehitre vožnje z avtomobilom in pijanosti. Grehi očetov se maščujejo nad s’.novi!
V nedeljo po volitvah je v okolici Subotice prišlo do velikega pretepa med vladnimi radikali in pašičevci. Udeleženih je bilo kakih 50 seljakov. Do smrti so bili pretepeni in okla-ni Stjepan Vojnič, Mihajlo Reš-čik in Josip Sabo, štirje pa so težko ranjeni. Orožniki so doslej aretirali okrog okrog 30 seljakov. ki so sodelovali pri I medsebojnem pokolju.
Pred par tedni sta se telefo-nično pogovarjala predsednik Združenih držav, Coolidge, in Calles, predsednik Mehike, se deča vsak v svojem uradu. Skregati se nista mogla, ker je prvi govoril angleško, drugi pa špansko.
*
Začetkom oktobra je kazal toplomer skoro sto stopinj vročine v Goshen, Indiana. Gosh!
(Dalje na 2. (trasi)
Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTH Lastnina Jugoslovanske Katoliški Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Ceno oglasov- po dogovora
Naročnina za člani $0.73 letno; ga nečlane $1.50, mo inotemstvo $2.00
—e.  •»' ■	    -.  -.-— ---------------
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., By, Minn
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
$ni>*cripti<m for members $0.72 per year; non-members $1.50 ftr year
Advertiaing rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, 0.
Volume III.
NO. 41.
UPORNIKI
(A. J. T.)
Neprestano učenje.
Človeško življenje je, ali bi moralo biti, neprestano učenje. Otrok se prične učiti kakor hitro zamore opazovati reči okoli sebe; nekaj skuša posnemati, o drugem misli m dela zaključke po svoji pameti. V šoli se otrok uči vednosti, katerih se je človeštvo v skušnjah nabralo v mnogih generacijah. Šolska izobrazba je potrebna iz vzroka, da se mladina okoristi z izkušnjami svojih prednikov in ji ni treba začeti popolnoma znova. Šola opremi mladino takore-koč z orodjem, s katerim si mora potem sama delati pot skozi življenje. Kako bo mladina v poznejšem življenju to orodje rabila, je odvisno od njene naravne inteligence, od njene pridnosti in od prilik, katere se ji bodo nudile.
Prava šola se prične za človeka šele ko zapusti šolske klopi in stopi v življenje. Tudi v življenski šoli imamo pridne in inteligentne učence poleg lenih in zaostalih. Nekateri opazujejo vse pojave okoli sebe in se skušajo vedno se izpreminjajočim razmeram po najboljši možnosti prilagoditi, drugi se lahkomiselno drenjajo po razhojeni poti, meneči, da kar je bilo dobro včeraj, je dobro danes in bo še čez desetletja. Zgodovina nas uči, da so največ napredka zase in za splošnošt dosegli tisti, ki so najhitreje in na najboljše izrabili nove prilike, katere je duh časa prinašal.
Nove razmere sicer vedno nastajajo, toda včasi se to vrši tako polagoma, da.se skoro ne opazi. Včasi pa se završijo velike izpremembe v teku nekaj let in jih ni vselej lahko dohiteti. Dokazano dejstvo pa je, da kdor ne koraka z duhom časa, zaostane, postane breme sam sebi in coklja napredku drugih.
Vsakdo se lahko prepriča, če pogleda nekoliko nazaj, da je današnja industrija nekaj čisto druzega kot je bila pred desetletji; isto velja za trgovino, farmerstvo itd. Vse se je moralo prilagoditi novim razmeram in novim zahtevam. Kar se ni prilagodilo, je poginilo.
Tudi naše podporne organizacije imajo danes drugačne probleme pred seboj kot so jih imele pred desetletji. Nove in težavne probleme imajo za reševati celo velike ameriške podporne organizacije, dasi preobrat pri njih ni bil tako nagel in silen kot pri nas. Naše jugoslovanske podporne organizacije so nastale vsled nujne potrebe. Pri ustanovitvi ni bilo vselej dovolj izkušenj, zato se je napravila marsikatera napaka. Te napake so se seveda leto za letom popravljale, oziroma odpravljale, kakor so nam pač izkušnje narekovale. Vse bi bilo šlo najbrže še za dogleden čas precej gladko naprej, da ni bilo pred nekaj leti naseljevanje skoro popolnoma ustavljeno. Novi naseljenci, ki niso znali jezika te dežele in ki so hoteli biti za slučaj nesreče nekje zavarovani, so bili najbolj logični in gotovi kandidati naših podpornih organizacij. Z drastično omejitvo naseljevanja je bil dotok naseljencev skoro ustavljen in pred nami je bil naenkrat nov problem. Čim bolj se bomo znali novim razmeram prilagoditi in čim bolj pametno bomo znali izkoristiti obstoječe prilike, toliko boljše bo za naše organizacije.
Najvažnejše vprašanje je zdaj kako pridobiti tu rojeno mladino, ki je dorastla ali dorašča, za naše organizacije. Z medsebojnim kavsanjem in pogrevanjem importiranih sta-rokrajskih prepirov mladine ne bomo pridobili. Tudi s samim pridigovanjem o potrebi podpornih organizacij pri mladini ne bomo dosti cfosegli. Mladina je po vsem svetu lahkomiselna in ne jemlje življenja tako resno kot smo ga na primer mi, ki smo prišli tujci v deželo. Mladina hoče zabave in razvedrila in tega ji moramo nuditi, če jo hočemo pridobiti. Sčasoma bo že postala bolj resna, spoznala bp vrednost podporne organizacije in se jo bo držala.
V mnogih društvih J. S. K. Jednote je že lepo število tu rojene mladine; tudi dobre društvene odbornike že imamo iz vrst mladine. Da to mladino obdržimo, moramo misliti nanjo, moramo njene želje vpoštevati in skrbeti, da se bo dobro počutila med nami. Naše seje bodo morale postati do neke meje družabni sestanki, kjer je oficijelno društveno delo po možnosti zvezano s primernim razvedrilom. Če hočemo izhajati in napredovati v tej deželi, moramo se tudi v tem oziru vsaj deloma amerikanizirati.
V večjih naselbinah, kjer so pogoji za ustanovitev mladinskih društev, pojdimo mladini v tem oziru na roko; če jo bomo vpoštevali in ji pomagali, nam bo hvaležna in nas bo cenila. Saj je dobra ta mladina, mnogokrat boljša kot mi, ker ni okužena po starokrajskem strankarstvu. V njeni slovenski krvi je mnogo dobrih slovenskih lastnosti, ki bodo v korist in ponos našim organizacijam in naši novi domovini — Ameriki.
Pisatelj Lah nam pripoveduje o slovensko-hrvatskih upornikih, ki so se bili zarotili, da zdrobe oblast krvoločnih graščakov, da so nosili polhovke z zataknjeno vejico zimzelena. Po polhovkah in zimzelenu so se raztreseni zarotniki spoznavali med seboj. Pri nas pa se spoznavamo, oziroma smo se spoznavali uporniki med seboj po slamnikih.
Na srednjem zapadu in vzhodu je znano vsakemu, da obstoji neka nepisana postava, ki določuje, da smejo moški nositi slamnike samo do 15. septembra. Za ženske ta postava ne velja, kljub devetnajstemu amend-mentu. Zanimivo je videti, koliko junaških možakov se brez vprašanja in ugovorov pokori tej nepisani postavi. Večina teh zajčjih dušic s slamo v podstrešju spravi s 15. septembrom svoje slamnate čelade v hladilnice, brez ozira na vreme in udobnost. Pri tem pa očitajo ženskam, da so sužnje mode. Ce bi tem junakom kdo rekel, da se mora 21. septembra o polu dvanajstih zvečer zamenjati spodnje perilo z gorkejšim, bi najbrže tudi ubogali brez ugovora. Ako bi bilo v očetih naše republike tako malo samostojnosti in upornega duha, bila bi ta dežela še danes angleška kolonija.
Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da so nam kaprice poslavljajočega poletja pokazale, da je med nami še vedno nekaj upornikov, ki nimajo toliko slame v glavah, da bi se je ne upali nositi na glavah tudi po 15. septembru. Niso sicer v večini vendar jih je lepo število vseh slojev in starosti.
Pasji dnevi, ki bi po prati-
iarskih določbah morali biti že globoko v grmovju, so se nekako sredi septembra nenadoma obrnili in “zalajali po celi vas' na glas”, nakar so nas oplazili s repom, ki je dihal pravo julijsko vročino. In to je bila prilika, da smo uporniki pokazali, da ne priznamo nepisane postave, ki pošilja s 15. septembrom vse slamnike v ropotarnico. Lani to ni bilo mogoče, ker sme se radi hladnega vremena in deževja že konci avgusta pokrili 3 suknenimi čeladami. Tudi letos se je večina pokorila bedasti modi in potila umazan pot pod teškimi ovčjimi avbami, mi pa smo kot uporniške solnčne rože paradirali po cestah v slamnikih, ki so bili zapisani že pen-zijonu. Petnajsti september gori ali doli, mi smo obdržali naše slamnate rehte v aktivni službi toliko časa, dokler so nas vremenski bogovi oblagodarja-ii s poletno vročino. Res so bile nekatere teh slamnatih solnčnih rož globoko užaljene in vegaste in deloma oškropljene z mavričnimi barvami jesenskega gozda, pa so kljub temu zvesto služile namenu udobnosti.
Kljub zgražanju profesijo-nelnih kikarjev so nenavadno gorki dnevi letošnjega septembra vredni, da se jih zapiše v zlato knjigo. Saj so nam podaljšali poletje in prikrajšali zimo, na koruzi in drugih poljskih pridelkih so povečali vrednost za milijone dolarjev, dozoreli so breskve, hruške in jabolke v naj lepšem solnčnem siju, pričarali so v rudečelično grozdje naših vinogradov na tisoče ton zdravega naravnega sladkorja in pokazali so zdravo in močno opozicijo proti eni najbolj bedastih postav, kar jih jezdi na ljudstvu vzhoda in srednjega zapada.
VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani)
Kopanje je nevarno. Te dni sta v Clevelandu vtonili dve osebi v kopalnih banjah, v osem palcev globoki vodi. Kdor ni dober plavač, naj se raj še koplje v skledi.
*
Ameriškega finančnega magnata J. P. Morgana je odlikoval japonski cesar Hirohito z redom “svete blagajne.” Japonci so iznajdljivi ljudje in imajo primeren red za vsako “čednost.”
*
Neki znanstvenik trdi, da so v Kansasu živele najneumnejše živali sveta pred 25 milijoni let. Morda je to vzrok, ,da imajo v Kansasu prohibicijo že pol stoletja.
*
Angleški pastor Read je nad eno leto opletal po različnih letoviščih in drugih prostorih, kjer se shajajo zaljubljenci. Preoblečen v žensko, je izkušal moralnost moških. Zdaj piše v nekem listu, da je morala angleških moških kristalno čista, kajti v vsem tem času ga ni noben moški nadlegoval.
To je vse dobro, ampak Rev. Read bi nam moral pokazati svojo fotografijo. A.J.T.
Konvencija delavske federacije.
V Los Angeles se že več dni vrši zborovanje Ameriške delavske federacije (American Federation of Labor).
JOLIETSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
erto Torrez in Bernardo Roa, ki sta bila soudeležena pri umoru pomožnega jetniškega paznika Kleina. Torrez je bil z nekaterimi tovariši obešen začetkom julija, Roa pa je ušel, ko je prej ubil dva policaja. Zvezna vlada je naprosila illi-noiškega governerja Smalla za vse tozadevne podatke.
Pazniki jolietskih jetnišnic bodo od pristojnih oblasti skušali izposlovati osemurni delavnik. Ti parniki so zdaj v službi po 12 ur;-
V Jolietu se je začetkom tega meseca vršil takozvani ‘Booster Week,” in razstava, prirejena ob tej priliki, je pokazala, da ima mesto precej veliko in raznovrstno industrijo. Med naj večje industrije spada seveda jeklarna, ki dobiva železno rudo iz Minnesote in jo najprej spreminja v surovo železo in potem v jeklo. V Jolietu je velika tovarna, ki izdeluje pozdravne karte, stenske koledarje in podobne reči. Šest drugih tovarn se ukvarja z izdelovanjem stenskega papirja. Dalje so tu tovarne za pekovski prašek, čistilni prašek in podobno, za pred ognjem varni strešni materijal in druge stavbene potrebščine. Izdelujejo se tu dalje peči, vžigalice, far-mersko orodje, makaroni, opeka, podkve za konje in vole in razni drugi predmeti.
IZ URADA GL. TAJNIKA
RAZPIS IZREDNEGA ASESMENTA V RAZREDU ZA $3.00 DNEVNE
BOLNIŠKE PODPORE
Ker se primanjkljaj v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore vedno veča, je glavni odbor sklenil, da se razpiše izredni asesment po $3.00 na mesec in sicer za nedoločen čas; na vse člane ki so zavarovani v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore. Prvi izredni asesment se mora plačati v mesecu septembru.
Vsi člani, ki niso zavarovani v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore so izvzeti od izrednega asesmenta.
Z bratskim pozdravom, JOSEPH PISHLER, *1. taj.
------o------
LEP USPEH UMETNIKA
Slovenski umetnik, slikar G. H. Prusheck, je dosegel z razstavo svojih slik v Milwaukee, Wis., prilično dober materijal-ni in zelo lep moralni uspeh. Prodal je približno dvajset slik, katerih nekatere bodo krasile javna mestna poslopja. Tamkajšni listi so se zelo ugodno izražali o slikah našega umetnika, kar je nedvomno povzdignilo ugled Jugoslovanov v očeh drugorodcev.
Tisočeri clevelandski Slovenci se s ponosom spominjajo lepih dni Peruškove razstave, ki je bila prirejena v Slovenskem Narodnem Domu meseca marca. Prodanih je bilo ob tisti priliki okoli sto slik, katerih nekatere bodo krasile, oziroma že krasijo dvorane naših Domov, druge pa bivališča naših rojakov v Clevelandu in okolici.
Mr. Prusheck je lahko ponosen na svoje uspehe in mi smo ponosni na našega jugoslovanskega umetnika.
UMETNI LES
(Nadaljevanje iz 1. strani)
postala že mednarodna. Tovarno za umetni les iz vlaken sladkornega trsa so že postavili v Avstraliji, kjer primanjkuje mehkega lesa. Druga taka tovarna se gradi na Porto Rico. Načrte za grajenje takih tovaren imajo že tudi v mnogih drugih krajih, kjer se pri deluje sladkorni trs.
Zanimivo je, da se izprečane “tropine” sladkornega trsa niso dale prej na noben način koristno porabiti, ker so izredno trde in puste. Ako so jih plan-tažniki podorali, niso hotele se-gniti. Tudi goreli niso radi ti odpadki, razen če so jih močno z oljem prepojili- Sploh so bili odpadki sladkornega trsa sama izguba in napotje, dokler jih podjetni Šved ni začel izpremi-njati v umetni les. Vsakih tisoč čevljev umetnega lesa prihrani eno drevo. Poleg tega prinašajo odpadki sladkornega trsa lepe milijone podjetnemu Švedu in drugim.
Oljna rezerva zopet last zvezne vlade.
Najvišje zvezno sodišče je dne 10. oktobra razveljavilo najemniško pravico Mammoth Oil kompanije do takozvanega Teapot Dome oljnega zemljišča v Wyomingu. Velika oljna rezerva preide zopet v upravo zvezne mornariške oblasti. Najemninska pravica za Elk Hills oljno rezervo v Californiji je naj višje zvezno sodišče že prej razveljavilo. Tako se je končala škandalozna oljna afera z zmago zvezne vlade, oziroma ameriškega ljudstva in s porazom mogočnih oljnih družb, k so si še pod Hardingovo administracijo izposlovale najemninsko pravico na kurupten način Vrednost olja omenjenih olj nih rezerv se ceni na več sto milijonov dolarjev.
Pogovor predsednikov.
Predzadnji teden sta se deset minut telefonično pogovarjala predsednik Zedinjenih Držav, Coolidge, in predsednik Mehike, Calles. S to formalnostjo je bila otvorjena telefonska zveza med Washingtonom, D. C. in glavnim mestom Mehike.
Ranocelniki davnih časov.
Izkopnine kažejo, da so bili med prebivalci sedanje republike Peru in že pred prihodom Kolumba precej izurjeni ranocelniki, ki so izvrševali celo operacije na lobanjah. V vojskovanju so stari Peruvanci rabili z bakrom okovane kole in razume se, da so črepinje največ trpele. Takratni ranocelniki so že poznali uspavalno sredstvo kokain, ki ga zdravniki še danes rabijo, in so omamili ranjence pred operacijo. Kokain so dobili iz listja neke rastline, katero so namakali v vodi. Tudi so navadno z opojnimi pijačami vpijanili ranjence pred operacijo.
Jugoslovanska
U«ax>rlj«u L IM«
KatoL Jednote
Iftkorporirana 1.1*®*
BLATNI URAD V ELI, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, P»-Podpredsednik; LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box «81, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412— 12th A«-.
Duluth, Minnesota.	„.5)
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American Stat« Bids., 000 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni adkart
Predsednik: MOHOR ML.ADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, IB-
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col*' 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd„ Cleveland, O.
Jednotino uradno glasil«:
NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošlH*^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n® ^ sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in b°1D »pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in »L membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clalf * Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem lugoslo*«1^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev *e, j; obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi * S 81*®' članicami.
DOPISI.
Cleveland, O.
NOTICE TO MEMBERS OF BETSY ROSS LODGE, NO 186 J. S. K. J.
The next regular meeting will be held on Wednesday, October 19th (7:00 P. M.) at the home of George Kovitch, 364 E. 161st St. Please be present! George Kovitch, President.
Chicago, IE
Tem potom uradno opoziv-ljam člane in članice društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote, da se kar v naj večjem številu udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 16. oktobra v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo precej važnih točk, med njimi tudi iniciativa, predložena od društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 J. S. K. Jednote v Ely, Minn., tikajoča se premembe kraja prihodnje konvencije. Dalje se moramo pogovoriti tudi o veselici, katero bodo priredila skupno društva J. S. K. Jednote v Chicagu, meseca januarja, 1928. Prispevek naj bi bil mladinski oddelek. Na dnevnem redu bo tudi agitacija za nove člane v oba oddelka.
Na seji bo predložen tudi račun, oziroma poročilo o dohodkih zadnje veselice, kakor tudi trimesečno poročilo o stanju društva. Nikar ne pozabiti na vstopnice, oziroma denar od vinske trgatve. Vsaki član in članica mora plačati eno vstopnico, ostale pa naj se pošljejo tajniku v najkrajšem času, da bo mogel račune urediti. Prosim cenjeno članstvo, da to vpo-števa.
Kar se pa tiče novih članov, je moja želja, da se malo oživimo in poagitiramo, saj bo v našo lastno korist. Pričakujoč kar naj večje udeležbe na prihodnji seji, vas pozdravljam v imenu društva,
John Zvezich, tajnik.
kraja za prihodnjo konV Zato prosim, da se vSM udeležite te pomembne oktobra. — Z bratskim P0,2 vom	Joseph	PoS
tajnik društva št. 26, J- ^
Pueblo
POJASNILO. — Clano1”, štva Marija Pomagaj, Št S. K. Jednote se uradno nja, da bodo razumeli vSl’ dobili pozivnice za skupn°rf katera se je vršila dne ^vj | bra, da dotična seja je ^ cana od druge strani društva Marija Pomag^' Redna društvena seja 6 tretjo nedeljo, to je 1®' bra ob deveti uri dopold11^ tej seji se bo pobirala ^ ^ navadno, mesečni Ako je kateri član zadi'zii^ ne more priti na sej0' ^ plača asesment tudi ^ ;1j j, pri tajniku. Toliko v Frank -
tajnik društva št. 42 J-
KA,
Za
St- di 1 2
3
4
5
6 9 1
45 4? 43
50 6l 52 k H >5 te
1)3*128
i #1
o*1
(f
1\
k
But*e’
Člani društva sv.
105 J. S. K. Jednote so P,
1
da se v kar največjem udeležijo prihodnje j je vsak lahko čital v n8S^t silu, je na razpravi
predlog društva sv. -,„i Metoda, št. 1 J. S. K. JC4J1 &1 Ely, Minn. Predlog S
mes^
premembe časa in -- ^ venci j e, ki se- bo vrS
i toi
,rei
%
k
k
1928. Vsak član naj de na sejo in pove svoJ nje o tem.
Nekateri člani naŠefc.‘-( štva tudi niso zadovolji f l() štorom, kjer zborujem0, | 1],
iz tega vzroka je v^r>°’ejo možnosti pridejo na 5 ^ člani in povedo svoje ^
■ ■u f i:
n J JRl
oziroma kaj je po
boljše v zadovoljnost &	*8
Pittsburgh, Pa.
Na redni seji društva sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote, meseca septembra, je bil predložen nekak načrt za združitev istega s pevskim društvom Prešeren, da bi si društvi medsebojno pomagali pa zabavnih prireditvah. Izvolil se je odbor, da se o tem posvetuje. In ta odbor bo poročal na mesečni seji 16. oktobra o določbah, ki jih stavi pevsko društvo Prešeren. Zato pridite na omenjeno sejo vsi člani, da ne bo potem kateri oporekal, da ni nič vedel o zadevi. Dalje se bo tudi razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva št. 1, J. S. K. Jednote, ki se tiče spremembe
dek pri društvu in Je<^
Z bratskim pozdravolt\j
- -	-	-	-	-,dse£l
John Deslich, Vre'
19
20
Greensbuf,,|iP
p
Društvo sv. Rešnjeg0 J št. 77, J. S. K. Jednote ^ m
običajno letno veseli0
k
n
v
*
sko trgatev dne 15-A. S. C. dvorani v 'jfr Plan. Vsak član ali šega društva, ki se veselice ne udeleži, P^j0, lar v društveno bla ko se glasi sklep seje z a septembra. Torej, s°^ sosestre, na svidenje bra ob sedmi uri zveCke je Vstopnina za moš centov, za dame 25 ce°
Bratski pozdrav!
Frank Novak«
td
ta
GL. TAJNIKA
med društvi IN JEDNOTO
(odrasli oddelek)
a mesec september, : r’ Dohodki 885.19
598.37
158.01 152.23
226.76 574.44
512.01
160.01
278.39
105.56 64.12
330.06
302.37 460.48 413.84 385.11
252.91
472.56 665.27 122.78 109.29 226.60
610.06
281.93 82.18
286.92 233.64 740.41
1-124.17
422.39
353.14 91.83
288.77 135.33 373.70 489.82
143.15
281.94
E«*
It
2
3
4
5
6 0 1 2
13
14 o 6 18 20 21 22 23 26
$
$
‘"‘j
>
UP'f
A*
S 5
lo,
iom
O*
-si
jrio
9. M
bi»'
42
43 4) 45 47 4S
K
«1
s«
s-
te
.rti®*
’ V#8
n
sje aš^
K
at
Jed’1 5«
O4
0
tofeJ
ju
tfij"
40.54
62.57 295.52 103.99 191.33 234.00
179.59
99.04
190.62 33.87
401.89
133.40
83.08
339.60 485.66
45.90 163.88
89.17
194.63
194.61
30.36
99.79
184.57 84.35
115.06
253.64 95.89
121.65 152.24 182.63
58.91
142.79 382.90 150.26
137.06
285.04 141.47 193.97
147.36
173.73
156.53
168.36 115.29
84.80 375.4^ 121.46
52.29
89.15
53.37 279.23
42.37 310.60
69.93
100.06
97.80
69.93 33.58
203.15 187.02
43.26
*17.21
224.31
200.50
86.74
100.00 115.64 194.04
112.00 76.83
n \
P fc
A k
k 83
^ Is
59
dl
&3
65 *8 01
i k
eg*1 * 0'j
-
!d A
j
Vi i
lai'lC j 2t) oi*11
1927
Izdatki
605.00
156.00
88.00
165.50
120.00 212.00
43.00
36.00
285.00
164.00 213.67
148.00 68.00
568.00 2,127.00
30.00
169.00
1.040.00
15.00
20.00 28.00
334.00
231.00
272.00 226.50
1.225.00
222.00
709.00
525.00
162.00
19.00
28.00
223.00
129.00
34.00
69.00
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160 161 162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180 181 182
183
184
185
186 187
45
Skupaj $28,433.61	$19,184.67
Joseph Pishler, glavni tajnik.
RAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO (MLADINSKI ODDELEK)
Za mesec september, 1927
Izdatki
avg.
150.94
87.11
114.89
213.18
134.30
64.40 54.97 75.93
241.15
142.25
98.12
17.24 225.09
47.07
49.24 37.62
86.41 89.09
102.66
23.99
157.69
92.79
47.79 64.53
110.05
62.36
70.00
50.15 16.76
378.26
47.12
62.36
97.15
57.80 138.59
43.81
32.47
58.48 91.61 37.18 35.23 53.20 31.89
29.13 31.12
29.00 475.84
24.00
189.00
66.00
133.00
117.50
15.00
358.00
228.00
37.50
31.00
182.00
34.00
29.50
30.00
31.00
15.00
329.00
122.00
102.00
244.00
26.00
9.00
149.00	Št. dr.	Dohodki
	1	$ 36.90
12.50	2	37.20
118.50	3	3.75
184.00	4	4.80
	5	4.50
264.50	6	18.30
	9	7.20
66.50	11	4.95
10.00	12	7.20
60.00	13	9.90
108.00	15	6.60
17.00	16	12.75
66.00	18	13.80
133.00	20	21.90
833.00	21	7.05
	‘22	7.95
	25	20.55
110.00	26	35.85
90.00	27	1.80
	28	2.10
50.00	29	19.65
9.00	30	18.45
	31	6.75
120.00	32	1.65
56.50	33	16.35
	35	8.10
186.00	36	30.45
118.00	37	24.30
	39	13.80
212.00	40	10.65
1,281.00	41	6.15
15.00	42	6.90
	43 s	3.30
	44	13.50
167.00	45	24.90
37.00	47	1.80
	49 50	9.75
	52	1.65
453.00	53	9.60
15.00	54	2.25
399.00	55	8.40
	57 '	9.15
79.00	58	5.55
190.50	60	2.85
30.50	61	10.50
	64	.45
97.00	66	20.85
45.00	68	7.50
	69	4.25
28.00	70	9.00
	71	12.45
95.00	72	.75
27.00	75	6.60
15.00	76	3.60
33.00	77	3.90
65.00	78	8.10
62.00	79	1.05
15.00	81	4.20
82	1.50
83	1.20
84	3.00
85	5.70
86	4.80
87	3.15
88	1.95
89	5.40
92	9.15
94	17.40
99	8.10
101	3.30
103	3.90
104	5.10
105	4.05
106	4.95
107	
108	9.90
109	3.00
110	9.45
111	3.60
112	.75
114	15.00
116	9.45
117	2.55
118	1.65
119	2.70
120	9.30
121	3.75
122	13.50
123	3.30
124	3.60
125	1.80
126	4.65
127	.60
128	3.15
129	9.90
130	3.30
131	2.25
132	8.70
133	2.40
134	4.50
135	3.90
136	6.30
137	4.20
138	3.30
139	.90
140	3.30
141	.60
142	
143	2.10
144	2,10
145	3.00
146	1.05
147	1.50
148	1.80
149	9.60
150	3.75
151	
152	2.10
153	.15
154	4.05
155	1.20
157	.45
159	2.85
160	3.60
161	1.65
162	5.85
163	1.35
164	.60
165	‘2.25
166	7.55
167	1.95
168	1.95
169	1.50
170	.60
171	6.60
172	1.05/
173	.90
174	4.05
175	.60
176	3.30
177	
178	.75
179	1.20
180	.30
182	1.50
183	.90
45 avg.	24.75
Skupaj_.$965.50 Joseph Pishler, glavni tajnik.
RAZPRAVE O INICIATIVI
Reading, Pa
Ker ima vsak član pravico, da izrazi svoje mnenje o predloženi iniciativi, drznem se tudi jaz izraziti svoje mnenje. Bratsko društvo št. 1 J. S. K. Jedno-te je stavilo iniciativni predlog, da bi se prihodnja konvencija vršila mesto septembra meseca v mesecu juliju, in sicer mesto v Indianapolisu, Ind., v Ely, Minn. V svojem razlogu navaja, da bo obhajala naša organizacija J. S. K. Jednota svojo 30-letnico obstanka, in to v navzočnosti delegatov.
Omenjenemu bratskemu društvu vsa čast, vendar pa moramo soditi iz pravega stališča, da bodo, ako bo ta predlog spre-
te pokrivati. Vzemimo vsaj približno primero:	V	Pennsyl-
vaniji imamo 47 društev naše Jednote, v Ohio imamo 13, v New Yorku 4, v Illinoisu 12, v West Virginiji 4, skupaj torej 80 društev, katera bodo poslala vsako po enega delegata na prihodnjo konvencijo, pomisliti pa moramo, da je več tudi takih društev, koja bodo poslala po dva delegata, in vsi ti delegat-je naj se vozijo v navadnih vozovih do Ely, Minn., bo povprečno vožnja stala okoli $6,773.20, k temu pa prištejmo še spalne vozove, kateri bodo gotovo stali še posebej vsaj približno za to delegacijo okoli $1,600, torej skupaj sama vožnja bi stala do svote $10,000.
Mesto Indianapolis, Ind., je po mojem mnenju središče naših društev, podrejenih J. S. K. Jednoti, in kakor je sklenila zadnja konvencija, naj bi pri tem ostalo. Navadno imamo vselej po vsaki konvenciji izredne doklade za pokritje v stroškovni sklad, in ako bo ta predlog sprejet, plačalo bo članstvo ogromne naklade. Ker pa se članstvo tega naveliča, posebno ker se nahajamo v brezdelju, se komaj plačuje redni asesment, zato je moje mnenje, da se naj prihodnja konvencija vrši tam, kjer je odglasovala zadnja redna konvencija J. S. K. Jednote. Čudno pa je, zakaj ni prišlo na misel nikomur na zadnji konvenciji, da bo Jednota obhajala 30-letnico ravno ob času XIII. redne konvencije, in s tem bi se veliko stroškov zmanjšalo društvom in Jednoti.
To je torej moje mnenje, ker se mi vidi umestno, ker s tem bomo prihranili veliko Jednoti in pa izognili se bomo neljubih naklad, ako se vrši XIII. redna konvencija v Indianapolis, Ind.
Pozdravljeno članstvo JSKJ.!
John Pezdirc,
član društva št. 61 J. S. K. J.
ALBMSKAHIMNA
Tine Komac, moj znanec, je specijalist. On dobi v stanju svete popolnosti dar jezikov— ne samo takega kakor gazda nekdanje lavretanske bratovščine v tivolski kmečki sobi, ki govori v bognavdahnjenem stanju vsa slovanska narečja, ampak še čisto drugačen dar. Tine Komac govori, če treba, ma-ajski in turški in senegalski, a kaj bi to — še tiste jezike govori, ki jih vobče ni na svetu. Čudiš se, čudiš, in z druge strani ti zveni vse to, malajšči-na in turščina in senegalščina, vendarle nekam domače, kar je tudi res: besede so prave ljubljanske, le črke je izpremešal, nepridiprav, da jih še kak profesor ne bi kmalu spravil v red.
Nedavno tega je tako nago-del s svojim jezičništvom, da vedi vrag, ali ne bo diplomatske afere.
Zgodilo se je tako-le:
Sedel je Tine zvečer v “dup-kom” nabiti gostilni “Pod gradom” — v dupkom nabiti pravim, čeprav trdi moja svakinja, ki živi v Beogradu, da “dupkom” ni Bog zna kako salonska beseda. Dar jezikov ga je bil zdavnej obšel; pol ure je že zabaval dve neznani nežni bitji, ki sta sedeli zraven njega — zabaval po francosko, parlevu in žabartman kontra-voje, hoteč ju po sili preveriti, da sta Francozinji. Tako imenitno ju je zabaval, da sta cvilili od smeha.
“Kar tikati se dajmo,” jima je ponudil naposled. “Kar dajmo se, Špelica in Gizelica — nu, pa bodita Minka in Zinka! Kaj praviš? Da me ne poznaš? Saj tudi jaz tebe ne poznam, pa nič ne rečem! Ali mar nisem fant od fare ? Jeli da' sem! Lep ne, ampak prijazen . . . apmak pizrajen, razumevu?” je hitel, loveč ju za roke.
Minki in Zinki se Tine ni zdel baš tako strašno “pizra-3en” in že sta mu hoteli razlo-
zmotil maslenogladak glas:
“Con permesso?”
Za četrti stol pri mizi — bil je edini prazen v vsej gostilni, je držal gizdalinsko napravljen možic temne, maslinaste polti in priliznjeno begal s črnimi
jet, nastali veliki stroški, koje bo moralo članstvo naše Jedao- žiti svoje mnenje, ko ju je
očmi od Minke do Zinke, od Zinke do Tineta Komaca.
Tine Lahom drugače ni naklonjen; leto dni je preživel med njimi v Trstu in pravi, da bi še iz nebes pobegnil, če bi ga tam posadili med nje. Ko pa je tisti večer pogledal novodo-šlecu v okroglo, višnjevo obrito lice, so ga menda navdala bolj ljudomila čuvstva.
“Si accomodi, signore,” je odgovoril po laško, ne po francosko, vedoč, da Italijanom ni več bogvekaj do parlevujev, odkar je svetovna vojna končana.
Poklonček na levo, poklon-ček na desno, poklon naravnost in Lah se je ugnezdil za mizo. Jezik mu je stekel kakor z oljem namazan: čez pet minut je že gostil Minko in Zinko s tortami, Tinetu pa je zatrjeval, da so Slovenci “una nazio-ne molto simpatica”. Z eno besedo, okrogli gospod je bil spreten družabnik.
Bil pa je tudi zanimiv tiček, kakor jih mnogo prihaja preko Rakeka v naše kraje. Potoval je po trgovskih poslih, zastran lesa in drugih stvari; sklenil je bil obilo kupčij in marsikateri slovenski žagar si je mencal roke po njegovem odhodu, ne sluteč, da se bo kmalu praskal za ušesi . . . Zdaj se je vračal domov, da vidi “moglie e fanciulli”. In res se je zdel na oko pohleven rodbinski oče. Nihče ni vedel, da je sicer signor Italo Truffagrulli prav za prav poverjenik generalnega štaba in da odnaša v svojem agentskem kovčegu dragocene zapiske: koliko vojske nam stoji v tem, koliko v onem kraju, kakšne so ceste tu, kakšne ondi in kako napreduje zgradba nekih važnih železniških prog.; Zapiski so bili vestni in točni in signor Tru-ff^grulli se ni bal, da ne bi ‘T esercito glorioso”, kadar se vzdigne za osvobojenje praita-lijanskih trboveljskih rudnikov, našel vsega tako, kakor je on zabeležil . . .
O tem sicer ni govoril, zato pa je govoril drugega toliko in tako na gosto, da je Tine Komac od trenutka do trenutka bolj nestrpno čakal navdahnje-nja. In res se je usmililo naključje.
“Zapojmo dečki!” je vzkliknil mlad študent pri sosednjem omizju, ki se je bilo naveličalo občudovati gosta iz dežele pomaranč. “Zapojmo tisto: Pijmo, bračo, pijmo ga, dok ne pukne zora, to je stara navika našega Zagorja! . .
Pivska pesem je veselo zadonela v tohli, z vinom in pre-šernostjo nasičeni zrak . . .
Ce bi bil Italo Truffagrulli slišal pesem tako, bi bil morda razumel kako besedo. Toda slišal jo je drugače! Tisti mah, ko so študentje zagnali glas, je planil Tine Komac na noge, kakor da ga je modras usekal v zadnjico, in jo je s strastnim, divje patetičnim glasom zagrmel po ’svoje. Obenem je šinil njegov pogled osuplemu Tru-ffagulliju preko glave, naravnost v oči tenorista, in spodnja čeljust mu je zapovedujoče udarila navzgor, češ, vstanite!
Takole je zarjovel Tine Komac:
Pirboj mačo, pigoj ma, donke punke zaro, šteto java rakina, ajge šan zagaro! . . .”
Glas mu je bučal kakor tromba sodnjega dne in oči o mu krvoločno buljile iz zariplega obraza.
“Kakna pesem ga je to?” je vprašal Italo Truffagrulli s preplašeno negotovostjo.
“Kakšna pesem?” je zavpil Tine, nalašč tako glasno, da so vsi slišali. “Vstanite, signore To je albanska himna, ki jo
pojemo zatirani Slovenci in Hrvati Italiji v čast . . . vam na čast, da se tako izrazim!” Ljudje, ki hodijo “Pod grad”, poznajo Tineta in njegove šale. Ni še utegnil zapreti ust, ko je stala vsa gostilna kakor en mož, dvigaj e kozarce proti Truffagrulli ju in pela za Komacem, da so žvenketala stekla v oknih:
“Pirboj mačo, pigoj ma, donke punke zaro! . . .”
Tudi signor Italo je stal in pel. Ko se je Tine Komac med tem vnovič zagnal s spodnjim stihom: “Ajge šan zagaro!”— so bile njegove oči solzne od navdušenja in ponosa. Italo Truffagrulli ni videl, da se je Tine Komac med tem vnovič spogledal z nekimi znanci; on ni opazil, da je četvorica ljudi izginila v drugo sobo, dvoje, troje pa jih je švigalo od mize do mize in pomenljivo šepetalo z gosti. Kje bi pazil na take stvari, ko je čutil na svojih ramenih nalogo, da nastopi tako rekoč v imenu Italije!
Strmel je. Ne, tega si ne bi bil mislil! In česar ni sam uganil, to mu je brž pojasnil Tine Komac:
Zatirani Slovenci in Hrvati nestrpno čakamo, da nas Italija osvobodi izpod jugoslovanskega jarma. Kadar pridete po nas, signori, boste sprejeti, da še nikoli ne tako vroče! Dotlej pa se radujemo z Albanijo, ki ji že bije ura zveličanja; v znak solidarnosti ih simpatij do Italije prepevamo albansko himno . . . Pirboj mačo! Eks!” Vino in radost sta bila premočna za Truffagrullijeve možgane. Preden je vedel, kako je zlezel nanj, je stal na stolu in je govorančil vsemu občinstvu, ciceronski pobobnevaje z glasom in dramatično krileč z rokami:
“Carissimi Zlovensi inu Er-vati! Sem ga veliku vesel, da ste perpravljeni na grande mo-rnento storico, ki bo prišla za 'luindici giorni ali za ano go. dino ali piu tardi jo non posso dire kadaj. Ma prišla bo dže-višino; peršla bo tista grande Italia gloriosa e vittoriosa, ki vam bo pernesla civilizzazione latina a gloria e liberta, kakor ga danas pernese alla sua no-bile sorella Albania! Sem ga veliko vesel di questo inu vas po-zdravljam romanamente” — tako govoreč je iztegnil kosmato desnico poševno v zrak — “inu vam kličem:	Evviva!
Abasso la tirannia jugoslava!” Ljubljančani so, kakor znano, zaspani ljudje in se razvnemajo le počasi; vsekakor jih je ta izliv Truffagrullijevih bratskih čuvstev bolj iznena dil nego ogrel. A vrli osvobo^ ditelj še ni utegnil izpodbuja-joče pogledati okoli sebe, ko ga je Tine Komac za rokav potegnil z govorniškega odra, “Za Boga,” mu je šepnil na uho, “ne preveč odkrito, signo re! Cisto naravnost se pri nas govoriti ne sme! Ali mar ne veste, da so komite v Ljubljani? . . ”
Truffagrulli je pozelenel pod svojo maslinasto poltjo. Toda preposno. Komite so bili že na mestu! Iz ozadja gostilne je prihrumela prejšnja četvorica, v naglici'našemljena in razkuz-mana, trije s kuhinjskimi noži med zobmi in vsak po enega v vsaki roki. Prvi, ki ni ime noža v ustih, se je krvoločno zapodil k naj bližji mizi in zarjovel:
“Ko viče ‘Abasso la Jugoslavia’ ?”
“Jaz ne! Jaz ne!” so se trepetaje izgovarjali “zatirani Zlovensi inu Ervati” in lezli drug za drugim pod mizo . . .
“Ko viče ‘Abasso’?” se je ponovilo pri drugi mizi ... in pri tretji! ... in pri četrti!
“Pokolj bo!” je zamrmral Tine Komac. “Boj je neizogiben . . . Pripravite se, signore! Ali vam smem ponuditi samokres in bombo?”
Toda Italo Truffagrulli ni čakal krvolitja. Kakor maček
je šinil proti izhodu, pozabivši neplačano vino in torte in na klinu klobuk. Brzina njegovega bega je bila tolikšna, da ni slišal ne grohota “komitov”, ki so se valjali po tleh, ne brezumnih vriskov Tineta Komaca, ki je slavil svojo zmago . . .
“Zatirani Zlovensi inu Ervati” so se radovali z njim in so trkali na njegovo zdravje. Še Minka in Zinka sta bili zdaj manj nemilostni.
“Kar tikajmo se,” sta dejali. “Kar dajmo se. Tine Komac ! Lep nisi, apmak pizrajen — če plačaš torte —in prebrisan, in presibran, vuj, vuj!”
“Kar dajmo se — rak dajso
me!” se je razveselil Tine. “Liter na mizo, da boste vedeli, kdo je Kine Tomac!”
Nalil je kozarec in je into-niral že v tretje:
“Pirboj mačo, pigoj ma, donke punke zaro . .
Kaj bi bil rekel Italo Truffagrulli, da je videl in čul to narodno veselico?”
Imel je, hvala Bogu, hujše skrbi. Ko je pridrevil v svojo sobo pri “Slonu”, se je tako jadrno preoblekel in v taki zmedi pospravil svojo prtljago, da je pozabil “albanske” hlače na postelji. Sobarica, ki jih je zjutraj našla, trdi, da so še v njenih rokah trepetala od groze.
Z nočnim vlakom, ki ga je ujel za rep, se je odpeljal proti srečnejšim krajem, kjer se— do nadaljnega—ni treba ogibali komitov, če kličeš Jugoslaviji “abasso”. Strah v njegovem srcu se je počasi ustopal maščevalnosti. Ko pa se je na Ra-ceku stroj premaknil, je divje opalil z očmi po trojici naših graničarjev, ki so zehali na peronu. Zdaj je bil na “svoji” strani; smel je dati ogorčenju duška!
Nepremagljivo ga je obšla želja, da bi storil nekaj herojskega in kar moči izzivalnega. Toda kaj?!
Tedajci se je posvetila v njegovi glavi prava misel! Pomolil se je iz kupeja, izbočil junaške prsi in zapel, srdito tekmujoč z butanjem železnih koles:
“Pirboj mačo, pigoj ma donke punke zaro, šteto java rakina, ajge šan zagaro! . . .”
Divje se je razlegala arnavt-ska darija v kraško noč. Stražarji na rakovškem peronu so jo dobro slišali. Čutili so izziv, ki je odmeval iz njenih not, in v plašnih graničarskih srcih jim je zaigrala nestrpna želja, da bi zbežali — ucvrli jo na vrat na nos—bežali noter tja do Piave, kakor so menda že bežali v nedavno minulih dneh.
Da bi bilo res tako — pirboj mačo! (Po “Jutru”)
 o----------------
Jaroslav Hasek:
Dobri vojak Svejk med svetovno vojno.
(Življenje in Svet).
(Nadaljevanje)
“Kako mislite?” je vprašal policaj.
“Pa tako: tamkaj je zaprtih mnogo častnikov,” je pojasnil Svejk. Ko sta prišla k novi gruči, ki se je zbrala pred manifestom, je vzkliknil:
“Cesarju Francu Jožefu na-zdar! To vojno bomo izgubili.”
Nekdo izmed množice mu je postavil klobuk čez ušesa in drugi so udrli za njim, tako da je priracal dobri vojak Švejk v spremstvu ljudske množice pred častitljiva vrata policijskega ravnateljstva.
“To vojno bomo prav sigurno izgubili, tako vam pravim odločno in to še enkrat ponovim, gospoda!”
S temi besedami se je Švejk ločil od množice svojih spremljevalcev.
A nekje v daljnih daljavah zgodovine se je dvignila k Evropi resnica, da bo bodočnost porušila načrte sedanjosti.
V času, ko so videli gozdovi (Dalje na 4. strani).
Društva J. S. K. Jednote v Clevelandu prirede veliko skupno veselico na večer 12. novembra v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
NEW-YORSKO
GROZDJE
Kakor vsako leto skozi zadnjih 7 let, bomo tudi letos razpošiljali newyorško grozdje, modro in belo, in sicer samo na debelo, na vagone. Ako vi sami ne rabite cel vagon grozdja, tedaj se združite z drugimi rojaki in naročilo bo mogoče. Odveč bi bilo povdarjanje, da daje N. Y. grozdje pijačo, ki našemu naravnemu okusu najbolj ugaja.
Letošnji pridelek tega grozdja bo znatno manjši od lanskega, toda kakovost grozdja bo nedvomno mnogo boljša.
Naše dolgoletne izkušnje v kupovanju in prodaji N. Y. grozdja nam omogočujejo, da moremo svojim odjemalcem vedno poslati najboljše grozdje, kar se ga dobi.
Ako si želite letošnjo jesen naročiti eno ali več kar najboljšega N. Y. grozdja, tedaj nam pišite takoj za pojasnila
0 cenah, pošiljanju, plačevanju itd. Pošljemo jih zastonj.
Jugoslav American Corp.
455 West 42nd St. NEW YORK, N. Y.
& |\/|02KE in ženske kras- | £ AVI ne naj novejše ure, | $ prstane, diamante, verižice 0 $ in vso drugo zlatnino. Da-v lje prave glasne Victor | gramofone, cena ?17.50 do $ § $1,000;, prave slovenske | $ Victor plošče in slovenske «
1 in v vseh drugih jezikih $ £ PIANO ROLE; zastave in S $ regali je za društva. Pišite | & po brezplačni cenik, kar | $ želite na vašega sobrata:	X
| IVAN PAJK
$ 24 Main St., Conejmaujjh, $ &	Pennsylvania.	&
ANTON ZBASNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh,	?
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, opor?*1® vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amen110 stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY.
Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK ▼ ZJruIemlk
Državah
ELCO THEATER -^ELY, MINNEŠftj S
V nedeljo in pondeljek, 1(>. in 17. oktobra (v nedeljo popo^11 ^il predstava)
“STARK LOVE”	|	L
zgodba iz življenja v velikem Dimovem gorovju Tennessee . '
LINDBERGH LETI SAM
Ne zamudite tega
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
933 E. 185th St.	Cleveland,	Oh«0,
POZOR! KADILCI! POZOR!
Imamo pravi inportirani Turški, Grški in Balkanski TOBAl*. cigarete in vse druge k temu potrebne stvari po jako nizkih c£ Cene funtu “F. O. B. Pittsburgh” so sledeče:	.
Št. 1. $2.50, št. 2. $1.80, Št. 3. $1.40, št. 4. $1.00, in to je poštnine.	,
Tudi izdelujemo cigarete, po naročilu z zaželjenimi monogr‘ Za več pojasnila se obrnite na:
EASTERN CIGARETTE and TOBACCO CO.
504 Wylie Ave. Pittsburgh, Pa.
v stari kraj za božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrejšem francoskem parniku ILE DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Kolander, ki bo skrbel za vse mogoče udobnosti na cevi poti.
Nudi se torej vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim prej in nam pišite po nadaljna pojasnila.
POŠILJANJE DENARJA
Oni rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanesljivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potom lastnih zvez.
DALJE NE POZABITE
1. da mi prodajamo šifkarte tudi za vse druge linije in parnike, in da lahko odpotujete “skozi nas,” katerikoli teden hočete,
2	da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje po 4%,
3. da dobavljamo denar iz starega kraja,
4. da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdelujemo tozadevne listine,
5. da izdeljujemo pooblastila izjave, prošnje in druge notarske listine.
5000 knjig za 5000 slovenskih družin.
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO BERILO
ENGLISH-SLOVENE READER
SESTAVIL DR. F. J. KERN.
Knjiga vnebuje **6etne nauke o Izgovorjavi antfleSkih besed: vaje xa učenje anfrleSčine; berila in članke, peami ter kratek anprleško-slovensko in slovensko-angleški slovar (4,000 besed).
NAD 50 SLIK
Knjiga Je pripravna ta učenje angleščine in »lovenfičine.
Kupite jo svojim otrokom.
Cena $3.00 e poštnino. Naroča ee pri
“Araeriikl Domovini,” 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
PAUL KLUN
MUSIC STORE 5153 Butler St.	Pittsburgh,
Edina slovenska trgovina v Pittsburghu s CoH*111 in Odeon ploščami v vseh jezikih, 10 inch 75c, 12 11 $1.25; ako si naročite več kot 5 plošč, vam jih PoS mo poštnine prosto. Gramofoni od $15.00 do $300* Pišite po brezplačni cenik.
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK
V	AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mfnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 CortlandL St.. New York. N. Y.
DOBRI VOJAK ŠVEJK
(Nadaljevanje iz 3. strani)
ob reki Rab v Galiciji avstrijske čete, ki so bežale pred Rusi in ko so spodaj v Srbiji dobivale avstrijske divizije druga za drugo to, kar so že zdavnaj zaslužile, se je spomnilo avstrijsko vojno ministrstvo, da obstoji dobri vojak Švejk, ki naj tudi pomore potegniti avstrijski voz iz blata.
Ko so Švejku prinesli poziv-nico, da naj se čez teden dni zglasi pri vojaški zdravniški komisiji na Strelskem otoku, je ležal v postelji. Moža je namreč zopet mučila revma.
Gospa Millerjeva je pravkar pripravljala v kuhinji kavo.
“Gospa Millerjeva,” je poklical Švejk s tihim glasom, “gospa Millerjeva, stopite no za trenutek semkaj.”
Ko je strežnica stala pri postelji, je rekel Švejk prav tako potihoma; “Sedite, gospa Millerjeva.”
V glasu mu je zvenelo nekaj skrivnostno slovesnega . . .
Ko se je gospa Millerjeva vsedla, si je Švejk podprl s komolci život, se malce dvignil in izjavil:
“Jaz pojdem na vojno!” “Devica Marija!” je kriknila gospa Millerjeva, “kaj bodo neki začeli na vojni?”
“Vojskoval se bom,” je odvrnil Švejk z glasom, ki je zvenel kakor iz groba. “Avstriji že trda prede. Zgoraj nam lezejo na Krakov, spodaj pa na Ogrsko. Kamorkoli pogledamo, povsod nas mlatijo kakor žito. Prav radi tega so me poklicali pod puško. Saj sem že včeraj čital v novinah, da so našo drago domovino zakrili nekaki oblaki.”
“Saj se še gibati ne morejo, gospod!”
“Kaj mi mar, gospa Millerjeva. Pojdem pa na vozičku k vojakom. Ali poznate tistega-le slaščičarja na vogalu; ta vam ima zelo pripraven voziček. Pred leti je vozil v njem na zrak svojega hromega, zločester ga deda. Vi, gospa Millerjeva, potegnete mene v tem vozičku na vojno.”
Gospa Millerjeva je udarila v jok:	“Milostivi gospod, ali naj
pokličem zdravnika?”
“Nikar, nikar, gospa Millerjeva! Če ne štejemo nog, sem docela zdrav za ‘kanonnenfut-ter.’ Zdaj, ko je Avstrijo prijela taka kolika, mora biti vsak pohabljenec na svojem mestu. Vrnite se in mirno skuhajte kavo!”
Med tem ko je gospa Millerjeva ihte in drgetaje cedila kavo, je dobri vojak Švejk zapel na postelji:
“General Windischgraetz in vojaška gospoda, začeli so vojno od solnčnega vzhoda:	hop,	hop!”
Začeli so vojno in tako-le molili:
Pomagajta Krist in Marija ; nam v sili, hop, hop!”
(Dalje prihodnjič.)
POZOR!
Že več let razpošiljamo dobro zapakirane bakrene kotle, s kapo in cevmi, prav po staro-krajski šegi izdelane, kakor kaže slika, tako, da dobite vse v redu na dom in ste popolnoma brez skrbi. Ti kotli se uporabljajo za prekuhovanje vode, čeravno se lahko rabijo še za kaj druzeg'a.
Vedno razpošiljamo tudi najboljše, garantirane starokraj-ske kose, plankače za tesanje in literske steklenice. Za cene se obrnite na nas. Naslov zapišite samo:
STEPHEN STONICH,
Box 368,	Chisholm,	Minn.
SKUPNI BOŽIČNI IZLET
v Jugoslavijo in Italijo s parnikom
PARIS	|
ff
priredimo dne 16. dec. 1927.
Parnik Paris, ki je Slovencem najbolj priljubi.!®11, 0 pljuje že ob 1. uri zjutraj, da bo vsak za Božic la doma pri svojcih. Na razpolago imamo izvrstne ^ bine; kdor je namenjen potovati, naj se nam prijavi cena za III. razred skozi do Ljubljane '/j leznico in vojnim davkom vred $119.67.
•
FRANK SAKSER STATE BANK
■I
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Čistimo, barvamo, popravljamo
NEW YORK
Dry
CLEANING
I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2068. Pridemo iskat in pripeljemo na dom!
SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJŠEK & CESARK
455 W. 42ND STREET NEW YORK, N. Y.
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O.
::	L. N. TOLSTOJ	(	”
• *	1?	.-J	•	•
j	HADŽI-MURAT ,j F	!
*;	Poslovenil Vladimir Levstik J	'	X
T
;; -	:c
% t
(Nadaljevan)«)
“Potrpite samo, da pride Ivan Matvejevič; razpovem vam podrobno, saj zato sem poslan. Takole jo nosim od trdnjave do trdnjave, od vasi do vasi, in jo razkazujem.”
Poslali so po Ivana Matvejeviča; vrnil se je pijan z dvojico silno napitih oficirjev in jel takoj objemati Kamenjeva.
“Glavo Iladžija-Murata sem vam prinesel,” je rekel Kamenj ev.
“Menda ne lažeš? Ali so ga ubili?”
“Da, pobegniti je hotel.”
“Saj sem pravil, da nas ukani. Kje pa je glava? Daj pokaži jo.”
Poklicali so kazaka, da je prinesel vrečo z glavo. Vzeli so glavo iz vreče in Ivan Matvejevič je dolgo strmel vanjo s svojimi pijanimi očmi.
“Junak je bil vendarle,” je rekel. “Daj, da ga poljubim.” “Da, drzna glava je bila to,” je dejal eden izmed oficirjev Ko so vsi ogledali glavo, so jo vrnili kazaku. Kazak jo je položil v vrečo in jo previdno spustil na tla, da ne bi preveč zaropotala.
“A povej, Kamenj ev, kaj govoriš ljudem, kadar jo razkazuješ?” je rekel oficir.
“Ne, daj, da ga poljubim,” je vpil Ivan Matvejevič, “sabljo mi je podaril.”
Butler je stopil pred hišna vrata. Marja Dimitrijevna je sedela na drugi stopnici. Ozrla se je na Butlerja in se takoj srdito odvrnila.
“Kaj vam je, Marja Dimitrijevna?” je vprašal Butler. “Sami morilci ste, ne morem vas videti,” je rekla vstaj a je. “Morilci, prav zares!”
“To se lehko zgodi vsakomur,” je dejal Butler, sam ne vedoč, kaj naj odgovori. “Zato je vojna.”
“Vojna? Kakšna vojna? Morilci ste, to je vse. Mrtvo truplo je treba predati zemlji, vi se pa režite nad njim. Morilci,' bog-me da,” je ponovila, odhajaje po stopnicah nizdol; nato se je vrnila v hišo skozi zadnja vrata.
Butler se je vrnil v izbo in prosil Kamenjeva, naj pove podrobneje, kako je bila vsa stvar.
In Kamenjev je pripovedoval.
XXV.
Hadžiju-Muratu je bilo dovoljeno, da sme jahati v okolico mesta na izprehod, toda le s kazaškim spremstvom. Vseh kaza-kov so imeli v Nuhi pol stotnije, iz teh pa je bilo deset mož odbranih za poveljstvo; da so mogli pošiljati izmed ostalih še deset mož s Hadžijem-Muratom, kakor je t>ilo naročeno, jih je bilo treba pridržati ves dan v službi. In tako so poslali prvi dan deset mož, potem pa so sklenili pošiljati samo pet mož; seveda so prosili tudi Hadžija-Murata, naj ne jemlje s seboj vseh svojih muridov.
Toda dne 25. aprila je Hadži-Murat odjahal na izprehod z vso petorico. Ko se je vzpenjal na konja, je dežurni oficir opazil, da se odpravljajo vsi muridi s Iiadžijem-Muratom, in mu jo rekel, da jih ne sme; vzeti toliko s seboj; a Hadži-Murat je iz-podbodel konja, kakor da ga ne sliši, in oficir ni delj silil vanj. Med kazaki je bil podčastnik z georgijevskim častnim križcem, mali, kratko ostriženi suroglavec Nazarov, zdrav in svež kakor kri in mleko. Bil je prvorojenec bedne staroverske rodbine; odrasel je brez očeta in je zdaj redil svojo staro mater, tri sestre in dva brata.
“Pazi, Nazarov, ne puščaj jih predaleč.” je kriknil dežurni oficir.
“Slušam. vaše blagorodje,” je odvrnil Nazarov; vzpel se je v stremenih in pognal svojega dobrega, velikega ridžana v dir, popravi ja j e i puško na hrbtu. Štirje kazaki so jahali za njim. Ferapontov, mršav dolgin, prvi tat in plenilec — baš tisti, ki je prodal Hamzalu smodnika; Ignatov, kateremu je že dotekal rok, postaren in zdrav mužik, ki se je rad pobahal s svojo silo, Miškin, šibak mladič, iz katerega se je vse norčevalo, in Pe-trakov, mlad plavolasec, edinec svoje matere, vedno poln prijaznosti in veselosti.
Jutro je bilo megleno, a do zajtrka se je vreme zjasnilo in solnce je bleščalo na pravkar razvitem listju dreves, na mladi, deviški travi, na zelenju, klijočih žit in na igranju bistre reke, ki se je videla na levi strani ceste. Hadži-Murat je jahal v stop; kazaki in nukerji so mu sledili tik za hrbtom, da ne bi zaostali. Počasi so jezdili po cesti za trdnjavo. Srečavali so ženske z jer-basi na glavah, vojnike na vozovih in škripajoče telege, zapre-žene z bivoli. Ko so prejahali dve vrsti, je Hadži-Murat izpod-bodel svojega belega kabardinca; spustil se je v drnec, tako da so morali spremljevalci ubrati oster dir. Enako so storili tudi kazaki.
“Eh, vrlega konja ima pod seboj,” je rekel Ferapontov. “Na tla bi mu pomogel, da smo še v tistih časih, ko ni živel v miru z nami.”
“Da, brat, za tega konjiča so ponujali v Tiflisu tristo rubljev.”
“A jaz ga prehitim na svojem rjavcu,” je dejal Nazarov. “Kajpak prehitiš ga,” je rekel Ferapontov.
Hadži-Murat je jahal čedalje hitreje.
“Ej, kunak, tako ne gre. Po malem!” je kriknil Nazarov, podeč se za Hadžijem-Muratom.
Hadži-Murat se je ozrl in dirjal dalje, ne/da bi zinil besedo ali zmanjšal hitrost.
“Pazi, vragovi imajo nekaj v mislih,” je dejal Ignatov “Viš, kako jo ubirajo.”
Tako so prejezdili še celo vrsto proti goram.
“Pravim, da ne gre!” je vnovič kriknil Nazarov. Hadži-Murat se ni ozrl in ni odgovoril; pač pa je pognal še bfllj in udaril iz dira v skok.
“Motiš se, meni ne uideš!” je kriknil Nazarov, zadet v živo. To rekši je udaril svojega velikega ridžana s korobačem, uprl se v stremene, nagnil se naprej in spustil konja z vso brzino za Hadžijem-Muratom.
(Dal)« prihodnjič)	j
JiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiimitt
i Lepe	|
f tiskovine	j
za vaša društva, za trgovce,	s
5	posameznike, za vsakovrst-	S
E	ne prireditve dobite vselej	S
| po nizkih cenah
V prvi slovenski unijski tis-	E
karni v Zjed. državah, kjer	E
dobite ob vsakem času za-	Sj
E	nesljivo in	=
I točno postrežbo
Se priporočam društvom, ro- E jakom, trgovcem za vse pri- E like. Prevzamemo največja E kot najmanjša dela.
[ Ameriška Domovina j
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
5111111111111111111111111111111111111111111111111?:
mmmammmmmmmmmmmmmmmam
Najnovejši pralni stroj
-WOODROW-
Pralni stroj “WOODROW0 pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely.
Najhitrejše, najvarnejše pranje na svetu.
Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri | navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vod-?!
J Nobenih premikajočih delov v čebmi, a vendar ere milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niaeara.
Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo mncžino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu.
Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen.
Proti gotovini ali na lahke obroke.
JOSEPH MANTEL
trgovina z železnino in
pohištvom.	•
ELY, MINNESOTA.