Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
..   ............................................................ | | lllll■■l■ |||| ||■||||ll |  .m  .Ml	II—IB
Širša plenarna sela v Mariboru
se vrši dne 8. februarja t. 1. ob 8. uri v gostilni »Pri roži«. Koroška cesta 3,
s sledečim dnevnim; redom :
1.	Poročilo centralnega in oblastnih tajnikov, poročilo blagajnika in nadzorstva. (Poročila bodo spisana.) Debata k poročilom in razrešnica za preteklo leta.
2.	a) Splošni gospodarski položaj
in železnice — ref. Pongračie.
Gospodin Ministar Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja rešenjem svojim St. Br. 980 od 10. 1. 1931 do-neo je odluku sledeče sadržine:
Na osnovu al. 1, 2 i 3 Upustava za izbore radničkih i namešteničkih Poverenika Z. R. Br. 11980-fV od 23. decembra 1927. god. (»Službene Novine« br. 296 od 29. diccombra 1927. g.)
rešavam:
1.	da mandati radničkih i name-šteničkih poverenika i njihovih za-menika. izabranih pre 10. januara 1929. g., kao i onih poverenika i njihovih zamjenika, koji su naimeno-vani putem sporazuma, a čiji mandati ističu krajem 1930. g\, prestaju da važe sa 31. decembrom 1930. g.;
2.	da se izbori radničkih i namešteničkih poverenika' i njihovih: zamjenika. u pređuzećiimia predvidje-nim u i? 1 zakona o zaštiti radnika, dozvole i obave po odredbama upustava za izbore radničkih i namešteničkih povjerenika, u koliko u ovom pogledu ne bi bio postignut sporazum i zmedi u radnika i name-
b)	Nastavljene! in njih zahteve — ref. Cerkvenik,
c)	Delavci in njih zahteve — ref. Stanko.
3.	a) Sprememba pravil in pravil-
nikov saveza — ref. Stanko, b) Razprava o ustvaritvi transport. federacije — ref. Krekić.
4.	Savez, kulturne organizacije in zadružništvo — ref. Korošec.
5.	Samostojni predlogi.
štenika zaposlenih u jednom predu-zeou i poslodavca ovog preduzeća u smislu čl. 1 pomenutih upustava — i
3.	da rešenje moga predhodnika Z. R. Br. 301 od! 15. januara 1929. g. i St. Br. 82122 od 10. dec. 1929. god. — u pogledu odlaganja izbora radničkih i namešteničkih povjerenika prestaju važiti.«
Po naredbi
Ministra soc. politike i nar. zdravlja Načelnik Odel. za Socijal. Staranje:
Dušan M. Jeremić, s. r.
* * ❖
Volitve delavskih zaupnikov se bodo vršile! Dolžnost organiziranega delavstva je, da povsod izvoli delavske zaupnike iz vrst najodloe-nefšlh elanov organizacije, da bodo tako izvoljeni delavski zaupniki roko v roki z organizacijo ščitili delavske pravice in sodelovali v borbi za zboljšanje moralnega, socijalne-ga in gmotnega položaja delavstva.
Železničarji, izpolnite točno navodila vašega saveza!
ne profesioniste v kurilnicah ne predpisuje nikakih izpitov, ker so že pri začasni nastavitvi morali predložiti direkciji spričevala o izučeni obrti. Vsi ti so pričakovali, da postanejo s 1. I. 193! stalni, na direkciji so pa dobili pojasnilo, da ne morejo biti imenovani stalnim, ker nimajo strokovnih izpitov, strokovnega izpita pa zopet ne morejo polagati, ker s pravilnikom ni predpisan.
Vsi ti delavci so še danes samo v prvi stopnji osnovne plače ter prejemajo samo 60% položajne pl^če in obstoji možnost, da izgube pol leta za napredovanje in na prejemkih, ako se ljubljanski direkciji ne pošlje navodila, da imenuje prizadete profesioniste, ki so izpolnili pogoje iz čl. 19 zakona ter predložili spričevala o izučeni obrti, stalnim.
Na podlagi prednavedenega prosimo Ministrstvo saobraćaja, da. upoštevajoč delo, katero opravljajo nastavljeni profe-sionisti in za katerega so morali položiti predpisani izpit (učno spričevalo) ter dejstvo. da pravilnik za polaganje strokovnih izpitov ne predpisuje za nastavljene profesioniste nobenega strokovnega izpita, odredi, da se nastavljene profesioniste, ki so stari nad 21 let. imajo tri leta začasne službe, so odslužili vojaščino, imenuje na podlagi njihovih učnih spričeval s 1. I. 1931 stalnim zvaničnikom.
Posebna deputacija je pri Generalni direkciji še osebno raztolmačila položaj teh strokovnikov, ki danes trpe po tuji krivdi ter je prosila. da bi se ta vloga čimprej rešila.
Izplačevanje službenih doklad stro-kovnikom.
Strokovniki so dobili službene doklade izplačane za čas od 1. aprila pa do konca oktobra 1930, s 1. novembrom pa jim direkcija službene doklade ni več izplačala, baje, ker mestna kontrola ni dala odobrenja -za to izplačilo. Že tretji inescc se sedaj vleče ta zadeva in čaka direkcija na rešitev glavne kontrole iz Beograda, strokovniki pa seveda na svoje službene doklade. Da sc rešitev tega vprašanja pospeši, je
naš savez predložil tako na glavno kontrolo kakor na Ministrstvo saobraćaja in Generalno direkcijo vlogo sledeče vsebine:
Podpisani savez prosi naslov, da bi poslal ljubljanski železniški direkciji tolmačenje radi izplačila službene doklade po zakonu o izmenjavah in dopolnitvah zakona o drž. prom. osebju od 23. Vi. 1930 tudi nastavljenim profesionistorn-zvaničnikom v kurilnicah in delavnicah. Ljubljanska železniška direkcija je to doklado izplačala od 1. IV. do 31. X. 1930, nato pa je izplačilo ukinila in čaka na tolmačenje višjih instanc.
S citiranim zakonom § 3 so odrejene službene doklade za vse uslužbence iz-vzemši administrativno in. računsko osob-je. Poleg tega je Generalna direkcija s svniim odlokom G. D. Br. 61763 od 20. Vil. 1930 odredila, da se izplačuj službena doklada v strojni službi vsem nastavljenim uslužbencem, izvzemši administrativnih, računskih in skladiščnih uradnikov in zva-ničnikov, prepisovalcev, delavskih in kuril-niških čuvajev ter pisarniških slug.
Na podlagi zakona, kakor tudi citiranega odloka Generalne direkcije je jasno, da pripada službena doklada tudi nastav-. Ijenim profesionistorn-zvaničnikom, ker vrše svoje strokovno delo pri popravilih strojev in železniških voz ter prosimo, da odredite ljubljanski direkciji, da izplača službeno doklado za čas od 1. XI. 1930 do danes in jo dalje redno izplačuje vsem nastavljenim profesionistom v kurilnicah in delavnicah.
Nam je popolnoma neumljivo, kako more ljubljanska mestna kontrola sploh osporavati izplačilo službene doklade strokovnikom, ker je vendar jasno, da so od službenih doklad izvzeti le orni, ki so v pisarniški ali administrativni službi in vendar ne bo nikdo ključavničarjev ali kovačev uvrščal med’ pisarniško osobje. Upamo, da bo glavna kontrola in Generalna direkcija to zadevo obravnavala kot nujno, da pridejo strokovniki do svojih prejemkov.
Volitve delavskih zaupnikov.
Naše intervencije.
Izplačilo delavskih diferenc.
Koncem januarja smo ponovno intervenirali v Beogradu: radii izplačila delavskih diferenc delavstvu, da definitivno ugotovimo, kaj prav za prav ovira izplačilo te diference, ko je bil krediti že davno odobren.
Doznali smio, da je kredit sicer rezerviran, dia pa čaka še na rešitev neke »naročite« komisije, kateri predseduje načelnik finančnega ode-lenijia Gen. Dir. g. Djurič. Glavna ovira, bo ta, da je kredit sicer odobren na papirju, da pa ni denarja v gotovini, da bi se diferenca izplačala. Naš savez bo vodil intervencije dalje ter se bio takoj po plenarni seji obrnil na najvišje mesto v državi z zahtevo, da se delavcem diference, na katere čakajo že nad sedem let, izplačajo.
Imenovanje strokovnikov, nastavljenih leta 1927, stalnim.
V ljubljanski direkciji je bilo leta 1927 nastavljenih okoli 50 prof e-sionistov, ki so bili imenovani za zvaničnike II. ali I. kategorije ter je pretežna večina dosti zgubila na svojih prejemkih. Tedaj se jim! je obljubljajo, da bodo po treh letih postali stalni in se jim bodo vsa leta vračunala. Že lansko leto so doživeli prvo presenečenje, ko so zvedeli. da se jim službena leta ne bodo vračunala za napredovanje in da bodo torej prišli le v drugo stopnjo osnovne plače. Sedaj ko je minul 1. januar, so vsi pričakovali, da dobe dekrete o priznanju stalnosti, a na podlagi urgenc so zvedeli, da to vprašanje še ni rešeno. Ljubljanska direkcija čaka na tolmačenje iz Beograda, Beograd pa zopet nastavljenih profesionistov ne pozna 'n vsled tega seveda tolmačenja
dati ne more. Dolžnost ljubljanske direkcije bi bila, ker jih je leta 1927 nastavila, da zadevo v lastnem' delokrogu urodi, ne išče pik in vejic, ampak imenuje te strokovnike stalnim, ko imajo vendar vse pogoje za stalnost. Baje ovira stalnost dejstvo, d!a strokovniki še niso položili nekih »posebnih strokovnih izpitov«. Na drugi strani pa zopet obstoja »pravilnik o polaganju strokovnih izpitov«, ki pa za' to kategorijo ne predvideva nikakih izpitov, ker jih — ako računamo z zdravo pametjo — ne more predpisati. Ti strokovniki vrše namreč popolnoma isto delo, kot so ga vršili pred nastavitvijo. Ključavničar tudi pio nastavitvi vrši ključavničarska dela ter je strokovni1 izpit za ključavničarja naredil pri pomočniški preizkušnji in direkciji predložil svoje učno spričevalo. Tri leta je imela direkcija čas, da bi predpisala za te profesioniste kak strokovni izpit, če pa v tem- času tega ni naredila, je sama priznala, da že imajo zai svojo stroko izpit položen in bi jih morala s 1. I. 1931 imenovati stalnim ter u-vrstiti v drugo stopnjo plače. Naš savez je predložil na Generalno direkcijo in na Ministrstvo saobraćaja vlogo sledeče vsebine:
Podpisanemu savezu je čast zaprositi Ministrstvo za promet, da bi izdalo ljubljanski železniški direkciji potrebna navodila za priznanje stalnosti nastavljenim 'profesionistorn-zvaničnikom:	v kurilnicah
in delavnicah.
Čl. 19 zakona predpisuje pogoje, pod katerimi more postati začasni uslužbenec stalen. Leta 1927 je bilo v ljubljanski železniški direkciji v kurilnicah nastavljenih za začasne zvaničnike večje število obrtnikov, ki so ves ta čas in še sedaj delajo le dela svoje stroke kot ključavničarji, strugarji itd. ter so v začasni službi po nastavitvi prebili že tri leta. Pravilnik za polaganje strokovnih izpitov za nastavlje-
Pred skupščino bolniške blagajne.
Dne 15. februarja se vrši v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice redna skupščina bolniške blagajne, na kateri se bo poleg poročila o poslovanju v preteklem' letu, obračuna in proračuna, obravnavalo tudi samostojne predloge, katere bodo stavili izvoljeni skupščinarji v imenu prizadetih železničarjev. Iz rezultatov dosedanjih skupščin imamo žal žalostne izkušnje, dia ostane pretežna večina sklepov neizvedena, ker vsi naši sklepi nalete na glavni skupščini v Beogradu na, gluha ušesa. Naši sodtugi so za letošnjo' skupščino vložili sledeče samostojne predloge :
Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji dfž. železnic
Ljubljana.
Podpisani skupščinarji vlagamo za oblastno skupščino humanitarnih fondov, ki se bo vršila dne 15. februarja t. L, naslednje samostojne predloge:
1.	Predlog za spremembo uredbe in pravilnika.
V Ministrstvu socialne politike se sedaj v komisijah obravnavajo novi osnutki zakonov o zavarovanju delavcev. Štejemo za nujno potrebno, da se že pri tej spremembi upoštevajo sklepi dosedanjih oblastnih skupščin. Zato predlagamo, dia naj sklene oblastna skupščina v Ljubljani podstavo za spremembo uredbe in pravilnika in predloži ta sklep glavni skupščini, da ga ta osvoji in predloži Ministrstvu socialne politike v upoštevanje. Nova uredba in pravilnik naj slonita na tehle načelih:
a)	zavarovani morajo biti vsi železničarji, aktivni, upokojeni, provizionira-ni, miloščinarji, kratko in malo: vsi nameščenci, vsi delavci, snažilke, pogodbeni delavci, dnevničarji, torej vsi uslužbenci in vse uslužbenke državnih prometnih' ustanov;
b)	zagarantira naj se bolniškemu fondu popolna avtonomija in neodvisnost od Ministrstva saobraćaja. Bolniški fond naj bo podrejen le Ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja ter naj se namesto dosedanjih oblastnih uprav huma-
nitarnega fonda osnujejo samostojni železniški okrožni uradi za zavarovanje delavcev. Samouprava oblastnih uprav naj! se izvede tudi v praksi s pridržkom, da sklepi oblastnih uprav ne smejo kršiti uredbe in pravilnika. Za centralno upravo (Središnji ured) in nepredvidene splošne izdatke ter rezervni fond naj prispevajo vse oblastne uprave neki procent, določen na redni glavni skupščini železniških okrožnih uradov;
c)	pri namestitvi zdravnikov naj odloča oblastni upravni odbor, kateremu so zdravniki direktno podrejeni;
d)	vsi sklepi glavne skupščine postanejo takoj izvršni in v pogledu dajatev in pravic obvezni s prihodnjim prvim obojestransko;
e)	v pogledu pravic naj' se izvede in osobju zagarantiraju naslednje pravice:
1.	zdravljenje v bolnišnicah, zdraviliščih, sanatorijih in toplicah s prehrano, stanovanjem, taksami ter vsem zdravljenjem vred naj bo brezplačno za vse zavarovane člane ob popolni ohranitvi hra-narine, ki naj se upravičencem v celoti izplačuje;
2.	za čas bolezni naj se zagarantirajo osobju za prve tri dni prejemki pri državni prometni ustanovi in šele, ako bolezen traja več nego tri dni, naj osobju pripada za ves čas hranarina.
Hranarina naj se izplačuje koncem meseca hkratu s plačo ter naj se podaljša pravica do hranarine na 52 tednov in poviša upoštevajoč razpoložljiva sredstva. Podpora za otroke (zdravljenje, pogrebnina itd.), naj pripada do 23. leta, ako so otroci brezposelni, ali kadar nadaljujejo šolanje in so v oskrbi staršev;
3.	vsa za zdravljenje potrebna zdravila, torej tudi specialna, naj se izdajajo brez vsake omejitve;
f)	budžetiranje naj se odpravi ter naj razpolaga s plačanimi prispevki članov in z enako visokim prispevkom državnih' železnic kot delodajalca, oblastni upravni odbor;
g)	neokrnjene naj ostanejo vse pravice zavarovancev, ki jih že sedaj določata uredba in pravilnik.
2.	Stroški za zdravniški pregled.
Po dosedanji praksi mora nositi stroške za pregled v primeru zdravljenja v toplicah član, ki zaprosi za zdravljenje, ker spada zdravljenje v toplicah, kopališčih in sanatorijih med redne dajatve fonda in je
po pravilniku to zdravljenje vezano na odobrenje g. šefa-zdravnika oziroma komisije. Predlagamo oblastni skupščini, naj predloži redni glavni skupščini naslednji predlog:
Vse predloge za zdravljenje v toplicah, kopališčih in sanatorijih naj plača bolniški fond. Član nosi stroške za pregled le v primeru, ko se pritoži proti zdravniškemu izvidu ene ali druge zdravniške instance bolniškega fonda,
3.	Prejemki za čas ambulantnega zdrav-Lienja.
Koncem 1927. leta je ljubljanska železniška direkcija izdala odlok, da se sme zaračunati v delovni čas samo faktično delo, za izgubljeni čas radi zdravljenja ali preiskav v centralni ambulanti pa da se mora delavstvu odtegniti plača. Ne glede na nesocialnost take odredbe v splošnem, mora oblastna skupščina konstatirati, da je ta odredba v neizmerno škodo tako upravi, kakor fondu. Pri današnjih plačah delavstva, ki so daleč pod ekzistenčnim minimumom. mora delavec računati z vsakim tudi naimanjšim odtegljajem. Ker izgubi, ako gre na ambulanto, če je v Ljubljani ali Mariboru, po nekoliko ur, ako pa je izven teh centrov pa pol ali kar vso dnevnico, o4-laša z obiskom in specialno preiskavo večkrat, žal, tako dolgo, da je prepozno. S tem se poveča procent težko bolnih, uprava zgubi na delovni sili, bolniški fond pa na hranarini. Glede na navedeno predlagamo, da naj oblastna skupščina sklene:
Oblastni upravni odbor naj' takoj intervenira po svojem predsedniku in podpredsedniku pri g. direktorju ljubljanske železniške direkcije, da se naj za izgubljeni čas za ambulantno zdravljenje zopet izplačujejo redni prejemki. V kolikor bi ta intervencija ne uspela, da naj se predloži glavni skupščini v Beogradu samostojen predlog, da se naj za ambulantno zdravljenje izplačuje hranarina.
To izplačevanje hranarine bi bilo mogoče doseči na osnovi prvega odstavka §-a 52 in spremembe S-a 5i naredbe in na podstavi ustrezajočih §-ov pravilnika, ki bi jo naj glavna redna skupščina predlagala g. ministru za promet.
Izkušnja nas je namreč poučila, da se v poslednji dobi delavci, ki bi drugače izgubili dnevnico, javljajo bolne, da tako ne pridejo ob dnevnico in hranarino. Nedvomno prakticirajo, prisiljeni zaradi tako neracionalne odredbe §-a 51 pravilnika delavci po vsej državi enako, prav tako nedvomno pa je. da je takšno prakticiranje v veliko škodo financam bol. fonda.
Možnost spopolnitve omenjene odredbe na bolje pač g. ministru prometa pristop !
4.	Izplačilo 70%-ne hranarine za vse dni
v mesecu.
Vsakomur je jasno, da človek v času bolezni potrebuje več denarnih sredstev ter ima mnogo več izdatkov, dobiva pa v tem času samo 70%-no hranarino in še to le za faktične delovne dni. Da se omogoči delavstvu vsaj do neke meje uspešno zdravljenje, predlagamo, da naj oblastna skupščina sklene:
V primeru bolezni naj se bolnim zavarovancem plačuje 70%-ua hranarina za vse dni v mesecu, torej za 30 dni, ne glede na to, ali dela delavec v turnusu ali samo ob delovnih dnevih, fsti princip naj velja za primer eventualnih brezplačnih dopustov. Hranarina naj se izplačuje redno koncem meseca hkratu s plačo.
Ta predlog je lanska glavna skupščina bol. fonda ž.e sprejela s spopolnitvijo, naj se zavarovancem odteguje prispevek za boi. fond prav tako za vse dneve v mesecu. G. predsednik c. upravnega odbora naj pri g. ministru doseže odobrenje tega sklepa:
Glede spopolnitve tozadevnih določb v §-ih 51 odn. 51 naredbe veljajo tu iste pripombe, kakor pri predlogu pod tč. 3.
5.	Namestitev dveh zobozdravnikov v Ljub-
ljani in v Mariboru.
Oblastni upravni odbor je sklenil namestiti v Ljubljani in v Mariboru še po enega zobozdravnika. Centralni upravni odbor v Beogradu pa je ta sklep razveljavil, sklicujoč se na stroške, ki bi baje z izvršitvijo sklepa ljubljanskega upravnega odbora narasli bolniškemu fondu. Ta motivacija c. upravnega odbora je povsem neutemeljena in je baš nasprotno res. Stroški se ne bi prav nič povečali, izbera članov med dvema zdravnikoma bi nedvomno vplivala na solidveiše delo posameznih zdravnikov in bi se skoraj gotovo ne ponavljala tako česta "nuravila istih zob že po presledku enega leta. Stroški se računajo vendar od zoba in dela. ne pa po številu zdravnikov. Pavšal pa bi se delil na polovico. Stroški bi torej ne narasli, marveč bi le-ti zavoljo nedvomno solidnejšega dela še padli.
Predlagamo, zategadelj, naj predloži obLstna skupščina glavni skupščini naslednji predlog:
t Glavna skupščina sprejema predlog, da se v Ljubljani in Mariboru v eminentnem interesu fonda in članstva namestita namesto enega, po dva zobozdravnika. Glede eventualne trditve o spornosti kompetence glavne skupščine bol. fonda glede tega predloga, naj se upošteva, da je c. upravni odbor razveljavil tozadevni sklep oblastnega upravnega odbora, da gre torej za nekaj več, nego navadno namestitev dveh zdravnikov.
6.	Plačilo stroškov za prevoz zdravnika.
Odredba »Pravilnika za lekarsku služ,-bu«. da mora stroške za prevoz zdravnika na dom (preko 3 km) plačati član sam, je zelo nesocialna ter zlasti za dtelavstvo. ki ima zelo nizke prejemke, naravnost uničujoča. Ko delavec tako nevarno in težko zboli, da mora klicati na dom zdravnika, mora družina vedno iskati posojilo pri sose-
dih, da plača voznika, še večkrat se pa pripeti, da bolan delavec, ko vidi težak položaj svoje družine, ki nima denarja niti za borno prebrano, odlaša s klicanjem zdravnika toliko časa, da je prepozno. V interesu tisočev delavcev, kakor tudi fonda samega predlagamo skupščini:
Oblastna skupščina naj sklene, da se naj čl. 18 pravilnika za lekarsko službo v toliko spremeni, da naj preskrbi voz za prevoz zdravnika na dom preko 3 km član bolniškega fonda sam, a stroške za prevoz naj plača fond. Le v primerih, kjer bi se nepristransko ugotovilo, da poklic zdravnika ni bil potreben in da bi bil član fonda lahko sam šel k zdravniku. nosi stroške prevoza član sam,
7.	Zdravljenje ponesrečenih v službi v bol-
nišnicah.
Po § 62 naredbe o zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode gredo vsi stroški nezgodnega zavarovanja v breme budžeta državnih prometnih naprav. § 63 iste naredbe izrecno določa, da ponesrečeni v službi ne dobivajo hranarine. marveč dobivajo za prvih 10 tednov delovne nesposobnosti 100% denarno pomoč v breme državne prometne ustanove. O kakili odteg-Ijajih od te denarne pomoči naredba ne govori, pač pa priznava poleg te novčane pomoči ponesrečencev še zdravila, bolniško in specialno zdravljenje tudi v breme državnega budžeta. Iz gornjih določb jasno sledi, da se za čas zdravljenja v bolnišnici ponesrečencu ne sme odtegovati polovica, odnosno tri četrtine novčane pomoči za zdravljenje po § 52 naredbe, ker ta jasno določa odtegnitev le od hranarine. Zato naj oblastna skupščina sklene:
Za primer zdravljenja v službi ponesrečenega železničarja pripada temu vsa novčana pomoč, ne glede na to, ali se zdravi doma ali v bolnišnici, kakor to določa S 63 naredbe. Ta sklep naj se predloži prihodnji glavni skupščinii. da izda nato centralna uprava tozadevni odlok za vse območje državnih prometnih naprav.
8.	Zopetna uvedba čl. 87 »Pravilnika za
lekarsku službu«.
G. minister saobraćaja je z odlokom br. 19.088-29 od 14. IX. 1929, razveljavil gornji člen pravilnika za zdravniško službo in s tem odvzel zavarovanemu članstvu pravico, da sme zahtevati pregled po specialistu in tako članstvo nima direktne možnosti. da pride do specialista. Članstvo ni, dokler je bil gornji člen v veljavi, izrabljalo te določbe, marveč je prosilo za pregled po specialistu le. ako je bilo prepričano, da zdravljenje z dosedanjimi zdravili ne napreduje oziroma, da morda obstoji kaka težja bolezen, ki pa jo železniški zdravnik z navadnimi pripomočki ne more ugotoviti. Oblastna skupščina naj sklene:
»Pravilnik za lekarsku službu« naj se izpopolni v toliko, da se zopet uvrsti čl. 87. in da možnost bolnemu članu, da zahteva pregled po specialistu in da železniški zdravnik tega pregleda ne sme odreči.
9.	Obiski železniških zdravnikov pri bol-
nikih na domu.
Zaradi teli obiskov sc med zavarovanci in zdravniki na eni ter zdravniki in upravo na drugi strani zelo pogosto ponavljajo konflikti, ki naposled ne koristijo niti zavarovancem. niti zdravnikom, niti fondu samemu.
Zaradi tega predlagamo:
Oblastna skupščina naj sprejme naslednji predlog, ki bo tvoril osnovo za honoriranje zdravniških obiskov na domu zavarovancev.
Oblastna uprava humanitarnih fondov v Ljubljani naj v 1931-32 proračunskem letu vodi evidenco zdravniških obiskov na domu zavarovancev. Na osnovi te evidence naj potem oblastni upravni odbor za prihodnjo oblastno, odnosno glavno skupščino izdela in predloži predlog o honoriranju zdravniških obiskov.
Umestnost tega predloga je nepotrebno utemeljevati, ker je očitno, da mora biti zdravnik za obiske, ki jih izvrši izven ambulantnih ur, prav posebno pa še ponoči, posebej honoriran, če upoštevamo, da so honorarji železniških zdravnikov skrajno minimalni.
10.	Spopolnitev §-56 naredbe.
Med zavarovanci bol. fonda je mnogo delavcev, ki so na tuberkulozi neozdravljivo bolni ter ogrožajo s svojo navzočnostjo doma po navadi vso rodbino; isto velja tudi za posamezne rodbinske člane vseh zavarovancev, ki so na tuberkulozi neozdravljivo bolni.
Po zgoraj omenjenem §-u pa plača bol. fond delavcem največ 26 tedensko, rodbinskim članom pa največ trimesečno zdravljenje v bolnišnicah.
Glede na dejstvo kaj lahkega okuženja vseh rodbinskih članov in večkrat popolnoma zdravega člana bolniškega fonda, je razumljivo, da je potrebno takšne nevarne bolnike izolirati in s tem odpraviti možnost oktiževanja. Jasno je, da z okuževanjem — ne glede na splošno ljudsko blaginjo, socialne in gospodarske momente, ki tu pridejo tudi močno akcentirano v poštev — rastejo do jiedoglednosti stroški bolniškemu fondu. Ce ne iz. drugih razlogov, bi bilo zgolj iz racionalno gospodarskih razlogov potrebno ta § spopolniti. Predlagamo zatorej naslednje:
Pri vseh zavarovancih in pri vseh rodbinskih članih zavarovancev, pri katerih žel. zdravnik, specialist in šef-zdravnik strokovno ugotovijo možnost lahkega okuženja drugih članov družine in ^potrebo izolacije, naj bolniški fond plača v bolnišnicah ali v posebnih — za to določenih — ustanovah oskrbnino za 52
tednov. Ta določba naj se uvrsti med L in 2. odstavkom §-a 56 naredbe.
Oblastna skupščina naj izvoli ta predlog sprejeti in ga predložiti glavni skupščini, da ga le-ta osvoji in predloži g. ministru za promet v odobrenje.
11.	Sanatoriji za tuberkulozne.
Akcija zaradi gradnje sanatorijev za tuberkulozne je še vedno na mrtvi točki. Potrebno je, da se ta akcija pospeši, da se končno enkrat neha z zavlačevanjem grad-be teh prepotrebnih zavodov. Pomisliti je treba na ogromne vsote, ki jih porabija bol. fond za zdravljenje tuberkuloznih v tujih sanatorijih, pomisliti je treba, koliko članov bol. fonda žrtvuje svoje zdravje in življenje, ker ne more nositi denarnih bremen, ki so v zvezi z zdravljenjem v sanatorijih, pomisliti je treba, da naposled vsi ti bolniki, ki bi bili mogli, da so se pravočasno zdravili, ozdraveti, obremenijo kdaj pozneje nedvomno finance bol. fonda s težkimi bremeni.
Oblastna skupščina naj zatorej sklene, da se glavni skupščini predloži naslednje: Centralna uprava naj v proračunskem 1. 1931-32 definitivno zgradi vsaj en sanatorij v Sloveniji na poljubnem mestu, ki ga določi tozadevna komisija, in naj takoj za zgradbo tega sanatorija potrebni denar naloži v kakšnem pupilarno varnem denarnem zavodu n. pr. v hipotekarni banki. Ta vsota se ne sme uporabili za noben drugi namen, se torej tudi — ob prav nobenem pogoju — ne sme virmanisati.
Glavnica za gradnjo sanatorijev naj se — po možnosti — poveča z izkupičkom prodaje nerentabilnih ali skrajno slabo rentabilnih domov ob Adriji. ki so prej v breme, nego v korist fondu.
12.	Namestitev specialista-kirurga v Mariboru.
Mesto specialista-kirurga v Mariboru je že nad dve leti nezasedeno, kljub temu, da je oblastni upravni odbor po čl. 1 - Pravilnika za lekarsku službu bolesničkog fonda državnog saobraćajnog osoblja«, že večkrat predložil, da se to mesto zasedle po specialistu g. dr. Majcenu. Da se to vprašanje ne bo še odlagalo, naj sklene oblastna skupščina predložiti centralnemu upravnemu odboru in g. ministru saobraćaja naslednje: Oblastna skupščina odobrava sklep upravnega, odbora, da se namesti za specialista-kirurga v Mariboru g. dr. Majcena ter v interesu zavarovanega članstva zahteva, da se ta namestitev čim preje izvede.
Glede eventualnega ugovora c. upravnega odbora, češ, da ta predlog ne spada v kompetenco glavne skupščine bol. fonda, je pripomniti, da spadajo v kompetenco glavne skupščine najmanj tiste zadeve, ki spadajo v kompetenco c. upravnega odbora. ker je vendar — logično — kompetenca glavne skupščine širša, nego kompetenca c. upravnega odbora.
13.	Dnevnice članom c. upravnega odbora in članom oblastnih upravnih odborov.
Zunanji člani obeh zgoraj omenjenih odborov, t. j. tisti člani, ki stanujejo izven
Ljubljančani!
Mariborčani!
Železničarska veselica v Ljub» (Jani se vrši na Svečnico t. j, 2. februarja 1931 zvečer ob 8. uri v „UNIONU“.
V Mariboru pa je veselica v soboto, dne 7. februarja 1931 zvečer ob 8. uri v „UNIONU“.
mesta sedeža odborov, prejemajo namesto sejnine samo dnevnice, ki jim po njihovem službenem položaju (kategoriji etc.) pripadajo, povečane za 15%.
Fa določba skoraj onemogoča delavcem, ki se morajo pripeljati od zunaj, sodelovanje pri korporacijah bol. fonda. Dnevnice delavcev so. kakor je vsakemu znano, tako majhne, da v nobenem pogledu ne krijejo stroškov, ki temu narastejo pri bivanju v mestih sedežev upravnih odborov, odnosno v novem del. pravilniku sploh niso določene.
Predlagamo zategadelj oblastni skupščini. naj se predloži glavni skupščini bol. fonda naslednji predlog:
Vsi člani c. upravnega odbora in oblastnih upravnih odborov, ki stanujejo izven mesta sedeža teh odborov, prejmejo za vsako sejo. katere se udeležijo, troš-nino, ki znaša 100,— Din. Ta trešnina naj se izplača vsem enako, ne glede na položaj, kategorijo ali vrsto uslužbenca.
14.	Izplačilo babične pomoči v isti višini kakor pri sred. uradu.
Po dopisu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani štev. 3261-1-29 izplačuje okrožni urad kot babično pomoč znesek po Din 225.— za vsak porod, naš bolniški fond na deželi pa izplačuje le znesek Din 150.—. § 6 zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. pa določa. da mora imeti državno prometno osobje zasigurane najmanj iste podpore in pravice, ki so odrejene po splošnem zakonu in veljajo za ostale zavarovance. Ker je postopanje železničarske bolniške blagajne v kontradikciji s splošnim zakonom in je dajatev za babično pomoč manjša, naj oblastna skupščina sklene:
Babična pomoč naj se izplačuje najmanj v isti višini, kakor jo izplačuje Okrožni urad za zavarovanje delavcev, to je v znesku pn Din 225.— ne glede ali stanuje porodnica na deželi ali v mestu.
Ta predlog naj se dalje predloži tudi glavni skupščini bo!, fonda, da ga osvoji.
V Ljubljani, dne 29. januarja 1931.
Upamo, da so naši sodrugi v teil samostojnih predlogih zbrali vse težnje in zahteve železničarjev, katerih izvedba bi v marsičem zboljšala neznosen položaj, v katerem se zlasti delavstvo nahaja.
Stari pragi gnijo po progi — delavske družine zmrzujejo!
1 udi onemlui, ki v svoji zaslepljenosti moče ničesar videti, je znano, v kako težkemi položaju se nahaja delavstvo — izmed vsega delavstva pa zlasti še progovno delavstvo! — Službo mora vršiti ob vseh vremenskih neprilikah — bilo v žgočem solnem, dežju, blatu, snegu ali mrazu. Progovni delavci so danes najslabše plačani, ne morejo si privoščiti tečne hrane, v njih družilnah vlada beda. Otroci propadajo duševno in telesno. — preslabo prehranjen, nezadostno oblečen otrok ne more slediti v šoli pouku z isto do-vzetnostjo_ kot ostali ter vsled tega zaostaja. Če pride pomanjkanje kreditov, je najpreje prizadet oni najrevnejši — progovni delavec mora iti med prvimi na brezplačen dopust, da se njegovo že itak neznosno stanje še poslabša. Nesmiselni birokratizem ukinja tem revežem še zadnje ugodnosti, ki so jih nekdaj pridobili. Kupi pragov leže ob progi — istočasno pa progovni delavec zmrzuje v svoji borni koči in ne najde se na merodajnih mestih nikdo, ki bi ma-gari na lastno odgovornost odredil, da naj se prage razdeli med progovno delavstvo — ne! Pragi naj gnijejo in razpadajo v dežju in blatu, dokler ne pride po predpisani poti odrešilna odredba. Iz vseh krajev dežujejo na organizacije kriki ubogega osoblja. Izm ed obilo p iše m citiramo le enega:
»Zima, katere se delavstvo že od daleč boji, je že zdavnaj tu. S strahom smo jo pričakovali, ko smo videli, da nismo najmanj pripravljeni nanjo, in da nam ne prinese nič dobrega. Prejšnja leta se je uprava vsaj zmislila na nas in nami dala1 vsaj starih pragov za kurjavo za zimo.
čeravno vsako leto manj. A letos se nas pa nič ne spomni, dasiravuo ležijo po postajah in ob progi kupi starih pragov in drv, za naše prošnje imajo pa gluha ušesa. Marsikateri delavec je, ki mu ni mogoče za zimo kupiti kuriva in je primoran, da požene družino po grmovju iskat dračja, ali pa zmrzujejo vsi skupaj v borni koči. Prosimo, da centrala intervenira na direkciji, da se vendar razdeli progovnemu osobju stare prage in s tem vsai malo omili beda, katera nas tako kruto stiska. Vidi se tudi pri tem, kako prezebu-jejo delavske družine, ker pred leti, ko ie železniška uprava dala premog na obroke, si ga je vsak delavec priskrbel za zimo, a sedaj pa, ko se ga mora vnaprej plačati, si ga od delavstva ne more nihče kupiti. Marsikdo je računal tudi na razliko: ko bom dobil razliko, pa si bom nabavil kuriva in vse potrebno za zimo.
A razlike tudi ni od nikoder, le trgovci se oglašajo s svojimi terjatvami, ker prej so ponujali, le kupite, le vzemite, ko boste dobili razliko. pa boste plačali.
hi tako smo od dne do dne v večjih stiskah ter gledamo v temno bodočnost.
Nemogoče je, da ne bi bila uprava poučena o neznosnem! položaju, v katerem se nahajajo progovni delavci. Uprava dobro čuje ta krik delavstva in dolžnost merodajnih organov je. da ukrenejo vse. da sc grozna beda ublaži. Malenkost, ki jo uprava jutri lahko nudi progovnemu delavstvu, je, da odredi takojšnjo razdelitev starih pragov za kurjavo!
Kdo je Ivan Pečnik,
glavna priča v procesu proti šestim železničarskim delavcem?
V znanem procesu proti šestim železniškim delavcem radi suma komunistične propagande pred mariborskim okrožnim sodiščem je nastopal kurjač drž. žel. Ivan Pečnik kot glavna obremenilna priča.
Pečnik je igral v nacijonalistič-nem gibanju v Mariboru veliko vlogo. zlasti pa v bivši »Orjuni«, pri svojih predpostavljenih je bil tudi zelo v čislih. Zato bo javnost gotovo zanimalo, kako je ocenilo Pečnika m njegovo pričevanje v zgoraj omenjenem procesu mariborsko okrožno sodišče v svoji sodbi z dne 5. sept. 1930. Te ugotovitve sodišča so zanimive v dvojnem oziru, prvič z ozirom na osebo priče same in drugič, ker nam dajejo takorekoč ključ za analizo gotovih pojavov v nacijona-lističnem gibanju.
Poslušajmo sodbo:
Kot glavna priča, ki obremenjuje obtožence. nastopa v tem procesu Pečnik Iv., ki je tuđi dal ves materijal policiji na razpolago ter pokrenil s tem vse postopanje proti obtožencem. Tej priči pa je sodišče moralo odreči vsako vero in to iz sledečih razlogov:
Po lastni izpovedbi Pečnika je to on stori! iz Kolejja idealizma kot jugoslovanski nacionalist. S to svojo izpovedbo pa že prihaja v protislovja s samim seboj, ko pravi, da je prišel v Maribor v marcu 1928 ter bil pod policijskim nadzorom, ki ga je nad njim vršil Pavletič. Takrat, da ni imel službe. Pavletič, da ga je nagovarjal, naj vstopi v službo kot policijski konfi-dent. On je nato pristal ter dobil službo, ki mn jo je. priskrbel po lastni izjavi Pečnika samega, Pavletič. Torej upanje, da bo dobi! službo, je Pečnika napotilo, da je postal policijski konfident. Tudi ugotovlje-no . dejstvo, da je prejemal od mestne po-Jicii-e razne denarne zneske, je značilno za idealizem Pečnika. On sicer pravi, da mu je da) Pavletič ta denar, da zamore plačati članarino pri raznih komunističnih organizacijah. Vendar pa ta njegova izpovedba ni verjetna. Bolj verjetno je to, da je dobival nagrade za izvrševanje svojega posta. Pečnik je bil leta 1926 obsojen v Stru-rnici radi opasne kradje na tri leta robije, ker je oškodoval državo, kar je tudi značilno za njegov nacionalizem. Kljub tej obsodbi radi delikta, izvršenega iz koristoljubja. pa je dobil mesto v delavnici drž. železnic. Znano je. da je državna oblast v ostalem zelo stroga ter ne sprejema uslužbencev. kojih preteklost ni povsem čista. Malo verjetno je, da bi bila državna oblast sprejela Pečnika v službo, ko je bil že kaznovan radi delikta, storjenega iz koristoljubja in to v podjetju, kjer je poštenost uslužbencev predpogoj. Za to je pač Pečnik tudi dobro vedel in tudi sprejel »službo« policijskega konfidenta. Tudi iz tega se torej vidi. kakšen je njegov nacijonalizem. Resnicoljubnost Pečnika pa dobro osvetli tudi ugotovljeno dejstvo, da je Pečnik v kazenskih zadevah Vajngerla in Novakoviča proti njemu radi razžaljenja časti (Kzp 714-30 in Kzp 684-30) zaslišan kot obdoi-ženec zamolčal svojo predkazen radi »opasne kradje«. Tudi po priči Mencingerju
Martinu ugotovljeno dejstvo, da mu je Pečnik pravil, »da bo na tak način z ovajanjem komunistov še hitro napredoval, da ne bo dolgo nosil te črne suknje in da bo še bele rokavice nosil«, o kateri izjavi je Pečnik celo sam priznal, da jo je izrekel, govori zelo za Pečnikov »nacijonalizem«. Končno prav dobro osvetljuje Pečnika mestna policija sama, ko ga slika v svo* jem poročilu kot lahkomiselnega in nezanesljivega človeka, ki ni na dobrem glasu, in je vzeti njegovo izjavo z rezervo. Da celo njegova lastna mati, kakor to izpove priča Kocmur Ciril, se je pritoževala nad njim, češ, da stalno menjava službo. Tudi njegov šef inž. Vidic pravi o njem, da je jezičen in da ima utis. da Pečnik rad pretirava. Kako dobro ga je opisal baš inž. Vidic, izbaja iz izpovedbe Pečnika samega pri razpravi, ko pravi, da bi imel še mnogo izpovedati, vendar tega iz ozirov državne koristi ne more v javni razpravi storiti. Tukaj se je pač postavil Pečnik kakor v teku celega procesa in vršeče se preiskave v pozo zaščitnika države, ki so mu interesi države nad vse. Isti Pečnik je potem šel h komisarju obmejne policije Staniču ter ovadil obtožence. Pri zaslišanju dne 13. marca 1930, torej po izvršenem zaslišanju obtožencev, je najprej izpovedal, da je maja meseca 1929 vstopil v službo kot policijski konfident. Pri preiskovalnem sodniku in na razpravi pa je izpovedal, da je to bilo že leta 1928, ko je dobil službo v delavnici drž. železnic. Kako bi bil mogel tudi izpovedati o prvem sestanku, ki bi se naj bil vršil v juliju 1928, in sicer okrog 7., kakor se je na njegovo izpovedbo to ugotovilo iz poštnega lista Holove, ako bi bil vstopil šele maja 1929 v službo policije. Že iz tega se razvidi, da je Pečnik venomer spreminjal svojo izpovedbo po potrebi. Tam je dolžil Zupanca, Vajngerla in Spolenaka komunističnega delovanja. Tudi Novakoviča in Ganžeka je že omenil. Pri zadnjem pa se je zopet ujel. Pred policijo je izjavil, da je videl Čanžeka nekoč v gostlilni Majhenič v Studencih, ko je ravno razlagal nekim delavcem komunizem. Pri glavni razpravi pa je izpovedal, da ni slišal takrat Čanžeka govoriti o komunizmu in da so Canžek in ostali tam navzoči takoj utihnili, ko je on vstopil. Tam, da mu je Canžek tudi pravil, da ima Zupanc nanj »piko« in da se ga naj varuje, ker ve, da je on policijski konfident. Tukaj postaja zopet nadaljna izpovedba Pečnika povsem neverjetna. On pravi, da je vse to javil Pavletiču, da pa ta ni hotel ničesar ukreniti in zahteval od njega, da mu prinese corpora delicti. Po temu je šel Pečnik, kakor satu izpove, k Zupancu ter ga prosil za komunistično literaturo, ki mu je tudi dal knjigo o Leninu. Sodišče taki razlagi pač ni moglo verjeti. Da bi bil Zupanc tako nepreviden, da bi še potem, ko mu je I bilo znano, da je Pečnik policijski konfident, dal Pečniku knjigo o Leninu, tega sodišče pač ni moglo verjeti. Značilna pa je izpoved Pečnika vsekakor. Čudno je tudi. da je Pečnik šele letos ovadil celo zadevo, akoravno so se vršili sestanki že od julija 1928 naprej. Tudi celo opis delovanja obtoženca, kakor ga je podal Pečnik pred preiskovalnim sodnikom, govori za to, da te navedbe niso točne in da si jih je moral Pečnik izmisliti. Tam je izpovedal o ropu državne blagajne z napadom na trboveljski vlak. o temu, da je bilo zmenjeno. da se polastijo orožja v Hotinji vasi in končno o temu, da se dobi denar od
nekega bogatega trgovca v Ljubljani z zastrupljanjem istega. O vsem tem pa Pečnik pred policijo ni ničesar izpovedal. Izgovarja se s tem, ko pravi, da ni bilo časa. Zelo malo verjeten izgovor. Boli verjetno pa je to, da si je Pečnik vse to sam izmislil. Tudi razdelba komunistične organizacije. kakor jo je opisal Pečnik, govori za zelo slabo informiranost istega. On je izpovedal, da obstojajo v Studencih tri organizacije, in sicer »rdeča pomoč«, »antimi-iitaristična organizacija«* ter posebna »komunistična organizacija«. Taka razdelitev Pa obiastvu, kojim je vse početje komunistov v Mariboru dokaj znano, ni znana. Novakoviča je Pečnik prvotno označil za najbolj nevarnega komunista in vendar je, kakor že gori navedeno, ugotovljeno, da je konečno le izjavil, da ga ne pozna in da bo prišel iz zapora. Tudi glede osebe Spolenaka se izpovedba Pečnika ne krije z ugotovitvami v preiskavi: On pravi, da sc je sestankov udeležil vedno tudi Spolenak.
Več starih delavcev je dobilo službeno pozive, da naj se izjavijo, če se dajo upokojiti in sicer po starih predpisih. Nekaterim, ki so se obrnili na savez, je dal ta že Pismeno odgovor, ostalim pa sporočamo sledeče:
Savez danes nikomur ne svetuje, da bi podpisal kako izjavo za upokojitev po starih predpisih in to iz sledečih razlogov:
Novi delavski pravilnik je stopil v veljavo s L julijem 1930 iu s tem dnem so zadobili vsi delavci pravico do pokojnine po novih predpisih. Momentane bi nekdo morda po starih predpisih dobil nekaj več. če računa draginjske doklade (zase Din 300 in za ženo Din 90 mesečno), na vsak način pa dobi zelo nizko osebno pokojnino. Upra-
»P odporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru«, ki daje članom za slučaj smrti lepe podpore, je bilo pravi ponos maribonskih in zadnja leta tudi drugih železničarjev v Jugoslaviji. Ko so po prevratu prejšnji voditelji »Podpornega društva« odšli v Avstrijo in zapustili tukaj društvo brez vsakih sredstev, se ie oprijel društva z uprav očetovsko ljubeznijo in ne-ilzčrpljivo požrtvovalnostjo novi odbor domačinov pod predsedstvom pokojnega Franca Fischerja. Z ogromnimi težavami je društvo rastlo od leta dio leta in je predlanskim doseglo že število članstva okrog 13.000, premoženje pa nad 3 milijone dinarjev.
Kakor znamo, bi se bil moral vršiti dne 12. maja 1929 letni občni zbor društva, na katerega so že prispeli delegati iz vseh koncev države. Toda na predvečer občnega zbora so delegati zvedeli v svoje presenečenje, da je veliki župan v Mariboru društvo na temelju ovadbe predsednika podružnice Udruženja jugoslovanskih nacijonalnih železničariev v Mariboru, g. Rudolfa Tum-peja, razpustil.
Občni zbor »Podpornega društva« se torej ni vršil in društvo še tudi do danes ni imelo občnega zbora. Nadzorstvo nad društvom je bilo poverjeno policijskemu komi-sarifjatu v Mariboru, ki vrši isto potom tro-članskega upravnega odbora, v katerem je bil do svoje smrti tudi prejšnji predsednik Franc Fischer, a od njegove smrti naprej, t. j. od lanske spomladi, vodita društvo le
Iz spisa Vr XI 70-29 pa je razvidno, da je bil Spolenak od januarja leta 1929 skozi celo leto do februarja 1930 v tukajšnjih zaporih in sc torej v letu 1929 ni mogel udeležiti nobenega sestanka. Po vsemu temu se je nehote sodišču vsilila misel, da z ovadbo Pečnika ne more biti vse v redu. On je bil kot policijski konfident dolžan prinesti materijal. Ker pa tega iz lastnega neposrednega opazovanja ni mogel doprinesti, je pač možno, da je ovadil to, kar je vedel že iz spisa Vr XI 70-29, ko je bil sam osumljen komunizma. Potem pa je šele, ko ni mogel več naprej, podrobneje razložil ter utemeljil svojo ovadbo, ki pa je po celem dokazovanju brez vsake podlage. Vse navedbe Pečnika so preveč splošne, ali celo si nasprotujoče, on sam malo verodostojna oseba, vsled česar pade tudi zadnji temelj obtožbe in ie torej prostorek v celoti utemeljen.
va dela na redukcijah draginjskih doklad in kaj bo potem, ko bodo draginjske doklade ukinjene? (Lep zgled imate pri onih nastavljencih, ki so bili upokojeni na pr. aprila 1924 pred prevedbo. Imajo res danes draginjske doklade, a ko bodo te odpadle, bo znašala na pr. penzija upokojenega strojevodje z dne 1. IV. 1924 Din 300 mesečno, njegov kolega, ki pa je bil preveden in je šel v pokoj kot činovnik 111. leta 1925, pa bo dobil Din 1190 mesečno.)
Poleg tega pa do danes še ni razveljavljena uredba o draginjskih dokladah za upokojene delavce in po tej uredbi tudi novo upokojenim delavcem še pripadajo draginjske doklade.
dva člana -upravnega odbora, in sicer g. Leopold Zavadlav, član Udruženja narodnih železničarjev in Ivan Wurzinger, član Prometne zveze, medtem ko Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije nima v upravnem odboru društva, kojega večino članstva tvo-L- nobenega zastopnika, in ravno tako ne prejšnji odbor »Podpornega društva«.
Kazenske ovadbe.
Upravna oblast je takoj po razpustu uvedla temeljite preiskave o poslovanju prejšnjega odbora. Poslovanje sta preiskala dva revizorja, stalni sodni revizor g! Janko Trošt, ki -pa je bil -po večmesečnem r e vidita-nj-u, ko ni našel nič kaznjivega, kakor so to trdili razni kričači, odstavljen -in imenovan kot novi revizor magistr-atni uradnik v Mariboru, g. Janko Barle. Tudi ta ni našel v poslovanju -prejšnjega odbora ničesar kaznjivega.
Akt o razpustu »Podpornega duštva« je prišel od bivšega velikega župana na ministrstvo v Beograd in od tam na bansko upravo v Ljubljano. Banska uprava je vodila preiskavo naprej, a razpust še do danes ni potrjen.
Pred večimi meseci je v teku te preiskave vložil zopet g. Rudolf Tumpej kazensko ovadbo na državno prarvdništvo v I Mariboru proti odbornikom »Podpornega j društva«, zlasti blagajniku Simonu Lorgerju, , katerim je očital kazniva dejanja pri poslo-1 vanju v »Podpornem društvu«. G, Tumpej
Maribor, dne 5. septembra 1930.
Ali se naj dam upokojiti po starih predpisih?
Ovadba radi „Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru“
zavrnjena.
Dr. Otto Ehrlich:
„Idioti se nikdar ne organizirajo.“
(Nekaj slik, kako so mislili o delavstvu, m kako naj delavstvo misli o organizaciji.)
Nek potujoč duhovnik je v začetni kapitalistični dobi, t, j. koncem 18. stoletja, francoske delavce slikal sledeče:
Tovarniško delavstvo (v mestu Nimes) ie zanikrna sodrga, ki živi na božji zemlji. Kakor so mi opisali ta človeški razred, je slika zelo žalostna. Nevzdržno-st in nesramnost so glavne žrtve njihovega značaja in vse mogoče druge napake, ki izvirajo kot posledica nevzdržnosti in nesramnosti, iz-popolnujejo sliko. Njihove žene so slabe gospodinje, lene in domišljave t-er navajene na sladkosnednost, če čutijo, da jim ne gre slabo. V bedi so nesnažne. Mlajši so leni in se udajajo največjim razbrzdanostim ter umirajo čez nekaj mesecev potem v bolnicah kot odvratne žrtve greh-ot. Moški so nagnjeni k igram, pijančevanju in tepežu. Če jih zadene -beda, prepuščajo svoje žene in otroke strašni usodi, se vpišejo v vojake ali pa se pomešajo med razbojniške tolpe, starejši pa se vlačijo okrog in beračijo, (Glej Sombart: Moderni kapitalizem.)
O življenju nemških delavcev iz tistega časa so podobna spričevala:
Večina delavcev v tovarnah so mladi ljudje, ki po tradicijah svojega rokodelstva kraj, kjer so se učili, za nekaj časa zapuste. In ravno to, da lahko svojo svobodo nemoteno porabljajo, gredo v kraje, kj-er so Povsem tuji in žive nekaznovano po svoji volji. Po cele dneve in moči se udajajo pijančevanju im razvratu ter tako uničujejo svojo mladost in zdravje. Po večini so taki rokodelci, ki so kot pomočniki v mladosti tičali v tovarnah in se navzeli tovarniških ^avad, slabi gospodarji, pijanci in nemir-r,cži. Mnogi mladi delavci zbole tudi vsled Jlečis.tosti, (Glej Sombart »Moderni kapita-hzem«.)
Druga slika iz avstrijskega kapitalizma ' začetni dobi je taka:
v Ne.R cesarski patent iz leta 1859 dolo-jj?' da otroci pod 10 let starosti ne smejo 11 zaposleni v tovarnah. Od 10. pa do 12.
leta pa le z dovoljenjem -očeta ali varuha. Delovni čas »za individue« (»für Individuen«) pod 14 leti ne sme presegati 10 -mr. Tovarnarjem seveda ni padlo na um, da bi celo take predpise za varstvo otrok spoštovali. Pustili so, -da so delali otroci ravno tako dolgo kakor odrasli; torej, 13, 14, 15, 16, da celo 17 ur na dan. (Glej Braunthal »12. november«.)
In v začetni dobi kapitalizma v Indiji danes? Kako delajo z delavstvom?
Najnižji znesek, ki je potreben za vzdrževanje proletarske družine, znaša mesečno 780 Din. Povprečna mezda tekstilcev pa je mesečno 520 do 624 Din. Kvalificirani železničar dobi 351 Din, a nekvalificirani 260 Din. M-ezda prirezovalke, kakor tuidi za otroke med 12 in 15 leti, pa je samo 17,50 Din mesečno.
Kaj n,udi torej ta tako zelo opevani kapitalizem človeštvu?
Z začetkom 19. stoletja se je z naglim tempom razvijala tehnika in s tem razdelitev dela. Ker so se pojavljali vedno večji in dražji stroji in aparati, je postalo za posameznega producenta vedno težje dobiti potreben kapital, -da nabavi -potrelbne stroje in -da ne podleže konkurenci.
S tem je pa tudi -dvignilo delo človeka zelo visoko. Na 20 milijonov delavcev v Nemčiji odpade na pr. danes 84 milijonov konjskih sil, to se -pravi, poleg enega delavca so zaposlene 4 konjske sile. V splošnem se računi ena sila mehanične konjske moči (stroja) za silo treh pravih konjev. Delo enega konja odgovarja delu 14 ljudi. Če dela delavce s 4 konjskimi močmi, je skupna uporaba moči enaka 168 delavcem.
Ko se je tekom dobe izvršil razcep v delodajalce in delojemalce, ni ostalo delojemalcem, če so hoteli živeti, nič drugega, kakor da prodajajo svojo lastno delovno moč. Kupci te moči so tisti, ki imajo edini vso pravico (monopol) nad produkcijskimi sredstvi (tovarne, stroji, sirovine itd.) in katerim radi tega monopola ni prav nič težko, prodajalcu, to je, delavcu, diktirati prodajno ceno, ki se ji pravi mezda, ter si tako večji del dohodkov iz kupljene delovne moči pridržavati. Ti dohodki, rezultat dela iz kupljenih delovnih moči, se imenujejo
dobiček. Kapitalistični gospodarski red je zidan na teh dobičkih, zato mora biti mezda vedno manjša od dobička. In zato se vrši boj med Kapitalom in Delom.
Sprva je bil ta boj neorganiziran. Vršil se je med možem in možem, nato so se delavci zbrali po več skupaj in se borili za boljše mezde in -boljše delovne pogoje, dokler niso nastale strokovne organizacije.
Dokler ni bilo strokovnih organizacij, je bila mezda tako nizka in -delovni pogoji tako težki, da je delavec kaj kmalu bil nesposoben za delo. Druge pomoči ni imel kakor beraško palico. Kakor hitro pa so se delavci bolje organizirali, kakor hitro so se pojavile dobre strokovne organizacije, so se začele razmere -delavstva izboljševati. Delavstvo je -postajalo v organizacijah bolj elastično in moč organizacij ie rasla.
Delavstvo si je s svojimi strokovnimi organizacijami izvojevalo razne zaščitno zakone: O bolniškem zavarovanju, osemur-nik, nedeljski počitek itd.
Oznanjajo, -da je nedelja Gospodov dan in da mora delo počivati. Ali kapitalizem ni poznal tega Gospodovega dne in delavstvo si je moralo tudi nedeljski počitek izvojevati.
Se več. So slučaji, ko -tudi cerkev ni preveč stroga glede nedeljskega počitka. V nujnih slučajih se dovoljuje opravljati gospodarska, torej pridobitna dela, tudi v nedeljo.
Delavec takih nujnih slučajev nikjer nima. Ne pozna jih. Da je to res, naj omenim te-dnik klerikalne aižjeavstrijske kmečke zveze (Bauernbund), ki piše:
»Ko je nek katehet kmečkim otrokom razlagal, da cerkev dovoljuje v slučaju slabega vremena izjemo, da se sme opraviti nujno delo, vpraša neke-ga učenca:
— Ako je torej cel teden deževalo, a v nedeljo zasije to'plo solnce, ali bo tvoj oče v nedeljo seno spravil pod streho?
Po dolgem obotavljanju odgovori učenec:
— Moj oče nima sena!
Katehet vpraša drugega učenca.
Ta odgovori zadovoljno:
— Mi smo seno že -pospravili.
Že nestrpen, vpraša katehet tretjega učenca. T a odgovori:
— Če je ves teden deževalo, ne moremo sena prav zato v nedeljo pospraviti!
Katehet ni več spraševal in t-udi ni pojasnil otrokom svojega primera.«
Ta anekdota -pove dovolj, kako razumejo nedeljski počitek oni, ki počitka ne potrebujejo za -oddih svojih telesnih moči.
Od leta 1850 do 1915 so se mezde vsako leto dvigale povprečno za 2J4%, dobički pa za 3%. Delavstvo pa je bilo v teh letih k večjemu zelo slabo strokovno organizirano. Če bi bilo pa dobro organizirano, bi pa mezde morale naraščati če ne za polovico več, za tretjino pa čisto gotovo
Kako važen je porast mezd za življen-ski obstoj delavca, se ne sme pozabiti, da ima zvišanje mezd tudi še drugo narodno-gospodarsko nalogo. Kapitalistično gospodarstvo, -ki je v večnem kaosu, je vedno v nevarnosti, da producira več kakor se lahko porabi. To ima posledice nakupiče-nja produktov, zastoj dela, redukcije itd. Zato so boljše mezde obenem tudi večja poraba produkcije. Ker če nima delavec denarja, ne more kupiti in zastoj nastaja na celi črti.
Zato je važno, da je delavstvo dobro organizirano v svobodnih strokovnih organizacijah. Ker če je delavstvo organizirano v veliki večini, koristi to, kajpada, delavstvu, ker se mu izboljšavajo življenski pogoji; ima pa korist od tega tudi narodno gospodarstvo torej vse prebivalstvo. Proti organizaciji so torej tisti, ki jim je v glavi mesto možganov slama.
Zdravnik neke umobolnice je nekoč razkazoval študentom to umobolnico.
Ko so si vse ogledali in prišli na dvorišče, so našli tam množico umobolnih. A samo eden čuvaj je -bil pri njih.
»Kaj se nikdar -nič ne zgodi,« je vprašal nek študent. »Kaj se umobolni nikdar ne dogovore, da bi napadli stražo?«
»To se ne zgodi,« odgovori zdravnik, »ker idioti se nikdar ne organizirajo.«
je priložil ovadbi tudi obe obširni reviziji g. revizorja Trošta in Barleta, tako da je imelo sodišče poipoln vpogled v poslovanje društva. G. Tumpej je priložil tudi bilance društva. Državni pravdniik je odredil obširno preiskavo in kazenski spis je pri preiskovalnem sodniku silno narastek Nebroj prič je bilo zaslišanih o poslovanju društva in odiborniikov.
Preiskava se je vodila končno le proti blagajniku Simonu Lorgerju, ki je bil eden najpožrtvovaLnejših dolgoletnih blagajnikov društva.
Popolno zadoščenje blagajniku Lorgerju.
Prejšnji teden je državni pravdnik vrnil spis preiskovalnemu sodniku s poročilom, da nima povoda za nadaljno -postopanje proti Simonu Lorgerju, ter je postopanje proti njemu ustavljeno.
S tem je gonja proti prejšnjemu odboru, kateremu so se očitale vse mogoče stvari, definitivno končana. Člani društva še samo pričakujejo sedaj, da bo dala tudi Irončno banska uprava zadoščenje težko žaljenemu odboru ter rešila društvo propada in s tem v 10 letih priborjeno in pri-štedeno milijonsko premoženje železničarskih rodbin razpada.
Še druge ovadbe.
To pa ni bila edina ovadba -pri držav- 1 nem pravdiništvu radi »Podpornega dru- ] štva«. Že lako-j po razpustu je bilo -uvedeno j kazensko postopanje tudi proti nekaterim i
Iz okrožnic.
Kakšne draginjske doklade pripadajo v inozemstvu živečim upokojencem?
Na vprašanje, po kakšnem dravinjskem razredu naj se izplačujejo draginjske doklade državnim upokojencem in upokojenkam, ki z oblastvenim dovoljenjem v smislu čl. 157 uradniškega zakona prejemajo svoje pokojninske prejemke v inozemstvu, je obči oddelek finančnega ministrstva izdal načelno odločbo, oziroma navodilo.
V	členu 2. odločbe ministrskega sveta od 8. oktobra 1924, D. R. štev. 107.201, ki ureja izplačevanje draginj-skih doklad državnim upokojencem, ni nikjer določeno, kako so razvrščeni z ozirom na razrede draginjskih doklad kraji, ki leže izven ozemlja naše kraljevine. Zato je finančno ministrstvo izdalo pod št. 33.511/1. od 15. avgusta 1930 na temelju čl. 31. zakona o draginjskih dokladah od 28. februarja 1922 naslednje pojasnilo:
»Upokojencem, .-ki -s pri-sto-jnim dovoljenjem v smislu čl. 157. uradniškega zakona pokojnino uživajo v inozemstvu, se bodo izplačevale -draginjske doklade tako-le:
1.	-Upokojencem, ki so po-kojnino prejemali v naši državi, pa so se kasneje izselili v inozemstvo, se bodo dr-agi-njske doklade izplačevale po draginjsk-em razredu tistega kraja, v katerem so pri nas prejemali pokojnino jn jz katerega so se izselili v inozemstvo.
2.	Upokojencem -in vdovam aktivnih uradnikov in upokojencem, ki ise izselijo v inozemstvo prej, -nego se jim -določi pokojnina, se ibotdo izplačevale doklade po dra-ginjskem razredu kraja, v katerem je sedež oblastva, na čigar blagajni ie bil okvarjen kredit za -izplačevanje njihovih pokojn-inskib prejemkov.
3.	Upokojencem, ki so kot aktivni uradniki po službenih poslih -bili nameščeni v inoizemstvu, ter so bili v inozemstvu tudi upokojeni in -so tam -ostali ter tam nadalje žive, ali pa vdovam takih uradnikov, ki po smrti moža ostanejo v inozemstvu, kjer žive v kraju nekdanjega -službovanja svojega pokojnega -moža, -se bodo -izplačevale doklade po istem draginjskem razredu, po katerem so v inozemstvu prejemali draginjske doklade, dokler so bili še aktivni.
4.	Upokojencem, ki so se ob času narodnega ujedinjenja leta 1918 nahajali v inozemstvu, kjer so imeli svoje stalno bivališče, in ki na ozemlju naše kraljevine sploh nikdar živeli niso, po -draginjskem razredu, v katerem se je pred 1. aprilom 1929 nahajal kraj, v -katerem je bil -sedež oblast-va, ki je .po svoji blagajni izplačevalo njiho-v-e pokojninske -prejemke.«
Odtegnitev kuluka upokojencem.
Vsem civilnim in vojaškim upokojencem.
V	izogib nepotrebnih reklamacij javlja dravska finančna direkcija v Ljubljani civilnim in vojaškim upokojencem svojega področja, da se jim bo v smislu razpisa finančnega ministrstva z dne 24. junija 1930, broj 83.570-11. odkupnina za osebno delo za leto 1931 (kuluk) odtegnila od februarske pokojnine. Kuluk znaša tridnevno pokojnino, to je eno desetino mesečnih pokojninskih prejemkov brez draginjskih doklad.
Navodila vlakospremnemu osobju za pravilno zaračunavanje razlike in pribitka pri prestopu potnikov v vlakih,
Generalna direkcija je radi zaračunavanja voznih kart v vlakih izdala sledeča navodila:
Ker se je izkazalo, da se neenako postopa v pritnerih, ko potnik vstopi ali pre-
o-dbo-rU-iikom in celo proti zastopniku -društva, odvetniku -dr. Avg. Reism-anu, češ, -da so motili in se vmešavali v uradno poslovanje, k-o je po razpustu prevzel društveno premoženje novi upravni odbor. Tudi tista preiskava je bila ustavljena po par mesecih. Pozneje je zopet ovadil revizor, magistratni ravnatelj Janko Barle, odvetnika dr. Reis-mana, češ, da ga je v tiskovni -tožbi proti uredniku »Jugoslovanskega železničarja« žalil -radi revizijskega poročila.
Druge tožbe.
Radi revizijskega poročila g. Barleta pa je tožilo tudi Konzumno društvo urednika »Jugoslovanskega železničarja«, ki je objavil Barletovo poročilo. »Jugoslovanski železničar« je moral tr-ditve glede Konzumnega društva preklicati. V teku pa je še tožba prejšnjih odbornikov »Podpornega društva« proti uredniku »Jugoslovanskega žele-zničarija« g. Severju, radi objave revizijskega poročila g. Barleta v znani posebni izdaji »Jugoslovanskega železničarja«. V teku so- še tudi tožbe proti Rud-olfu Tum-peju radi »Podpornega društva«.
Odkod je dobil g. Tumpej revizijska poročila?
Omenili smo že, da je sam g. Tumpej predložil sodišču obojna revizijska -poročila, ki so bila tajna. Vprašamo, odkod je dobil baš g. Tumpej ta revizijska poročila in kako da jih je ravno on predložil sodišču?
stopi v višji razred vlaka nižje vrste z voznim listkom, ki velja za nižji razred vlaka višje vrste, se naroča direkcijam, da v bodoče na podlagi izvršnih določb
II.	in VI. §-a 16 železniško-prometnega pravilnika postopajo na sledeči načini:
1.	Potnik, ki namerava uporabiti nižji razred vlaka višje vrste z voznim listkom, ki velja za višji razred vlaka nižje vrste ali uporabiti višji razred vlaka nižje vrste z voznim listkom, ki velja za nižji razred vlaka višje vrste, ako to prijavi sprevodniku še pred prestopom ali vstopom, mora plačati samo doplačilo 1 Din poleg event. razlike med voznimi cenami voznega listka nižjega razreda vlaka višje vrste in onim višjega razreda vlaka nižje vrste.
2.	V primerih, ko potnik tega ne prijavi, ampak se ga zasači, mora plačati ev. dvojno prej navedeno razliko, v vsakem primeru pa najmanje 20 Din.
Primeri:
ad 1. a) Potnik ima vozni listek za ii. razred potniškega vlaka Beograd—Ruma in namerava potovati v 111. razredu brzo-vlaka. plača doplačilo 1 Din.
b)	Potnik, ki ima vozni listek za III. razred brzovlaka Beograd-—Niš, vstopi v Beogradu v II. razred potniškega vlaka, mora- plačati poleg doplačila 1 Din še razliko 13 Din, skupaj/ 14 Din.
c)	Potnik, ki ima vozni listek II. razreda potniškega vlaka Zagreb—Subotica, namerava potovati v III. razredu brzega vlaka; plača samo doplačilo 1 Din.
d)	Potnik kupi vozni listek za lil. razred brzovlaka Maribor—Vel. Kikinda, a potuje na progi Maribor—Zagreb in Vinkovci —Subotica v II. razredu potniškega vlaka, mora plačati za progo Maribor—Zagreb doplačilo 1 Din in razliko 4 Din, a za progo Vinkovci—Subotica doplačilo 1 Din in razliko 2 Din.
Ad 2. a) Potnik, ki ima vozni listek
III.	razreda brzovlaka Beograd—Subotica, potuje v II. razredu potniškega vlaka neprijavljen, mora plačati doplačilo 20 Din, ker znaša dvojna razlika manj.
b)	Potnik z voznim listkom za III. razred brzovlaka Beograd—Skoplje potuje v II. razredu potniškega vlaka neprijavljen, mora plačati dvojno razliko, t. j. 2 A 60 = 120 Din.
c)	Potnik z voznim listkom za II. razred potniškega vlaka Zagreb—Subotica potuje v III. razredu brzovlaka neprijavljen mora plačati 20 Din.
Zborovanje oblastne skupščine bol. fonda.
Objava št. 5.
Vsem službenim edinicam.
Po dopisu centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu št. 28-1931 se vrši vsled odloka g. ministra saobračaja redna oblastna skupščina bolniškega fonda v Ljubljani dne 15. februarja 1931.
Oblastna skupščina bolniškega fonda j bo pričela zborovati ob 9. uri v dvorani Delavske zbornice za dravsko banovino v Ljubljani, Miklošičeva cesta, pod- predsedstvom g. inž. Miiller-Petrič Iv. kot predsednika oblastnega upravnega odbora po nastopnem dnevnem redu:
a)	poročilo oblastnega upravnega odbora,
b)	obračun'bol. fonda za 1. 1930-31,
c)	poročilo obl. nadzorstve-n. odbora,
č) predlog o razrešnici,
d)	razprava o -proračunu za 1. 1931-32,
e)	volitev članov in namestnikov oblastnega upravnega in nadzorstvenega odbora na morebiti izpraznjena mesta,
f)	volitev delegatov za glavno skupščino. bol. fonda na morebiti izpraznjena mesta,
g)	samostojni predlogi,
h)	slučajnosti v smislu §§ 19. in 20. pri-vremenega pravilnika bol. fonda.
Pristojne službene ed-inice naj o tem ob veste člane bolniškega fonda; ta razpis je razobesiti tudi na mestu, kjer se običajno razglašajo razpisi.
Obračun ža leto 1929-30, proračun za leto 1931-32 in legitimacije za skupščinarje slede. Ostala navodila vsebuje razpis štev. 13-VI-H. F.-1927 od 18. I. 1927.
Gospodom šefom službenih edinic naročam, da dajo skupščinarjiem, ki bodo
vabljeni v smislu nared. M. S. ..št. 16276-22 odnosno privremenega pravilnika bolniškega fonda na oblastno skupščino, potrebno odsotnost, da minejo priti pravočasno na oblastno skupščino in da predlože od skupščinarjev, ki bodo vabljeni na oblastno skupščino, podpisana trebovanja oblastni upravi bolniškega fonda v svrho izposlovanja izstavitve brezplačnih kart za potovanje skupščinarjev v Ljubljano in nazaj v smislu § 7 pravilnika o povlasticah na železnicah in brodovih v državni eksploataciji za osebje saobračajnih ustanov kraljevine Jugoslavije.
Po gornjem do-pisu centralne uprave se vrši redna glavna skupščina bol. fonda v Beogradu dne 22. in 23. marca 1931. Delegati za glavno skupščino dobijo legitimacije, dnevni red in poročilo za glavno skupščino, čim dospejo od centralne uprave humanitarnih fondov. Glede službene odsotnosti in vozne ugodnosti za glavno skupščino velja isto kakor glede oblastne skupščine.
Direktor: Dr. Borko s. r.
Veljavnost listnih ličnih legitimacij iz leta 1930 podaljšana do preklica.
Ker še niso izstavljene vse ukoričene legitimacije za delavce in njih rodbinske člane in enako ne legitimacije za provizio-niste, miloščinarje in rentnike, je direkcija izdala okrožnico, s katero je veljavnost teh legitimacij podaljšana do preklica. Vendar se vse aktivno delavstvo, katero ima pravico d-o ukoričenih legitimacij, opozarja, da naj takoj naroči zase in rodbinske člane ukoričene legitimacije, ker bo direkcija veljavnost starih listnih legitimacij iz leta 1930 v kratkem preklicala.
Uvrščanje vlakospremnega osobja v turnus ekspresnih in brzih vlakov.
Direkcija je odredila. d!a je odslej pri uvrščanju v turnus k brzovlakom in ekspresu poleg čina merodajna še posebna kvalifikacija, katero se izreče na podlagi letne ocene, nastopa, znanja tujih jezikov in zunanjosti uslužbenca.
Cestni železničarji zopet enotni v vrstah »Uiedinjenega saveza železničarjev«.
Več let je vladala med ljubljanskimi cestnimi železničarji razdvojenost, katera je zelo slabila vse njihove akcije. Zadnje mesece -pa so uvidevnejši uslužbenci uvideli potrebo enotnosti in potrebo po res pravi delavski organizaciji, potom katere se bodo vsi cestni železničarji borili za svoje pravice. Dne 26. I. se je vršil v Ljubljani sestanek cestnih železničarjev, katerega se je udeležilo 50 uslužbencev in na katerem so po referatih delegatov »Ujed. saveza« soglasno sklenili prekiniti s preteklostjo in razdvojenostjo ter ustvarili enotno organizacijo. Soglasno so sklenili, neoziraje se na desno ali levo, pristopiti v »Ujedinjeni savez železničarjev« ter so izvolili pripravljalni odbor, ki ga tvorijo: Furar, Kopač. Šneider in Juhart. Zatem so soglasno izvolili kandidate Za delavske zaupnike. Takoj prve dni po sestanku se je prijavilo za pristop v savez 70 uslužbencev in bo v najkrajšem času organizacija cestnih železničarjev stoodstotna in tako najboljša zaščitnica in zagovornica vseh uslužbencev.
Sporočilo cestnim železničarjem.
Vsem cestnim železničarjem sporočamo, da smo sklenili na članskem sestanku, da se vsi združimo v vrstah naše res delavske organizacije, to je v »Ujiedtnjenem savezu železničarjev Jugoslavije«. Tvorili bomo posebno podružnico ter se bo vršil občni zbor, čim bodo odobrena pravila od politične oblasti. Mesečna članarina je Din 12.—. Vsak član bo dobil časopis »Ujedinjeni železničar« brezplačno ter bomo v časopisu imeli stalno kolono, v kateri bomo obravnavali vsa tekoča vprašanja in poročali o položaju ter delu naših tovarišev drugod po svetu.
Cestni železničarji! Zaved-ajmo se: Ce bomo vlekli vsak na svoj konec, ne bomo nikamor prišli, marveč bomo le potrošili naše moči! Ce pa bomo vsi potegnili na eno stran, bomo sila, ki mora uspeti. Vsi za enega — ed!en za vse!
Za pripravljalni odbor podružnice cestnih železničarjev: Furar 1. r.
Občni zbori.
V podružnicah1 »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije« se vrše tekom prihodnjega meseca občni zbori z dnevnim redom:
1.	Poročilo dosedanjega odbora in razrešnice.
2.	Poročilo delegata centrale o delu organizacije v preteklem letu. položaju železničarjev ter direktivah za bodoče delo.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Razno.
Občni zbori se vrše po sledečem razporedu:
DNE 1. II. 1931:
BREŽICE ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Zorko v Brežicah. VIDEM-KRŠKO ob 14.45 uri v prostorih gostilne F. Ivačič v Stari vasi pri Vidmu.
BOROVNICA ob 15. uri v prostorih gostilne Cerk (Petrovčič) v Borovnici.
DNE 8. II. 1931:
ZAGORJE-TRBOVLJE ob 10. uri v
prostorih gostilne Fr. Drčo. Ret je 42, Trbovlje.
TEZNO ob 18. uri v prostorih gostilne Felič, Tezno 88.
Isti dan se vrši v Mariboru plenarna seja našega saveza.
DNE 9. II. 1931:
MARIBOR I (delavnica) ob 16. uri v prostorih gostilne Rozman (»pri lokomotivi«), Frankopanova ut. MARIBOR II (kurilnica) ob 19. uri v prostorih Delavskega doma, Frankopanova ulica 1.
MARIBOR III (promet) ob 19. uri v prostorih gostilne »Beli zajec«, Meljska cesta.
DNE 15. II. 1931:
DRAVOGRAD ob V2I6. uri v prostorih gostilne Hattenberger v Meži. LOGATEC ob 10. uri v prostorih gostilne Kunc.
RAKEK ob 16. uri v prostorih gostilne Steržaj.
DNE 22. II. 1931:
NOVO MESTO ob 15. uri v prostorih gostilne Žic v Novem mestu.
SLOVENJGRADEC — kraj in uro
še objavimo.
DNE 1. III. 1931:
ZALOG — kraj in uro še objavimo.
*
Podružnice pozivajo vse članstvo. da se občnih zborov točno in polnoštevilno udeleži. Dolžnost^ slehernega sodni ga je. da na občnem zboru sodeluje ter zlasti v sedanjih težkih časih stavi predloge za nadaljnje dejo za zboljšanje položaja železničarjev! Čvrsto strnjeni v enotni fronti bomo vzdržali na naših postojankah, enotni pa bomo tudi zadosti jaki. da bomo zaustavili vedno zmanjševanje pravic in krenili navzgor na pot boljše bodočnosti ! ,	____
Dopisi.
Čudno stališče nekaterih.
Železničarji so se leta in leta borili za skrajšanje službene dobe in še danes je dosti kategorij, ki se bore za 25 letno službeno dobo. Kar nekako čudno zveni, ko slišimo, da so še vedno v službi ljudje, ki imiajo že po 32, 35 in celo več službenih let. Ima že dosluženo starostno doklado, a najbrže misli, da se bo brez njega železnica takoj podrla ter zato vztraja se naprej. Koliko smo se borili: da je treba kilo-metražo spremeniti, zboljšati, ker sedaj ne zadostuje za izdatke zunaj. Danes pa se dobe vlakovodje, ki bi najbrže wzili do smrti le za kilometražo. Nočemo žaliti onih par izjem, ki so danes vsled izredno težkih rodbinskih razmer in večjega števila nepreskrbljenih otrok primorani ostati \ službi, ker morajo računati z vsakim vinarjem. Mislimo pa, da je med polnimi pretežna večina takih, ki bi lahko šli v pokol m izpraznili mesto mlajšim. Kar čudno se sliši na pr., da so se v Ljubljani gl. kol. od 32 dosluženih uslužbencev le trije javili za upokojitev in to danes, ko grozi mlajšim delavcem redukcija in brezplačni dopust.
Sodrugi! Ne pobijajte dela organizacije, privoščite tudi Vašim naslednikom 25-letno službo, položaj in napredovanje ter — čim imate polna leta — idite in uživajte zasluženi pokoj ter porabite prosti cas za svoje razvedrilo, za svojo družino m za agitacijo za savez.
Murska Sobota. V četrtek, dne 8. januarja 1931, smo imeli redni letni občni zbor naše podružnice, na katerem je zastopnik centrale podal izčrpno- poročilo o delovanju organizacije ter zlasti o sedanji težki gospodarski krizi, katere posledice se čutijo vsepovsod — zlasti pa pri nas železničarjih v vednih redukcijah nase ze itak najskromnejše eksistence. Nezavednost železničarjev je še vedno velika, se vedno jih je nešteto, katerih edina misel je zlesti kam višje, pa čeprav vsi drugi propadejo.
Na občnem zboru smo izvolili deloma nov odbor, zlasti iz domačinov ter se bomo potrudili, da bo tudi v našem kotu prodrla zavednost in enotnost. Vsi za enega _ eden za vse.
Josip oiup, LiummnB
na vogalu Stari trg. štev. 2
Trgovina z manufakturnim blagom, velika izbira oblek lastnega izdelka iz angleških, čeških in domačih tovarn, sukna in hlačevine. V zalogi je vedno sukno za železničarske uniforne. Velika izbira perila iz lastne tovarne „T RI G L A V“.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. Lastnik In izdajatelj: Konzorcij »Ujedi
njeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.