številka 326 TRST, v srpdo 27. novembra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI D AH tttti ob nedeijah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob zjutraj številke s« prodajajo po 3 n»6., (6 itotink) » mrožih tf/biikarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Uranjaj ŠL Petru, £ežaui. Nabrežini, 8v. Luciji, Tolmin«, Ajdoviein . Postojni, Dornr. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „E linuat". — Natisnila tiskarna konaoroij* lista .Edinost" v Trstu, ulica G orgio Galaiti it 18. —— PoŠtao-hraiilliiičal račun it. 841*6^2. u Talefon iuv. 1167 ■ . ■ .- Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNI K". BRZOJAVNE VESTI. Austrijska posl zbornica. Viharna seja. DUNAJ 20. V trenotku, ko so ministri stopi'i v dvorano, je poljski klub živahno aklamiral novoimenovanega ministra za Galicijo Abrabamcvvicza, Kar se je ponovilo, ko je ministerski predsednik predstavil novega ministra. Vsenemca Malik in Iro sta nepre »tarto vpila : Ven z Abrahanovviczem ! Dočim je posl. Romancyuk prosil besedo k zapisniku je posl. Breiter razvil neko ministra Ab'ahami.wicza žalujočo podobo, ki sta jo posl. Malik in Iro izmenoma držala kviško. Predsednik je poklical omenjane poslance na red ter zahteval, naj podobo odstranita, kar je posredovanjem reditelja zgodilo. Med ne prestanim hrupom in živahnim odobravanjem pristašev so po=l. Romanczuk v imenu malo ru-kega k uha, posl. Stani v im^-nu Zionittor, vos). Malik v imenu Vsenemcev, pos!. Michi ▼ imenu svobodnih Vsenomcev. posl. Davydiak v imenu staromalcruskega kluba protestirali toliko proti obliki ra?glašenja ministerskega imenovanja v zadnji seji. kakor tudi proti po-aivu Abrahamowicza v svet krone, ne da bi se bilo pri tem vprašalo zastopnike vseh galiških narodnostnih strank. Polivki socijalni demokrat posl. Diamant je zaključil z apelom na zbornico, naj ne dela ovire, da se glasom zadnjega sklepa prične debato o najuovejem ministerskem imenovanju. Neprestani, hrupni protesti so trajali še dolgo časa. Nato je zbornica nadaljevala debato o nujnih predlogih glede podraženja živil. Govorili ko : generalni govornik Mora-czevvski in predlagatelja Schrammel in Renner, ki so ostro polemizirali proti zadnjim izvajanjem ministra zh poljedelstvo in protigo-vormkov ter priporočali, naj zbornica vsprejme nujne predloge glede podraženja živil. Razprava je bila na to prekinjena. Med došlimi ulogami se nahaja nujni predlog posl. Choca glede znižanja sladkornega davka ter interpelacija posl. Pagnini, Oliva, Scabar, Pit-toni in Avancini glede reorganizacije javne var stveue službe v Trstu ter glede postopanja sferaž povodom manifestacije za italijansko vseučilišče dne 14. in 15. novembra. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je pričela razpravljati poročilo imunitetnega odseka o ateri posl. Vajde. Poročevalec Hedervarj je v imenu odseka predlagal, naj zbornica izjavi, tla je bila imuniteta posl. Vajede kršena, ko je bil svoječasno potisnjen iz zbornice. — Posl. Jurij Nagv (disident stranke neodvis no3ti) je rekel, da je posl. Vajda izval ogorčenje zbornice s pesmijo, ki je prišla v ste-nogral'.čni zapisnik, in s katero se žali madžarski narod. Govornik je predlog odklonil, češ, da se ie Vajda odstranil iz dvorane ne zato ker je bil prisiljen, ampak iz strahopet nosti. — Predsednik je pozval govornika radi besede „strahoetnost" na red. — Posl. Kecz-kemety (stranka neodvisnosti) je zaklical: £ivio Nagy! — Predsednik je poklical tudi posl. Keczkemety-ja na red in zagrozil z ostrejimi odredbami, ako se taki slučaji po- POD LISTEK Naskok na mlin. %>rest i7. nemiko-francoske vojne. Emile Zola. L Veselo so trčili kozarci, vse je hitelo čestitat očetu, mlademu paru. Dominik in Franica Bta stal zmedena tu, osrečena, nošene besede zmožna. Tedaj je rekel oče : „Dominik, daj vendar Franici zaročni poljub." Tedaj sta zardela in se poljnbila in vsa družba je ploskala, se smejala in znova pila na zdravje zaročencev. D. užba je sedela dolgo okoli mize in kramljala. Dominik in Franica sta se držala za roke in nista rekla ničesar, najbrže sta komaj slišala, o čem je bilo govorjenje. O vojni, ki je imela vsak čas zaplesati, o mladih fantih, ki so vsi že odšli... rK sreči je Dominik inozemec in mu ni treba iti.* je dejal oče Kos brezskrbno, „in če pridejo Prusi v deželo, potem je tu in bo znal braniti svojo ženo !a Misel, da bi utegnili priti Rusi, se je zdela vsem sila komična; smejali so se in si slikali v domišljiji, kako jih s krvavimi glavami zopet pošljejo domov... nove. (Živahna pohvala.) — Posl. Nagy je predlagal, da se preide na dnevni red. Posl. Mani u (Romuni je izjavil, da se je nadejal, da vzpostavi zbornica red, rušen v^led atere Vajda. A prevari se je. Nikdar ne bi bil veriel. da bodo c-ni gospodje, ki so imuniteto kršili, sedaj isto odklonili. (Velik hrup in prigovori.) Pred^dnik je radi te izjave poklical pos'. Mnniu na red. Maniu je izjavil, da je zbornica dolžna dati Vajdi zadoščenje. Posl. Lorković ie hotel govoriti hrvatski. (Velik hrup in prigovor na levici ) Na klopeh ljudske stranke se je klicalo : Vi ne smete govoriti hrvatski. Mi vas ne poslušamo ! (Hrup je trajal več časa.) Posl. 0!ay (stranka neodvisnosti) je zahteval besedo k poslovniku. — Predsednik je izjavil, da ima s^daj besedo posl. Lorković, zato ne nore 01:,y sedaj govoriti. (Dolgotrajen hrup in klici: Mi mu ne pustimo got oriti!) — Predsednik : Posl. Lorković ima zakonito pravico govoriti ! (Dolgotrajen hrup in klici na levici in na klopeh ljudske stranke: Mi mu pa ne pustimo govoriti !) — Predsednik je ponovil, da imaio Hrvatje pravico, govoriti tudi hrvatski. Viharni kiici: Vi imate tudi pravico! Posl. Štefan Rakovszky je zaklical : Mi mu ne puhtimo govoriti ! Več poslancev je teklo h klopem Hrvatov. Posl. Fritd (stranka neodvisnosti) je zaklical: Ako bo Lorković govoril, mu dam zaušnico ! — Hrup je trajal dalje, tako da je moral predsednik sejo prekiniti. Mej tem ie trajal hrup dalje. Ministerski predsednik dr. Wekerle se je podal k Hrvatom. Opozoril jih je na splošno razburjenost, ki bi mogla dovesti do nasilja ter je profil Hrvate, naj se debate ne udeleže. Hrvati so odgovorili, da so bili tudi oni pred tem imunitetnim odsekom, in da je imuniteta poslanca tako važna stvar, da ne morejo o njej molčati. — Razburjenje se je nadaljevalo tudi v kuloarjih, kjer so vsi živahno razpravljali o dogodkih. Seja je bila prekinjena skoraj eno uro. Med tem časomjse je po ponovnih razgovorih ministerskemu predsedniku posrečilo, napraviti kompromis tako, da so se Hrvatje odpovedali besedi v debati. Reklo se jim je, da so narodnostni poslanci sami vsprejeli predlog imunitetnega odseka, v katerem se izreka, da je bila imuniteta po3l. Vajde kršena in je opozicija naperjena le proti utemeljevanju tega predloga. Ko je bila seja zopet otvorjena, je prišlo do glasovanja, vsprejet je bil predlog imunitetnega odseka, predlog posl. Nagyja pa odklonjen. Nato je zbornica nadaljevala specijalno debato o avtonomnem carinskem tarifu. Hrvatje so nadaljevali svoje oba rukci;ske govore. Členi 14 do 17 so bili vsprejeti v navadnem glaso-sovanju, nakar je bila razprava prekinjena. Ministerski predsednik dr. Wekerle je predlagal, naj se prekine razpravo o avtonomnem carinskem taiifu ter naj se na dnevni red jutra,šoje seje postavi zakon o poobla-stilnem zakonu. ( Pohvala.) Predlog minister-sterakega predsednika je bil z vsemi proti 6 glasom vsprejel. Hrvati niso glasovali. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu je : Razprava o pooblastilnem zakonu. Otvoritev praskeg-a deželnega zbora. BERO LIN 26. Pruski deželni zbor je bil danes v beli dvorani kraljeve palače slovesno otvorjen. Knez Biilovv je prečital pre-stolni govor. Ministerski predsednik Biilow je potem na seji predložil zakonsko predlogo o ponem-čevanju poljskih pokrajiu. Bu!ow je rekel, da se že lansko leto predložil svoj program glede poljske politike in ponavlja le svoja takratna izvajanja. Praska gospodska zbornica. BERLIN 26. Gospodska zbornica je per acrlamat onem izvolila vse dosedanje pred-sedništvo. Dogodki na Portugalskem. LISBONA 26. Bivši konservativni in napredni ministri imajo večkrat seje. Pristaši vlade zatrjuje o, da ne bo javno mnenje podpiralo starih strank. Grška kraljeva rodbina. BENETKE 26. Danes so na jahti „Am-phitrite" odpotovali v Piiej grški kralj in kraljica ter princa Jurij in Nikolaj. Rusija. Državna dama. PETROGRAD 26. Seja dume je pričela ob 2. uri. Navzoči so bili vsi poslanci. Galerije so kile prenapolnjene Na dnevnem redu je bila razprava o udanostni adresi. Posl Plivako (Moskva) je prečital od oktobristov sestavljeni tekst ter je zagovarjal adreso. Govor drž. posl. dr. Rybara na občnem zboru političnega društva „Edinost". V včerajšnjem poročilu ponatisnili smo oni del govora drž. posl. dr. Rybdra, ki se dotika razmer na dunajskem parlamentu : stremljenje po skupueaa jugoslovanskem klubu, izjavlovljenje ihtega vsled kiivde S. L. S., pogubne posledice te nesloge, zlasti kar se tiče vprašanja slovenskega ministra-rojaka. Od poročila dr. Rybafa o njegovem delovanju omenili smo akcijo za podržavljenje slovenske Šole v Sv. Jakobu. T nadel j nem svojem poročilu je reieriral g. državni poslanec o svojih prizadevanjih za podporo tržaški okolici v očigled letošnjih ujm. V tem oziru je stavil predlog v dotičnem odseka, ki je zahteval potrebne informacije. In te informacije so že došlc se strani našega kmetijskega društva. Je torej upanja, da se kaj dobi. Veliko sicer ne bode, ker je 250 takih predlogov za podpore raznim prizadetim pokrajinam, med tem ko je določena za te le skupna svota enega milijona kron. V bodoče bo morda v tem oziru boljše, ker se je predlagalo t odseku, naj se v prihodnjič poviša dotična skupna svota na 3 milijone kron. Nadalje je stavil g. drž. poslanec predlog za zboljšanje razmer varnostnih straž v Trstu. Intorpelacije je stavil na razna mini-sterstva: o naših porotnih sodiščih, o zavlačevanju imenovanj sodnih uradnikov, o prenapolnjen ju na naših slovenskih pripravnicah za srednje šole in dr. „So že tu,14 je dejal star kmet, „jaz sem jih videl." Kratek molk je sledil, bilo je kakor bi hotel objeti srca strah, a otresli so so ga, gospodar je napolml kozarce, trčili so in p li. Zaročenca nista bila slišala ničesar, roko v roki sta sedela, oči uprte v daljavo, v sanjah izgubljena... Bila je krasna, mila noč. Kakor dete v materinem narečju je v globoki senci počivala dolina; Morela je tiho sumljaje pela uspavanko in dolina je usnivala in sanjala. Tiho v sanjah šepetajo drevesa, staro mlinsko škriplje in se obrača v spanju, petelin se zbudi in zapoje : dobro jutro, a vidi, da se je zmotil, vtakne glavo zopet pod peruto in spi dalje. Božajoče pihlja mehka sapica dol z gorovja in najglobji mir počiva nai tem srečnim kotičkom zemlje. n. Franičin poročin dan je bil prišel, a nobeno praznično veselje ni vladalo v Soteski, temuč povsod so bila razširjena strah in groza, kajti Prusi so bili porazili cesarja in so se bližali s tako naglico, da jo bila vasica sleherni dan pripravljena, da jih vidi udreti iz gozda. Pred dnevnim svitom so se »plašili ljudje iz spanja, „sovražnik prihaja !M so vpili in ženske 30 popadale na kolena, se križale in molile, toda pogumnejši izmed moških so se drznili pogledati vun in so videli na svoje veselje, da so bili Francozje. Stotnik jc zahteval govoriti župana in se 1 pustil peljati v mlin. Ravno se je vzdigalo sclnce v polnem ' sijaju, travniki so se kadili, a Čisto in bleščeče se je razpenjalo nebo nad gozdom. Vasica, vsa dolina se je vzbujala rosno?veža in vesela, a nihče ni imel dane3 pogleda za ljubkost pokrajine, nihče se ni veselil krasnega jutra. Vsa srca so bila obtežena in napolnjena s strakom. Zakaj je stotnik ostal v mlinu ? Ali je imelo priti tukaj do bitke ?u tako so se porpraševali ljudje in v skrbeh opazovali vojake in stotnika. Ta je bil v spremstvu mlinarja obhodil mlin, se dal prepeljati s čolnem čez reko, se ogledal od tam s svojim daljnogledom na vse strani in izprašal očeta Kosa o kraju. Potem je razpostavil vojake za drevesi, zidinami in po jarkih, glavni voj pa se je vtaboril na dvorišču mlina. Ko se je vrnil stari, so mu vsi planili naproti in vpraševali : „Torej se bodo res takhj bili ?" On ni odgovoril in je samo počasi po-kimal z glavo. Ko pa je prišel v mlin in je videl Franičine in Dominikove oči napeto uprte vanj. je vzel pipo iz ust in rekel : „Vboga otroka, iz vajine poroke ne bo danes nič.u Dominik ni odvrnil ničesar, a temno in napeto je gledal proti ganjiškim gozdovom, kakor bi želel, da bi vendar že videl prihajati Prase. Tudi Franisa je ostala nema, bila O tem zadnjem vprašanju je omenil cc drž. poslanec, da je to prava sramota za vlado. Sili nas, da moramo iti skozi vica v remška n^bes:i, in Še te vice nam dela kar najbo'i neprijetnimi. Radi prenapolnjenja t>.*h 61 obrnil se je do naučnega ministra s posebno spomenico. Ministri so sploh odgovorili n* megove interpelacije in obljubili popravi»i dotične nedostatke, le na interpelacijo o nasiit porotnih sodiščih ni d >bil do danes odgovora, dokaz to. v kiki zadregi se nahaja justična uprava glede teca vprašanja. Potem je g. drž. poslanec spr ^o?o:il o nagodbi: „Kaj je nagodba, vam je že znano. V kratkem omenjam le, da je 1. 1867 prišlo d » one nesrečne nagodbe, s krtero f>e jo vsa država razdelila v d<.e polovici. Neirci, kateri so uvideli, da ne morejo vladati nad vsemi narodi v avstrijskem cesarstvu, so privolili v to nagodbo, češ, nad eni državu * polovico bodo vladali oni, Nemci, nad dru*,r > pa Ma-djari. S tem se je ustanovil dunlizcm. Nagodba glede vzajemnih gospodarskih vprašanj se je imela sklepati vsakih deset let. S početka je to šlo gladko, ali, ko so sa Madjari ojačili in eo se hoteli popolnoma odtrgati od naše polovice, ni prišlo potem več do nagodbe. Še le letos prišlo je do upanja. d:i bo nagodba rešena parlamentarnim potom. Ali nagodba je že bama na sebi za nas jako škodljiva radi tega, ker j«; ona podlaga za madjarsko in nemško hegemonijo. Nemci sicer niso več pri nas edini merodajni in via dajoči narod, pač pa so to v drugi polovici še vedno Madiari. Podjarmili so tam razne ogrske narodnosti, podjarmiti sedaj hočejo š-e hrvatski narod. Tako so poskusih sedaj uvesti svojo madjarščino na hrvatskih železnicah in s tem jezikom hočejo cb enem usiljevati svoje madjarske uradnike. Hrvatje so uvideli veliko nevarnost ; sreča za nje, da imajo v tem momentu kot zastopnike ljudi, kateri niso več, kakor so bili prejšnji madjaronski uuijo-nisti. Hrvatska delegacija na budimpeštau-skem državnem zboru je torej začela z ob-strukcijo. Vlada je prišla v zadrego in železniška pragmatika je bila še le tistikrat sprejeta, ko jo je vlada skrčila na en s^.m §. — Madjari so misli;i, da so zmagali. Toda prišla je nagodba. Vi vidite, da se Hrvatje borijo v ogrskem državnem zborn na hraber način proti nagodbi. Ne tohko proti nagodbi, ali proti sisteme, kateri zatira vsako svobodo in vse narode na sramoto Ogrske, Avstrije in cele Evrope. To zatiranje je že tako vnebopijoče, da se je svet začel zanimati za zatirance-trpine. Slavni Bjornson (Navdušeni živio-klici !) je protestiral proti krivicam, ki jih Madjarij grešijo nad ogrskimi narodnostmi, in s tem celemu svetu odkril njihovo barbarstvo, ki služi v sramoto državi, kjer se to godi. Madjari uvidevši. da njihov nimbus začenja izginiti, da je svet začel izprevideti. kaki so, skušali so so bran ti. Toda ravno v tem momentu, ko so se branjli, napravili so zopet grozen čin : umor v Oernovi, kjer so dali postreljati ob pomoči madjar&kih svečenikov uboge Slovake in pobili nedolžne : otroke. — Ta čin je pokazal, da od Madja-! ro> ni pričakovati ničesar, naj bodo oni protestanti ali katoliki, lajiki ali duhovniki. Proti takemu sistema hočemo se boriti z • je le zelo bleda in resno je vršila svoj posel j gospodinje, skibeča za vojake. Le-ti so bili ' veseli in dobre volje in so čakali na kosilo, j ki se je kuhalo v kotlu nad prostim ognjem j na dvorišču. Stotnik si je bil ogledal med tem gore-! nje prostore mlina; sobe in pred vsem velika dvorana na vodni strani so ga menda po- I sebno zadovoljevale. „»Saj to je pravcata trdnjava," je dejiil j veselo očetu Kosu. „Mislim, do večera jo j bomo lahko držali. Le kje ostajajo ti rokov-njači ? Morali bi biti že zdavna tu !* Mlinar je molčal, videl je usodo svojega mlina vnaprej : v prah in razvaline mu izpre-mene ljubi dom ; a nobena tožba ni prišla preko njegovih usten, čemu tudi ? Pomagalo ne bi bilo itak nič. Rekel je samo : „Dobro bi bilo, če bi skrili čoln; utegnete ga potrebovati pozneje ; za mlinskim kolesom b: bil dobro skrit." Stotnik je prikimal in dal ukaz. Bil je lep mož v štiridesetih, ljubeznivega obraza. Dominik in Franica sta očividno vzbujala njegovo zanimanje; posebno dekleta se ni mogel dovolj nagledati in je izjavil odkrito, da mu je jako všeč. Z Dominikom se je spustil v pogovor in ie izrazil svoje začudenje, da tako krepek fant ni pri armadi. ,Jaz sem inozemec,14 je odvrnil ta. (Dalje.) iSirm JI »EDLNOST« štv. 326 Trstu, dne 27. novein brj, 1907 nasproti tej organizaciji. Od 12.000 udov jih vsemi sredstvi. Naj se reče, kar se hoče, naj fe nam dokaže., da je ta nagodba za nas celo koristna, naj se nam govori o veliki koristi dalmatinske železnice — mi V tem boju ne smemo zapustiti svojih bratov na jugu (Viharno odobravanje). Železnice se zidajo in se je odpadlo že 7000. Vrhu tega pa — pravi bodo zidale tudi za naprej, ampak narod, ki oklic — tudi financijelna uprava nikakor ni se ga je enkrat uničilo, ne povstane več. Mi neoporečna. nočemo zapustiti svojih bratov v boju proti nAl!4!?na oac+S madjarskemu fanatizmu, na oltarju katerega | UrOPne pOllIKne VeSIl. žrtvujejo Madjari vse ogrske narodnosti, naše ; Županom v Rimu je bil v ponede-kcristi in koristi vse monarhije. Skoda, da se ljek izvoljen Ernest Natban. to ni sprevidelo na tistem mestu, kjer se je j I z M a k e d o n i j e. Iz Carigrada jav-moralo to sprevideti. Pač se je tem znalo 1. ljajo. da so v zadnjih tednih grške in bol-1848, da so na Ogr-kem Slovani; le tedaj, ko so tam prišli v konflikt z Madiari, so se z m i sli li, da je na Ogrskem tudi drugih narodov. Mi, gospoda, radi ene železnice ne izdamo svojih bratov. S tem še Bočc-mo reči, kako bomo mi postopali glede izdal nedavno temu preglas, v katerem iz- Posebno pa jezi italijansko gospodo te posili, 11. predp garske bande razbijale svojo delavnost izlasti v okrajih Karaterija, Vodena in Jenidže (vilajet solunski). V te okraje je odšel poveljnik solunskega okraja, general Rudši paša, ker so došle vesti, da grške bande pripravljajo še vtčo akcijo. Število Židov na svetu. Gla-aagodbe. To pa vam zagctovljam, naj postopamo Som oficijelne statistike pravkar obelodanjene tako ali tako, naj delamo opozicijo ali obstruk- od Jewich Vear Book, je vseh Židov na cijo. mi bomo postopali vedno ie tako. kakor 8Vetu okolu 11.081.000. Od te številke jih se bomo o tem sporazumeli s hrvatskimi de- odpada na Evropo 8,744.000, na Ameriko legati v Budimpešti, f Viharno in navdušeno j 1.556.000, na Afriko 354.000, na Azijo odobravanje.) ;342.000 in na Avstralijo 17.000. V Evropi Narodna srbska skupščina V Židje na posamične države razdeljajo na- .stopno: V Rusiu iih ie o.100.000, v Avstro-z>eraje\ U, t Ogrski 2,100.000, v Nemčiji 600.000, v bal- ki se je posvetovala celih pet dni, je vspre- tkanskih državah 400.000, v Belgiji in Holan-jela enoglasno nastopni program srbske na- jdiii 105.OOO, v Franciji 80.000. v Italiji rodne organizacije za Bosno in Hercegovino : Osnovna načela. Vsaki narod ima pravico do samodoločbe. V državi se mora smatrati narodni volja kakor izvor oblasti. Verska razlika ne moti nikakor skupnosti narodnih interesov. Kuturno in gospodarsko močan človek je pogoj za svobodnega človeka, a svoboden človek je edini močan 6teber svobodne države. Svoboda osebe. imetja, izražanja misli, zborovanja in udruževanja, zaščita svetosti hišnega praga in tajnosti pisma so garancija vsake svobode. Državnopravni položaj Bosne in Hercegovine sta sestaven del turške države, ki ju upravlja Avstro-Ogrska na podlagi mandata evropskih sil. Državna uredba. Popolna avtonomija Bosne in Hercegovine. Vršenje zakonodavne in kontrolne oblasti po narodnem zastopstvu, izvoljenem 40.000. Največ Zidov imajo mesta New Jork [700.000, Dunaj 130.000, Berolin 05.000, London 80.000 in Jerusalem le 30.000. Predsednik italijanskega senata v Rimu T. Canonico hoče odstopiti. Niegev naslednik postane baje bivši pravosodni ministar grof Bonasi. ki bi s tem prevzel tudi vodstvo v glasoviti pravdi proti bivšemu ministru Nasi-ju. 'Dnevne vesti Predsednfštvo polit, društva „Edinost64 vabi vse p. n. gg. odbornike in namestnike k odborovi seji, ki bode danes danes zvečer ob 7. uri zvečer v pisarni gg. dr. Gregorina in Slavi ka. Brzojavka hrvatskim boriteljem v Budimpešti. Več zborovalcev na nedeljskem v svojih prostorih shod. na kate- vinskem za-shod posebno da spoznavajo pa voditi seboj tol- določila novega zakona, da se bodo znali izo- imeno- moraš znati hrvatski, ali mača, ako hočeš kaj kupiti na trgu. Istotako gibati neugodnemu posledicam zgoraj je v odvetniških pisarnah, ne izvzemši Ziliot-1 vanega zakona, povsodi govore hrvatski, kajti če tove, kjer bi ne znali tega jezika, bi morali zapreti svojo botego. Tako je pri notarjih, na c. k. in občinskih uradih, kjer imajo po velikem j delu posla s hrvatskim ljudstvom. Jednostavno smešno je, ako Italijani kriče o „Zara ita-liana". Mislim, da %idim pajace iz kakega cirkusa, ko gledam, kako hočejo takim krikom zakrivati resnico in dokazovati italijanstvo Maše gledališče. „Egoizem*4 in „Tuji kruh" dne 24. t. m. Nedeljska predstava znači za nase gledališče v marsičem velik preobrat, z veseljem rečemo, preobrat na bolje. V prvo sta bila komada: Tuji kruh in Egoizem taka. da nudita na sebi višji užitek, ki ne okupirata samo gledalčeve čute, nego silita tudi Zadra. V resnici pa stoji to italijanstvo na čutstvo in dušo v sodelovanje in dajata snovi na podlagi sploine, direktne, jednake in tajne j občnem zboru političnega društva „Edinost" voiilne pravice. >je odposlalo po zborovaniu nastopno brzo- Vlada je izraz zbornične večine. .Tedno- tjavko: Doktor Medaković, parlament, Bu-stavnost državne administracije. Popolna sa- dimpešta : Tomačeći ćutstva glavne skupštine mouprava mestnih in kmečkih občin. Popolna t političkog društva „Edinost" trščanski neodvisnost sodišč. Samostalno cariusko po- j Slaveni pozdravljaju oduševljeno hrabre borioce drot je. za narodna prava. Reiorme. V Bosni in Hercegovini, I Delajmo in mučimo se! Čemu se kakor srbskih deželah, je uradni jezik v 110- :mučim0? To je vprašanje, ki si je gotovo tranjem m vnanjem poslovanju srbski. LtQ gtavlja vsaki člorek> pravega Agrarno vprašanje je zivljensko vprašanje 'odgovora skoro da ni na to vprašanje. narodno. \ sa uradniška mesta morajo zavze- ; __„^„i, mati-domači sinovi, Na vseh državmfa delih in podjetjih imajo prvenstvo domačni. Zaščita in zavarovanje delavcev. Zmanjšanje števila in moči orožuištva in podrejanje državljanskim sodiščem. Izdatna briga je narodno zdravje. U vedenje porote. Ustanovitev občinskih in trgovskih sodišč. Dogodki na Hrvatskem. Konferenca unijonistov. Iz Osjeka poročajo, da je prišel v sc- Zjutraj začenjaš — zvečer nehuješ. In tako dalje dan na dan. Ze kakor moraš za-!čcti mučiti se in skozi vse življenje te spremljata delo in trud%— in često celo tudi po noči. Zakaj pa? Čemu?! Odgovori so zelo različni. Mučimo se, da živimo, za obstanek. iTako posamični človek — tako narod. Mu-ičimo se za obstanek svojih pravic, na ka-'tenli je uravnano naše življensko razmerje. Brez muke ni sadu, kdor ne seje, ne žanje. Delo in trud dajata življenskega soka. Naši predniki so se morali mučiti za nas priprav- boio tjakaj dr. Avakumović in da je imel }jati nam poti, po katerih hodimo mi sedaj, dolg razgovor z bivšim saborskim predsedni- To je večni, nespremenljivi zakon: predniki Gjurgjevičem. Govori se, da ima m0rajo delati in se mučiti za naslednike. kom Vasom Avakumovič misijo, da skliče konferenco vseh unijonistov. na kateri bi se pogovorili, pud katerimi pogoji bi bili pripravljeni prevzeti vlado, na kar bi ustanovili novo unijonistično 6tranko. Dogodki na Ogrskem. Justh in Hrvatje. morajo Temu zakonu se moramo pokoriti tudi mi. Zanamci se bodo opirali na naša dejanja. Delo in trud sta nit, ki veže rod do rodu. trhlenih nogah, ki se zrušijo ob prvi čvrsteji sapi hrvatske zavesti v Zadru, sosebno še, ako jim odpade berglja avstrijskega zistema, ob kateri jedini še krevsa za silo to italijanstvo Zadra. Slovan. lzpraševalna komisija za državno računovodstvo. Viši računski svetnik tržaškega namestništva g. Karol C o rs i;c h je imenovan predsednikom izpraševalne komisije za državno računovodstvo. Za I. slovensko umetniško razstavo V Trstu. Z Dunaja poročajo od 26. t. m. : Državna poslanca dr. Rybar in Ivan Hribar sta bila danes pri naučnem ministru dr. Marchetu, da bi naučna uprava nakupila nekaj umotvorov izloženih na I. slovenski umetniški razstavi v Trstu. Minister je obljubil, da nakupi vlada več slik, ki jih je dala že izbrati. Pogreb ponesrečnega Filipa Potočnik, ki je, kakor smo včeraj poročali, bil povožen na južnem kolodvoru, se bo vršil danes ob 2. uri popoludne iz mrtvašnice mestne bolnišnice. Jutri prinesemo nekoliko Črtic iz življenja te karakteri3ti čnein splošno znane osebe. Od SV. Jakoba. Jako nas je vzradostila vest, da priredi naša vrla rČitalnicau dne S. decembra svoj prvi veliki koncert v gledališčni dvorani „Nar. doma". Srce ?'se nam radosti, videčim, kako se naša mladina pridno giblje in dela in kako pogubno nastopa ob vsaki priliki. Tudi sedaj se ni vstrašila dela in truda za koncert; najela je veliko gledališčno dvorano na velik rizik. Veliko žrtvuje ta vrla mladina za društvo ; a to ne samo z glasom ampak tudi z denarjem. Kajti, ako bi Ci-talničarji čakali le na podpore, bi „Čitalnica*1 pri ogromnih troških, ki jih ima, ne mogla živeti. Ta mladina je bila pred par leti skoro potujčena; nekateri so celo zahajali v laška društva ! ! Danes pa je „Čitalnica" pritegnila k sebi to mladino, ter napravila iz nje vrle narodnjake. Zato pa skažimo dne 8. decembra V3i svoje simpatije tej vrli mladini! Pripomoiiaao „Čitalnici", da bo lahko še nadalje in tem. intenzivneje delovala za vzbujo narodne zavesti! Sv. Jakobčan. Nove dopisnice po pet stotink so izšle Sprednja stran je razdeljena na dve polovici. Ena je določena za naslov, na drugi se bo pa smelo tudi pisati. Nov smodnik. Meseca maja 1908, daiet0. avstrijska monopolna uprava v promet pet, novih brezdimnih vrst smodnika. Tobaharna v ulici Caserma št. 11 se odda konkurenčnim potom. Koledar družbe sv. Cirila in Me todija. Družba sv. Cirila in Metodija opozarja rodoljube, da se družbeni koledar še vedno razpošilja in bo v teku enega tedna . razposlan. Če je pomotoma kdo izpuščen, pre-' tvimo prav uljudno, da se blagovoli oglasiti | v premišljevanje. V drugo je bilo igranje teh dveh iger na višji stopinji, nego splok doae-daj. Vsak igralec se je izločil jasno kakor lastna individualiteta in je izvedel razmeroma čisto in okroženo svojo vlogo. In da so znali vsi še bolje tekst na pamet, bi se bile te vloge vlile še bolj gladko in zveneče druga v drugo. Na vsak način pa je vladala zelo dobra harmonija v izvajanju igar, tako da smo doživeli predstavo, ki se lahko pokaže, posebno če se pomisli, da je v dobrem delu diletantska. V tretje povdarjamo, kar bi sicer izgledalo malenkostno, a ni. da je to pot kom-parzeriia prvikrat odgovarjala in se primerno vedla, tako da je podajala ono ozadje, ki je bilo treba. Sujet prvega komada „Egoizem" je ve-ledramatičen. — Jelva je 14 let ljubila Vit;« in bila ljubljena od njega, kateremu je žrtvovala vso svojo mladost in vse svoje notranj«-moči. A sedaj, k<> je Vit dobil profesuro iti ko bi bila na cilju svojega hrepenenja in stremljenja, zve, da se je on zaljubil v mlado Nado. Sam ji pove, da je čutstvo mlade ljubezni boli močno od njega, in da hoče biti srečen. Žrtvovana od takega brezobsirnagu egoizma, razočarana in obupana vrže se skoz okno na tlak. Razvitek Jelvinega spoznanja do naj radnje konsekvence je veletragičen, vendar ne tako, da bi globlje učinkovalo na človeka, da bi ga ganilo, ker je izvajano iz ae dokaj utemeljenih mementov. Primerjali bi to dramatično skico sliki, kjer 6icer vlada harmonija barv, a posamezne barve niso ntemeljene in ne popolnoma na mestu. Uloga Jelve daje pač priliko do razvitka različnih igralskih sil, in gost, g.a Danilova, ki jo je izvajala, se je kaj verno prilagodila zahtevam uloge in s tioim nijansiranjem in čutstvenim stopnjevanjem dala izraza pretre-sujočim kontrastom, ki polagoma zrahljajo Jelvino dušo do skrajnega sklepa. Buren aplavz dubkom polne hiše je bil izraz dobrega utiša, ki ga je zapustila g.a Danilova s svojo fino igro. Glavna pozornost občinstva pa je veljala Turgenjevovi drami „Tu.i kruli" o kateri se je že govorilo v tem listu. Prijetno je prese netilo pričakovanje, da ie bila ta igra pripravljena s tako skrbjo in ljubeznijo v celokup-nosti kakor v posameznih ulogah. Igranje je zelo ugajalo in bilo zato tudi hvaležno spre- Glavna uloga Kuzovkina je bila v rokah režiserja g. Verovška. Vstvaril je zelo simpatično figuro trpina Kuzovkina. Izvrstno je karakteriziral skromnega, dobrohotnega starca, samo semintja se je zdelo, da si je postajal nezvest, ko je povzel bolj krepke tone, in ravno tako preveč agresiven sarkazem nasprot: svojim posmthovalcem proti sklepu drugega dejanja. No, to leži v individuelni interoreta-ciji uloge. Z imenitno rutino in z izrazitostjo po preteku tega časa pri družbi sv. Cirila in! je obvladal vso svojo težko pot do najvišjih Metodija ; ustrežeino mu prav radi. To pa! efektov. Burno ga je pozdravljalo občinstvo T j 1 - j 1 : iuoiwuy« > —--- —— r-------------i'" cictiiuv. L>ui uu fc ijutmaiijoiu - j In vendar je mnogo njih, kine delajo, (objavIjamo r2di tega, da se na isti naslov ne ob sklepu vsakega dejanja in ga ponovno iz llo le gledajo, kako drugi delajo. Jndc-; bi p(.slalo vc6 eksemplarov. | zvaio Pred rampo po sklepu igre. lentni so in v tej indclenci si ne upajo odpreti oči, da bi pogledali okolo sebe. Živijo, a so mrtvi! So li vredni, da živijo?! In Iz Budimpešte javljajo, da bo predsed- vendar so tudi oni meso našega mesa — nik zbornice Justh, ki je bil par dni odsoten, istega izvora! Zato pa bi bili tudi oni dolžni nadaljeval pogajanja s hrvatsko delegacijo delati za svojega brata ! radi sporazuma. Justh je izjavil, da je on na j Dočim se jaz mučim in trudim, se drugi vsak način za mirno rešitev spora. On vidi smeje in pase lenobo ! Zakaj ne bi vsi mnogo večo nevarnost od Dunaja. delali? Zakaj nebi delali složno in močno ? I Kako vse drugačen bi bil sad takega složnega Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani naznanja, da sta sklenili svoje dopise kolekovati z narodnim kolekom županstva Banjaloka in Krtina. Tržaška mala kronika. Meščanska deželna stranka. Iz Budimpešte javljajo : Radikalna meščanska deželna stranka je imela v nedeljo svoj ustanovni glavni shod. O tej priliki je imel upokojeni državni tajnik Ladislaj Kafka vrlo zanimiv govor, ki prikazuje v čudni luči notranje razmere na Ogrskem. Govornik je kritiLoval municipaino deželno upravo, ki je truda ! Nam pa. ki imamo voljo za delo trud bodi to v zadoščenje in sladko zavest! Z veseljem iti vstrajnosrjo nadaljujmo svoje delo za svojo ir. korist in za bodočnost skupnosti, da bomo mogli kedaj vsklikati zadovoljnim 6rcem : Nisem živel zastonj — tu je sad povsem korumpirana. Kafića je pojasnil, kako m0jega življenja! Boril sem se in tuje moja je kakor mnogoletni vladen uradnik imel pri-'_ zmaga! ložno^ti konstatovati. da upravni uradniki sa- j Onim pa, ki lahkomiselno gledajo v svet, I mo\oijno postopajo z ljudstvom, kakor jih je ki jmajo oči, a ne vidijo, kažimo z lučjo voija. Tako se je pripetilo neštevilnokrat, da SVojega dela na prave poti koristnega dela! so upravne oblasti iz čisto političnega razloga potem bomo mogli reči: tudi na tem imam nalcžde prebivalstvu in na meščanske ele- STOj del zasluge, da more tudi moj tovariš mente za 50 odstotkov viši davek, nego so življenja kazati svoj sad. zahtevali normalni predpisi. Temu nasproti j Dei0 naše in naš trug naj bo zanamcem niso bogati posestniki in poslanski kandidati ne le na korist, ampak tudi v izgled ! Razgrajač. 20 letni Ivan G., stanujoči v ulici del Veltro, je bil predsinočnjim are-tovan, ker je — pijan — prepeval in tako motil nočni mir. A Ivan G. se je redarjem jn i vprl: vrgel se je na tla in brcal ter bil ' s pestmi okolu sebe, da so imeli redarji kaj opraviti, predno so ga vkrotili. Neznani tatovi. J. Viđali stanujoči v ulici Tiziano Veccelio št. 8, je prijavil, da so mu neznani tatovi včeraj v jutro v iste hiše vkradli bronast zvon z pripravo, vreden kakih 50 K. — 16-letnemu pisarju Karolu Scarpa so Ivanov (g. Veble). pred rampo po sklepu igre. Zelo naravno in z občudovalno gibčnostjo i je podala g a Danilova — Olgo Petrovno. Posebno eksaktno in lino premišljeno je izva-;jala težavno sceno v drugem de.anju s Ku-< zovkiuom, ko ji slednji odkrije, da ji je oče. j Tudi njo je občinstvo burno in hvaležno po-I zdravljaio posebno ob koncu igre. Zelo dobro sta spremljala glavno vuiogo j Maksimov (g. Rijner) in Jelicki Stok«). I Prvi se je odlikoval po gotovem nastopu in s svojim rezkim govorom in dobro izraženo ironijo. Drugi, g. Stoka, je predstavljal gladko in precizno, posebno v sceni, ko je ponujai Kuzovkinu denar, samo preveč toplote je velo z njegovega nastopa : ruskega ari sto - in birokrata bi si predstavljali bolj zapetega in električno hladnega, bolj umerjenih manir. Jako primeren, posebno v glasu, je bil Kakor vedno je tudi to veži nezuani tatovi vkradli kolo (bicikelj) vredno pot vrlo izpolnil svoje mesto hišnik Zvez- 120 K. On je bil pustil kolo za hip v veži hiše št. 30 v ulici Nuova, a ko se je vrnil, je ni več našel. — V hiši, ki je stavbena tvrdka Viviani & Giberti gradi v ulici deli' Acquedotto in ki bo imeia št 35, so neznaui tatovi vkradli leta i 11 leta plačali nikakih davkov. Te ne-rednosti bodo trajale tako dolgo, dokler država ne vzame v svoje roke upravo nad deželo. Iz tega gospodarskega in političnega kaosa je v 6tanu osvoboditi deželo le meščanska, radikalna deželna stranka, ki je na svojo zastavo zapisala splošno, enako volilno pravico. Dogodki na Ruskem. Iz revofucijonarne organizacije poljske socijalistične stranke. Osrednji odbor osrednje revolucijonarne organizacije ptljske socijalistične stranke je A. T. Italijanstvo na trhlenih nogah. Pišejo nam: Zadnjič sem vam opisal barbarsko postopanje zaderske sodrge, podpihovane od laške inteligence, proti hrvatskim novincem. Danes hočem nekoliko spopolniti sliko te laške kulture. Zader je glavno mesto Dalmacije. Okolica, obljudena od kmetov, je krasna. Ti kmetje dajajo obilo krepkih mladeniče v v vojake-mornarje. Vsi, brez izjeme, so Hrvatje. Ni čudo torej, da dajajo izraza svojj ljubezni do lastnega naroda klici stroj za rezanje železa, vreden 50 K. Smeinlca. A: Tvoja suknja je že slaba, zakaj je ne daš obrniti ? B : Ni mogoče, ker cima seg|a ta igra, daje pričakovati, da n&m društvo" nudilo v letošnji sezoni dan) z elegantnim nastopom in markantnim glasom. Do lepega efekta je vrlo pripomogla krasna. duhu igre odgovarjajoča scenerija, kakor tudi slikoviti kostumi. Opravičena je želja, da bi kuialo še enkrat videli to igro, še spopolnjeno v podrobnostih. A ne *amo to. Vspeh, ki ga je dobo ie treh strani. Kcle&&r In vreme. Danes: Virgil škof. — « , ... . ... -i Xr Jutri: Jakob iz Marke sp. - Temp-ratura včaraji par tako lepih umetniških užitkov. JNaravno, ob 2 tiri popoludoe 10 + lepo, deloma oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura žvisana. Cels. — Vreme včeraj : da ob tem ne sme zanemarjati bolj lahkokrile i Muzs : ljudske in veseloigre, za sedaj glavno torišče našega gledališča. J. Pr. Društvene vesti in zabave. _____^_____ „Gospodarsko druStvo" v Skednju ITvdi^Hrvatje lu sklicuje v nedeljo, dne 1. decembra t. L ob javnih skladišč Narodna delavska organizacija. priredi v petek zvečer ob 8. uri v svojih prostorih zaupni shod provizoričnih delavcev V Trstu, dne 27. novembra 1907 »EDINOST« štev. 326 Stran IIT Včerajšnji zaupni shod narodnih rratarjev. ki je bil zelo dobro cbiskan, je! , pei na splošno zadovoljstvo Pretresovale so pristaši. Torej novo ime sklenilo Za načelnika je bil izvoljen dr. A. Gregorčič. v odbor pa njegovi najintimneji — stari godci 1 zelo važne stanovske stvari in sklenilo se •e, sklicati v najkrajšem času zopet shod. Predavanje g. Idr. Justa Pertot-a V nastopnem podavamo glavne misli iz zelo interesautnega in poučnega predavanja, ki je prošli petek imel dr. J. Pertot v N. D. O. Dr. Pertot je izvajal tako le : Človek se daje primerjati s parnim strojem, kateremu daje kurivo toploto potrebno za delo. Istotako izvira iz hrane stalna toplota človeka, ki je temelini pogoj njegovemu življenju. Razlika je le ta, da je človeški ustroj mnogo popolnejši^ ker se sam neprenehoma prenavlja in sicer z redilnimi snovmi arane. Na podlagi barvanih tabel predočeval -,e predavatelj, katere redilne snovi in koliko istih te uahaja v posameznih živilih, ki slu-iijo običajno človeka za hrano. Pri tem je vpletel razna navodila higijene in kritično •cenil redilnost običajinih jedij. O tej priliki e posebno povdarjal nepotrebnost vživanja opojuib pijač, katerim pripisuje napačen arcdsodek ljudstva nekake krepilne in redilne lastnosti. Na drugej tabli primerjal ie statistične podatke o dogodkih in troških v raz-aih delavskih rodbinah, iz česar se more sklepati, da pomanjkanje izobrazbe delavskih stanov provzročuje, da s jx>množevanjem dohodkov se večajo porazmern o le troški za pijačo ja zabavo, mesto da bi se zboljšalo hrano :a povspeševalo izobrazbo. Koncem je še aovdarjal potrebo, da bi se učile gospodinje bol;e kuhati in praktično varčevati, kakor se to na Nemškem vspešno izvršuje že delj časa, kjer vzdržuje vlada gospodinjske šole sa revan dekleta ter tako okreplja zdravje delavskih rodbin in vzbuja sm-sel z a, red. Trgovina s pohištvom so v 10 Darovi. Dijaškemu podpornemu društvu d rovali : si. »Del. podporno društvo« Trstu K 100.—, si. Županstvo v Sežani K, istemu društvu so darovali v počeščenje spomina pok. Josipa Mankoč-a : obitelj Foer-,;er v Berolinu K 20. Dr. Josip Abram krm. Prisrčna livala vsem darovateljem. Blagajništvo. V počeščenje spomina pok. Jakoba N^ankoča daroval g. R. Abram 10 K, za dijaško podporno društvo. (Denar brani ured. -Edinosti".) V spomin pok. Frana Kalistra. darovala gospa Ivana pl. Vida Kalister 50 K za družbo 6v. Cirilu in Metodija. Denar ima oprava „Edinosti*. Za družbo sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu (za katero podružnico ni označeno v dopisu) ie nabral g. Fran Valetič a ienitvanju g. Ivatia Rinko, pevca društva .Ilirija" v gostilni g. H. Košič na Belvederju i K 82 st. Henrik Košič dodal še > kroni, z gesiom : No\oporočencema iskrene čestitke. — Denar brani urcd. „Edinosti". Za svetoivansko podružnico sv. C. M. so darovali o priliki predstave „Stari ■ hja * sledeči gg.: Major Pekolj in Rože Jos. po 2 K, A. Trobec. N. Grižon, C.ril, Požar Ant.T J. Sosič po 1 K, Jos. Fonda 70 st., 3a;r L.. Valič, Mare I. M., Marc Silv., Puhar, Furlani. Cernec po 40 st., 31. L. J. F. po jO sr, Z. 18 st., N. N- 10 st. Skupaj 13.18 kron. Presrčno hvalo izreka njim in vsem go-speai in gospodom sodelovalcem Odbor. Novo društvo. C. kr. r.araestništvo je -'o ru znanje pravila novega društva: rDe-\no d ustvo tobačnih trafikantov na Primorskem*4. s sedežem v Gorici. x Sloveusko-krščanska ljudska stran ka na Goriškem V ponedel;ek jo umrlo ' ina; na drugi strani pa je zopet u: so bili zastopani le notorični že do--tJar ji ptiitaŠi ..Sicge". Dr, Gregorčič je poročal o političnem o.o/ r u ;n jo na razsežno razkladal, kaj vse o -s*.•■>»•':i poslanci ,, Slovenskega kluba" v po- - >-.n-Ui zbornici. Z i njim so govorili dež. od-iti k Berbuč. deželnosodui svetnik in držav ni po-iihnec Fon. zdravnik dr. Brecelj. kouci-pijcnt d-. Dermastia in drugi: o organizaciji nore -tcanke in o nje vodstvu, o šulstfu na riškvin, o težnjah kmečkega stanu, o trgov stvu, o obrti, o delavskem stanu. Tendencijo teh d. lgoveznih govorov si predstavlja lahko vsak pa«. Vrhno organizacijo nove stranke tvorijo: It Zbor zaupnikov, v kateri spadajo odborniki in poverjeniki stranke in vsi v jav-uošt.t ib/.u oči nje možje. Zbor zaupnikov vspre ema poročila vodstva, jrazpravlja o podanih jredi«'g.h, daja smer za nadaljno delovanje v ▼SvL ii .^alno važnih političnih stvareh, se iz-avija o kandidatih za državni in deželni zbor r odločuje o vsem tem z absolutno večino. Vodstvo mora sklicevati vsaj vsako leto en krat zbor ziupnikov. — 2) Izvrševalni o d b o r. Trga tvorijo členi vodstva, poslanci iz stranke, iz vsake strankine organizacije po -n zastopnik, in sledojič členi, ki jih je izvo- > HI ib r zaupnikov in pa jih je pritegnil izvrševalni odbor sam po svoji previdnosti. 3) Vodstvo sestoji iz 7 členov, ki jih voli zbor zaupnikov neposredno. Vesti iz Istre. Tolovajski umor v Galežanu. — Iz Pule nam pišejo : V nedeljo popoludne sta Šla 21 letni mladenič Filigoj in neka žena imenom Mezgec iz Pule. a mladenič rodom iz Brda pri Plo-minu, po opravilu v Vodnjan. — Vsled opravil sta zamudila večerni vlak in se pedala peš proti Puli. V Galežanu — temu gnezdu italijanskega banditstva — vstavila ju je druhal, vprašaje juh, sta li morda iz Velikega Vrha. — Odgovorila Bta da sta iz mesta, in druhal ju je pustila naprej« Ali za kakih 100 do 200 korakov iz Galežana pridvijali so zdiv-janeži za riima ter najpoprej oklofutali žensko in se na to vrgli na mirno stoječega mladeniča. Ž uskn. je srečno zbežala preko neke ograjo, a Otžeča io že čula, kako je mladenič prosit zdivjano druhal, naj ga pusti, ker jim vendar ni nikdar ničesar stjnl. — Aii razbojniška druhal je kričala, da se hoče napiti njegove krvi, in ga na to pobila z kamenjem na tla, potrgala štiri prste od rok in mu pohabila ves , život. Potem so razbojniki vlekli mrtvo truplo kakih deset minut i/. Galežana, g« vrgli kraj ceste in položili nanj 20 kil tižek kamen. — Z;utraj so mimoidoči ljudie našli truplo ia sporočili žandarmeriji v Galežanu koja je obvestila sodno in zdravniško komisijo. — Komisija ie konstatovala. da je ubogi mla- j deriič umrl strašne in na-iine smrti. — R.tdi tega groznega umora razburjen > ;e vie pošteno misleče meščanstvo. — Cele procesije naših ljudi hodile so ve? dan na pokopališče v mrtvašnico gledat nesrečnega mladeniča, nedolžno žrtev razdivjane ciruhali. — 6trašan je prizor! Ubogo žrtev ni za spoznati. Glava je popolnoma razbi'.a, vsi udje polomljeni in prsti potrgani od rok. — Ljudje plakajo. na pogled nad to ubogo nesrečno žrtvijo. Tolovajem umorjenega mladeniča so že na sledu, in upamo, da storijo poklicani čini telji svojo dolžnost, V. Podgrad v Istri. V „Edinosti*4 od dne 6. t. m. se ja nekdo oglasil zoper g. predsednika okrajnega cestnega odbora v Pod-gradu. Ta g. predsednik pa je ob enem župan velike podgradške občine. Dopisniku iz Jelšan dajemo popolnoma prav, saj vemo da se pri na3 v nobenem oziru ne godi bol)še. Predolgo in preobširno bi pač bilo naštevati vse posamičnosti, da-si bi bile dovolj pikantne. Čud iro se le c. kr. oblastim, da se v tem oziru nobena ne gane, ako pomislimo d i so imele v prejšnjih letih posebno oko na našo občino. Najbolj pa se bo oni, ki naših razmer ne poxna — pač pa našega g.1 nadžupana. čudil, kako je ta mož prišel do te časti. Koliko škode in šikaa je on v teku i treh let povzročil podgrajski občini — o tem J bi se dale napisati cele litanije. Kakor rojen 1 je za to — saj ne zna ne pisati ne citati, da bi zamogel vedeti kaj je prav, in kaj ne. V seji dne 21. oktobra t. 1. je bil na dnevnem redu proračun za 1. 1908. Več let sem se pobira dokiada od vžitnine 100%; ker pa g. župan že menda sluti, da se bliža smrtna ura njegovemu županovanju, hotel je porabiti še zadnji trenotek s tem, da je dosegel, da se je ta dokladu znižali za 25 /o, vsled česar bo ki icr.ela občina, je navezana le na doklade, kakih K 4000 manje dohodkov. Ta primanjkljaj pa se bo obču il prihodnje leto, ker se bodo morale zvišati doklade na zemljišča. Če je že proračun izkazoval kaj prebitka. zakaj se ne bi s tem denarjem podpiralo prošnje nekaterih vasi, ki imajo takšne cesto, da so človek pri belem dnevu in trezen lahko ubije ?! Ali pa naj bi se znižale do-klade na zemljišča. Kmet, ki si si izvolil take občinske može, pa le plačuj (posebno pri letošnji slabi letini) visoke doklade. Torej pozor na novih volitvah. G. župan seveda že pridno agitira, seveda zase; pomagajo pa mu še nekateri vladni možie. Ali smemo od naših vlad kaj d -brega pričakovati? Kakor ne od nje, tako tudi ne od njenih mož ! Sicer pa o tem, ako bode potreba, drugič kaj več. Župan se hvali, da je provzel prazno blagajno in dolgove, danes na da je denarja prihranjenega. Lahko je prihranjati denar, ako se pobira visoke doklade, a ne naredi se ničesar. Niti delavci, ki služijo z žulji vsakdanji kruh, ne dobivajo plačila, ampak si je morajo iskati sodnim potom. Pokažite rajši, g. župan, kaj pa ste dobrega naredili ^a našo občino ?! Ničesar drugega nego spletke in zmešnjave na vseh koncih in krajih ! Ali ste pridobili ali vsaj zaprjsili kje za kakšno podporo ? Ali £te se kedaj zmenili za prepotrebni vodovod? Ali za toli zaželjeno železnico ? Poglejte pa samo t sosednjo Vam Jelšanskf) občino, kaj vse se je tam že naredilo in se še dela. ne da bi občina pri tem občutno trpela. Cesta pri Zaliču Vam daje grozno slabo spričevalo in bodo o istej še oblasti govorile. Peter Jeraj Trgovina s pohištvom ulica Uincenzo Belimi 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištva od navadne do najflneje vrste in po jako nizkih cenah. Prilika!! Okoristite se!! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrate in delainico ■ gg- za povečanje fotografij po najnižjih cenah. Velika izbera Pohištva Pohištvo svetlo in temna, spalne In jediine sobe, divani, obešala, pisalne mize, žslezne postelje, stike zroaia, stolice, popolno pohištvo za kuhinje h tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Rudeče table) VITT0R10 DOPLICHER M MikCrHNB & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske ipforipacije ger* in iztir^evanja ulica. Molin plccolo štev. 8 TRST, Capo di Piazza 2 (Corso) Edina koncesijonirana šola za pisanje na pisalni stroj Podiičujejo izvežbane učne moči. Brezplačno rcsređova^le u namfeje. Vpisanje vsaki dan. Veliki hlgijeričn: šolski prostori. TELEFON 1770 Dopisniki t vseh mestih sveta. Oiulio Zanolla krojačnica TRST — ulica Torrente 3* Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. Sola za rezanje po uzom I. iunajste šole za rezanje žeuskiS cM Večerni tečaji z ttaljanskim in nemštfm učnim jezikom. Odprta bode s 1. Decembrom 1907 _____ od 7. do 9. ure - Podučuje risanje rezanja, kakor tudi praktično delo. Za informacije ia upi^saje abraiti de je n* Maasora- £?©b@s~ Klodes TRST ulica Hicoio Macoblavelll 3. II desno od I. do 3. ure pop. in od 6. do 8. pop. Kfflfkuiatje so naprosili, di »e upiSejo t času, ker sc- hode Prodajalnica rokovic in kravat jL ^Cuhmasisi Trst — CORSO št. 19 — Trst Ustanovljena 1865. Rokovice glaye I. vrste, 2 gumba od gld. 1 naprej Hokovlce glH<;e visoke o;l gld. 2 naprej, s&ekovlce Dante, ki ae dajo prati, 3 gumbi, gl- 1*30 Rckovico z imua-kože, 3 in več gumbov. Rokovice gla^a z dvojnim šivom za dame in dečke Rokovic o giaoe z dvojnim Sivom za gospode in dečke Rokovice od volne na izbero Rokovice za kočijaže, bolgar z dvojnim 5ivom gld. '2. Velika iztea kravat zadnje novosti. zdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urah Prah za gos e tvrdke KIELHAU3ER v Gradcu, grška Ciprija po 10 nvč. zavitek ; milo COCOS. £judska posojil, in hranilnica za tržaško občino v sv. Ivanu pri Trstu javlja, da ee je preselila v rDOM ===== štev 8IO (pri Oratiae ure; rcafci dan ođ 11.-12. dou. in 5—7. ikp Hranilne vloge obrestuje po 41/*6/« Pri višjih vloerah se po dogovoru tudi zvišajo regist. zadruga z neomejenim poroštvom. „Obrtnega in konsumnega društva-cerkvi) sv. Ivan. = ., oD nedeljah 11.-12. OH prazaiiili ss se aradnje. Xa 60 dnevno odpoved po obresti. — Rentni davek plačuje Priporoča se domaČe hranilnice (Nabiralnike) Zavod daje posojila na osebni kredit ia vknjižbo. NA ĆELSTVO zavod. •91 Barve, olja, lak, bagrene barve itd. itd. Specijaliteta barv za postekljenje. Raffaello Spazzali Trst, ulica Riva Fescatori št. 2 O, Trst TELEFON 19-39. >« i Prilika! V Miaialci spttiiisi »Mek io ktojsCiici @ M. FARCHI, Trst ul. Giacinto Gallina št. 8 (Prej v ui. prodaja oblek, površnikov, palefof delle I>8gna) in hlač Najflneje blago. Cene čudovito nizke ! Pozor no :: naslov! TEKOČINA GODINfl proiin Stran IV »EDINOST« štev. 326 V Trstu, 27. novembra 1901 AJLlNL JI Cesta iz Račič in v Nmne, ter na Tatre itd.! Th bi si bili lahko omogočili, da bi Vas volili se. Saj mi hočemo le moža, ki bo kai delal, ne pa samo denar na kup vlači!, kakor ste Vi navajen. S takim gospodarstvom občina ne more napredovati. Nujveča mizerija vlada pa pri nas gotovo i a Sol-kem polju. Podgrad veča od dne do dne : tu je vedno več ljudi in urad-ništva; in vendar imamo tu le revno poludnevno dvorazrednico, akoravro bi b:la potrebna tu štirirazrednica. Uradniki in inteligenca. od katerih ima Podgrad vse, so prisiljeni dajati svoje otroke že z 10—12 letom v Mestne šoie, ako hočejo doseči, da bodo enkrat sprejeti v gimnazije itd. A dve leti držati otroka v mestu več, r.ego je potreba, to je pač prehud udarec za uradnike, ki finančni lno itak niso pr^ugodno situirani. To je pa tudi vzrok, da naša okoiica ne producira mikakoršnega inteligentnega naraščaja. Dijak •d tu je le bela vrana. V Sobonjah je treba misliti na šolo, ravnotako na Staradu, v Obrovu, v Preganjali. Ako vladu kar naenkrat pritisne, da se moraio po teh vaseh zi dati šole, kaj naj počuemo z dokladami ? Zato bi bilo potrebno že danes misliti in rotirati vsakoletno vsaj manjšo svoto za stavbene zaklade. Dokler se pa tega ne doseže, je naš ubožni okraj popolnoma izključen od vsakega napredka, ker neukega človeka vsaka lepa beseda ženami vedao rajše na slabo, nego »a dobro stran. Poučna predavanja — ali je tu že kedo ališal kedai o kaj podobnem ?! Imamo važne zadruge, kakor mlekarno, gospodarsko zadrugo, sliši se. da dobimo v kratkem tudi zavarovalnico za govejo živino — vsa ta društva pa ne napredujejo, ozir. ne bodo napredovala in prinašala prebivalstvu onih ko risti, ki bi ]ih moral«, ako bi bilo ljudstvo le •ekoliko dovolj pouČeuo o kori-sti zadružništva. Gospodarska zadruga ima okoli 400 členov — to pa le, ker se vsak zanaša na vsakoletni dobitek na občnem zboru. To pa ravno ovira delovanje gospodarske zadruge, ker mora na-kupavati drage dobitke in ji nedostaja sredstev za druge potrebščine. V mlekarno nosi veliko ljudi mleko le v mnenju, da se s tem prikupi vse čawiirthu na Nižje;:v>ti i sfcem, kjer je imel prosto hrano, prosto stanovanje, biro in 10 go'đ. dokiade. Otvoritev brezsrčnega brzojava. Iz TangiTja poročalo, da je otvorjen promet z brezzičnim brzojavom med vsemi ve^ioti marokanskim pomorskimi ruesti. jLortfion. ki ima 7 milijonov prebival-cfv, potrebuje r:a dan 10 milijonov hektolit rov vode. ' Iy^nkn Gorčini ^ TRST - ulica Maitoitnina šiev. 3 c lik. VELIKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ur, zrcal in tapetari j. Popolne spalne in obedovaine sobe. Moške obleke na izbero. fol.ALl OGLASI. Bt na CGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu p'a-čilu in tud: r.H obroke. j zuBmmaesBK&BmBBBBamsBaEMaGaBBB*** Sobo v bližini t ;ra Casernrta i*eem Naslov .Tiskarna E-ib'Csf — Galatti IS. Majcen Miloš Trst. ulica Leo štev. 2, pri-poroda t-vojo mizarsko de-857 Prodi se za 7.a nizko ceno točilna miza z mramornato ploSčo in dvema mra-mornatima vodnima reffrvoirs v jako dobrem stanu. Na egled v žganjarni, Piazza Nuova 1. In 12 • • • • : Tovarna rokovic : O. Talerio r l/ novem skladišču pohišfua Romeo Savio Crst, ulica G&ssgspe parili št. M je na izbero pohištvo vsake vrste, VELIKA h ZALOGA " \ nra J ti i h h ? j * ft 11K fj g UbSi » si W V tj v g 1 i Tr^t, vla vir' c konjak itd. VLLIKA ZALOGA , \ ,i j . 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz ;ivt * prevzamejo ss Dopoiii atve na žežeio. vrsti', r ^ Kupnje .-e razbito steklo uuiSi^iLJiriiii'' <3 Miiiosic Ziconicffi • • • • i • • • . Filijalka na Prošeku štev. 143 ZjjT Isb=r dre?;, barv, ćo^tćev, ^eisut! j^rfesnov, TTifls. — Halcifa siln-nr&ln« ve^t f-.^ka %a. a* mrsi© -:rtp» tsjBScrla^o, Kilitovo; itd. itd.. Trg Cavana 3 vi-a-vis lekarni Serravailo Rokovice po meri po g o nvČ. Rokovice dolge za ples. Bogata izbera. za Tovarniške osne. pepclne sobe, slike in zrcala po naizmernejih cenah. Restavracija Milano Ulica Stadion ste v. 10 j idanes ob 7. uri zvečer ! ueliki Koncert dunojiklii dam SLtIKAR - DEKORATER OOQ3GQO®OQ®G®QlO Đrailfl ta obešala, postelje opra-rlUUu iC vo za spaJno sobo naj-finejega dela, kuiinjsko opravo „Seces-sion S moza čno umetniško mizico, vred-1 no 1200 K. - Izvršuje naročbs vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. oooooooooooooooo FRANCESCO S. DONAT! •lcktrot®hnlk TKIT, milem 4«II' «L 15 iitmiMin dektntst^i itialala i pndsfiio mehanično delalnlco lm)mt tlcktrlte* »n^M, «*laf>B9T, aBralorador, kakor tcA\ tn*h»alta» ki m t n«d a •l^kuouks.lka, kakor r«pw ilnaaiA-nlk n«t»r<«T ta pcMson rretll}k k»k»rtii«f»il ■lal—i, ]ak* miru la tivriltvv p«j»l»a. F TRŽAŠKA POSOJILNICA in HRANILNICA v Trstu Piazza Caserma štev. 2 ___________________ (v lastni hiii) » zviša obrestno mero vložnih knjižic počenši s 1. decembrom 1907 od 4% na Trst, ul. (Jgo Foscolo štev. 9 Izvršuje Tsakojako slikanja sob v različnem modernem sklati-2 ■ . Tapeciranjc s papirjem. j| DELO DOVEŠSO. CEKEZM~2!JZ $ Prva trgovinska tvrdka ALBERTO COIM Trst - ulica Parini št. 4 - Trst VELIKO SKLADIŠČE JESTVIL Alpsko maalo po K 2 80. kg. Kav», S atftor. Ri? Napoljska zinas. Kakao, Čokolada. Oje .2 s?jk aH bombaža itd. itd. Pošiljatve s poštnimi zavoji, p>» \vt5j J -poštnine prosto. — Pisma naslovljati ALBERTO COEK — TRST. Cene najzmeroejse. ""335 4 II 0 2 Rentni davek plačuje zavod sam. Odbor. Trgovina z manufakturnim blagom -m ANTON SANZiN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenir.e, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijomrano blago za delavce. V soboto 22. t. m. odpre se na novo Prodahlnica manifaRturnejs maso m mmfm Antonio Contento Trst, ulica Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) Ckvori »2 slovensko. HOTEL Pri zlatem jelenu GORICI. T bUBltl. < Ugodna lega sredi trgovskega i ^ dela mesta. — Nad 40 na novo ^ \ opremljenih sob. — Velik jedilni > f salon, stekleni salon, obširen vrt, ^ ? veranda, klubove sobe, kegljišče. $ > Izborna kuhinja. — Plzensko in v S Puntigamsko pivo. - Raznovrstna \ namizna vina in v butelkab. ^ Za prac. duhovičino separatn« s«ta na razpolas®- ) A Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča u dani ^ DE&LEV&. Uouj I^T po nizki ceni Najfineja vrsta po kr. 56. 64. 76. 80 VAMPE po kr. 32 TELETINA po 80 kraje, in po ci. I ŠTAJERSKI PIŠČANCI po 76 kraje. samo v MESNICI GALLO TRST — Piazza Barbacan — [ [ Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorizovana delalnica xa električne napeljave TRST, Largo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto Napeljava elektr. zvoncev, Drzojavov, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterij« in potrebščine za električno zdravljenje. gr Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. m Eh -ia- jh .1» m\ Miele imi ciica S. Giovanni št. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE In avtorizovana delalnica maj dičnih peči l&stnega izdelku. Bogata izbera plošč za kopelj* In kuhinje.