Posamezna številka 20 vlnarlev. Štev. 4. V Ljubljani, v soboto dne 18. lanuaria 1919. Leto 1. VEČERNI LIST Cina ctloletRo po pošti K 4G-—, za Ljubljano K 36 — m poBetno • „ . . 20-—, M 18-— m MrHetno „ „ „ 10'—, „ * . B'— . oisszCno m m m 3'SO, ,, ,i h 3 — UredntStao In uprava: Kopitarjova ulica 6. — Telefon 50. NEODVISEN DNEVNIK Inserati: Enostclpna potitvrsla (59 mm široka ki 3 nun visoka ali nje prostor) za enkrat po 50 vin., za dva-in večkrat po 45 vin. — Ob sobotah dvojni tarif. •— Poslano: Enostolpna petitvrsta K V—. — Izhaja vsak dan, Izvzemi! nedelje in praznike, ob 3. url popoldne. Vrednost žigosanih bankovcev zrasla! Višja vrednost prekolekovanih, ozir. žigosanih bankovcev Jugoslavije se je po najnovejših brzojavkah pojavila že v Budimpešti »Neue Freie Prcsse« poroča iz Budimpešte, da imajo tam naši žigosani bankovci za 5 °/o višjo vrednost, kakor navadni nežigosani bankovci Avstro - ogrske banke. Tako da Madžari plačajo n, pr. za naš žigosani stotak i.05 kron nežigo-sanega denarja, To je za naše gospodarstvo vesela: novica, ker nam kaže, da je sodba inozemstva o naši novi državnosti ugodna, Paziti bode treba tembolj, da se nemški in madžarski denar ne bo uiihotapijal k nam in našo valuto poslabševal. Nemci protestiralo proti žigosanju bankovcev. Avstrijsko - ogrska banka je vložila protest proti žigosanju bankovcev v Jugoslaviji in sicer na tri mesta: 1, na nem- ško avstrijsko vlado in na vlado drugih narodnih držav; 2, pri protestni seji generalnega sveta; 3. na vlade entenlnih aržav. laška propaganda z Ufilsonom. Razočarani Orlando. Wilson je prevzel, kakor poročajo listi, osebno posredovanje v sporu med Italijo in Jugoslovani. Sedaj hiti italijanska propaganda, ki ima v- vseh x-ažnih mestih svoje ekspoziture, vplivati na javno mnenje, da se reši vprašanje Trsta in Gorice v prid Italijanom. Plod te propagande }e tudi naslednja najnovejša brzojavka-: Rotterdam, 17. jan. Listi poročajo iz Pariza: Orlando je zelo razočaran zaradi. Wilsonovega stališča napram italijanskim aspiracijam. Orlando zastopa sicer zmer- nejše stališče nego Sonnino, ki hoče preko londonskega pakta celo Dalmacijo. Orlando je bolj dobrohoten ter hoče dati Jugoslovanom koncesije za Dalmacijo, medtem ko Reko zahteva za Italijo. Wilscm pa vztraja na svoji zahtevi, da naj Reka pripada Jugoslaviji, ki bo tar.- imela svoj naravni izhod na morje. Morje se Jugoslovanom ne sme zapreti, zato morajo dobiti Reko, četudi tam prebiva nekaj Italijanov. Dbvoij je, če sc ugodi italijanskim zahtevam glede Trsta in Tirol, ki so opravičene. Kaj morajo Nemci izročiti ententi! Trier, 17. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Za podaljšanje -premirja za en mesec je maršal Foch v imenu aliirancev stavil tele pogoje: Za kazen, ker niso oddali zadostnega števila lokomotiv in železniških voz, morajo od-da‘i Nemci še nadaljnih 500 lokomotiv in 1900 vgaonor. Razen tega morajo Nemci oddati nastopne poljedelske stroje in po-. ljedelsko orodje v dobrem stanju in z vsemi, za 18 mesečni obrat potrebnimi nadomestki, in sicer do 15. februarja: 400 skupin parnih plugov, 6500 sejalnih strojev, 6500 strojev za pognojenje, 6500 oral, 6500. brabantskih plugov, 12.500 bran, 6500 bran, 3000 valjarjev, 2500 kosilnih strojev, 2500 rbračevalcev sena in 3000 povezovalnih kosilnic. Vse te predmete morajo Nemci izročiti, tudi ako vrnejo poljedelski materija!, ki so ga bili pobrali in odnesli, ali pa storili nerabnega. Rot garancijo za izpolnitev teh nbvih pogojev sa vojaško poveljstvo pridržuje pravico, zasesti del štrasburške trdnjave, ki ga tvorijo utrdbe na renskem desnem bregu in pa 5 do 10 kilometrov široki ozemeljski pas pred'temi trdnjavami. - Note in dejanja. Zunanji urad Nemške Avstrije je razposlal nevtralnim in vojujočim se državam noto, v kateri se. skuša opravičiti zaradi divjanja nemških tolp na Koroškem. V tej svoji noti sč predstavlja Nemška Avstrija svetu kot miroljubno jagnje, ki mu požrešni slovenski volkovi kalijo življenje. Nemška Avstrija odklanja vso odgovornost za barbarska dejanja, ki so se storila na našem koroškem ozemlju; Nemci da niso nikjer napadli slovenskega prebivalstva. Zunanji urad trdi, da je vojska na Kord* škem le posledica slovenskega izzivanja; nemško prebivalstvo da je dolgo potrpelo, toda zasedba nemških mest in vasi je naposled prebivalstvo prizadetih krajin tako razjarila, da se kljub pomiri je valnim poskusom ncmško.-avstrijske vlade izbruh ljudske nevolje ni dal preprečiti. Tako je, ! .pravi nemški zunanji urad, prišlo do pobojev. Kakšni so bili ti pomirjevalni poskusi nemške vlade, kažejo bolje- njena dejanja, nego njene besede, Z njeno vednostjo ul odobravanjem se je razvila ne le na Koroškem, ampak tudi po drugih deželah silna agitacija za nemške koroške legije. Narodna vlada je -morala, protestirati, ker so se celo na Dunaju, torej nemški vladi ored nosom, nabirali legionarji za Koroško. Tistim, ki so vstopili v nemške čete, so plačevali zelo visoko najemnino — koroško vlado je stala ta vojska milijone, in tp t'e morala dunajska vlada vedeti bi odo* »riti. To razburjeno koroško prebivalstvo, o katerem pravijo Nemci, d^ ga niso mogli pomiriti, je imelo obilo mumčije, strojnih pušk in celo težko artiljcrijo. Ali so si razjarjeni nemški kmetje napravili težke topove, ali so jih oni namerili in sprožili? Nemška vojska je imela svoj generalni Št nb, in ko je načelnik štaba poročal celovški vladi o svojem delovanju, so mit člani vlade ploskali. Ali je tudi ta viscikt častnik le eden izmed onih razjarjenih nemških kmetov, ki jim 'je slednjič zmanjkalo potrpežljivosti? ' - • t Nasproti strahooetmm poizkusom nemške vlade/ da zvali odgovornost za de-jaiija, ki jih je' sama. pripravila tn izvedla, na nemško ljudstvo, katero je sama MK-huiskala, stoji neoporečno in s stotina«! prič ootrieno: Nemška vlada se je vojske na Koroškem in na štajerskem oiicjielnf* Liebknecht Socialistični šfrajk Pokojni berlinski odvetnik dr. Karel Ligbkncchi, ki jc pisal revolucionarne Članke pod psevdonimom sSpartacus« in dal tako svojim pristašem ime, m bil, pravijo, nikaka velika osebnost, ampak kri-Šač, ki je vplival na množico z zvenečimi gesli. Isto da. velja o Rozi Luksemburg. O Liebknechtu poročajo, da je bil večkraten milijonar in posestnik vil. Mnogo za- £rtih Špartakovcev izpoveduje, da jih je iebknecht ponovno osebno pozival, naj pomore kolikor največ meščanov, da se ustanovi proletarska republika. Sedaj sta !a dva neugnana netilca množice mrtva. Ni še gotovo, ako Liebknechtova smrt ne bo dala povoda za nove nemire, A če se to tudi zgodi, bodo trajali le kratek čas, kajti vladni socijalisti in meščanstvo so sklenili trdno falango in zavzemajo v pretežni večini prebivalstva odločno^ oporo. 1T0 kažejo tudi volitve v posameznih nemških državah, kjer ostajajo Špartakovci v neznatni manjšini. Berlin, 17. jan. (Lj. k. n.) čehoslov. Jugoslaviji nevarna dejanja. Narodna vlada je izdala naredbo glede državi nevarnih demonstrativnih de-janj. Naredba pravi: Vsako demonstrativno dejanje, s katerim se kaže odpornost zoper domačo vlado in njene organe ali zaničevanje njih odredb, posebno tudi vsaka kakršnakoli udeležbe alt vsako kakršnokoli sodelovanje pri volitvah v javnopravne zastope tujih držav v območju države SHS je prepovedano. (Stavek glede volitev velja v prvi vrati štajerskim in koroškim nemškutarjem, ki se hočejo udeležiti volitev v Nemški Avstriji ter s tem demonstrirati proti Jugoslaviji,) Nc glede na to, ali sc morda uvede Kazensko sodno postopanje, bodo prestopke te naredbe kaznovala politična okrajna ioblastva oziroma policijska oblastva z glo-bo od 20 do 2000 K ali z zaporom od 24 tir do treh mesecev, ali pa z globo in zaporom obenem. Sladkorna industrija v Jugoslaviji. Nam manjka sladkorja, iz Češke ga Je sedaj nadvse težko uvažati. Del našega kmetijstva bi bil zelo sposoben, da se Sefi sladkorne pese. — Srbska vlada je pa v Srbiji že ukrenila vse potrebno, da jBe tam dvigne sladkorna industrija. Lužiških Srbov — svobodna domovina. Draždane, 17. jan,- (Lj. k, u.) čehoslov. Klsk. urad poroča: Kakor je »Dresdener vAnzeiger« izvedel iz zanesljivega vira, nameravajo Lužički Srbi v soboto proglasiti - milijonar! radi njegove smrti. tisk. urad javljaj Vodstvo neodvisne socialistične stranke poziva povodom smrti Liebknechta in Roze Luksemburgove delavce k protestnemu štrajku. Proglas pravi med drugim: Nezaslišane stvari se godijo v Berlinu, Niti pod Viljemom I,, niti pod Viljemom II. ni bilo take strahovlade kakor sedaj. Dogodil se jc strašen zavratni umor Liebknechta in Roze Luksem-burgovc. Ugotovilo se je, da je bil Liebknecht ustreljen od spredaj. Na čelu ima majhno odprtino, kjer je kroglja vrdla in večjo na zatilniku, kjer je izstopila iz rane, Rozo Luksemburgovo pa jc meščanska sodrga bila do smrti na zverinski način in jo umorila. Vladne čete, ki sta ju aretirale in ki bi ju morala braniti, so dopustile, da sta ju na tan kanibalski način ubili. — Edino orožje, ki Vam preostaja, proletarci, da sc branite delati onim, ki mirno dopuščajo taka grozodejstva. Strnjeni stopite v stavko in protestirajte tako proti gospodstvu vojaške monarhije. Proč z vlado Ebert Scheidemann! svoj lužiški deželni zbor. Imenoval se bo Serhskva in obsegal sagar.sko ozemlje v Šleziji oez Saške Lužice do Draždanov. Predsednik bo najbrže justični svetnik dr, Hermann. Angleški kapital v Jugoslaviji. Neki mlad hrvatski finančnik jc za-počel živahno akcijo, da pridobi Angleže za investiranje denarja v Jugoslaviji, Akciji se obeta uspeh. Cehi se vračajo h Hlbanšje. Reka, 17, (Lj. k. u.) Snoči je dospelo semkaj 50 Čehov, ki so ostali p° razpad« avstro-cgrške armade po raznih bolnišnicah v Albaniji in Črni gori in ki sc vračajo sedaj na OeSko. Ljudje so silno izmučeni, oblečeni v cape in brez obuval. Po njihovih izpovedbah se nahaja v Dubrovniku še okoli 1000 Čehov in Poljakov, ki čakajo na povratek v domovino. i\mh prerokuje letos smrt boljševizma. Londonske »Times« poročajo, da izraža zadnji čas Ljenin črne slutnje o bodočnosti boljševizma. Ob neki priliki je rekel: »Pazimo, da nc ponovimo lanskih dogodkov; drugače nam to leto prinese smrt,« Ljeninovc slutnje so opravičene. Belgija zapostavljena na ml-rovni konferenci. Bruselj?, 17, jan, (Lj, k, u.) Agence Ha-vas poroča: Današnji ministrski svet je sklenil, odločno protestirati pri zavezniških vladah zaradi zmanjšanja Števila bel gijskih delegatov na mirovni konferenci* udeleževala. Vodila jo je s svojim gene-* ralnim štabom, njeni častniki so postojanke pripravljali in utrjevali* njeni visoki uradniki so te postojanke obiskoval! in pregledovali. Na njo pada torej vsa od go vernost. Na njo pada odgovornost za roparski napr 1 na Lučane, za divjanje pijanih tolp pri Grabštajnu, za tolovajsko ravna* nje band pri št. Pavlu. Na njo pada odgovornost za prelito srbsko in slovensko kri'., za barbarsko postopanje z našimi častniki in vojaki, Id so jih nemške čete slačile, razgaljene vlačile po ulicah in jih razkazovale občinstvu, za gnusno zasramovanje,, ki so ga morali naši ljudje prestati, za za* hrbtne umore, roparstva in požige. Vse toi je storila nemško-avstrijska vlada po ljudeh, ki jih je sama najela in plačevala, kž jih je ona vodila. Tega ne morejo spraviti s sveta nobene note zunanjega urada na Dunaju. Td so dejstva in ta dejstva zahtevajo zado« ščenja. Špartakovci divjajo v Bratislavi Berlin, 17, jan. (Lj, k, u,) »Achtulir-abendblatt« javlja iz Vratislave: Danes dopoldne so tukaj izbruhnili nemiri, ki so jih povzročili Špartakovci, Oddelek šoarta-kovcev je zasedel hotel »Riegner«, kjer je urad demokratične stranke, in je opusto-šil prostore urada. Poizkušal je tudi zažgati hotel, Z vladnimi četami se jc vnel boj, Vlada se trudi na vso moč, zatret? novi upor. Meščanska uofEia m Portugalskem. ' Meščanska vojska na PorSajfalskem, Amsterdam, 17, jan, (Lj. k. u.) Dun. k, urad poroča: Po poročilih lista »Times-* poročajo osebe, došle preko portugalske meje, da je izbruhnila po vsej Portugalski meščanska vojska. Vse zveze so prekinjene. Očitno je, da je vojaška Junta (zveza) duša vsega gibanja. Boljševiki baje podpirajo gibanje. k pokrajine. Cenjenim ftiatcljem! Današnjo in pa ponedeljkovo številko »Večernega l i-s t a« prejmo brezplačno še vsi cenj, na* ročniki »Slovenca«, Od torka dalje pa, pošljemo list samo onim, ki ga izrecne naroče, Prosimo opetovano natančnega sporočila, kako naj se jim dopošilja večerni list, kr Izgredi italijanskega vojaštva r Logatcu. Dne 13. t, m, je pilo v gostilni Ivana Ferjančiča, -pri Vipavcu« v Logatcu, kakor poroča »Narod«, šest laških vojakov, ki se ob policijski uri niso hoteli odstraniti, marveč so jeli siliti za domačo hčerko, ki jim je ušla k sosedu. Vojaki so z orožjem v roki preobrnili za njo vso hišo; in ob tem plenili. Domači so poklicali na pomoč italijanskega častnika iz župnišča, a vojaki so se častniku uprli in streljali. Častnik je nato alarmiral ostalo voiaštvo v vasi, ki je prihitelo in v prvi stnedi vse- Vprek streljalo na Fetfančičevo hišo. Pokonci je bila vsa vas. Ko se je prvi viliar polegel, so dognali, da je bil v hiši en vo- g' k ubit, trije in en poročnik pa ranjeni. ri mrtvem vojaku so našli gostilničarjevo uro in več sto kron uropanega denarja. ‘Vse omare v hiši so bile oplenjene. Gospo Grumovo so italijanski vojaki bili po ustih, na go. Draganovo so streljali, a je niso zadeli, Ferjančičeva hiša je bila vsa polna sledov krogci, vsa okna in vrata razbita. Italijansko vojaško poveljstvo je dalo hišo nemudoma popraviti, a štiri vojake, ki so se udeležili ropa v Ferjančičevi hiši, so takoj uslrelili, Prebivalstvo upa, da bo zdaj vsaj nekaj časa varno pred izgredi italijanskega vojaštva. kr Novo postajališče oa Dolenjski g«, leznici. Dne 15. jan. t, 1. se je otvorilo **a progi Grosuplje —■ Kočevje, pri prožni Čuvajnici štev, 7 med Ortnekom in Ribnico postajališče Žlebič za osebni prc-jnefc in prtljago do leže 50 kg. Postajališče leži na desni strani proge ter vstavijo vsi osebni vlaki po 1 minuto. Odprava potnikov in prtljage se vrši dotlej, da se postavi posebna blagajna in nabavijo vozni listki, v vlaku potom naknadnega plačila. Vlaka štcy. 2313, 2317 proti Kočevju odhajata iz Žlebiča ob 10-26 dop, m 9-31 popoldne, vlaka štev 2312, 2318 proti Grosu pl ju, odnosno Ljubljani pa ob 6-35 dop. In (r31 popoldne. kr Pri tatvini šasačen in sodišču oddan. Franco. Krneč, čevljar, sc je ob pol 2. uri utihotapii v Toroetovo žitnico v Poljanah, kjer je pobral 21 kurjih jajc, 5 kg čebule in površno jopo, a imel je smolo, ker ga jc domača dekla pri tatvini zasačila, Moral je iti v zapor. Iz Ljubljane. 1 Žigosanje bankovcev. Prosimo občinstvo, da bankovce prinaša h komisijam že vrejcne, ker s tem samemu sebi omogoči hitrejši odpravek. Bankovce jc prinesti: 1) zložene vsake vrednote posebej skupaj, 2) obrnjene tako, da je nem-ška (ne m&djarska) stran spredaj, 3) in da ne stoje bankovci na glavic, to je, da je pisava prav obrnjena. — Če so bankovci narobe, se lahko prezre, ni li že štrempljana prva, to je, nemška stran. — Dalje sc poživlja občinstvo, da sc drži komisij svojega okraja v mestu. Vnanje prebivalstvo pa naj nese bankovcc i z -ki j u č n o le k svojim županstvom na deželi. Dogodilo sc je, da je prišla stranka s Štajerskega, češ denar naše hiše so že štempljali in zdaj naš župan noče od te hiše vzeli nič več v štempljanje. Tako ravnanje županstev jc nedopustno in naj glavarstva to preprečijo. 1 Ljubljančanke v boju za mleko — ali — liter mleka 4 krone. Šolski drevored je bil že večkrat pozorišče prav drastičnih in smeha vrednih prizorov, Id jih 'iudje radi gledajo, a neradi doživljajo, -dini, ki sc £a vrvenje in kričanje ženskega sveta silno malo briga, je Vodnik, 'a zvesto in nepremično kaže hrbet vsem Arijanskim prodajalkam in kupovalkam. !o je danes zjutraj. Ženska iz okolice o pripeljala mleko na trg, to ni nič po- sebnega. Da je hotela mleko prodati, tudi ni nič čudnega, a da je zahtevala za liter mleka: reci in piši štiri krone, to je nekaj nesramnega, česar so zmožne le nekatere mlekarice v ljubljanski okolici, Iti dobro vedo, da naši meščani ne morejo hoditi po mleko navsezgodaj zjutraj pod Stol na Gorenjsko ali pa pod Gorjance. Ptičje mleko pa živi le v narodni govorici in si z njim tudi pri najboljši volji ne morejo pomagati. Poleg tega pa je zahtevala tudi petrolej. — Res je, da štiri papirnato krone niso dosti vredne, res pa je tudi, da liter mleka tudi štirih papirnatih kron ni vreden, in to je bil povod, Id jc pričujočemu ženskemu svetu zazjaril kri in živce, Kupovalkc so v opravičeni, mlečni jezi -naskočile voz, razlile mleko tz pločevinastih posod in jih brezvestni izkori-ščevaiki vračale po zračni poti v hrbet in obraz. Nekaj posod sc jc prodajalki posrečilo skriti pod krilo — kakor pač kdo more — in je hotela pognati. A razjarjene Ljubljančanke so jo začele Omcta-vati tudi s svojo pločevino, Kdaj bo mlekarica zopet prišla in zahtevala take cene za mleko, tega ni povedala. Verjetno pa jc. da vsaj za nekaj časa preneha s takimi poizkusi. ! Nesnega v Ljubljani. Da naše mesto ‘go časa ni več »bela Ljubljanac, to čivkajo žc vrabci po strehah. Blata imamo v izobilju, hiše so posebno v ožijh uticah vse oškropljene z blatom, obcestni hodniki v najslabšem stanju. Blata se zaenkrat še ne moremo znebiti, kakor smo to slišali v zadnji seji ljubljanskega obč. sveta; Lišne zidove bodo še nadalje blatili z vso naglico drveči najtežji vojaški avtomobili, kajti v tem oziru ne pomaga nobena pritožba. Vojaško srce jc pač zakrknjeno. Nekaj bi se pa morda vendarle dalo napravili. Mestni magistrat naj bi nujno opozoril hišne posestnike, da osna-žijo hodnike pred svojimi hišami, kjer je sedaj polno luž in blata. Občinstvo bo za to magistratu gotovo zelo hvaležno. I Aretirana sta bila. Ivan Borštner, delavcc in Ivan Kastelic brezposelni delavec, ker sta na južnem kolodvoru iz nekega voza ukradla 3 posode masti, nekaj vina, več kilogramov koruze in črn klobuk Odvedena sta bila v sodne zapore. p Kaj bo z nami? Nekateri politiki pravijo, da smo izigrani od imperializma nekaterih ententinih držav. Javnost je pa povsod in posebno na Francoskem za nas. Toda francoski diplomati molče radi lastnih aspiracij ob nemški meji. S svetovno vojsko jc bil zadušen imperijalizem osrednjih velesil, a bati se je, da nastane nov imperijalizem. Čemu smo trpeli? — Pregovor: »Kdor je sit, za lačnega ne ve,« je sicer star, toda narodi in ljudsko gibanje samo kriči tako glasno, da ni dvoma, da bodo znali za lačne tudi siti, p »K orožju Korošci!« »Freie Stim-men- je list, ki je vreden Hindenburga, Friderika in vseh velikih morilcev. Svojim čitateljem hoče dokazati, da s samoodločbo narodov ne bo nič in ni treba, da se udajajo praznini sanjam. Zato kliče: »K orožju Korošci! s Ta, ki bo Korošk« zasedel, temu bo pa pripadala. Konferenca v Parizu bo prikimala in basta! s-Da-nes je na Koroškem za Jugoslovane slab položaj. Začnimo z dejanjilc —»Freie Stiinmenc so bojevit list in imajo mogočen glas, ki se pa ne sliši daleč, niti do koroških kmetov «e. Ali res mislijo Nemci, da smo zasedli Koroško it bojazni, da bi jo drugače ne dobili? Položaj z Italijo je kritičen, ker je bila Italija zaveznica iti veže entento londonski palet; radi vsemu kulturnemu svetu sovražnih ’ Nemcev pa si ne bomo razbijali glave in motili sladkega spanja. To bo razumela »Freie Stim-ment pozneje, ko bo izhajala v Jugoslaviji. Da branimo slovenske Korošce pred tolpami, pa'j;c naša dolžnost, ki jo bomo izpolnjevali z vedno ostrejšo odločnostjo. p Kaj hoče »Jugoslovanska demokratska Liga«. »Jugoslovanska demokrat-slta^ Li|a«, h kateri jc doslej pristopila Lorkovičeva Napredna demokratska stranka ter Slarčevičeva stranka prava, sc je ustanovila na iniciativo Jugoslovanskega odbora. Dr, Lorkovič jc označil program »Jugoslov, dem. Lige« nastopno: »J. D^ L, stoji na stališču brezpogojnega priznanja narodnega edinstva Srbov Hrvatov in Slovencev. Trudila se bo, da se jugoslov. narodna zavest razširi v najširših slojih in da se obrne k skupnemu idealu. Po načelu: cn narod — ena država stoji Liga na stališču narodne samoodločbe in se bo vsled tega na zunaj borila, da noben del našega naroda ne pride pod tujo oblast ali da se odcepi od narodne zajedniefe/ na znotraj pa se bo trudila, da se uredi država po volji jn soglasju vseh delov na temelju konstituante, ki mora biti izraz z ničemer omejene volje naroda, V novi državi je treba centralizirati vse tisto, kar predstavlja stebre države ia korist celote, medtem ko bi sc ostalo prepustilo posameznim pokrajinam, ki naj sc samostojno razvijajo po svojih posebnih potrebah,« p Nas največji sovražnik. Osješka »Zorac p;že: da je bil poleg cesarja Viljema naš največji sovražnik sovražno časopisje. To deluje še danes. Nemško, ma-žarsko in italijansko., časopisje se poti, da bi oslabilo naš položaj v javnosti. Kdor ve, kako vpliva časopisje na mišljenje Hudstva, more pritrditi, kako je potrebna tudi pri nas organizacija časopisja v tem oziru. Časopisje bi se moralo postaviti od prvega do zadnjega v službo naših zahtev. Vse moči moramo uporabiti na vseh poljih, kmet in vojak, časnikar in meščan, vsak mora storiti svojo dolžnost, p Arhiv poveljstva soške armade. Svoj cas so plenilci na Jesenicah odprli zaboje, v katerih je bil shranjen arhiv vrhovnega poveljstva soške armade, in raznesli in razmetali spise, zemljevide itd. na vse strani. Marsikaj je bilo za vedno uničenega nekaj se je pa ohranilo v zasebnih ro-k?h. Sedaj so dobili trije častniki armad® SHS nalog, dazbero vse te listine ia spise. in jih odoravijo v Zagreb, kier jih bodo pregledali; uredili in shranili- Posebno važno vl6 Tiger« je dopusti!, da se je to zgodilo. u Umor in r»p, V Budimpešti je umoril in oropal neznanec neko mlado deklico. Odnesel je ISO K, dva prstana, zlato uro in drug lišp. Deklica je bila ubita s sekiro. s »Kralj Sahare«, znamenit pustolovec, je bil ustreljen od neke ženske v prepiru. Živel je v Njujorku svoje čudaško življenje že več let. s to žensko, ki ga je ubila. Njo so kot blazno odpeljali -v bolnišnico, s V raju sovjetov. O razmerah v Moskvi in sploh na Ruskem je prinesel veliki kijevski list *Kyjevskaja Myslc popis, kakor mu ga jc poslal njegov moskovski poročevalec, Evo tl, kaj je povedal: Pred- vsem je nenavaden prizor po ulicah. Vse trgovine so zaprte, izložbe zastrte z železnimi zastori, vrata z deskami zavarovana. Kdo;- si hoče n. pr. kupiti pisalnih potrebščin, rabi mnogo časa, preden najde tozadevno trgovino. Prodaja se vrši ve&jidel na ulicah. Krompir se prodaja funt po tri rublje 50 kopejk, konjsko meso (prvovrstno) po 14 rubliev funt, drugovrstno pa po 10 rubljev, redkev stane 5 rubljev, čebula 0 rubljev.Kljub tem izredno visokim cenam je jako težko dobiti živeža. Slaniki so oo 10 rubliev. Sladkor se kupi lehko pod roko, a stanc funt 60 rubljev. Kruh je po 12 rubljev funt. Naravnost veliko pomanjkanje je pa masti. Z velikim trudom in naporom dobiš mast po 70 rubljev in in loj po 50 rubljev funt. Vsepovsod po mestu vidiš iehko znake oktobrove pre-kucije. Na pročelju mestnega magistrata čitam napis. »Nabožnost je opij za ljudstvo.« Preje je stala na tem mestu dragocena unietalua sveta podoba. Mesto je polno agentov »Začasne komisije za neuspeh protircvoluciie«. Teh ljudi je kar na tisoče ter izvršujejo vsepovsod samona-silie. Da bi svojo eksistenco opravičili, se zatekajo k povzročiteljem, ki sedaj tako-rekoč dominiralo. Vsi zapori in ječe so prenapolnjene. Da bi se v tem oziru odpo-rnoglo, je bil Novospaski samostan izpre-mccjen v jeinišnico, Ozračie je dušilno. Na ulicah, rta tramvaju se ljudstvo boji govoriti, zakaj (' špicl'i lehko zavijejo njih besede in |ih pri tir s io na zatožno klop »Začasne kom'6'je«. Zakaj te špiclje je nastavila iz same politike zjforaj imenovana komisija in vslM tega delajo ti zloglasni elementi, kar uh je volja. Tako nam .je potem pač iehko umljivo, da ie mogla (ne glede na ogromno število agentov komisije) ob cnaislili dopoldne oborožena tolpa ukrasti vladni central5 pletenin, ki so iih cemM na poldrugi milijon rubljev, — Kljub političnim šp«cljem in kljub dobri aprovi- zaciji v sovjetovi armadi sc je 29. sovje-tovni polk a^cntal s tem, da se je uprl tli ca fronto. RoljSeviki so spoznali, da se vojaštvo protlrevolncijonarsko obnaša,. JLivonci so nurali obkoliti puntarje na Uo-diuskem pol;u (ki nam je že v žalostnem spominu ;/,za zadnjega carjevega kronanja), 32. in 33, pol« sta prišla puntarjem na pomoč ia Livonci so se morali umakniti. Muralov je satu prihitel na Hodinslco in se mu je posrečilo, da je tupatam puntarje nekoliko pomirit. — Na kmetih je velik nemir. Ni Se dolgo tega, kar so se sovjetove čete bojevale proti velikemu kmetiškemu puntu v gubernijah Tulla, Kalu ga, Rjazan, Vladimir, Tv er ter v južnih krajih moskovske dubemijc, ki tvori pokrajino okoli Moskve. Posebno silni so bili nemiri v rjazanski guberniji. Kakor običajno je tudi tedaj svetovno časopisje trdovratno molčalo o vseh teh nemirih, šele, ko je bil punt potlačen, ga je uradno glasilo omenilo. Punt so zatrli na neobičajno Krut način, Seljakov je bito postreljenih na stotine, a vasi, katere so imeli za vire vstaje, so bile porušene de tal. Poleg splošnih vzrokov nezadovoljnosti z vlado se navaja kakor vzrok vstaje tudi to-le: Kmetje so nezadovoljni, da niso veleposestev, katere so zaplenili, razdelili med nje, ampak so jih »nacionalizirali^, češ, da bodo iz njih napravili »kulturna gospodarstva«, na katerih bi našli posebni privrženci sovjetov bogate sinekure. — Vladnih dekretov ltar dežuje. Eden izmed zad-nuh odreja zaplembo vseh srebrnih in zlatih predmetov. Od srebrnih predmetov sme lastnik obdržati samo krožniček pod čašo za čai, žlico, nož in vilice. Rekviziciji so bili podvrženi vsi 6istemi pisalnih strojev, hfcikfji itd, — Dne 24. listopada je bil označen kakor »dan proslave rdečega častnika«. Vršila sc jc velika parada in Ljenin je imel »slavnostni govora. — Bcro-linski »Vorwartsc, glavno glasilo socialnih demokratov večine je poročal o tem ter pristavil: »BoUševiška vlada je deloma decimirala, deloma korumpirala in uničila delavstvo. Tako namerava zdai še s kmeti nanraviti. Če se ji posreči tudi to, potem je Ruska popolnoma izgubljena.., (mas’a) dobi, Udor mi preskrbi staneva«;© b kuhin'0 in eno sobo v bližini Sv Petra. Naslov pove upravnišlvo tega Usta pod St. 391. 391 kuPila od Antoniie Knrmelj u!UfiR3Ej(r* na Radecboga cesti 82 zabel za obleko, se prosi, da prinese nazaj črno krilo. Čerlrcliijefjiott, me na Karlikovl cesti številka 8. (413) Orosili sMiejsfer 7^ merno službe kot oskrbnik, skl&diSčar ali občinski tajnik. Ponudbe na upravo Slovenca pod - Strairmojster 427«. IČ^O C0 CJSV/kSnia znala kuhali in oprav- laLK jo iMSiMlikJO* Ijati domača dela za de?.c-lo proti dobri plači «n hrani. Poizve se Rimska costa St 7, L nadstropje vrata 7. (422) CflSsa velika ali 2 mali sobi s se-llib'CLllU paratnim vhodom v bližini Resljeve cesto so ;6£e pri kaki samostojni rodbini. Ponudbe e navedbo cene poslati na upravo Slovenca pod »Takojšnji nastop 434.« flnOlfil kosov, Cisto nova, narezana a« U{!ufl0t proda. Po ir, ve se v gostilni prt .Levu* na dvorišču pri g. Biigel-nu na Mar. Ter. coatt. Zalivala. Za obile dokaze sočutja in tolažbe povodom nenadne smrti našega srčno ljubljenega sina, oziroma brata Janko Vilman res. cadjorofinlfta, fllsua. aJjliarijenU izrekamo lem polom najiskreuejžo zahvalo. Prav posebno hvalo smo dolžni častitemu g. kaplanu Dolinarju, ki jc spremljal pokojnega od kolodvora v domačo htSo. Zahvaljujemo se vsej častiti jeseniški duhovščini, gg. govornikom clr. Kogoju, porotniku Ud6 kot zastopniku II. narodne stotnije in častitemu g. župniku pisatelju Mešku iz Koroško za tolažilne besede, ki so jih govorili nagemu predragemu v slovo. Nadalje m zahvaljujemo 5ta-cijskemu poveljstvu ntv Jcsonicah g. nadporočniku Petrovcu, ki je dal za zadnje spremstvo na razpolago vse tukajšnje vojaštvo, stotniji vojaštva iz Podrožtce, EK- častnikom-zastopoikom 17. pp. iz Ljubljano, vsom njegovim kolegom in sobojevnikom. Iskrena hvala Kato!, delavskemu druStvu, njegovim pevcem za žalostinke in godbo, telovadnemu druStvu Orel, jesoniškemu (Gasilnemu druStvu1, zastopnikom ..Jugoslovanskih železničarjev" in vsem darovalcom vencev in šopkov, osobito II. nar. stotniji in 17. pp iz Ljubljane. Hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč kropit in spremiti pokojnika na zadnjem potu. Jcsonicc-Sava, 17. prosinca 1010 Zalaješa fdSMsia Vmmn. Sprejmem več gospodov na mesečno hrano "m Dogovori osebno. Anemija Burger, Pr£somu in omara za obleko. 1’onudbe pod > „Pohifctvo“ na upravo tega lista. Ec« m premop ss ssffi sr„?;,s stanovanje z dvema sobama in pritiklino v kližini Dunajske ceste. Ponudbo na upravo lista pod Šifro ,,Prenio(5“. . Srečna republika Liberija. Dr. Šarabon. Tam ob afriški obali, Itjcr jc dosti popra, jc ustanovila Unija 1, 1821, samostojno republiko. Ime ji je Liberija, kongres ima kakor Unija, samo da zastopniki ljudstva večjidel nc znajo čitati, Amerika se jc hotela znebiti svojih ničvrednih črncev in jim je napravila lastno državo, v nadi, tla bodo kar trumoma drli tja. Zmotila se jc. Le malo jih je šlo in ti so pravi karikatura -»kulturnega črnca«. Kakih 20.000 štejemo teh Ameriko-liberiancev, domačinov jc pa ckoli poldrugi milijon, za tri Kranjske, Da ne pozabimo, Liberija je velika, za devet Kranjskih, a Francozi škr-tajo leto za letom koščice proč. Francoska posest namreč Liberijo oklepa. Smešni so, ti Liberijanci, onih 20.000 namreč. Ti so gospodarji, ti imajo.parlament* poldrugi milijon pridnih domačih Kru nič ne pomeni, poslušati morajo ukaze svojih črnih oblastnikov in si šteti v veliko čast, če jim smejo posoditi kako vsotico. To posojanje in izposojanje je pa v Liberiji menda najbolj stalna institucija. Čniec-gospodar, ki črnca - domačina najgloblje zaničuje, se pa nikdar ne potrudi, da bi kaj vrnil. Cilinder nori in kravato pa kopalne hlače, hodi bosonog po Monroviji, glavnem mestu, gorindol, revolucionira, jč in pije, zaničuje vse, kar ni njegove vrste, ne dela seveda nič, to je Ameriko-libevi- Snec. Kakor posameznik, taka je država, ajema denar, ki izgine, vsakega pol leta ima drugega predsednika, ministri lovijo kuretino in derejo prešiče, jako zabavno je tam. Kar sem še čital o Liberiji, nič ni tako zanimivega, kakor članek prof, Bron-nerja v dunajski »Zeit« z dne 17. decembra 1913, Poslušajmo ga. Naslov članka je: Operetna republika. »Včasih smo se smejali, ko smo či-tali o konzulih in o cesarjih na Haiti, ki ®o svoje tovariše-čmee imenovali vojvodi marmelade in knezi limonade, a to ni nič Proti opereti afriški. Ob rtiču Mesurado smo sc 15. decembra 1912 izkrcali. Na pol nagi črnci so nas obkolili, vrgli v čolne in nas vlekli na kopno, v Monrovijo, Prvi vtis je bil strašanski, Čital sem bil, da jc mesto ;>lepo zgrajeno«, Kaj sem pa videl? Umazano vas, komaj pet tisoč ljudi, stanujočih v bornih kočah. Iz kamna je samo par hiš, kjer stanujejo Evropejci, cerkev in pa vladno poslopje. Po cestah — Bog mi odpusti to označbo — so se podili kruleči prešičr in kokodakajoče kokoši, motili so jih samo volički in pa naga cestna nAtdina. Te je zelo veliko in vsa je na cesti. Kako Ijtidsfv ' Pri vsaki tekmi za grdost bi dobili Lioerijanci brez vsakega truda prvo darilo. Ne samo, da so že sami grdi, še pomagajo si. Tetovirajo se: moški potegnejo široko modro črto od las do nosnega rtiča, na sencih si napravijo pa dva modra trikotnika; ženske pretiravajo, kakor povsod, pri »kostumih«. V Monroviji nc izhaja noben modni list, zato se obleka malo menjava, in ker jc je sploh malo, imajo ljubeči soprogi glede pokritja ten stroškov čuda lahko stališče. Do dvanajstega leta je obleka sploh nepotreben luksus, a tudi potem ne dela ekscesov. Samo najimenitnejši se oblačijo evropsko, a kako, v najbolj kričečih barvah. Najraje imajo kake stare evropske uniforme. — Večkrat sem že čital, če ima črncc kravato okoli vratu, manšete in pa kak ščipalnik, četudi bre/. stekla, drugače pa ničesar na sebi, se smatra nujlcpsim umotvorom stvarstva. Pridenimo še, da Liberijanci cel dan cikajo, Liberijanke pa vlečejo kratke pipe iz mavca, potem si pa mislimo, kako zapeljiv rod je to. Na pošto sem šel, v neko umazano sobo namreč. Slabo oblečen črnec je sprejel moja pisma. Dela menda ni ime! preveč, celo uro jc kramljal z menoj, nihče najti ni motil. Povedal mi je marsikaj, kar gledal sem; on ni bi! samo poštni urackiik, bil je tudi pismonoša, a ne samo to, bil je »generalni poštni direktor republike«. Čudil sem še, čudil, kako more en sam človek toliko delati, tako se truditi. Kmalu me jc pomiril. Kot pismonoša je nesel le včasih kako pismo, vzrok jc enostaven, Liberijanci ne znajo pisati, Kot poštni uradnik sedi tedaj, če pride kak parnik, v oni umazani sobi in sprejema redka pisma. Veliko večji je pa njegov delokrog kot generalni poštni direktor. Prvo dalo: on snaži poštni tirad, vsaj tako jc trdil, jaz nisem mogel xapaziti nobenega sledu tega delovanja; drugo delo: on hodi na lov, najbrž na mrčes, ker drugega lova tam ni; tretje delo: peča se z rejo goved in prešičev. Povedal sem mu, da pridem iz daljnih krajev. Silil je vame, naj ne zamudim dragocene prilike in naj se predstavim predsedniku Liberije, on sam me je hotel peljati k ekscelenci. In res, drugi dan se napravimo na pot, naš kapitan, neki Anglež iu ja/. Poštni urad jc bil zaprt, mal zamorček nas je peljal v drugo hišo. Iz tc pridrvi neki harlekin, kot oglje črn črnec, v kričeči rdeče-modri uniformi, posejani od vrba do tal z najneverjetnejšimi zlatimi vezeninami., Glavo jc komaj držal pokon-cu, velikanski klobuk z dvema koncema, podoben Noetovi ladji, mu jo je priklanjal k tlom. Na ladji je kraljevala 15 cm široka kokarda, vsa pretkana z zlatom, na tej pa tri velikanska nojeva peresa. Suknja modra, šerpa okoli njo visokordeča, hlače iz bledorumene volne. Manjkalo mu je še topov na rami in jaz bi btl videl generala Btimbum. Sablja je bila vredna vrstnica druge oprave, vedno mu je silila med noge, drža} je bil daleč doli pri kolenu. Hoteli smo bruhniti v smeh, a prehitel nas je in se predstavil: spoznali smo v klovnu »generalnega adjutanta« predsednikovega; prišel nas je spremit, povečat naše odlikovanje. SlcJil mit je moj prijatelj, poštni veledirektor, v gala uniformi, suknja rdeča kot cinober, telovnik rumen kot slama, hlače zelene kot trava, na vseh mogočih in nemogočih točkah pa zlate vezenine. Zelo mi je imponiral, yčeriij kot pismonoša je bil namreč še v navadni delovni obleki, v kopalnih Mačicah. V vladnem poslovni, največ ji znamenitosti Monrovije, nas je sprejel nxa" ’n, droben nervozen črnec, Nj. Ekscel. Predsednik Liberije, Frak mu je krasilo šeste-ro redov, na topem nosu je nosil pa pred-pctoi^ne očale, tako velike, da bi jih bil lahk rabil vsak megalotaurus. Izvršivši potrebne formalnosti, prikladne > tako vi-sokemu sprejemu, se dvignemo, ekscelenca nam hoče sama pokazati ostale — cn-rovijske znamenitosti: obe zbornici in cerkev, Takoj sem videl, da ima predsednik v svojih prostih urah tudi drug opravek, opravlja službo vodnika, glavnega cice-rona. Generalnemu adjutantu se naš pomenek ni zdel posebno kratkočasen, gleda! je skozi okno; a ekscelenca mu požvižga in mu veli, naj prinese cilinder in rokavice. Torej tudi adjutant ima postranski opravek, on je dvorni sluga. Ekscelenca vzame cilinder in si natakne rokavice, barve, kot slama. Ob šivih so bile raztrgane, ob koncih so radovedno štrleli prsti vun. Jezno vpraša predsednik adjutanta, zakaj ni prinesel »novih«. Jih. nisem mogel dobiti, odgovori komornik. Ekscelenca se pomiri; seveda so bile te rokavice edine, ki jih je imel. Gremo v parlament, obstoječ iz dveh sobic, V prvi jc bil zbran ssenat«, po pravilih dvanajst oseb, videl sem jih samo šest; edeh bolj črn kot drugi, nekateri v lahnem ogrinjalu, drugi v fraku, vsi pa bosonogi. »Hiša reprezentantov« se razlikuje od senata samo v tem, da je njena soba večja in da prevladujejo kopalne hlače. Trideset takih zastopnikov imajo, Belokožci so izključeni od vseh javnih služb, res škoda. Ko je vendar tako prijetno biti poslanec itd, in nič delati. Predstavili so nas seveda tudi ministrom: onemu financ, vnanjih zadev in onemu justi-ce. In kdo jc bil četrti? Sedaj sem šele izvedel, bil je ljubi moj prijatelj, direktor pošt; naslov: minister železnic in vsega prometa sploh. Seveda smo se takoj opravičili, da ga do sedaj nismo nazivali ekscelenca i-ostojanstveno nam je odgovoril, la ni ošaben, saj je republikanec. Popoldne smo obiskali finančnega ministra, povabil nas je bi!. Ravno kokoši je klal, ko smo prišli k njemu, zjutranji frak je bil zamenjal s kopalnimi hlačica-mi. Marsikaj smo izvedeli od njega. Na primer to-Ie; Predsednik ima 812 dolarjev letne plače, Itujejd denar iz brona, a izdajajo tudi papirnega; ker pa tega zadnjega nikdar ne vzamejo nazaj, slednjič razpade, kar se mi zdi ena najlokavejših finančnih operacij, ki jih pozna svet, (D««« J Ugrabljena dediščina. Kriminalen roman. Napisal Rihard Dallas. (Dalje.) Po njegovih besedah so mogli porotniki soditi, da je umrl Hvaijt od uboda z nožem ali bodalom — od rane| ki mu jo je z veliko silo zadal nekdo, da se je zgrudil, tako da je mrlič ležal na desni strani. Drug razlog smrti je bil nemogoč, ker je bil Hvajt zdrav. Zdi se, da je umrl, da ni ne kriknil, niti se boril. Zdravnik Lincoln je povedal, da ga je Benten pripeljal že ob sedmih k mrliču, ki je ležal mrtev na divanu. Nadalje je potrdil to, kar je dejal uradnik. Nadaljna priča je bil Benten, ki je govoril jasno in odločno. Tisto noč je odšel od Hvajta ob četrt na eno. Hvajt je mnogo pil, bil dobre volje, a ne pijan. Malo po našem odhodu se je vlegel na divan in mu dejal, naj gre domov, kar je storil, ne da bi pospravil mizo. Zjutraj se je vrnil krog sedmih kot navadno in stopil v sobo, ki pa ni bila zaklenjena, čemur se je začudil. Soba je izgledala tako, kot jo je pustil, Hvajt pa je ležal na divanu. Šel je, da bi ga vzbudil, pa je videl, da je mrtev in da mu štrli bodalo iz ledja. Tekel je klicat na pomoč in našel stražnika. Povedal mu je vse, in se vrnil ž njim. Ko sta vstopila, sta videla lastnico hiše in služkinjo v veži, kako gledata v sobo, v kateri jih pa ni bilo. N a ukaz redarja je šel na policijo in aato k meni. Pozneje je poslal po gospoda Litela, sam pa je šel po gospoda Bulta; ta , pa je odpotoval z jutranjim vlakom, kot mu je povedal sluga. Nato se je vrnil domov, kjer' je bilo zbranega že polno občinstva. Več ne ve o tem dogodku.,, Nadzornik ga je vprašal, če je bil denar na igralni mizi, ko je odšel iz sobe, na kar je odgovoril, da je nekdo od gospodov pustil tam velik bankovec, ki ga zjutraj ni bilo več, O kapuci in plašču pa je dejal, da je nosil Hvajt oboje navadno ob deževnem vremenu. Plašč je bil zvečer ob oknu, a zjutraj ga ni bilo več najti. ,Za Bentenom je bil zaslišan Davis, ki pa je vede! malo. S tihim glasom je pravil, kaj. smo delali zvečer pred umorom, ter je dejal, da je odšel malo poprej kot Benten. .Hvajt je tedaj že ležal na divanu. On pa se je dvignil in odšel v svoje stanovanje. Zjutraj ga je prebudil nemir v hiši, oblekel se je, šel doli in našel Hvajta mrtvega, V sobi je stal stražnik, v veži je bila lastnica Jiiše s služkinjo. Potfdil je, da je Bult pustil prejšnji ob oknu kapuco in plašč. Tudi Litel je povedal na kratko, kaj se je godilo v noči pred Umorom. Potrdil je Bentenov in Davisov dokaz o denarju in plašču. —■ Poklicali so Bulta, katerega pa na začudenje teh seveda ni bilo. Nato je pristopil stražnik, ki ga je bil poklical Benten, da je šel z njim v sobo; ta je dejal, da je ostal na mestu do prihoda 'drugega stražnika; potrdil je dokaze prejšnjih prič' , Razprava je bila odložena. Naprosil sem nadzornika, da pošlje drugi dan k meni Milesa. Nato sem se podal z Litelom proti klubu. Razgovarjali smo se, če je Hvajt tisto noč zapustil hišo, če je imel na sebi plašč in kje je ta zdaj. ' Ko sva prišla do kluba, mi je naznanil sluga, da me gospod Bult čaka v knjižnici. Šla sva tja in našla Bulta, kako sedi pri peči in bere časopise. Pozdravila sva ga in molčala za trenutek. Nato je dejal Bult: — Mislim, da so časopisi poročali vse, kar sc ve. Prva vest me je dobila v Bufalu in vrnil sem se. Žal mi je, da sem moral odpotovati. Kdo bi se bil nadejal tega ? Nisem vedel, da ima ubogi Artur sovražnika. Ali ste na sledu? — Ne, je dejal Davis; a zmanjkal je denar, ki ste ga vi pustili na mizi, — Vsota je bila majhna, ni da bi zaradi nje postal morilec; in nihče ni vedel, da je tam, nihče, razen ... Tu obstane, Ali sumite koga? —■ je vprašal. Jaz sem se obotavljal z odgovorom, Litel pa je zanikal na to vprašanje, Bult je zapazi! moj molk in vprašal, če ve policija več kot občinstvo. — Da, sem dejal; policija upa, da je že na sledu. — Oprezno je treba postopati, je dejal; če je še pod solncem. — Bilo bi čudno, če so mu prišli na sled, je pripomnil Litel. Ne verjamem tega. — Tudi jaz ne, sem pripomnil. Davis ni izročil svojega mnenja; gledal nas je po vrsti. Ko smo vtihnili, je pred- | lagal, da gremo jest. Ubogali smo ga in nismo več govorili o tem žalostnem predmetu, VI. poglavje, j Naslednji dan sem imel drugega važnega posla dovolj, da se nisem mogel ba-viti s tem dogodkom. Moral sem odpo.to-; vati z zgodnjim vlakom in sem sc vrnil | drugi dan, da izkažem ubogemu Hvajtu j zadnjo čast. Nato sem hitel v sodnijo, da prisostvujem razpravi, ki je bila prej odložena. Gnječa v mali dvorani je bila večja in zanimanje bolj živo kot prvikrat. Zjutranji časopisi so prinesli vse mogoče vesti o novih dokazih in o progonu hudodelca. Na nadzornikovem licu sem videl potezo, po kateri sem spoznal, da ne bo dobro za Wintersa. Moji triie milatelH so stali malo v strani in se razgovarjali. V bližini je sedel Benten. Po>eg njega sta bili dve gospodični s črnim šalom ter par ljudi slabe zunanjosti, najbrž priče. Ko so se vsedli porotniki, je poklical nadzornik Bulta. Stopil je s Čvrstimi koraki pred porotnike, prisegel je' in pripovedoval Jasno in zbrano, kar je znal. Povedal je isto, kar so povedali drugi. Ko je dovršil, se je obrnil do nadzornika, da sliši nadaljnja vprašanja. Dalton ga je prosil, naj opiše bankovce, ki jih je pustil na mizi, In odkod jih je imel, Bult je odgovoril, da so bili bankovci po potdeset dolarjev, ki jih je prejel v amerikanski narodni banki. Na vprašanje, če ima katerega pri sebi, je vzel denarnico iz žepa ih mu pomolil enega. Nadzornik se je obrnil do nekega stražnika, pošepnil mu par besed, nakar je stražnik odšel. Nadzornik je vprašal Bulta, kje je bil ob prvem zaslišanju, Bult je odgovoril, da se je tisto jutro odpeljal z vlakom v Bufalo in se zvečer vrnil. Dalton ga je vprašal, če se je odločil za potovanje nenadoma in kakšne opravke je imel. Bult je odgovoril, da je misli! odpotovati že dolgo in da je imel urediti neke osebne stvari. I Poklican je bil nočni stražnik, ki je izjavil, da je Hvajt odšel tisto noč ob četrl na eno s plaščem in kapo. Tako oblečene ga je videl Hvajta večkrat. Pol ure poznej« je videl človeka, ki je gledal skozi okno, okoli dveh pa je ta človek odšel iz hiše in krenil k šestemu prehodu. Imel je na sebi svetlo haljo in dežnik; misli, da bi ga spoznal, če bi ga videl. — Gospa Bunce! je poklical nadzornik, in ena dam, ki sem se -je spominjal, se je dvignila in stopila naprej. Bila je to žena srednje starosti, preproste zunanjosti, — Kje stanujete? jo je vprašal. Povedala je, da v hiši v devetnajsti ulici, blizu Hvajtovega stanovanja. Ima na stanovanju in na hrani eno gospodično. Na Daltonovo zapoved je razmotal eden izmed stražnikov sveženj, in prikazal se je plašč. Vprašali so pričo, če ve kaj o tem plašču. Spoznala ga je komaj in dejala, da ga je videla na dan Hvajtove smrti na stolici v njeni predsobi. Ni vedela, kako ie prišel tja. Toda, ko se je vrnila oh enajsti uri, ga ni bilo več. Kolikor ve, nima nihče v hiši takega plašča. V hiši stanuje samo še ena služkinja. Nadzornik je ni iz-vpraševal dalje, poklical je gospodično Stanlonovo, Bila je lepa gospodična, krog dvajsetih let črnih las in modrih oči. Nisem je vidi nikdar, a slišal sem, da je Hvajtova prijateljica. — Vi ste gospodična Stantonova? je začel nadzornik z mehkim glasom. — Da, gospod nadzornik, je odgovorila ona, — Ne bomo vas zadržavali dalje kol je potrebne, je dejal z ljubeznivim glasom, nakar se je ona nasmehnila. Nad takim postopanjem sem bil hud Čemu to, Če vrši službo? Mislim, da je videl, kaj mislim, zato je pričel drugače. — Gosoodična, ali stanujete pri go* Spe Bunctvki? — Da. — Kaj veste o plašču, kako je prišel tja? — Slišala sem od gospe, da g a je videla v predsobi, pozneje ga ni bilo več; kako je oriše 1 tja, ne vem. — Ali sle ga kdaj prej videli in veste, čegav je? (Dalje.) Izdatatclj koosorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.