72. številka Ljubljana, v soboto 29. marca. XXIII. leto, 1890. BES Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., z i pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., M jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna ie po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih alicah fit, 12. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V soboto dne 22. marca 1890 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov OBČNI ZBOR delniškega društva na dan 30. marca 1890 ob 10. uri dopoludne v prostorih „Narodne Tiskarne4' z istim, za občni zbor dne 22. marca 1890 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Iz državnega zbora. Na Ihuiaji 24. marca. V današnji eeji je bila končana generalna de bata o premeni užitninskega davka na Dima ji. Za predlogo je govoril poslanec Herbst ter pobijal napade poslanca Krona wettprja in drugih govornikov. On si je posebno vzel za nalogo ovreči trditev, da v predmestjih živi nnjsiromašneje ljudstvo. Potem je pobijal tako znano povprečno računanje in dokazal, da se ž njim ne more povsod izhajati in da v mnogih zadevah nema zmisln. Za tem je sledila specijalna debata, ki se je sploh gladko vršila. Predloga je bila vsprejeta kakor jo je zbornici predložil. Tudi poslanca Eksnerja nasvet, da bi se dala odSkoduina predmestjem v znesku letnih 300.000 gld., je bil odklonjen. Glavni govornik za predlogo je bil poslanec Herbst. On pravi, da to, kar j« bilo od predloge nasprotnih govornikov rečenega, je pretirano, kar na zbornico ne bo delovalo, pač pa na zunanji svet. Ako se je reklo, da se s pomaknenjem užit-ninske meje zadene najubožneje prebivalstvo, je to neistinito, ker v predmestjih ne živi najbolj ubogo ljudstvo. Govornik spominja na prebivalstvo v iztočni Galiciji, katero nema v svojih stanovanjih oken, ni dimnika in pozna vino le po imenu. Razmere, stvarjene dosedanjim zakonom, neso se mogle dalje držati. Po mnenji govornika ni bila korist za predmestja v tem, da so malo plačevala, ampak v tem, da so manj plačevala kot Dunajski prebivalci. Misel, užitninski davek razširiti na celo cesarstvo, je nemogoča. Novi cenik je velika korist za ubogo ljudstvo, ker baš njegov živež dozdaj obdačen, ima biti prost davka. Govornik potem pre-tresuje one določbe, ki govore o vinskem davku. Nikomur iz poslancev niti centralistom ne more biti vse jedno, ako bi Dunaj z ohranjenjem stare sisteme zmerom bolj gubil svoj značaj velikega mesta in slednjič pod Pešto pal. Dalje pravi, da ne gre, da bi tako velika množica ljudstva, kakor je v predmestjih tudi v prihodnje v škodo Dunajčanov premalo davka plačevala. Predmestja se v isti meri udeležujejo novih naprav kakor Dunaj sam, zato mora tudi za njih ista postava veljati, katera e že davno za Dunaj veljala. Linijski nasipi so naprava, ki se dalje ne more ohraniti, ker Dunaj se ž njo stesuuje, promet zadržuje in nenaravne razmere so nje nasledki. Predmestja so le zato velika postala, ker se je Dunaj razvil. Proti poslancu Eksnerju, ki je predlagal, da bi se dala predmestjem podpora, pravi posl. Herbst, da bi bilo boljo cenik znižati, ker to bi bilo v korist konsumentom. Potem je govoril še poročevalec dr. Men ger. On opisuje, kako se je posvetovanje v odboru vršilo in se tudi izraža proti oddajanju davka v zakup. Govornik pravi, da se koristi, ki bodo nastale iz premene užitninskega davka, ne cenijo zadosti, da se ne pomisli, da 30 tarifnih številk iz prejšnjih 51 bode od zdaj davka svobodnih. Dalje zanikava, da ima zakon kapitalističen značaj, ker baš živež ubogih bode davka prost. Sicer da ne taji, da bodo predmestja v prid Dunajskemu mestu bolj obremenjena. No to misel moramo zadušiti, ker tukaj gre za veliko občino. Z odstranjenjem linijskih nasipov stvarila s6 bo gospodarska skupina, ki bo občne potrebe pokrivala z občnimi dohodki. Pri glasovanji je bil predlog Kronawettrov, da bi bo prešlo na dnevni red, odklonjen z vsemi proti 3 glasom. Potem je zbornica sklenila l vsemi glasovi proti 3 prestopiti k specijalni debati. K §. 1., ki opisuje novo užitninsko mejo, je govoril poslanec Prosko vec. Ou govori za odstranjenje užitninskega davka in predlaga, da bi se namesto njega uvel monopol žveplenk, kakor na Francoskem. Kar se tiče predmestij se ou strinja z nasvetom poslanca Eksnerja. Poslanec Kronawetter dokazuje, da zaslužek delavca znaša poprečno 520 gld., od te vsote mora plačati 6 do 7 gld. v bolniŠno blagajno, 8 do 10 gld. davka za petrolej, 7 gld. davka za sladkor, 5 gld davka za kavo. Tako majhen in tako visoko z davki obložen zaslužek se ne more več ohromeli jati, da se ne bi uničila kapital delajoča sila. Govornik pravi dalje, da se s tem zakonom reforma užitninbkega davka odloži na negotov čas, ter izjavlja, da bo glaBoval proti §. 1. ; ako se pa ta vsprejme, on predlaga, da bi se tudi Klosterneu-burg v novi okrog užitninskega davka uvrstil. Poslanec Suess nahaja na postavi to dobro, da ustvarja obširen okrog užitninskega davka, in s tem, četudi ne pospešuje, vender ne izključuje snovanje novih predmestij. Potem govori o mestni železnici in pravi, da bi se to koj začelo, Be preduo zadobi zakon veljavo. Slednjič izjavlja govornik, da on stoji na stališči, da bi se užitninski davek popolnoma odpravil, no, on bo tudi k tej predlogi (stavil nasvete. Poročevalec dr. M e n g e r odgovarja poslancu Kronavvettru, da ni mogoče vsak kraj, ki ima nad 2000 prebivalcev, uvrstiti maj zaprta mesta, ampak da se moramo truditi, zaprte kraje odpraviti, k čemur tudi ta zakonski načrt mnogo pomore. Ko je svoj govor poročevalec končal, vsprejme se § 1. in potem § 3. brez debate. K § 3. je govoril poslanec Kronavvetter in pobijal njegove določbe. Poročevalec dr. Men ger opozoruje, da je odstavek 1. potreben radi različnosti nove in stare LISTEK. Nsdsljsko pismo. Zima je bila mila, po njej vrgel se je letos tudi sušeč. Ni vil niti z glavo niti z repom. Zadnji del sušca bil je krasen, kakor že dolgo ne. Dnevi jasni in topli, da je vse zaporedoma odlagalo zimsko obleko in so se zraven solnčnikov začela prikazovati že pomladanska oblačila in celo slamniki. Po kratkem sprehodu bil je človek že ugret, pot mu je stopal na Čelo in čutil je pravo pravcato pomladansko utrujenost. Tudi noči bile so nenavadno lepe. Nebo jasno, s svetlimi zvezdami pretkano, vzduh izredno prijeten in mil, ceste gladke in brez prahu, travniki v pravem sramožljivem zelenji, mej katerim poganjajo pestrobojne cvetke, oznanovalke mladega leta, na ažurnem nebu krasna luna, razsvetljajoča vso naravo b čarobno svetlobo svojo. To so noči, ko se človeka polasti nekakšen nemir, da nebotoma ponavlja Prešernovo „Luna sije" stih za stihom. Veliko je krasot užitka baš sedaj v vzbuja-jočej se naravi in kakor metulj citronovec bi letal po livadah in se veselil divne Vesne. Toda mej [ željo in izpolnitvijo, „zwischen Lipp' und Kelches-rand" je mnogo ovir, največja pa nesrečni čas, ki se neprestano mota naprej, veliko večino človeštva pa zadržuje v zaduhlem mestnem zidovji, da niti ne čuje prvega žabjega regljanja. Veliko bolje se v tem oziru godi davčnim eksekutorjem. Krasoto narave požirajo lahko z veliko žlico, seveda bi semtertja radi tudi kaj dru-zega požirali, česar nemajo, a morajo požirati, česar ne marajo. Kmet je tudi v prijetnem položaji, da je vedno sredi narave. Žal, da ima dela čez glavo, in ko bi tega ne bilo, toliko skrbij, kako bode za-doščeval mnogobrojnim plačilom in bremenom, da niti ne utegne misliti, kako krasna je priroda in kako ugodno bi bilo na svetu, ko bi bilo nekoliko drugače. Najbolj na konji so pa lovci, tudi če peš hodijo. Povsod so domači, kjer Bog roko vun moli. Z dvocevko na rami in torbo ob strani preknrakajo zelene livade in kršno gorovje in skrbno pazijo, kdaj kaj prileti pred smrtonosno cev. Postne nedelje so za lovce posebno imenitne, kajti tedaj je pravi Čas za sluke (kljunače), o katerih so, dast-ravuo so lovci zelo imenitni v latinščini, vender v teku časa napravili naslednje nemške stihe: O c u 1 i — da koinmen sie ; Laetare — das ist das Wahre; J ii d i c a — sind alle da ; Palmaruin — tralarum. Ne vem, katera imenovanih postnih nedelj se je bolje obnesla, a pritožba ponavlja se že več let, da je sluk premalo, lovcev pa preveč, da zatorej marsikateri lovec prihaja z dolgim nosom domov, ker niti videl ni sluke z dolgim kljunom, niti s svojimi očmi. Zato je bil lovec A. te dni zelo presenečen in nevoljen, ko ga prijatelj B. na ulici ustavi ter vpraša : „Kaj pa vi v mestu ? Zakaj ne na lov, ko je vender vse polno sluk. Gosp. P. je danes štiri sluke prinesel z lova domov." — „Gosp. P. štiri sluke? Pojdi, pojdi! To bi jih moralo biti najmanje štirideset, da bi bil P. štiri zadel I" „Kakor vam pravim. Štiri sluke imel je na torbi obešene. Moj lovec ga je videl. Prav gotovo torej. Gosp. A. pa te vesti vender ni verjel. Prvič zato ne, ker je malo sluk, drugič, ker je P. slab strelec. Misli Bi torej: pojdi in preveri se. P. ima navado, da vsako ustreljeno divjačino obesi na črte in prosi zato, da bi se § 3. brez premene vsprejel K §. 4. oglasil se je poslanec Suess. On predlaga, da bi lastniki vinskih skladov, ki imajo manj kot 600 hektolitrov vina, po veljavnosti te postave plačali le a/3 pripadajočega davka. Zatem je zbornica obravnavala o predlogu EkBnera, da bi država plačala vsako leto predmestjem 300.000 gld. odškodnine, dokler ne bo gotova mestna železnica. Finančni miuister dr. Dunajevski pravi, da se je Že jedeukrat izrazil, da vlada ne more pre-menjene predloge odobriti in dokazuje, da država pri izvrševanji svojih pravic v davčnih Btvareb ui obvezana k odškodovanju. Poslanec Eksner, pravi govornik, je zahteval s svojim predlogom globo za finančnega ministra v zadevi mestne železnice, no v tt?j stvari ni neobhodne potrebe, ker naprava mestne železnice bi rabila najmanj 40 milijonov in obresti same bi znašale 2 milijona. Proti tem obre-stim je globa od 300.000 gld. jako mala. (Živahuo odobravanje.) Nasvet poslanca Eksnera je bil pri glasovanji odklonjen. Govor državnega poslanca Jakoba Hrena, v državnem zboru dne 11. marca 1890. Visoka zbornica! Težišče, s katerega bode rešiti sedaj v debati stoječe vprašanje o odškodovanji nedolžuoobsojencev in pokaznjencev, rekel bi tečaj, okrog katerega se suče to vprašanje, tiči v tem, ali naj zmatramo odškodovanje za obligatorično dolžnost države ali pa samo za stališče umestnosti in humanitete. Na kakeršuo stališče se bode postavila zbornica, tako bode dalje zgradila zakon. Veoder mislim že naprej, da bi ne bilo zakona niti treba, če se misli postaviti samo na stališče umestnosti in humanitete; kajti v tem slučaji bi se zmatralo odškodovanje za delo milosti in za tako delo ni treba zakona. Kar Be tiče svojega stališča, sem se že izre kel pri generalnej debati, da se z vso gorečnostjo potezam za pravno stališče. Poskusil bodem iz dosedanjega zgodovinskega razvoja vprašanja dokazati, da se je razmotrovala s stališča pravne ideje, odkar se zakonodavstvo bavi ž njim. Dovolite mi, da navedem nekatere podatke, v kolikor se Še neso porabili v visoki zbornici. Kakor je Vam znano, velečastita gospoda. Vprašanje o odškodovanji uedolžnoobaojencev ni šo le proizvod novejšega časa, temveč seza v začetkih svojih daleč v prejšnje stoletje nazaj. Da to idejo in sicer kot pravno idejo nahajamo celo v zakonodaji prejšnjih stoletij; omenjam naj v tem oziru britki sodni red Karola V. iz leta 1537 in britki vratni sodni redni red škofa Bamberškega iz 1507 1. Da lahko idemo še za cela tri stoletja nazaj in zopet nahajamo to idejo in sicer kot pravno idejo, utelešeno že v „Saehsenspiegelu", znanem zakoniku o saksonskem pravu, kjer je za proti zakonito od-tegnenje svobode določeno dva stara šoka, to je 40 grošev za vsakih 24 ur zapora. Sachsenspiegel izvira iz začetka 13. stoletja in mi vidimo, da so že tedaj to idejo poštevali s stališča prava, ne pa le s stališča humanitete. Pa vender je bilo pridržano prejšnjemu stoletju, da se je vprašanje o odškodovanji za krivico, ki se je državljanu prigodila po krivičnej razsodbi v konkretnej obliki, pritegnila v krog javnih koristij in tako pripraviti pot, da se polagoma uvrsti v zakonodajo modernih držav. Iz Francije je izšlo gibanje in bil je mož na prestolu — ravno tako plemeniti, kakor nesrečni Ludovik XVI., ki je izrekel, da zmatra za dolžnost družbe, dolžnost pravice, da ae nedolžnoobsojenci in pokaznenci odškodujejo, in da obžaluje, da se ne odškodujejo taki nesrečneži od države po zakonu za škodo, katero so imeli. Ta izrek s prestola, ki je prihajal iz plemenitega srca, je uplival kot tleča iskra, in je pritegnil može pravne znanosti in državne politike v krog te ideje in spravil je to vprašanje na površje javnih interesov, na dnevni red ne le literature, temveč tudi zakonodaje. Že v kazenskem zakoniku velike vojvodine toskanske, ki je nastal v onem času, leta 178G. nahajamo kot pravilo, da ima za vsako po nedolžnem prestano kazen ali preiskovalni zapor država dati odškodnino, in že deset let poprej izdani ka binetni ukaz Friderika II. pruskega z dne 15. ja-nuvarja 1776 je izražena ta misel. Vidite torej, da je tedanje postavodajstvo to idejo zmatralo že za pravno id.-jo in tako postopalo ž njo. Pa tudi vsi možje pravne znanosti, ki so tedaj ali pozneje zagovarjali to idejo in jo toplo pospeševali — imen mislim, da mi ni treba naštevati — ne le v Franciji, ampak tudi v Nemčiji, Angliji in Italiji, so se bili postavili na to stališče in se je ta ideja izražala tudi v zakonodajnih korporacijah in javnih političnih zastopih v Franciji, Omenjam le razpis daril akademije umetnostij in lepih zna-nostij, v Chalonu na Marnu iz leta 1781, omenjam le cahiers francoskih generalnih stanov iz leta 1787. in predlog poslanca Duporta v aprilu 1790. I. Vidite torej, da se v vseh teh emanacijah prejšnjega stoletja povsod naglasa le pravno stališče. Pred več leti se je tudi pri nas bilo jelo raz-govarjati o odškodovanji nedolžnoobsojeueev. Ni mi treba označevati pota, katerega je prehodilo to vprašanje, kajti velečastitim gospodom je vse njega osoda in zgodovina znana. Kot prvi, kot temeljni kamen na tem potu je inicijativni predlog dr. Ro-serja, kateremu rad priznavam inicijative zaslugo. Da sem pravičen in slednjemu priznam, kar mu gre, ne morem kaj. da ne bi se spolnil še druzega moža, ki je prav za prav prvi sprožil to idejo v parlamentarnih krogih naše visoke zbornice in iz katerega spodbuda je vzklil in se ukoreuinil gospoda poslanca dr. Itoserja predlog. To je predlog pokojnega dr. Mtthlfelda, ki je že pred 14 leti, namreč 1876 leta, ko je šlo za kodirikovanje zakona o kazenskih posledicah obsodeb. namreč za zakon z dne 15. novembra 1876. leta, v kazenskem odseku in sicer mej jednodušnim odobravanjem vseh odse-kovih članov in vladnega zastopnika predlagal, da se s posebnim zakonom določi in izreče, da se da za po nedolžnem prestani kazenski in preiskovalui zapor in za škoda, ki izvira iž njega, odškodovanje iz državnih sredstev. (Dalje prih.) Politični razgled. Vota-mijc tfežele. V Ljubljani, 29. marca. Državni /l»»r je odšel na velikonočne počitnice in se zopet snide dne 16. aprila. Ta dan se začno budgetna debata, ki bode letos precej burna. Klerikalci in Mladočehi bodo letos posebno hudo prijemali vlado. Mladočeški poslanci bodo pri bud-getnej debati vsi govorili. V generalnej debati bode govoril dr Edvard Gregr. Staročehi so pa še pogajajo ■ vlado glede Šolskih terjatev. Vlada se jim bode baje udaia, ker se boji, da bi sicer sprava na češkem zadela na nepremagljive ovire. Izredno zasedanje deželnega zbora ceikega začne se baje dne 10. maja, seveda je to zavisno od tega, če bode državni zbor do tedaj že rešil budget. Kon)lco bodo v Avstriji pomnožili za jeden polk. Nov polk bode dragonski polk in se bodo zanj nabirali novinci v nemških krajih. Pomnoženje konjice je potrobno zaradi tega, ko bi se zastran balkanskih zadev kedaj v boj zapletli z Rusijo. Sleduja ima dosti dobro izurjene konjice. Vnnitje države. Časopisi se še vedno bavijo z Bismarckovira odstopom in se povprašujejo, kakšne politične posledice da bode imel. Sprva se je občno širilo mnenje, da se bode i ripeluli jauea razširila. Sedaj je pa že precej gotovo, da nekaj časa ostane vse pri starem. Cesar Viljem je hitro poslal na Duuaj in v Rim poročila, da Nemčija hoče tudi zanaprej vzdržavati sklenene zveze. Odnošaji mej Nemčijo in Rusijo Be ne bodo spremenili. Ruski nezavisni listi ko sicer sprva pisali, da se bodeta sedaj Rusija in Nemčija bolj zbližali, toda dobro poučeni „Journal de St. Petersbourg" je temu oporekal. Car se bodo še nadalje držal načela, da mora Rusija ohraniti v vnanji politiki prosto roko. Za tako politiko je pa tudi Giers. Bolgarski oficijozui listi so pa Bprva gojili nado, da se bodo sedaj stvari za Bolgare ugodneje zasukale, ker politike tripel-alijance ne bodo vodili več v Berolinu, temveč na Dunaji, ker je Kalnokv boljši diplomat nego Caprivi. Mi neveda ne verujemo, da bi Avstrija zares dobila tako vodilno ulogo. — Tajnikom za vnanje zadeve imenovan je baron Marschal pl. Biberstein, ki je bil dosedaj badenaki poslanik pri Berolinskem dvoru. To mesto se je oddalo Badencu, da južne države bolj navežejo na cesarstvo. V južnej Nemčiji neso prav zadovoljni s prusko nadvlado in v Berolinu se zaradi tega Že boje, da bi južni Nemci se jim kedaj ne izneverili. BoBgarifa hoče sama skleniti trgovinske pogodbe. Anglija je že ž njo sklenila pogodbo, Nemčija je že tudi naznanila, da se začne pogajati. Francija se brani skleniti z Bolgarijo trgovi nsko pogodbo, a bolgarski listi jej že prete, da bode vlada zabranila uvoz francoskega blaga. Turčiji oficijozna glasila odrekajo vsako pravico mešati se v bolgarske zadeve, ker ni porabila svojih suverinitetnih pravic v varstvo Bolgarije. Skoraj ni dvojbe, da bodo vse večje države razen Rusije in Francije z Bolgarijo sklenile trgovinske pogodbe. — Zaprli so zopet dva častnika, ki sta baje zamotana v Pani-čevo zaroto. Zaradi tega Be bode glavna obravnava proti Panici zopet za nekaj časa odmaknila in bode najbrž še le v drugi polovici aprila. ŠpaiajNki general Daban, kateri ima veliko zaslug, da je Alfons XII. bil prišel na prestol, je te dni razposlal oklic generalom, v katerem prote- okno, da vsakdo mimo idočih vidi njegove trofeje. Potrudi se torej do stanovanja gospoda P., a okno bilo je prazno, niti jedne sluke ni bilo razobešene, kamo — li štiri. Gre zopet nazaj k prijatelju B. in mu reče: „P. ni uiti jedne sluke ustrelil, sicer bi je bil gotovo na okno obesil." „Če vam pa pravim, da je imel štiri siuke • na torbi obešene. Moj lovec jih je videl in Anže ne laže." Na to apodiktično in verodostojno trditev pričela se je nadaljna preiskava z vso lovsko temelji-tosto in facit bil je ta: P. je pri V. Treotu, ki trži z divjačino, izposodil si štiri sluke in jih potisnil v torbo. PriŠedŠi v mestni log je parkrat ustrelil par lukenj v zrak, izvlekel sluke iz torbe in jih obesil na torbo, potem pa kot srečen lovec ponosno korakal v mesto, kjer je sluke zopet pravemu gospodarju izročil. P. si je tako z malimi troški napravil vsaj za par ur nekaj zabave, vzbujal veliko zavist v srcih svojih lovskih sozakupnikov, seveda ni mislil, da bode njegov ncouptt tako hitro prišel na dan iu da se danes vsak, kdor utegne, smeje takemu „Nimrodutt, ki postreli vse, kar prodaje BWildpret-handler". Takim povodom mora človek pač vsklikniti: muss auch Bolehe Kiiuze geben!" Ker se „Kauz" slovenski pravi čuk, je naravno, da se spominjam nedavno umršega posestnika Čuka. Osta-vil je veliko premoženja, ker je bil zelo varčen gospod, a čudno in nevarčno bilo je to, da je imel doma v srebru, zlatu in bankovcih nad dvajset tisoč gotovine, katera mu je torej mrtva ležala. Sicer mu pa ni smeti niti tega, uiti njegovega nem-škutarstva šteti v zlo, ker je oporoko tako napravil, da pride glavno premoženje v poštene narodne roke. Sv. Jožefa dan praznoval se je, kakor sem že zadnjič pisal, muogostransko, kajti Jožefov in Josipov in Pepčkov je veliko. Na nekem zavodu imeli so imenitnega godovuika. V imenu vsega osobja imel je čestitati gospod, ki je tudi isti dan imel imendan. Glasni godovnik in čestitelj, oba sta naše krvi, velika večina osobja na zavodu tudi narodna. Vender pa je čestitka bila nemška. A glej, maščevanje usode! Gospod gratulant uplel je v svoj govor tudi stavek: „Sie sorgen fiir unser Wohl und Wehe!" česar bi gotovo ne moglo biti, da je govoril slovenski, ker bi se bil gotovo izognil tej frazi, ki jo vzbudila veliko prikrite vese-I losti. Ob jednem b spomladnimi cvetlicami prikazale so se tudi Čepice znane dijaške zveze „Car-nioliae". To bi Bamo ob sebi ne bilo zlo, da je obnašanje posamičnikov »olidno. A čujte, kaj se mi poroča: Pred par dnevi šla je trojica gospodov, ki zavzemajo vsi višje čine v javnem življenji, popolnoma mirno po ulici. Nasproti jim pride član „Car-nioliae" neki Eger, ter se kar meni nič, tebi nič zaleti v jednega izraej trojice, v višjega uradnika. Ta je izrekel svojo uevoljo na tako neotesanem vedenji, na kar mu je Eger odvrnil, ali ne ve, da se je na desno izogibati. Na to izzivanje pala je beseda: „Lausbube!u Eger je vsled tega nekaj govoril o „Genugthuung", a ko mu je dotični gospod odvrnil „Sie haben schon genugt", se je izgubil in stvar ni imela dražih nasledkov. Jaz o Karnioliji nemam posebno laskavega mnenja, to bi pa vender mislil, da tako postopanje niti večini njenih članov ugajati ne moro. Ako jim ugaja, bilo bi jako žalostno zanje, ako jim pa ne ugaja, bodo pa gotovo pogodili, kaj jo njihova dolžnost in preprečali posledice, ki bi bile neizogibne, ko bi se taki pomilovanja in najstrožje obsodbe vredni dogodki na javni ulici ponavljali. s. Priloga „Siovenskemn Narodu'* St. 72 29. marca 1890. stuje proti temu, da se hoče vojaka v kolonijah pomanjšati in vojaška uprava zameniti s civilno. Poživijo jih, da naj varujejo pravice vojake. General je dobil od druzih vojskovodij že več povoljnih odgovorov. Vladi seveda tako postopanje generalovo ne ugaja in je vojni minister generalu prisodil dva-mesečni zapor. To je pa vzbuddo veliko nevoljo mej senatorji, ker je general član senata in se brez dovoljenja senata ne sme kaznovati noben senator. Predlagalo se je, da bo voli poseben odsek, ki bi preiskava! postopanje vlade. Vojska se začenja ustavljati začasnej bra-zilJNk«»| vladi. Več čet je vlada hotela premestiti iz prestolnice v južne pokrajine, pa so se uprle, da ne gredo Vlada je bila prisiljena umakniti svoj ukaz. Dopisi. Iz ■ J lijo 27. marca. [Izv. dop.] Župnijski uradi v Zagorji, na Vačah, v Čemšeniku, pri Sv. Lambertu, na Sv. Gori, na Savi in v Hotiči poslali so te dni visoki c. kr. deželni vladi sledečo prošnjo: „Visoka c. kr. deželna vlada! Na uljudno prošnjo in zahtevo župnijskega urada Sv. Lambertskega, naj bi slavno c. kr. okrajno glavarstvo Litijsko slovenske uloge reševalo v slovenskem jeziku, kakor tudi druge dopise dopošiljalo v slovenščini , se omenjeno c. kr. okr. glavarstvo ni najmanje ni hotelo ozirati, temveč je to prošnjo in uljudno zahtevo, opirajočo se na člen 19. državnih temeljnih zakonov z dne 21. decembra 1867 št. 142 državnega zakonika, s kratka odločno zavrnilo, češ, da je nemščina s slovenščino jednako-praven jezik, ter nam je i nadalje pošiljalo nemške odloke. Vedoč, da bi bilo visoki c. kr. deželni vladi, ki rada iz lastnega nagiba odstrani nedostatke, kjer jih zapazi, gotovo neljubo, kakor tudi nam, ako bi se ta zadeva strogo od instance do instance gnala na najvišo instanco, ter bi se utegnila morda javno razpravljati, odločili smo se tem izvanrednim potom udano prositi visoko c. kr. deželno vlado, da bi blagovolila na subordinovani omenjeni urad upli-vati, da bi se ustreglo naši prošnji in želji. Da se razvidi, na katere razloge se opira naša prošnja, usojamo si jih razložiti: Člen 19. drž. tem. zak. z dne 21. decembra 1867 št. 142 drž. zak. daje vsakemu državljanu pravico, da goji in varuje svojo narodnost in svoj jezik, ter je vsakemu v deželi „navadnemu" jeziku zajamčena jednakopravnost v uradu in javnem življenji in vsi državni uradniki so dolžni (ker vse javne absolutne pravice zahtevajo dolžnost respek-tovanja) po členu 12 drž. tem. zak. z dne 21. dec. 18G7 št. 145 d. z. v svojem „uradnem delokrogu" ravnati se po državnih temeljnih zakonih, ter mora vsak organ državne uprave po členu 13. istega zakona tudi storiti službeno prisego, da se bode naj-zvesteje („unverbruchlich") ravnal po njih. Iz bistva „narodnosti" sledi, da se more vsak državljan le sam izjaviti, katera je njegova narodnost in kateri jezik on sam spozna za bvoj jezik. To naravno in zakonito zajamčeno pravico vsakega državljana pa nam hoče slavno c. kr. okr. glavarstvo Litijsko popolnoma kratiti, ako nas sili, da sprejemamo nemške odloke, češ, da to zahteva jednakopravnost nemškega jezika, kajti to stališče bi bilo le tedaj nekoliko opravičeno, ako bi nam slavno c. kr. okrajno glavarstvo smelo odločevati, katere narodnosti smo in kateri je naš jezik. Mi ne zahtevamo in nimamo povoda, da bi zahtevali jednakopravnosti za nemški jezik, temveč za svoj (člen 19 odst. 1) slovenski jezik in slavno c. kr. okrajno glavarstvo bi moralo po našej misli varovati našo zakonito zajamčeno pravico v „uradnem delokrogu" (innerhalb ihres amtlichen Wir-kungskreises). Gospod c. kr. okrajni glavar Litijski torej očitno zamenjava dolžnost „v" („innerhalb") „uradnem delokrogu" s pravicami, ki jih ima, kakor vsaki drugi državljan, pripadajoč h katerej koli narodnosti, izven uradnega delokroga, samo kot državljan. Iz navedene identifikacije je razvidno, kako nezakonito in nevarno je stališče slavnega c. kr. okrajnega glavarstva Litijskega, kajti s tako za-sukneno in krivo razumljeno „jednakopravnostjo", spodmaknena bi bila podlaga člena 19. drž. tem. zak. in vršitev jednakopravnosti bi bila v dvojezičnih deželah prepuščena samovolji posameznih državnih uradnikov, ki bi pod plaščem take Jed- nakopravnosti" faktično popolnoma spodbili jednako-pravnostni člen 19. Kakeršne pravice imajo glede jezika posamezni državljani kot taki, take veljajo tudi za občine, korporacije, juristične osobe in tudi za župnijske urade, katerim odreka slavno c. kr. okrajno glavarstvo Litijsko pravico uporabljati zase jednakopravnostni člen 19. drž. tem. zak., prezrši, da je jednakopravnost priznana v šoli, uradu in javnem živenji. Jednakopravnost se po drž. tem. zak. raztega na vse plati, zakon ne dela izjeme, a slavno c. kr. okr. glavarstvo Litijsko je kot državni urad, ki se ima v svojem delokrogu držati državnih temeljnih zakonov, in je vršiti, prezrlo, da imajo načelniki župnijskih uradov pravico, spoznati slovenščino v poslovanji kot „jezik" v zmislu člena 19 drž. tem. zak. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo Litijsko priznava samo, da župnijski uradi niso podrejeni uiadi okr. glavarstvu in nas torej ne more siliti sprejemati nemške odloke, kajti ono bi moralo vršiti jednakopravnost glede jezika v občevanji z nepod-rejenim urađom, ako ta tako želi. Mi torej udano predlagamo to prošnjo visokej c. kr. deželnej vladi in prosimo: Visoka c. kr. deželna vlada blagovoli na primeren način naložiti slavnemu c kr. okr. glavarstvu Litijskemu, da nam odpošilja odloke in dopise v slovenskem jeziku". Z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo ta korak, nadeja joči ae, da omenjeni častiti župnijski uradi dobe posnemovalcev po vsem Slovenskem, kjer se ne izvršuje §. 19. drž. tem. zak., in pričakovati moramo, da opravičena ta prošnja ne bo brezuspešna. Iz Kranja 27. marca. [Izv. dop ] Nekateri udje »Slovenskega bralnega društva" sestavili so odsek, ki je društvenike učil plesati, zlasti četvorko. Vaje bile so dobro obiskane in vršila so se trikrat na teden. Največ zahvale gre pri tem g. Avseneku, ki je sprožil to misel, poleg njega pa so bili marljivo delavni gg. A. Novak, I. Srimc, I. Sorčič in I. Res. Iz posebne prijaznosti sodelovala je gospodična Mici Omersa, katera je pri vajah svirala na glasoviru. Ker so se vsi udje pri teh vajah dobro izučili, napravili smo v nedeljo sklep in priredili malo veselico, katere se je udeležila vsa dotična družba. Gospodični M. O mer si poklonila je družba v znak hvaležnosti lep šopek, katerega je jej g. Srimc z lepim nagovorom izročil. Gospodične pa so gospodu Avseneku v spomin poklonile darilce, katero mu je gospodična Schvvarzova s primernim nagovorom izročila. Gospodična Omersa zahvalila se je za poklonjeni šopek, kakor tudi g. Avsenek za poklonjeno darilo, naposled pa je g. Novak zahvalil se vsem gospodičnam in g. Avseneku, da so se tako pridno udeleževali vaj, da se je nameravani uspeh tudi dosegel ter izrekel željo, da bi vsa družba delovala za raze v i tanje braluega društva in naroda našega. Ix Zgor. Tuhinju poleg Kamnika 28. marca. [Izv. dop.] Kakor ie že znano, je visoka c. kr. vlada dovolila štiri letne semnje in sicer na 20, dan februvarja, 3. aprila, 12. julija in 21. septembra. Prvi semenj smo že imeli na 20. dan februvarja t. 1. No reči moram, da se je napominani semenj obnesel proti vsemu pričakovanju. Goveje živine, postavljene je bilo nad G00 glav. Kupca pa tudi ni primanjkovalo. Posebno radi so segali po lepih volih. Tudi krave bi se bile vrlo dobro prodale, le žal, da jih je bilo premalo. Kar se tiče druge živine, kakor ovac in prašičev, ne morem druzega reči, kot, da je bilo vse poprodano, kar je bilo na semnji. Seveda se je te živali premalo prignalo. No pa temu ni zameriti, kajti naši semnji so še novi in premalo znani občinstvu. Tudi prodajalci blaga, namreč kramarji so bili jako zadovoljni s kupčijo, kajti dokaj blaga so oddali kupcem, kateri so se kar gnetli ukolu lop. Upamo, da bode drugi semenj, namreč 3. aprila t. j. ravno veliki četrtek še bolje obiskan bodisi od prodajalcev, kakor tudi kupcev. Erjavčeva slavnost. (Konec) Najboljši dokaz, da so bili gostje z izvršenim programom zadovoljni bil je ta, da so ostali po oficijalnem delu vsi še v našoj sredi. S presrčnimi besedami jih pozdravi predsednik zabavnega dela g. Janko Bleivveis-Trsteniški. Še nekoliko tren otij ostanejo naj v slovanski družbi, pri slovanski zabavi, pri slovanski pesmi. Sedaj pričela se je prav bratska zabava, neprisiljeno in prijateljsko veselje. Naudušeni govori vrstili so se z divnim petjem. Prvo napitnico govoril je stoloravnatelj ljubljeni slovenski domovini, katere sinovi so se zbrali ta večer v slavo rojaku svojemu. Pevci, kateri so se mej tem zopet zbrali, zapeli so pesen: „Domovina, mili kraj!" — Potem je nazdravil drd. Ivan Gregorčič z iskrenimi besedami navzočnim trem slovenskim državnim poslancem, zahvaljuje se jim, da čuvajo naše narodne pravice, da poiščejo po mučnih debatah v parlamentu svoje rojake. V imenu poslancev zahvalil se je državni poslanec g. dr. Fer j a nč i č. V daljšem mnogokrat z glasnim odobravanjem prekinenem govoru, poudarjal je, kako nujno treba slovenskemu narodu delavnih mož. Zavidnim očesom slede nasprotniki naši vsakemu napredku, ki se pojavi mej nami. Vsakdo delaj neumorno v svojem delokrogu v prospeh naroda, potem nam ne bodo mogli očitati, kako zadaj smo v svojej kulturi. „Težite po delavnosti!" končal je govornik svoje iskrene besede, fn kakor prisega na poziv doneli so po dvorani gromoviti klici: Živel dr. Ferjančič! Zastopnike slovanskih akademiških društev pozdravil je gosp. V. Zupane, odgovoril pa je v krasnem govoru predsednik hrvatskega akad. društva „Zvonimira" gosp. drd. Vladoje D'Elia. Ne samo radi vašega vabila smo prišli na Erjavčevo slavnost. Mi Hrvatje, iz-polnujemo svojo dolžnost, prišli smo slavit svojega Frana Erjavca. V jednajstih letih svojega službovanja v Zagrebu osvojil si je srce vsakega Hrvata, vzgojil si je lepo število hvaležnih učencev. Plemeniti njegov duh ni poznal ozkega separatizma, ljubil je narod hrvatski z isto ljubeznijo kot svoj narod, deloval je za Hrvate z isto gorečnostjo in ljubeznijo kot za Slovence. Slava in večen spomin Franu Erjavcu! Naudušeno ploskanje sledilo je temu govoru, saj smo vender čuli govor brata svojega. Gospici Blaženki Kerničevi, gospodom častnemu pevovodji Janu Jifiku, Franu Bučarju, Ignaciju Mlčochu in vrlim tamburašem zahvalil se je g. V. Kokalj. V presrčnih besedah napil je tem umetnikom kateri so s svojim sodelovanjem omogočili, da je imela slavnost tako lep iinpeh. G. Leonard Bouchal, predsednik „Slovan-skega pevskega društva", zagotavljal je v lepem govoru „Slovenijo" simpatij svojega društva. Za njim govoril je g. dr. J. Lenoch. Malo tako simpatičnih govornikov poznamo kot je on. V prekrasnem govoru slikal je prijateljstvo in simpatije češkega naroda za Slovence. Bratje smo Vaši, Čehi pa svojih bratov ne bodo zapustili nikdar! Dolgo ni poleglo burno ploskanje po končanem govoru. Pevci zapeli so „Hej Slovani 1" in naudušeni glasovi vseh zbranih so se jim pridružili. Mogočno se je razlegala po dvorani pesen, peta od Slovanov, složnih v misli bratstva in celokupnosti. Taka sloga povsod — potem bodemo lehko ponosno vzkliknili. Grom in peklo! prazne vašo proti nam so vzteke! V teku večera govorila sta še g. Radoslav Pukl in g. drd. med Živkov v imenu navzočnih Bolgarov. V veliko radost vseh gostov udarili so še tamburaši v svoje tamburice in odigrali so s sprem-Ijevanjem pevcev nekoliko prekrasnih narodnih pesmi j. Tako je slavila „Slovenija" Frana Erjavca! Mnogo truda in dela imel je odbor, da se je izvršila slavnost tako sijajno. Zadovoljen je sedaj lehko ž njenim vspehom. Zasluga gre v prvi vrsti vrlemu predsedniku g. Lavoslavu Batiču, kateri je posvetil slavnosti vse svoje moči. Dobro podporo in pomoč pa je imel pri odbornikih in udih za slavnost pomnoženega odbora. Odboru došlo je ob priliki slavnosti pismo gospe Erjavčeve, v katerem se zahvaljuje, da „Slovenija" tako česti spomin nepozabnega njenega soproga, in precejšnje število telegramov. Polni hvale so bili vsi gostje, zadovoljni so nas zapustili, obečaje nam, da se vidimo zopet pri pri prihodnji slavnosti. Ohranijo naj nam vsi svojo naklonjenost in prijateljstvo. Domače stvari. — (Einspieler pod policijskim nad-zorstvom. ) C. kr. namestnik koroški, tajni sve^ nik, ekscelenca baron Schmidt zaukazal je sebno okrožnico vsem koroškim c. kr. okra varstvom iu žandarmeriji, da strogo pazijo venski deželni poslanec koroški, lastnik „Mira", župnik Podkloštrom gospod Gregor Einspieler počenje, s kom občuje! Povod tej naredbi je bil Ein8pielerjev govor v Ljubljani o priliki „Sokolove slavnosti" ! Podrobneje v kratkem v posebnem dopisu. Nadejamo se, da stori naša delegacija v državnem zboru svojo dolžnost. — (Deželni odbor kranjski) potrebuje v svrho razdelitve mej revne posestnike nekoliko semenske jare rži, jarega ječmena in ovsa. Kdor ima kaj teh semenskih stvarij v zalogi, obrne naj se takoj do deželnega odbora, ter natančno pove ceno ter množino dotičnega žita. — (Občinski svet Ljubljanski,) ima prihodnji torek, dne 1. aprila, sejo; dnevni red priobčimo v prihodnji številki. — (Umrl) je včeraj zvečer v Škof|iloki gospod Janez Triller, c. kr. notar in posestnik, v 74. letu svoje dobe. Pokojnik bil je izmej najstarejših notarjev na Kranjskem in kot poštenjak obče priljubljen in spoštovan. Lahka mu zemljica! — (Iz Cerknice) 29. marca. Umrla je gospa Marija Obreza, soproga bivšega deželnega in državnega poslanca. Pogreb bode v ponedeljek dopoludne. Blag ji Hpomin! — (Dr. M ah nič) je z včerajšnjo številko odložil vodstvo, oziroma uredništvo „Soče". — (Za Velikonoč) dobimo letos krasne piruhe: Balade in romance. Napisal An t. Aškerc (Gora z d), katere sta gg. Ig. pl. Klein-mayer in Fed. Bamberg založila in jih začneta dne 3. aprila razpošiljati. Vsi prijatelji našega leposlovja bodo to vest z veseljem pozdravljali, ker se je Gorazd s svojimi krasnimi proizvodi izredno priljubil. Več o teh baladah in romancah, kadar izidejo. — (St.avbmska podjetnost) v Ljubljani ni velika in za obrtnike letos slabo kaže. Jedino večje poslopje, za katero se je delo že pričelo, je filharmoničnega društva „Tonhalle" na pogorišči nekdanjega gledališča. To delo pa je prevzela kranjska stavbinska služba. — (Vrtnarsko društvo za Kranjsko) sklenilo je v občnem zboru dne 16. t. m. da p re-neha in s tem sklepom dalo menda jedino znamenje od sebe, da je na svetu bilo. Predsednik temu društvu bil je dr. Suppan. — (Vreme) je dan na dan jednako krasno. Star gospod nam je pravil, da se od 1842. I. ne spominja tako mile zime in tako lepega marca. — (V Ve r b 1 j e n i,) Ljubljanskega okraja, sestavljen je nov občinski zastop sledeče: Ivan Glavan zemljak iz Strahomera, župan; Franc Mauc iz Stra-homera, Martin Oblak iz Verbljen in Josip Škraba iz Strahomera, odborniki. — (Ose p niče) se močno širijo v Munah na Primorskem. Dne 5. t. m. zboleli sta dve osebi in jedna je umrla za osepnicatni. Od 17. dne t. m. postalo je bolezen že epidemična. Vsak dan je po deset novih slučajev in trije do štirje mrliči. Ob-lastva storila so potrebne korake, da se bolezen omeji. — (Iz Maribora) 28. marca. Danes po-poludue izostali so vsi delavci iz južne železnice iz delarnice in kurdnice. Napravili so torej štrajk, katerega 8e udeležuje vseh 1500 delavcev. Delavci so nevoljni zaradi novih pravil bolniške blagajnice. Svoje zahteve naznanili so višjemu nadzorniku Fi-scherju, katerega je ravnateljstvo brzojavno na Dunaj poklicalo. Odločitev se v torek pričakuje, ko pride višji nadzornik z odgovorom ravnateljstva z Dunaja. Po posvetovanji mestnega sveta posrečilo se je, pregovoriti delavce, da ho začasno zopet začeli delati, da se promet redno vrši. — (V Vojščici na Krasu) usula se je v nedeljo dne 23. t. m. mej popoludansko božjo službo gosta in debela sodra, umea pa tudi kot lešnik debela toča, da je četrt ure ležala dva prsta na debelo po tleh. — (V Logu,) v Ljubljanskem političnem okraju vršila se je 23. t. m. volitev v občinski zastop ter so bili izvoljeni sledeči posestniki: Ivan Čuden iz Dragomera, županom; Franc Seliškar iz Lukovice in Ivan Remškar iz Loga, odbornikoma. — (Nov parobrod) začel je pretekli pone deljek ploviti mej Reko in Puljem. Ime mu je „Polja" in je lastnina društva M. Švrljuga. Dolg je 131 angleških čevljev in jako elegantno opravljen. Isto društvo zgradilo bode nekda dva nova velika parobroda za plovbo po Sredozemskem morj — (Razpisana) je služba druge učiteljice >n dvorazrednici v Smeledniku. Plača 400 gld. — '*e v 14 dneh. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 28. marca. Ministerstvo sestavilo se je tako: Ministersko predsedstvo, vnanje zadeve in vojsko : general Gruič; finance in začasno uk in bogočastje: Vujić; trgovino in notranje zadeve: Tavšanovič; pravosodje: odvetnik Djordjevič; zgradbo: profesor Josi-movič. Novo ministerstvo se bode jutri skupščini predstavilo. Novi York 28. marca. Včeraj raz^ sajal grozen vihar. V Louisville podrlo se je 300 hiš, železnično postajo je vihar v reko vrgel. Mestna hiša se je zrušila, ko je v njej baš bil ples. 300 ljudi j je pri tem poginilo. Veliko hiš je pogorelo. Vsega vkupe je nad 800 ljudij mrtvih. Dolina Misisipijeva je preplavljena. Tudi tamkaj veliko ljudij poginilo. MarilDOr 29. marca. Včeraj ustavilo je delo nepričakovano vseh 1380 delavcev v tukajšnji južne železnice delavnici in kurilnici. Povod nezadovoljnosti so nekatere določbe bolniških pravil. Promet na železnici ni pretrgan. Berolin 29. marca. Konferenca za varstvo delavcev včeraj dokončala svoja dela. Danes zvečer so odposlanci k cesarju povabljeni. Govori se, da je konferenca prinoznala potrebo, da se ustanove prostovoljna razsodišča po določilih delavcev samih. Glasovalo se je za to, da bi se koferenca za varstvo delavcev perijodično shajala, da bi se poučila o pridobljenih skušnjah. S tem so gotove podlage za mejnarodno delavsko pravo, katero bode na korist notranjemu miru konferenčnih držav in celo svetovnemu miru. Berolin 29. marca. „National-Zeitungu je poizvedela iz gotovega vira, da je Bisrnarck naslov vojvode Lauenburškega res odklonil. Novi York 28. marca. Grozen ciklon v dolini ob reki Ohio razrušil v Louisville in Metropolisu na stotine hiš. Več sto ljudij je poginilo. Razne vesti. * (Ženski doktorji.) Na Pariškej medi-cinskej fakulteti sta minoli teden gospici Lowen-thal in Krikur bili promovani za doktorja. Gospej Dejerinne-Klumpke je pa medicinska fakulteta priznala srebrno svetinjo. Poslednja gospa je doktorski izpit napravila z odliko in že dlje časa vspešno deluje v bolnicah. * (Dinamit v Berolinu.) Francoski listi pišejo, da je policija v Berolinu dobila vest, da sta pred nekoliko dnevi dva socijalna demokrata hotela vreči bombo pred palačo Bismarckovo. Policija zdaj ti osebi zasleduje. * (Čipke kraljice Marije A n t o i n e 11 e.1 V muzeji na gradu Nottinghatn so beneške čipke od obleke, katero je imela kraljica Marija Autoi-netta na dan poroke svoje. Zgodovinski tako sloveč volaut je 4 metre dolg in 75 cm visok. Uzoree je napravljen popolnoma iz ročne čipkarije in sestoji iz arabesk, človeških in živalskih podob, mej katerimi j« grb kraljice in kraljeva krona. * (Prastara pravda.) Na Ogerskem tekla je za neko dedščino že od 1350. 1. velika pravda, pri kateri so prizadete iz najimenitnejše plemenitaške rodbine Ogerske. Dne 13. aprila bode razdelitev dedščine v Budimpešti, a dediči ne bodo posebno veseli, kajti dedščina, nekdaj milijone znašajoča, posušila se je v teku časa takoj zelo, da bodo dediči jedva po 50 kr. dobili. * (Pošiljanje sov po pošti.) Od sedaj se smejo po pošti pošiljati tudi žive sove v notranjem prometu in v prometu z Ogersko in Nemčijo. Živali morajo biti primerno zaprte. * (Bogat berač.) V Peterburgu zaprli so nekega Alekseja Gluchovceva zaradi beračenja, da ga pošljejo v njegov rojstni kraj Gluchovo blizu Moskve. Vedeli so sicer, da bode stroške za odgon težko plačala njegova domovinska občina, a vender je policija se odločila za odgon. Ko so ga preiskovali, našli so pri njem najprej pod desno pazduho bankovec za sto rubljev. Kmalu potem mu potegnejo stotak iz ust. In ko so preiskali vso obleko njegovo, našli so za 6000 rubljev bankovcev. getnem odseku. Po izjavi kupčijskega ministerstva ima novi tarif na državnih železnicah stopiti s 1. junijem tega leta v veljavo. Ne bomo ta obširno navajali vseh posamičnih določeb; omenimo le na kratko, da se kot podlaga novemu tarifu dotična proga razdeli v tako ime* novane zone, katera vsaka obsega 50 kilometrov, vender se v interesu obližnjega prometa prvih sto kilometrov, razdeli v petero zon po 10, dve po 16 in jedno v 20 kilometrov. Za vsak kilometrov plačalo se bo v prvem razredu tri, v drugem dva in v tretjem jeden krajcar. Posamezne zone gredo od 1 — 10, od 11—20, od 21—30, od 31—40, od 41—50. od 51—65, od 66—80, od 81—100. od 101 — 150, od 151—200, od 201—250, od 251 do 300 itd. Da bo pa vsakdo lahko razvide), kake bodo bodoče cene, priobčimo v naslednjih dveh tabelah postaje od Ljubljane do Trebiža in od Trebiža do Ljubljane s številom kilometrov in na posamezne razrede odpadajoče cene po krajcarjih. do postaje Vižraarje . Medvode . Loka . . . Kranj . . . Podnart . LeBce . . . Javornik . Jesenice . Dovje. . . Rateče-Bela-pefi . . . . Trbiž . . . . j KI.. 111. II. 1. Od Trbiža do postaje 1 Kla. 111. II. I. 6 10 20 30 Ratefte-Bela- 12 20 40 60 9 10 20 30 20 20 40 60 Kranjskagora 17 20 40 60 29 30 60 90 29 30 60 90 -{9 40 80 120 Jesenice . . . 39 40 80 120 51 65 130 195 Javornik . . . 42 50 100 150 61 65130 195 Lesce . . . . . M 65 130 196 64 66 180 196 Podnai't . . . 64 65 130 196 74 80 160 240 74 80 160 240 86 100.200 300 83 100 200 300 Medvode . ■ . 91 100 200 300 94 1O0 200 300 Vižmarje . . . 97 100 200 300 108 160 800 l 1 i 460 Ljubljana . . 103 150 300 460 Od Ljubljane do Beljaka, ki je oddaljen 131 kilometrov, ae bo plačalo, kakor do Trebiža, le 1 gl. 50 kr., kajti postaje mej Trbižem in Beljakom so v zoni 101—150, tedaj plačajo vse jednako. Ob sebi je pa umevno, da zone teko ne le od Ljubljane do Beljaka in nasprotno, temveč tudi od vsake posamezne postaje gori in doli. Zanimivo pri tem tarifu je pa to, da se za nekatere postaje po kombinaciji doseže še nižja cena. Od Ljubljane do Trbiža n. pr. je 103 kilometre ter se plača v tretjem razredu 1 gld. 50 kr.; od Vižmarjev do Trbiža pa se vsled 97 kilometrov daljave plača le 1 gld.; vzame se tedaj, ako bi vlak na Vižmarjih 2 minuti postal, karta od Ljubljane do Vižmarij pa 10 kr., na Vižmarjih pa karta do Trbiža, ki stane le 1 gld., se tedaj prihrani 40 kr.; kdor pa rad hodi, gre n. pr. o poletnem času do Vižmarij peš, tam vzame karto do Trbiža, ki stane 1 gld , in prihraui 50 kr., ker za posameznega ne bo sicer veliko, a za družino 3 do 4 oBob znašal bi prihranek vender 1 gld. 50 kr. do 2 gld. Take kombinacije dale bi se tudi glede drugih postaj napraviti Vsekako je novi tarif z veseljem pozdraviti, ker bo osobito vožnja v bližnje kraje zdatno znižana, to pa tem bolj, ker se je kupcijsko ministerstvo izrazilo, da bo uplivalo tudi na privatne železnice in kjer je z ozirom na dotično koncesijo mogoče, jih naravnost prisililo, da v navedenem zmislu znižajo cene. Skoro gotovo pa tacega pritiska še treba ne bo, kajti v raznih časopisih bilo je čitati, da bodo privatne železnice prostovoljno znižale zdatno cene za osobni promet. Slovenski biciklisti, kateri se udeleže jutršnjega izleta zbirajo se v klubovej dvorani. Narodno-gospodarske stvari. Novi tarif za osobne vlake na državnih železnicah. Jako povoljni uspehi, ki so se z znižanjem cen za osobne vlake lansko leto dosegli na oger-skih železnicah, kakor tudi od vseh stranij množeče se pritožbe o previsokih cenah za osobni promet na avstrijskih železnicah, napotile so naše kupčij-sko ministerstvo. da se je jelo rOBUO pečati s to zadevo, in rezultat dolgotrajnih posvetovanj in kombinacij bila je predloga, katero je kupčijsko ministerstvo naznanilo vsled raznih interpelacij v bud- Odhod točno ob 2. uri popoludne. »LJUBIMKI IW stoji za vso leto gld. 4.00: xa pol leta gl2 25 Akcije narodne banke . . „ V32 — Kreditne akcije.....„ 309*25 London........„ 119*35 Srebro........„ —•— Napol......... „ ^46 C. kr. cekini......„ r>'63 Nemške marke..... „ F>8 65 4°/0 državne srećko iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......101 Ogerska papirna renta 5°/0......98 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Zeralj. obč. avstr. 4Vi"/0 zlati zast. listi . . 110 Kreditne srečke......100 gld. 185 Rudolfov« srečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . Ia0 - J52 Tramiuway društ. velj. 170 gld. a. v.. . . 218 danes HG-H5 87 10 110 20 10225 933 -307 — 119' 55 — - — n 5<>4 — , S8-70 132 gld. 25 kr. 177 n - „ 25 . 05 „ M , 75 „ 50 „ 60 . Pretužnim srcem javljamo vsem Borodnikom in prijateljem žalostno vest, da je nafi blagi, nepozabni oče, oziroma stari oče in tast, gospod JAN. NEP. TRILLER o. kr. notar v Škofji Loki danes ob 8/49. uri zvečer, po kratki bolezni, v 74. letu svoje dObe, previden s svetstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dražega pokojnika izročilo se bode materi zemlji v nedeljo dne 30. t. m. ob 4. url popoludne. Sveto maS^j zadušnice darovale se bodo v mnogih cerkvah. (261) Blag mu spomin! V Škofji Loki, dno 28. marca 1890. Alojail Triller, notarski uradnik, dr. Knrol Trii 1 it. odvetniški kandidat, sinova.—Kklza Kcitier rojena Triller, Mariji* Cvahte rojena Triller, Euia Triller, hčere. — Nimon < valit«', nadučitelj, z o t. — Euilli|a Triller roj. To mine, sinu ha. — Kiko in Emilija Triller, Marta in tiuldo Itcimr, Olga in Mirko Cvalite, unuk i. Zofija Nerko, Marija l.nvi-cuci«', lia-rolina Travnar in IVIutildn Obresa naznanjajo s tužnim srcem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem prcžalostno vest o britki izgubi njih nepozab'jive matere, oziroma tašče, stare matere, sestre in svakinje, gospe katera jo dne 29. marca ob '/a 9. uri zjutraj, previđeno su svetstvi za umirajoče, po kratki in mučni bolezni, v 61. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjko bode v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 9. uri predpoludne. Sv. mašo zadušnice darovale se bodo v farni cerkvi Marijinega rojstva v Cerknici. Ranjko priporočamo v molitev in blag spomin. V Cerknici, dnč 29. marca 1890. (266) Težko prebavljenje, katar v želodci, dvspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku-, zaslizenjt, fcatel), brisavost mnogo aadlega-jej© 1b te epszarjamo na (15-1) O LAVNO SKLADIŠTE katera se po izrokih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom. Elegantna, lahka, na pol pokrita kočija prav nova, s kozlom, ki se snema, in nov Be ne razvit bi- cikel Safcty novejše inozemske marke in en že 6brabljen visok oicikel je po ceni prodati. Več o tem poizve se v pisarni Joa. Pavlina v LJubljani Marijin trg »t. 1. (264—1) ANTON KKEJCI Kongresni trg 8 v Zrez«li Kongresni trg 8 priporoča svojo veliko zalogo najfinejših klobukov in eepie za gospode in dečke (246—2) po najnižjih cenah; nadalje veliko zalogo vsakovrstne kožuhovine kakor najfinejše kožuMiie »lanče in mufe ca gospe, «(iNposk«' in potu*- kožuhe. Velika izber čepic za požarne brambe. ♦♦o»o-o»»»»^o-«» »« ♦ Na najnovejši in najboljši način • % itinot.it o (1083—25) % ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubo-vanja in vse ?.obue operacije« — odatrnnuje /oImk- bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradtickega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. Velikansko peso veČini «i< frljo (Luzerncj), mnogovrstna seiiiena za vrte in i ravni Ke? zanesljivo kaljiva prodaja po najnižji ceni (106—8) ni. Prav zastonj in franko pošlje slednjemu bogato zbirko novostij vseh vrst za pomladno in poletno sezono zelo pod normalno tovarniško ceno in sicer: 3 metre 10 centm. bla^a za obleko (zadosti za celo moško obleko) dobre baze ...... gld. 8.20 3 metre 10 centm. blaga za obleko fino baze . gld. 4.50 3 metre 10 centm. blaga za obleko finejše bazo gld. 6.76 3 metre 10 centm. blaga za obleko na j fin. baze gid. 8.70 2 metra 10 centm. blaga za ogrtač (dosti za moški ogrtač) najmodnejšlh barv, jako fino . . gld. 4.— 2 metra 10 centm. blaga za ogrtač najmodnej- ših barv, najfinejše ..........gld. 6.— 8 metre 25 centm. črnega Hiikua (za celo salonsko obleko zadosti).........gld: 9.— C metrov 40 entm. letnega grebenastemu blagu (za celo obleko) najraodnejši uzorec .... gld. 3.— Illago za uniforme c. kr. uradnikov, e. kr. Jinamne straže itd. zajamčeno pristnih haž, kakor tudi sukneno blagu vsake vrste od najcenejše do najfinejšo, ceneje nego kjer si bodi. Neugajajoče blago vzame se nazaj. Pošilja so proti povzetju ali predpošiljatvijo zneska. Tovarniška zaloga sukna: A. Kappclmachcr Svitava pri Brna (Moravsko). (119-7) Pobratimi. Roman. Snjsal dr. Josip Vošnjak. Crna 1 golu. 20 kr. (s poštnino vred). Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena »O kr. (s poštnino vred). Obe knjigi dobivata se v „Narodni TIskarni" v Ljubljani in pri knjigo-tržcih. Blago za i iz pristne ovčje volne, izvrstni lir iisli I Izdelki v najnovejših d e s i n i 1$ za pomladno in poletno sezono. po čudovito nizkih cenah1 razpošilja -vrti tovarniška zaloga sukna Frank & Pernitza V Brnn. Uzorci zastonj. — <;<>-. p i »«l j«« krojači dobe obilne in eie-gantno opravljene knjige nzorcev po originalnih tovarniških cenah. Velika zaloga sukna za uniforme za o. kr. državne uradnike, telovadna in ga silna društva i. t. d i. t. d. Točno in solidno izvršenje vaeh naročil le proti povzetju ali preuposlljatvi zneska. rtJ-ltj) Korespondenca v vseh jezikih. lir. Friderik I^engiel-ov Brezov balza Že toim rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako so navrta njeno deblo, je od pamtiveka Bnan kot uRJiBvrstnejie lepotiloj flko se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dri-^i deli polti, ločijo n«* že drugi dau neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega f-isto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, noBno rudečino, zajedce in druge ni'snažnosti na polti. — Cona vrču z navodom vred gld. 1.50. Zaloga v IJtil»ijaiii pri U. pl. Ti-n- koezy-Ji, lekarji. (1Y9—27) J. ANDEL-a novoiznajdoni prekomorski prah umori ■tenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preiioke, ptične orviče, splob vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od iuželkine zalege no ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri •1. AJVDČIj-ii, 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zalogu na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po plakatih." (612—7) Srbske pesmi o boju na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za bo-brate Srbo in njih pesem, dobro došla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. Gena "\ Skoledrom gl. 3.75 gl. 4.75 G Mi 10 Američanska urazbudilom h po noči sveteeo cifer« ni) Mr Za poljedeljstvo: "M Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmiroin sveži Dovski mavec (Lengenfelder GypB) za gnojenje polja. % grajskej kleti graščine Brežice (postaja Brežice pri Zidanem Mostu železnice Zidani Most-Sisek) proda se po ceni 800 hektolitrov iz let 1S?9 do 1*^9 v sodih okolo po lOO veder. Oskrbništvo graščine Brežice dne 20. marca 18 9 0. (245—3) 1 Izvrstno pivo prve Graške delniške pivovarne poprej SCHREINEB, & sinovi združeni pivovarni (los V ^phroinor v Prodni i. Unlrl xi Dnntinamn 01111D MM V llldllul « Mil V l ullllUdlllll prodaja po tovarniški ceni i zaloga i r Ljubljani it Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24 i Hitra in gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše linmačc sretlstvo, da se prebavljenje uravna, div so pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, jo uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepiino zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebaoljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čistt* in telesu dtl zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva jo zdaj gotovo in priznano Ifutiskn eiomače si•<•«?.§/»*» postal in se splošno razširil. 1 si «'kl—3" v nemščini, češčini, madjarSčini in francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi B. rui(-\s;i«.jii, lekarna „pri črnem orlu", Praga, tit. 205—3. V Ljubljani: Ch Piccoli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Ludvik Grečel, lokar; Joa. Svoboda lokar-, TJ. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoji ni: Fr. Baccarcioh, lokar. V Kranji: K. Savnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Metliki: Frau Wacha, lekar. V Gorici: G. Christofoletti, lekar; A. do Gironcoli, lekar; R. Kiirnor, lekar; Q. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Jos. Warta, e. kr. rud. lekarna. omr Vae lekarne v Avstro- Ogor s kej Imajo zalogo toga zdravilnega balzama. srn Tam se tudi dobi s na tisočo zahvalnih pisem priznano: ^rsužfeo domače zncLSuziil© zoper hule, rane in vnetje vsake vrste. Rabi bo, če so ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri za-nohtnici, če so roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokauih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem dolu telesa Bploh, vratnoj oteklini. Vso bule, otokline in utrdine ozdravi v kratkem, če so gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. V ileatUicah jh> 23 in SS *»*. (88—4) RVAH.1T O' Ker se Prasko univerzalno mazilo odveč stranij ponareja, opozar-PY itivujv . jani dft gft po prftvem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, «"e imajo rumene Skatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako jo rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. Balzam za ulio. Bkuieno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njena se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. vel j. C73$2102C Izurjeno prodajalko za mešano trgovino vsprejme takoj Oto Homan t»4-») t Rudovl|ici na O «» r « « J ■ 1« o m. ViZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej coni. -trn ,i iiinaMi niii ii nr -m-fr Jedina tM^ceinirMlc«. lćifti v i.j ni»i j« i n i. «j>»- ASTON OBREZA f v Ljubljani, Selenliiirgove ulice it. i, t* ^f^***. (72—66) priporočil okusno in trdno narejene zimnice, modroce na peresih, divane, ■tole, niiiiiiHtM'. garnitnre za salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, kutoro rabim, jo pri-poznano dobro in brezhibno, k«r gotovo priča moja razstava v Rndolfi-iin mu. in stojim z (»žirom na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilnstrovani cenik in uzorci* blaga, kar ra/.poailjani zastonj in franko. Trgovina z železnino Albin C. Ahein-a v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 priporoča svojo bogato zbirko nagrobnih liriicv pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovih. Dalje se priporoča sa Izdelovanje grol»uiIi in cerkvenih omrežij (^i)vtrov) i. t. d. (78--f.) solnčnike dežnike jednostavno in elegantno narejeno, i/, solidnoga blttga, V največjej izberi in po čudovito nizkih conah. Kostumski solnčniki, prevlake in poprave s« dobro in po coni Izvršč, Naročila po pošti so hitro izvrše proti povzetju. Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na znhtevanje na razpolago. (,205 — 1) !eeM^0Hra*«KEB*eE3B<>*!aH <• ^iaZE«ž3BI*^Bno-*BSB<>Ol ie><*f I dvojno, marčno, kozlovo ! in bavarsko pivo I v sodčkih po »/a, \\ in Va hektolitra in v steklenicah g po Vaj 7/i0 in 1 liter v po uajkuluntnejBih cenah priporoča slavnomu občinstvu ter prosi za mnogobrojna • naročila I SIMON KUKEG J posestnik združenih pivovaren v Žulci in Laikem trgu. ♦ V LJubljani pri g. J. O. Juvančio-u v Sliki. V Korminu. Gorici iT. v ISagrade pr] g. GluSBoppe Russiani-ji v Gradiški. V Horpoi jah-Kusina pri gospej Samsa v Herpeljah. V Divači pri g. Andr. Obersnel-u. V J Trbovljah pri g. Franu Pollak-u. V Brežioah pri g. F. Fresker-Ji. Na ■Krškem pri g. F. Vanič-i. V Celji pri g. Oto Kustor-JJ. V St. JurJI nu ju*, železnici pri , Rud. Doboviaok-u. V Mozirjl pri gospej Roži Lipold. ^ V Mlstljl pri g. Jak. Prevalnik-u. V Sevnici pri g, A. Fablani-Ju. V m Reiohonburgu pri g, Ouatavu Unaohald-u. (251—8) l'SBM'O Bi o # Hi ♦ * HB*ora* HM* aSH#*BM*CB ♦ ■ir 1 * t FRAN CHRISTOPH-ov "°'-3i svetli lak za tla jo brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih laatnoatij in jednostavnoga rabljen j a se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe so v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnat* barvo) in brezbarven {ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe ae v vaeh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, ttt a \ttt t TTriTruT \ \t\t tt izumitelj in jedini izdčlovateli pristnega IVANU LUCKMANN - U. ivetle*i laka za tla, 1'RAUA & BEROLIN. nAA/ahaaamA^BiAAA Stlfl )K tCrgro^rlaa.a, sz železnino )K v Ljub^ani Gledališke ulice štev, 8 priporoča svojo iS » » » i 9 bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, 1< ,-t__:—:i ____l___■ i_i_i__:__i_i__:u___1___i___ ., lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo- ______hov za brane, žag za na vodo, .--I pil r.a ža^e. delov ".a vodnjake, ■"M me3ingastih plošč za^ komato, po-* tem rož, šteselcev, os, zavornio za vozove, okov za vozove, itd., šin za kolesa, podkev, ookel, konjskih žebljev, slokih žag, Ivo?, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. Staro železo, mesing, baker, koaitar, o Ink, svineo kupuje ae vedno po najvišjih conah. (76—5) t*i¥ Uf Wl>VSS*'-VJ> 'Vb- »■ F1ST* lajBrsH uniforiuuai ^ ^ juiporoča vso . predpisane uniforme lastnega izdelka K vse uniformske vrste [I . za o. kr. avstrijsko uradnike vseh kategorij in resor to v za o. in kr. Častnike, rudniško in zasobne uradnike in društva itd. in tudi za vae civilne moške obleke najboljšo in najfinejše narejene. Vse podrobneje so razvidi iz prospektov, ki se na željo franko pošljejo. Z velespoltovanjem (209—3 Gospodske ulice 8. CELJE. Gospodske ulice 8. + + + •■M "I »I" I . NHj L^L+4^**±±±+CT OdltkOl»»" n» miiogili Um. i i jsKili ray.Htn.vuli. — l'riznuii ju * 1 |oKey-Ulul>ov. j^iieuburška živinska redilna štupa za '.oujc*. rogato živino in ovce, Vi škatljici 70 kr., škarljico 3rt kr. ces. in kr. priv. resiilucijski fluid (umivalna vodu asa Iconje) 1 steklenica 1 gld. 40 kr. Kwi?.de Silna krmi ZH konje In govejo sivino, — V sabojokUi po <5 gld. in •> f,rld. in v Skatljioah po 80 kr. Kvvizde vaselina za konjska kopita nje kopit). — Puiloa 1 gld. '2f> kr. Kvvizde kit za kopita (umetno Kopito). — Palčiča 80 kr. KVViZde Svinjska ŠtUpa zu pospeševanje tlebeleuja m hitra odpoiuođ zu. shujšane tivali. — Velika Ikatljica l gld "JO kr., mala Ikktljica 68 kr. Kvvizde umivalno niilO sa rioniKce živali. — Kos 40 kr., mala polica 80 kr., velika punicu 1 gld. 00 kr. Kvvizde sediino milo /:i *;i ne prekoMl ji va 1/arisUa plombu, prignana od avtoritet za uajholjšo, zobem jednako barv-i ter mi- domesti " BVOJej trnjnosti zlato plombo I iikIih sobe in <•«'!»» zobovja usta v ij ;i po najnovejših »uit*riNklli uicl ou> t n o pomladno in poletno moško obleko zadosti jo 1 orlMtne (12) ovčje vol ne. Nadalje so v največji izberi: a svilo pretkana grebenasta sukna, blago za OgTt ićo, loden za love« in turiste, peruvienne in toskmg za salonske obleke, predpiMuun »ukini za gg liriiriuilte, b!.»r.o iz Bukauca ga moAke in dečke, ki He suh prati, pristna pique-1»ko, naimi' eno uzorcu od^ovarjU' i-o in točno d»poMiliii< Najprimerneje velikonočno darilo! PESMARICA. Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesnij. Cena: Mebko vezani 8© kr., s po-to 10 kr. več. Elegantno vezani 1 fclil. 20 kr.. h poetu 1 gltl. :io kr. Dobiva so v ..\u ■< iliit risbami-- v Ljubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. V najini založbi je izšla in se začne 'i. aprila razpošiljati knjiga Balade in romance. Napisal Anton Aškerc. Pesnik * ~or:i/.d (Anton Aškerc) jo vzbudil zadnja leta s prekrasnimi svojimi pesniškimi proizvodi v Slovencib obče zanimanje. Plastično izrazovanje, lepa dikcija blagoglasni stiki, zdrav realizem in poseben epični talent dičijo vse njegove, iz narodnega življenja in slovenske zgodovine zajete pripovedne poe/.ije, o katerih se je že večkrat izrekla želja, da bi jib pesnik v knjigo zbrane dal na svetlo. Ustrezajoči tej splošni želji po-dajeva Slovencem nad deset in pol tiskovnih pol obsezajočo zbirko njegovih balad in romanc ter zajedno vabiva na prijazno ntirocbo. — Cena broširani knjigi 1 gld. 30 kr., v izvirne platnice elegantno vezani pa 2 gld. (263—1) Ig, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Čitaj in čudi se! Ker opustim svojo, dam za podružnico samo 2 gld. 30 kr. lci»i1i stvttrij, elegantno bronasto uro z dolgo pozlačeno verižico, gre točno na m i mite, prekrasen smodenik, elegantna kravata za gospode, prekmsna igla IB kravate 9 ponarejenimi biseri, prstan iz umetnega zlata s ponarejenimi biseri, 10 finih angleških pismenih papirjev, 10 I nih angleških plamenih kuvert, kaseta in jeden porubili predmet kot darilo. 124*2—2) Da ne bodu kdo dvomil, izjavim šo jeden krat, da ura sama štirikrat tub ko velja in da VM nazaj vzamem, če to ni resnica. — Ker je zaloga sicer velika, povpraševanje pa So večje, naj vsak hiti z naročilom pri meni. Dobi so pri Dunajskem centralnem ekspeditu blaga S. BL0DEK, Dunaj, ii, Nestrovg-asso 2 s. Pošilja se proti povzetju ali prodpošiljatvi zneska. Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov koroški rimski vrelec jako odli'na. /. Iravibm stiub-ruhiica pri vratnik, želodčnih, metiurnik in obistnili boleznih, pri kataru, liripiitoarti, KumI janji, posebno za otroke, poten; tega pa tudi (434—90) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnib in •želod« o «rt* /.njuoili primesi. Cjilavnit zalo^D v Ljubljani pri M. £. Siipun-u: prodajajo ga iialat.e: 91. Hastncr in J. Klaner; v ItrnnJI j F. Dollen z. ISUSHH Blago za oMeko. Pcruvien in dosking za visoko cliiUoVNčino, predpisano blago za uniforme c. in kr. uradnikov, potem tudi /a veteruuce, gUMilce, telovadce, llvre. Sukno z;'. l»illar«l in ifcralue mize* Iodcn tudi nepreinočljiv za lovske nuknje, blago, ki Me Mine prati. S'olni pla»idi od gld. 4—12. Vse to ceneje kakor kjer koli in le najboljše (raj ur baze. Jan. Stikarofsky v Brnu. Naj več j a aaatOfpl sukna v Avstro-Ogerskej. Uzorci ziistonj. (^g. krojaške mojstre najbogatejše in naj-lepšo knjige uzorcev. Pošiljatvo nad gld. 10.— franko. Pri inojej koristantnej zalogi gM. 200.000 in pri mojoj avetnej trgovini se razume samo po aebi, da oatane mnogo oMtaukov, in ker mi ni moč od njih pošiljati uzorcev, vzamem tako naročene ostanke iiaznj9 jib zamenjam alt p i denar nazaj pošljem. liarva, dolgost, cena morajo se navesti pri naročbi ostankov. DoplMOVMiige v nemščini, madjiiršćini, £eščini, poljščini, italijanščini in francoščini. (141—9) Pod Trančo št, 1 J. SOKLIC priporoča \ Gledališke ^ ulice št. 6 (184-5) veliko izber najmodnejših klobukov za pomlad in poletje, posebno praktičnih gumijevih patentnih ventilatorjev, katerih p6t ne premoči, in pristnih angleških klobukov, jako trajnih; ravno tako uniformskih klobukov in kap za c. in kr. državne uradnike. Za poletje priporoča veliko izbdr najmodnejših slamnikov. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczv ja, deželna lc-karmi, ftackstrasse. Dunaj: Lokama Viktorja pl. Trnk6czy-ja, ,pri sv. Fran« eišku", (ob jednem kemična tovarna), V., Hunds-thnrmstrasso 113. (10'J5—16) Dunaj: LekKrnH Julija pl. Trnkoczy-ja, rpri zlatem levu", VIII., Josefatfidterstrnsae 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „pri Kadeč- kiju*, III., RHdetzkyplatt 17. Nepresegljivo za zobe jo I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepoeva-joče, sabraninj6 gojilo bo z6l> ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni zobni prašek iplolno priljubljen, upliva jako okrepćevajoće ter ohrannje zobe svetlo bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v z.-.Iogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. IJS&V Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo. Za c. in kr. državne uradnike sablje, ]iarailnili Kloliukov« kugt, iiort, p;iiiu-Imm, rose*, n a ram n i ko v, rokt»vi(? in kravat pri najcenejša in najboljša prodaja vseli preclfiasaaiBt u n i To r Blisk lil predmetov, in sicer: saliel z jeklenim! aiožiiieiuui in hvvz sijih, jermenov asa J. S. Benedikt-u. t Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne TiBkuniu". 9