jVMMMlfe * HHMBB URADNE OBJAVE OBClN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 9. DECEMBRA 1977 Občina Hirska Bistrica VSEBÌNA: — ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske ciane — ODLOK o cenah za geodetske storitve — SKLEP o zaposiitvi več kot pet dciavcev v obrtnih dciavnicah — SKLEP o potrditvi zakijučnega računa davkov in prispevkov občanov ter prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za ieto 1976 — POPRAVEK odioka o doiočitvi kmetij, za katere veija posebna ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij Občina Koper — POPRAVEK odioka o graditvi in vzdrževanju zakionišč Občina Piran — ODLOK o pobratenju občin Piran in Aquiieia — SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega reda občine Piran zaradi zavarovanja naseija Goreii — POPRAVEK odioka o začasnem ukrepu družbenega varstva v vrtnarskem podjetju Cvetje Portorož Občina Sežana — ODLOK o doiočitvi pogojev za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni iastnini na javni dražbi — ODLOK o deratizaciji v občini Sežana — SKLEP o prenehanju veljavnosti skiepa o pooblastitvi podjetja invest biro Koper za oprav!janje strokovnih de! s področja urbanističnega planiranja Št. 17 SKLEP o pooblastitvi SGP Kraški zidar Sežana za opravljanje strokovnih de! s področja urbanističnega planiranja SKLEP o popoblastitvi delovne organizacije Invest biro Koper za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja — POPRAVEK odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev Krajevna skupnost Dutovlje — SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Dutovljah — POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Dutovljah, z dne 20. novembra 1977 Krajevna skupnost Tomaj — SKLEP o obveznosti plačevanja prispevka za sofinanciranje asfaltiranja vaških poti v Šcpuljah in odcepa poti do vasi Šepulje Obalna telesnokulturna skupnost Piran — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o osnovah plana obalne telesnokulturnc skupnosti za obdobje 1976—1980 Komunalno podjetje Komunalni servis Koper — PRAVILNIK o smernicah za projektiranje in gradnjo kanalizacije na območju občine Koper OBČINA ILIRSKA B!STR!CA Na podlagi 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica ter v zvezi s 14. členom družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi je skupščina občine Ilirska Bistrica na zboru združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1977 sprejela ODLOK 0 DRUŽBENI SKRBI ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v 'etih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljccm iz vojn 1912—!9j8 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljuje pri/ "avalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če i'M te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter nji- hovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ilirska Bistrica. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1945 oziroma do 15. oktobra 1945 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1945 oziroma do 15. oktobra 1945. 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 5. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1945 oziroma 15. oktobru !945'in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v na- 274 »URADNE OBJAVE« 9. decembra 1977 — Št. 17 rodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v !etih 1918—1919 in slovenski vojni do- brovoljci iz vojn 1912—1918. \ * * D 4. č!en Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina, 2. občasna priznavalnina, 3. enkratna priznavalnina, 4. zdravstveno varstvo, 5. pomoč za zdravljenje, 6. sosedska pomoč. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu ne presega 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek (štipendije, otroški dodatek, socialna pomoč, vajeniška nagrada ter dodatek za tujo pomoč in postrežbo). Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeleženec narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležbo upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega varstva za zavarovanca-delavca, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 9. člen Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: Skupščina občine) o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 11. člen Sodelavci NOV s priznano posebno dobo v enojnem štetju do 15.5. 1945 ter njihovi družinski člani, ki po dosedanjem odloku prejemajo stalno družbeno denarno pomoč in ki jih ta odlok ne zajema, le-to obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenih 80 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. 12. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 neprekinjeno do 15. maja 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici: — udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve, — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavca v SR Sloveniji, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve, — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača 50 odstotkov zneska računa za hotelske storitve, — vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 odstotkov, ne glede na dohodek. 13. člen Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo soseske pomoči za bolne in osamele borce do 30 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih 9. decembra 1977 — St. 17 "URADNE OBJAVE* pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV. 14. č!en Postopek se uvede na zahtevo upravičenca a!i na prediog krajevnih organizacij ZB NOV, Občinskega odbora ZZB NOV IHrska Bistrica, družbenopoiitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov. Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Birska Bistrica odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih organizacij ZB NOV, Občinskega odbora ZZB NOV Ilirska Bistrica, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine in ji enkrat letno poroča o svojem delu. 15. člen * Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa Komisije za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ilirska Bistrica, ki jo izda upravni organ skupščine občine, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije v Ljubljani. 16. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke 4. člena tega odloka, zagotavlja skupščina občine v svojem proračunu v okviru dogovorjene porabe. Finančna sredstva za podeljevanje stalnih družbenih denarnih pomoči in drugih oblik družbene pomoči iz 6. točke 4. člena in 11. člena tega odloka zagotavlja skupščina občine v svojem proračunu iz lastnih sredstev. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o podeljevanju družbene materialne pomoči borcem in aktivistom NOV, predvojnim revolucionarjem ter njihovim družinskim članom (Uradne objave, št. 21-67 in 5-74) in odlok o priznavalninah za kmete borce NOV (Uradne objave, št. 13-71). 18. člen Priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin, dodeljene po odloku o družbeni materialni pomoči borcem in aktivistom NOV, predvojnim revolucionarjem ter njihovim družinskim članom, bo skupščina občine Ilirska Bistrica postopoma usklajevala z določbami tega odloka od 1. 1. 1977 dalje. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 191-4-76-8-5. Ilirska Bistrica, 10. novembra 1977. Predsednik BOJAN ing. BROZINA, 1. r. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradm hst SRS, st. 23*76), 27. člena zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-73) in 155. člena statuta občtne Ihr-ska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združe "ega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1977 spreje a ODLOK O CENAH ZA GEODETSKE STORITVE 1. člen S tem odlokom se določi cena geodetskih storitev občanom, državnim organom, društveno in civilno pravnim osebam, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti. 2. člen Za storitve, ki jih opravlja geodetsko upravni organ poleg rednega vzdrževanja zemljiškega katastra, ki niso zavezane plačilu taks, se štejejo: 1. parcelacija zemljišč, 2. prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba, 3. zakoličba stavb in objektov, 4. izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda, 5. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije. 3. člen Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo: za delo v za delo na pisarni dinarjev terenu dinarjev na uro na uro Geodetski strokovnjak 80 100 Geodetski risar 60 Figurant — 40 Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Dohodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz 2. člena tega odloka se stekajo v proračun skupščine občine Ilirska Bistrica in se praviloma uporabijo za nakup in obnovo instrumentarija, opreme ter delovnih sredstev geodetske uprave. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljat sklep o soglasju k določitvi cen za geodetske storitve (Uradne objave št. 17-73). s 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-13-77-6-1 Ilirska Bistrica, 10. novembra 1977 Predsednik BOJAN ing. BROZINA, ! r. Na podlagi 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-74 in 155. člena statuta občine Ilirska E trica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega de n zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1977 sprejela SKLEP O ZAPOSLITVI VEČ KOT PET DELAVCEV V OBRTNIH DELAVNICAH 1. člen Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah načrtih in zahtevah naročniki*) ali v tem okviru opravlja dejav- 276 »URADNE OBJAVE« 9. decembra 1977 — Št. 17 nost po pogodb! z org; zacijo združenega de!a, če ima potrebna delovna sredstva in pros re mu lahko pristojni občinski upravni organ dovoli, da sme zaposlit tudi več kot 5 delavcev, toda največ sedem delavcev v naslednjih obrtnih dejavnostih: — ključavničarstvo, — avtomehanika, — avtokleparstvo, avtoličarstvo, — elektromehanika (popravljanje in vzdrževanje električnih strojev, aparatov in drugo), — mizarstvo in tesarstvo, — zidarstvo in fasadarstvo, — sobno slikarstvo in pleskarstvo, — krojaštvo in šiviljstvo, — kleparstvo. 2. člen / Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št..: 010-12-77-4-6 Ilirska Bistrica, 10. novembra 1977 Predsednik BOJAN ing. BROZINA, 1. r. Na podlagi 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 2. odstavka 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-74) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1977 sprejela SKLEP O POTRDITVJ ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV TER PRISPEVKOV ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1976 Potrdi se zaključn ičun davkov in prispevkov občanov ter zaključni račun prispevkov za uo mo zavarovanje kmetov za leto 1976, ki ju je pregledala strokovn. komisija, imenovana od občinske skupščine. 11. Zaključni račun < ' ov in prispevkov občanov izkazuje: — obremenitve — odpisi — plačila — znesek dolgov zavezancev — znesek predplačil — računski saldo dinarjev 11,450.014,55 201.372,15 9.610.803.85 1.948.561.85 310.723,30 1,637.838,55 Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov obsega: — obremenitve — odpisi — plačila — znesek dolga zavarovancev — računski saldo dinarjev 1,874.907,95 266.740.25 1,136.825,05 573.946.25 471.342,65 HI. Zaključna računa obsegata bruto bilanco in pregled dolgov ter predplačil (saldo bilanco) zavezancev. Št.: 010-15-77-7-1 Ilirska Bistrica, 10. novembra 1977 Predsednik: BOJAN ing. BROZINA, 1. r. V odloku o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev —kmetij (Uradne objave, št. 14-77) so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajemo naslednji POPRAVEK ODLOKA O DOLOČITVI KMETIJ ZA KATERE VELJA POSEBNA UREDITEV DEDOVANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V 3. členu odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij se tekst praviloma glasi: I. Krajevna skupnost Vrbovo 1. Zaporedna številka 14: Štemberger Franc, Vrbovo 68, 2. Zaporedna številka 15: Štemberger Jože, Vrbica 6, IV. Krajevna skupnost Zabiče 1. Zaporedna številka 9: Štajbar Emilija, Podgraje 43, VIL Krajevna skupnost Podgrad: 1. V zaporednih številkah od 14—28 se praviloma glasi naselje: »Podbeže«. X. Krajevna skupnost Pregarje 1. Zaporedna številka 17: Filipčič Santo, Pregarje 81, XI. Krajevna skupnost Harije 1. V zaporedni številki 3 in 4 se pravilno glasi naselje »Harije«. XII. Krajevna skupnost Koseze 1. V zaporedni številki 4 se pravilno glasi naselje »Koseze«. 2. V zaporedni številki 26 se pravilno glasi naselje »Mala Bukovica«. 3. V zaporedni številki 56 se pravilno glasi naselje »Soze«. XIII. Krajevna skupnost Rečica 1. V zaporednih številkah 2—13 se pravilno glasi naselje »Dobro-polje«. 2. V zaporedni številki 32 se pravilno glasi naselje »Zarečica«. XIV. Krajevna skupnost Dolnji Zemon 1. V zaporedni številki 4 se pravilno glasi naselje »Dolnji Zemon«. XV. Krajevna skupnost Topole 1. V zaporedni številki 31 se pravilno glasi naselje »Podstenjšek«. XVI. Krajevna skupnost Dolnja Bitnja 1. Zaporedna številka 6 se pravilno glasi: Česnik Marija, Ratečevo brdo 1. Ilirska Bistrica, 28. oktobra 1977 Skupščina občine Ilirska Bistrica OBčtMA KOPER POPRAVEK ODLOKA O GRADITVI IN VZDRŽEVANJU ZAKLONIŠČ Pri primerjavi objavljenega besedila odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradne objave, št. 13-77) z originalom so bile ugotovljene nekatere napake, zato dajemo naslednje popravke odloka in sicer: _ V 12. č!enu se doda drugi odstavek, ki se glasi: ^Stroški, ki nastanejo zaradi prilagoditve a!i povečanja iz 10. in 11. člena tega odloka, gredo v breme posebnega računa občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča.« — v četrtem odstavku 14. člena se besedo »zakona« nadomesti z besedo »odloka«. — v drugem odstavku 16. člena se besedo »odloči« nadomesti z besedo »določi«. — v tretjem odstavku istega člena se besedilo »upravni investitor« nadomesti z besedilom »upravni organ pristojen«. — v prvem odstavku 18. člena se beseda »podpira« nadomesti z besedo »pobira«. — v prvem odstavku 20. člena se besedilo »zaklonišča iz sredstev« nadomesti z besedilom »zaklonišča in iz sredstev«. — v prvem odstavku 26. člena se beseda »podelijo« nadomesti z be sedo »dobijo«. 0Bč!NA P!RAN Na podlagi 208. in 245. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1977 sprejela ODLOK O POBRATENJU OBČIN PIRAN IN AOUILEIA 1. člen Občina Piran iz socialistične republike Slovenije in občina Aquileia iz republike Italije se pobratita, da bi nadalje razvijali in utrjevali tradicijo demokratičnega in antifašističnega gibanja, utrjevali in razvijali prijateljske sosedske odnose ter sodelovali na kulturnem, prosvetnem, športnem in gospodarskem področju. 2. člen Predstavnika občin iz prejšnjega člena tega odloka bosta sklenila in podpisala protokol in razglas o pobratenju. 3. člen Ta odlok velja od dneva sprejema in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 021-8-77 Piran. 26. septembra 1977 Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r. SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA SPREMEMBE URBANISTIČNEGA REDA OBČINE PIRAN ZARADI ZAVAROVANJA NASELJA GORELI L Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo urbanističnega reda občine Piran, ki jo je v septembru 1977 izdela! Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran, se v skladu s prvim odstavkom 1 L člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67) javno razgrne. . 2- Urbanistična dokumentacija: 1. Grafični del — osnovni urbanistični dokument — urbanistični red občine Piran 1:5000 in 1:2000 za Raven ter njegova sprememba 2. tekstualni de! — obrazložitev spremembe — predlog odloka o spremembi bo javno razgrnjena v avli skupščine občine Piran in v prostorih krajevne skupnosti Nova vas, Raven, Padna ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od I. do 31. decembra 1977. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Predsednik izvršnega sveta ROMAN KREJAČIČ, 1. r. POPRAVEK ODLOKA O ZAČASNEM DRUŽBENEM VARSTVU V VRTNARSKEM PODJETJU CVETJE PORTOROŽ Točke e) 1. člena odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v vrtnarskem podjetju Cvetje Portorož (Uradne objave, št. 5-77) se pravilno glasi: »e) da nimajo že dalje časa poslovnega organa in tako nihče ne opravlja zadev iz delovnega področja tega organa, s čemer se bistveno kršijo samoupravne pravice in je prizadeta družbena lastnina « 0BČ!NA SEŽANA Na podlagi 3. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-74) in 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1977 sprejela ODLOK O DOLOČITVI POGOJEV ZA PRODAJO STANOVANISKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI NA JAVNI DRAŽBI % L člen Izvršni svet občinske skupščine določi katere stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini se dajo v prodajo potem, ko o nameravani prodaji da svoje mnenje pristojna krajevna skupnost. Predsednik IVAN BAŽECJ.r. Predsednica družbenopolitičnega zbora DORA JERKIČ, 1. r. t ---------------- Na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16-67) ter 3. člena odloka o izvršnem svetu skupš-S"e občine Piran (Uradne objave, št. 9-75) je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 10. septembra 1977 sprejel 2. člen Stanovanjske hiše oziroma stanovanja oceni komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. En člen komisije mora biti strokovnjak gradbene stroke, ki kot izvedenec opravi ocenitev in izračun vrednosti objekta. 3. č!en Javno dražbo razpiše in opravi dražbena komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. Komisija ima predsednika in dva člana. Dražbeni naroki se praviioma opravijo na sedežu občinske skupščine, izjemoma pa tudi na kraju kjer stoji objekt, ki je predmet dražbe. 4. č!en Razpis javne dražbe mora obsegati: — naziv in sedež prodajalca, — označbo in opis stavbe oziroma posameznega de!a stavbe, — izkiicno ceno, — način piačiia, — višino kavcije, ki jo je treba poiožiti pred dražitvijo in način njenega poioga, — čas in kraj, kjer bo dražba, — navedbo, kdo je piačnik prometnega davka, — navedbo, kje se iahko interesenti seznanijo s podrobnejšimi pogoji. Razpis javne dražbe se objavi na oglasni deski občinske skupščine in oglasnih deskah krajevnih uradov najmanj 15 dni pred dražbenim narokom. Najemniki hiš in tisti, ki so pismeno zaprosili za prodajo zgradbe, se o razpisu dražbe obvestijo pismeno. 5. člen Izklicna cena za javno dražbo je enaka vrednosti, ki jo je določila komisija iz 2. člena tega odloka valorizirana na dan prodaje. Vsak ponudnik mora obvezno položiti pred pričetkom dražbe kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene na referatu za premoženjskopravne zadeve skupščine občine Sežana. Potrdilo o plačilu služi kot dokaz, da sme ponudnik dražiti. Dražbena komisija odpre dražbo z naznanitvijo izklicne cene in pozove interesente, da stavijo ponudbe. Dražba se nadaljuje, dokler se ponudbe večajo, akcept za sklenitev pogodbe pa je v naprej dan ponudniku, ki stavi najvišjo ponudbo. 6. člen Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler se ne poda višja ponudba. Dražba se konča, če se tudi po drugem pozivu predsedujočega v petih minutah ne poda višja ponudba. (e ni višje ponudbe predsedujoči naznani zadnjo ponudbo, kdo je najboljši ponudnik in objavi, da je dražba zaključena. Ponudnik je na svojo ponudbo vezan in od nje praviloma ne more odstopiti. Če odstopi, izgubi pravico do povračila varščine. Varščina, ki jo je dal ponudnik, katerega ponudba je bila sprejeta, se v kupnini obračuna tako, da se všteje v zadnji obrok kupnine, če je plačevanje obročno. Drugim ponudnikom se varščina vrne po zaključku dražbenega naroka. To se vpiše v dražbeni zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije, zapisnikar in ponudniki. 7. člen V primeru, da se s kupcem sklene pogodba o prodaji na kredit, je kupec dolžan v 8 dneh po sklenitvi pogodbe, plačati 30 odstotkov iz-dražene cene, ostanek pa najkasneje v roku 10 let s tem, da začetek odplačevanja kredita ne more biti odložen, obrestna mera pa ne nižja od 7 odstotkov. Plačilni pogoji se določijo za vsako prodano stanovanjsko hišo oziroma stanovanje posebej. 8. člen Če na prvi javni dražbi ni ponudnikov za izklicno ceno, je čez mesec dni ponovna dražba. Če tudi na drugem dražbenem naroku ni ponudnikov, lahko skupščina občine Sežana sklene, da se izklicna cena zniža, vendar največ za eno tretjino in da se objekt proda izven dražbenega postopka. 9. člen S ponudnikom, ki izpolnjuje zakonite pogoje in katerega ponudba je najvišja, sklene občinska skupščina kupoprodajno pogodbo. Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe preidejo na kupca vse pravice, pa tudi vsa javna bremena in nevarnost, združena z lastništvom hiše oziroma stanovanja. Pogodba mora vsebovati določbo, da občinska skupščina dovoljuje, da se v zemljiški knjigi prodana nepremičnina in odplačen prenos uporabe funkcionalnega zemljišča vknjižita na kupca oziroma imetnika pravice uporabe. 10. člen Kupec je dolžan zavarovati kupljeno hišo oziroma stanovanje pri za to pooblaščeni zavarovalni organizaciji za vso prometno vrednost, dokler ne plača celotne kupnine. 11. člen Na zahtevo tistega, ki stanuje v hiši oziroma stanovanju, ki sta bila predmet dražbe, se hiša oziroma stanovanje prodata njemu, čeprav se ni udeležil dražbe pod pogoji, ki morajo biti enaki najugodnejšim pogojem, ki' so bili doseženi na javni dražbi. Takšno zahtevo mora podati najemnik najkasneje v 30 dneh, odkar mu je bila sporočena najugodnejša ponudba, dosežena na javni dražbi. 12. člen Vsa denarna sredstva, pridobljena s prodajo stanovanjskih hiš oziroma stanovanj po tem odloku, se stekajo na poseben račun, smejo pa se uporabiti samo za graditev stanovanj v družbeni lastnini. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi pogojev za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj družbene lastnine na javni dražbi (Uradne objave, št. 10-72). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 465-1-77-3 Sežana, 2. decembra 1977 PREDSEDNIK BORIS BERNET1Č, 1. r. Na podlagi 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2-74) in 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1977 sprejela ODLOK O DERATIZACIJI V OBČINI SEŽANA 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo glodalci in zaščite živilskih in drugih artiklov pred glodalci, se mora ^izvajati obvezna deratizacija. 2. člen . Obvezna splošna in sistematična deratizacija se mora opraviti v 4nestu Sežana in naseljih Divača, Dutovlje, Hrpelje, Komen, Kozina, krvavi potok, Lipica, Lokev in Senožeče najmanj dvakrat letno. V izrednih primerih lahko sanitarna inšpekcija odredi, da se izvede dodatna deratizacija v mestu Sežana, naseljih določenih v prvem odstavku tega člana in v drugih naseljih z območja občine. 9. decembra 1977 — Št. 17 »URADNE OBJAVE« 3. člen Obvezna splošna in sistematična deratizacija se izvaja v stanovanjcih in poslovnih prostorih vključno s kletmi in podstrešji, javnih ^radbah, skladiščih, individualni in mestni kanalizaciji, parkih, javnih odlagališčih smeti in vrtačah, ki so v neposredni bližini zgradb. 1. Sklep o pooblastitvi podjetja »Invest-biro« Koper za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Uradne objave, št. 2-68) preneha veljati z dnem 31. decembra 1977. 4. člen Deratizacijo izvaja, organizira in vodi specializirana organizacija Združenega dela, ki izdela program, čas in načrt deratizacije z vsemi Okrepi in načinom izvajanja. 5. člen Sanitarna inšpekcija skupščine občine Sežana je dolžna spremljati izvajanje določi! tega odloka in nadzirati izvajanje programa in načrta deratizacije. 6. člen Pred pričetkom izvajanja deratizacije mora izvajalec obvestiti javnost o času in načinu izvajanja deratizacije na krajevno običajen način. 7. člen Stroški za izvedbo deratizacije bremenijo lastnike oziroma upravnice objektov in zemljiških parcel. 8. člen . Lastniki in upravljalci objektov in zemljiških parcel določenih v 3. členu tega odloka so dolžni izvajalcu deratizacije omogočiti dostop, izvršitev deratizacije in se ravnati po njegovih navodilih. 9. člen Kdor ne ravna v skladu z določili 4., 6. in 8. člena tega odloka, stori prekršek. Za prekršek po prvem odstavku tega člena se kaznuje: — pravna oseba od 100 do 30.000 dinarjev; — odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa od 20 do 3.000 dinarjev; — posameznik od 20 do 5.000 dinarjev. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obvezni deratizacijama območju mesta Sežana (Uradne objave, št. 17-68). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 512-2-77-4 Sežana, 2. decembra 1977 PREDSEDNIK BORIS BERNETIČ, 1. r. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67 in 27-72) in 181. člena statuta ob-&ne Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1977 sprejela SKLEP 0 PRENEHANJU VELJAVNOSTI SKLEPA O POOBLASTITVI PODJETJA INVEST BIRO KOPER ZA OPRAVLJANJE STROKOVNIH ZADEV S PODROČJA URBANISTIČNEGA PLANIRANJA 2. Z dnem, ko preneha veljati pooblastilo iz 1. točke tega sklepa, mora delovna organizacija Invest-biro Koper, predati prevzemni komisiji celotno urbanistično dokumentacijo oziroma arhivsko in drugo evidenčno gradivo, ki je bilo izdelano za potrebe občine Sežana, v skladu s 4. alineo 1. točke sklepa o pooblastitvi. 3. Prevzemno komisijo imenuje skupščina občine Sežana. 4. Prevzemna komisija mora prevzeti urbanistično dokumentacijo iz 2. točke tega sklepa. O prevzemu se sestavi zapisnik. 5. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-2-68—3 Sežana, 2. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNETIČ, l.r. ( Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67 in 27-72) in 181. člena statuta občine Sežana, je skupščina obine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skpunosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1977 sprejela SKLEP O POOBLASTITVI SGP KRAŠKI ZIDAR SEŽANA ZA OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL S PODROČJA URBANISTIČNEGA PLANIRANJA 1. Splošno gradbeno podjetje »Kraški zidar« Sežana se pooblasti, da opravlja za občino Sežana naslednje strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja: — spremlja gibanje urbanizacije ter proučuje probleme ureditve in razvoja naselij; — pripravlja urbanistični program in skrbi za izdelavo urbanističnega načrta; — strokovno pomaga za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu v zadevah s področja urbanizma in regionalnega planiranja; — arhivira in evidentira urbanistično dokumentacjo. 2. Strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja bo pooblaščena organizacija iz 1. točke tega sklepa opravljala za celotno območje občine, razen za del, namenjen prosti coni po osimskem sporazumu. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi vTJradnih objavah. Št.: 350-1-77-3 Sežana, 2. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNETIČ, l.r. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanist!Čnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67 in 27-72) in 181. člena statuta občine Sežana, je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnoti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1977 sprejela SKLEP O POOBLASTITVI DELOVNE ORGANIZACIJE 1NVEST-B1RO KOPER ZA OPRAVLJANJE STROKOVNIH ZADEV S PODROČJA URBANISTIČNEGA PLANIRANJA L Delovno organizacjo »Invest-biro« Koper se pooblasti, da opravlja za del območja občine Sežana, namenjenega prosti coni po osimskem sporazumu, naslednje strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja: — spremlja gibanje urbanizacije ter proučuje probleme ureditve in razvoja cone; — pripravlja urbanistični program in skrbi za izdelavo urbanističnega načrta; — arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo. 2. - Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-2-77—3 Sežana, 2. decembra 1977 Predsednik BORIS BERNETIČ, l.r. V odloku o določitvi kmetij,za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o kmetijskih zemljiščih in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradne objave, št. 16-77), je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato se daje naslednji POPRAVEK ODLOKA O DOLOČITVI KMETIJ, ZA KATER^ VELJA POSEBNA UREDITEV DEDOVANJA PO ZAKONU O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V odloku o določitvi kmetj,za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev,se v 2. členu — pod točko 1. — Gradiščica beseda »Kranj« nadomesti z besedo »Kranjc« — pod točko 2. — Varcje številka »4« nadomesti s številko »8« — pod točko 6. —Lukovec številka »1« nadomesti s številko»! 1«. KRAJEVNA SKUPNOST DUTOVLJE Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list, SRS št 3-73) in po odločitvi delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Du tovlje na referendumu dne 20. novembra 1977 je svet krajevne skup nosti Dutovlje na seji dne 2. decembra sprejel SKLEP O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE OTROŠKEGA VRTCA V DUTOVLJAH L Za območje krajevne skupnosti Dutovlje, ki obsega vasi: Brje pri Koprivi, Dutovlje, Godnje, Koprivo, Kreplje, Krajno vas in Skopo, se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Dutovljah. 2. Samoprispevek se uvede za dobo treh let, in sicer od L januarja 1978 do 31. decembra 1980. 3. Dela, določena v 1. točki tega sklepa, morajo biti izvršena do 31. decembra 1979. 4. Zavezanci za samoprispevek v denarju so: — občani, ki imajo osebne dohodke iz medsebojnih delovnih razmerij oziroma nadomestil od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil, po stopnji 1,5%; — občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki so višje od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, za tekoče leto, po stopnji 1,5%; — občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in gozdov, od odmerne osnove po stopnji 3 %; — občani, ki so zavezanci davka in prispevka od dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS, po stopnji 1,5%. 5. Samoprispevka v denarju so oproščeni: — občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnjne z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu; — občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki so nižje od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov za tekoče leto; — občani, ki plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1000 din na gospodarstvo in jim je dohodek iz kmetijstva edini vir preživljanja; — občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov. 6. ^ Samoprispevek zavezancev v prvi in drugi alinei 4. točke tega sklepa obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Samoprispevek zavezancev, določenih v tretji in četrti alinei 4. točke tega sklepa obračunava, odteguje in nakazuje pristojni občinski upravni organ davčne službe. 7. Samoprispevek se plačuje na posebni zbirni račun krajevnih samoprispevkov. 8. Za izvršitev izgradnje otroškega vrtca je odgovoren svet krajevne skupnosti Dutovlje. 9. Za zbiranje sredstev samoprispevka je neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Dutovlje, ki izvaja tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. o 10. Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 11. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispevek in se objavi na način, kot je objavljen akt o uvedbi samoprispevka. 12. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Dutovlje, 2. decembra 1977 Predsednik sveta KS inž. BOJAN VOUK, 1. r. ODBOR ZA IZVEDBO REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE OTROŠKEGA VRTCA V DUTOVLJAH POROČILO 0 IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE OTROŠKEGA VRTCA V DUTOVLJAH, Z DNE 20. NOVEMBRA 1977 Na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Dutovljah je glasovalo od 1028 v glasovalnem seznamu vpisanih glasovalnih upravičencev 965 ali 93,87 % glasovalcev. »ZA« uvedbo samoprispevka je glasovalo 781 ali 75,97 % glasovalcev. "PROTI« uvedbi samoprispevka je glasovalo 155 ali 15,08 % glasovalcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 29 ali 2,8 %. Glasovanja se ni udeležilo 63 ali 6,13 % glasovalnih upravičencev. Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja odbor ugotavlja, da je glasovala večina vseh v glasovalne imenike vpisanih glasovalcev na območju, za katerega se samoprispevek uvaja, to je na območju Krajevne skupnosti Dutovlje in da se je večina glasovalcev izrekla »ZA« uvedbo samoprispevka. Dutovlje, 20. novembra 1977 Predsednik: ŠČUKA MARTA, 1. r. Člani: FURLAN ALBIN, 1. r. FURLAN ZMAGO, 1. r. KRAPŠ DRAGO, 1. r. VRABEC FRANC, 1. r. KRAJEVNA SKUPNOST TOMAJ Na podlagi 36. člena statuta krajevne skupnosti Tomaj m sklepa ihora delovnih ljudi in občanov vasi Šepu!je z dne 29. oktobra 19 je 'V krajevne skupnosti Tomaj na seji dne 2. novembra sprejel naslednji SKLEP 1 Obveznost plačevanja samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja vaških poti v Šepuljah in odcepa poti do vasi Šepulje (Uradna objava, št. 2-75) preneha z 31. decembrom 1977, to je z 29 meseci. Ta sklep velja takoj. Tomaj, 5. novembra Predsednik krajevne skupnosti ZABRIC RADO OBALNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST P ! R A N Skupščina obalne telesnokulturne skupnosti je na podlagi drugega odstavka 11. člena samoupravnega sporazuma o osnovah plana oblane telesnokulturne skupnosti za obdobje 1976—1980 sprejela naslednji SKLEP Ugotovi se, da so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom in sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko dejavnost v občinah Izola, Koper in Piran pristopili k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana oblane telesnokulturne skupnosti za obdobje 1976—1980 z dvotretinjsko večino. Koper, 25. oktobra 1977 Predsednik skupščine JANKO KOSMINA, 1. r. KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALN! SERV!S« KOPER Na podlagi 10. člena odloka o uporabi kanalizacije in opravljanju kanalizacijskih storitev na območju občine Koper (Uradne objave, št. 1-74) m 63. člena statuta komunalnega podjetja »Komunalni servis« Koper je delavski svet podjetja na seji dne 27. februarja 1974 sprejel PRAVILNIK O SMERNICAH ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO KANALIZACIJE ' NA OBMOČJU OBČINE KOPER I. SPLOŠNO 1. člen S tem pravilnikom predpisuje upravljalec javne kanalizacije gradbe-no-tehnične predpise in smernice za projektiranje in gradnjo kanalizacijskih naprav ter objektov na območju občine Koper. 2. člen Uporaba tega pravilnika je obvezna za projektiranje in izgradnjo kanalizacijskih naprav in objektov, ki imajo javen značaj, kot tudi za hišno kanalizacijo po 2. členu odloka o uporabi kanalizacije in opravljanju kanalizacijskih storitev na območju občine Koper (v nadaljnjem besedilu odlok). II. JAVNA KANALIZACIJA 3. člen Kanalizacijske naprave in objekti na območju občine Koper, ki imajo javen značaj (javna kanalizacija) so praviloma vsi tisti kanaliza- 282 >URADNE OBJAVE* 9. decembra 1977 — Št. 17 \' cijski objekti, ki služijo za odvajanje odpadnih in meteornih vod in so osnovno sredstvo upravljalca kanalizacije iz 4. člena odloka. Za te naprave se štejejo: — sistem zbiralnikov z vstopnimi jaški, požiralniki in razbremenilnih, — mrežo sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški, razbremenilnih in požiralniki, — peskolove na javnih površinah, — črpališča in druge objekte na kanalizacijskem omrežju, — čistilne naprave, ki služijo javnemu kanalizacijskemu omrežju. ' 4. člen Javna kanalizacijska mreža se dimenzionira na osnovi naslednjih predpostavk: a) upošteva se naliv s pogostostjo 1-krat letno, pri tem pa je računati z naslednjimi intenzitetami: trajanje naliva odtok minut 1/sek. 5 299 10 257 15 224 20 197 25 175 30 ' 160 40 136 50 116 60 102 b) sušni odtok Qs se pri mešanem sistemu upošteva samo pri dimenzioniranju zbiralnikov. Pri ločenem sistemu se kanali dimenzionirajo na 3 Qs, pri čemer je osnova za izračun sušnega odtoka dnevna poraba vode na prebivalca, ki znaša najmanj 400 litrov na osebo, pri šestnaj-stumem (16 ur) odtoku. 5. člen Minimalni dopustni profil javnega kanala, če ta odvaja samo odpadno vodo, je 20 cm, če pa odvaja meteorno oziroma meteorno in odpadno vodo pa 25 cm. Požiralniki na javnih površinah so vezani s kanalizacijo s cevmi 0 20 cm, in sicer pod kotom, ki ni večji kot 45°. Minimalni dopustni padec pri javnih kanalih za odpadno vodo se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem odtoku ne pade pod 50cm na sekundo, pri kanalih mešanega kanalizacijskega sistema pa ne sme hitrost biti manjša od 40 cm na sekundo. Manjši nakloni so dopustni le v izjemnih primerih. 7. člen Za javno kanalsko omrežje se lahko uporabljajo samo kvalitetne in gladke cevi, z vodotesnim stičen jem in ki odgovarjajo kvaliteti tal, v katera se polagajo. Možna je uporaba: — betonskih visokovrednih cevi min. dolžine 1,00 m — azbestno-cementnih cevi — keramičnih cevi — litoželeznih in jeklenih cevi — cevi iz plastičnih mas in — na mestu grajenih betonskih kanalov. Uporabljeni material mora odgovarjati JUS predpisom. Uporabljati se sme samo tak material, ki ima minimalno življenjsko dobo za gradnjo drobne kanalske mreže 50 let, za zbiralnike nad profilom 40 cm pa 75 let. Dosledno se mora izbirati tak material, ki zagotavlja vodote-snost. 8. člen Betonski in keramični kanalski vodi se smejo polagati le na betonsko posteljico MB 100. Posteljica mora biti zabetonirana natančno po projektiranem padcu in smeri. Po zatesnitvi stikov se cevi praviloma obbe-tonirajo z betonom MB 100 do bokov tako, da beton nalaga naraščen teren. Vse ostale cevi se lahko polagajo na peščeno podlago in zasujejo s peskom po detajlu, če teren zagotavlja obstojnost smeri in padcev. Če je iz statičnih razlogov potrebno popolno obbetoniranje kanalskega voda, se uporabi pirmema marka betona in obbetonira — po priloženih detajlih. Stiki položenega kanalskega voda morajo biti vodotesni, zato se morajo polagati cevi v suhi gradbeni jami. 9. člen Kanalski vod se praviloma vgradi v cestno telo tako, da se pusti prostora na vsaki strani 1,00 m horizontalno in najmanj 0,50 m višinsko. To načelo velja do izida predpisov o mikrolokaciji komunalnih naprav. 10. člen Objekti na kanalskem vodu so lahko tipizirani ali pa posebej projektirani. Revizijski jaški in cestni požiralniki so lahko samo tipizirani. Premeri revizijskih jaškov naj znašajo pri globinah: do 70 cm 0 60 cm do 180 cm 0 80 cm nad 180 cm 0 100 cm 11. člen Da se prepreči odlaganje blata v jaških, mora voditi skozi jašek v premi po! dovodne oziroma odvodne cevi. V lomnih jaških se morajo narediti visokovodne mulde v višini odvodnega profila. Priključki cevi v jaških morajo odgovarjati naslednjemu pravilu: — največji dopustni horizontalni priključni kot na kanalih premera do 0 40 cm je 90°. Za večje profile je največjj dopustni priključni kot 45°, oziroma v posebnih jaških priključki z loki z minimalnim radijem 2,5 D (premera) priključnega kanala. Pokrovi jaškov so litoželezni—perforirani, polnjeni z betonom MB 200, profila 0 45 do globine 70 cm in 0 60 cm nad globino 70 cm. Za obremenitve nad 25 ton se smejo uporabljati samo litoželezni pokrovi. 12. člen Reyizijski jaški morajo biti na vsakem lomu kanalske osi in na vsakem priključku javne kanalizacije. Razdalja med jaški kanalskega voda v premi sme biti največ: L (v metrih) = 100 x 0 (v metrih) pri kanalih do profila 0 80 cm; pri kanalih večjih profilov pa največ 80 m. Za pohodne profile od 0 130 cm naprej so dopustne razdalje do 100 m. 13. člen Investitor kanalizacije, ki je ne izvaja upravljalec kanalizacije, je dolžan prijaviti pričetek de! in se istočasno dogovoriti z upravljalcem o načinu in rokih tehničnega nadzora in prevzema po končani gradnji. Upravljalec obvezno pregleda kanalizacijo pred zasutjem ali popolnim obbetoniranjem in priključitvijo na obstoječ odvodnik oziroma pred izvedbo prvega hišnega priključka na novozgrajeni kanal. Preizkus vo-dotesnosti se opravi pred tehničnim pregledom v prisotnosti uprav!jal-ca, če je s projektom predviden ali zahtevan v soglasju za gradnjo kanalizacije. K prošnji za prevzem zgrajene kanalizacije v osnovno sredstvo uprav!jalca mora investitor predložiti: a) z rdečim tušem korigirane gradbene načrte, tako da korekture prikazujejo dejansko stanje (izvršilni načrt), b) ateste o vgrajenem materialu. o prevzemu se vodi zaipsnik, ki je sestavni de! primopredajne do- Aumentaci je. 14. člen Po dovršitvi kana!a mora investitor aii izvajatec obvestiti pristojno geodetsko upravo oz. poob!aščeno organizacijo, da ga posname in vnese v kataster kanalizacijskih naprav. 15. člen Za kanalizacijsko omrežje in naprave, ki so bile od dneva potrditve tega pravilnika zgrajene in jim je bilo izdano uporabno dovoljenje ter so bile vnešene v kataster komunalnih naprav brez postopka, navedenega v 13. členu, velja, da se štejejo kot osnovno sredstvo organizacije, ki upravlja z javno kanalizacijo. Kanal oz. kanalizacijsko napravo, ki ne služi javnemu namenu odvajanja odplak in meteornih vod ali ni vklopljena v enoten sistem kanalizacije mesta Kopra, lahko upravljavec prevzame v upravljanje po posebnem prevzemnem postopku, v katerem se ugotovi skladnost izvedbe s pravilnikom in odlokom. 16. člen Sestavni del tega pravilnika se detajli obbetoniranja kanalov, revizijski jaški, cestni požiralniki, način izvedbe priključka na javno kanalizacijo, maščobnik in lovilec hlapljivih tekočin. 111. HIŠNA KANALIZACIJA 17. člen K hišni kanalizaciji spadajo kanalizacijske naprave in objekti, ki nimajo javnega značaja in urejajo odvajanje ter čiščenje odpadnih in meteornih voda poslovnih, stanovanjskih in proizvodnih objektov pravnih in fizičnih oseb in niso prevzete v upravljanje s strani organizacije, ki upravlja z javno kanalizacijo na območju občine Koper. Pod pojmom kanalizacijske naprave in objekti, ki nimajo javnega značaja, se razume kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo brez revizijskega jaška, horizontalna kanalizacija do zgradbe, vertikalna kanalizacija zgradbe in vključno vse ostale naprave, kot so: naprave za čiščenje, kondicioniranje, prečrpavanje ali akumulacijo odpadne ode sanitarij, gospodinjstva, tehnološkega procesa oziroma meteor