Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto XVL, štev. 102
upraviustvo. Ljubljana. Kn&fljeva ulica fc. — reJefou 4t_ 3122. 512JL
3124. 312&. 8120. in&eratru oudeieK: Ljubljana ftelen-
burgova iil t. - rei a4»2, podružnica Maribor: Gosposka i'ii«i
it. 11- — reiefoD ftt 24A& podružnica Celje: Kocenova uUca *L
a. — Telelon «t. 190 Računi pri poat Cek. zavodih: Ljubljana St. 11-842. Praga dalo 78.180, vcien 8t lOft-241
LJubljana, sobota 4. maja 1935
Cena t Din
Naročnina znata mesečno Din 25._
Za inozemstvo Din 40._
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. Telefon S122, 8123. 8124. 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica IX Telefon 8t_ 2*40. Celje, Strossmayerjeva ulica ftter. 1. Telefon St. «5.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Zaključni volilni govor predsednika vlade
Predsednik vlade g. Jevtič je kot nosilec državne liste
včeraj na
volilnem zboru v Beogradu
Beograd, 3. maja AA. Za današnji shod, ko so ga sklicali prijatelji in pristaši liste predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve g. Bogoljuba Jevtiča v Beogradu, Zemunu in Pančevu, je vladalo v javnosti ogromno zanimanje, že pred določenim časom so se začele zbirati na ogromnem prostoru za tehniško fakulteto kjer ee je pred leti vršil vsesokolaki zlet, velike množice, ki so narasle do petih popoldne, ko se je shod začel na morje zboroval cev, ki ga cenijo na 80.000 ljudi. Med množico Je bilo raztresenih več godb, ki so neprestano igTale državne in narodne pesmi.
Točno ob petih je ugledni beograjski trgovec g. Marko Vuletič »tvoril shod. Najprej se je poklonil Nj. Ved. kralju Petro, vzvišenemu domu Karagjorgjevičev in spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedintelja, Množice bo priredile našemu kraljevskemu domu viharne in dolgotrajne ovacije. Za predsednika shoda je nato predlagal beograjskega župana Vlado Iliča, kar so zborovale:: navdušeno pozdravili.
Predsednrik je zavzel 6voje mesto. V svojem pozdravnem govoru Je najprej
prosil zborovalce, naj z enominutnim molkom počaste spomin na mučeniškega kralja Ogromna množica zborovalcev je pobožno umolknila. Nato je župan ilič spregovoril o predsedniku kraljevske vlade in zunanjemu ministru g. Bogoljubu Jevtiču in navedel na kratko plodono6na dela, ki jiih je predsednik sedanje vlade izvedel v zadnjih kratkih mesecih v korist našega gospodarstva. Zato je treba pozdraviti kot posebno srečo, da je predsednik kraljevske vlade zdaj prevzel noeilatvo državne kandidatne liste. Oni, ki je slišal zadnje sveto sporočilo našega nesmrtnega kralja, kralja-mučenika, je nadaljeval župan Ilič, hoče posvetiti vse svoje življenje našemu uedinjenju in našemu blagostanju. On je zaradi tega postal naš politični voditelj, ki najbolje ve, kaj naš narod potrebuje. Z vašim dovoljenjem dajem besedo nosilcu državne liste, predsedniku g. Bogoljubu Jevtiču.
Množice so g. Jevtiču priredile viharne ovacije, ki so trajale več minut. Prav tako so ga prekinjale tudi med njegovim govorom tako, da je moral opetovano sredi svojih izvajanj prekiniti svoj govor Govoril je:
Govor g. Jevffča
Dragi bratje in prijatelji! Kot nosilec državne liste m kot predsednik kraljevske vlade sem posebno vesel, da morem vas, meščane prestolnice kraljevine, junaškega Beogfrada, pozdraviti v imenu vseh kandidatov na državni listi iz vseh srezov naše prostrane domovine in se vam zahvaliti za tia velikanski odziv in za to nepremag-lijvo manifestacijo enodušne volje naroda, da se odločno in moško požene naprej, da ne obstane in ne okleva pri izvajanju tega programa narodne in državne obnove, cilja, ki so si ga postavili kot najvišjega kraljevskega vlada, ki ga že izvaja, in vsi kandidati naše državne liste.
Veličastni trenutki pobožnega molka, posvečenega svetemu spominu našega ne-umrlega kralja-mučenika, so napolnili nas vse s svetinjo dosmrtne zaobljube našega pokolenja, da bomo čuvali Jugoslavijo, da bon>o Nj. Vel. kralju Petru II. zvesti in vdani, da bomo zmerom vdano in iskreno 6lužili slavi našega naroda.
Nikoli nas nihče in nič ne more omajati v tej zaobljubi, ne nas ovirati pri njeni izpolnitvi.
Pomen volitev
Bratje in prijatelji! Ta dolga in izredno živahna volilna borba se bliža koncu. Po svoji dolžnosti sem prehodil mnogo krajev naše države in videl lepo število naiših prijateljev.
Preteklo nedeljo, kakor veste, smo imeli
Erav tako navdušena in veličastna shoda v
jubljani in Zagrebu. Ponosen sem ko vam rečem, da sem povsod srečal ista čuv-stva. neomajno voljo m silno vzpodbudo. Veliko delo jugoslovenskega ustvarjanja in povzdige splošnega gospodarskega in družabnega preobražanja daje poseben ju-goslovenski zalet mladosti in moči. To mi je dokaz, da bo Djurdjevdan dognal in razglasil vsemu svetu to edinstvo silne volje jugoslovenskega naroda.
Vsi veste, bratje, da so te volitve nenavadno važne m da se vrše pod posebno težkimi okolnostmi. Povsod na svetu vi-dit« izredno nenormalno stanje, vidite splošno krizo in polom vseh vrednot, političnih, gospodarskih, socialnih in moralnih. Ne veste, na kateri strani je hujše in negotovejše. V tem splošnem kaosu vrednot je rešilna pot za kraljevino Jugoslavijo. da čvrsto in odločno, zedinjena in neomajna gre samo po tisti svetli poti, ki ji jo je začrtal naš neumrli kralj. Nimamo ničesar izbirati. Moramo moško vztrajati, pa bomo izpolnili svojo dolžnost in poplačali veliki dolg pred zgodovino in bodočnostjo naše zedinjene domovine. Jasno moramo povedati odločilno besedo za našo jugoslovensko narodno bodočnost za napredek našega naroda, za procvit Jugoslavije.
Mednarodni položaj Jugoslavije
Bratje in prijatelji! V mednarodnem pogledu je položaj kraljevine Jugoslavije popolnoma določen in jasen. Njena zunanja politika nima nikakih skrivnih ciljev ne smeri. Njene nacionalne pravice, ki jih budno varuje in neomajno brani, so znane kakor so znane tudi njene mednarodne dolžnosti in obveznosti, ki Jih vestno izpolnjuje. Nikoli njena zvestoba Društvu narodov ne njena služba mednarodni skupnosti ni bila preklicana. Jugoslavija je v tem pogledu stremela po tem, da bi bila zmerom med prvimi, in na tem bo tudi
vztrajala.	... , ,
Naš zedinjeni narod hoče biti med drugimi narodi spoštovan in zavarovan. .Mednarodno prijateljstvo Jugoslavije m njene zveze služijo izključno ohranitvi splošnega miru in varnosti ob varovanju obsto ječih mednarodnih obveznosti. Zvestoba kraljevine Jugoslavije mednarodnemu miru, njena resnična politika sporazumov m sodelovania. nieno loialno spoštovan e mednarodnih obveznosti, organizirana sila njene zediniene naciie in njen zemljepisni položaj so ji zagotovili iasno priznanje na svetu in veliko važnost njene pozitivne vlo-ie v mednarodni skuonosti. Kot zvest član Male antante in Balkanske zveze le T,naslov"* traino določb svoio vlogo v Srednji Evropi in na Balkanu. Z zadovolj-stvom lahko poudarimo, da je ta vloga telo vidna in ugledna in da jo vršim* 00
iskrenem priznanju vseh miroljubnih narodov.
Mednarodni pomen Jugoslavije je vse večji in resnejši. Posebno danes, ko se Evropa nahaja na križpotju in ko je mednarodno življenje polno vseh mogočih presenečenj in avantur.
Evropski narodi prihajajo v novo dobo mednarodnega življenja in pregrupiranja sil. To je usodnega pomena za nadaljnjo usodo Evrope. Naša pozornost mora biti posebno budna m če je, moremo reči, da je naša zunanja varnost zagotovljena. Posebno vanžo je za bodočnost našega naroda, da v času. ki prihaja, zedinjeni jugo-slovenski narod dobi polno mero svojega pomena na Dunavu in na Balkanu. Njegova vloga je neizbežna, kakor mu jo njegovo mednarodno poslanstvo pri organizaciji miru v tem delu Evrope resnično odreja.
Razvoj našega notranjega političnega življenja bo nesporno pod vplivom teh zunanjih dejstev. Blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj je videl naprej razvoj dogodkov in razmer ter je postavil z ustavo 3. septembra 1931 močan branik zoper vse mogoče zablode m tavanje. Naša ustava je čvrsta opora in zdrava osnova za pravilni razvoj narodnega in državnega življenja. Poroštvo je za neoslablje-nje in nerazdelitev narodnih sil, za možne usodne naloge v mednarodnih odnošajih kraljevine Jugoslavije.
V to poroštvo bodočnosti m varnosti Jugoslavije ne sme nihče drezati. Naj tudi nihče tega ne poskuša!
Molk dr. Mačka
Bratje in prijatelji! V tem velikem in važnem molilnem boju imamo zoper nas enega edinega resnega neprijatelja. tako imenovano zedinjeno opozicijo. Ona je vsa na listi :n za listo g. Mačka. Javnega interesa je in naša dolžnost je, proučiti, kaj ta lista pomeni in kaj politično hoče, kakšen je prav za prav njen politični cilj m program. Vsekako to ni lahka naloga. Družba je pisana in nenavadno molčeča, razen tistih, ki niso poklicani tolmačiti program in listo g. Mačka.
Sam nosilec liste g. Maček vztrajno molči in nič ne govori. Pojavil se ni na nobenem shodu; ni imel konferenc in tudi ni izdal nikakega proglasa volilcem. Ta molk je značilen. Sicer res ne nasprotuje pozitivnemu zakonu, morda mu je tudi tu treba iskati pojasnila. Kar je o Mačku dogna-nega, je to, da zedinjena opozicija obstoji kot taka samo do volitev, torej samo še tri dni. Po petem maju je g. Maček svoboden. Da bi to tudi dokazal, vidimo, da g. Maček ne pošilja nobenega svojih zastopnikov na shode svojih zaveznikov semkaj in tudi tam jih ne sprejema. Vsak narod zase! Tudi beograjskega shoda g. Davidoviča ni počastil s takšno pozornostjo nosilec liste. Maček sprejema sodelovanje naše zedinjene opozicije, toda samo tako in toliko, kolikor mu je potrebno za njegove lastne cilje, o katerih pa molči.
O tem molku je včeraj g. Trumbič govoril na shodu v Splitu. Rekel je: »Ce bi mi povedali svoje mišljenje, bi bila to propaganda zoper obstoječe stanje in bi pomenilo odpreti vrata v zapore«. Vidite, tako izgleda ta združena opozicija, vidite kam men
Davidovič in dr. Maček
Ljuba Davidovič, tukajšnji glavni zaveznik g. Mačka v tem volilnem boju, skuša biti jasen in odkrit. Naša javnost je slišala Davidoviča na shodih v Kragujevcu in zdaj v nedeljo v Beogradu. Ona dva tisoč ljudi, zbranih na shodu v Kragujevcu, in 8 do 10 tisoč ljudi, zbranih na banjiškem shodu v Beogradu je želelo slišati jasno in določno, kakšen sporazum je napravil Davidovič z Mačkom. Kaj je prav za prav in kakšno je politično edinstvo zedinjene opozicije? Davidovič je moral razočarati svoje občinstvo ko ie bil prisiljen prepričevati ga kako hočejo Hrvati skupno državo in da je sporazum z njimi možen.
Sklicujoč se kot na dokaz na skupno listo in na Mačkovo pismo, ki nam ničesar ne dokazuje, se je Davidovič. namesto, da bi sam vodil, dal voditi. Lista g. Mačka je politika g. Mačka. To mora 9. Davidovič ■ odkrito priznati našemu narodu. Kdor bo | glasoval za Davidoviča in njegove prija-
telje, bo glasoval za politiko g. Mačka in za vse posledice te politike. Tu naj se nihče ne vara, če Davidovič tega že noče priznati. Namesto tega je bil pa Davidovič i na prvem i na drugem shodu divji pri sekanju glav ministrov, čeprav v polsto-letja svojega političnega delovanja ni v resnici ni niti ene glave oddrobil, čeprav je imel priložnost za to. Mi spoštujemo Davidoviča kot osebo, toda kot javnemu in našemu uglednemu političnemu človeku mu moremo zameriti nedoločno, demagoško in neresnično politiko.
S tem ni moči prikriti vseh nevarnosti in negotovosti ciljev zedinjene opozicije in vsega reakcionarnega in zastrupijevalnega dela partizanskega in separatističnega duha, ki skuša pri teh volitvah vstati k življenju.
AH dogodki pred 1928. letom kakor tudi izkustva zadnjih dni pred 6. januarjem 1929 niso neizmerno poučni? Gg. Davidovič in Jovanovič govorita vrhu tega povsod, da jim vlada preprečuje objavo programa. Snoči se celo nista pomišljala, da v svojem poročilu inozemstvu obtožita vlado svoje države, trdeč, da imata za seboj nad 90 odst. volilcev.
Ta pisana družba reakcionarne opozicijje na Mačkotvi listi in mi, to sta bratje, dva svetova, ki sta drug od drugega oddaljena tako kakor preteklost in bodočnost. Mi smo odločno za zmago pravice in resnice, za zmago nove morale v politiki, proti zapeljevanju ljudstva, proti intrigam in neresnica, proti razdvajanju in cepljenju narodne celote. Naš narod pozna Boga in svoj pošten obraz in zato se ne bo dal zapeljati, ne odvrniti od prave poti. Njegova moralna veličina je ztestu v tem, da je znal v usodnih zgodovinskih trenutkih opredeliti svojo odločno stališče. V trezni in možati Jugoslaviji zmaga samo boJgši, na mladini pa počiva bodočnost. Hočemo visoko dvigniti zastavo resnice, socialne pravice in ustvarjajočega dela. Takše opozicije podtikanj in ugovarjanja se nam ni bati.
Gospodarska in socialna preureditev države
Bratje in prijatelji 1 V nedeljo moramo izvolita Narodno skupščino, ki se mora po svojih najboljših močeh zavedati svetih dolžnosti do kralja in celokupnega jugosloven-skega naroda. Z zaupanjem krone in e krepko in farajno oporo v ljudstvu bo imela Narodna skupščina dovolj prilike, da v svoji štiriletni dobi mnogo stori in sodeluje v korist spJošnostd in pospeši blagostanje naših državljanov.
V svojem proglasa na volilce amo razložili obsežni program in smer svogega politi č^ nega, gospodarskega in socialnega dela, ki je pred nami. Poudarili smo zlasti, da je treba popolnoma preurediti gospodarsko in socialno organizacijo našega naroda. Borbe proti gospodarski krizi je nemogoča, če ne organiziramo vseh sil gospodarskega življenja. Ves sveit je zašel v hudo gospodarsko vojno, o kateri lahiko rečemo, da je težja kakor resnična vojna, ker se namjo nismo pripravili. Pripraviti se moramo najprvo na to, da v tej borbi ne podležem«, čeprav smo že mnogo zamudili. Naš narod je obubožal in gospodarsko obupava. Zato mu je glavna skrb ohranitev obstanka. Vsa naša prizadevanja gredo za tem, da narodu pomagamo. Zato je kraljevska viada že izdala niz raznih odlokov, ki naj olajšajo in obnovijo gospodarsko življenje. To je njena naloga Storilo se je to, kar je bilo najnujnejše in kar je bilo mogoče. Organizirano in sistematično v delo ee mora s vso potrebno neumornostjo šele pričeti.
Naša vprašanja so kaj številna. Obnoviti gospodarstvo, okrepiti položaj kmetovejica, obrtnika in trgovca, industrije« in delavca, pomeni sedaj toliko, kakor prodreti s pogumom v vsa področja državnega in narodnega življenja in spraviti v sklad vse sile in jih usmeriti k skupnemu cilju. Živimo v dobi, ko narašča važnost socialnih idej, politične pa 6e umikajo. Med nami pritiskajo gospodarske skrbi, politične stvari pa so nam manj važne. Zarto hočemo, bratje, zbrati vse svoje sile. Združiti hočemo k skupnemu naporu vse ljudi dobre volje, zdravih naziranj in nacionailno pravilnega čustvovanja. Potrebni ao nam silni napori in moči. Potrebna nam je železna volja, d« premagamo sedanje hude čase in krenemo v svetlo bodočnost.
Proti ustavnopravnim bojem
Pomislite samo, bratje in prijatelji, kaj bi nastalo in kakšna bi bila naša vest, ko bi hoteli te tačke naloge rešiti tako, da bi vsak od nas dvigal hrvatsko ali srbsko bro-bojko. Kako brez zmisla, brez uma btf bik), če bi hoteli danes voditi nekakšno plemensko, versko aJi še bolj črno separatistično polit;lao. Ali naj danes zaobrnemo nazaj razvoj naše države za eno pokolenje in naj govorimo o sporazumu in o sporazumevanju med svobodnim hrvatskim, svobodnim srbskim in slovenskim narodmm. ko že imamo zedinjemo in nedeljivo domovino, v kateri se lahko razeraiio vsa zdrava stremljenja in možnosti, vse upravičene zahteve. Ali naj sedaj obnovimo pravaškega in frankovske-ga duha. ko pa sta zmagala Strosmajer in Rafki in z niiirw vred vsi mučeniki in junaki naše jugO"»V>venske nacionalne m sli
Mi ne smemo dovoliti, nrijatelji. da bi se razpasle zablode, in da bi prevar* premotile zdravo zavest našega naroda Nikomur ne bomo dovolili, da bi skufeil greŽiT nad seboj in nmd na?;m »arodrvn Tak* jvi izikuse bi morali dragi* plačati Kakšna ra dost bi zavladala nad neprijatelji jugoslovanskega naroda.
Pereče naloge
Ali pa se tudi zavedamo vseh socialnih ln gospodarskih krivic? Ali ne vidimo tega, da zahtevajo ogromne množice samo zadostnega dela in kruha? Ne smemo prepustiti ne delavca, ne kmeta, ne trgovca, ne obrtnika samemu sebi v tem neenakem gospodarskem in socialnem boju. Gospodarska pravica in socialna harmonija se morata uresničiti in uveljaviti v vsej naši državi, kajti brez tega ni uspeha v tej borbi, sta splošni napredek in blagostanje našega naroda nemogoča.
Niso pa samo gospodarske stiske, bratje, ki nas žulijo. Ker moramo čim prej izboljšati splošne gospodarske in kulturne pogoje vsega našega narodnega življenja na podeželju kakor v mestih. Strašna je misel, da je naš narod izgubil samo zaradi jeti-ke nad 300.000 duš v zadnjih letih, samo zaradi slabe in pomanjkljive higienske in bolniške službe. Velike in raznovrstne so naše potrebe. Tu sem se jih samo dotaknil, brez vsakih obljub, samo da vas opozorim nanje.
Tega, prijatelji in bratje, tega zla ni mogoče ozdraviti in odpraviti z obljubami in zablodami lažnive demokracije. Pač pa so potrebni skupni napori, dobra volja in odločna, resnična služba za narod in državo. V srečnem položaju smo, da je Jugoslavija izredno bogata in prostrana država. Njene sile še niso izkoriščene. 2e zdai pa počiva na tako čvrstih in krepkih temeljih, da se ji za njen napredek in bodočnost ni treba bati. Potrebni so ji samo dobri ljudje, iskreni in pošteni, neumorni delavci na upravi, da bo postala napredna in silna država.
Zapuščina Velikega kralja
Bratje in prijatelji! Od nesmrtnega voditelja Karadjordja do sedanjih časov so v štirih pokolenjih junaške dinastije Kara-djordjevičev postopno ustvarili in zgradili neodvisno zedinjeno kraljevino Jugoslavijo. V nadstoletnih revolucionarnih borbah so trpeli in se mučili najboljši Srbi, Hrvati in Slovenci in dajali tudi najtežje žrtve. Naša narodna zgodovina je prepolna njihovih najlepših imen in njihove zasluge
bodo ostale za vse čase kot sporočilo bodočim pokolenjem.
Največja žrtev, največji junak od vseh in za vse veke pri obrambi zedinjene Jugoslavije pa je bil Nj. Vel. kralj Aleksander I. Uedinitelj. Vsem nam je zapustil sporočilo svojih idealov in na njihovem braniku junaško žrtvoval svoje življenje. Zapustil nam je Jugoslavijo, da jo čuvamo in krepimo, da jo sodobno uredimo in izpopolnimo in da bo zedinjeni narod srečen in zadovoljen tako, kakor je on tako vdano in strastno želel.
Da usoda ni drugače hotela in da ni zahtevala te največje žrtve našega naroda, bi bil on v nekaj letih popeljal Jugoslavijo v novo dobo napredka in preporoda. Našemu pokolenju je zapustil sveto dolžnost, da njegovo sporočilo izpolnimo. Zato se moramo tega zavedati. Uspeli bomo samo tedaj, če bomo složni in zedinjeni, če se vsi brez razlike združimo v narodno gibanje za obrambo, ohranitev, napredek in blagostanje Jugoslavije.
Nedeljske volitve v Narodno skupščino so samo manifestacija iskrene narodne volje, da bo to svojo veliko dolžnost izpolnila.
Zaradi tega vas pozivam, da v nedeljo 5. maja oddate ne samo naši listi absolutno večino, marveč da z ogromnim številom in enodušno tudi izrazite svojo neomajno voljo, da hočemo vsi v novo dobo. v napredno, nedeljivo in večno Jugoslavijo 1
Vsi za kralja in domovino 1
Živeli!
Zaključek zbora
Zadnje besede predsednika vlade so nepregledne množice sprejele z novimi, dolgotrajnimi ovacijami. Polegle so se šele, ko je predsednik shoda župan Ilič predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. bralcu Petro II., množice so priredile nove ovacije našemu kraljevskemu domu in g. predsedniku vlade. Med prepevanjem državne himne in naših narodnih koračnic so se nato tisočglave množice polagoma razšle v najlepšem redu in miru.
Sanacija brat. skladnic
Ustanovitev centralnega sanacijskega fonda — Ukinitev posebnega pokrajinsko-pokojninskega sklada
za Slovenijo
Beograd, 3. maja AA. Na podlagi čl. 63. finančnega zakona za proračunsko leto 1934-36 in na predlog ministra za šume in rudnike ln ministra za socialno politiko in narodno zdravje je ministreki svet predpisal uredibo o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic. Uredba ima 12 členov, ki določajo;
Ustanovi se centralni fond za sanacijo glavnih bratovskih skladnic pri ministrstvu za šume in rudnike, ki so prišle v težave, da ne morejo s pritokom rednih prispevkov zavarovanih članov in podjetij izpolniti svoje obveznosti do zavarovancev.
Fond Je Javnopravna ustanova z značajem pravne osebnosti.
Fond upravlja poseben upravni odbor, sestoječ iz po dveh delegatov vsake glavne bratoveke skladnice, in sicer enega iz vrst podjetnikov in drugega iz vrst zavarovancev. Upravnemu odboru predsedu je načelnik oddelka za rudarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike. Vrhovno nadzorstvo nad delovanjem uprave fonda ima minister za ftume in rudnike.
Fond se upravlja po določbah, ki veljajo tudi za poslovanje glavnih bratovskih skladnic. Uprava fonda je dolžna predložiti ministru za šume in rudnike vsako letno poročilo o tem delu in sklepne račune v odobritev.
Sredstva fonda tvorijo:
1) Prispevki, ki jih plača vsaka glavna bratovska skladnica v višini do 10% od pobranih skupnih vlog (članov ln podjetij) v pokojninski oddelek;
Z) rudarski socialni prispevki, ki se plačujejo Iz prometa na rečnih pristaniščih kraljevine Jugoslavije, in sicer pri iztovarjanju z Ladij za:
črni premog (in briket) 10 Din na tono, kameni premog (in briket) 40 Din na tono koks 50 Din na tono Plačila prisj>evka po točki 2. so oproščena naročila premoga, briketa In koksa za javne ustanove in v metalurške svrhe.
Glavne bratovske skladnice bodo pošiljale nanje pripadajoče prispevke upravi fonda konec vsakega meseca, agencije državne rečne plovbe ln carinarne pa od uvoženega premoga zbrane prispevke takoj po izterjanju.
Ona glavua bratovska skladnica. ki r svojimi dohodki vzlic najvišjim vlogam, določenim po pravilih bratovske skladnice. in izdanim ukrepom po čl. 119 pravil bratovske skladnice ne more izpolniti svojih obveznosti glede pokojnin In invalidnin. bo poslala o tem poročilo ministru za šume in rudnike Obenem s tem ooro čilom bo predložila tudi proračun z dokazi, kolikšna dotacija bi bila potrebna.
Na predložene prošnje za dotacijo bo minister za šume in rudnike odobril letni znesek dotaelie Iz fonda. Za primer večjih rudniSkih nesreč lnhV-<- minister za §u me ln rudnike odredi podeljevanje izrednih podpor Iz sredstev tega fonda.
Z razgSasitviJo te uredbe v »Službenih novinahe izgubi veljavo zakon o pokrajinskem pokojninskem skladu za Slovenijo
od 19. februarja 1922. (Službene novlne §t 143, priloga 24. od 1. Julija 1922), ln preide imetje tega sklada za rudarja in njegove obveznosti na pokojninski oddelek glavne bratovske skladnice v LJubljani.
Za pokritje obveznosti pokrajinsko-pokojninskega sklada nasproti Pokojninskemu zavodu za privatne nameščence v LJubljani, Središnjeanu uredu za oslgura-nje radnika u Zagrebu (SUZOR) in humanitarnemu fondu železničarjev v Zagrebu bo minister za šume in rudnike sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje predpisal v skladu z dejansko potrebo, največ pa do zneskov, dobljenih od omenjenih ustanov leta 1934, poseben prispevek, ki se bo pobiral od celotne prodaje premoga in briketa Iz rudnikov v dravski banovini.
Temelj za izračunavanje v prejšnjem odstavku omenjenega posebnega prispevka se določi od vrednosti dotičnega' proizvoda na Isti način, kakor se odmerja davek na poslovni promet. Plačani prispevek bodo podjetja v fakturah posebej obračunavala.
Razdelitev plačanega posebnega prispevka bo izvršila uprava fonda.
Podrobnejše določbe za izvršitev te uredbe bo izdal po potrebi minister za šume in rudnike s posebnim pravilnikom.
Ta uredlba stopi v veljavo prvi dan tistega meseca, ki pride za dnem njene razglasitve v »Službenih Novinah« (torej 1. Junija).
Volitve v ČSR
Praga, 3. maja g. Danes je potekel rok za predložitev kandidatnih list za parlamentarne volitve, ki bodo 19. maja. Skupno je bilo vloženih 17 list, torej za tri manj kakor pri zadnjih volitvah pred 6 leti. Volitev se bo udeležilo 10 češkoslovaških, 6 nemških in 1 karpatsko-ruska lista Madžarska manjšina se je zvezala z nemškimi strankami.
Titulescu v Parizu
Pariz. 3. maja n. Davi ob 10.30 je prispel v Pariz romunski zunanji minister Titulescu, ki se je mudil v M en tonu na oddihu. Takoj po prihodu se je zglasil na Quai d' Orsayu. kjer ga je sprejel zunanji minister Laval. Razgovor je trajal celo uro. Popoldne se je Titulescu ponovno vrnil v zunanje ministrstvo Spremljal ga je romunski finančni minister Antonescu, ki se že nekaj dni mudi v Parizu. Antonescu je imel dopoldne daljši razgovor s Flandinom. Posvetovanja obeh romunskih ministrov s francoskimi državniki se tičejo bližnje rimske konference in mednarodnih političnih posledic francosko-ruskega pakta
Anglija bo nadaljevala vlogo posredovalca
Omili en je predpisov o dravinjskih dokladah
Beograd, 3. maja. AA. Zaradi ustvarjenja možnosti zaposlenja v državni službi kvalificiranega nezaposlenega osebja, je ministrski svet izdal 11. aprila 1934 odlok, S katerim je določeno zmanjšanje draginj-skih doklad državnim uslužbencem v slučajih, če se nahaja v službi več oseb iste družine. Analogni odloki so bili izdani tudi v pogledu oseb v banovinski in občin ski službi 10. maja 1934.
Princip vseh teh odredb je bil, da se znižajo draginjske doklade ženi, ki je v državni službi v vseh slučajih, v kiterih je zaposlen tudi njen mož, bodisi v državni, samoupravni službi ali privatni službi, če ima drugače dovolj dohodkov za vzdrževanje družine. Znižanje draginjskih doklad je bilo izvršeno procentualno v razmerju službenega položaja moža odnosno v razmerju višine njegovih dohodkov.
Z istim odlokom je bilo izvršeno znižanje dohodkov v vseh slučajih, v katerih so zaposleni v državni službi otroci, katerih roditelji so ravno tako zaposleni v državni službi, ali so državni upokojenci, oziroma imajo kake druge dohodke.
Vsi ti odloki so izzvali mnogo upravičene nevolje tako v vrstah samih uslužbencev, kakor tudi v vrstah njihovih strokovnih organizacij. Pa tudi javnost se s temi odloki ni strinjala.
Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal odlok v tem smislu, da skupnost gospodinjstva ne sme vplivati ^a višino dohodkov posameznih članov. Ta odlok stopi v veljavo 1. junija.
Novi pomočnik notranjega ministra
Beograd, 3. maja. AA. Imenovan je za pomočnika notranjega ministra Dragutin Antič, pomočnik bana pri banski upravi moravske banovine.
Znižanje pristojbin v letalskem prometu
Beograd, 3 maja AA. Od 1. maja veljajo za letalski promet družbe »Air France« naslednje izdatno znižane pristojbine: Beograd—Varšavp Din 2.500 (tja tn nazaj 4.500 Din) Beograd—London Din 4.645 (tja in nazaj 8.361 Din). Beograd—Nilrn-berg Din 2 300 (tja in nazaj 4.140 Din) Beograd—Pariz Din 3.615 (6 507). Beograd—Strasbourg Din 2.845 (5.121 Din).
Deoata v angleški spodnji
ževalnl
London, & maja. <L Po ekspoaeju, ki ga je imel včeraj predsednik vlade Macdonald v spodnji zbornici, se je takoj pričala debata. Prvi je govoril vodja opozicije Lans-bury, ki je izrazil svoje razočaranje nad izjavo predsednika vlade, ker se rajši ukvarja s povečanjem oborožitve kakor pa s pogoji, ki bi mogli roditi trajni mir. Nihče ne more odpraviti nemškega letalstva & nadaljnjim oboroževanjem. Čestita pa Mac-donaLdu, ker je pustil Nemčiji na široko odprla vrata.
Vodja liberalne stranke Herbert Samuel je izjavil, da bo vlada imela potrebno oporo za splošne smernice svoje politike, toda javno mnenje Velike Britanije ne bo za popolno sodelovanje z ostalimi državami proti Nemčiji Obstoja nevarnost, da se sistem splošne kontrole ne izrodi v sistem zvez. Javnost je globoko užalil umik Nemčije iz kolektivnega 6:stema. Ce bo Nemčija nadaljevala sedanjo politiko oborožer vanja in ne bo sklenila sporazuma o ome^ je ran ju oboroževanja, lahko dvigne zoper sebe vse britanske kroge, tudi tiste, ki jim je največ za mir. Liberalna opozicija bo podpirala vlado pri ukrepih, potrebnih za primer, da bo Velika Britanija v podrejenem položaju glede letalskega oboroževanja-
Lord Churchill je nagJažal, da se dasta varnost in svoboda ohraniti le s sporazumnim delom s Francijo, Italijo in drugimi državami, velikimi in malimi, ki so prežete t željo, da se ohrani mir pod avtoriteto in sankeijami Društva narodov. S sistemom kolektivne varnosti moramo zgraditi obrambno moč in jo prilagoditi prijateljskim državam, da bomo mi>mo živeli.
Bivši zunanji minister sir Austen Cham-berlain je izrazil upanje, da bo vlada pospešila priprave za izgradnjo obrambnih siL Nemčija se ne more pritoževati, da jo obkrožil!]emo. Povabljena je bila, da sodeluje vzajemno z drugimi državami. Ce nam res hoče pridružiti, bo sprejeta pri-srčneje kakor katerakoli druga država, če se pa noče pridružiti rodbini narodov in bo skušala drugim vsiliti srojo voljo, bo ponovno našla Veliko Britanijo na svoji poti, z njo pa tudi DN. Nemčija bo takrat imela opravka s silo, ki jo bo ponovno spravila k pameti.
Liberalni poslanec Mander je poudarjal, da ne verjame dosti v praktično vrednost bližnje rimske konference, ki je predvsem sklicana zaradi dogovora o zaščiti neodvisnosti Avstrije pod pokroviteljstvom države. ki se pripravlja, da uniči neodvisnost Abesinije.
Simon odgovarja
Debato je končal zunanji minister sir John Simon, ki ee je bavil najprej z govorom voditelja opozicije Lansburyja. Na njegovo vprašanje, ali naj pokrajinski pakti nadomesie pakt Društva narodov ali pa se posameznim državam prepusti izbira med njimi in paktom DN. odgovarja, da to vprašanje ni upravičeno. Tudi loeamski dogovor je pokrajinski pakt, ne samo odobren temveč tudi priporočen od Društva narodov kot vzor podobnih dogovorov. Popolnoma neumestno je trditi, da pokraiinski pakiti, za katere gre sedaj, ne ustrezajo načelom pakta DN. Glede na vprašanje, ali je britanska vlada prinravliena zavzeti se za popolno ukinitev vojaškega letalstva, če se zarnjo izrečejo tudi druge države, je Simon omenil zinani Maodonalnov naM o omejevanju obomževanfe. ki obsega tudi predlog o popolni ukinitvi vojaškega letalstva. Edini pogoj je zahteva po zadostnem nadzorstvu nad trgovinskim letalstvom. Velika
zbornici o nemški oboro* politiki
Britanija tudi danes vztraja na tem predlogu.
Nato je Simon odgovoru na pripombo Herberta Samuela o zapletljajdh, v katere
bi mogla aaiti Velika Britanija po francosko - ruskem paklu na podlagi svojih obveznosti, sprejetih z locarnskim dogovorom. Ce bi prišlo do spora med Nemčijo in Rusijo m če bi bila Francija na podlagi francosko ruskega pakta dolžna priskočiti Rusiji na pomoč, bi Veliki Britaniji še ne bilo treba avtomatsko iti v vojno. Ce bi pa prišlo do spopada zaradi nemškega napada na Rusijo, bi Velika Britanija ne imela nobene obveznosti na podlagi locarnske pogodbe. Francosko - ruski pakt je popolnoma prilagoden loca ruskemu dogovoru in zaradi tega ne morejo nastati nove obveznosti za Veliko Britanijo.
Kar se tiče letalske oborožitve Nemčije, je zadnje mesece res hitreje napredovala kakor so jeseni mislili britanski strokovnjaki. Hitlerjeva izjav® o nemški nameri, da doseže letalsko pariteto z Veliko Britanijo, je bila splošnega značaja in ni bila opremljena s strokovnimi poročili. Šele naknadno so strokovnjaki razjasnili položaj in šele sedaj je mogoče točneje razumeti Hitlerjevo izjavo, ki pomeni, da bo Nemčija imela vsaj 850 prvovrstnih roja-ških letal, pri čemer so všteta pomožna in rezervna letala.
Državni kancelar Hitler je bil lojalen, ko nam je povedal svojo namero, da ee končno razgovor i mo o obrambnih potrebah Nemčije. Do razgovorov je pr;šlo pri diskusiji o možnosti vrnitve Nemčije v Društvo narodov. Prigovarjali smo Nemčiji, naj bi ee vrnila v DiN. Priznati moram, da me je Hitlerjev nastop v tem vprašanju zelo razočaral. Prvi njegov razlog smo še razumeli. Rekel je, da je Društvo narodov sestavni del sistema, ustvarjenega z versajsiko mirovno pogodbo, in da pakt Društva narodov sam predstavlja sestavni del versajske mirovne pogodbe. Edini naš možni odgovor je bil, da je treba skupno delati, da se ta dva sistema ločita drug od drugega in iz pakta Društva narodov ustvari popolnoma neodvisen dokument. Glavni Hitlerjev arguiaent pa je bil, da je Nemčija v pravnem pogledu na nekaterih poljih zapostavljena. Zastopniki britanske vlade so vse storili, da bi mogli nemški argument pobiti. Poudarili smo predvsem, da je Nemčija stopila v Društvo narodov na podlagi locarnske mirovne pogodbe in da je prišla tudi v svet DN.
Nadalje je Hitler pripomnil, da je Japonska zapustila Društvo narodov, de pa še nadalje upravlja kot mandator Društva narodov neko bivšo nemško kolonijo. Vprašal je. ali je mogoče govoriti o enakopravnosti Nemčije, ko jo vendar še vedno smatrajo kot nedoraslo za prekomorske ko-looijalne mandate. Odgovorili smo, d« vprašanje podeljevanja mandatov ni stvar posameznih članov DN, temveč Društva narodov kot celote. Z ministrom Edenom sem v Berlinu jasno obrazložil Hitlerju britansko stališče glede morebitnega prenosa mandata z ene države na drugo im po moji sodbi Nemčija nima pravice misliti, da bi bila zaradi vprašanja mandatov zapostavljena. Pripomnil sem tudi, da Nemčija s svojimi enostranskimi ukrepi tako postopno dosega enakopravnost. Nimamo namena, da bi sodelovali pri brezkončni in nesmiselni tekmi v oboroževanju. Dolžni smo. da v interesu mirn ter varnosti Evrope in vsega sveta nadaljujemo delo v sedanjem dnhu. Nihče ne more dvomiti, da ne bi vršili svoje pomembne vlorre posredovalca. V tej vlogi pozivamo Nemčijo, n«} se tudi orna zaveda svojega poslanstva, in sicer ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih.
iava francosko-ruskega pakta
Pariz, 3. maja. g. Besedilo francosko-ruskega pakta bo objavljeno nocoj. Dokument obsega sedem s strojem pisanih strani. Pogodba sama ima pet, izvršilni protokol pa dve strani.
Časopisje poroča o podpisu francosko-ruskega pakta z velikim zadovoljstvom. »Petit Parisien« poudarja med drugim, da je podpis tega pakta vse francosko javno mnenje pozdravilo z iskrenim zadovoljstvom Sporazum je porok za konsolidacijo in prijateljsko sodelovanje med obema narodoma. »Oeuvre« pravi, da se je s podpisom tega pakta končala velika bitka za okrepitev miru v Evropi. Včerajšnji dan bo važen datum v zgodovini o organizaciji miru.
Pogajanja med ČSR in Rusijo
Praga, 3. maja. g. Zunanji minister dr. Beneš je danes sprejel ruskega poslanika v Pragi Aleksandrovskega, s katerim je v zvjzi s podpisom francosko-ruskega pakta o medsebojni pomoči razpravljal o slič-nem češkoslovaško-ruskem paktu. Pogajanja se bodo po diplomatskem potu nadaljevala med Prago in Moskvo.
V razgovorih se bodo torej bržkone ba-vili zgolj z določitvijo roka dr Beneševe-ga potovanja v Moskvo, kier bo podpisal češkoslovaško-rusko pogodbo. S posebnim zadovoljstvom poudarjajo v češkoslovaških političnih krogih vlogo, ki jo je igrala Mala antanta v zadnjem času kot zagovornica zveznega sistema s Sovjetsko unijo. Čeprav gre za zvezo pretežno vojaškega značaja, zagotavljajo, da gre zgolj za zagotovitev miru. ki ga skušt Češkoslovaška organizirati z vsemi sredstvi prav tako kakor Francija. Do potovanja dr. Be-neša v Moskvo bo zaradi češkoslovaške volilne kampanje prišlo med 20. in 26. majem ali pa 4. in 10. junijem.
Ponarejen denar v Zagrebu
Zagreb 3. maja n. V Zagrebu so se pojavili v zelo velikem Številu ponarejeni novci po 50. 20 in 10 Din. Policija je sicer že aretirala več ponarejevalcev, vendar je falzifikatov vedno več v obtoku. Falzifi-kati se razlikuiejo od pravega denarja deloma po svoji maniš' teži deloma po svetlejši barvi, zlasti pa po slabi izdelavi ob robeh.
Beneška konferenca
Benetke, 3. maja. w. Na predvečer ita-lijaneko-avstrijsko-madžarske konference je prispelo semkaj mnogo novinarjev iz Budimpešte, Dunaja, Rima in 2eneve. Avstrijska in madžarska delegacija bosta prispeli jutri ob 1132. Za jutri dopoldne se pričakuje tudi prihod poslanikov Avstrije in Madžarske pri Kvirinalu. Z jutranjim brzim vlakom bo prispela v Benetke italijanska delegacija pod vodstvom državnega podtajnika Suvicha. Beneški sestanek pomeni izmenjavo misli o problemih, ki direktno interesirajo vse tri države. Beneška konferenca predstavlja zadnjo etapo za podunavski kongres. V italijanskih političnih krogih opozarjajo na potrebo, da se po tej zadnji izmenjavi misli med Rimom, Budimpešto in Dunajem nameravano delo v kratkem konča, zlasti ker je v interesu vseh srednjeevropskih držav, predvsem sosedov Avstrije, da se v podu-navskem vprašanju doseže razjasnitev in gotovost
Kriza španske vlade
Madrid, 3. maja g. Ministrski predsednik Lerroux je opoldne predložil predsedniku republike ostavko celotne vlade. Vzrok vladne krize je v zapletenem političnem položaju. Desnica je odklonila vladi pomoč, tako da pri zopetnem sestanku parlamenta nI mogla računati na večino. V političnih krogih menijo, da bo vladna jfriza trajala kratek čas, ker je Lerroux pripravljen dati desnici koncesije, ako mu bo zopet poverjena sestava vlade, kar se smatra za verjetno. Lerroux bo ponudil desničarskim strankam zahtevane portfelje, zlasti notranje ministrstvo, vojno ministrstvo in prosvetno ministrstvo. Ako bo ta kombinacija uspela, bi mogla vlada računati na podporo radikalov, ljudske stranke, agrarcev in neodvisne desnice.
Novi italijanski transporti v vzhodno Afriko
London, 3. maja g. Po poročilu iz Rima je italijanska vlada sklenila poslati v vzhodno Afriko zopet dve diviziji in sicer v teku meseca junija. S tem bi se zvišalo število italijanskih čet v Afriki na 60.000 mož.
Koncert Akad. pevskega zbora v Beogradu
Ljubljana, 4. maja.
Akademski pevski zbor Aleksandrove univerze, ki je v preteklem mesecu nadvse uspešno nastopil s samostojnimi koncerti dvakrat zaporedoma v Ljubljani, takoj zatem v Št. Vidu nad Ljubljano, ta teden pa v Mariboru, vsakokrat v popolnoma razprodanih in nabitih dvoranah, ponese v pričetku prihodnjega tedna (15. t. m.) milino in melodiožnost slovenske narodne pesmi tudi v Beograd. Ob tej priliki se bo zbor poklonil svoji visoki pokroviteljici Nj. Vel. kriljici Mariji in ji bo po svojih zastopnikih izročil kot izraz globoke udano-sti in hvaležnosti za njeno izredno naklo njenost svoj novi znak.
Znak je izdelan v STebru po prvonagra-jenem osnutku g. Maksa Megušarja, tehnika Aleksandrove univerze v Ljubljani, predstavlja kraljevsko krono ter vsebuje začetnice APZ. Vdenlan je v etui iz svetlo-rjavega, sivo niansiranega svinjskega usnja. Znotraj je opet preko belosivega usnja ozek trak iz črne jelenovine. V trak je vstavljen srebrn znak, pod katerim tri drobne svilene nitke sestavljajo državno trobojko Na spodnji notranji strani je uvezan trak iz pergamenta s tiskanim posvetilom kraljici Mariji in komentarjem k znaku. — Nežni odtenki materiala, v katerem je izdelan etui, izražajo poleg pozornosti do najvišje pokroviteljice — kraljice tudi prilogoditev estetskemu ženskemu okusu.
Etui je vzorno in z veliko pozornostjo izdelala knjigoveznica Delniške tiskarne v Ljubljani (g. Josip Žabjak) točno po načrtih in pod vodstvom g. Boleslava Hitra, pravnika. Etui bo skupno s sliko zbora do odhoda APZ v Beograd razstavljen v izložbi trgovine Magdič na Aleksandrovi cesti.
Akademskemu pevskemu zboru želimo na njegovi poti v prestolnico predvsem gmotnega uspeha, ker našim fantom zaupamo, da dosedaj zasluženih moralnih uspehov ne bodo zapravili. Prepričani smo. da bodo s svojimi odličnimi koncerti kmalu uspešno seznanili še ostale tudi najbolj oddaljene kraje naše širne domovine z gojeno. pri nas že skoro pozabljeno narodno pesmijo. APZ pa pri svojem znastveno resnem delu še ni našel dovoljnega razumevanja m možnosti, da bi ponesel zaklade naše krasne narodne pesmi tudi preko meja v širši, tuji svet, kjer bi nas gotovo častno zastopal.
Glavna dela v ptujskem srezu
Ptuj, 1 maja.
Razen večjih zneskov iz državnega fonda za javna dela in banovinskega gradbenega sklada za javna dela v skupnem znesku Din 803.000.—. je dospelo še nakazilo v znesku Din 110.000.— iz banovinskega bednostnega sklada. Prispelo je že tudi delno nakazilo denarja iz državnega in banovinskega fonda za javna dela, s katerim denarjem se prvenstveno regulira Drava od Sv. Janža na Dr p. do Kaniže. dalje regulira Grajena pri Ptuju, ostali denar pa se bo porabil za nove ceste in za dovršitev nekaterih že započetih cestnih zgradb Znesek Din 110.000 iz banovinskega bednostnega sklada pa se bo porabil za nadaljevanje cestnih zgradb Rucmanci—Grabšinski breg Din 18.000.—, "ivaletinci—Trbegovci Din 18.000.— -a graditev ceste Majšperk—Naraplje Din 18.000.—. za cesto Ivanjkovci—Lahonci in Ivanjkovci—Runeč—Lešnica Din 22.000.—. za cesto Tibolci 5000 Din in za cesto Cir-kovci—Sv Lovrenc Dr. p Din 11.000.—
Pri vseh teh delih so prvenstveno zaposleni le revni ljudje in brezposelni de lavci. katero delo jim prinaša vsaj skro men zaslužek Zlasti je veliko ljudi zapo slenih v Halozah pri gradbi cest Lesko-vec—Nova cerkev in Zavrč—Turški vrh— Klenovnik. kakor tudi pri regulaciji Gra jene Razen teh javnih del ima sreski cest ni odbor v Ptuju predvidenih več cestnih del iz svojega rednega proračuna tako da ie pričakovati ds bodo liudie oolnr za nosleni do zime in še nid; r»reko nie liubliena pa ie še Hid' nadalina nodpors iz banovinskega fonda za javna dela
SARAJEVSKIH PREPROG
Šelenburgova ulica 7,
(pritličje)
Zadnji dan 10. trn
Zadnji dan volilne borbe
Danes je zadnji dan volilne agitacije. Prirejajo se še poslednji volilni sestanki in shodi — ali v glavnem so fronte
že postavljene in odločitve pri volileih že storjene. Navzlic temu se tako rekoč od ure do ure množi ploha letakov in mistifikacije so v polnem cvetu. Letaki z najgorostasnejšimi trditvami in napovedmi, letaki s falzificiranimi podpisi, z izjavami, ki jih je dal povsem nekdo drugi nego tisti, v katerega imenu so baje izdani, se raznašajo in razdajajo. O njihovi vsebini razpravljati bi bilo seveda odveč, dve od številnih trditev pa je treba vendarle zavrniti:
Trdi se, da je ta ali oni kandidat na vladni listi privilegiran. To je seveda izključeno in če bi se kjerkoli na terenu pojavili kakšni znaki za upravičenost take trditve, gre za očito zlorabo ali pa za zlobno zamišljen poskus nagnati pristaše in prijatelje »neprivilegiranega« kandidata v prenagljene odločitve, ki bi samo stvari škodovale.
Raznaša se tudi, da predsedniki volišč ne bodo strogo vršili svoje dolžnosti. To je sumničenje, ki se samo odbija. Ne le da so predsedniki volišč častni možje, sodniki, uradniki, učitelji, javni delavci, temveč so tudi inteligentni dovolj, da vedo, s kako težko kaznijo do 3 let kaznuje § 84. volilnega zakona že vsak poskus falzificirati rezultate oddanih glasov.
Z današnjim dnem se pričenja tudi suho vreme: v soboto, nedeljo in ponedeljek je točenje ali kakršnokoli drugo dajanje alkoholnih pijač strogo zabranje-no in pregreške proti tej zabrani se ja-ko strogo kaznujejo z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in denarjem od 100 do 1000 Din.
Danes popoldne ob 15. se sestanejo volilni odbori, prevzamejo od občinske uprave volilni material, nalepijo kandidatske liste na vidnem mestu volišča, določijo potrebno število zapisnikarjev in določijo stražo za volišče.
Glasovanje se prične povsod v nedeljo ob 7. zjutraj in traja neprekinjeno do 6. ure zvečer.
Po izvršenem glasovanju in utrditvi volilnega rezultata s strani volilnega odbora se zapisnik z akti zapečati in v ponedeljek ga predsednik volilnega odbora odnese na pristojno sresko sodišče, ki ga pošlje Glavnemu volilnemu odboru v Beograd.
Ivan Prekoršek volil-cem celjskega sreza
V četrtek zvečer je bil v dvorani Celjskega doma volilni shod g. Ivana Prekor-ška, kandidata za celjski srez na državni listi predsednika vlade g. Je vtiča. Dvorana je bila že ob 20 nabito polna in mnogo volilcev je moralo stati ha hodniku in stopnišču.
Shod je o tvoril g. dr. Ernest Katan, ki je obžaloval, da se vršijo te volitve v znamenju boja med nacionalnimi ljudmi. Mi smo v celjskem srezu imeli poslanca, znanega nacionalnega delavca g. Ivana Pre-korška, ki je zastopal naš srez v Narodni skupščini nad vse častno ter si s svojim resnim, dostojnim in stvarnim nastopom, neumornim delom in lepimi uspehi pridobil tudi v Beogradu tak ugled, da nam je bil dika in da je bilo njegovo ime izrečeno vselej s spoštovanjem. Naše prepričanje, naše hotenje in naša hvaležnost nam nalagajo dolžnost, da stoiimo v tem boju kakor en mož ob njegovi strani. Današnji zbor naj mu bo dokaz, da je pretežna večina prebivalstva zanj.
Govor Ivana Prekorška
Med viharnim odobravanjem je spregovoril nato kandidat za celjski srez gospod Ivan Prekoršek, ki je izvajal med drugim:
Ko stopam danes pred vas kot dosedanji vaš narodni poslanec in kot kandidat za petomajske volitve, čutim dolžnost da sem odkrit in iskren. Moja odločitev ni bila lahka, ker je zahtevala od mene osebno izvestne težke in odgovorne žrtve, ki so za mene in mojo rodbino lahko usodne, ker sem človek brez premoženja*
Imam zavest, da sem po svojih najboljših močeh tri leta pošteno delal iz ljubezni do države In naše ožje domovine ter vseh neštetih ubogih ljudi, ki so me preplavljali s svojimi prošnjami in težavami; Kaj sem delal kot poslanec? Vse. kar je kdaj bila dolžnost poslanca in Se mnogo tega. kar je vsled sile razmer in vsled komplicirane gospodarske in socialne strukture celjskega sreza postala moja ne-zanisana dolžnost poslanca.
Ne zahtevajte od mene, da se hvalim in naštevam! Ako se danes po jasno zasnovanem programu odpira zasuta struga Savinje pod Celjem in je sicer s skromnimi mezdami zaposlenih stotine delavnih rok, je to ono delo in oni moj uspeh, ki je bil v boljših časih nedosegljiv, ki je pa od mene terjal dveletnega naporriega delit, k« ga more presoditi le tisti, ki ve, kake gore ovir je treba premostiti, predrto se pride do cilja Popravljajo se razdrti nasipi Savinje po dolini in ure ju ie jo se nezavarovane struge pritokov, gradita se dve večji cesti iz Voinika v Šmartno ter iz §t Jurija na Kalobie. začenja se gradnja ceste s Franknlnvetfa v Črešnjice. da se tako omogoči priključitev teh delov konjiškega sreza našemu celjskemu srezu. kamor vsi H kraji po naravi težijo Ne bom tu razpravi ial o svoiem del« hmeliarstvo kot naiva5ieiš; panogi na«ega tukajšnjega kmetii<jtv* Ve mnrem se ponašati t usne hi Tn i/Hatno omilienje bremen, ki težijo propadajočo obrt ki je ▼ podeželja sko-
roda umrla, ▼ mestih pa jedva Se životari z malimi srečnejšimi izjemami. To pa ni vprašanje posameznega sreza in posameznega poslanca; to je vprašanje našega celokupnega državnega gospodarstva in naše davčne politike ter finančne politike države, v katero prinaša novi finančni minister nove smernice.
Celjski gospodarski krogi mri baje delajo očitke, da sem se pregrešil v vprašanju združitve mesta Celja z okoliško občino. Nimam slabe vesti, ker ne spadam med one, ki na sejah ali po gostilnah tre-tirajo to vprašanje demagoško za ulico to za svojo kandidaturo, ker vem, da bomo to vprašanje reševali stvarno lin skupno tedaj, ko postane aktualno. In do tedaj ni več daleč. Nimam srca za delavca, pravijo, ker nimam moči, da bi podjetnikom predpisal življenjskim potrebam odgovarjajoče delavske mezde. Nimam srca za nameščenca, upokojenca in Invalida, ker nisem mogel kot poslanec preprečiti nre&b ministrskega sveta v zadevi doklad in nisem mogel odstraniti krutih trdot Invalidskega zakona iz leta 1929. Moji stanovski tovariši pri tem ne poralšljajo, da v tem zahtevajo od mene več, nego nvorem, morejo mi pa zaupati, de me v danean trenutku ne bo manjkalo z vso mojo vo£)o in poznanjem stvari, ko bo šlo pred bodočo Narodno skupščino za zadevne veUk« odiločitve. Kje bo tedaj moje mesto h* kaj bo moja dolžnost In potreba srca, o tem smo si menda na jasnem. Sodniška neodvisnost in stalnost Je predpogoj pravne države. Za izibol^anje invaH<fc.kaga saio-na nisem niti kot član zadevnega o<K>ora v skupščini mogel ničee<ar doseči, ker Je tedanji minister za socialno politiko umaknil Bvoj predlog, p redno je mogel prfti v razpravo. Potrebno bo, da sedanji minister socialne politike omogoči, da prtne-semo v skupščini izboljšanje invalidskega zakona, ako že vlada sama tega ne bo storila.
Politika meni ni moda ali sredstvo za izživljanje častihlepja in mogočnosti aH lakote po denarju. Politika meni ni predmet za slab dovtip jn klevetanje drugega. Jaz se ne bom posluževal zastrupljene mu-nicije, ker odklanjam zmago, ki bi bila s takimi sredstvi lzvojevaoa. Srečen sem, da sem neštetim ljudem mogel pomagati in da sem mnogo potrebnih in vrečmih ljudi spravil do kruha. Moj princip ni bil preganjanje, pač pa pomoč in podpora vsakemu poštenjaku, ki mi poštenja ni utemeljeval z legitimacijo. Imam občutek, da nismo še nikdar mi Slovenci značaju o tako padli. To razočara in boli, ker človek moje vrste, ki eem rastel iz naroda In živel v narodu z vsem razumevanjem za njegovo trpljenje, ne more stati pred narodom z občutkom, da je v tej tekmi in darki izgubil narod zaupanje in vero v tiste, ki so mu ostali trajno zvesti v dobrih in slabih časih.
Za tako ponujanje jaz nisem, ker iipmi v sebi čut časti in zavest odgovornosti, ki ob danih razmerah v naši državi ne postaja manjša, temveč večja in težja. Sem Celjan z vso dušo in ljubeznijo do Celja in celjskega sreza. Kandidiram zato, ker čutim v sebi voljo, da služim domovini v težkih in odgovornih dneh. Ko greste volit listo predsednika g. Jevtiča, je Vaša pravica, da glasujete na tej listi za mene.
Govor g. Prekorška je bil opetovano prekinjen z burnim odobravanjem in zbo-rovalci so na koncu priredili svojemu dosedanjemu zaslužnemu poslancu dolgotrajne prisrčne ovacije.
Namestnik kandidata žalski župan g. Rudolf Lorber je v svojem govoru sporočil pozdrave iz Savinjske doline in njenega središča in poudaril potrebo, da bi naj obstojala poleg stalne gospodarske povezanosti Celja in Savinjske doline vedno tudi popolna politična združenost. Navedel je velike zasluge gosp. Prekorška za razvoj hmeljarstva in gospodarstva v celjskem srezu sploh ter pozval vse zborovalce, da se v nedeljo izjavijo za g. Ivana Prekorška.
Gosp. dr. Kalan je stvarno in točno orisal osebe nasprotnih kandidatov v celjskem srezu in poudaril, da morajo imeti oni, ki hočejo kritizirati g. Prekorška predvsem moralično kvalifikacijo.
Gosp. dr. Kalan je zaključil shod s pozivom, da naj vsi navzoči posvetijo svoje sile delu za izvolitev kandidata Ivana Prekorška, tako da bo 5. maja zmagala poštenost, politična morala in nacionalna solidarnost v Celju in celjskem srezu.
Omejitev telefonskega in telegrafskega prometa
Beograd, 3. maja. p. Nocojšnja »Politika« objavlja naslednje službeno obvestilo;
Vse zainteresirane osebe se obveščajo, da bo dne 4., 5. in 6. t m. telefonski in brzojavni promet za privatne osebe v interesu čim hitrejšega in lažjega obavlja-nja državnih brzojavnih in telefonskih sporočil omejen do skrajnosti. V tem času se bodo odpravljale samo nujne privatne brzojavke in dopuščali samo res nujni telefonski razgovori (v smrtnih primerih. v primeru bolezni in iskanja zdravniške pomoči). 5. in 6. t m. do 12. ure opoldne bodo vse brzojavne in telefonske proge rezervirane izključno za državni promet Mednarodni telefonski in brzojavni promet pa se bo vršil normalno in velja to zlasti tudi za dopisnike inozemskih listov in novinskih agencij. Druga privatna telefonska in brzojavna sporočila se bodo opravljala samo v mejah možnosti.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Prftpžno vedro, ponekod boli oblačno.
Dunajska vremenska napoved ca soboto: V iužnih Alpah menjajoče se oblačno, top l«|e.
Maši krapi in ljudje
Polkovnik Jovan Iskric komandant okrožja v Štipn
Komandant ljubljanskega vojn. okrožja polkovnik Jovan A. Iskrič »e poslavlja od Ljubljane. Danes ob 9. se odpelje na ao-službeno mesto, za komandanta voj-
vo
neg« okrožja ▼ Stipu. Ugledni častnik je doma iz Sremske Mitrovice, iz ogledne
srbske družine, kjer se j« rodil 1884. Po dovršeni kadetnici se je v svetovni vojni boril na soški fronti, kjer je bil za izredno hrabrost večkrat odlikovan. Težko ranjen v prsi se je vrnil v zaledje in je bil ob prevratu poveljnik narodne garde v Subotici. Zaradi usodne rane mu je bila po prevzemu v jugoslovensko vojsko dodeljena pisarniška služba. Služboval je v štabu jadranske divizijske oblasti in vojnem okrožju v Mostarju, nadalje kot pomočnik komandanta vojnega okrožja v Požegi, odtod pa je prišel za komandanta vojnega okrožja v belo Ljubljano. Večkrat je zastopal Nj. Vel. kralja ali vojnega ministra na raznih prireditvah. V Gasilski zajednici dravske banovine je bil zastopnik vojske. Postal je v Ljubljani eden najpopularnejših m najbolj priljubljenih oficirjev. Civilnemu prebivalstvu j® šel večino rade volje na roko, kolikor mu je bilo le mogoče v mejah zakona. O njegovi vestnosti in sposobnosti pa najvidneje pričajo odlikovanja, red sv. Save III., IV. te V. stopnje. Želimo uglednemu oficirju srečno bivanje v Stipu 1
Svečanosti Jadranske straže
Ljubljana, 3. maja Naslednji teden se obetajo v Ljubljani svečanosti v znamenju sinjega Jadrana. Svečanosti priredita Oblastni odbor JS v Ljubljani in njegova sekcija Podmladka Prihodnjo nedeljo 12. t m. bo v Trgovskem domu redna letna oblastna skupščina J5 z delegati z vsega njenega področja. Po oficielnem delu skupščine se bo zbrala na Kongresnem trgu mladina vseh šol in vse ljubljansko dijaštvo. Točno ob 11. bo svečano blagoslovljenih in razvitih 36 praporov PJS, ki jih bo izročil posameznim podmladkom predsednik oblastnega odbora g. podban dr. Otmar Pirkmajer. Ob spremljevanju želczničarake godbe »Sloge« bodo združeni podmladki Velike Ljubljane zapeli svojo himno. Nagovoril jih bo tudi načelnik sekcije PJS prosvetni šef g. Breznik Josip. Potem »e bo razvrstila slavnostna povorka po mestu. Mimo zastav svoje pomorsko-obrambne nacionalne organizacije bodo korakal« vse ljubljanske šole. Že prejšnji večer, v soboto, prirede ljubljanski podmladki JS v veliki dvorani Uniona slavnostno akademijo z izbranim pomorskim programom.
Občinstvo opozarjamo na ta veliki praznik naše mladine in mu toplo priporočamo, da s svojim posetom podpre njeno idealno delo, ki hoče po močnem Jadranu imeti močno pomorsko silo Jugoslavijo. Cisti dohodek prireditev je namenjen Mladinskemu skladu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja za PJS dravske banovine, to je: za podporo mladine ob izletih na morje in za zgradbo njenega doma ob Jadranu.
Novo delo narodnega izseljenskega odbora
Ljubljana, 3. maja V sredo zvečer je bila v Delavski zbornici seja narodnega izseljenskega odbora, katere so se udeležili zastopniki naših naprednih društev. Navzoč je bil tudi referent izseljenskega komisarijata v Zagrebu g. dr. Pavlakovič. Sejo je otvoril predsednic g. dr. Joža Bohinjec, ki je ugotovil, da je pri nas nadvse potrebna zasebna organizacija, da se bo brigala za naše izseljenec in povratnike, ki prihajajo iz tujine često brez vsakih sredstev in v brezupnem položaju. V debati sta podala g. Pavel Bol-
ha« organizator vrestfalskih Sk>vencev, in dr. Pavlakovič smernice dela nove organizacije. Narodni izseljenski odbor naj vodi tudi kulturno delo med našimi izseljenci, ki le premnogokrat zapadejo tujim razdiralnim vplivom.
Zaradi razširjenega delokroga organizacije se je smatralo za potrebno rekonstruirati in razširiti odbor, ki ga zdaj tvorijo naslednji gg.: predsednik dr. Joža Bohinjec, podpredsednik inž. Janko Mačkov-šek, L tajnik dr. Stanko Jug, II. tajnik Vladimir Kravoa, blagajnik dr. Riko Fux; odborniki: Engelbert Gangl, dr. Albert Kramer, dr. Josip Cepuder, Franja Tavčar-
jeva, Andrej Gabršček, Rasto Pustoslem-
šek, J. Pogačnik, R- Juvan. Tako so v odbo ru predstavniki naših velikih družb in organizacij. Ena glavnih nalog novega odbora naj bi bila iniciativno delovanje za sestavo mednarodnih konvencij v zaščito naših izseljencev. S seje so bile poslane izjave vdanosti Nj. Visočanstvu knezu Pavlu in pozdravi predsedniku vlade g. Bogoljubu Jevtiču, ministru socialne politike g. dr. Marušiču in šefu Državne izseljenske službe g. dr. Aranickemu. Želimo, da bi novi odbor z vnemo in uspehi vršil veliko nalogo v prid sestram in bratom, razseljenim v tujini.
Žrtve radgonske ustaje bodo počivale v domači zemlji
Gornja Radgona, 3. maja
Občinska uprava trga Gornje Radgone je na seji 2. t. m. sklenila izvršiti izkop in prevoz zemskih ostankov žrtev staroav-strijske soldateske, ki so kot jugosloven-ski nacionalisti padli pod svinčenkami 29. maja I. 1918. o avstrijski Radgoni. V avstrijski Radgoni, kamor so bili medvojno postavili 97. tržaški pehotni polk, so služili takrat naši fantje iz Kranjske in Primorja. Pod vodstvom podoficirja Olipa, brata beograjskega odvetnika dr. Janka Olipa, ki je bil doma iz Radovljice in vnet član radovljiškega Sokola, se je pripravljal vojaški upor, kateremu pa so Avstrijci zaradi izdajnikov prišli prezgodaj na sled. Posledica je bila, da jc moralo devet naših zavednih slovenskih fantov preliti svojo kri na pragu osvoboditve. Padli so s klici: »Živela Jugoslavija!«
Med tem ko je radovljiški Sokol takoj po prevratu dal ekshumirati in prepeljati domov zemske ostanke voditelja vstaje in
svojega dolgoletnega člana Olipa, so druge žrtve ostale pokopane na radgonskem pokopališču daleč od svojih domov. Dve žrtvi sta bili pred leti na prizadevanje svojcev ekshumirani in prepeljani v Primorje, za ostalih šest, ki so Ukovič Rudolf, Melihen Andrej, Hvala Peter, Svab Anton, Frai Marko in Verlan L., vsi iz Primorja, pa se doslej ni nihče pobrigal.
Po sklepu gornjeradgonske občinske uprave bodo zdaj še ti ekshumirani in prepeljani v torek 7. t. m. z dopoldanskim vlakom iz avstrijske Radgone v Gornjo Radgona V Gornji Radgoni bodo nato položeni v nedeljo 12. t m. dopoldne v skupen grob, ob katerem jim bo občina postavila primeren spomenik z imenu
Istočasno bodo na pokopališču pri Sv. Petru v Gornji Radgoni ekshumirani štirje avstrijski vojaki, ki so v vojnem času umrli pri nas in bodo na prizadevanje svojcev prepeljani v Avstrijo.
Dve nesrečni smrti
Maribor, 3. maja
Dva žalostna dogodka sta globoko pretresla prebivalstvo naših obmejnih krajev. Dve človeški življenji sta ugasnili: prvo je omahnilo kot žrtev sovraštva, drugo kot posledica nesrečnega usodnega naključja.
Preteklo sredo so delali delavci v nekem vinogradu blizu Sv. Petra pri Mariboru. Med njimi je bil viničarski sin Ivan Gamzer. Po delu sc je napotil proti domu v Celestrino. Nosil je s seboj motiko. Naključje je hotelo, da je okrog 19. ure srečal na cesti 211etnega viničarskega sina Srečka Bohla, s katerim sta si bila zaradi nekega dekleta hudo v laseh. Beseda jc dala besedo. Srečko je to in ono očital Ivanu, ki sc je zaradi tega hudo vznemiril. V jezi je z motiko udaril Srečka tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo.
V mariborski bolnišnici je bil ranjenec operiran. Nastale pa so komplikacije in mu zdravniki niso mogli kljub najvestnej-šemu prizadevanju rešiti življenja. Truplo so danes popoldne obduciTall Njego-
va žalostna smrt je bila javljena državnemu tožilstvu. Ivan Gamzer se zagovarja s silobranom.
V Maribor je prispela vest o tragični smrti orožniškega podnarednika J. Kozje-ka, ki je bil svoječasno uslužben pri orož-niški postaji pri Zg. Sv. Kungoti in sc priljubil pri vsem tamošnjem prebivalstvu. Pozneje je bil prestavljen v Kozje, kjer si je s prihranki uredi! vse, da si postavi skupno, prijetno ognjišče, kamor je imela priti te dni njegova mlada žena Marica roj. Žunkova. Ravno te dni bi se morala izvršiti selitev. Podnarednik Kozjek je bil na važnem službenem poslu v kozjanskih hribih, kjer so orožniki vršili racijo za neko drzno vlomilsko tolpo. Da bi se racija vršila čim bolj nemoteno, se je Kozjek preoblekel v civilno obleko. V noči p., je bil revež po nesreči ustreljen v trebuh. Danes, ko b: se imela mlada žena preseliti k svojemu možu v novo življenje, mora na pogreb. Za priljubljenim orožnikom žalujejo vsi, ki so ga poznali.
Svetovna zveza Jngoslovenov
Zagreb, 3. maja
Publicist Milan Marjanovič, upokojeni šef Centralnega presbiroja, je v Zagrebu ustanovil odbor za svetovno zvezo Jugoslovanov ter postal njegov predsednik. O namenih tega odbora je nedavno tudi predaval t«r poslušalcem nazorno opisal probleme naših rojakov onstran meja. V glavnem sta dva problema, in sicer problem naših narodnih manjšin in problem našega izseljenstva. Predavatelj je naglasii da živi izven meja Jugoslavije okrog 2£00.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem številu so vračunane jugoslovenske manjšine v sosednjih državah ter izseljenci v evropskih in prekomorskih državah. Na narodne manjšine odpade 1,300.000, na izšel jenstvo pa 1,500.000 naših ljudi.
V drugem delu svojega predavanja je predavatelj podal glavno karakteristiko obeh problemov: manjšinskega in izseljenskega ter ugotovil, da sta pri nas oba precej zanemarjena in da je nujno potrebno ne samo zaradi našega življa na tujem, temveč tudi zaradi nas samih, da posvetimo manjšinskemu fn izseljenskemu problemu vso potrebno pozornost Naše manjšine je razdelil na štiri skupine. K prvi se prištevajo majhni otočki našega življa, kakor n. pr. Hrvati na Češkoslovaškem in okrog Dunaja Ti naši rojaki so primeri naše rase, naše folklore in imajo neko vrsto reprezentativnega značaja. Drugo skupino tvorijo Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini ter koroSki Slovenci. To je prava kompaktna narodna manjšina.
dočim so večje narodne skupine tudi v tretji skupini naših manjšin. To so Hrvati v Burgenlandu v Avstriji, Hrvati in Slovenci v vzhodni Madžarski, Hrvati in Srbi v južni Madžarski in še neke druge skupine, ki politično ne prihajajo v po-štev. Četrto namanjšo skupino pa tvorijo oni naši ljudje, ki so ostali v Rusiji in Aziji. Številčno se te skupine izražajo takole: V Italiji v Julijski Krajini je 650.000 Slovencev in Hrvatov in še okrog 51.000 Slovencev iz dobe pred svetovno vojno. Na Koroškem in Gradiščanskem j« 180 tisoč Slovencev in Hrvatov, na Madžarskem 110.000, v Rumuniji 70.000, v Grčiji 170.000, v Rusiji pa okrog 50.000 naših ljudi.
V tretjem delu predavanja je navajal etično-kulturne vzroke in dolžnosti naše skrbi za rojake na tujem. Naglasil je tudi, da narodne manjšine, pa naj si bodo danes še tolik kamen spodtike, lahko postanejo važen faktor vzajemnosti in miru med narodi. Našim manjšinam moramo v prvi vrsti pridobiti one pravice, ki jih v naši državi uživajo tuje narodne manjšine. Načela reciprocitete se nam ni treba bati. Nasprotno — to načelo nam je lahko samo koristno. Pri problemu izseljenstva so poleg etičnih in kulturnih važni tudi gospodarski vidiki, ves problem našega življenja na tujem pa ima toliko skupnih točk, da je potrebno delovanje posebne organizacije, ki se v enaki meri posvečuje reševanju manjšinskih in izseljenskih vprašanj.
KULTURNI PREGLED
Nova drama A. Cerkvenika
Pretekli teden Je bila v mariborskem Narodnem gledališču krstna predstava A. Cerkvenikove vojne zgodbe v Štirih scenah >Kdo je kriv?« A. Cerkvenik Je v svojih dosedanjih dramah »V vrtincu«, »Grehu«, »Očiščenju« in »Roki pravice« rastel v svojem dramsko literarnem snovanju Vojna zgodba »Kdo Je kriv« pa ne more pomeniti rasti; kvečjemu upadek. Vse to, kar smo gledali na mariborskem odru, bi bila sijajna novela ali kaj podobnega. Odrsko močna reč to ni, razen če bi se sicer izvirna in v prvih povojnih letih gotovo hvaležna ter pričakovana snov zagrabila. Tako pa poteka vsa ta zgodba — ki traja od 21. do 24. ure ponoči, v povsem enostavni, preprosti izgradnji, v neki nerealistični dialektiki med nemškim vojakom Alfredom Spiessom in rusko učiteljico Rusko, 20 km za prvo vojno črto na rusko -nemški fronti med svetovno vojno. Le v prvi sceni Je nekaj dinamike, ostale trt sc ene si sledijo v scenah Rušinega moža Griše, ki Je odpeljal Alfredovo ženo HHde-gardo iz Trempena v vzhodni Prusiji, mor so bili udrii Kozaki, in ki ga sedaj Alfred išče, da bi se nad nJim maščeval.
Pač čudovito naključje, da trči nemški vojak Alfred na rusko-nemški fronti na Gri-Sevo ženo Ruška ki krade iz nemških vozov konzerve in kruh in od katere zahteva Alfred povračilo, ker Je ni ovadil zaradi tatvine! Za prepričevalno odrsko delo nekoliko preveč fantazije. Pač pa Je psihološka izgradnja druge in tretje scene močna, četudi se žal besedilo zaradi lepega Jezika bere zanimivejše kakor pa z odra doli posluša. Na učinkovitosti bi stvar nedvomno pridobila, ako bi se bile Alfredo-ve domneve o Ruškinemu možu Griši z obračunom na bojišču pri Južnem Gadišču v celoti obistlnile, tudi ako bi ostalo pri golem pripovedovanju. Moment iluzije v drugi sceni, kjer se Alfredovo teatrstvo in vojaštvo spremešava v celoto, bi se s posebno vrinjeno sceno za transporentnim za-grinjalom in z dogodkom v Trempenu izdatno podkrepil, pa tudi element potrebne odrske menjave in plastike bi se s tem po-sve«L
Tendenčna stran, ki te« v protivoj-no mišljenje — vojak Alfred, ki ustreli v tretji sceni višjega častnika, pravi, da mora biti »te strahote konec«, se spa-
ja z erotičnimi motivi, ki so vesoljni in nadčasovni. V tej vojni zgodbd Je precej nanešenega, toda neobdelanega in neobtesan ega ter za odrske naloge v tej priredbi neprimernega. Precej dvomljivo je tudi, da bi Se tako rafinirana režija mogla vdihniti tej štiri scenski vojni zgodbi potrebno dramatičnost in toploto, ki naj vzpostavi čim tesnejši kontakt med odrom in občinstvom.
Teoretična solucija na vprašanje »Kdo je kriv?«, ki se glasi ob zaključku četrte scene »Vsi smo krivi« kakor zatrjuje vojak Alfred v svojem poslednjem dihu, in za nJim učiteljica Ruška, ne more v svoji preprostosti in naivnosti zadovoljiti. Pa tudi praktična režijska solucija z brezpomembnim črtanjem nekaterih stavkov in gramofonskim nadomestilom za prasketanje pušk, regljanje strojnic in pokanje granat ni mogla ustrezati, če se že uprizarjajo takšne reči, potem je treba iluziji dati širok razmah in polno koncesijo. Vprašanje dobrih živcev in večjih ali manjših režijskih stroškov ne more biti odločilno. Prva scena je v KoSičevi režiji plastično zaživela na odru, dočim so se pri ostalih treh scenah čutili nekateri tehnični ln režijski nedostatki. Spretna režija hi to dialektično dolgočasje 3. in 4. scene mogla precej zabrisati. Pač pa je imel režiser Koši« srečo s pritegnitvijo Furijana v vlogi nemškega vojaka in Starčeve,
OdoCjc naj6otj
prijateCj tiašifi !
Smrt zaslužnega četniškega prvaka
Skoplje, 3. maja Včeraj popoldne je po kratki bolezni v Kumanovu umrl zaslužni nacionalni voditelj in borec, bivši narodni poslanec Jovan Stanojkovič, po vsej Srbiji znan pod imenom: četniški vojvoda Jovan Dovezenski.
Pokojnik jc bil eden od prvih organizatorjev četništva na srbskem jugu med narodom, ki je hrepenel po svobodi. Svoje življenje je stavil na kocko pri mnogoštevilnih četniških pohodih ter pozneje med balkansko in svetovno vojno. Rodil se Je 8. aprila leta 1873. v vasi Dovezeni v ku-manovskem okrožju, obiskoval je šok), ki so jo na skrivaj vodili redovniki gradiske-ga samostana, pozneje, ko je prišel v svobodno Srbijo, pa je dovršil učiteljišče ter učiteljeval do leta 1904., ko jc postal član četniške organizacije ter se boril v raznih pokrajinah Južne Srbije do njenega osvo-bojenja.
Po osvobojenju je bil nameščen v ministrstvu za socialno politiko, nekaj let pa je bil tudi narodni poslanec. Vse svoje življenje je posvetil svoji ožji južnosrbski domovini, bil p* je tudi vzor širokogrud-nega, z jugoslovensko idejo prežetega rodoljuba.
Zagonetna smrt otroka
Ptujska gora, 3. maja Te dni je v zagonetnih okoliščinah umrl štiri in pol leta stari Plavčak Srečko v Plajnskem. Zdravnik dr. Peče iz Ptujske gore je pri fantku ugotovil nenaravno smrt, zaradi česar je bilo trupelce prene-šeno v mrtvašnico v Majšperku. O tem je bilo obveščeno ptujsko sodišče, ki je odredilo obdukcijo trupelca. Sodna komisija je dognala, da je imel deček veliko rano na glavi, prizadejano z nekim topim predmetom, m da je smrt nastopila zavoljo otrpnjenja možganov.
S tem v zvezi so orožniki aretirali njegovo mačeho v Plajnskem ter jo odvedli v ptujske sodne zapore, da se dožene, kdo je zakrivil dečkovo smrt
Avstrija je~ižroSla Arnuša
Gornja Radgona, 3. maja Na predlog višjega državnega tožilstva v Ljubljani je višje deželno sodišče v Gra-zu odločilo, da se L 1908. v Dornavi rojeni železniški uradnik Mirko Arnuš, ki je 15. marca letos iz železniške blagajne na postaji v Lescah poneveril 7000 Din ter pobegnil čez mejo v avstrijsko Radgono, izroči našim oblastvom. Zaradi te rešitve je bil Mirko Arnuš, ki je bil doslej v zaporih okrajnega sodišča v avstrijski Radgoni, 30. aprila dopoldne z avstrijsko eskorto priveden čez obmejni most ter izročen našemu obmejnemu orožništvu. Avstrijska oblastva so izročila našim tudi Arnušu odvzeti denar, in to 3357 Din in 4.50 šilinga.
Ker se Arnuš vea čas, od kar je bil v zaporu, ni bril, mu je zrasla dolga brada, tako da ga je bik) težavno spoznati. Naša orožniška eskorta ga je od nas odvedla v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani.
Ptujčan v Avstriji obsojen v smrt na vesalih
Leoben, 3. maja Pred poroto v Leobnu v Avstriji se je zagovarjal včeraj in danes 561etni upokojeni železniški premikač avstrijskih zveznih železnic Franc Strucelj, po rodu Ptuj-čan, ki je 31. oktobra krni umoril svojo ženo. Po zločinu je simuliral blaznost in so ga prepeljali na opazovalni oddelek v Gradec, kjer so pa zdravniki kmalu spoznali, da se mož pretvarja
Strucelj se je poročil L 1909. Zakon je bil sprva srečen, čez čas pa je Strucelj očital ženi, da se peča z drugimi in da zapravlja njegov denar, žena pa je nasprotno zatrjevala, da ima on razmerja z drugimi in da mora pri njem večkrat stradati Že lani se je hotela Štrucljeva ločiti. Takrat je mož nekemu znancu dejal: »Zadnjo besedo bo govoril samokres!« Zakonca sta bila sicer sodno ločena, ostala
sta p« v skupnem stanovanju. Polagoma sta se spet sprijaznila, a prepiri med njima niso ponehali 31. oktobra so počili trije streli: Strucelj je ustrelil svojo žeoa Po dejanju je pričel divjati kakor nor in zdelo se je, da res blazni
Tudi pri razpravi je Strucelj skušjd simulirati blaznost Zatrjeval je, da raznih prič, ki so njegovi sorodniki ne pozna, topo je zrl predse in na vprašanja sploh ni odgovarjal ali pa je bleknil kakšen nesmisel. Večina prič je slikala umorjenko kot dobrosrčno, pridno žensko, ki jo je to-gotni, nasilni mož rek) muči L
Psihiatri so ponovno izjavili da Je obtoženec odgovoren za svoja dejanja. Porota ga je spoznala krivim zavratnega umora in obsojen je bil na smrt na vešalih. Na vprašanje predsednika, če je razumel obsodbo, je Strucelj odvrnil: »Kaj pa morem za to?« — Senatu je predsedoval de. Marinitsch, obtožbo pa je zastopal dr. Suppan.
Berač pod tramvajem
Ljubljana, 3. meja Okrog 17. are »e je pripetila na Celovški cesti tramvajska nesreča, pri kateri je neznan siromak kmalu poplačal neprevidnost z življenjem. Proti robu mestne meje teče tramvajska proga po Celovški cesti, po nekod v tako neposredni bližini hiš, da mora človek, ki pride iz hiše, stopiti s praga domala naravnost na tračnice. Tam je neznan star berač pritiskal na kljuke. Ko je stopil iz Plntarjeve trgovine v eni izmed hiš na levi strani ceste, malo dalje od gostilne Zvezde, je pridrvel mimo tramvajski voz. Berač, ki očitno ni bil zadosti vajen kraja, je stopil na sredo tračnic naravnost pred voz, ki ga Je v hipu podrl m potegnil s seboj. Čeprav Je voznik, ki ga po ugotovitvah policije ne zadene nobena krivda, takoj zavrl, so neznanega starčka pobrali že vsega ki >a»e-ga, nezavestnega, s precej razbito glavo Na pomoč poklicani reševalci so ga takoj prepeljali na kirurški oddelek.
Ker je ponesrečenec vozil s seboj majhen voziček, v katerem je imel različno kramo, je policija voziček preiskala te našla poselsko knjižico, po kateri je lahko ugotovila identiteto ponesrečenca: piše se Franc Cinžar, star je 60 let pristojen pa v Cerklje na Gorenjskem.
Bitka na vasi
Z razbito lobanjo v bolnišnice
Škofja Loka, 3. maja Žabničani so imeli snoči nemirno noč. Ura je tekla na polnoč, ko jih je zdramil iz spanja strahovit vrišč: na odprti cesti sta se spoprijeli dve skupini bojevitih fantov. Večja skupina žabniških fantov se Je vračala iz Bitnjega proti domu in prispela že do gornjega konca vasi, ko Je nekdo iz teme pozval na korajžo. Žabničani si se-ve niso dali dvakrat reči te že so skoSB proti izzivaču, da z njim obračunajo... Ta pa, ki je baje pri tamošnji hiši vaso-val, tudi ni bil sam. Imel je za seboj en»-ko krepko skupino Bitenjčanov, ki se Je potikala zadaj za hišo.
Bik) je malo besed, pa dovolj vpitja. Udarili so se kakor za stavo, nihče ni hotel odnehati padale so klofvte, pomagale pa so late, remeljni te noži. V metežu je kriknil posestnikov sin Ludvik Sifrer in se zgrudil po tleh. Nekdo ga je s vso močjo udaril po glavi da se je onesvestil. Junaška kri se je zdaj brž ohladila in fantje so se razbežali Sifrerja so pofernK sosedje in ga odpeljali v Kranj k dr. SJioboč-niku, ki je ugotovil, da ima počeno lobanjo in da so ga tudi sicer po telesu t»o-šteno zdelaji. Fanta so prepeljali davf v ljubljansko bolnišnico m je njegovo stanje dovolj resna
Danes dopoldne so stopili orožniki na plan in pričeli loviti pretepače. Sodniški zapori so sprejeli v goste šest junakov, ki pa vsi udeležbo pri tepežu odločno zanikajo in še tisti ki je klical na korajžo, n« vč ničesar.
Naročite — čitafte »ŽIVLJENJE IN SVET*4
ld Je prevzela vlogo Ruške.
Teža uprizoritve je bila na FXirijanu in Starčevi Z inteligentno interpretacijo, temeljito pripravo in ambicijo sta oba zmagovala izredno naporne naloge, ki Ju stavi delo na nositelja obeh omenjenih vlog. Saj sta malodane ves čas, ako izvzamemo trenutne presledke ob menjavi straže v prvi sceni pojav male Ruškine hčerke Tončke v drugi sceni in nemškega vojaka Brayerja v tretji sceni, ta Furijanov nemški vojak Alfred Spiess in učiteljica Ruška E. Starčeve sama na odru. Furijan Je v tega pacifistično usmerjenega nemškega vojaka prelil toliko igralske krvi in truda, da je njegov vojak med najuspelejšimi in naj-izdelanejšimi njegovimi stvaritvami na mariborskem odru. Ta lik nemškega vojaka, v prvi sceni samo rahlo nakazan, raste od scene do scene in ostaja vse do zadnjega v neprekinjenem napornem dialogu ne-upehan in situacijsko verodostojen. Trenutkoma so bili ▼ njegovi tehniki lahni utrinki v stilu filmske igre in prikazovanja. Vojaku nasproti Je stala vseskozi človeška žena E. Starčeve, ki je v dušnih mukali druge in tretje scene obvladovala tudi najsubtilnejSe elemente strahu in groze, presenečenja in odpuščanja, strasti in vdanosti. Prehajajoč vse te lestvice svojega ustvarjanja Je izpričala, kje Je njena odrska domena. Z epizodnimi nastopi so se morali zadovoljiti M e dvenov vižji čast-
nik, Gorinškov častnik te Verdonl« kov drugi vojak.
Občinstva stvar ni vnela. Avtorju pa Je treba navzlic vsemu dati priznanje in hvalo za njegovo prizadevno aktivnost pri ustvarjanju in bogatenju naše vojne literature.	—e (Maribor).
99Boceacciou v IfublfansM operi
Gosp. S t r i t o f vtisne vsaki operi, še bolj pa opereti, ki jo vzame v roke, svoj osebni pečat Ali je to prav ali ne, o tem bi se dalo razpravljati pri resnejši zadevi, kakor je n. pr. »Boccaccio«. Priznati oa mu moramo na vse grlo, da se noben izmed njegovih tovarišev s tako vnemo ne zna poglobiti v poverjena mu dela, da nihče drug ne iztisne iz njih toliko srčnega soka, kakor on, da pa tudi nihče drug nima tako malo rešpekta pred komponisti zlasti pred onimi, čijih dela so postala zaradi svoje časovne odmaknjenosti tako rekoč plen nebrojnih »ustvarjajočih« dirigentov, režiserjev, aranžerjev itd. Radi pa mn odpustimo še tako hudo puščanje krvi, še tako smele operacije, ker so vedno posrečene, saj ima zopet malokateri njegovih tovarišev tako tanko teatrsko žilico, kakor on. Naposled pa se mora vsaka taka brezobzirna prireditev posrečiti, saj računa. Stritof vedno s sredstvi ki so mu na razpolago, s solisti, ki jih ima pred seboj, ki jih do dna pozna in ki zahteva od niih le
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Danes ob 4., 7.*4 in velika premiera jutri ob 3., 5., 7. in 9.14
ruskoso v j e tskega velefllma
Globoko znižane cene
Rezervirajte vstopnice!
Paramountov zvočni tednik ! Nova: Merrie Melodye: »NASMEJ SE ŠE ENKRAT!«
v katerem nastopajo člani
Hudožestvenega teatra v Moskvi
To Je delo, ki po svoji lepoti in globini presega vsa dosedanja dela Film življenja, pesmi, godbe in trpljenja.
če vesti
♦	Nacionalna ura radia. Snov današnjega predavanja je zajeta iz dobe ilirskega pokreta ter razpravlja o prvem javnean predavanju v narodnem jeziku. To predavanje je imel leta 1846. ilirski književnik in propagator Vekoslav Babukič, ki se je rod.il leta li812. v Požegi, umrl pa leta 1875. v Zagrebu. Babukid, ki ga je Vraz nazval »najdoslednejšega Ilirca«, je tedaj predavaj o ilirskem jeziku in njegovi književnosti. O vsem tem bo predaval prof. dr. Toma Maresič in bo njegovo predavanje oddajala beograjska postaja.
♦	Prva letna skupščina vsedržavne organizacije diplomiranih tehnikov je v ponedeljek združila v Beogradu delegate sekcij iz Splita, Sarajeva, Novega Sada, LJubljane in Beograda. Tudi nadalje ostane sedež organizacije v Ljubljani, od koder se širi močan pokret diplomiranih tehnikov, saj posluje tu najstarejša njihova organizacija, izkušena v brezkompromisni borbi za pravice mladega stanu. V novo upravo eo bili izvoljeni: predsednik Milan Mozetič, prvi podpredsednik Janez Brilli, tajnik A. Kuhar, blagajnik 2. Mlakar, upravnik C. Stanič, vsi iz Ljubljane, drugi podpredsednik pa je živko Milovanovič iz Beograda. Poleg teh pridejo v glavno upravo še vsi predsedniki in podpredsedniki sekcij. Resolucije vsebujejo strokovne prediloge za pridobitev večjih delovnih in položajnih pravic. Vda-nostne brzojavke so bile poslane kiralju Petnu in kneziu namestniku Pavlu, pozdravi pa resornemu ministru. Na Oplenac je odpotovala posebna deputacija.
Soinci+Kamila kremi=zdrava
prekrasno zagorela polt. Zahtevajte izrečno le Kamila kremo	3622
GLAVNA ZALOGA ZA LJUBLJANO
„VENUS" pred pošto
♦ Bled, izhodišče jugoslcvenskega tujskega prometa. Avtobusno prevozniško podjetje Adrla Expres v Splitu je izdalo ličen prospekt v nemškem jeziku, v katerem objavlja koledar svojih izletniških voženj, nameravanih v letošnji tujsko-pro-mettnl sezoni. Za ugledno mesto, ki ga zavzema Bled v jugoslovenskem tujskem prometu, je značilno, da imajo vse te vožnje, ki jim tečejo proge po Jugoslaviji, deloma pa tudi po Bolgariji, Albaniji in Grčiji, za svoje izhodišče ali pa za cilj naše znamenito gorenjsko letovišče. Med drugim pripravlja podjetje v maju, juniju, juliju in avgustu tudi štiri velike krožne izlete po Jugoslaviji, Albaniji hi Grčiji, ki
Brezplačno Vam posodimo fotoaparat
za vsak izlet ali turo. Aparati že od 75 Din dalje. Zamenjujemo stare ter prodajamo tudi na obroke in hranilne knjižice. Vedno sveži filmi na zalogi
Foto Tourist — Lojze $muc
Ljubljana, Aleksandrova c. 8.
MED. UNIV.
dr. Fran| o Hribar
specialist za zobne in nstne bolezni otvori
svojo zobozdravniško prakso na
Bledn
ulico in čas naznani v kratkem.
se začenjajo in zaključijo na Bledu. Prospektu je priložena serija umetniško dovršenih pokrajinskih fotografskih posnetkov, ki jo pirav tako uvaja lepa slika Bleda.
♦ Profesorski Izpit Je napravil z odličnim uspehom g. Janez Logar iz Horjula.
B Zvočni kino Dvor gg
Tet 27-80
Danes ob 4., 7. hi 9. tiri zvečer
premiera velefllma
VOLGA - VOLGA
Film po znani ruski narodni pesmi
Režija: Turžansky H. A. Schlettow, Lilian Hall-Davis
Vstopnina: Din 4.50 in 6.50
♦	Iz državne shJžbe Je odpuščen Gre-benšek Franc, sodni pristav VIII. skupine pri sreskem sodišču v Kočevju.
♦	Ob grobu zaslužnega bunjevškega narodnega delavca. V Subotici so pokopali z velikimi častmi upokojenega šolskega nadzornika Mato Išpanoviča. Mož je bil prvak one generacije, ki je pod tujo oblastjo v najtežjih razmerah v Subotici neumorno in požrtvovalno budila narodno zavest ter pripravljala našo državno in narodno svobodo. Kot potomec ugledne in zavedne bunjevšike rodbine je bil Mate išpanorič že od mladosti požrtvovalen narodni delavec. Madžarske oblasti so ga nekajkrat odpustile iz učiteljske službe. Mesto šolskega nadzornika je dosege^ šele po prevratu. V prevratnih dneh je' bil v Subotici med ustanovitelji in člani narodnega sveta, ki je proglasil odcepitev Subotice od Avstro-Ogrske. Ko je stopil v pokoj, se je z veliko vnemo u dejstvo val v raznih narodnih organizacijah, urejeval pa je tudi list »Glas Naroda«.
♦	Blnkoštnj izlet Jadranske straže. Kakor smo že poročali, priredi krajevni odbor Jadranske straže letos svoj tradicionalni izlet v najlepše kraje našega Jadrana, in sicer v Split, šibenik KotčuIo in Dubrovnik. Ker so cene za vožnjo izredno nizke, se je že prijavilo precejšnje število udeležencev, vendar ne toliko, da bi že sedaj mogli računati na posebni vlak. Zato prosi odfbor vse one, ki se mislijo pridružiti temu isdetu, naj nemudno prijavijo svojo udeležbo krajevnemu odboru zaradi zagotovitve vlaka, prehrane in prenočišč. V dnevnikih čitaimo, da je na Jadranu velik naval tujcev in tako 6e utegne zgoditi, če se pravočasno ne priglasimo, da ostanemo brez prenočišč. Da ee omogoči udeležba tudi onim osebam, ki niso člani Jadranske straže, je sklenil iz-letni odbor sprejeti omejeno število nečlanov, ki naj se takoj prijavijo. Zaradi pomanjkanja prenočišč odpade VM. skupina in se zato poveča število udeležen cev IV. skupine na 80 članov. Bratske krajevne odbore izven Ljubljane prosimo, naj prijavijo pravočasno svoje člane, ker je rok za preskrbo posebnega vlaka zelo kratek. Aiko se do 25. maja ne prijavi dovolj izletnikov, bo moral izlet od pasti, kar bi bila velika škoda, ker za tako nizko ceno se ne bo mogel nihče voziti po Jadranu. Izletniki dobe tudi brezplačen vodič, da se ni treba truditi pri ogledovanju znamenitosti posameznih mest. Prijave sprejema krajevni odbor v Ljubljani Pri vpisu plačajo udeleženci polovico zneska, ostanek pa do konca maja. Prosimo, naj 6e ta naša prošnja vzame v pošte v ker naknadnih prijav ne bomo sprejemali. Program izleta Je na razpolago v pisarni Jadranske straže, Ljubljana, Tjrševa cesta Ia/IV.
♦	Koča pri Triglavskih jezerih je od
danes naprej spet zaprta.
•	Polovična voznlna na Suiak Je dovoljena za občri| zbor treznostnega društva »Svete vojvke«. Zbor bo na Treatu 19. t
m. Ob tej priliki bo tudi običajno romanje na Trsat, s katerim bo združen prijeten izlet po morju v mesto Krk na otoku Kr-ku. Posebni vlak se bo odpeljal iz LJubljane 18. t. m. ob 9.30, s Sušaka ae bo vračal 19. t m. ob 21. ta dospel v Ljubljano 20. t m. ob 6.30. Celotni stroški za vožnjo s posebnim vlakom bodo znaša". 165 Din. če bo vsaj 400 potnikov, bo cena znatno nižja ln se bo razlika vrnila potnikom med vožnjo. Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj. Izkaznice za vožnjo osfcrbi »Sveta vojska« v Ljubljani, Vrazov trg 4. (šentpetrska vojašnica). Prijaviti se je treba istotam do 10. t. m. tn istočasno plačati voznino.
*	Največje znamenitosti stare Helade bodo videli izletniki, ki se v juliju popeljejo na izlet s »Kraljico Marijo«. In ne samo v Grčijo, še mnogo dalje, k Nilu in piramidam, v najsloviteiša mesta in muzeje Egipta bo šla pot. 16 dni vožnje, solnčenja, oddiha, spoznavanja davne kulture. Cene od 3400 Din navzgor. Prijave: Oblastni odbor Jadranske straže, Ljubljana.
♦	Nova zima v črni gori in Bosni. Včerajšnje poročilo o mrzlem valu v raznih pokrajinah naj izpopolni še naslednje poročilo iz Kolašina v zet&ki banovini, ki je letos menda najibolj trpel od hudega mraza in snežnih viharjev. Po planinah snež' že tri dni, v četrtek zjutraj pa je bilo tudi v samem mostu 9 cm snega. Svežega snega in toliko mraza že dolgo ni bilo v tem času. Precej novega snega so dobile tudi planine v srednji Bosni. V okolici Banja Luke je solnce sneg sicer kmalu stopilo, temperatura pa je vendarle ostala nenavadno nizka.
♦	Ponarejeni kovanci so krožili zadnje čase v okolišu Škofje Loke. Ni jih bilo veliko, vendar dovolj, da so morali biti ljudje oprezni. Ako ne zaradi škode, pa zaradi sitnosti. Včeraj so prepeljali v zapor k okrožnemu sodišču v Ljubljani nekega možaka s šutne, bi je osumljen zveze z družbo, ki je razširjala krivi denar.
Zvočni kino Ideal
V počastitev materinskega dne! Slavna in lepa
DOROTEA WIE C K
v prekrasnem materinskem filmu
UKRADLI SO JI OTROKA
Paramountov zvočni tednik! Vstopnina: Din 4.50 in 6.50
B
♦	Ne samo v Grčijo, še dalje — k Nilu in piramidam popelje izletnike »Kraljica Marija« v prvi polovici julija. 16 dni vožnje, solnčenja, spoznavanja stare kulture. Cene od 3400 Din, prijave: ObL odibor Jadranske straže v Ljubljani.
♦	Tovarna J03. REICH sprejema mehko In ikrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo
Iz Ljubljane
u— Senzacionalne aretacije v Ljubljani
Službeno se razglaša: »Sirijo se neutemeljene govorice, da je izvršila Uprava policije v Ljubljani v zadnjih dneh mnogo aretacij zaradi političnih dellktov. Na me-rodajnem mestu smo doznali, da so bile aretirane le 4 osebe, ki so izvršile kazniva dejanja po zakonu o zaščiti javnega reda in miru v državi. Te osebe bo izročila Uprava policije v zakonitem roku pristojnemu sodišču.« Volilni dnevnik. ki se tiska v tiskarni »Merkur«, dodaje k temu komunikeju sledeče: »Na pristojnem mestu smo izvedeli, da gre za dimnikarskega mojstra L ip n i k a, kleparskega mojstra žitnika odv. dr. C e p u d r a in bivšega poslanca dr. R a p e t a, ki so os-umljeni, da so razširjali letake protiri ržavne (!) vsebine, v katerih se na ne-čuven način blati državna uprava in zlasti predsednik vlade Bogoljub Jevtič Eden izmed aretirancev je bil prijet in-flagranti. Na podlagi njegovih izpovedi so bili aretirani ostali trije, od katerih sta dva priznala. Vsi šitirje so bili Izročeni
V soboto ob %9., v nedeljo ob in %&. in v ponedeljek ob %9. velefilm o borbah na morju
PODMORSKI PEKEL
in tenorist H. G R O H v opereti
PESEM O SREČI
PRI VSEH PREDSTAVAH OBA FILMA.
'-r
to, kar zmorejo, to pa v najvišji meri. Pri Boccacciu je to Štritofovo stremljenje v prilog nosilki naslovne vloge morda celo predebelo podčrtano. Pa ne da bi nam prozorni namen pokvaril dobro voljo! Nasprotno! »Boccaccio« je ravno zaradi tega za nas postal še bolj dražljiv, ker je specifično ljubljanski.
O umetnosti ali etični ali kaki dmcn visoko doneči opravičenosti uprizoritve »Boccaccia« na našem odru, se ne bomo prerekali. Moraličnih in umetniških hinavcev ne bo manjkalo niti tedaj, če ne bodo videli drugega nego same »Parsifale«. Vendar pa tudi iaz »ne morem, da ne bi«... Ako bi na kako drugo vrednejšo stvar potrošili toliko znanja, truda in sredstev, kakor za »Boccaccia« — krožni oder. ali bolje: vrtiljak (ta namen je imel pri »Boccacciu«) je pri reprizi odpovedal in šlo je prav tako dobro, kakor da bi ga ne bilo — pa bi imeli »Prodane neveste« in drugo, da bi ji hbilo veselje, a ne žalost gledati.
V splošnem: dirigent in režiser g. g t rito f — klobuk doli!, scenograf g. inž. arh. F r a n z čarovnik, ki zna celo iz nič ustvariti cel teaterski svet. koreograf g. G o 1 o-v i n je bil, žal, prikrajšan, ga. G i u n g j e-n a c duša in srce. pevka in igralka, ki je za nas samo ena, Franci, žal, mnogo preselopen princ, Peče k, Janko, S a n-c i n v vlogah treh nebotičnih bedakov, ki jim iz srca privoščimo. — saj tudi ne sme biti drugače, — da jih vlečejo za nos njihove soproge Beatrice (Ž u p e v č e v a), Isabella (Š pano v a) in Petronella (Ko-
g e j e v a). Fiametto je posrečeno ustvarila Igličeva, zelo nadarjena gojenka petega letnika iz šole prof. ge. Foedranspergo-ve. Ta bo! Lahkotno so bili vključeni v živo igro tudi vsi osiali, zbor in balet. Spe-cialiteta našega »Boccaccia« so številni, celo morda preštevilni kupleti domačega ko-lorita, ki jim ne manjka soli, pa tudi ne popra. Ce ni užgalo prav posebno ne prvo, ne drugo dejanje, pa so ti kupleti zanetili skoraj požar ob sklepu zadnjega ter tako nadomestili nekdanjo »commedia del'arte«, ki je nekoč zaključila »Boccaccia« in tako rekapitulirala v kratki, groteskni obliki vse dejanje. Indijanski bojni kriki, zlasti iz neizmutiranih grl, so naznanjali še dolgo po zadnjem zvoku orkestra, da je Stritof izvrsteft strelec v črno.	—5.
Popravi. V včerajšnji beležki pod zaglav-jem >Iz poljske kulture« je tiskarski škrat izpremenil naslov notice iz »Pravopisna reforma na Poljskem« v »Povojna (!) reforma na Poljskem«.
Nikšička »Siobodna Misao« je priobčila v velikonočni številki članek ljubljanskega univ. prof. dr. Fr. Vebra »Psihološke osnove nacionalne misli s posebnim obzirom na Jugoslovene«.
0 Kiopčičevi zbirki »Preproste pesmi« (izdala Tiskovna zadruga) je priobčilo »Ceskč Slovo« z dne 30. aprila referat 0. B(erkopca), ki se prav pohvalno izreka o tej poeziji in pravi: »V zadniih petnajstih letih, kar je umolknil Zupančič, predstavlja ta zbirka odločno najboljši plod sloven-
skega pesništva. Po svoji umetnostni vrednosti prekaša zbirke Antona Vodnika, T. Seliškarja, Franceta Vodnika, M. Jarca in E. Kocbeka ter celo doseza višino Srečka Kosovela, najmočnejše slovenske pesniške osebnosti po vojni.« Kritik opozarja na Klopčičeve najboljše pesmi češke prevajalce.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe v Karlovih Varih (od 2. do 6. septembra) bodo izvajali med drugim skladbe Edm. Borcka, Šl. 0 s t e r c a, Schonberga, K. Habe, P. 0. Ferronda, J. van Dursa, P. Bofkovca, R. Palastra, A. Berga, H. Feier-taga, Al. Hžbe, R. Berkeleya, K. A. Hart-manna in drugih.
Nadja Grahorjeva, članica Zagrebške drame, po rodu Slovenka, je te dni z lepim uspehom gostovala v Pragi kot Eva v Feld-manovi igri »Profesor Žic«.
Ljubljanska opera pripravlja poleg že naznanjene izvirne poljske opere Raolua Koczalskega opero sodobnega španskega skladatelja M. de Falla »Vida breve« < Kratko življenje) in pa balet »Petruška«.
M. Gjurič na razstavi v Rimu. Znanega zagrebškega slikarja Milenka Gjuriča je povabila galerija Apollo v Rimu. da razstavi v njenih prostorih svoje slike. Vabilo mu je poslal umetnostni zgodovinar Artu-ro Cancellotti. ki je postal nanj pozoren na raznih inozemskih razstavah. Gjurič bo v Rimu razstavil grafiko, krajine, portrete in cerkvene slike.
Praško »Osvobojeno fflcdališfe«, ki sta ga vodila sloveča komika Voskovec in Werii'h, se je razšlo. Tako je Praga izgubila eno
ELISE B 0 C K
podeljuje pri meni po svoji osebni asistentinji
baronici A. Betrabovl
dne 6. in 7. maja t. L
brezplačen praktičen pouk
v posebno za to odrejeni kabini.
Prosim, da se pravočasno prijavite.
Drogerija L Kane
Nebotičnik, Ljubljana
sodišču v nadaljnje postopanje. Vse ostale govorice, ki se širijo po Ljubljani, niso resnične.« —
Osebna vest. G. Antloga Jakob, večletni predsednik trgovskega senata, je bil imenovan za pravnega tajnika borznega razsodišča kot naslednik pok. g. Bežka.
u— Smrt starega Sokola. Na Poljanski cesti IS. je umrl ugledni meščan ljubljanski g. Veličan Fink, mestni blagajnik v pokoju. Bil je eden naših najstarejših Sokolov-telovadcev, vzor poštenjaka v službi in v javnem udejstvovanju. Ob mrtvaškem odru žalujeta gospa Pavla in hčerka mr. ph. Vida. Pogreb bo jutri ob 16. — Na Poljanski cesti 62, je umri g. Franc Pavlica, rvaničnik drž. železnic. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pod 15. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
Film Z. K. D.
prostorih Elitnega kina Matice V počastitev materinskega dneva
danes ob >43. film, namenjen našim mamicam
MATI
Skrivnost materinske ljubezni.
Najnižja vstopnina: 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 dinarja.
u— Priljubljena koncertna in operna pevka ga. Pavla Lovšetova bo pela na koncertu Nar. želez, glasbenega društva »Sloge« operne arije skladateljev, k ¥ bo najpomembnejši v razvoju opere od po-četika do 20. srtoletja. Spored: L. J. Peri (1560—1605) »Euridice«. Fr. M. Veracini (1686—1760) »Rosalinda«, G. Fr. Handol (1685—1759) »Rinaldo«, J. Ph. Rameau (1683—1764) »Castor et Pollui«, D. Cima-rosa (1749—1801) »H matrimonio segreto«. W. A. Mozart a 756—1791) »Le nozze di Figaro«. Rosetni (1792—1868) »Barbiere dl Seviglia«. G. Verdi (1813—1901) »C Tro-vatore«. R. Wagner (1813—1883) »Tann-hauser«. Ch Gounod (1818—1893) »Faust«. B. Smetana (1824—1884) »Prodana nevesta«. N. Andrijevič Rimskdj - Korzakov (1844—1908) »Carskaja nevjesta«. Pri klavirju spremlja umetnico dirigent g. H. Svetel. Vstopnice po 15, 12, 10, 8, 6 in 4 Din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Občinstvo vabimo k posetu tega zanimivega koncerta v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v dvorani kina Dvora.
u— Aljažu! Odbor Gl. Matice je prevzel včeraj v livarni JUGOLUTZ v Šiški odlično uspedo reliefno oprsje našega planinskega pevca Jakoba Aljaža. Model je napravil akad kipar Tone Kralj v velikosti 100X150 cm. Lutzov mojster, Slovenec Sušnik je uspel z dobro kombinacijo litine cinka, svinca in antimona. Relief je razstavljen v veži filharmoničnega poslopja na Kongresnem trgu. Občinstvo vabimo, da si ogleda umetnino, ki bo vzidana v nedeljo 12. t. m. na šmarni gori v spo-
svojih gledaliških znamenitosti Voskovec in Werich pa ga nameravata v sezoni 1936/37 obnoviti v drugih prostorih in z novim osobjem.
Z Jovanom Grčilem in /vanom Antnno-vičem seznanja najnovejši zvezek »Letopisa Matice Srpske«. Nestoru vojvodinskih književnikov Grčiču, nekdanjemu uredniku »Stražilova« in »Javora«, je posvetil krajše predavanje K. N. Milutinovič. medtem ko se Milutin V. Kneževič obsežno bavi z voditeljem in buditeljem Bunjev-cev Ivanom Antunovičem. Izmed ostalega gradiva v tem zvezku »Letopisa Matice Srpske« je treba posebej omeniti uvodni članek I. Troickega »Verska politika kralja Ujedinitelja« in referat o novi knjigi Slobodana Jovanoviča, ki ga je spisal ljubljanski univ. prof. Evg. Spektorskij. Ob koncu ocene Jovanovičeve kniiae je kritik zapisal besede, ki so vredne, da jih tudi pri nas omenimo: »Piščev slog odlično potrjuje tri resnice. Prvič: motijo se tisti, ki mislijo, da je samo temna in meglena misel globoka. Docela nasprotno: tudi najgloblja misel je bistra in jasna, če je zares dobro premišljena in razčiščena. Drugič: ni se motil Condillac. ko je trdil, da je znanost dobro izdelan jezik. Tudi znanost je lahko elegantna. Če je misel popolnoma jasna, tedaj tudi njen vnanji izraz ne more biti neotesan. Naposled, ni niti malo potrebno, da se razen neizogibne mednarodne terminologije kvarijo slovanski jeziki s tujimi hewdami. če imajo lepe domače.« Vse tri resnice so primerne tudi za naše znanstvene pisce!
min pevcu, ki se je rodil ob njenem vznožju.
u— Filozofsko druitvo v Ljublja«! priredi drevi ob 18. na univerzi (v predavalnici št. 90.) svoje tretje predavanje. Predaval bo vseuč. profesor dr. Spektorski o sociologiji in filozofiji. Vabljeni člani in vsi, ki se za filozofijo in sociologijo zanimajo.
u— Krik uničenih v ledeni noči je odmeval po Slovenskih goricah ob navalu mraza. Okoli pol 11. ponoči je odjeknil alarm, že poprej pripravljene grmade po gričih in hribčkih so zagorele, vse povso-dl naokoli je legel gost dim. Toda ta samoobramba ni pomagala v strahoviti ledeni noči. Po končani borbi grozna slika: razpoklo cvetje, deloma že porjavelo, listje pobešeno, zemlja oledenela, cvetje ln Listje se je pretvorilo v led.
u— Fantje in dekleta, ne pozabite ogledati si veliko filmsko delo »Mati«, ki ga predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici. To delo je posvečeno materam. Vsaka mati, vsak otrok, vsi možje bi si morali ogledati ta znameniti film.
u— »Vihar« ki ga uprizarja Elitni kino Matica, je originalno sovjetsko veledelo visoke umetni št e kakovosti, film, kakršnega so zmožni ustvariti samo Rusi. Menda Ljubljana še ni videla tako močnega in lepega dela. Vsi, ki so videli film pri premieri, bo prepričani, da je to največje rusko filmsko delo, kar jih je do zdaj bik) na belem platnu v Ljubljani. FiLm vsebuje tudi mnogo izbrane godibe in petja, - mestoma je prepleten z duhovitim humorjem.
u— Dražba košnje ln tresbljenja Jarkov. Mestno pogilavaratvo naznanja vsem interesentom, da se bo vršila javna dražba košnje in trebljenja jarkov 12. t- m. kakor 6led1: a) dražba košnje potov, čtractonov In mestnih zemljišč na Barju v gostilni Vidmarja Jakoba na Ižanski oeeti ob 10-dop. b) dražba za oddajo trebljenja jarkov na Barju istotam ob 11. dopoldne, odnos no takoj po končani dražbi košnje, c) dražba košnje potov, štradonov in mestnih zemljišč v ostalih predmestjih v gostilni Kosec na Opekarski oesti ob 13. Vsa pojasnila se dobijo pri mestnem gospodarskem uradu, soba 16. od 6. t. m. naprej.
u— Dar mestnim revežem. Ob prftikf svoje sedemdesetletnice je daroval mestmi svetnik in častni meščan ljubljanski g. Josip Tu rit znesek 1000 Din za mestne uboge, za kar mu izreka mestno poglavarstvo najprisrčnejlšo zahvalo.
»Ljubljana-Expres« bo peljal izletnike v Benetke 14. t- in. Prijave se sprejemajo samo do 8. t- m. r trgovini »4jO-stra«, Gospo6vetska cesta S.
u— Svila, nakit, moda — vedno zadnje novosti! K. SOSS, Mestni trg.
u— Samo kvalitetno blago je poceni — zato kupujte »MULA« perilo, Tyrševa J-
Iz Maribora
a— Veličasten volilni shod je bS t petek zvečer v veliki unionski dvorani, ki je pokazal, kako bo Maribor volil jutri v nedeljo. Shod je po iepo uspelih shodih v okolici sklical kandidat dr. Ivan Jančič, ki je na shodu ob burnem pritrjevanju navzočih razvil svoj delovni program ter podaj tehtne misli k osnovnim smernicam naše politike in gospodarstva. Z navdušenjem so sprejeli zborcvalci tudi izvajanja nadaljnjih govornikov mariborskega obrtniškega voditelja Franja Burela. dr. jamčičevega namestnika, nadalje gg. J. Vokača v imenu železniških uradnikov, Jakoba Ropreta v imenu železniških delavcev, Gjura Valja-ka v imenu mariborskih pridobitnih slojev m drugih.
a— Enotnost mariborskih nacionalnih strokovnih organizacij. Zastopniki Društva zasebnih m avtonomnih nameščencev Narodne strokovne zveze in Udruženja ju-goslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev so pred nedavnim ustanovili skupen medstrokovni odbor imenovanih mariborskih organizacij, ki se naziva Udruženje nacionalnih strokovnih organizacij v Mariboru. Tudi se je sprejel in odobril poseben pravilnik o poslovanju tega odbora. Z ustvaritvijo enotnega vod-srva bo moč nacionalnega strokovnega pokreta v Mariboru brezdvomno narasla ter predstavljajo najmočnejšo strokovno in stanovsko organizacijsko falango v Mariboru.
a— Sijajen uspeh so doživeli na svojem četrtkovem koncertu naši ljubljanski akademiki, ki so pokazali vso lepoto naše narodne pesmi. Dvorana je bila razprodana. Tudi v Mariboru je akademski zbor pokazal vse svoje odlike in je za svoj slikoviti ter eksaktno izvajani spored žel navdušeno priznanje poslušalcev. V središču pozornosti so bili mojstrski zborovodja Fr, Marolt, solistka ga. Franja Bcrnot-Golo-bova in solist L. Puš. Bil lep umetniški večer, ki so ga nam pripravili ljubljanski akademiki. Z akademiki je prispel v Maribor tudi univ. prof. dr. A. Serko. Koncert so počastili vsi mariborski odličniki z mestnim predsednikom dr. t^r. Lipoldoin na čelu.
a— Nagrajeni osnutki plakatov za Mariborski teden 1935. Včeraj se je sestalo razsodišče za določitev nagrad posameznim osnutkom pod predsedstvom mestnega predsednika dr. Fr. Lipolda m nagradilo naslednje osnutke: nagrado v znesku 1000 dinarjev prejme arh. Drago Korbar iz Zagreba s svojim osnutkom »M 1«, drugo nagrado v znesku 500 Din prejme Aleksander Wagner iz Gradca s svojim osnutkom »Prazniški zvon«, tretjo nagrado v znesku 250 Din prejme arh. Drago Korbar, Zagreb, s svojim osnutkom »M 2«, četrto nagrado v znesku 250 Din prejme Riko Be-ranek iz Ljubljane s svojim osnutkom »Napredek«. Vsi osnutki so razstavljeni v pritličiu banovinske palače.
a— Kelnariču nagrobni spomenik. Na objavo, da zbira Narodna strokovna zveza v Mariboru prispevke za postavitev nagrobnega spomenika pobreški žrtvi A. Kelnariču, se je kot prvi odzval starešina sre-skega sodišča v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Odbor NSZ poziva k posnemanju!
a— Mestna občina podpira. Na račun subvencije se izplačajo po mestni občini naslednje podpore: Zgodovinskemu društvu v Mariboru 1500 Din. Protltuberku-lo®ni lig? 10.000 Din. dijaški mlečni kuhinji v Zdravstvenem domu «000 Din. Javn< kuhinji 10.000 Din za razširjenje obrata
a— Pomočniški zbor Združenja trgovcev je krnel v torek zvečer pri Zamorcu občni abor. Predsednik J. Vrisk se Je spomnil Viteškega kralja, nakar so sledila poročila odbornikov. Pomočniški zbor Šteje 298 članov. Posebno obširno se je na občnem zboru razpravljalo o omejitvi brezposelno, sti in omejitvi pri sprejemanju vajencev. Podpor Je bilo izplačanih v znesku 12.000 Din. Organizacijo bo vodila v novem po-siovnem letu dosedanja uprava.
a— Grob se za grobom vrsti. Na Ptujski cesti 06 je umrla v starosti 79 let soproga živinozdravnika Ana Kumerc, v Peklu 9 pa posestnica Alojzija Kegl, stara 59 let. — Užaloščenim svojcem toplo sočutje!
a-- Ruska kolonija v Mariboru se živahno giblje. Dne 18. t. m. bomo imeli v Mariboru prvi ruski kulturni večer v tukajšnji Kazini s pestrim kulturnim sporedom.
a— Mariborčani bodo pili medico. Zaradi predvolilne alkoholne prepovedi so stopili na plan naši medičarji in zaprosili mestno občino, ako bi smeli na stojnicah po mestu prodajati danes in Jutri medico. Občina Je točenje medice dovolila in bodo Mariborčani lahko gasili žejo danes in Jutri pri medičarskih stojnicah na Glavnem trgu, ob Ruški cesti, pred frančiškansko cerkvijo itd.
a— Kmetje so jokali na trgu, ko so včeraj pripovedovali, da je bila včerajšnja slana še usodnejša od predvčerajšnje. V okolici, zlasti ob Dunajskem jarku, je vs* cvetje uničeno in pokončano.
a— Od doma je izginil že pred dnevi 11 letni sin delavke Franc Puklavec. Včeraj se je zglasila na policiji njegova mati ter izrazila evojo bolazen. Deček je bolj šibke jx>stave, okroglega obraza, rjavih las in ima na sebi sivo obleko s kratkimi hlačam:! in brez čevljev.
a— Vlomilci so udrli v gostilno Frančiške Račičeve v Spodnjih Hočah, pretaknili vse kote in odnesli precej gotovine, jedilno orodje in večjo zalogo cigaret. Izginili .30 brez sledu.
a— Nedeljene uradne ure na magistratu. V ponedeljek 13. t. m. pričnejo na mariborskem magistratu nedeljene uradne ore, in sicer od pol 8. do pol 14.
a— Na ribjem trgu so prodajali včeraj »ardele po 12 Din, tunine po 28, Jegulje po 22 Din, žabje krake pa do 2 Din venec.
Iz Celja
CEiLJSKIM MEŠČANOM! Podpisani člani celjskega mestnega sveta Vas vabimo, da glasujete v nedeljo strnjeno za našega kandidata na listi g. Jevtiča, za dosedanjega poslanca v Narodni skupščini Ivana Prekorška, ki je bil v Narodni skupščini vnet, požrtvovalen in uspešen zagovornik interesov in zahtev mesta Celja in Celjanov! — Celje, 3. maja 1935. — Bernardi Drago, Borlak Josip, Brin ar Josip, Burger France, Cepin Miloš, dr. Hrašovec Juro, dr. Kalan Ernest, Kramar Josip, Lečnik Anton, Leskovšek Fran jo, Loibner Karol, Lukas Franjo, Marčič Albin, Marek Jan, Mr a vijak Franc, Pelikan Josip, Posavec Andro, Ravnikar Ivan, Turin Josip, Voglar Franjo, dr. Vrečko Dragotin.
e— izjava. Podpisani volilni odbor za državno listo g. predsednika Jevtiča in kandidaturo Ivana Prekorška izjavlja, da ni izdal dopisa z dne 1. maja s podpisom »Sreski volilni odbor za državno listo g. predsednika Jevtiča«, ki je bil poslan gospodom, določenim za predsednike občinskih volilnih odborov v Celju ln celjskem s rezu.. Ta dopis je po svoji vsebini in po dejstvu samem, da je bil poslan, neprimeren in netakten ter žaljiv za gospode, ki so ga prejeli. Izdal ga je anonimni sre-ski volilni odbor, ki ni bil izvoljen od volile e v, ampak sestavljen za zaprtimi vrati od nekaj gospodov in ni nikaka objektivna instanca za državno listo g. predsednika Jevtiča, temveč povsem enostranska agi-tacijska organizacija za kandidata gosp. Stanteta. — Sreski volilni odbor za državno listo g. predsednika Jevtiča in sre-skega kandidata Ivana Prekorška.
e— Kako lažejo in klevetajo. Zdi se, kakor da so se odprle zatvornice pekla, kakor da bi bili spustili od tam vse pokojne obrekovalce in lažnivce in jih poslali v volilno borbo proti kandidatu na Jevtičevi državni listi Ivanu Prekoršku in proti vsem onim, ki se za njega zavzemajo. Kaže, da ti ljudje niso imeli več let prilike dati duška svoji pravi naravi in pokazati svoj karakter, če ga sploh imajo. Obrekovalci pridejo pod ključ, razsodne volilce pa svarimo, naj ne nasedajo neumnim lažem in izmišljotinam, katere trosijo agitatorji nasprotnikov. Te govorice so tako smešne in neverjetne, da jih vsak lahko spregleda. One imajo samo namen kaliti mir in pošten političen boj. Mislijo si pač ti klevetniki, da je vsako sredstvo dobro in da bo vsaj na tak način mogoče doseči, da bo poraz Prekorškovih nasprotnikov manjši. Zanimivo je, da si ti agitatorji za nasprotne kandidate medsebojno dajejo podporo, ker se zavedajo, da nimajo njih kandidati izgleda, da bi prodrli proti g. Prekoršku. Zato se ne dajte begati in ne klonite pred strahovlado, ki jo hočejo vsi ti spraviti nad nas. Mi nočemo tega terorizma, ki ga kažejo ti ljudje že sedaj! Vsi brez izjeme za Ivana Prekorška!
e—- Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Celju objavlja: Ker so nekatere šolske uprave na poziv odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. v Celju odgovorile, da morajo prispevati v Ljubljano ali Maribor, se je odbor obrnil do banske uprave, ki mu je odgovorila, da je banska uprava predlaga-la ministrstvu, naj se dovoli lokalnim odborom zbiranje prispevkov. Nikdo se naj tedaj ne izg-ovarja na zadevni nasprotni nalog, vsakdo lahko iz svoje proste volje da svoj prispevek, kamor ga hoče dati.
e— »Gospoda Glembajevi« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama je gostovala v torek v celjskem gledališču s Krle-ževo dramo »Gospoda Glembajevi«. Gosp. dr Gavella je zelo skrbno in temeljito re-žiral igro. Nepozabne mojstrovine so bile kreacije g Levarja (-Ignacij Glembaj), g. Kralja (dr Leone Glembay) in g. Železni-ka (dr Puba Fabriczy-Glembay). Izklesane like so podali ga. Nablocka (baronica Castelli-Glembay). era šaričeva (sestra An-erelika) ter gg. Daneš, M. Skrbinšek in Jerman Gg Levar in Kralj sta dosegla s svojo sijajno igro višek v 2. dejanju Igralci so bili Izvrstno maskirani Igra je dosegla tudi v Celju Izreden uspeh. -Občinstvo. ki je docela napolnflo gledališče, tako da so morali mnog? oditi brez vstop lic je burno aklamiralo igralce Tako lepega večera že dolgo ni bilo v celjskem gledališču. — R. P.
e— Iz celjske statistike. V aprilu Je obiskalo Celje 1106 tujcev nasproti 1062 ▼ letošnjem marcu in 10&3 v lanskem aprilu) in sicer 845 Jugoslovanov in 261 taoz&mcer. V aprilu Je umrlo v Celju 35 oseb (4 v mestu in 31 v Javni bolnišnici), v okoliški občini pa 6 oseb. Pri borzi dela Je bilo 30. aprila v evidenci 509 brezposelnih (460 moških in 49 žensk) nasproti 507 (459 moškim in 48 ženskam) dne 20. aprila. Pri regulaciji Savinje v Tre-merju dobi 42 delavcev delo.
e— Požar na Prekorju. V četrtek okrog 22. je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika p. d. Kmeta na Prekorju pri Celju. Ogenj je hitro objel vse gospodarsko poslopje in ga upepelil do tal. Zgoreli so tudi gospodarski stroji, poljedelsko orodje in poljski pridelki. Gasilcem Iz škofje vasi in Gaberja je po hudih naporih uspelo rešiti stanovanjsko hišo in svinjak. Ob 3. zjutraj je bil ogenj poga-šen. škoda je le v neznatni meri krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal po nesrečnem naključju. Ko je namreč šel gospodar s svetilko v hlev, se je spotaknil ln padel. Svetilka se je razbila in petrolej se je take* vnel ter se razširil na slamo, nato pa na vse poslopje.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 vfdefilm »Bolero« in zvočni tednik.
Iz Zagorja
z— Delo KJS. Oljčni teden je prinesel čistega dobička 124030 Din, kar je bilo uporabljeno za velikonočno obdaritev starih ženic. Društvo proslavi materinski dan v soboto 11. t. m. ob 18. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki in prodajali znaki.
Ker je ta denar namenjen mladinski kuhinji, prosimo za obilno udeležbo. Namesto venca na krsto blago pokojnega starešin® Sokola g. Poljšaka je društvo darovalo 20 dinarjev v Poljšakov sklad za siromašno deco.
Z Jesenic
a— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer v nedeljo tudi ob 3. popoldne zgodovinski velefilm »Ljubezni je konec«. Poleg zvočnega tednika je dodatek zanimiv film: »Kako izdelujejo železo na Jesenicah«. Slede »Titani neba«.
Iz Hrastnika
h— Kino Sokol predvaja danes in jutri v nedeljo veleopereto »V dvoje je lepše«.
Iz Ptuja
j_ Za kandidaturo g. Petovarja. V ptujskem 6rezal se vrši zlasti v zadnjem tednu živahna agitacija. Doeedanjii poslanec Lov-ro Petovar je priredil po vseh občinah volilne ahode in sestanke, ki so bili povsod dobro obiskani. Na shodih v Ptuju, Ormožu in Središču je govoril tudi senator dr. Ploj, katerega so povsod kot zaslužnega narodnega delavca prisrčno pozdravljali. Splošno °se priznava, da je g. Lovro Petovar kot dosedanji poslanec ptujskega zreza vestno vršil svojo dolžnost in da je z vso energijo zastopal koristi svojih voliloev. Kmetje si ne morejo misliti boljšega zastopnika, saj deluje g. Petovar že od svoje mladosti v raznih kmetijskih korporacijah. je predsednik konjerejskega društva za dravsko banovino, podpredsednik Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani in vodi od ustanovitve dalje selekcijsko organizacijo za na-
te govedo. Ptujski srez potrebuje kot por alaiica v prvi vrsti tudi strokovnjaka za vinogradništvo, saj spadajo v njegov srez Haloze in Slovenske gorice. G. Petovar je predsednik Vinarskega društva za dravsko banovino in podpredsednik Zveze vinarjev in sadjarjev kraljevine Jugoslavije. Po svojih bogatih izkušnjah bo nastopal najbolje interese vinogradnikov in uživa že po svojem dosedanjem delovanju splošen ugled. Einako pa pozna težave delavstva kakor obrtništva in trgovcev, ščitil pa je tudi vedno interese uradništva in ugovarjal proti redukciji plač, ker je vsako znižanje kupne moči državnega nameščenca obenem tudi v škodo kmetijstvu, trgovini in obrti. Naravno je, da skušajo nasprotniki ustvariti ne-razipoloženje proti poslancu, ki je moral v času najhujše krize nositi odgovornost tudi za nepopularne ukrepe. Pač ni bil demagog, temveč vedno reelen politik. Razumni volilci vedo to ceniti, zato ne bodo nasedli onim, ki vedno le kritikujejo, pa sami nič ne delajo. Vedno zvest isti liniji, odločen naprednjak in nacionalist, gre g. Petovar svojo pot naprej. Zato so se volilci ptujskega sreza odločili, da dajo njemu 5. maja svoj glas.
j— Hud mraz je pritisnil 1. t. m. v ptujskem srezu. Med dežjem je zelo močno na-letaval sneg, ki je pobelil vse hribe. Mraz. ki je bil zlasti v noči od 1. na 2. t. m. zelo hud, saj je kazal termometer —2 stop., je škodoval zlasti sadnemu drevju in pa vinogradom v Halozah. Bati se je, da leto« ne bo dosti sadja.
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. prvi ameriški film »Špansko romanco«. Predigra kulturni film in Foxov tednik.
(Daš* ro/ee
prave vilinje roke, ki opravljajo toliko lepih poslov, so res vredne, da jih negujete. Naj ne bodo oguljene, rdečkaste in hrapave!
Ako jih nadrgnete često z Niveo, boste preprečili vse, kar jim škoduje, ker Nivea po-množuje pigment, ki napravi kožo odporno ln prožno ter ji da svežo barvo in mehkobo.
G o s p o d a r s t v o
Nase delniške družbe
12 milijard znašajo lastna sredstva naših delniških dražb
Prof. dr. Vladimir Rozenberg (Beograd) je sestavil zanimivo statistiko o poslovanju naših delniških družb v letu 1933., ki jo sedaj v celoti objavlja v »Privredi«, mesečnem glasilu Trgovinsko - industrijske zbornice v Zagrebu. Podatke iz te statistike, ki se nanašajo na delniške družbe brez denarnih zavodov, smo že objavili v torkovi številki.
Podatki gosp. dr. Rozenberga se nanašajo na 1555 delniških družb v naši državi (statistika za leto 1932., ki jo jfe sestavil isti avtor, je obsegala 1609 delniških družb; glej >Jutro< od 5. julija 1934). Te delniške družbe se razdelijo po številu in do lastnih sredstvih tako-le:
bančne družbe zavarovalne industrijske prevozne trgovinske ostale
Skupna lastna sredstva vseh teh 1555 delniških družb so znašala torej ob konen leta 1983. 11.942 milijonov Din, torej skoro 12 milijard, dočim so lastna sredstva delniških družb ob koncu leta 1932. znašala 10.062 milijonov (pri številu 1609 družb, ki jih je obsegala statistika za to leto), ob koncu leta 1931. pa 9880 milijonov Din (1588 družb). Po višini lastnih sredstev odpade 37 ®/o na bančne in zavarovalne delniške družbe, 53 % pa na industrijske delniške družbe. Bilančna vsota vseh 1555 družb je znašala ob konen leta 1933. 32 in pol milijarde Din, nasproti 32 milijardam ob koncu leta 1982. in 34.4 milijarde ob koncu leta 1931.
Po gornjih podatkih bi bilo na prvi pogled sklepati, da so se v 1. 1933. posli naših delniških družb ugodno razvijali, saj so se lastna sredstva teh družb povečala v
	kprvUjJ
Število	rezerva
družb	milii. Din
620	3680
21	718
677	6325
50	915
"22	202
62	102
primeru z L 1932. za skoro 2 milijardi. To povečanje lastnih sredstev pa je pripisati le v manjši meri naraščanju vplačane glavnice, ki se je povečala le od 7218 milijonov v 1. 1931. na 7263 milijonov v L 1932 in 7893 milijonov v L 1933. Zakonski rezervni fond se je dvignil od 1053 milijonov ▼ L 1931. na 1201 milijonov v L 1932., dočim je v 1. 1933. zopet nazadoval na 1159 milijonov. Predvsem pa »o a«- povečale ostale rezerve, in sicer od 1582 odnosno 1589 na 2234 milijonov.
Iz skupnega računa izgube in dobička vseh v statistiki obseženih družb je razvidno, da so prevladovale družbe, ki »o izkazale izgubo, nasproti družbam, ki so izkazale čisti dobiček, kakor sledi (v milijonih Din):	čisti čista
dobiček izguba bančne in zavar. družbe 218.4 346.3 industrijske in ostale 247.2 4853
465.6
831.8
skupaj
Kakor je iz gornje primerjave razvidno, »o pasivne delniške družbe v l. 1933. izkazale za 832 milijonov Din čiste izgube, aktivne pa za 466 milijonov Din čistega dobička. V L 1932 je bilo to razmerje mnogo ugodnejše, kajti v tem letu so imele pasivne družbe 389 milijonov izgube, aktivne pa 302 milijona čistega dobička. Povečanje opažamo torej v primeri z letom 1932 tako pri dobičku kakor tudi pri izgubi, toda izguba je v mnogo večji meri narasla, kajti v l. 1932. so izgube presegale dobičke le za 87 milijonov Din, v letu 1933. pa za 366 milijonov.
Aktivne delniške družbe so izplačale v 1. 1931. za 127 milijonov Din dividend, v naslednjem letu za 86 milijonov, v L -5-3. pa za 121 milijonov. Tantjemc in nagrade pa so znašale v I. 1931. 15 milijonov, v naslednjem letu 9 milijonov, v 1. 1933. pa 12 milijonov.
Denarne razmere v inozemstvu
Hranilne vloge na Češkoslovaškem naraščajo. Največja češkoslovaška hranilnica Mestna hranilnica v Pragi izkazuje v lanskem letu povečanje vlog za 64.5 milijona Kč na 2860 milijonov Kč, kar predstavlja blizu 5 milijard in 300 milijonov Din, ki so last 418.500 vlagateljev. Pri Mestni hranilnici v Pragi - Vinohradih so narasle za 20.5 na 948.5 milijona Kč. Največja češkoslovaška banka Živnostenska banka v Pragi izkazuje povečanje vlog za 118 milijonov na 4232.7 milijona Kč, t j. 7 milijard in 830 milijonov Din. Njena bilančna vsota znaša pri tem nad 5 milijard Kč. Iz teh številk izhaja jasno, da se je zaupanje vlagateljev v češkoslovaške denarne zavode spričo smotrenih ukrepov vlade in Narodne banke, za povečanje likvidnosti denarnih zavodov, že zopet povrnilo.
Položaj pri avstrijskih denarnih zavodih 3e izboljšuje. Avstrijsko bankarstvo je prišlo 1. 1931 zaradi velikih izgub pri nekaterih večjih bankah v velike težave. Njihovi denarni zavodi so v zadnjih letih izplačali s pomočjo države in Narodne banke ogromne zneske. Čeprav je lani Avstrija pretrpela dve revoluciji, ki sta zahtevali tudi mnogo človeških žrtev in vznemirili prebivalstvo, pa opažamo, da so se vlaga telji že zopet pomirili. Najboljši dokaz te mu je zopetno naraščanje hranilnih vlog Hranilne vloge pri denarnih zavodih \Tseh vrst so se tudi v letošnjem marcu zopet dvignile, in sicer za 7 milijonov Šilingov na 2059.5 milijona šilingov kar predstav lja dane? blizu 18 milijard Din.
Tjgodne posledice bančne reforme na Eomnnskem. V preteklem letu je tudi Ru-
munija izvedla sanacijo svojih denarnih zavodov, zlasti s tem, da je država sklenila prispevati letno znesek 400 mili ionov lejev za pokritje izgub pri denarnih zavodih. Danes vidimo, da se je zaradi tega ukrepa zaupanje vlagateljev povrnilo. Tako izkazuje Banca de Credit Roman v preteklem letu zvišanje vlog od 832 milijonov lejev na 1129 milijonov, Banca Comerciala Romana pa celo od 855 milijonov na 1301 milijone, torej za več kakor polovico lanskega stanja.
Državna pomoč denarnim savodom v
Belgiji. Belgija je letos izvedla devalvacijo svojega franka, ki je povzročila velik naval domačih in zlasti inozemskih vlagateljev na belgijske denarne zavode. Ker pa je sedaj belgijski frank zopet stabiliziran, so se vlagatelji pomirili ter začeli vračati svoje vloge. Da pa morejo vsi denarni zavodi nuditi gospodarstvu tudi nova posojila za omiljenje krize in brezposelnosti, je sklenila vlada ustanoviti reeskontni institut. ki bo nudil denarnim zavodom noso-jila na podlagi menic ter bo po potrebi dajal posojila tudi denarnim zavodom, ki zaradi nemira svojih vlagateljev ne bi mogli takoj zadostiti vsem njihovim zahtevam. Vlada hoče dati novemu zavodu trdno podlago s tem. da bo prevzela zanj jamstvo v desetkratni višini lastnih sredstev. Na ta način bodo najbolj zaščiteni interesi vlagateljev, obenem pa bo omogočen napredek belgijskega gospodarstva.
Narod, ki pozablja brate v sužno-sti. tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!
Gospodarske vesti
= Začasna ureditev našega Uvoza v /talij«. Po informaciah našega trgovinskega ministrstva je Italija podaljšala svoj začasni uvozni režim do konca junija t L Kakor je znano, dovoljuje ta režim uvoznim državam, s katerimi ima Italija klirinške sporazume, a med te spada tudi naša kraljevina, uvoz do 100 •/• blaga, ki je bilo uvoženo lani ob istem času. Dovoljen ia se podeljujejo italijanskim uvoznikom na podlagi uvoznih carinskih izjav. Maja in junija je mogočo uvoziti v Italijo tudi tiste količine blaga, ki so ostale .meseca aprila neizkoriščene. Dalje je dovoljeno tvrdkam, ki se te te uvozne pravice ne poslužujejo, da jo prenesejo z odstopom carinskih listin drugim tvrdkam, ne glede na izvor blaga. Uvoz blaga v kvarnerski okoliš je dovoljen iz klirinških in iz neklirinških dežel na podlagi carinskih listin.
— Obramba švicarskega franka. Švicarska Narodna banka je z veljavnostjo od 3. t m. zvišala diskontno obrestno mero od 2 na 23 odst., lombardno obrestno mero pa od 25 na 3.5 odst. To povišanje je izvedla švicarska Narodna banka, ker se je privatni diskont doslej v Švici naloženega inozemskega kapitala že dvignil preko oficielnega diskonta, ki je v dosedanji višini 2 odst. veljal od L 1931. Lombardno obrestno mero pa je zvišala kar za 1 odst, ker je zaradi padca tečajev državnih papirjev obrestovanje teh papirjev naraslo na 4.8 odst., dočim je doslej znašala lom-bardna obrestna mera le 25 odst, kar bi pri dosedanji lombardni obrestni meri omogočilo špekulacije na račun obrestne razlike. — Odtok zlata iz Švice, ki ie kmalu po devalvaciji belgijskega franka zavzel znaten obseg, se polagoma ustavlja. V izkazu za ultimo april beleži švicarska Narodna banka še odtok zlata v višini 37 milijonov frankov (prejšnji teden je znašal odtok 55.2 milijona frankov, v drugi četrtini aprila pa 137 milijonov), švicarska Narodna banka je v celoti v času od 22. marca do 30. aprila t 1. izgubila za 422 milijonov frankov zlata in deviz in se je zaradi tega podlaga skrčila v tem času od 1795 na 1373 milijonov frankov.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave stoialnih vijakov in priložnih ploščic; do 10. t m. pa glede dobave razne železnine. barv, gorske krede, pisalne krede, kleja, pleskarskih čopičev. sleklenega papirja, gladilne-ga platna ter glede dobave negašenega apna. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave naprave za kotle, raznega okovja, orodja; do 16. t. m. pa glede dobave slik Ni. Vel. kralja Petra II Komanda pomorskega zra-koplovstva Divulje »prejema do 24. t m. nonudbe glede dobave generatorjev.
= Prodaja starega jekla in železa se bo vršila potom ofertne licitacije dne 4. junija pri 1. oddelku vojno - tehničnega zavoda v Sarajevu.
Borze '
3. maja
Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork znova nekoliko popravila in tudi London je bil čvrstejši. Tečaji ostalih deviz se niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi nekoliko podražili in notirajo 8.80 — 8.90. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.83. v angleških funtih po 236.81, v grških bonih po 32.50. dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 5.6750.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda z n kaso trgovala po 373 (v Beogradu no 37150 in 373) Nadalje je bil nromet v 7 odst. Blairovem posojilu po 67 75 in 68 ter v delnicah PAB po 231.
Devize.
Ljubljana '7 vSteto premijo 28 5 od=tot » Amsterdam ?9"«44 - 9981 00. Berlin 1756.08 - 17B9 95 Bru«eM 742 8* - 747 92 I Curih 1421.01 — 1428.08, London 211.43— t
215.48, Newyortc 4348.51 — 4384.«, Pari« 289.60 — 291.03, Praga 183.20 — 184.30, Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.75 — 8.85.
Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.37875, London 14.9550, Newyork 308JP750, Bruselj 52.30, Milan 25-4750. Madrid 42.2250. Amsterdam 208.7250, Berlin 124.35, Dunaj 57.85, Stockholm 77.10, Oslo 75.10, Koben-havn 66.75, Praga 12.9G60, Varšava 58.2750.
Dunaj. (Tečaji v priv Kliringu.) Beosirad —, London 25.98, Milan 44.24, Newyork 535.52, Pariz 35.44, Praga 22.22, Curih 173.03 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 372 — 373, 7»/« investicijsko 78 _ 79. 8°/o Blair 78 — 79, 7°/» Blair 67 — 68, 4'/» agrarne 48 — 49, 6°/o begluške 65 — 66.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 372.50 _ 374, za maj - junij 372 _ 374, za julij - avgust 372.50 — 374, 7% investicijsko 78 den., 7% Blair 68 — 68.25. 8"/o Blair 79 bi., VU Drž. hipotekama banka 72 bL, 6°/» begluške 65.50 — 66.75; delnice: Priv. agrarna banka 1:30 — 232, Trboveljska 125 bi.
Beograd. Vojna škoda 373 — 374 (372.50 do 373), za maj 373.50 — 374.50 (3741. investicijsko 78 den., 4®/o agrarne 47.75 do 48.25, 6°/'o begluške 65.75 — 66.25 (66), za junij 65.55 _ 66 (65.50), 8°/o Blair 77.50 do 78.50, 7®/» Blair 67.25 — 67.50 (67.25), 7®/o Drž. hipotekama banka — (70.75). Narodna banka 5650 — 5S00, Priv. agrarna banka 230 — 231- (23o —231).
Blagovna tržišča
2IT0.
+ Chieago, 3. maja. Začetni tečaj!: Pšenica: za maj 97, za julij 97.1250, za september 97.50; koruza: za maj 91.50, za julij 83.75, za september 79.25.
+ Winnipeg, 3. maja. Začetni tečajft Pšenica: za maj 87.6250, za julij 89, za september 86.75.
-f Ljubljanska borza (3. t m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšenica: baška. 78 kg, po 127 — 129; banatska, 78 kg težka po 125 — 127; oves: slavonski po 97 — 99; koruza: baška po 71 — 73; banatska po 70 — 72; moka: baška in banatska >0c po 200 — 220; baška »2< po 180 — 200: baška >5< po 160 — 180; otrobi: baški debeli po 95 — 100.
+ Novosadska blagovna borza (3. t m.) Tendenca je bila mirna, promet srednji. Pšenica: baška potiska 126 — 128; slavonska 127 — 129; baška in sremska 121—123; banatska 119 — 123. — Oves: baški, sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 125 - 130; jari, 67/68 kg 135 —.140. — Kornia: baška in sremska 68 — 69; banatska 65 — 66. — Moka: baška in banatska >0g< in »0gg< 190 - 212.50: »2< 170 - 192.50; >5< 150 do 172.50; >6< 132.50- - 145. >7< 107.50 do 112.50; >8« 80 — 85. - Fižol: baški in sremski beli. brez vreč. 2*/o 122.50—125. — Otrobi; baški in sremski ? jutastih vrečah 79 — 81; banatski v jutastih vrečah 77 — 79.
4- Budimpeštanska terminska borza (3.
t m.) Tendenca slaba. Pšenica: maj 15.45 — 15.46, za junij 15.24 — 15.26; koruza: za maj 11.35 — 11.37, za julij 11.17 do 11.18.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 2. maja. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.47 (6.52), za oktober 6.13 (6.19).
+ Newyork, 2. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.74 (11.77), za oktober 11.39 (11.35).
DRAMA.
Začetek ob 20. Sobota, 4: Malomeščani. B. Nedelja, 5.: Gospoda Glembajevi. Izven.
Izredno znižane cene od 14 Din navzdol.
OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 4.: Boccaccio. Izven.
Nedelja, 5.: Boccaccio Izven.
★
Uprava Narodnega gledališča naproša
abonente poletnega abonmaja, da poravnajo svoj drugi obrok ter abonente vseh ostalih abonmajev, da poravnajo svoj deveti obrok do 14. t. m.
Drevi igrajo t drami Kreftovo komedijo »Malomeščani« za red B. Igra v treh dejanjih, razkriva malomeščansko mišljeni« in čuvstvovanje v konfliktu, ki obravnava nacionalno - politični moment v prvem letu svetovne vojne. Režiser g. Bratko Kreft Sodelujejo dame: Mira Danilova, Medvedova. Polonca Juvanova ter gg. Levar. Lipah, Daneš, Cesar, Jerman in Pianecky.
V nedeljo se uprizori po izredno znižanih cenah od 14 Din navzdol Krleževa drama »Gospoda Glembajevi« Dramski an-sambl je žel pri poslednjem gostovanju v Celju nenavadno močan umetniški uspeh, ki je znova pokazal, da spada ta režija dr. Gavelle med naše najdovršenejše predstave. Vse igralske kreacije očitujejo dognanost in zaokroženost. Sodelujejo dami: Nablocka in Šaričeva ter gg. Levar, Kralj, Jerman, Daneš, Skrbinšek in Sancin.
Danes in jutri se poje izredno uspela Suppeejeva opereta »Boccaccio« z go. Gjungjenčevo v naslovni partiji. Dejanje je poživljeno v predelavi dirigenta Nika Stritofa z novimi domisleki ter nudi vse-slcoz zabavno snov. Glasba je lahkotna ter vsebuje nekaj dobro znanih točk. Sodelujejo dame: Španova, Kogejeva, Zupevče-va in Ribičeva ter gg. Janko, Peček, Sancin, Marjan Rus ln Franci. Dirigent g. Niko Štritof.
Premira Koezalskega opere »Zemru-
da« bo predvidoma 9. t m Komponist opere je že prispel v Ljubljano, poleg >Zem-rude< je skomnoniral veliko število klavirskih, orkestralnih in drugih skladb, predvsem pa opere: »Rvmond« (v starosti 17 let), nadalje »Mazeppa«, »Jackuelinet, »Fanfanc, »Spokoritev« ter dela: »Ljubezenski mateh« in balet »Ronatac. Komponist je poleg Paderewskega najboljši in-terpret Chopinovih skladb na klavir. Dejanje opere »Zemrud« ima za snov orientalsko pravljico z jako pestrim in lenim dejanjem.
MARIBORSKO RLEDAUSrF
Začetek ob 20 nbota 4. Kdo je kriv? B Vetlflia 5. Veseli kmetič. Znižane eene.
Poslednjih.
Vest
živali
Napačno „
pri
" — Jalova vzgoja — Obglavljena krava
Ne samo krutost in neumevanje, temveč tudi pretirana in napačna ljubezen vodi lahko do
mučenja živali,
je izvajal te dni znani živalski psiholog dr. Bastian Schmid v nekem predavanju, človek greši najbolj s tem, da gleda na žival s svojega stališča in jo »počlovečuje«. Pravilno pa je, da stopi na stališče živali.
Vprašanje, da-li
ima žival kakšno »vest«,
prof. Schmid zamiku je, čeprav je včasih videti, kakor da bi naše neme prijateljice vest pekla. Duševna nastrojenja psa, ki si je prilastil brez dovoljenja kos klobase, ne smemo enačiti z nastrojenjem otroka, ki je na skrivaj lizal mezgo ali pa raztreščil najlepšo materino vazo. Do trenutka, ko začuje jezni glas svojega gospodarja, pes namreč nima
nobenih očitkov
vesti, jezni glas pa bi ga potlačil bržkone tudi tedaj, če ne bi sam storil kakšnega napačnega dejanja, temveč kakšen drugi pes,
Schmid niti ne priznava, da bi se živali
spominjale kakšnih dobrih ali slabih dejanj in da tal sploh imele
dar spomina
— o čemer je mogoče seveda debatirati. Zato je povsem napačno, »spominjati« živali na kakšne grehe ter jih »vzgajati«, kakor je potrebno za bolj zamotano duševno življenje, temveč pravilno je, da jih
jdresiramot Schmid je govoril tudi o čudnih izrastkih prava v prejšnjih stoletjih, ki je smatralo tudi žival v polni meri odgovorno za vsako dejanje. Tako so L 1579. v Gen tu obsodili na smrt in
obglavill kravo,
M je z rogovi prebodla nekega otroka. Njeno glavo so potem za tri dni razobesili v strašilo vsem drugim — kravam. Bih so pa le toliko pametni, da so njeno meso prodali mesarjem.
Nato je pripovedoval o raznih živalih, s katerimi je eksperimentiral. Zanimiva je zgodba nekega mladega
rolka ln jagnjeta,
ki ju je redil skupaj, živali sta s« sOno spoprijateljili ln vedno igrali skupaj. Se
Lepa Arletta na svobodi
Po štirinajst mesečnem bivanju v joči je francosko sodišče ugodilo prošnji branit elja Ariette Staviske za provizorično izpustitev
sleparjeve vdove na svobodo. Obenem s Stavisko so bili začasno izpuščeni iz zapora še novinar Marius in odvetnik Giboud-Robaud. Vsi ostali ,ki so bili zaprti v zvezi s slepaTjevo afero, pa ostanejo še naprej pod k'jučem. Na sliki vidimo lepo jetnico v trenutku, ko je stopila svobodna na ulico.
Strašna smrt milijonarja
Pri Hillerodu na danskem otoku See-landu se je primerila v sredo huda avtomobilska nesreča. Neki švedski avtomobil • tremi potniki je pri nekem nezastraže-nem železniškem prelazu hotel prevoziti železniške tračnice ravno v trenutku, ko je pridrvel mimo motorni vlak. Slednji je zgrabil avtomobil in ga vlekel kakšnih 10 km za seboj. V avtomobilu, ki ga je vlak med vožnjo popolnoma raztrgal in zdTobfl; so sedele tri osebe iz Malmoja m Helsingborgu, ki so se vračale iz Bremena proti Švedski. Eden izmed trojice je bil švedski multimilijonar in lastnik ladjedelnic konzul Erik Bank. Vsi trije so obležali na mestu mrtvi, milijonarja je motorni vlak tako spačil, da so jedva ugotovili, kdo je.
preden sta odrasli, so ju ločili. Nekega dne ju je učenjak spet »konfron tiral«. Veliki volk je takoj spoznal tovarišico iz najmlajših let ter skočil k njej in ji začel izkazovati prijateljstvo. Jagnje, ki je bilo med tem ozraslo v ovco, pa je imelo po vsej
priliki	_
slabši spomin
za pretekle stvari in je jadno meketalo od strahu.
Predavatelj je končno skušal ovreči zmotno mnenje, da so divje živali, Id se hranijo z mesom, nekakšna
zmota narave,
Oe bi bile na svetu same rastlinojedne živali, bi zemlja že davno izgubila svoj rastlinski plašč, in to bi pomenilo propast vsega živega. V naravi ni odvišnih stvari.
Televizija prihaja
m
j i
ji' : j; <	|L
	
Naprava za televizijo v Parizu, 103 rue de Grenele, ki bo prva v Franciji posredovala brezžično oddajo slik
Muzej groze
Hiša najstrašnejših spominov
V eni izmed tihih ulic Jokohame se dviga mtuzej, kakršnemu ni para na svetu.
L. 1923. je strašen potres v nekoliko minutah spremenil Jokohamo in Tokijo v kup razvalin in ko so se zabrisali nekoliko sledovi strašnega razdejanja, so mu zgradili v spomin to hišo groze. V muzeju vidiš, kako so, potniki, ki so poskakali z velikih parnikov v pristanišču na koipno izginjali pred očmi ljudi
▼ zemeljske razpoke,
kako se Je sesul velik hotel vase in pokopal vse svoje prebivalce pod seboj, cesto ob 9. zjutraj pred potresom m isto cesto
eset dni se je postil
Živel je samo ob vodi
Iz Moskve poročajo o novem postnem rekordu, ki ga je dosegel neki 38 letni Rus, ki je prežival celih 30 dni samo ob vodi. Moški, ki je to storil, je tvegal ta pogumen čin zgolj
iz ljubezni do znanosti,
kateri se je dal na razpolago.
Pacient je med postom izgubil 26.5 odst. svoje normalne telesne teže, kar je za zdravnike novo odkritje, saj izpričujejo dosedanje postne kure nekoliko milejši rezultat v pogledu shujšanja, namreč samo 25.3 odst.
Ko je minilo petdeset postnih dni, so zdravniki pregledali pacienta in ugotovili, da je prebil kuro
z izvrstnim uspehom,
brez najmanjše škode za organizem. Seveda je bil pacient vseh petdeset dni pod strogo zdravniško kontrolo. Držal pa se ni nobenega posebnega reda. Kadar se mu je ljubilo, se je smel celo sprehajati. Tudi čital je precej, prav tako je beležil svoje občutke in jih izročal zdravniški komisiji.
Prve štiri dni je prebil tudi brez vode. Potem pa so mu zdravniki svetovali, da mora piti in je izpil daevno do
tri čaše vode.
V začetku posta mu je tudi spanje nagajalo. Mučile so ga namreč misli na odteg-njeno hrano. Pozneje je ta občutek pre-
Prazgodovinsko jajce
V pariškem kolonijalnem muzeju so razstavili veliko nojevo jajce iz prazgodovinske dobe. Jajce leži v posodi, Id so jo nar pravfll domačin.' « Madagaskarja
magal in ko se mu je obnovilo spanje, je sanjal o
imenitno pogrnjeni mizi.
Nadzornima zdravnikoma dr. Gazenku in dr. SLavinu, ki sta ga imela ves čas v opazovanju. je pacient izročil svoje zapiske, ki so sedaj izšli v ruskem zdravniškem vestniku. Revija prihaja do zaključka, da je post sam na sebi neškodljiv in nedolžen. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se bolnik nekaj tednov po absolvirani postni kuri
popolnoma popravi.
Telesna teža se mu vrne navadno v teku štirinajstih dni, če se pametno prehranjuje s sadnimi soki, čajem, kruhom, sirovim maslom in lahkim mesom. Postne kure pa je treba vedno izvrševati pod strokovnim zdravniškim nadzorstvom.
Novosti iz višav
Na leningrajskem letališču so preiskali nov aparat, ki odpira padalo v poljubni, v naprej določeni višini brez pilotovega sodelovanja. Skakalec s padalom Sibajev je skočil iz višine 800 m s padalom, ki mu ga je bil omen jeni aparat naravnal na 5 in pol sekunde. Točno po preteku tega časa
se je padalo samo odprlo.
★
V Moskvi so te dni sestavili prvi »balonski vlak«. Trije baloni, med katerimi sta merila dva 900 kuib. metrov, eden pa S25, so bili z vrvjo zvezani med se/boj. Na »vlaku« je bilo šest mož. Doseg« so višino 1400 metrov, nakar so vrvi odvezali. Dva letalca sta se spustila s padalom na zemljo ln gladko pristala. Novi eksperiment so Rusi izvršili baje v zvezi s poletom ▼ stratosfero, ki ga pripravljajo.
NEKAJ ZA VSE
Če popije človek ob nekem času Bter do
poldrugi liter tekočine m potem ves dan nič več, mu zdrave obisti ▼ prvih dveh urah izločijo več nego polovico te tekočine, v štirih urah pa skoraj vso.
Gol človek ohrani konstantno telesno temperaturo, če zunanja temperatura ne pade pod 27 stopinj Celzija.
Prašiči postanejo ikrasti, če si privoščijo kakšno ikrasto podgano ali ikraste kose kakšnega drugega prašiča. Csokor je v neki veliki klavnici pred nekoliko leti ugotovil 5 odst. trihinoznih podgan.
Naše telo ne dela pred vsem z beljakovino v svojih mišicah, temveč z ogljikovimi hidrati m z maščobo v hrani.
tri ure pozneje, celo leseno hišo, ki se je do strehe pogreznila v zemljo, zibelko, ki je ostala med strašnimi razvalinami z otrokom vred nepoškodovana, železne električne drogove, ki so se prelomili kakor šibice, cestno železnico, ki jo je stolklo in zvilo, da je ne spoznaš več, ljudi, ki jih je uničila katastrofa v trenutku... Poleg tega je razstavljen tudi statistični material o velikih potresih, ki so Japonsko obiskali v zadnjih letih. Vsak nov potres skrbi za pomnoži tev razstavljenih predmetov in tudi zadnji še nepreboljeni na Formozi dobi svoje mesto. Obisk tega muzeja ni za ljudi, ki imajo slabe živce ...
m
70 dinarjev
od 1. maja do 30. junija in od 1. septembra do 15. oktobra Vaa stane dnevno bivanje v znamenitem kopališču
SLATINA RADENCI
Vračunano je stanovanje, hrana, kopeli, vse takse in vsakih deset dni zdravniški pregled (Rontgen, analiza seča). Posebej se nič ne plača, samo tedaj, ako so potrebna od zdravnika kakšna zdravila, ali posebno zdravljenje z aparati (diatermija, kvarc, injekcije in sličnoi. Zdravijo se bolezni srca, krvnih žil. cirkulacije, ledvice in sečnih organov, živcev, nervoznosti, notranjih žlez (sladkorna bolezen, giht, ženske motnje ln si.), jeter, kamnov, moške in obče slabosti, motnje prerane in normalne starosti. Radenci so najmočnejše naravno mineralno-ogljično kopališče cele Jugoslavije. Prospekte in navodila pošlje z veseljem Oprava kopališča Slatina-Radenci, Slovenija.
Zaščiteni modeli
Označbo »copyrighU, ki jo vidimo skoraj v vsaki knjigi, bomo v kratkem čitali tudi pod modnimi risbami in modeli pariških izdelovalcev oblačil. Ta anglo-ameriška označba za avtorski pravice obstoji za proizvode, ki so vpisani v ameriški »Register of Copyright« in ki so s tem zaščiteni pred posnetki prevodi in podobnim v Zedinjenih državah. Pariško kasacijsko sodišče je sklenilo, da se s to besedo — ki jo sicer uporabljajo tudi po drugih državah — lahko zaščitijo tudi izdelki mode in njih načrti.
Nacistična propaganda
Milijon ljudi brez podpore
Veliko razburjenje v Ameriki
Nad pol mili Jona brezposelnih, ki so hoteli te dni v Chicagu po svojo podporo, je našlo vrata zveznih podpornih uradov zaprta in
zastražena • policija
V državi Illinois so zaprli sploh vse podporne urade in ta zapora je zadela milijon brezposelnih. Boje se, da bodo ti povzročili velike nemire.
Sklep, da se illinoišklm brezposelnim ustavijo podpore iz zveznega fonda, je posledica grožnje državnega zveznega pod-
pornega urada Hopkinsa. Hopkins je zahteval, naj bi Tllinoia prispeval
3 milijone dolarjev meieiso
v zvezno blagajno za podpiranje brezposelnih in Illinois tega ni storil. Nato je Hopkins izvršil ta pritisk. Ulinoiški guverner je hitro odpotoval v Washington, da izprosi nadaljnjo podporo s strani zvezne vlada. Med tem so se illinoiške oblasti obrnile na vse dobrodelne organizacije za pomoč in zakonodajni svet je začel razpravljati nujno o sredstvih za nadaljnje podporne akcije.
V Avstriji se poslužuje nacistična propaganda novcev za 1 šiling in 10 grošev. Oba novca kažeta podobo kljukastega križa
Pariške novosti
Pariški kavarnarji se pripravljajo že z vnemo na potrebe svojih gostov v vroči letni dobi. Pravkar jim je industrija postregla s posebno novostjo. »Slamico« za srebanje mrzlih pijač bodo v novi sezoni nadomestile cevke iz umetne svile. Pravijo, da imajo te pred slamnatimi to prednost, da se ne prelomijo tako hitro, da nimajo kolen in da so cenejše.
Krojaške delavnice na velikih bulvarih so doslej za privabo kupcev uporabljale manekene, ki so po svojih obraznih potezah spominjali na veličine varietejev in filma. Sedaj pa si je neki modni krojač izmislil pestro zbirko na poprsja nataknjenih pullovrov, ki jim glavo nadomešča po-veznjena sterilizacijska posoda. Na steklu so naslikana rdeča usta, črne obrvi, zelene oči, valovite rumene črte pa predstavljajo lase. Ali bo mož zavoljo tega imel kaj več obiskovalcev T
Želva v temperirani vodi
Kolonialni muzej v Parizu o tvori ▼ kratkem akvarij, v katerem bo tudi edinstvm primerek naslikane želve. Žival bo žtvetal v greti vodi nad morskim rastlinjem
Razkrinkani vohun
Oficir, klavirist, član tajne poizvedovalne službe
Poročali smo že o aretaciji bivšega avstrijskega ulanskega poročnika Bernhu-berja, ki ga je prijela francoska policija v Parizu. Bernhuber je bil v svoji mladosti gojenec dunajske domobranske akademije. Med vojno
je bil oficir
pri nekem ulanskem polku, po prevratu 1918 pa se je udejstvoval kot klavirist v Milletonovem baru na Dunaju. Tam se je baje seznanil s poklicnimi vohuni. Speljali so ga na svoja pota, ga seznanili t nemškimi in ruskimi vohuni in ko so ga ujeli v svoje mreže, so ga poslali kot nemškega poklicnega vohuna najprej na Poljsko, od tam v Španijo, iz Španije pa v Pariz.
Dočim se je mož v Španiji udejstvoval kot zastopnik nemške
tobačne industrije,
se je v Parizu izdajal za nemškega političnega begunca. Prevzel je zastopstva francoskih farmacevtskih tvornic in je v tem svojstvu potoval Sirom dežele. Mogoče ne bi bili nikoli postali nanj pozorni, da se
ni primerilo čudno naključje. Bernhuber je dal neko pismeno izjavo, na katero »o postale oblasti pozorne zgolj zaradi pisave. Izkazalo se je namreč, da se Bernho-berjeva pisava ujema s pisavo nekega
vohunskega dokumenta.
O avtorju te listine ni mogel irihče pof» dati konkrentih stvari, dokument pa se je tikal podatkov o delovanju francoskega generalnega štaba. Pisava je opozorila policijo na Bernhuberja. ki je z lastno roko napisane informacije namenil centrali za nemško vohunstvo v Berlinu.
Zato je izvršila policija v Bemhuberjerem stanovanju preiskavo, ki je pokazala porazne rezultate. Med drugim so našli pri Bernhuber ju majhen aparat za izstreljo-vanje
s plinom napolnjenih stročnie.
Bernhuber se je pod težo teh odkritij topo ved al do kraja, francoska policija pa je z ozirom na mednarodno napetost mesec« in mesece prikrivala aretacijo, o kateri pišejo zdaj obširno vsi francoski listi.
Kriza in duševne
Umobolnice se polnijo, le alkoholikov pride vanje manj
Nove statistike kažejo zelo močno porast duševnih bolezni v New Torku v letih gospodarske krize. Normalni letni porast je maš al od 1. 1923. do 1928. okrog 1600 bolnikov, od 1. 1929. do danes pa povprečno 2500 oseb.
Ta porast, ki znaša več nego 55 odstotkov, se kaže pri
vseh vrstah duševnih bolezni
in le za delirium tremens je opaziti zaostajanje pod normalo. V tem pogledu bo posebno važna statistika za lansko leto, ki pa še ni zaključena. V tem letu bi se morale pokazati namreč posledice odprav«
prohibdcije. Zdravniki v splošnem domneva Jo, da bo
Število dellriktor« Se padlo, kajti v letih prohibdcije so tihotapci ponujali ljudem pijačo, ki Je bfla naravnost zločinsko pomešana s strupenimi snovmi.
„Normandieu ima svojo kraljico
Utripajoča mrtva srca
Prof. Gramenitski z Akademije znanosti v Moskvi, je odkril že pred časom, da morejo izrezana srca žab in drugih živali utripati po 24 ur in še dlje, če jim je včrpaval umetno kri, neko solno raztopino. Pozneje je izolirana srca večjih živali, ki so umrle 10 do 20 ur prej, z isto raztopino ponovno spravil do utripanja in mikroskopske preiskave takšnih src so mu pokazale, da delujejo njih stanice povsem tako kakor pri živem srcu.
Sedaj pa kažejo po sovjetskih klinikah in univerzah film izrezanega človeškega srca, ki so ga oživeli 20 minut po nedvomni smrti njegovega lastnika. Njegovo delovanje so snemali tudi s filmskimi kamerami, ki so bile zvezane z mikroskopom; natančno je videti v utripajočem srcu mrtveca delovanje posameznih mišic in zaklopk, pretakanje krvi in bela ter rdeča krvna telesca.
Po zlatem mostiču so jo spoznali
Pred petimi leti je služik v Strassburgu pri družna Hirech Berta Einoderjeva za služkinjo. Gospodinja se je v juliju 1930 odpeljala na Dunaj ter poverila skrb za hi&o Etnoderjevi, ki pa je v jeseni, ko se je Hirscheva vrnila domov, na našla več v stanovanju. Služkinja je izginila brez sledu. Zelo so se čudili, ko so našli vse njene kovčege v redu in tudi poslovilno pismo, v katerem je stalo, da zapušča Einoderjeva vse svoje prihranke neki prijateljici v Avstriji.
O služkinji ni bik) vsa ta leta ne duha ne sluha. Te dni pa so potegnili iz Rena žensko truplo, ki je bilo tako zdelano od vode, da niso mogli ugotoviti, kdo naj bi bila oseba. Po umetnem zobovju so naposled dognali, da je pripadalo truolo Einoderjevi. Zdravnik, ki je popravljal služkinji zobe in je napravil tudi zlati mosti-ček, je po svojih zaoiskih in risbah spoznal. da je bila to Einoderjeva. Kaj je gnalo nesrečndco v hladno smrt. ni znano.
Trčenje aeroplanov
V Chateaurouxu sta med nekimi vajami trčila dva aeroplana v višini 1500 m. Padla sta na zemljo. Od treh mož sta se dva ubila, eden pa je bfl hudo ranjen.
V St. Nazairu so izvolili kraljico francoskega prekomornika »Normamttec. Čast je doletela gdč. Delafanetror*
ANEKDOTA
Brander Matthevrs poroča o razgovoru,
ki ga je imel angleški pesnik Thackera? malo preden je prijavil kandidaturo za spodnjo zbornico. Srečal je nasprotniškega kandidata. Pozdravila sta se vljudno, malo postala m se pomenkovala o tekočih zadevah. Ob slovesu je dejal Thackeravev tekmec pesniku: »Seveda, rad priznam, da bo zmagal pri volitvah tisti, ki je boljši!« Thackeray mu je vljudno segel v roko in dejal: »Kajpada, kajpada, mislim, da imate tudi Vi nekaj izgledov na uspeh!«
VSAK DAN ENA

»Ti, zakaj pa vedno hočeš pojesti več nego jaz?«
»Zato, ker sem dve leti starejši od tebe!« »Vidiš, prav zato bi moral manj jesti. Ali nič ne misliš na to, da si začel jesti dwe teti pred menoj?«
P
Dogodki v drugem razredu
Četrto kok) ljubljanskega drugega razreda je dalo par normalnih rezultatov, prineslo pa je tudi dve nemali presenečenji. Slaviji, ki je že dolgo na dnu tablice, je uspelo odsčipniti Korotancem eno točko, česar jim gotovo nihče ne bi bil prerokoval; to je bil prvi presenetljivi rezultat. Za drugega sta preskrbela Jadran in Mladika; Jadran je sicer spravil na varno obe piki, vendar z rezultatom, ki je prej uspeh Mladike kot Jadrana.
Na Slovanu so se sporazumeli za dvojno prireditev. Uvodno igTo sta absolvirali moštvi Sloge in Grafike. Slogaši so z rezultatom 4:2 ostali na vodilnem mestu, in ker je Reka svojo bitko zgubila, jim je uspelo tudi distanciranje svojih »zasledovalcev«. Slogaši imajo ali nekaj sreče, ali so pa taktično bolj zviti. Grafičarji so ves čas napadali, Slogaši pa zabijali gole.
V	drugi prireditvi je Slovan prehitel Grafiko. Reko je odpravil z rezultatom 2:0 in se z dvema pikama razlike postavil pred Grafiko. S tem si je Slovan odprl borbo za drugo mesto, ki se bo v naslednjih srečanjih morala odločiti med Reko, Marsom in Slovanom. V dirki sta potem še Grafika in Jadran z nekaterimi šansami. Reka je nenadoma zgubila dve važni točki. ostala je sicer trenutno na drugem mestu, počil pa je ozek stik do prvega mesta, z druge strani pa nevarno pritiskajo od zadaj ostali kompetenti za vrh tablice.
Predtekmo k prvorazredni tekmi Her, mes—Železničar sta igrala Mars in Svoboda. Marsovci so sicer gladko odpravili Svobodaše, vendar sta za to bili potrebni dre enajstki. Uspeh borbe je bil 2:0 za zmagovalca. Marsovci so za eno tekmo za drugimi na zaostanku .odtod se jim zaenkrat odpirajo še rožnati vidiki. Prihodnjo nedeljo bodo morali prestati pomenek s Slovanom, in če jim ta uspe, so, vsaj trenutno, zelo dobro plasirani. Svobodaši so v bitki z Marsom doživeli svoj prvi spomladanski poraz, ki jim gotovo ne bo pokvaril veselja do nadaljnjih naporov Preko srede nemara ne bodo prišli, vendar je tudi ta cilj vreden borbe.
Slavija je Korotance zvabila na reško igrišče, v bitki jim je dala remis in morda prekrižala kak račun. S polovičnim uspehom je za eno mesto prehitela Mladiko, ki naj vsaj do medsebojnega srečanja zasede repek tablice. Korotanci se spomladi slabo bijejo. Točka za točko gre v nepo-vrat, kam naj to privede? Ali se hočejo res priključiti družbi Slavije in Mladike?
Naposled je Jadran imel v gosteh Mladiko s Kodeljeve^a. Iz napovedane mastne nogometne gostije je nastal mršav prigrizek, ki je komaj utešil prvo lakoto po točkah. Samo za 1:0 je bilo razpoložljivih sil. Dočim si druga moštva lepšajo z borbami proti Mladiki in Slaviji količnike, se mora Jadran že napenjati, da spravi vsaj točki na varno. Nekaj ni v Trnovem v redu. in čim prej bodo Trnovčani ta »nekaj« odpravili, tem bolje za nje!
V	četrtem kolu se je tablica le neznatno spremenila: Slovan je prehitel Grafiko, Slavija pa Mladiko, vse drugo je ostalo, pozicijsko, pri starem. Važna je le večja razpoka med prvim in drugim mestom. V peto kolo gredo torej moštva po tem vrstnem redu:
Sloga 13 10 1 2 43:19 21 Reka	13 9 0 4 41:20 18
Mars	12 8 1 3 42:10 17
Slovan 13 7 3 3 38:19 17 Grafika 13 6 3 4 43:23 15 Jadran 13 7 1 5 32:22 15 Korotan 13 4 3 6 23:34 11 Svoboda 13 4 1 8 27:38 9 Slaviia 13 1 1 11 11:72 3 Mladika 12 1 0 11 11:54 2 Težišče petega kola bo v srečanjih Mars-Slovan in Svoboda-Jadran. Prvo bo odločalo o tretjem in četrtem mestu, drugo daje Svobodi priliko, da eventualno prehiti Korotana. Ostali pari: Grafika-Sla-vija, Sloga-Korotan in Reka-Mladika nemara ne bodo prinesli kaj nepričakovanega in bodo prvoimenovani predvidoma poželi po dve točki.	O. C.
Občni zbor TK Skale
Ljubljana, dne 2. maja.
Na verandi hotela Uniona so v torek zvečer Skalasi pretesali obračun dela na rednem občnem zboru svojega kluba. Zborovanje, ki se ga je razen številno zbranega članstva udeležil med drugimi zastopniki tudi predsednik SPD dr. Pretnar, ie vodil predsednik dr. Mirko Kajzelj. tajnik Kham, vodja alpinističnega odseka Adi Kržan in blagajničarka Danica Blatnikova pa so podali obsežna poročila, ki zgovorno pričaio o krepkem razmahu našega alpinizma, organiziranega v Skali.
Posebne omembe je vredna šola ki jo je lani priredil klub na pobudo planincev Pipana in Lipovška z namenom, da vzgoji mlade, navdušene turiste v dobre alpiniste in s tem obenem širi idejo alpinizma Sola. ki je obiskovalce poučila o pravilni alpini-stiki. katere neznanje je že številnim drznim turistom izkopalo prezgodaj grob je bila še posebno aktualnega, pomena ker se ravno zadnji čas leto za letom množe nesreče v planinah. Med slušatelji ki so se prijavili v tolikšni množini, da ie vsako predavanje imelo okrog 100 udeležencev je klub na koncu izbral interesente za plezalne vaje. Za ta praktični kurz se je priglasilo 35 mladih planincev, ki se zdaj vadijo na Turncu pod Šmarno goro pod vodstvom inž. Modca. Po lepem uspehu, ki ga je doživela ta prva alpinistična^sola, ie jasno izpričala pereča potreba taksnih prireditev in najbrž bo Skala že letos uvedla tudi pouk o zimski alpinistiki. ki je pri nas
še zelo malo razvita
Posebnega zanimania je bilo med zborovale! deležno gospodarjevo poročilo o pro-
spehu skalaškega doma na Voglu, ki je bil o božiču 1933 izročen javnemu prometu, 19 avgusta 1934 pa slovesno blagoslovljen po ljubljanskem škofu dr Rožmanu m ofi-cielno otvorjen Do konca sezone^v oktobru lanskega leta je imel dom m wiv obiskovalcev in 1452 prenoenin Te številke pričajo da se ie dom našim turistom na mah izredno priljubil, saj pa mu njega divni oolo5*i no pravici zagotavlja naiboij-š; sloves Poleg turistov in smučarjev Ki najdejo tam najleoše terene, pogosto om-skuiejo dom na Voglu tud« številni leto-viščarii iz Bohinja ki sicer nimaio namena vnen iati se v -strme bregove a lih za mami pogled n« drzno na Rjavi skal- pev stavljeno zgradbo visoko nad «l«dmo Ko-himskega jezera. Letošnji obisk za lanskim
O R T
prav nič ne zaostaja. Od božiča do 22. aprila je imel dom 447 vstopnin ter 1113 prenočnin. Lani je klub pri vseh finančnih težavah izvedel projektirano smučarsko traso čez Kratke plaze do drvarske baite. odtod pa bodo letos skušali napraviti prehod v Veliko Suho. V načrtu je tudi trasa od planine Suhe, preko katere je najlepši smuč z Vogla, nad Laškim rovtom na 21an. tako da bo mogoč udoben smuk prav do Bohinjske Bistrice. Pa tudi za povečanje in izpopolnitev doma samega pripravlia klub obsežne načrte.
Na koncu -je bil izvoljen v glavnem stari odbor, le ker je dr. Kajzelj zaradi prezaposlenosti drugod odklonil predsedniško mesto, je bil namesto njega izvoljen dosedanji podpredsednik ravnatelj France Vil-har.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. dne 1. maja 1935)
Verificirajo se s pravom nastopa 11. maja za Svobodo, Ljubljana Bačak Lado, preda pa s? k. o. zaradi ponovnega prestopa iz kluba v klub; za Domžale Cerar Dominik, Trdina Ivan, Ručman Avgust; za Muro, Murska Sobota Novak Štefan, Abaku-mov Sergij; za Svobodo, Maribor Kojc Josip, Kalin Oskar, Dasko Anton; za Slogo, Ljubljana Rihter Oskar, Rrajnik Ivan, Babnik Filip; za Slovan, Ljubljana Stojko-vič Danilo, Miklošič Stane; za Bratstvo Sušnik Lojze; za Celje Radivojevič Vladimir. — S pravom nastopa 11. maja za mednarodne, 1. avgusta za prijateljske in 1. novembra za prvenstvene tekme se verificirajo za Amater, Trbovlje Juvan Viktor, za Slogo, Ljubljana Lasič Anton, za Reko, Ljubljana Brvar Stane.
Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje izkaznice z odjavnicami za igralce, ki so prestopili v drug klub, in sicer Primorje za Brvarja Stanislava, Maribor za Kalina Oskarja, Ilirija za Rihter Oskarja, Dobrna, Trbovlje za Juvana Viktorja. ŽSK za Lasiča Antona.
Suspendira se igralec Kanoni Avgust, Reka, dokler ne poravna vseh obveznosti do prejšnjega kluba Korotana Kranj, enako igralec Veljkič Blagoje, Slavija, Ljubljana, dokler ne poravna vseh obveznosti do prejšnjega Kluba Primorja, Ljubljana.
Iz seznama verificiranih igralcev se Črta: Kuriš Rudi, Trbovlje in Mujezinovič Avdo, Svoboda, Maribor.
Kazenskemu odbora se predajo ig-alci: Oblak Mirko, Klančnik Avgust in Derenda. Vladimir, vsi ŽSK Hermfs zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Rapid ; Hermes 14. aprila v Mariboru. — Razinger Stane, Grosmajer Tone, Kozjek Vinko, vsi Bratstvo, Jesenice, in Senica Jože, Hiltseher Jože, oba Korotan. Kranj zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Bratstvo : Korotan 14. aprila na Jesenicah, s takojšnjim suspenzom Sočan Jule, r.ir.ja, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Maribor : Ilirija 28 aprila v Mariboru, Starman Janez, Sloga, Ljubljana in 2agar Andrej, Grafika, Ljubljana, oba zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Grafika : Sloga 28. aprila v Ljubljani, Felle Karel, Korotan, Ljubljana, Repovž Franc in s takojšnjim suspenzom Cimperman Alojz Reka, Ljubljana, vsi zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Korotan : Reka 14. aprila v Ljubljani; Videnšek Josip, Mura, Murska Sobota zaradi prestopka na prven. tekmi Mura • Ptuj 14. aprila v Murski Soboti, Razinger Stanko, šavnik Pavel, oba Bratstvo, Jesenice zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Bratstvo : Gorenjec 28. aprila na Jesenicah.
Vzamejo se na znanje dopisi: Svobode, Maribor od 25. aprila, Krškega SK št. 15, od 23. aprila, Sore, škofja Loka od 26. aprila, Hrastnik od 25. aprila, OO. Maribor od 23. in 29. aprila in OO Trbovlje od 23. aprila. Nadalje poročila službujočih odbornikov gg. Kerna, Lipiča. Vuge, Kneza in Srakarja. Pozivajo se službujoči odborniki gg Slanovec, Tomšič, Dolenc, Sušnik, da takoj pošljejo svoja poročila.
Verificirajo se prvenstvene tekme: Rapid : Hermes 1:0, Korotan : Bratstvo 7:1, Reka : Korotan 7:1. Gorenjec : Sora 5:4, Zagorje : Sloga 6:3, Mura : Drava 5:2, Mars : Jadran 4:0, Radomlje : Domžale 1:1, Zalog : Disk 4:3. čakovečki SK : Celje 2:0, Svoboda : Celje 2:2, Trbovlje : Retje 2:1, Svoboda : Slavija 4:0, Grafika : Slovan 4:1, Zagorje : Svoboda 4:2, Sloga : Mladika 5:1, Sava : Krški SK 2:1, Olimp : Atletik SK 5:2.
Poziva se g. Zupan Sipko, Jesenice, da takoj pošlje postave moštev od tekem 21. in 22. aprila v Kranju katere ni priložil svojemu sodniškemu poročilu.
Popravlja se ime verifikacije igralcev za Ilirijo, verificiranih 24. aprila, ki se pravilno glasi: Eržen Mirko namesto Eržen Boris in Kroupa Franc namesto Kroupa Pavel. — Tajnik n
Službeno iz LNP. Vs*. za 5. maj določene prvenstvene tekme na ozemlju pod-saveza se odgodijo. O tem se obenem obveščajo delegirani sodniki.
Službene objave LHP. Jutri ob 10JO naj se zglasita pri podsaveznem tajniku v Stadionu hazenašici Bernik in Oman. Važno zaradi potovanja na Poljsko. Prvenstvena tekma Ilirija : Gorenje je preložena .kar raj vzameta na znanje oba kluba
Jutri na igrišču ASK Primorja senior ski in juniorski miting SK Sloge. Jutri se bo vršil veliki propagandni miting SK Sloge. Videli bomo odličnega šprinterja Ko-vačiča, Primorje. kateri z lahkoto teče pod 11 sek., čas, ki je do lanskega leta bil naš rekord in nedosegljiv, famoznega Bru čana. balkanskega prvaka v kladivu Ste-pišnika in še polno drugih, kakor Čurdo-Gaberška, Srakarja, Putinjo, Ostermana, Starmana, Sporna itd. Ne smemo pozabiti na našo mlado juniorsko gardo Prvikrat jo bomo videli združeno na startu, da nam pokaže, kaj zmore. Pridite, da vidite plemenito borbo naših lahkoatletov.
Zbor sodnikov JLAS. Na lahkoatlet-ski miting SK Sloge v nedeljo 5. t. m. ob 9. na igrišču Primorja se odreja ta-le sodniški zbor: vrhovni sodnik in starter g Sancin Danilo, voditelj tekmovanja g Bradač, glavni sodnik za skoke in mete go spod Cek sodniki na cilju in časomerilc gg. Pevalek Michel. inž Baltič. Stepišnik Keber Kos Sodniški kandidati se poziva jo. da na mitingu sodelujejo Seja odbora v ponedeljek 6. t. m. ob 20.30 v lovski so bi restavracije SlamiS
ASK Primorie (lahkoatletska sekcija) SK Sloga priredi tn nedeljo doooldne oV 9 na našem igrišču propagandni lahko atletski miting Vabimo vse naše atlete d se tekmovanja udeležijo v čim večjem Str
vflu in prijavijo trenerju g. Sandnn do pričetka tekmovanja discipline, v katerih bodo nastopili. Program je: 1500 m za sen. m iun. C, met krogle. 100 m jun C in sen, skok v višino z zal. sen. m jun. C, met diska, 400 m, skok v daljavo z zal. sen. in jun. C, met kopja. 5000 m in troskok.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Za miting SK Sloge se določijo naslednji atleti: Sodnik, Stare, Grzinlč L, Pribovšek, Tavčar, Kotnik, Polajnar H., KogovSek, Kržan, Vacke. Bručan, Jazbec. Svetek R., Dečman, Stepišnik M., Jeglič, Banko. Ilo-var, Orehek. Imenovani naj bodo v nedeljo v garderobi na Stadionu ob 830 kakor tudi člani sekcijskega načelstva. Opremo je prinesti s seboj. Redni treningi vsak torek, četrtek in 9oboto na Stadionu od 17. dalje.
Plenarni sestanek starešinstva SK Ilirije bo drevi ob 20. v hotelu Štrukelj. Dnevni red: poročila starešinskega odbora in načelstva nogometne sekcije. Vabi se tudi članstvo nogometne sekcije in prijatelji.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Današnji trening odpade. Prihodnji trening jutri ob 9.30. Ker se igra pri tem treningu na dva gola, morajo prisostvovati treningu vse članice. Istočasno se vrši lahkoatletski trening. Sprejemajo se nove članice. Jutrišnja prvenstvena tekma proti Gorenjcu je preložena. — (Smučarska sekcija.) V ponedeljek ob 21. je v restavraciji hotela Štrukelj zelo važna seja sekcijskega načelstva. Udeležba vseh odbornikov nujno potrebna.
2SK (table-tenis). Danes ob 18. zelo važna seja pri Keršiču. Izbirni turnir za državno prvenstvo 7. in 8. maja.
SK Sloga. Danes ob 18.30 članski sestanek I. moštva v klubskem lokalu Masa-rykova cesta.
SK Slovan. Redna seja glavnega odbora se v ponedelejk 6. maja ne vrši, pač pa bo naslednja seja 13. maja ob 8.30 v klubski sobi v gostilni pri Krušitu.
SK Slavija. Danes ob 19.30 sestanek vseh igralcev v klubski sobi kavarne Evrope. Ob 20.30 pri Slonu strogo obvezna od-borova seja.
STK Moste. Drev: ob 20. članski sestanek
Zračna zveza Ljubljane z morjem
Dne 15. t m. bo Ljubljana tudi letos vključena v naš letalski promet. Imela bo dvakrat na dan zvezo s Sušakom in preko Sušaka tudi z Zagrebom. Zagreb pa je postal že važno središče v našem letalskem potniškem prometu ter ima vsak dan zvezo z Dunajem in Beogradom Vse podrobnosti so razvidne iz letalskega reda, ki ga objavljamo spodaj.
Letalski promet se je v Sloveniji že lepo razvil, kar dokazuje zlasti porast števila potnikov na progi Ljubljana-Sušak in nazaj. Dočim je 1. 1933. znašalo to število samo 423, je lani naraslo že na 1841. Te številke kažejo, da postaja potovanje po zraku že tudi pri nas običajno prometno sredstvo. Seveda pa je treba upoštevati, da nudi ravno potovanje na tej progi toliko prednosti kakor na malokateri drugi. Vožnja po zraku traja komaj pol ure, ali z dovozom na letališče in odvozom z letališča dobro uro, dočim traja potovanje po železnici celo noč ali cel dan, a ni pri tem nič ceneje. Pri prihodu in odhodu imiajo letala na Sušaku zvezo s parniki v kopališča na otokih in v Primorju.
Obžalovati je treba, da nimamo več direktne zveze z Beogradom. Treba je leteti ali preko Sušaka, kar seveda vožnjo podraži, ali pa se peljati do Zagreba, odnos-no na povratku — iz Zagreba z vlakom. Te zveze so še dosti ugodne, vendar pa bo vsekakor treba stremeti za tem, da ali zopet dobimo direktno zvezo na Zagreb ali pa vsaj dosežemo, da se vožnja Ljubljana-Sušak-Zagreb ne računa dražje kakor se ie direktna vožnja Ljubljana-Zagreb. Prepričani smo, da bi taka ureditev ne bila le ugodna za potnike, marveč koristna tudi za Aeroput, ki opravlja naš zračni promet.
Ali se bo posrečilo letos vzpostaviti redno zvezo Ljubljana-Celovec, se še ne ve. Ta proga sama za sebe ima premalo potnikov. Vzdrževati bi jo bilo zato mogoče le, če dobi Celovec zvezo s Solnogradom in Monakovom. Ali se bo to zgodilo, pa še ni znano, zato za enkrat tudi ni znano, ali bo imela Ljubljana zvezo s Celovcem.
V informacijo interesirane javnosti objavljamo red letenja ter vozne cene za potnike in prtljago.
Red letenja v 1. 1935.
Skoplje—Beograd—Zagreb—Dunaj
Vsak dan v obeh smereh — razen ob
nedeljah — od 1. maja do 31. avgusta, odh. 6.15 Skoplje prih. 18 50 prih. 7.20 Niš	odb. 17.45
odh. 7.25 Niš	prih. 17.00
prih. 8.50 Beograd odh. 16.15 odh. 14.20 Beograd prih 11.40 prih. 15.10 Borovo	odh. 10.50
odh. 15.15 Borovo prih. 10.45 prih. 16.45 Zagreb odh. 9.15 odh. 17.00 Zagreb prih. 9-00 prih 17.50 Gradec	odh. 8.10
odh. 18.05 Gradec prih. 7.55 prih. 19.00 Dunaj	odh. 7.00
Ljubljana—Sušak—Zagreb
Vsak dan v obeh smereh — razen ob nedeljah — od 15. maja do 3L avgusta odh. 6.40, 13.10 Ljublj. prih. 11.00, 18.45 prih. 7.20, 13.50 Sušak odh. 10.20, 18.05 odh. 7.25, 13-55 Sušak prih. 10.15, 18.00 prih. 8.20, 14.50 Zagreb odh. 9.20, 17.05
Beograd—Sarajevo Vsak dan v eni smeri — rasen ob nedeljah. — od 30. aprila do 31. avgusta. (Iz Beograda v Sarajevo ob torkih, četrtkih in sobotah, iz Sarajeva v Beograd ob ponedeljkih, sredah in petkib.) odh. 17.15 Beograd prih. 8.55 prih. 18.30 Sarajevo odh. 7.40
Skoplje—Solon
Vsako nedeljo od 1. maja	do 31. avgusta
odh. 7.10 Skoplje	prih. 18.10 prih. 8 00 Bitolj odh. 17.20
odh. 8.05 Bitolj	prih. 17.15 prih. 9.10 Solun odh. 16.10
Vozne cene:
Potniki
prtljaga in pošiljke za 1 kg
Beograd—Borovo	150	Din	1.50	Din
Borovo—Zagreb	250	99	2.50	99
Beograd—Zagreb	350	99	3.50	99
Zagreb—Gradec	320	M	3.20	99
Beograd—Gradec	630	99	6.30	99
Beograd—Dunaj	950	„	9.50	99
Zagreb—Dunaj	600	9	6.00	99
Eeograd—Niš	180	»,	1.80	99
Niš—Skoplje	160	rf .	1.60	P
Beograd—Skoplje	300	1	3.00	99
Skoplje—Bitolj	130	tt	- 1.30	99 "
Bitolj—Solun	150	99	1.50	99
Skoplje—Solim	250	99	2.50	99
BeogTad—Sarajevo	250	99	2.50	99
Zagreb—Suš ak	200	99 - -	2.00	99
Ljubljana—Sušak	200		2.00	99
Prevoz osebne prtljage do 15 kg po potniku je prost.
Popust 50 odstotkov na vseh progah v Jugoslaviji uživajo državni nameščenci s potrjeno legitimacijo za 1. 1935., rezervni oficirji in rezervni letalci brez ozira na čin. Otroci do 4 let v spremstvu odraslih ne plačajo nič. otroci od 4 do 7 let pa polovico. karte za tja in nazaj so za eno šestino cenejše.
Polovične karte izdaja le »Letalski center Ljubljana«, tel. 36-21. Vse ostale karte prodajata in rezervirata: Letalski center (letališče) Ljubljaria, tel. 36-21, ter vse bi-ljetarnice VPu trnka« v državi.
Iz tMfeiiia tta dežel?
DRAMLJE. Prostovoljna gasilska četa v Dramljah je uprizorila v nedeljo 28. aprila ljudsko igro »Guzaj«. Zgodovinsko ozadje romantičnega življenja roparja Gu-zaja je po vsej naši okolici znano, zato je bilo za igro mnogo zanimanja in je bila predstava zelo dobro obiskana. Pod vodstvom g. šolskega upravitelja Povha je igra dosegla lep uspeh. Igralci so izvrstno rešili svojo nalogo. Neokretnosti in šablon-skega igranja ni bilo. Gledalci se niso mogli dovolj načuditi vživetju igralcev v njih vloge. Agilnim gasilcem čestitamo k uspehu! Ponovitev igre bo v nedeljo 19. t. m. ob 15. uri.
LAVERCA. 28. aprila je praznoval tukajšnji trgovec in veleposestnik g. Ivan Ogrin 60-letnico. Na večer poprej je priredila sokolska četa podoknico s bamburaši in pevci pevskega društva »Save« iz Most. Po podoknici je šla deputacija čestitat br. Ogrinu ter ga povabila, da se udeleži proslave v telovadnici. Pozdravni večer je o tvorilo pevsko društvo »Sava« pod spretno taktirko br. Milana Grma Sledil je slavnostni govor br. Wigeleta. Z ganljivo deklamacijo je zatem pozdravil jubilanta Sokolič Rado Puš in nastopile so telovadne skupine pod spretnim vodstvom načelnika br. Roterja. Ko je »Sava« sapela še nekaj pesmi, je slavnostni govornik zaključil oficielno slavnost z vzklikom Nj. VeL kralju Petru n. Slavljencu je čestital tudi predsednik rudniške občine g. Kari Jeršin. Po slavnostni prireditvi so se zbrali slav-ljenčevi častilci v gostoljubnih prostorih g. jubilanta, kjer se je med petjem vrlih pevcev in med igranjem domačih tambu-rašev razvila neprisiljena zabava, h kateri so pač največ pripomogli neutrudni pevci.
_ V nedeljo 28. aprila se je nameravala
v proslavo prirediti tudi narodna igra Ma-nice Komanove »Krat Jugovičev«, a se je zaradi volilnega shoda predsednika vlade g. Jevtiča preložila na nedeljo 12. t m.
RADEČE. Sokolsko gledališče je uprizorilo zabavno komedijo »Zadevo Kalser«. Ga. Pečnikova je doživela aplavz pri odprti sceni. Tudi drugi igralci so dobro
tgraM ln bfli z režiserjem far. Pešcem deležni priznanja in pohvale.
RIBNICA. Sokola ki zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. zvočni film »Tommy Boy«. Za dodatek nov zvočni Foxov tednik.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2. stanje barometra, 1 temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih. 6. smer in brsino vetra. < oblačnost 0—10. 1 padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drage najnižjo temperaturo. 2. maja
Ljubljana 7, 769.1, —0.2, 92, NE1, 4, det, 2.9; Ljubljana 13, 7G7.6, 8.5, 40, SE1, 5, —, Maribor 7. 768.1, 1.0, 80. Wl, 4, dež. «.0; Zagreb 7, 769.1, 3.0, 80, SSW3, 0. —» —; Beograd 7. 767.0, 4.0, 80, NW3, 5, —, —; Sarajevo 7, 768.5, 3.0, 70, NW(2, 6, —. —; Skoplje 7, 763.5, 6.0, 60, W5, 10, —. —; Kumbor 7, 761.2, 13.0, 60, NE3, 4, —. —; Split 7, 763.0, 8.0, 50, NE6, 3, —, —: Rab 7. 765.2, 7.0, 40, EJNE8, 5, —, —; Rogaška Slatina 7, —, —2.0, 98, SW2, 0, dež. 3.0.
Temperatura: Ljubljana 10.0, —1.0; Maribor 11.0, —1.0; Zagreb 16.0, 1.0; Beograd 15.0, 3.0; Sarajevo —, 2.0; Sikoplje 11.0, 6.0; Kumbor 17.0, 10.0; Split 18.0, 6.0; Rab 16.0, 5.0; Rog. Slatina 11.0, —3.0.
Radio
Sobota, 4. maja. LJUBLJANA 12: Plošče — 12.45: Poročila. — 13: Čas, vreme obvestila. — 13-20: Vožnja neznano kam (plošče). — 18: Radio - orkester. — 18.40: Cas, poročila, spored obvestila. — 18.45: Pomen volitev dne 5. maja (minister n. r. Mohorič). — 19: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 19.30: Nacionalna ura: Prvo predavanje v narodnem jeziku. — 20: Volilno in politično poročilo. — 20.15: Prenos mednarodnega koncerta iz Zagreba. — 21.45: Cas, poročila, Radio - orkester
BEOGRAD 17: Pesmi in klavir. — 20: Arije. — 20.30: Orkester. — 21.16: Ix Zagreba. — 22: Narodna glasba. — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Godalni trio. — 20.HO: Pesmi. — 21.15: Evropski koncert jugoslovenske glasbe. — 21.45: Plošče. — PRAGA 20: Spevoigra. — 22.15: PloSče.
_ 22.30: Iz Brna. — BRNO 19.15: Voiaška
godba. — 20: Iz Prage__ 22.30: Nočni koncert. — VARŠAVA 19.35 Violinski koncert
—	20: Lahka glasba. — 21: Gračaninove skladbe. — 22.30: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. _ 15.20: Zborovsko petje. — 17:
Godba na pihala. — 17.55: Caruso na ploščah. _ 20.25: Koroški večer. — 22.10: Orkester. — 24: Lahka glasba. — BERLIN 20.10: Sramel kvartet. — 20-25: Onemi večer. _ 22.30: Plošče. — KČNIGSRERG 19 05: Mešan program. — 2235: Ples. — STUTTGART 19: Orkester. — 20.10: Iz nemških oper. — 22.30: Plošče. — 23: Plos.
—	24 Slavnostne skladbe.
Zahvala«
Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Maribora se najiskreneje zahvaljujem za takojšnje velikodušno izplačilo posmrtnine v znesku
Din 3.400.—
za mojim možem, dasi je bil komaj nekaj dni član imenovane zadruge. Celje, dne 1. maja 1935.
Lednik Helena.
Prof. dr. Ugrenovič
Tehnika trgovine drvetom
I, n. (593 stranice, 263 slike). Najpotpu-niji priročnik. Prikazuje: pilane, sušenje, furnire, šperovano, piljeno, oblo, tesano, ci-jepano i ogrijevno drvo, način iz rade, pre-rade i iznošenja. Donosi: zagrebaške, ljubljanske i trščanske uzanse. Trgovačka terminologija u pet jezika. Šalje: D. Tomlčič, Zagreb, Wilsonov trg 12.
KODAK
OBROKE
Fotografski aparati na
JUGOAGENCIJA
ZAGREB, DEAŠKOVICEVA ULICA 34. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
prevzema
©CARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno ln po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse Informacije brezplačno. Telefon internrban 34-59. VHharjeva c. 83 (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljana z vozovi na konjsko vprego kakor tudi >
tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora)
lestol pogrebni uvod
Občin« Ljubljana
Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
Franc Pavlica
zvaničnik državne železnice
dne 3. t. m., po daljši mučni bolezni, v 56. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 5. maja 1935. ob %3. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta štev. 62, na pokopališče v Stekanji vasi.
Ljubljana, dne 3. maja 1935.
Globoko žalujoči ostali.
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi našega nenadomestljivega, dobrega soproga ln očeta, gospoda
Jakoba Lednika
jetniškega paznika ▼ Celju
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, njegovim tovarišem in tovarišicam, nadalje gg. zdravnikom za njihovo veliko požrtvovalnost, čč. duhovščini in čč. sestram ter Pevskemu društvu »Oljkic za ganljivi žalostinki.
Posebno se zahvaljujemo predsedniku sodišča v Celju g. dr. Vidoviču za v srce segajoč 'govor ob odprtem grobu, vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali naše kruto gorje in končno vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so našega ljubljenega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Celje, dne 3. maja 1935.
Globoko žalujoča soproga s hčerko.
3918
B. L. Stevenson:	21
SAIMT-YVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
>Cel6 močno dvomim, vsaj o tem, ali uporabljate v ta namen prava sredstva. Menda boste priznali, da ste mi nekoliko dolžnik, čeprav samo za zajtrk, ki sem vam ga pripravila. Nu, ix» kaj ste zame? Nezaan mlad človek z žepom polnim angleških bankovcev, ki je razpisana na njegovo glavo nagrada. Jaz sem pa ženska in 6em bila vaša gostiteljica, čeprav ne popolnoma iz svoje volje. Želim, da se vaše znanje z mojo rodbino s tem trenutkom konča.«
Mislim, da mi je kri planila v obraz. >Gospa,< sem rekel, »v teh zapiskih ni ničesar važnega, in vaša najmanjša želja mi je ukaz. Glejte, moje vrstice so že raztrgane.« In res sem jih raztrgal.
»Prav, prav! Vrl dečko ste!« je rekla strašanska starka in me naglo odvedla na vrt.
Tu sta naju pričakovala brat in sestra, in kolikor sem mogel presoditi v polmraku, sta bila oba prebila dokaj nemirno noč. Ronald je bil videti tako poparjen, da se me vpričo tete še pogledati ni upal, in tudi Flora me je komaj utegnila ošiniti z očmi. Zmaj ji je segel pod pazduho in brez besede krenil z njo naprej, llidva z Ronaldom sva takisto molče stopala za njima.
V visokem obzidju, ki sem včeraj čepel na njem, so bila vrata. Ko jih je stara gospa odklenila, smo zagledali na oni strani čokatega in robatega dedca, ki se je z neznansko gorjačo pod pazduho naslanjal na kameniti obrobek bližnjega jarka. Stara gospa ga je takoj ogovorila: >Sim, to je tisti mladi gospod.«
Sim je nerazumljivo zakrulil in naglo trenil z glavo in roko.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
»In zdaj, gospod de Saint-Yves,< je nadaljevala stara gospa, >je, čas, da odrinete. Tu imate štiri funte v škotskih bankovcih, o&tado pa v srebru, manj šest penijev. Zdi se mi da odbijajo nekateri po šilingu, ker pa tega ne vem zanesljivo, sem računala v vašo korist. Hodite z Bogom in rabite evoj denar z vso pametjo, kolikor je imate.«
>In tu,« je rekla Flora, ki ee je zdaj prvič ohrabrila in izpre-
govorila, >nate, gospod de Saint-Yves, ogrinjač, ki vam bo dobro služil na toli naporni poti. Upam, da ga drage volje sprejmete iz rok svoje škotske prijateljice!« je dodala, in glas ji je zatrepetal.
»Pravi božji les, sam sem jo urezal,« je dejal Ronald in mi podal palico, da si bolj mogočne nisem mogel želeti.
Slovesnost teh daril in nestrpni zgibljaji mojega novega tovariša so me opominjali, da moram iti. Poljubil sem teti roko in se poslovil od nje. Takisto, a z vse drugačno strastjo, sem storii nečakinji. Dečka sem pa objel in ga toli prisrčno stisnil k sebi, da je kar obnemel.
»Ostanite zdravit Ostanite zdravi! Nikoli ne bom pozabil svojih prijateljev; spomnite se kdaj pa kdaj tudi vi name. Z bogom!«
Nato sem se obrnil in stopil venkaj, in skoraj isti mah sem slišal, kako so se vrata v zidu zaloputnila za menoj.
10
Govedarji
Dokaj naporno je bilo dohajati mojega novega tovariša, zakaj vzlic njegovi nelepi, majavi in na oko počasni hoji sem se moral nenehoma dvizati, da nisem ostal za njim. Skrivaj sva opazovala drug drugega: jaz njega z naravno radovednostjo, on mene z očitno nejevoljo.
»Tak na Angleško bi radi prišli, a?« mi je rekel.
Pritrdil sem.
»So boljši kraji na svetu in eo tudi slabši!« je pripomnil možak. Nato se je spet pogreznil v molk, ki ga naslednje četrt ure ni več pretrgal.
Ta četrt ure naju je privedel do vhoda v golo, zeleno dolino, ki se je vila med griči navkreber. Po sredi doline je žuborel potoček in se razlival v vrsto čistih tolmunov; ob spodnjem izmed njih sem opazil čredo blatnih goved in dedca, ki je bil videti pravi dvojnik mojega tovariša gospoda Sima. Ta drugi govedar (kmalu sem zvedel, da mu je ime Candlish) je sedel na kamnu in zajtr-koval kos sira. Ko sva se približala, je vstal.
»Tu je mlad fante, ki pojde z nama,< je rekel Sim. »Stara Gilchri-stovka hoče tako!«
»Prav, prav,« je dejal oni. Nato se je spomnil spodobnosti, me pogledal in slovesno zagodrnjal: >Lep dan je danes!«
Pritrdil sem mu in ga pobaral, kako se ima.
»Bo že!« je -bil odgovor. Potem sta jela brez nadaljnjih ceremonij zbirati čredo.
Kmalu nato smo se vzpenjali po zeleni, precej strmi stezi v hrib. Hrup neprestanega prežvekovanja goved in vpitje neštevilnih močvirnih ptic sta nas spremljala na naši poti, ki je bila zdaj za" radi premišljenega korakanja in večne lakote živali utrudljivo počasna. Moja vodnika sta stopala sredi črede, in nisem si mogel kaj, da ne bi bil občudoval njunega zadovoljnega molka. Delj ko sem ju opazoval, bolj me je presenečala njuna podobnost. Oblečena sta bila oba v enako domače tkanje, imela sta do pičice enaki palici, oba sta bila okoli nosov enako umazana od njuhalnega tobaka in oba sta nosila okoli ramen isti ogrtač, tako imenovani ovčarski tartan. Tako smo prišli na vrh sedla in zagledali pred seboj pot, spušča-jočo se v pusto, kako miljo dolgo dolino, ki so ji prav tako brezupni hribi zapirali izhod. Sim je porabil ta primerni kraj, da je otetaL, vzel čepico z glave, nagrbančil čelo in vprašal:
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« fliS-« * _ _ _____ ...
odgovor, priložite Ulit 3* v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, ticola se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasm oiidelek „ Jutra", Ljubljana«
Beseda 1 Din, davek 2 Oin, ca Šifro ali dajanje naslova S Oin- Najmanjši znesek 17 Din.
Potnikom
adrviziterjem. za obisk privatnih strank, se nudi dober zaslužek. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8067-5
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Brivsko pomočnico ali pomočnika
ki dobro striže b u b i — sprejme takoj Jurij Simn-nac, Kranj.	8531-1
Služkinjo
marljivo, zdravo m močno. z dobrimi spričevali, iz boljše hiše, sprejmem takoj za vsa hišna dela. Ponudbe na naslov: Gospa Feller. Zagreb, Jurjevska nI. 31/a.	8482-1
Prikrojevalko
pletenin ln ve8 Izurjenih
pletilj
IšSe z« takoj M. Vrhunc, Industrija pletenin. Bled.
843S-1
Poslovodjo
za kavarniško in restavracijsko obrt sprejme Narodni dom v Kranju. Ponudbe z tejavo o varščini do 10. maja n« ladružno načelstvo.	8636-1
Izobražene gospode
sprejmemo za prodajo naših tehničnih predmetov. Stalna služba! Banja i. Miklošičeva cesta štev. 30.
SOTl-d
Poverjenike
poštene, zanesljive fn vztrajne, iščemo proti dobri plači. Pismene ponudbe z znamko na naslov: »Moj dom«, Ljubljana — Dvorakova 8.	8533-1
Prodajalko
18—00 let staro, poSteno in zanesljivo, dobro raču-narico sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«.
8674-1
Brivskega
pomočnika
po možnosti ondulerja, in frizerko
dobro izurjeno	sprejmem
takoj. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro
»Brivec«.	8676-1
Natakarico
sprejmem. Predstaviti se je osebno v gostilni Martine, Zgornja Šiška.
8675-1
Korespondentinjo
tudi začetnico takoj sprejmem."— Pogoj: perfektno slovensko in nemško znanje, strojepisje in stenografija. Predsfcarvita se je v nedeljo med 10. in 12. uro na Tvrševi cesti 33 — pri portirju.	8681-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega delavca sprejme takoj v stalno službo Dragan Lisae, Hrastnik.
8696-1
Brivskega
pomočnika
s skromnim zahtevkom, ki lahko nastopi takoj, sprejme Marko Vrča, brivec, Rečica ob Savinji. S7il8-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Brivski vajenec
priden in pošten, ki se j« že učil 3 Vi leti, išče dobrega in solidnega mojstra kjer bi nnel vso oskrbo brezplačno v hiši. Naslov: Ivan Muha, Vrhnika, 8v»-bičeva 9.	863S-41
U
Seseda SO para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje laslova S Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Hotelska sobarica
starejša, Bče službo čez sezijo ali stalno. Naslov v veeh poslovalnicah »Jutra« 8664-2
Gospodična
vešča slov. stenografije, strojepisja in nemščine — prosi kjerkoli primerno na-meščenje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Potrebna«.
8919-2
Šofer
nekadilec, vsestransko zanesljiv, z nekaj prakse, zmožen jamstva, išče službo. Ponudbe proei na naslov: B e v e Josip. Loka pri Zid. mostu. ' 8631-3
Prodajalka
pridna, poštena	in Banee-ljiva, zmožna	nemškega jezika, želi premeniti sedanje mesto h	katerikoli stroki. Ponudbe	na oglas, oddelek »Jutra«	pod šifro »Stalnost«. 8953-2
G Th Rotman:
Brata Smuka
V tistem trenutku je bil pridrevil mimo hiše avtomobil, ki je z veliko močjo potegnil vedro za seboj. Ker je bila vrv s skrajnim koncem privezana za nogo po-steljnjaka. je potegnilo tudi tega, dokter se ni vrv utrgala. Najhujše je bilo pa to, da je šofer, ki mu je bilo vedro priletelo na glavd, izgubil oblast nad vozom, tako da je avtomobil zdaj skoro navpik slonel ob drogu cestne svetiljke.
Brivski pomočnik
zelo dober delavec, išče primerno nameščenje. Nastopi lahko 18. maja. Po nudbe na naslov: Peter Toonič, salon Terzič, Ča kovec.	802U-2
Dijakinja
s 6 razredi srednjih šol, prosi primerno zaposlitev v pisarni izven Ljubljane. Izvežbana najbolj v tehnični stroki, iz katere ima tri mesece medpočitniške prakse. Nastop s 1. julijem. — Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dijakinja«.
8679-2
Marljiv sluga
ki lahko vloži kavcijo — želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rihpovec«.
8705-2
Mladi uradnici
iščem primerno dobro mesto. Izključeno ni mesto sezonske blagajničarke. — Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Maja«.
8715-2
Trgovski pomočnik
kavcije zmožen, išče službo v Ljubljani. Pismene ponudbe na podruž. Jutra v Maribora pod značko »Pošten«.	OT16-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Petsedežno limuzino
dobro ohranjeno, kupim za hranilne knjižice od tistega, ki vzame v račun dobro ohranjen, odprt, štiri-sedežen Wanderer avto. — Mihael Salobir, Sv. Jakob — p. Sv. Jurij oh južni železnici.	8633-10
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prvovrstna kolesa
prodajamo tndl na obroke
Najcenejšo pnevmatiko dobite le pri Banjai, Miklošičeva cesta 20. 8370-liJ
Rabljena kolesa
damska in moška poceni
kupite pri »Promet« — nasproti križevniške cerkve.
8087-11
Moško in darnsko kolo
ugodno naprodaj v Dvora-kovi ulici štev. 3/1 levo.
8728-lil
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oasiova S Din. Najmanjši znesek 17 Ho.
Cestni valjar
na bencin ali olje, kakib 8 ton težak, dobro ohranjen, kupimo. Potrebujemo tudi boben za klasiranje cestnega gramoza. Ponud be na pošt. pretinac 35. Zagreb.	8188-7
Mm
Beseda 1 Din, davek 2 Oin. ta šifro ah dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din
Japonske vaze
pristne, 1 m visoke, ter v isti velikosti bronaste vaze, pianino, kristalni (beneški) luster in jedilnico iz orehovega lesa prodam Ogledati med 10. in 4. uro na Bleiweisovi cesti št. 3, pritličje.	864)1-a
I/redno dobro
in poceni
>0tačila moško perilo itd. lobite najbolje pri Pre sk-rin 3v. Petra cesta 14 »1-6
Teletino
po 8—'10 Din dobite na drugi stojnici pri Zmajskem mostu.	8678^6
2 postelji
s peresi, mize in karnise
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
8602-6
Beseda 1 Din, davek 2 '»in. ta šifro ali dajanje oasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Prodam vlogo
Ljubljanske mestne hranilnice s par 100 tisoč. Ponudbe pod »80% gotovina« na ogl. oddelek »Jutra«.
8373-16
40.000 Din
iščem proti vknjižbi na prvo mesto 250.000 Din vredne hiše, mesečnemu odplačevanju in dobrim obrestim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Priložnost«.	8682-16
Prodam knjižico
Kmetske posojiln. v Ljubljani, z vlogo 50.000 Din na sigurno mesto, proti mesečnemu odplačevanju in obrestim po dogovoru. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurnost zajamčena — 50.000 Din«.
8501-116
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek <7 Din
Novo hišico
s precejšnjim vrtom ugodno prodam — Vižmarje št. 1)10.	8685-20
Hiša z gostilno
zraven 2500 m' sveta — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 8677-2
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dobro kosilo ob 2.
sveže pripravljeno, Išče stalen naročnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kosilo«.
8673-M
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje oasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Restavracijo
najprometnejšo, v centru Ljubljane oddam takoj v najem proti nizki najemnini in večletni pogodbi. Potoči se 120—150 I vina dnevno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 892*7-17
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din- Naimanjši znesek 17 Din
V Zagrebu
v centru mesta naprodaj
dobro vpeljan bufet pod zelo ugodnimi pogoji. Prometa čez 50.000, a režija zelo nizka. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Buffet«.	8666-19
Lokal za trafiko
na prometni točki v Ljubljani iščom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trafika 4748«. 8637-19
Veliko skladišče
primerno tudi za mirno obrt, takoj poceni oddam. — Pojasnila daje juvelir Bberle, Mestni trg.
8689-10
Trgovske lokale
v Mariboru
na Aleksandrovi cesti 49, vis-a-vis kolodvora oddam v naiem s 1. julijem t. 1.
87;10-19
tanovanjd
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za avgust
iščem trisobno stanovanje.
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust — aolnčno«.	8478n21/a
Suho stanovanje
dvo- ali trisobno, v sredini Ljubljane, najraje v I. nadstropju, s kopalnico, išče mirna stranka za avgust. Ponudbe do 7. maja na oglasni oddelek Jutra pod »Točen plačnik«.
8Q54-2rl/a
Manjše stanovanje
solnčno — 8 1.	avgustom išče stranka brez otrok in
solidna plačnica.	Pritlična
stanovanja ne	pridejo ▼
poštev. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro
»Solidnost«.	808O-3V«
Trisob. stanovanje
s kopalnico, v centru ali njega bližini iščem za avgust. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno«.	8500-31/a
Beseda 50 para, davek 2 Oin, ca iifro ali dajante naslova S Din Najmanjši znesek 12 Din.
Lepo, solnčno sobo
iščeta dva gospoda 8 16. majem. Soba mora biti s posebnim vhodom in blizu Nebotičnika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točna«.	8730-33/a
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ail dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin.
Opremljeno sobo
solnčno in zračno, s posebnim vhodom, tik tivol. gozda oddam, — Cesta na Rožnik 47.	8640-33
Opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu s 15. majem. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8726-23
Sostanovalca
z vso oskrbo in dobro domačo hrano sprejmem po zelo nizki ceni v Flo-rijanski ulici št. 1911.
8735-33
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
Štirisob. stanovanje
komfortno in solnčno, na Mirju, i etažno kurjavo in verando oddam takoj ali kasneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
8450-ai
Petsob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, v vili v centru mesta, z uporabo vrta oddam takoj ali z avgustom v Knafljevi ulici št. 16/11. 8602-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, »olnčno, na Kodeljevem oddam s 1. junijem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
8656-21
Štirisob. stanovanje
• kopalnico, oddam z avgustom. Ogledati med 3 in 5. uro. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
8643-91
Štirisob. stanovanje
s pritiklinami in verando, v visokem pritličju, oddam z avgustom v vili. — PuhaTjeva ulica 8t. 16 (za Narodnim domom). 8683-21
Štirisob. stanovanje
solnčno. novo renovirano, v L nadstr., oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 33.	8427-31
Moderno stanovanje
2 velikih sob, kopalnice ln drugih pri tik lin takoj oddam takoj v sredini Ljubljane. Vprašati v društvu posestnikov, SaJendrova 6.
8686-91
Stanovanje
S sob in kabineta takoj oddam na 600 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	S704-Č31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami oddani v Rožni dolini, cesta IX št. 35.	870S-ai
Trisob. stanovanje
z verando, oddan na Ml-šičevi cesti i. 8706-21
2 stanovanji
solnčno, dvosobno, novo
renovirano, s parketi in enosobno. parketirano, oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23. 8407^1
Beseda 2 Din, davek 2 Din
ta iifro ali dajanj* oasiova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
S starejšimi
akademsko	naobraženimi, neoženjenimi	gospodi, tudi z vdovci želita dopisovati zelo živahni	učiteljici. — Pod značko	»Prijetno razvedrilo« na	oglasni oddelek »Jutra«.	8706-24
Živali
Beseda 1 Din, davek 2 D'-, za šifro ali dajanje naslova 5 Oin Najmanjši znesek 17 Din.
Lepega konja
4 & leita starega, zamenjam za jahalnega konj«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jahalni konj«.	8670-27
Papiga
zelena, je ušla. Poštenega najditelja prosim, da jo odda pri: Rode, Dalmatinova nI. IS.	8090-27
Beseda 1 Din, davek 2 Oin. za šifro ali dajanje oasiova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Oin
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupimo. Z njim pisane ponudbe je poslati narodni šoli Dob pri Domžalah. 8581-2)
Informacije
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dla.
Hočete
Imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno zavarovanj za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila — ako nam pošljete znamko za odgovor. »MoJ lom«. Ljubljana, Dvofakova 8.
8009 -31
Uspeh
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »J utrovih« oglasov!
KUBANY*JEV MATE ČAJ
Hrani ter krepča živce ki mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resi jeva cesta L, ako pošljete vnaprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
Posojilnice v Cerknici r. z. z n• z«
za 40. upravno leto 1934.
ki se vrši
v nedeljo, dne 12. maja 1935 ob 16. uri v zadružni pisarni.
DNEVNI RED :
1.	Citanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo računskega pregledovalca.
4.	Citanje revizijskega poročila.
5.	Citanje in odobritev računskega zaključka za leto 1934. in delitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva.
7.	Raznoterosti.
Opomba: Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov.
Člani lahko pregledajo računski zaključek tekom 8 dni pred občnim zborom vsak dan od 8. do 12. ure.
N£i5elstvo.
Občina Ljublj
Pavla Firik naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Mr. ph. Vide ter ostalih sorodnikov, da nas ie zapustil naš dobri mož in najboljši oče, gospod
lfeEičan
mestni blagajnik v pokoju in meščan ljubljanski
Pogreb dragega nam pokojnika bo v nedeljo, dne 5. maja t. 1. ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Poljanska cesta 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. maja 1935.
»SLAVIJ A<
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V LJUBLJANI, Gosposka ulica 13, telefon štev. 2176, 2276.
Podražili ce : Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek. Novi Sad in Split
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Frane Jezeršek. — Za lnseratni del je odgovoren Aloj2 Novak. — Vsi ? Ljubljani.