Poštnina plačana v gotovtnL Leto LXV., št. 43 LJubljana, torek 23* februarja 1932 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO "LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICO : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. št- 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. KITAJSKA PR OTIOFENZIVA Po uspešni zavrnitvi japonskih navalov prehajajo sedaj kitajske čete iz obrambe v napad — Razočaranje na Japonskem šanguaj, 23. februarja. V borbah okrog šanghaja dosedaj še ni prišlo do nikake odločitve. Japonci so se sicer nadejali, da bodo z lahkoto razgnali slabo opremljene kitajske čete, vendar pa so naleteli na tako nepričakovano močan odpor, da se je njihova ofenziva popolnoma izjalovila. Dosedaj niso dosegli še prav nobenega uspeha, nasprotno pa se pripravljajo Kitajci, da preidejo iz obrambe v napad V teku včerajšnjega dne so dobili Kitajci močna ojačenja in nove zaloge municije. Prispela je tudi 80. pešadijska divizija, ki predstavlja osebno gardo generala Cangkajška. Ta divizija je najbolje opremljena ter je takoj prešla v napad pri Čapeju. Japonci so se morali zvečer na več mestih, ki so si jih v teku dneva priborili z najtežjimi izgubami, zopet umakniti Hongkijupark. za katerega se je ves dan vršila srdita borba, je zopet v rokah Kitajcev. Tudi pri Kianguanu, kjer so dosegli Japonci znatne uspehe in kjer so že umaknili svojo fronto daleč na- prej, se niso mogli držati ter so morali to strategično važno postojanko naposled zopet prepustiti Kitajcem Premoč Japoncev se opaža zlasti v zraku, ker razpolagajo z najmodernejšimi bombnimi letali, d očim imajo Kitajci samo letala starejšega tipa, ki niso tako okretna. Japonska letala so sno-či bombardirala kitajsko letališče, ki je bilo oddaljeno 16 km od Šanghaja. Zgorel je hangar, v katerem je bilo 10 letal. Vsa letala so uničena. Ta izguba je za Kitajce zelo občutna. Pa tudi Japonci so izgubili v teku včerajšnjih borb troje letal, dočim je bila ena njihovih največjih vojnih križark onesposobljena za nadaljnjo borbo Izgube na obeh straneh O dosedanjih izgubah točni podatki še niso znani. Japonci priznavajo v svojem vojnem poročilu samo 20 mrtvih in 60 ranjenih, vendar pa so imeli po splošni sodbi mnogo večje izgube. Na kitajski strani cene japonske izgube na 310 mrtvih in ninotjo ranjenih. Tudi na kitajski strani so izgube zelo velike. Samo v bolnico v mednarodni koncesiji je bilo pripeljanih nad 300 ranjencev. Tokio, 23. februarja. Kljub temu, da vrhovno poveljstvo japonskih čet v San-ghaju poveličuje vsak najmanjši uspeh japonskih čet. je zavladalo v javnosti veliko razočaranje nad nepričakovanim neuspehom. Japonska javnost je bila uverjena, da bodo japonske čete tudi pri 3anghaju tako lahko dosegle uspehe, kakor so jih v Mandžuriji. Da bi javnost pomirilo, je izdalo vojno poveljstvo uradno objavo, v kateri naglasa, da bo trajala japonska ofenziva, ki naj potisne Kitajce 20 km južno od Šanghaja, še najmanj S do 10 dni Ko bo to doseženo, se bodo Japonci utrdili na tej postojanki in ne bodo prodirali dalje. Japonci pošiljajo med tem v Šanghaj nova ojačenja in kmalu bo pred Šanghajem koncentrirana skoro vsa vojna mornarica. V teku včerajšnjega dne je odšlo iz Japonske proti Šan-srhaju nadaljnjih 20.000 mož novih čet. Zopet atentat pri Niči V zadnjem trenutku odkrit peklenski stroj v kleti Pariz, 23. februarja. V RockpHlionu v bližini Niče so snoči v zadnjem trenutku preprečili bombni atentat. Neki delavec, ki se je vračal z dela, je opazil, da se vab iz kletnih prostorov hiše nekega bivšega občinskega svetnika gost dim. Misleč, da je izbruhnil požar, je delavec vdrl v klet, kjer je opazil velik zaboj, iz katerega je prihajal dim. Naglo je pograbil zaboj ter ga odnesel na cesto. Par sekund nato je nastala tako močna eksplozija, da so daleč naokrog popokale vse šipe. Preiskava je ugotovila, da je bil v zaboju peklenski stroj, ki je bil prižgan z vžigalno vrvico. Oblasti domnevajo, da gre za atentat an-tifašistov, ker stanuje v dotični hiši več italijanskih rodbin. Če bi bil peklenski stroj eksplodiral v kleti, bi se bila gotovo porušila vsa hiša. V Avstriji bodo imeli ljudsko glasovanje o zopetni uvedbi smrtne kazni Senzacionalen govor zveznega kancelarja dr. Burescha — Število protivnikov smrtne kazni je vedno manjše Dunaj, 23. ie-br. d. Zvezni kancelar dr. | je eden najbolj vnetih nasprotnikov smrt- Buresch je včeraj na zborovanju krščan-sko-socijalnih zaupnikov v Gross-\VoIkers-dorfu napovedal v govoru o trenutnih aktualnih vprašanjih avstrijske politike ljudsko glasovanje o zopetni uvedbi smrtne kazni. Zvezni kancelar je poudarjal, da je vsa avstrijska javnost pod poraznim vtisom groznih umorov, ki so se dogodili v zaunjem času in kakršni se sploh niso smatrali za uemogoče. Primera, kako je zločin morilca Laudenbacha že dolgo ni bilo v avstrijski zgodovini in je zato umevno, da se je po vsej državi pojavil klic po zopetni uvedbi smrtne kazni. Človeška zver, ki je ženske brez zaščite enostavno zaklal in trupla razkosal, je gotovo izgubila pravico do življenja. Bitje, ki je tako oskrunilo sveto ime »človek*, mora izginiti in ne biti deležno sreče za jetniškimi zidovi, da še živi kot človek med ljudmi- BUo bi samo dejanje neobhodne obrambe, če se človeštvo reši takih bitij. Res je, da je v sedanjem neuravnoteženem času padlo spoštovanje pred človeškim življenjem. Ali je to ena izmed mnogih nesrečnih posledic svetovne vojne, o tem ni treba razpravljati, dejstev ni mogoče tajiti. Zvezni kancelar je nadalje poudarjal, da ne kazni, nestor nemških učiteljev kazenskega prava, prof. dr. Kahl, nedavno izjavil v kazensko-pravnem odseku nemškega državnega zbora, da spričo naraščajočega števila umorov v Nemčiji ne more več vzdrževati svojega predloga za odpravo smrtne kazni. Spoštovanje človeškega življenja so mora zopet vzpostaviti. Kdor premišljeno mori, je sam zaigral pravico do življenja. Na ugovor, da smrtna kazen lahko zadene tudi nedolžnega* je odgovoril dr. Buresch, da se bodo sami po sebi umevno pri zopetni uvedbi smrtne kazni proučile vse možnosti za preprečenje ju-stičnih pogrešk. Smrtna kazen se bo izrekala samo v popolnoma pojasnjenih primerih, torej samo tedaj, ko bo vsaka pogreška izključena in ko bo zločinec spoznan kot popolnoma razsoden človek. Državnemu poglavarju bo seveda pridržano, da bo lahko v vpoštevanja vrednih primerih izpremenil smrtno kazen v ječo. Toda kje na svetu bi se našel človek, ki bi pomilostil kakega Laudenbacha? Zvezni kancelar je končno izjavil, da vlada noče vsiliti prebivalstvu svoje volje in zato naj ljudstvo samo odloči o uvedbi smrtne kazni, ki je postala potreba časa. Nenavadna zima v južni Italiji Na Siciliji zapadel debel sneg — Ves promet ustavljen — Pod težo snega se podirajo hiše cerkvi ni bilo nikogar. Veliki snežni viharji divjajo v provinci Campo Basso, kjer je zapadlo ponekod do 3 m snega. V Campo Bassn je zaradi silnega snega ustavljen ves promet. Telefonske zveze so prekinjene. V okolici Biccia so se pojavila velika krdela volkov, ki prihajajo tudi v vasi in so pridrveli eelo v mesto Campo Basso. Vlaki imajo do dese turne zamude. V Campo Bassn sploh ne pomnijo, da bi bil kdaj zapadel tako debel sneg. Rim, 23. februarja, V Sic?liji, kjer so že imeli najlepšo pomlad, je zavladala zopet izredna in za to dobo povsem nenavadno ostra zima. že drugič v letošnjem letu je slikovito gorovje okrog Palerma zopet pokrito s snegom. Temperatura je padla pod ničlo. Tudi v Si-rakusu in Monte Bo rtu je dolgo snežilo. O velikih snežnih zametih poročajo iz Avellina in Beneventa, kjer se je porušilo pod težo snega več hiš. V Torioni se je zrušila tudi streha tamošnje cerkve. K sreči se je to zgodilo ponoči, ko v Neveljavne diplome belgijske akademije Beograd, 23. februarja. AA. Z orodne s-tram" smo bili obveščeni, da se nahaja v Liegeu v Belgiji trgovska akademija, ki stoji pod upravo nekega Aliasa in ki obljublja na koncu študija doktorsko diplomo trgovinskih naukov. Pouk, ki se dobi potom imenovane akademije, ne daje nobene garancije, diploma pa, ki se dobi na ta način v Beljriji, ni veljavna. Zavod je pod imenom ^Višji tehnični in kolonijami institut v Liegeu vršil v Jugoslaviji že v prejšnjih letih propagando, ki je imela k nesreči tudi uspeh. Iz teh razlogov se priporoča zainteresiranim osebam, da se izognejo vsakemu stiku z agenti te trgovske akademije ali Aliasa. Vsi oni, ki bi želeli stopiti v zveze s kakim višjim belgijskim zavodom za nadaljevanje tehničnega ali kakršnegakoli profesionalnega pouka, naj se obrnejo za obvestila na belgijsko prosvetno ministrstvo v Bruslju ali na belgijsko poslaništvo v Beogradu. Iz državne službe Beograd, 23. februarja. AA. Z odtokom finančnega ministra je imenovan za pomožnega davkarja davčne uprave v čabru Josip Maruš ic, pomožni davtkar davčne uprave v Jas&i. Telefonski promet med Jugoslavijo in Turčijo Beograd, 23. februarja. AA. Prometni minister je podpisal odlok o telefonskem prometu med sraljevisio Jugoslavijo in republiko Turčtjo. Telefonske zveze bodo po teh-Je ptrogaa: Beograd - Sofija in Sofija-Cartigrad. Dovoljeni bodo naenkrat samo navadni razgovor L Uvedene bodo najprvo tele relacije: Beograd, Zagreb in LomMjja-aa - Carigrad in Ankara, Razgovor med Ljubljano m Carigradom bo stal 10.10 zL fr. (5.70 za Jugoelavrijo, 2.40 za Bolgarsko in 2 za Turčijo). Razgovor med Ljubljano in Ankare bo staj 12.60 zL fr. (5.70 za Jugoslavijo, 2.40 za Bolgarsko in 4.50 za Turčijo). Telefonski razgovori se bodo vršili po predjposin mednarodnega brzojavnega in telefonskega prarviilnika. Železniški promet na liski progi obnovljen Zagreb, 23. februarja, o. Ker je biki v zadnjih dveh. dnea v Liki lepo vreme, so z veliko vnemo Čistili progo ZagTeo-Split, tako da se je snoči spet otvori! promet. Ob 22.35 je odšel po šestih dneh prvi redni vlak proti Splitu. Fuzija nemških bank Berlin, 23. februarja AA. Fuzija med Danat-banko in Dresdner-banko je izvršena. Nova banka bo razpolagala z lastnim kapitalom 200 milijonov mark, od tega 20 milijonov rezerv. Čsl. ukrepi proti nemškim deviznim odredbam Praga, 23. februarja h. Vsi bančni in denarni zavodi v Pragi so danes začasno ustavili sprejem nemških mark. Tudi na borzi nemška marka ni notirala. Nemška deviza notira neizpremenjeno. Ta ukrep je v zvezi z zadnjimi nemškimi deviznimi od* redbami. po katerih morejo inozemci plačati marke pri nemških denarnih zavodih samo na zaprt račun. Brezposelnost močno narašča V enem tednu za 267 — Vedno večji naval na socijalne ustanove Ljubljana, 23. februarja. Letošnjo zime se sicer športniki, zlasti t>mučarja in drsalci, zelo vesela, a tem bolj žaJostni so je siromaki in brezposelni. Siromaki zato, ker nimajo drv in premoga za kurjavo, brezposelni pa zato. Ker &e zaradi mraza ne more pričeti z nobenimi javnimi deli in bo, Kakor kaže trajalo se najmanj teden ali dva, predno bo mogoče delati na prostem. To velja zlasti za razna kanalizacijska dela, v prvi vtrsti za regulacijo Ljubljanice, preprečil je pa mraz tudi eventuelna začetna dela na stavbah. Brezposelnost je pa še vedno velika in kakor vse kaže, višek še ni dosežen. Is statistike borze dela za pretekli tedon ;e namreč razvidno, da 6e je število brezposelnih zopet pomnožilo. Dočim je bilo pred 14 dneva 2187 brezposelnih moških in 10S7 žensk, je bilo preteki! teden borzi dela prijavljenih 2413 mo&Kih in 1108 žensk. V enem tednu se je torej števd-lo brezposelnih pomnožilo za 267. Zato seveda ni čuda, da je naval na naše socijalne ustanove vedno večji. Tako se pred uradom borze dela vsak dan množe vrste prosilcev, od 150 do 300 jih čaka dan za dnem na podpore. K sreči je borza dela glede na naraščajočo brezposelnost »In bedo (prejela večja denarna sredstva kakor prejšnja leta, toda tudi ti fondi bodo v najkrajšem času izčrpana. Teden za tednom nakazuje borza dela velike vsote denarja, 50.000 aH tudi 60.000 Din znašajo njene podrpore in če bo to Še nekaj časa trajalo, bodo tudi ti vini usahnili. Krediti bodo izčrpani, norih pa ni! SHčen jo položaj tudi pri socijalno političnem uradu na mestnem magistratu. V dneb, ko urad nakazuje denar in živila, se kar tare prosilcev in vedno jih jo od 150 do 300. Zelo je prizadela siromake zlasti huda zima in zato je razumljdvo, da je zadnje čase med prosilci največ tak in, kri prosijo za drva in premog. Samo pretekli teden je urad nasazai 40.000 kg premoga in več vagonov drv. Kakor znano, Je ta premog poklonil mestni občini sentjanaki premogovnik, in sicer 50 ton premoga ter 25 ton drv. Nekaj premoga in drv je še na razpolago, vendar bodo tudi te zaloge km* lu izčrpane. Od fonda in zbirke Pomožne akcije ima mestna občina samo se nekaj denarja na razpolago in bo urad vsak čas prisiljen ustaviti nakazdJa in lxplačervajv$e podpor. Poleg borze dola in mestne občine so začeli, kakor znano, s samostojno podporno akcijo tudi ljubljanski trgoval. Poročaj i smo že, da so se apelu Gremija trgovcev odzvali vsi ljubljanski trgovci in da so zbrali o k rog 60.000 Din gotovine in mnogo daril, tako da znaša vrednost vsega nabranega blaga za podporno akcijo nad 160.000 Din. Včeraj je začel Gremij trgovcev razdeljevati man itfak toro, perilo in oboter. Že včeraj Je bik> obdarovanih okrog 10G revežev, ki so se radostni! obraaor zah-r* ljevali plemenitim dobrotnikom. Jutri p* bo začel Gremij nakazovati ž£otrebnimi pripomočki. Šolska poliklinika Mestna šolska poliklinika opravlja zdravstveno službo na mestnih osnovnih šolah in mestni ženski realni gimnaziji. Štirje zdravniki obiskujejo redno določene jim šole, ki imajo približno 4200 učencev in učenk. Mladino redno preiskujejo in v polikliniki tudi zdravijo. Šolska poliklinika se je preselila iz pritličja v I. nad-stropie Mestnega doma. V polikliniki se zdravijo vsi nepremožni otroci brezplačno m dobivajo zdravila na račun u bo ž neg a sklada. Zdravniki imajo pa tudi predavanja decl Nastavljena je bila tudi šolska zdravstvena sestra in potrebno bo, da se nastavi še ena. Lani ie bila uvedena tudi zdravstvena kartoteka za vso pod nadzorstvom se nahajajoče šolske otroke. Zdravniško pregledanih ie bdo 1800 'učencev in učenk, a v polikliniki je bilo 7217 obiskov in v 214 primerih so bili bolni učenci izročeni specijalistom ali pa v bolnico. V oddelku za višinsko solnce je bilo 13.120 obsevanih. Pri pregledih v šolah je bilo ugotovljenih 9.1% napak vida rn bolezni oči, 1.3% bolezni ušes, nosa in govora, 16.7% bolezni žrela, 57% defektnega zobovja, 14.1% napake telesne drže. 2.7% bolezni pljuč. \.3% bolezni srca, 9.3% močno povečanih bezgavk, 9% skroiuloze, 2C/C tuberkuloze ali po tuberkulozi močno ogroženih in 3% izrazite tuberkulozo pljuč. Higijenske zadeve Mestni fizikat je imel trajjno nadzor stvo nad gostilnami, hoteli, kavam a mi. iz- kuhi. prodajalnami z živili, pregledni je pa tudi njih osobje in orodje. Nujno potrebna je nova mrtvašnica oz. mrliška veža. pri Sv. Križu, a zaradi pomanjkanja denarja ni mogoče iavosti načrtov. Prav tako potrebna je tudi nova imfeiM'.i:ska bolnica, ker sedanji infekc;j-?k: paviljon splošne bolnice in mestna zasilna bolnica za nalezljive bolezni že dolgo več ne odgovarjata modernim higijenskim predpisom. O mestnem vodovodu poroča ravnatelj- stvo, meti um ftzikat p« ugotavlja, da je bila voda v vsakem ozkru neoporečna Vodovod ia kanalizacija sta se prav znatno podaljšala. Navzjfc novim zaprtim voso-vom, pa tudi pobiranje in od važan je smet: še ni zadovoljivo rešeno. Javu lb kopališč ima Ljubljana zaenkrat dovolj V novih stavbah se sahteva ureditev kopam ic po možnosti sa vsako stan o vanje Sptosna čiistoča je mnogo prMooilu z znatnim povečanjem tlakovanih cest in trgov. Stanovanjska krrza še ni premagana, čeprav smo land dobili 516 stanovanj v novih aH adantiranin nišah. Mesto rabi še vedno vsaj 200 do 300 cen en i a stanovanj ss mano premosne prebivalce. Resen problem j« postalo zadnja leta za LJubljano vprašanje, kako uspešno zatreta vedno rastočo podganjo nadlogo. Nastopila je nujna potreba po sistematičnem pokončavanju teh nadležnih glodalcev in mestnti fizi mi organizacijami ter se je s svojimi zastopniki udeleževala rajnih prireditev. Pri Delavski zbornici je bito or<$aniy.sci-ja v preteklem letu protokol i rana kot samostojno društvo m po Zr>PN kot njen sestavni del še posebej. Tudi s Tehniško srednio šolo organ iza cija vzdržuje stike. Ob dvajsetletnici tegj zavoda so mu poslati primeren članek za njegovo jubilejno Izveš t je. Tajmk je tudi podrobno poroča! o potrebnih spremembah obrtega zakona glede absolventov delovodskih. elektrotehničnih irj strojnih šol. Organizac ja je ukrenila vse potrebno na pristojnih mestih, da se zakon spremeni v toliko, da ne bodo okrnjene pravice omenjenih absolventov, ali da se izda tozadeven poseben pravilnik. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. A. Novak, je razvidno, da ie blagajniško stanje kljub velikim izdatkom povoljno. Za ekskurzijski fond je poročal njegov blagajnik g. L Furlan, knjiž-ničarjevo poročilo je podal njegov namestnik g. R. Wernig, za nadzorstvo pa je poročal g. AL Dobovišek ter predlagal odboru absolutorij in mu izrekel priznanje. Po poročilih je govoril še tajnik ZDPN g. Slamič, na kar so bile volitve. Izvoljen Je bil soglasno brez sprememb stari odbor, kar tudi dokazuje, da je bila organizacija doslej res agilna in njeno delo uspešno. Pri slučajnostih je bilo sprejeto še nekaj predlogov, med njimi da bodo odslej posojali knjige članstvu brezplačno. Popoldne si je okrog 40 članov ogledalo transformatorsko postajo na Črnučah. Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta Gg. štibernik Martin (L t.), Jug Milan (II. L), dva brata Petrovčica, Anton in Roman (oba L b.) in Sulc Artur (IL b.) so, menda že tretje leto, združeni v komorno pevsko družino, ki se imenuje >Slovenski vokalni kvintete Imenuje se zategadelj tako, ker nastopa pet pevcev, ki pa po jo, — izvzemši slučaje s solističnimi vložki, — le štiri različne glasove, tako da je I. b. dvakrat ^zaseden«. Peterogflasnlh pesmi za moške glasove, zlasti se za komorni kvintet, naša tozadevna slovenska glasbena literatura, kolikor je meni poznana, sploh nima. Izvzeti so redki slučaji, ki so, zal, le £ab Ionskega, lidertafelskega značaja, ko poje n. pr. I. bas, ali bariton solo, spremljajo ga pa ostali glasovi s priprostim harmoničnim stavkom. Le v teh izjemnih skica jih bi se za mogel kvintet več ali manj upravičeno imenovati kvintet. Ako podvojimo, recimo, dva glasova v sekstetu iz t-Prodane neveste«, to še ne bo oktet, ampak vedno le sekstet, sicer ojačen v dveh glasovih .vendar pa le sekstet. Da v resnici gospodje >Slov. vok. kvinteta« ne morejo sestaviti programa, ki bi upravi če val njihovo udruženje, pa seveda niso krivi oni, temveč nedostatek naše glasbene literature, ki nima za pet različnih, solističnih glasov ničesar napisanega. Tretiranje glasov v komornem udruženju mora biti seveda popolnoma drugačno, kot je isto v zborovskih pesmih. Sicer se zamore peti vsak, n. pr. štiriglasni zbor rucu v kvarteta, toda divergenca med dinamičnim, od komponista že preračunanim efektom, med manj v zboru, med bolj v kvartetu svobodnim vod- stvom glasov itd., je na dlani. E>a ne more biti za zbor zamišljeni vtis podanih pesmi v kvartetu ali kvintetu isti, je jasno. Treba je pač komponistom sesti za mizo in kvintetu napisati v resnici kvintete, v po-lifonskem slogu, v resničnem, gibljivem pe-teroglasju, slično instrumentalnim kvintetom, seveda, oziraje se pri tem na tehniko moških glasov, ki je pri >Slov. vok. kvintetu« rešpektabel, saj so trije izmed gospodov izraziti solisti, ostala dva pa razpolagata tudi z lepo pevsko izobrazbo. Ker so skoro vse pesmi, ki jih Je včeraj na svojem izredno gosto obiskanem koncertu pel >kvintet«, pisane za zbor, se je krivica godila tako komponistom, kot pevcem samim. Ti niso slišali tega tako, kakor so zapisali, oni ne mogli zapeti tega tako, kakor je zapisano. Krivda pa, kot rečeno, ne pade na pevce, temveč na nas. Upajmo, da se ta nedostatek kmalu poravna. Program >kvinteta« je obsegal kratke, priproste pesmi komponistov Risto Savi na, Fibicha, Suka, Schumanna (prav, da segajo naši pevci v svetovno literaturo), Deva, Adamiča in Prelovca, pesmi po večini lirske vsebine, starejšega kompozicijskega načina, več ali manj poznane in preizkušene v vzorni interpretaciji in preciznem, eksaktnem prednašanju, ki dela čast zlasti učitelju >kvintcta«, g. Zepiču, Glasovni material vseh petih pevcev je lep, sočen solističen in bo vsled tega zlasti učinkovito prišel do veljave v polifonskih pesmih. Gg. pevci so živahnega odobravanja in cvetlic mnogoštevilnih poslušalcev bili lahko veseli, zashiilll so ga pa tudi v najvišji meri. Med izvajanjem kvinteta so nastopili trije člani kot solisti. G. Jug Milan je zapel Ipavčevega »Meniha« In Le jo viče vo ^Pesem starca*, g. Petrovčič Roman sker-jančevo »Vizijo« in Sajovičevo »Veter veje«, g. Petrovčič Anton pa mojo »Kot iz tihe zdaljene kapele« in Osterčevega kompliciranega, zelo težavnega »J u rja in kačo belouško«. Slednji je moral dodati Vol ari-čevo »Ne žaluj t. kvintet pa ob sklepu se dve pesmi, Jerebovo ^PeHn rožo« in Lahko noč«. Vse tri soliste je spremljal, kajpada mojsterski pianist g. Anton Ravnik. K zasluženemu in lepemu močnemu uspehu priljubljenega kvinteta in solistom iskreno čestitam. —č. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20 Torek. 23.: Hlapet. Igra sr'Mln'eSo^ska or gamzaciia sžar< na državni kla^-^v 5JBnaz'ji. »Izven Sreda, 24 : Zdravnik na razpotju. B. četrtek, 25.: Nesdo A. Petek, 26 : Zaprto. * Oruga repriza Sha-u-ovega najučinkovitejšega dela »Zdravnik na razpotju« ho v sredo, dne 24. t. m. Zasedba kot pri premijeri. Režija: Ciril Debevec. Predstava je za red B. Molnarjeva komedija »Sekdo« se ponovi prvič v četrtek, dne 25. t. m. Glavni vlo£i igrata gospa Nablocka in g- Levar. Predstava je za abonente reda A. OPERA Začetek ob 20 Torek. 23.: Večni mornar. Red A. Sreda. 34.; Trije mušketirji. B. četrtek. 25.: Zaprto. Abonenti reda E imajo za *voj abonma v sredo, dne 24. t. m. operetno predstavo »Trije mušketirji« z g. Gostičem. Peč-kom :n Zupanom v naslovnih partijah. Ostala zasedba običajna. Premijera Osterčevih enodejank. Prva je Medea. Libreto je napisan po Eu-ripidovi tragediji. Jason je zavrgel ženo Medeo, ki si želi smrti. Izgnana je iz Ko-nnta in predno se poroči Jason s Kreono-vo hčerko, sklene Medea maščevati se za njim. Zastrupi svoja otroka iz Jasonovega zakona m nevesto Kreonovo hčerko. Po osvefc' je namenjena v Atene k Aigeju. Mrtva otroka vzame s seboj v voz, v katerega sta vprežena dva krilata zmaja. Pred odhodom prerokuje Jasonu propast, Eno~ dejanska opera je p rekom poni rana. to je da nima zaključnih točk. Glavni solisti so: Medea — ga. Gjungienac, Jason — g. Gosti č, Kreon — g. Magolič, Ašgeus — g. Janko. Zbor je troglasen. postiran v tri skupine (sopran, mezzo-sopran in alt); njegove točke so kratke, obsega le po en stavek, odroma pozdrav ali medklic Orkester v običajni zasedbi, slog je poklon. Druga enodeianka je »Maski rdeče smrti« (pantomima) in tretja »Dandin v vicah«. Premijera bo v soboto 27. t. m. Sprememba repertoarja \' operi. Zaradi obolelosti g, Zupana se poje nocoj mesto ^Seviljskega brivca«' \Vagnerjeva oper* >»Večni mornar« r g. R. Primožičem v naslovni partiji. Sento poje gA. TVerrv-Kavč-nikova. Dalanda Rumpel. Prvič nastopi v partiji Erika g. K. Tvić. Dirigent g. Svara. režiser prof. O. Sest. $00 otrok in desetletni ROUF WENKHAUS v filmu Emil in detektivi Jutri! Jutri! ZVOČNI KINO IDEAL. Sport Zanimivosti iz domačega sporta Ljubljana, 23. februarja. Zadnja nedelja je bila v znamenju številnih športnih prireditev. Na vseh koncih in krajih so se vršile smučarske tekme, v akcijo so stopili tudi nogometaši, a SK Ilirija, je priredila drsalne tekme ter pripravila Ljubljani tudi prijetno senzacijo s prvo tekmo v hockevu na ledu. Rezultati tekem so večinoma že znani. V hockevu je mlada ilirijanska ekipa pod-leg-la rutini ranim Celovčanom v razmerju 14:1, kar je glede na njen pričetek zadovoljiv rezultat. Ilirija je v nedeljo zopet dokazala, da je nedvomno naš največji in naj-agilnejči klub. Poslala je svoje ljudi na več front. Njen smučarji so tekmovali v Mariboru na mednarodnih tekmah, kjer Je J oš ko Janša v teku na 18 km zasedel drugo mesto, docim je bil šubic še«ti v kombinaciji. Smučarsko prvenstvo Zasavja si je priboril član Ilirije Tone Banovec, docim je bil v Kranju pri sokolskih skakalnih tekmah prvi mladi Pribovšek, tudi član Ilirije. Nogometno moštvo se je v borbi s Primorjem borilo neodločno in pride po žrebu v finale z ISSK Mariborom za pokal UNP. Ilirija je to tudi zasluzila, saj je že enkrat zmagala z 2:0 nad Primorjem, pa je bila tekma predčasno prekinjena in se je morala vršiti nova. Poleg smučarjev, drsalcev in nogometašev so pa v nedeljo nastopili tudi člani table tenisa, ki so gos tO vali na Rakovniku in tam apsolvirali uspešno propagandno tekmo. Sabljaška sekcija SK Ilirije je pa odpotovala v Zagreb, kjer se je v nedeljo in včeraj vršilo sabijaško in flore tno prvenstvo Zagreba. Gdč. Tavčarjeva se je plasirala v floreLu na drugo mesto, dočim je v sabljanju ilirijanska s&bljaska sekcija podlegla Maka bi je vi v razmerju 3:6, Tekmovanja so se včeraj nadaljevala. Prvo mesto si je priborila sekcija Makabija, dočim se je borba za drugo in tretje mesto vršila med Ilirijo in Mačevačkim klubom iz Zagreba. Letošnja zima je za drsanje zelo ugodna in skoraj ne zaostaja za sezono 1929. Takrat je bilo okrog 70 drsalnih dni, letos jih je pa z današnjim dnem že 54. Vse kate, da bo vreme Se nekaj časa drsalcem naklonjeno. Za prihodnjo nedeljo je povabila Ilirija v goste hockevsko ekipo Villa- cher SV. Beljakovcani igrajo istotako prvorazreden hockev m ne zaostajajo dosti za Celovčam katerih spretnost v hockevu smo občudovali v nedeljo. Smučarski dom SK Ilir j s v Planici je dobro obiskan sooe so večinama stalno z s-sedene. Pri zadnjem indem mrazu so s< pokazale nekatere bibe nove stavbe. Lesf*-ne stene so nekoliko propuštale mraz. Zato bo Ilirija spomladi dom nekoliko preuredila in odpravila te nedostatke. Zgornjn skupna ležišča bodo prevrejens v bc^ j>-> katerih je vedno večje povpr* Smučarski dom je v polni mer! dokazal, ds je bil potreben. Prepričan* smo, d i bo imH tudi poleti dovolj obiskovalcev, is ver i prihodnjo zimo? — Smučarska sekcija Ilirije. Sest« t k v*eh članov se vrš: v $redo dne 34. t. m. oh pol 19. uri v kavarni Evropa. Po »tanku ob 1°. uri seia odbora. — k1. | važnosti prosim polnofctevlne udeležbe Tain^k. KOLEDAR Danes: Tmrek, 2.1. feKru.ir Romana Ondomfl, Peter L).; nr\^< sJ 10. februarja DANAŠNJE PRREDITVE Kino Matica: VeSSSS ka.alrija. Kino Dvor: Junaki teme. Kino Ideal: Ce mlado2ar< podovi Cankarjeve >Hla/p<*e« ob 20. v dTami. JNAD >Jadran r*r€*Javanje ob 20. v dru-5tv«iib prostorih. DEŽURNE LEKARNE Danes: LiMi^tek, RSttlfevsj cvtita t; B»>-ninec, Rimska cesta 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska ee«ta 41. Nesreče Ljubjana, Z£ februarja. Včeraj *o morafc v ljubljansko bolnico prepeljati več ponesrečencev, med njima rudi dve žrtvi padcev pod voz. Prvi je ml 25! e t ni hlapec France Knaflič iz Podleska. Peljal ve poln voz drv u gozda, nesreča je pt hotela, da je na gladkih in potedelen h tleh spodrsnil tn padel pod težko nalozeoe sani. ki so mu zmečkale de?mo nogo. Njegove poškodbe 90 tako težke, da mu bodo morali najbrž nogo amputirat'. Orugi ponesrečenec je 56letni Frapee ^"iltan iz Gornje Senice pri Medvodah. Peljal je poln voz opeke /roti Medvodam, nenadoma so se mu splaiili konji m je padel pod sam. ki *j mu šle čez glavo. Tetko poškodovanega >*> prepeljali v bolmeo; njegovo stanje je rek) kritično. V bolnico j« moral Vu& MVetni Pavle Mašič, uradnikov sin iz Ljubljane, ki sn je pri sankanju poškodoval desno nojjo. Vč^ raj je prišla v bolnico tudi neka gospodična, ki je v nedeljo pri smučanou tako nesrv v • no padla, da si je dvakrat zlomila de^no roko. Marjeta Justin, posostnikova žena tz Hlebca, se jc pri sekanju nevarno vsekal a v levo roko. Iz Celja Uradni dan zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek «ln«» ] marea od S. do 12- dovoldne v posvetov am Uri £Twm.1ja trgovce* v Cedjn, Rasla^ova ulica AL 8. pritličje, levo. —c Ljubek pomladanski go«L V naSf ctrjsiki podruzaikii je oddala sa- Ana škorcev a. poeetniea na Dobrovi pri Celju, normalno razvitega žiive^a metuJja-ciirončka. ki (Je v nerioJjo prBeSjsj na okno ■Jesjce* stanovanja za coljtskćm okoliškim pokopališčem. Pač nenajvadeo gost sredi februarja, ko Krije ze>m>>o 6e nekaj decimotrov debela snežna odeja in pada iivo srebro ponoca he vedno na 20 stopinj CeJ-aioa pod n^člo. —c Izpraznjevanje greznic od maja do avgusta. Gei>&ko moadno na^elatvo razjjUi-t»a: V &mi«lu &kierns mostne občinske uprave se bo za izpraznjevamje greanic v clh maj, j and j, julij in avgust 19-32 poJe*r obioadne take»e r>o 20 Din za v«ak vos fekalij zaračunaj a za odvoz v«a.kega voza fekalij še posebna taksa 30 Din, skupaj torej po 50 Dm za voz. Hišni posestniki se opozarjajo na gornji sklep občinske uprave s pripombo, da naj v lastnem interesu pravočasno prijavijo polne greznice za Izpraznitev, da se s tem izognejo plačilu povV šanJb taks v fpolefcnhi mesecih. Prijave za izpraznjevanje greznic ae spredemajjo v sobi št- 1 mestnega načeHerva me*i običajnimi uradnimi urami. —c Izgubljeno in najdeno. V soboto jo bila v Gubčevi ulici Izgubljena pletena ženska ročna torbica, v satert je bilo 140 Din gotovine. — V gozdu nad mestnim parkom, pa je bila najdena športna čepica. Dobi se prrl mestni policij L —c Celjska podružnica Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije bo imeria svofl leto&nji občni zbor v četrte*. 3. marca ob 20. v dvorani Delavske zbornico v Rasla govi ulici. —c Obnovite srečke V. razreda državne razredne loterije! —c Na Šolskem odru okoliški- deške narodne sole je vprizorila gospodinjska nadaljevalna Sola v Celju dramatično baj.ko v 3 dejanjih > I zgubljen i raje pod izbor režiranjem 5. VUjaka Julija. Gojonke k'0-spodinjske Sole — daslravno so prvič nastopale na israiskem odru — so domala igrale vwe prav dobro. Posebno nam je ugajala revna Kmetica Marijana (Svttek Dana) m njena hčerka Nežika (.Zupančič PoJda). Videli smo, da se naša okoliška dekleta ne znaoo sukati samo v kuhinji — med odmorM smo imela priliko okušati izborno pecivo, ki so ga napekle sojeoke — u m več nas znajo popeljati v raj _ tokrat v >Izgubljenl raj<. Pridnim gojenkam p* boodinjske šole posebno pa se za velik trud g. režiserju, naj jim bo v ponos po ^•bno obilen odadv občinstva, gA je & plo> spanjem dalo duška svojemu zadovoljstvu Šolski oder okoliške šole se razvija v prsi lepo prosvetno m&tiUicijo za okoličane. Štev. d. Dnevne vesti _ Vložitev prijav za draginjake dokla-oe dri. vpokojencev. Dravska finančna d> rokojja razglasa: Ker perem nogi dri. vpo-kojanci, upokojenke ter vdove in sirote po vpokojencih. ki prejemajo pokojnine od te fin. dureitcije. doslej še n-ieo predložili predpisanih vnovionln prijav sa dravinjske Društvo drž. vpokojencev in rpo-kojenk v Ljubljana< in se dobe pri društvu Po Din 1 komad. Dobe se pa tudi pri tobačnih zalogah in vsaj v enri trafiki povsod, kjer so sedeži okrajnih sodišč. V Ljublja ni jih prodaja trafika Pogačnik na Dunajski cesti 14, v Celju se dobe v traliki Pe-rovšek AJma na Kralja Petra cesti, v Mariboru pa. v trafika Svetes Pavle v Gosposki ulici. Vsi vpokojenci, ki prijav se niso vložili, se opozarjajo, da se jim izplačevanje draginjskih do k tad po predpisih uredb o drag. dokladah ustavi, če do 1. marca t. t ne predlože prijav odseku za računovodstvo dira v. finančne direkcije v Ljubljani, osebno ali po pošti. S prijavami je predložiti tudi vse potrebne dokazilne listine, kakor je to na hrbtu prijavnega obrazca navede.no. Predložita je pa treba samo trista listine, katere mi-so bile v minuli jeseni ie predložene, vsi pa morajo priložit) potrdnio pristojne davčne uprave o premoženjskem stanju in davčnotn predpisu. — Svetosavska proslava v Parizu. Ju- goslovenska kolonija in udruženje jugo-slovenskih študentov sta predsnočnjim v hotelu Continental svečano proslavili tradicionalni praznik sv. Save. Francoskega prosvetnega ministra je zastopal prot Haumant, znani zgodovinar pariške univerze, svečanosti pa je predsedoval maršal Franchet d' Esperav, ki je v svojem govoru naglasil večno bratstvo Prancije tn Jugoslavije, ki sta se stoletja borili za zmago pravice in svobode narodov. Po govoru maršala je govortl svetnik jugo-slovenskega poslaništva Cincar Marković, ki je veliča] francosko-jugoslovensko prijateljstvo ter naglasil intelektualne zveze med obema državama. Prisrčno se je za-hvajii francoskim gostom za obisk svečanosti. Nato je ruski proia Smirnov blagoslovil žito. jugoslovenski pevski zbor »Jadran*, ki šteje 70 članov, pa je sijajno odpel več jugosiovenskib pesmi. Govorilo je še več drugih govornikov, ki so slavili osebnost sv. Save in jugoslovensko francosko prijateljstvo. Slavuosti ie pnsostvo-vak> nad 2000 oseb. — Razpisane zdravniške službe. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje tale mesta: pn javni bolnici v Celju službo sekundarja s plačo banovinskoga uradniškega pripravnika mesečnih Din 1550, pri obči državni bolnici v Ljubljani dve mesti sekundarnih zdravnikov s plaćo uradniškega pripravnika, pri javni bolnici v Brežicah službo sekundarja s plačo banovinskoga uradniškega pripravnika mesečnih Din 1550. Prosile; morajo izpol* ujevati pogoje §& 3 ta 4 zakoua o uradnikih in dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno siužbo (staž). Prošnje naj se vlože najkasneje do 6. marca. — Predavanje o Jugoslaviji v Bruslju. Včeraj dopoldne je praredril beigijtski turistični klub predavanje o Jugoslaviji v največjem brucšeUjekem kinu >Roxi<. O Jugo-siavidc jo predavaj prof. Porgameni, Ki je naglasil urejeno poHMtoo stanje v Jugoslaviji, /sa kar se je treba zahvaliti novi ustav:, dalje ravnotežju proračuna ter iskreni napor Jugoslavije za srvetovni mir. Prof- Pergamand je žel sa svoje predavanje veHk aplavz. Po predavanju so prikazovali v-euik turistični etnografsko propagandi-Atričnj film ^Jugoslavija, zemlja uetfllili kon trakove. Film je poslal centralni pres-biro in je hal izdeLan v Ju^o&laviii. Film je im-ei nenavadno velik uspeh ter naipravtl na vst prisotne najboljši v*.:«. Prodavanju je prisostvovalo okoli 1500 oseb. "^d njimi ves diplomatska zbor, bivši r>.>.-.aaik v Beogradu Del Coin, najuglednejšo osebnosti v Bruslju ter odpravnik ju£oslovenskesa poslaništva z oaobjem. — Jadranska razstava v Pragi. >Dakna-cjec. Zveza pr-ij atelje v, posetn«iikov in pro-rva^aiorjev jusosloven&Kega Jadrana iz Češkoslovaške, priredi % jngosJovensko propagand i stjič.no pisarno Multa med praškim veJesojjnora od 13. do 20. marca jugoslovensko razstavo ter prosi vse svoje člane in prijatelje v Jugoslavija, naj pošljejo najkasneje do 5. marca na aaelov Multa, Praha-Vraobradv Budočska 12, slike, Jezike in prospekte, ki bodo brezplačno raz-davljeni. Med razstavo bo razdeljenih 50 tieoč jugoslovenakrib zastavic, Ki jah je dal napravita znani propagator naše rivijere v Rra-sri kornere-, inž. g. Vinko Barčot- Zastavice so na okusnem lesenem držojn ;n imajo napše: >C« hočete k rjoorr>i. pojete samo v Jugoslavijo«:. — Kongres grafičnih delavcev zaključen. V Zagrebu se je pričel 14. t. m. kongres grafičnih delavcev, ki je trajal ceKh S dni. Največjega pomena so sklepi glede izplačevanja podpor brezposelnim grafičnim delavcem. Doslej je organizacija izplačevala podpore samo do gotove meje. V bodoče bo pa izplačevala podpore tudi preko te meje, za kar bo treba zvišati članske prispevke. Izvoljena je bila rudi nova uprava, iz katere sta iz Ljubljane gg. Drago Kosem in Vinko Strnad. — Promet na liski progi zopet normalen. Z včerajšnjim dnem so začeti na liska !>rogi zopet normalno vozati vlaki. Promet na tej progi je počivaj zarad,: visorib ©než-nia žametov celih 13 d©i. — Dobave. Prometno-komercijaind oddelek direkcije državn/ih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t- m. pon turbe prlede dobave 1*">70 komadov grafikonov. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Direk-~i-a državnega rudnika Velenje sprejema •fn 29. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg wvw barve, 1600 komadov vijakov s mati- I camu, 600 kg železa, 12 kvad. meurov kk> bučevtn«, ključavnic itd. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do X. marca ponudbe glede dobave 100 m brodarskih veri«; do 10. marca pa »lede dobave 100 m transportnega traku. — Proračun zagrebške občine. Finančni minaster je znižal proračun sagrebske občine tako. da znaša končno 130,866.277 Din tedatkor In 110.631.383 Din redn*h do-bodkov. Izdatkd so bili zmiSanl s« 15.821.386 Din, dohodki pa za 10,631.883 — Oddaja zakupa buffeta na postaji Visoko se bo vršila potom ofertne licrttaci-je dne 21. marca pri direkciji državni o ie-leenic v Sarajevu. Oglas je na vpogled v pisarni zbornice za TOI v Ljobljaa-i. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo bolj oblačno, izmremenLjrvo vreme m da n i rzključeno. da bo zopet snežilo. Včeraj je bi ko skoraj se po vseh krajih na£« države jasno. Najvišja temperatura je znašala v SpLitu 8. v Mariboru 1.6, v Beosera-du 1. t Zagrebu 0. v Ljrubf.ia.ni —0.5, v Skopljn —1, t Sarajevu —2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.3, temperatura je znašala —12.6. — Umrla je v Čatežu pri VeHk-i Loki. v vieoki starosti! S8 let splo*no »poštovana in prildubljena s?oapa Marija M i k I 1 č, mati svetnika drž. železnic M. M.ikViČa. Pogreb bo v sredo 24. t. m. dopoMne. — Z nožem v prsa. Na kolodvoru v Ve-likih Laščah je včeraj nekdo med prepirom sondi brezposelnega Blapca Josipa Kralja, doma rz Male vasi, % nožem ▼ prsa in ga hudo ra.nM. Kralja so prepeljali v bolmi oo Smrtna obsodba v Osijeku Včeraj je bil v Osijeku obsojen na smrt 31 letni strojni ključavničar Mato Kueževič zaradi roparskega umora. Knežev-ic j« umoru lan«i starca Franjo Kneževriča. Obtožencev oče je bil dolžan starcu 150 Din in ta dole je Mato priznal no smrti svojega >?eta Starec se je pa dal vknjižitl na zapuščino, da bi dobčl srvojih 150 Dan. To je tako razkačVilo Mato, da je starca zaslai. K«*r je storil zločin premišljerno, je bil obsojen na s.nrt na vesalio. — Se ena milijonska dedščina. Siromašen novosadski ključavničar Ferdinand Bonaet bo baje podedoval po vacesralj-u In diče Kdvardu Bonnetu, ki je umrl leta 11*31. milijonsko premoženje. — Očeta in mater ustrelil. V vacši Li-povčaiii blizu Bjelovara se je odigrala pretresljiva rodbinska tragedtija Stjepan Ber-tek, oče dveb oLrok, je ustreiti svojo mater in očeta. Sin se je prepiral s starci zaradi zemljišča. Oce je v oporoki zapusti i vse svoje premoženje ženi, kar je sma tako razjezilo, da se je napii ia ko je prišej domov, je navalil na očeta, med pretepanj je pa potegnil revolver in c>četa ustrelil. Potom je planil v s<«bo po pu<ško in ustre-Sfil še mater. Po strašnem zločinu ee je sam prijavil wodi»ču. — Samomor soproge poštnega upravitelja. V aodBljo si je končala v Sarajevu aDvkjenje soproga poetoag* upravitelja Olga JUiuuarda Za^tnje dna je biia zek> potrta in aervozna. v nedoijo, ko moža m b;-k> doma, se je pa napila lisota. Zapusttta je tra otroke, najmlajši je star šele 4 mesece. Iz Ljubljane —lj čeprav je mrzlo, vendar so se drva zelo pocenila in jih kmetje kljub temu še ne moru.; u prodati. Včeraj je bilo na Grud novem nabrežju izredno mnogo kmečkih drv, kupcev pa od na koder. Opokine so kmetje že povsem obupam ustavUalt ljudi teT na v©e me le načine ponujali res iapa, »uha drva, toda uibe*: >iu u; mogel kupiti. Nekateri sicer trde, da še oiao tako straš no tez-ki eaaii, y"udje pa vseepo oe v^diau-jejo vMali vrtnar< bomo pa videli obdelovanje vrta spomladi, torej pravilno gnojenje, sajenje, okopavanje itd., kar je tud-i za ^jnb Ijano žeto potrebno, ker smo slast.: zaradi nabave gnoja v mestu večkrat v največji zadregš. Filme je podružnacd dala na razpolago Kmetioeka družba, apara* pa ZKD. ki noče tudi na tem polju pomagati Ljubljančanom. Vstop za člane In nečlane brezplačen. —IJ VIII. delavski prosvetni večer, ki ga priredita, s sodelovanjem pevskega kvarteta >Glasbene Matice«. >Svoboda< in >Zsrja< r sredo, 24. £ehruarja ob 20. ur: v dvorani >Dela**ke sbomice< bo osd vse len umetniški večer. Spored je sledeči- V Fr. Kozar: : .Zakopan a pravica«, recitira Boris božič. 3. Fr. Kozar: >Mi, mmerJU. recitira govori lai zbor ijjublj. *ejL odra >Svobode^. 3. Delavska godba >Zarja< za-.»ra pod vodstvom sapelnika Fr. Dol i nar; a Trojanovo >Slavnostno overtoro« Id >Z združenimi močmi^, ter Kingovo >Ameri-kansko aovetac. 4. Nastop pevskega kvar teta >Gia9bene Matice (gg. p«i«n, Završen mi. Završen star., Skalar). 5. Drago Bprger zapoje Griegovo >Princeaoi. FlajšecuujnrTe >Moje sa.no>< ro Medvedovo >Pogl«d v nedolžno okoe. Ta-ranteJVv* 7. Konserv. \Ti-kitor čampa in k on s. Afl«e Fatur zaigrata koncertar duet na flauto. 8. Koncertne pevka S*. F ran ko v-sks-VTkkova zapoje Mozartovo arijo >Kra-ijica qoč9< rs opere »Čarobna pdscaJ< fn arijo Gor:sk»ve iz znamenito Grli n kove ruske narodne opere >Ruton in UndazrHa*. ter dve novi še ne peti scladbi mladega skladatelja Josipa Grbe a. vžetja^ in >Lj«i-hrm Te«. 3. Nastop pevskega kvarteta >OIasbene Mar.ice. (gg. Pelan. Zavrtan ml., ZavTšan st„ Skalar V 10. Konaervato-r»t Drago žasrar zapoje K. Ldwejevo >Ura< in Tostijevo >Sen<- Pri kiavrrju so konserv. Božena šapljeva. Anica fteberje-va, Bojan Adamrtč ie Josip Grbec. 11. Nastop pevskega kvarteta ^Glasbene Matice« (gg. Pelan, Zavrsan ml.. Zavr^sn st_. Skalar ). 12. Pisaterlj Angelo Cerkveni k bo predaval o temi >Na raapotju dveh koJtnr^:. Večer se ho prenašal po radio in je obenem delavska ura. Vstopnine ni. VALČKOV VEČER SOKOLA I NA TABORU X SOBOTO VKB 5. MARCA T. U —lj Pojasnilo. Spoštovan*, gospod urednik. V soootni številki Vašega cenjenega lista navaja Vaš sotrndniik —'ag v člančiču pod napuhom >2ima v sroih, v roki suša/-, med onimi, kri so darovals po Din 100.000 za Narodno galerijo tudi mnoe. Da se mi ne bodo vsiljevale zasluge, U jih nimaim. prosim Vas, da resnici na ljubo ugotovite, da mi. žal. sreča o i bila taKo mila. da bi mi bkla omogočila tako obilne žrtve v narodne namene. Kako mi je bik) mogoče nakloniti Narodni galeriji Din «25.000. sem pa povedal na 509. strani II. knjige mojih spominov. Sprejmite, prosim, gospod urednik, zagotovilo moj*«a odličnega »poštovanja. — Ivan Hribar. —lj Cankarjeve >Hlapce* ponovi srednješolska organizacija >Sar< na drže\Tnl Kla^ioni gimnaziji v I^u&Uani na spkoano željo občinstva, kd pri premijeri n-i moglo dobita vstopnic. drev4 ob ^0. ▼ dramskem j?leda.Hšču. Že prve vprteoritev Je Imela «i-jajen uspeh, nedvomno pa bo repriza sve bo&ša PTi vsaki v^r4soiT)tv4 Cseksbrnevrih dram je. Vodstvo: Jenko. 133-n «m Vič, Prosvetni odbor društva Sokol priredj v Sofcotekem domu dne 25. februarja t i I^ioiogi& živčevja in njegovi so-koieki krepitvU. Vstop proac Odbor prav vljudno vabi k obHni udeležbi vse brate m sestre, kakor oirdi druge goste, ki jih predavanje zanima. — Odbor. —lj Pevski ztoor Glasbene Matice. Dre-vj ob 20. uri vaja mešanega ?bora. —I j Solistični koncert Ade Sari v Ljubljani. V torek, dne 1. marca nastopi prvič na lastnem koncerta v Ljnb^an: slovita pev.ka-kolorao.urka ga. Ada Sari. Med uinetJDK-anv pevk«nni je njeno ime na enem prvih mwer. KJerko4J nastop« ženje trHim-fe m je slavljene kakor tnalo s io. Njena pevska umetnost je na vi*kn, ravno tako tudi gladovna in tebolčna spretnost. Na svojem ljubljanskem koncertu bo pela csk> vrsto pesmi m arij raalaceih literatur in tudi v realionih jezikih, pela bo poljsko, rusko, češko, francosko in nemško. Vstop-niee so od danes popoldne naprej v pretprodaji t Matični knjigarn: po običaja ia koncertnih conah. Koncert bo v TJoion&k: dvoran L —lj Nastop ljubljanskega komornoga kvartete. V petek, dne 4. marca nastopa ▼ FiiJbarmon^čni dvorani komorno udruženje gojencev državnega konservatorija Igrajo kouservatoršsti Pfeifer Leon (L violino). Stanič Franjo (K. violino), šusteršič Vinko (violo), Bajde Oton (osio), Lipovšek Marijan (klav«ir); vsi ie komorne šole profesorja Jao>s Slaisa- Ne sporedu so S*stričev* Tno-sonata v g-duru se S vtaHni. kla vir in obligatni ček>, dalje Regerjeva so-nata za vioiino is Mavir ie Reveiov godalni kvartet ▼ f-duru. Komorni koncert priredi ravnateljstvo drž. konaervatoraja Vstopeice bodo v preerprodaji v Matični knoigarei od četrtka dalje. —lj Obrtniško oVuitve v Ljubljani vabi vse svoje člene, de ee udeleže jutri pop ob 2. ari pogreb* pok. dimnikarskega mojstra In dolgoletnega društvenega člana g Ivane Keroc* st Zberemo se pred hdeo žalosti. Hrenove aL IS. _ Odbor. 134-u —lj Ke^ljaski klub >Zvssda< je ob prh hki I01etni0 z željo, de y. h podam oajbedneošim G. Krapež je določil to ta 3 vojne sicpc-c. Iskrena hva la. Podporno društvo slepih. — lj Današnja fotografija je naslov pre davanja, ki se vrši pod okriljem Turistov skega tiluba vSkala«. v četrtek dne 23. i m. ob 20 v veliki dvorani iotela Union Priznani fotoamsiter g. Kari Koranek. ki je naše alpiniste ;d smučarje že nešteto- krat z .op.Ui. predavanjj popuijal v raso* gorske masive, bo tolmačil tehniko da aaš«nje fotografije Mnogo je toio.Laiaor.vv ki se trndijo s svojam aparatom posnet zadovoljive slike, vendar se Jim ee posrečijo v oni meri, kakor bi želeli Na tem predavanju ima pririko vsak fotoamater iz popoln rtu svoje znanje, zanimajo bo pa pre iavanje tudi ostalo občinstvo, ker bo th> kazanij ua-d 100 lepih, noviu diapozntnvov. Vstop k predavanju je prost. Novice iz Kamnika Ukinitev treh vlakov — „Plesna in bela opojnost44 — DraStveno življenje —' Tujsko-prometno kramljanje Ljubljana, 23. februarja. Ko človek pride takole čez čas zopet v lepi Kamnik, mu novice kar prinašajo, mnogo jih pa rudi .Plesna« opojnost radi tega. ker se v Kamniku še vedno pleše in je razumljivo, da se ie morala mlajše, pa tudi starejše generacije oprijeti nekaka »opojnost«. V soboto so imeli v »Narodni čitalnici« zaključno plesno prireditev, ki je bila prava modna revija obenem NaSe damice so polni meri pokazale, da imajo rrmojro modnega okn-sa. Prireditev je bila kot nekaka zaključna prireditev plesne šole. ki jo »e vodil g. Ivan Golob iz Kamnika. Razumljivo je, da je bila »šttmunga« kar najboljša in je trajala prav do jutra, ko se ie iazz iz Ljubljane poslavljal najbrže za eno leto, iz Kamnika. Da so naše damice tudi hvaležne svojemu učitelju v raznih plesnih umetnostih, je povsem razumljivo, poklonile so mu ričeu cigaretni ustnik, zlato verižico in mnogo cvetja ... Cvetje je prejel tudi zaslužni in izvrstni pianist g. Stane Aparnik. ki ga je prav-tako zaslužil. »Zlata darila« je dobavil g. Janko, urar in trgovec z zlatnino v Kamniku. O plesu za enkrat dovolj, morda zopet drugo leto kaj, sedaj je post... Nič manj važna ni »bela« opojnost. Za to skrbi agimi kamniški športni klub. V nedeljo je priredil sijajno uspel in dobro obiskan klubski izlet na Gozd nad Kamnikom. Ko smo se peljali z avtobusom v dolino Crno in smo nekako pri »Jurčku« navezali smuči in jo mahniH navkreber na Gozd, smo šele videli, kaj zaleže dobr* maža na smučeh. Poleg vseh drugih maž se je obnesla tudi iako dobro domača r;>-ba »Triglav I. in IJ.« Ko smo prispeli na Gozd, so se ljudje ravno vračali od maše iu se kar niso mogli odstraniti od poti, kjer so se prav dobro videle vse »vratolomno pike« in divm skoki raz skakalnico, ki so jo napravili kmečki tantički iz Gozda. Prav vieč so jim bile naše dame v hlačah, ker kaj »takega« na Gozdu ne vidijo vedno. Smučajo pa na Gozdu že tudi fantje in dekleta. To pa od lani. ko smo prvič po-setili idilični Gozd Občina se imenuje Gozd in je tudi skoraj vsa v gozdu, hiš ni skoraj nič ali pa so tako raztresene, da jih ni videti. Na vrhu cerkvica s pokopališčem, malo nižje mežnarija in še par hiš, pa smo pri kraju, Smuški teren pa sijajen in ker je na senčni strani, drži sneg dolgo. Prvo smo srečali neko dekle, staro morda kakib 14 let, ki se je pripodilo prav iz vrha na dilcab domačega proizvoda Ko sem si pobliže ogledal ta unikum smuči, sem videl, da so Gojščani prav podjetni in bistroumnu Mažejo pa nič alt pa s svečo... o kakih vezeh ni govora, jermena in motvoz, pa drži prav tako dr-bro, kot najboljše vezi — tako so m; rekh. Dejal sem. da imajo skakalnico — pa kakšno — most so napravili kar iz but:*' in ker so terenske prilike tam res siia-it-se je lahko skakalo nekaj nad 15 metr< v In domačini s svojimi kratkimi, ozkim' primitivnimi dilcami kar izborno skače; o — celo brez padcev. Pričeh so pa šele lani, po našem prvem obisku, kakor sem že dejal Kamniški športniki so torej prvi. ki »o jim pokazai: vožnjo na smučeh in videlo se je, da uživajo smučarji tam gori vedno večji ugled in ne kakor preje ko se je smučarju vsa vas smejala. Dopoldne smo jo mahnil: na Javorje in na Cernivec. ob 2. na smo bili zopet na Gozdu. Ker so šli ljudje takrat k nauku, smo imeli polno hvaležne publike, ki je živahno spremljala tekmovanje v skokih, pri katerih je bil prvi Karel Kumer, drugi inž. Rebolj, tretji Božo Debevec itd. Domačini se nikakor niso hoteli ločiti od nas in med gledalce smo prišteli Še neobičajno trojico na naši smuški prireditvi. Iz cerkve so nesli pravkar krščene, malo Julko. lepo in toplo povito, z lepim prtom v pristni narodni vezenini pokrito, nič hudega slutečo In spečo... Srečna boter in botrica, ki sta ©dina spremljevala in izmenoma nosila to sladko breme iz doline Crne na Gozd in nazaj, nista mogla naprej, tako zelo ju je zanimalo veselo vrvenje na snegu; šele nežen jok ju je opomnil, da »o trije... Naši smučarji so dejali, da je to dobro znamenje in da se bo sport tudi visoko na Gozdu na tem polju razvijal...! V izvrstnem razpoloženju smo se vrnili v dolgi verigi čez Brezje in Godič v Kamnik. « Društveno življenje domala še vedno počiva. »Sokol« pripravlja Tvršev večer t ler.mii sporedom, ki bo nekako v začetku marca. Voljo do dela kaže zaenkrat samo športni klub, ki bo baje v nedeljo priredil kombinirano tekmovanje, to pa samo, če bodo snežne prilike ugodne. Drsalci pridno trenirajo hockev, pravijo, da se hočejo revanžirati ljubljanski »Aliriji« za poraz ... No, tega ravno ne verjamem.. „ sicer pa, kaj vemo ... Tujsko-prometno društvo bo imeio letos zopet priliko uveljaviti svoj dober gias in z dobro In smotreno organizacijo privabiti v naše mesto čim več tujcev. Kakor sem čul, nameravajo započeti tu^ propagando izven državnih meja, taico po konzulatrh, kolodvorih itd. Izdale se bode reklamne table s slikami oz. fotografijami, k: jih bo napravil naš priznani fotograf Aparnik. Izvrstne slike, ki jih je v zadnjem času prav v ta namen napravil, ae jamstvo, da bo propaganda dosegla svoi namen. Predsednk g. Vovšek se tudi zavzema za zgraditev teniških igrišč ob kopališču, ter se je v tem pravcu že pogovarjal tako s športnim klubom kot občino; upanje je, da se bo kaj napravilo in čez poletje, v največji sezoni, lahko priredilo kak večji toniški turnir. Vsekakor se Tujsko-prometno društvo zaveda svoje naloge. S podporo vseh Kamničanov se bo lahko še marsikaj napravilo, treba pa je povsod in vedno mnogo vzajemnosti in dobre volje... Rajko Ko«. Jutri premiera! Ftlm najgloblje ljubezni (Sirote C^OVORI V FILMU YV0NNE Pride! INSPIRACIJA Jutri: Pridel Elitni kino Matice Telefon 2124 Postani in ostani član Vodnikove dražbe! t 32 Albert Sorei: V čudodelni atdravniic Roman Toda rado se pripeti, da čustveno živeči in v nepremagljivost razuma verujoči ljudje ne priznavajo vsemogočnosti srca, pa mu podležejo nevede ter prepuste usodi in naključju srečo, ki so se je že veselili. An dre je našel očeta skoraj slepega, mater pa še bolj žalostno, oba še bolj oddaljena od tiste zaupljivosti, ki ti jima bila omehčala srce. Andre je ljubil še bolj vroče kakor prej. Ljudje, kakršen je bil on, čakajo, iščejo, se bore, ne od rek o se pa nikoli. Začel se je zanimati za zadevo Maurica Rofossa in zdrava pamet mu je pokazala v nji kričeča protislovja. Prišel je do prepričanja, da je bil Maurice nedolžen: toda preiskovati dalje se je bal; vprašati bi bil moral priče, pa se je bal, da bi utegnil s tem vzbuditi sum. Studirati je jel tudi duševne bolezni in hotel je postati zdravnik, da bi lečil grofico de Rofosse. Do tega pa ni prišlo. V Saint-Vigoru je imel edino prijateljico, staro markizo, in pa jutranje izprehode. Zjutraj se je napotil v gozd, pogledal je mak> na Kalvarijo, potem je pa opazoval skrit med drevjem nekaj časa Em-mo pri oknu, a včasih je opazil za mrežo tudi bledo Genovefino senco. Ko je zvedel, da je prispel Chebskv, mu je kar srce poskočilo. Morda bo to njegova rešitev. Zdravnik je prinesel Mauricove listine in zdravil je baronico; Andreu se je zdelo, da ga pošilja samo nebo, da odstrani ovire z njegove življenjske poti. Toda Chebskv je govoril z Andreem o vsem, samo o njem ne; kakor da ga mladeničeva tajna prav nič ne zanima. Andreu se je zdelo to zelo čudno; pa vendar tudi on ni zaljubljen v Emmo? Ta bojazen ga je tako mučila, da je ni mogel prikrivati. Nekoč je šel s Chebskvm pogledat romantično kapelico, pa ga je vprašal, ali bi si hotel ogledati še mondrevillske razvaline onkraj Seine. — Mislil sem na to, pa je premalo časa, — je odgovoril Chebskv. — Kaj se hočete že vrniti? — Morda odpotujem že jutri. — Jutri? Pa mi niste povedali! — Dobil sem pismo. Kličejo me. — In na dolgo? — Na dva ali tri mesece. Za baroni-eo se ni treba več bati; treba jo je prepustiti naravi. Vrnem se pozneje in upam, da dosežem cilj, ki ga zdaj nisem mogel. — Kakšen cilj? — se je ustrašil Andre. — Predstaviti vas baronu. Govorila sva mnogo o vas. Baron bi vas rad poznal in se vam zahvalil. Danes bi lahko šli z menoj v Saint-Vigor, tam vas bodo zelo veseli. Toda najprej je vam treba ugladiti pot. Andre je zardel, hotel je stisniti Chebskemu roko, toda zdravnik jo je umaknil, rekoč: — Menim, da je moja diagnoza točna. — In nasmehnil se je. Naenkrat se mu je pa obraz zmračil, \ndre je bil ves nesrečen. Zdravnik je postal nervozen, raztresen. Andre si je prizadeval razvedriti ga. Govoril je o filozofiji, o Tomažu Aquinskem. Ze je mislil, da ga ne bo razumel. Iz besed, ki so ušle zdravniku, je pa spoznal, da ima v njem zaveznika, ne pa tekmeca. Kamen se mu je odvalil od srca. Domov se je vrnil pozno; starši so že večerjali Ko je sluga odšel, je dejal oče sinu: — Kaj se pa izprehajaš tako pogosto s tem doktorjem? Po vasi vse govori o tem. Nama pa tega niti omenil nisi. — Doktor je Rus, zelo znamenit zdravnik, — je odgovoril Andre; vlada ga je poslala v Francijo; seznanil sem se z njim pri markizi .. — Vedno ... je hotela poseči v pogovor Andreeva mati. — To je blazna žonska, — je dejal oče; — ta ti verjame čenčam vseh opravijivcev in sprejme vsakega tujca z odprtimi rokami. Kaj si dal svojega Nuna temu zdravniku? — Rabil ga je za neko bolnico. — Za grofico de Rofosse. vem, župnik mi je pravil. Kak 3 moreš verjeti takim čenčarijam, ti, ki si drugače tako pameten ? —■ Saj ga nisem prosil, da bi mi pojasnil, kaj namerava poleti z mojim psom. Ne sestajam se z doktorjem tako pogosto, kakor mislita, samo tu pa tam greva malo na izprehod. Zanima me ... — Ker se pe*'*a z arheologijo .. — Preveč zaupljiv si, — je menii oče. — Tega človeka tu nihče ne pozna in mnogo se govori o njem; podoben je premetenemu sleparju ... — Zagotavljam te, di je to poštenjak, kakršnih jo malo, — je ugovarjal Andre. — Kaj pa ti veš? — se je oglasila mati. — Gospodična Athenais, ki je zelo izobražena, je dejala župniku, da temu človeku nič ne zaupa. O njem krožijo najrazličnejše govorice ... — Kakšne? — Da je poljski vohun. Andre se je zasmejal, rekoč: — Kaj bi pa mogel Poljak tu vohuniti? — Baje riše, dela načrte, bil je v Honfleuru, v Haaru, informiral se je ... — Toda vse te risbe in informacije so brezpomembne, — je odgovoril Andre. — Doktor Chebskv politike niti omenil ni. Nekaj časa so vsi molčali, potem se je pa oglasil Andreev oče, rekoč: — Opozarjam te ponovno, bodi previden. Bil bi zelo nesrečen, če bi te videl v rokah brezvestnega sleparja. — Bodite brez skrbi, oče. Sicer pa jutri itak že odpotuje. XVI Govorice o vohunstvu so bile Onesi-movo maslo. Athenais je dobila pismo od Fontemorsa; in zvečer, po odhodu Chebskega. ga je pokazala bratu. — Evo ti! Doslej sem molčala o tem pismu, zdaj, ko je doktor odpotoval, pa le čitaj, kaj vedo o njem. — To so fontemorske bajke, — je dejal Rofosse nestrpno. — Onesim je tepec, stari pa voha povsod policijo... Sicer pa... je pripomnil, — naj bo vohun ali ne, to me prav nič ne zanima. Tu nima kaj vohuniti. Genovefi je pa le pomagal. In obrača se ji vedno na bolje. S tem je bil njun pogovor končan. Tako odkrito sta govorila redko. Rofosse je dolga leta potrpežljivo prenašal Fontemorsovo nedvlado; Fonte-mors je usmerjal vse njegovo življenje. Rofosse se je že davno na tihem upiral temu, zdaj se pa otrese jarma. Svaka se nista sestajala več tako pogosto kakor poprej; če je Fontemors kaj razlagal, ga je pustil Rofosse govoriti, sam je pa napravil vse po svojem. Včasih mu je pa vendar še popustil, iz utrujenosti, toda čim je Fontemors odšel, je šlo zopet vse po starem. Athenais je bolje poznala njegovo naglo jezo in občutljivost. Znala je čakati in privesti ljudi tja, kamor je hotela. Pri nji je bila diplomacija blodeča koketnost. Brata ni mučila z dolgimi pogovori, redko mu je ugovarjala, opozarjala ga je samo na dogodke. Govoriti je vedno lažje kot razumeti. Ljudje navadno vse vedo, ne razumejo pa ničesar. Zajutrek — obed — večerja Kaj pravi francoski zdravnik Pierre Vachet o našem načina prehrane Znani francoski zdravnik dr. Pierre Vachet ima svoje posebno mnenje o zajuterku, obedu in večerji, ki zasluzi splošno pozornost. Dr. Vachet pravi: »čez dan se živci in mišice izčrpajo, ponoči, ko človek spi, se pa odpočijejo in nadomeste, kar so izgubile. To je nekako tako, kakor pri prožinah stroja, ki tudi potrebujejo daljšega počitka, da se jim vrne prvotna prožnost. Prožine same pa še ne zadostujejo, da stroj teče. Potrebna je še sila, ki prožine požene. In to je hrana. Zato je nezmiselna hrana, ki ne dovaja telesu po prebujenju dovolj snovi za proizvajanje dinamične sile, temveč spravlja v organizem dražila živcev, med katera spada v prvi vrsti splošno priljubljena kava. Živci in mišice so zjutraj obnovljeni in pripravljeni za delo. Ne dajajte jim torej nepotrebnih dražil. Nasprotno, dajte jim take hrane, da bo pravo kurivo stroju, ki ga hočete pognati. Ze po prvi uri dela začutite, kako važno je vprašanje zajutreka. Zato priporočam izdaten angleški zajutrek. Zajutrek nima namena obnavljati, temveč mora v prvi vrsti zalagati organizem. Po pičlem za jutre ku začutimo že v prvih urah dela mučno lakoto in nestrpno pričakujemo obeda. Po našem načinu življenja je obed glavna in najizdatnejša dnevna jed. Obedujemo v opoldanskem odmoru, ki si ga podaljšamo, če le moremo. Če pa ne moremo, imamo pri po-' vratku na delo vedno neprijeten občutek prekinjenega počitka in prikrajšanega prebavljanja. Izdaten obed ustreza morda še ljudem, ki popoldne ne delajo, za one, ki morajo popoldne delati, je pa samo škodljiva razvada. Organizem, ki je bil prisiljen dopoldne delati brez zadostne hrane, porabi pri obedu izredno mnogo jedi, ki jo mora več ur težko probavljati. Od tod telesna in duševna utruje- nost po izdatnem obedu in potreba daljšega počitka, po možnosti tudi spanja. Če začnemu v tem stanju delati, delamo slabo in naša utrujenost narašča, če vas čaka popoldne težko delo, sledite primeru mladega moža, ki pripoveduje: »Prišel sem popoldne na važno znanstveno diskusijo z lačnim želodcem, ker sem samo izdatno zajutrkoval, popoldne sem pa popil samo kozarec vode. Moji nasprotniki so vstali od mize in videti je bilo, da so se pošteno napili na račun sigurne zmage, čutil sem, kako so telesno in duševno okorni in manj bistri, kako takorekoč podlegajo tujemu vplivu. Jaz sem se pa počutil tako svežega in čilega, kakor redko kdaj. na odgovore sem bil izredno dobro pripravljen in v pičli uri je bila zmaga na moji strani.« Dr. Vachet sploh ne obeduje in prijatelji se zelo Čudijo, da more brez obeda delati. Zdravnik se pa počuti zelo dobro in pravi, da dela brez obeda mnogo lažje, kakor če bi obedoval. Za vse na svetu bi se ne odrekel prijetnemu občutku, ki ga ima pri svojem načinu prehrane. Večerjo smatra za najvažnejšo jed, ker dovaja telesu za obnovo organizma potrebne snovi. V nasprotju s splošno razširjenim naziranjem, da mora biti večerja lahka in lahko prebavljiva, priporoča dr. Vachet izdatno večerjo. Zadnja jed, zavžita v času telesnega počitka, ne sme obsegati samo hitro prebavljivih snovi, kakor so sladkor, škrob in maščobe, temveč dušikove in mineralne snovi, potrebne za obnovitev celic. Tako jed prebavljamo mnogo bolj počasi, kakor jed, ki služi telesu samo kot gorivo in treba jo je torej uživati zvečer pred dolgim počitkom. Zvečer je treba jesti ribe, jajca ali meso samo kolikor je potrebno, to se pravi, v zmernih količinah, sicer trpi organizem zaradi težke prebave. Umor in samomor V soooto zvečer je ustrelil 27-letni čevljarski pomočnik Jan Hurt v Pragi 25-letno Marijo Čepelakovo, potem se je pa še sam ustrelil. Umor in samomor je odkril 9-letni deček, ki ga je bila Čepe-lakova poslala po večerjo. Hurt, ki je živel že leto dni v skupnem gospodinjstvu s Čepelakovo, je bil baš v trgovskem lokalu, kjer je Čepelakova izdajala oprano perilo in prodajala iz skromnih zalog kozmetične potrebščine. In tu jo je ustrelil. Hurt, lastnik pralnice, je bil že nad leto dni brez dela in se sploh ni brigal, da bi ga dobil, niti ni hotel pomagati svoji priležnici v trgovini. Usodnega večera je najbrž zopet zahteval od Čepela-kove denar, pa mu ga ni hotela dati. S kriminaloškega stališča je Hurtov samomor edinstven, kajti mož se je ustrelil v glavo trikrat in vse tri rane so vsaj na zunaj smrtonosne. Vpliv peg Skrivnost vpliva solnčnih peg na nas planet skuša deloma pojasniti francoski učenjak dr. Maurice Faure, ki se je 10 let intenzivno pečal s tem vprašanjem. Prišel je do prepričanja, da slede soln-čnim pegam vedno težke bolezni, duševne motnje in razne nesreče na naši zemlji. Njegova teorija, ki ji pripisujejo nekateri učenjaki velik pomen, izhaja iz domneve, da so neposredna posledica solnčnih peg motnje zemskega magnetizma. Te motnje pa imajo za posledico nezdrav vpliv na mnoge ljudi, ki so k temu posebno nagnjeni, ker jim oma jejo samozavest in duševno ravnovesje, tako da postanejo mnogo bolj nagnjeni k boleznim, posebno k nalezljivim, Izkušnje so pokazale, da je največ avtomobilskih, železniških in letalskih nesreč v času, ko se pojavijo na solncu pege. Da bi mogel svojo teorijo podpreti z novimi dokazi, namerava zgraditi dr. Faure v Niči poseben zavod, kjer bo zbiral iz vsega sveta po opazovanjih zvez-doalovcev in zdravnikov vesti o boleznih, epidemijah in nesrečah. Ves ta materijal bo statistično obdelal in tako upa prepričati tudi skeptike, da je njegova teorija pravilna, Nesrečni Kitajci Vojna vihra na Daljnem vzhodu je obrnila pozornost sveta od strašnih posledic velikih poplav ob kitajski reki Jance. Več stotisoč ljudi čaka neizogibna smrt od lakote. 2e pred poplavami so se kmetje v tem delu Kitajake težko preživljali, če bi hoteli tem nesrečnežem pomagati, bi rabili najmanj 15 milijard Din za nakup najnujnejših življenjskih potrebščin, kuriva, obleke in žita za novo setev. Ker pa kitajska vlada nima sredstev za lastno pomožno akcijo, ker ji primanjkuje denarja celo za najnujnejše upravne posle, ne more nuditi nesrečnemu prebivalstvu prizadetih krajev nobene pomoči. To pa pomeni, da bodo morali stotisoči umreti od lakote, če ne bo pomoči od drugod. Društvo narodov je dalo pobudo za mednarodno pomožno akcijo, ki se pa omejuje samo na zbiranje sredstev proti epidemičnim rx>lezium. Egipt je poslal z zdravniško misijo Društva narodov na Kitajsko bakterijologa z dvema pomočnikoma in dobro opremljenim laboratorijem, v katerem je 500.000 doz sera proti kozam in 100.000 doz proti koleri. Holandska je darovala 1000 kg kinina, Španija je poslala strokovnjaka za des-infekcijo, Francija je darovala 2000 doz sera proti dezinteriji, Poljska 40.000 doz sera proti tifuzu. Švedska po 100 litrov sera proti koleri in tifuzu. Danska tudi večjo količino sera proti tifuzu itd. Od polža do električnega toka Za naše stole^'e ie zanimiva nmer-jav? hitrosti, sai živimo v času. k'> se vsem ljtid3m nekam mudi. Polž ->-e-leze v sekundi 00015 m. Voda v »>re*e/-u večini tokov napravi v sekundi 0. m. Zračni tok. ki e:a komaj občutimo, napravi v tem času 1 feter, konj v koraku 1.1, plavač 1.14, vojak na pohodu 1.3, muha, če leti mirno, 1.6. >e$ec. ki se žuri, 1.7, veslaški čoln 3.S3. mirjn veter 2 m. svež zrak A. konj v kasu 2.1. konj v galonu 4.5 m. dobra jadrnica 4.6. parnik 5. spreten drsalec Q.S. oceanski parnik 10 do 11 m. Maksimum dobreera kolesarja znaša 15. viharja 16. torpedovke tudi 16 m. To so še manjše hitrosti Poštni ro-lob preleti v sekundi 18 m, osebni v-iak doseže največjo hitrost 222, brzovlak 25, angleški dirkalni konj 26.3. poštni golob v najhitrejšem poletu 26. or»l 3125, najhitrejši orkan 39 lastovka 453, zvok pri 0 in 760 mm pritiska 330, krogla iz vojaške puške 640, vran a ta rz poljskega topa 440. iz topa bojne ladje 425. Zemlja pa prevali na poti okrog so'lnca v sekundi 30.8 km. elektrika po brzojavni žici 11.690 km. svetloba 305 milijonov 648.636 km in elektrika po medeni žioi 450.000 km._ OTROŠKE MOGAVICE 13 naftrafnefse, nafceoeiŠel Sreda, 24. februarja. Opoldanski program odpade; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Dr. Reja: Morje; 19: Dr. N. Preobraženski: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Črtice (Ludvik Mrzel); 20: L. M. Škerjanc: Uvod v glasbo; 20.30: Prenos delavskega prosvetnega večera iz Delavske zbornice; 21.30: Komorni večer. Izvajajo ga. Fanika Brandlova (vijolina), ga. Hilda Lobe-Folger (čelo), Niko fitritof (klavir); 22.15: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 23. februarja. 12.15: Ploske; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 13: Ing. ZupaniČ: Vinarstvo: O vinski krizi in našem vinogradništvu; 19: Dr. A. Ba-jec: Italijanščina; 19.30: Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina; 20: Vzgoja dece (g. P. Horn); 2.30: Komorni večer (prof. K. Jeraj I. vijolina, Vinko sušteršic IL vijolina, Gustav Mtiller čelo, Heri Svetel klavir, Slavko Korošec flavta): Stari češki mojstri; 21.45: Vokalni dueti (ga, Bernot-Golobova In gdč. Mezetova); 22.30: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Idealen mož. —■ Moj mož ne pije in ne kadi. — Moj pa ne zahaja niti v kavarno. — Jaz pa stavim, da ni idealnejšega moža kot je moj, ki sicer pije in kadi, toda hodi tudi jest v gostilno. Samo še danes sijajna šaloigra z izbornim! dovtipi iz vojaškega življenja VESELA KAVALERIJA v vlogah Erast Verebes Greti Theimer Charlotte Ander Henn. Thimig Otto Wallburg Oskar Marion Ida Wiist Najnovejši Foxov zvočni tednik: Smrtna vožnja podmornice »M 2«. Vojni dogodki na Kitajskem Predstave ob 4., in 9*4 uri zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 1 i ■m ji >*Aia1i og1asi< *saka beseda SO par. Plača me lahka tud? v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamka mm 11 o^fonirnnnmo - NaimeiniM <*$1a* Htm ČEVLJI na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T KRASEN LOKAL lepe izložbe, na prometni točki s stanovanjem vred, dobi, kdor odkupi inventar. — Ponudbe na upravo 3-SI. Naroda« pod >Takojšnja selitev/973«. STROJEPISNI POUK 1, 2 in 3 mesečni večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Začetek 1. marca. Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer, šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, LJubljana, Domobranska cesta 7/1. 965 DOBRO DEKLE ki zna dobro kuhati, z dobrimi spričevali, iščem za manjšo obitelj, radi preselitve v Beograd. Ponudbe z zahtevami na naslov: V. Cukovič, supruga narodnog poslanika, Sarajevo, L gimnazija. 976 PEKAEMO NA BLEDU z delikatesno trgovino in vino-točem, z vsem inventarjem in telefonom ter primernim stanovanjem v isti hiši, na prometni točki sredi Bleda, radi spremenjenih družinskih razmer takoj oddam v najem. Vsa tozadevna pojasnila in pogoje daje lastnik Ambrožič Filip, gostilna »Ažman« na Bledu. 974 JEDILNEGA KROMPIRJA kupim vsako količino proti takojšnjemu plačilu. »Viktorija«, Zagreb, Kraljice Jelene 4. 975 DIN 125.— l m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 2708 23/T VEČ LITROV MLEKA dobrega, po z Din Z5 para bi dostavljal na dom v Ljubljano — bližina Poljanske ceste. Mestni ali Marijin trg. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. DRUŽABNIKA zaupljivega, z vloženo glavnico 20.000 do 30.000 Din iščem za donosen posel. Resne ponudbe pod »Compagnonc Bijeljina, poste restante. 925 KAVARNA DELIC, SUSAK dobro idoča, radi družinskih razmer naprodaj na najpromet-nejšem prostoru. Ponudbe na naslov: Kavana Delić, Sušak, Račkoga br. 4. 946 FRIZERKO dobro ondulerko, išče fini salon proti 500 Din mesečne plače, hrani, stanovanjem in oskrbo. Ponudbe s sliko na naslov: Salon Kristek, Varaždin, poleg >Grand Hotela«. 945 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vara nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, LJubljana, Gospo*vet«Ka rt sta št. 16 (pri Levu) 2b/T Dame, gospodične, dijakinje! Vsled denarne krize priredi STROKOVNO KROJNO UCI-LISCE, LJUBLJANA, Mestni trg 6/H, v začetku marca brezplačni prlkrojevaini tečaj damskega krojenja oblek m perila. One. ki ne morejo osebno obiskovati tečaja, istega lahko izvršijo potom poste z učnimi zvezki. Priglasite se pravočasno, ker število je omejeno! 953 Najboljši češki blagovi Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagove zadnjih novosti za pomladno in letno sezijo razpošilja s taro renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegel - ImhoS — Brno Palackeho tf. 12, češkoslovaška Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Naj-solidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. 'Nrejuje Jaatp ifcipaartč. m Za »Narodno Oakanioc Fran Jezeraek. — Za upravo trn laaaratai dal 1 Zahvala H m Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega sina, soproga, gospoda i ■ Rudolfa Lorber izrekamo za mnogoštevilno spremstvo na blagopokojnikovi zadnji poti našo najpri-srčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 23. februarja 1932. Žalujoča rodbina LORBER. Oton (Urlator. — v* * Ldunijnni