SI 60 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 60–64 Tekstilna dela Fakultete za dizajn na mednarodnem bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025 Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Na bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025, ki je po- tekal od 31. maja do 3. septembra 2025 na območju Gorenjske in Goriške regije, se je tudi letos predsta- vila Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod s študentskimi projekti, nastalimi na različnih študijskih smereh. Projekti, zasnovani v dialogu s tekstilnim oblikovanjem, številnimi tekstilnimi tehnikami in različnimi konceptualnimi pristopi, so nastali pod krovno temo ZRAK (angl. Air). BIEN je v zadnjih letih postal ena ključnih platform za sodobno tekstilno umetnost tako za študente kot za širšo ustvarjalno skupnost. Študentom je bila s tem ponovno dana priložnost, da se postavijo ob bok mednarodnim ustvarjalcem in kolektivom ter prikažejo svoja dela v aktualnem kontekstu tekstilne umetnosti, s tem pa sooblikujejo tekstilni dialog na mednarodni ravni. Slika 1: Prostorska postavitev Vihar v zenici divjine diplomantke Karin Golobič (foto: Jana Mršnik, Karin Golobič in Maša Pirc) V Kranju, v Hiši družine Crobath, se je s pro- storsko postavitvijo Vihar v zenici divjine pod men- torstvom doc. Jane Mršnik predstavila diplomantka smeri Moda in tekstilije Karin Golobič. Postavitev raziskuje element zraka skozi pet prosojnih tekstil- nih plasti, na katere je projiciran video iz barvnih Tekstilna dela Fakulteta za dizajn na mednarodnem bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025 SI 61 vzorcev, navdihnjenih z obliko konjevega očesa. Tkanine se rahlo zibljejo, kot da bi dihale z okolico, video pa poudarja lahkotnost, nevidnost in gibkost zraka. Vzorci, oblikovani skozi perspektivo konje- vega vida, odražajo njegovo povezanost z naravo in vetrom, ki ga spremlja med gibanjem. Kot dih, ki nikoli ne mine, se v slojih tekstila in svetlobnih odsevih prepleta zgodba o konjevem zaznavanju vetra – nevidnega glasnika gibanja in svobode. Slika 2: Prostorske tekstilije Nič ni tako, kot je bilo šivano študentov tretjega letnika (foto: Maša Pirc, Jana Mršnik) Z velikimi prostorskimi tekstilijami Nič ni tako, kot je bilo šivano so se na Jesenicah predstavili študenti tretjega letnika smeri Moda in tekstilije, ki so pod mentorstvom doc. Jane Mršnik in Nine Vastl Štefe likovno raziskovali temo Zrak. V okviru raziskovanja so uporabili različne tekstilne tehnike: ročno vezenje, prešivanje, plastenje, manipulacijo materiala in digitalni tisk. Njihovi odzivi na prostor niso zgolj vizualni, temveč tudi občuteni – utemeljeni v zgodovinskem SI 62 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 60–64 in materialnem kontekstu Jesenic, mesta, ki ga je zaznamovala železarska industrija. V subtilnem di- alogu z železno konstrukcijo se prepletajo trdnost in lahkotnost, industrijska togost in tekstilna mehkoba, nostalgična tradicija in osebna intima. Med plastmi tkanin se napetost tiho kopiči in hkrati mehča, kot da bi železo in zrak našla skupen jezik. Žareči barvni odtenki, ki se pojavljajo na površinah in v strukturah tekstilij, spominjajo na nekdaj obarvana pročelja hiš – tihi odmev železarske moči, ki je oblikovala krajino. Razstava velikih pros- torskih tekstilij je bila postavljena v odprti prostor Tržnice Jesenice – kraj, izpostavljen vetru, zvokom mesta in pogledom z avtoceste. Del vsebin projek- ta je nastal v okviru projekta AlpTextyles, ki ga je Evropska unija sofinancirala v okviru programa Območje Alp. Slika 3: Tekstilna dela Rezervirano za pozneje (foto: Jana Mršnik in Matic Kutin) Na podstrehi Tržiškega muzeja so bila pod men- torstvom doc. Jane Mršnik predstavljena tekstilna dela študentov smeri Moda in tekstilije, Notranja oprema in Vizualne komunikacije, združena pod Tekstilna dela Fakulteta za dizajn na mednarodnem bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025 SI 63 skupnim naslovom Rezervirano za pozneje. Dela so nastala v okviru dveh ločenih projektov, ki oba temeljita na tehniki rezervnega vzorčenja: modro- tisku in cianotipiji. Rezervirano za pozneje raziskuje trenutke, v katerih se prepletajo čas, pričakovanje, nepopolnost in neizrečenost. Razstava vključuje individualne interpretacije študentov, ki so skozi ustvarjalni proces raziskovali temo Zrak ter se po- svetili likovni interpretaciji nevidnih, a nenehno prisotnih elementov. Modrotisk je tradicionalna tehnika rezervnega vzorčenja, pri kateri se na tekstil s posebnimi tiskarskimi modeli nanese rezervirna pasta. Po sušenju se blago obarva, ob odstranitvi paste pa na materialu ostanejo neobarvani elementi vzorca. Projekt modrotiska je delno potekal v okviru projekta AlpTextyles, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Območje Alp, pod men- torstvom Lili Panjtar in Tadeje Pance. Cianotipija pa je tehnika rezervnega tiskanja, ki spominja na razvijanje analognih fotografij. Na tekstil ali drugo površino se nanese posebna kemikalija, ki se po sušenju prekrije z izbranim motivom. Pod vplivom ultravijolične svetlobe se nepokriti deli površine obarvajo modro. Obe tehniki ustvarjata prostor, v Slika 4: Prostorske tekstilije Zrak študentov prvega letnika (foto: Maša Pirc) SI 64 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 60–64 katerem nekaj ostane nedotaknjeno – v materialu in v mislih. Kot zrak, ki polni praznino, neviden, a vedno prisoten, se ta občutek tiho in vztrajno širi. V svetu hitrega tempa in nenehne komunikacije Rezervirano za pozneje ponuja trenutek umiritve. Je raziskovanje procesa, ki nikoli ni povsem končan: tudi tisto, kar ostane nevidno, se še naprej razvija – v prostoru in v misli. V Topilnici živega srebra v Idriji so se pod men- torstvom doc. Almine Duraković Korošec s prostor- skimi tekstilijami Zrak predstavili študenti prvega letnika smeri Moda in tekstilije. Študenti so ustvarili ploskovne prostorske tekstilije, ki združujejo različne tekstilne tehnike, kot so mokro polstenje, tkanje, kvačkanje in pletenje, ter raziskujejo medsebojne povezave prostora, materiala in oblike. Osrednji koncept ZRAK študentom omogoča, da skozi lastne interpretacije ustvarijo edinstvene tekstilne izdelke, ki ne le presegajo tradicionalne meje tekstilnega ob- likovanja, temveč tudi izzivajo dojemanje tekstila kot umetniškega medija. Tako projekt osvetljuje pomen sodobnih pristopov k tekstilu, ki združujejo tradi- cionalne tehnike z novimi raziskovalnimi koncepti in dokazuje, da lahko tekstil postane dinamičen in sodoben izraz v oblikovanju, ki presega zgolj estetske funkcije ter vstopa v prostor, ki ga sooblikuje. Vse- bine praktičnega dela projekta so delno potekale v sklopu projekta AlpTextyles, ki ga je Evropska unija sofinancirala v okviru programa Območje Alp pod strokovnim vodstvom Anje Musek in Silve Horvat. Sodelovanje Fakultete za dizajn na bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025 je znova pokazalo, kako živahen, raznolik in raziskovalen je prostor sodobnega tekstila. Razstavni projekti, razpršeni po Kranju, Jesenicah, Tržiču in Idriji, so ustvarili mrežo dialogov med prostorom, dediščino, naravo in sodobno ustvarjalnostjo. Prav raznolikost lokacij je študentom omogočila, da so svoje interpretacije preizkusili v različnih prostorskih, zgodovinskih in materialnih kontekstih ter se z njimi domiselno soočili. Bienale je za Fakulteto za dizajn dragocen prostor izobraževanja, preizkušanja, sodelovanja in vidnosti; za študente pa priložnost, da vstopijo v širši mednarodni umetniški prostor ter svoj lastni izraz soočijo s publiko. Sodelovanje na BIEN 2025 je obenem pomem- ben korak v utrjevanju prepoznavnosti in kakovosti našega pedagoškega in ustvarjalnega dela. Srečanje s sodobnimi tekstilnimi praksami, raznolikimi kon- teksti in mednarodnim občinstvom je študentom omogočilo dragoceno praktično izkušnjo, mentor- jem pa dalo priložnost za nadgradnjo raziskovalnih in pedagoških pristopov. Projekti, ustvarjeni pod okriljem bienala, potrjujejo, da fakulteta uspešno spodbuja radovednost, eksperiment, sodelovanje in kritični premislek – vrednote, ki bodo tudi v prihod- nje usmerjale naš razvoj ter krepile vlogo tekstila kot pomembnega izraznega in oblikovalskega medija. Opis projekta Zrak je pripravila doc. Almina Dura- ković Korošec. Prispevek sta pripravili izr. prof. dr. Damjana Celcar in doc. Jana Mršnik.