230. številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. oktobra XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan sve«er, izimgi nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden niesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali vedkrat tiska. " naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ..Gledališka stolba". |«Js^ Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinBtvo uljudno vabimo na novo oaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 , četrt leta...... . 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta . ....... 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upravnistvo „8lov. Naroda". Zveza slovenskih posojilnic. V marsičem so nam bratje Cehi že bili voditelji in v vzgled. Mnogokrat smo jih več ali manj srečno posnemali. Najnesrrčneje brez dvojbe takrat, ko smo si tudi mi prisvojili pasivno politiko, naj-srečneje, nnjvspešneje pa glede posojilnic. Kolike važnosti so posojilnice, kaže nam prvi pogled na česko-slovansko ozemlje. Okolu 800 posojilnic deluje na Česk em in Moravskem, torej dvakrat toliko, kakor v vsej ostalej Cislitaviji. Posojilnice so izredno veliko pripomogle, da so se Libuše potomci otresli nemškega jarma, da so iz defenzive prestopili v ofenzivo in v obče tako dosledno in krepko napredovali, da bo Nemci že raznarodenja boje in premišljujejo, kako bi zajezili češko silo Čehov vzgled, blagodejni upliv posojilnic v gmotnem in kot posledica v narodnem oziru, napotil je tudi nas Slovence, da smo si začeli snovati jednake zavode in po razmerno kratkem deiovanji vzrastlo nam je že 23 posojilnic, katere liki zaporne tvrd-TLJave ijo naša tla tujega kapitala in imajo aa-men iura blugostanje in nezavisnost. B sklenile so že lansko leto mej-sebojno i tej zvezi da zakonito lice, imele so včo ob 11. uri svoj shod v Ljubljani. Temu ^doval je načelnik „Zvezi slovenskih pos. "aslužni gospod M. V oš n jak, ki se, bo, I v Gradci, bodi si v Celjskem gnezdu DjE. *enov, neumorno in požrtvovalno poganja predek naroda. Ko se je sešlo zadostno število &u posojilnic, otvori gosp. predsednik shod, poudai, da je bila „Zveza slov. posojilnic" do sedaj „dr društvo". Treba, da se kot društvo vknjiži v društveni register, da se v ta namen pravila predlože mini-sterstvu v potrjenje. Pravila izdelal je gospod predsednik po vzgledu „Zveze čeških posojilnic", — mu-tatis mutandis — in se pri tem oziral na naše razmere. Tajnik g. Veršec Čita potem pravila, odstavek za odstavkom. Po kratkej debati, v katero so posegali gg. Simon, Knez, Lavrenčič, dr. Vošnjak, Regali, se pravila vsprejmo in določi, da je sedež na-čelništvu za sedaj v Celji. Načelnikom „Zvezi slovenskih posojilnic" izvoli se per acclamationem g. M. Vošnjak, kot odborniki pa: dr. J. GlanČnik, odvetnik in načelnik posoiilnice v Mariboru; dr. Jos. Vodnjak in Ant. Knez v Ljubljani; dr. N. Tonkli, odvetnik v Gorici; Lovro Baš, c. kr. notar v Celji; J. Hav-zenbichler, posestnik v Žavci; J. Šuster, župan in načelnik posojilnici v Šent Jakobu v Rožni dolini na Koročkera. Mej zborovanjem došla je naslednja brzojavka: Zadržani se zborovanja udeležiti, kličemo zbranim, za gmotni poboljšek slovenskega naroda se po-tegujočim, rodoljubom srčni: Na zdar! Ormoška posojilnica. (Konec prih.) Deželni zbor kranjski. (VI. seja 1. oktobra.) (Dalje.) V debati o deški sirotnišnici „Collegium Mt-rinnum" poprime za deželnim predsednikom besedo poslanec g. S vete c, rekoč, da je v statutu popolnem jasno in da Dežman le zavija, kar se je stvarno istinito ustanovilo. Več se pa ne more določiti, nego da se drugi deželni jezik uči, kolikor je to mogoče, a to ni zavisno, kakor trdi Dežman, od dobre volje vodstva deškega zavetišča, saj imajo c. k. vlada in deželni odbor nadzorstvo. Prvi smoter vzgoje pa je in ostane, da ae v tem zavetišči uče dečki ne samo jezikovnega znanja, ampak praktičnih vednosti za življenje. Dežman jako jezno naglasa, naj se gleda le na slovensko časopisje, sosebno na „Slovenski Narod", kako besen je ta list, če se v deškem ali dekliškem sirotišči deklamujejo nemški in slovenski proizvodi. Tu gre pri odgoji za vsakdanji krub in čudno se mu zdi, ako ne smatra g. dež. predsednik nemškega jezika, deželnim. Nemški jezik je in ostane deželni jezik v Kranjski in g. dež. predsednik je v jako čudni zmoti, če tega ne ve, Luckman meni, da se zopet na dan vleče nesrečno jezikovno vprašanje. Vsi narodnjaki gledajo le na to, da se njih otroci uče v šolah nemški. Saj je pa to tudi razumljivo, kajti vsa zgodovina Kranjske je nemška, isto tako kultura v deželi. Jezikovni razpor je jedini pravcati program narodne stranke. Da bi tega ne imela, potem bi izgubila vsak predmet za agitacijo. Dež. predsednik baron Winkler, pravi g. Luckman, izjavljal se je v svojem govoru napram nemškemu jeziku preveč uljudno, ker je nemški jezik jemal premalo v poštev in vendar je nemški jezik državni jezik, s katerim se posluje v državnem zboru in kateri je bil zveza, da se je avstrijsko cesarstvo v obče vzdržalo. Jako iznenađena je bila nemška stranka, ko je zaslišala odgovor na interpelacijo zastran nemške ljudske šole, katero hoče ustanoviti kranjska hranilnica. Vlada ni ;mela ničesa preiskovati, je li zmožna hranilnica na-Iti izdatek n nemško šolo ali ne, ima li dovolj « blagohotni namen ali ne. Ni bilo treba ne pri deželnem šolskem svetu, ne pri me? kem svetu, kajti sosebno pri mestu Ljubljn ^-bivajo se le jako slabe informacije. Pri me;. ">ru Ljubljanskem velja le gaslo: „Nix deut. Hem gaslu se je mestni magistrat i ravnal, ko o, povedati vladi, kateri po- sestniki v Lju bi se vzprejeli mej volilce veleposestva up deželno desko. Takrat na- znanil je mestni m " late, tateri so bili njemu po godu. Treba p "notnnati, da je sklep kranjske hranilnice *. ;sten, saj je Nemcev 60.000 v deželi in nai Ljibljanskem mestu. A Nemci se hočejo učiti n 'jidski Šoli, zato si hočejo ustanovit; i nemški šolo. Dež. glavar grof Tburn opozarja g. poslanca Luckmaua, naj ostane pri stvari. Luckman odgovarja, da ni imel drugej prilike odgovoriti na to, kar se je povedalo na interpelacijo zastran hranilnične nemške šole. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški pravi, da ima „Collegium Marianum" le namen, da se dečki izobrazijo v obrtih. Jezikovni pouk je še le druga stvar. Če se reče, da nema narodna stranka drugega programa, nego jezikovnega, se z isto pravico, kakor se je streljalo na narodno stran, to povrača na nemško stran zbornice, kajti le ta pač nema dru-zega programa, nego razširjenje nemštva, germanizacijo. Da se otroci slovenskih staiišev pošiljajo v nemške šole, to je razumljivo, a to store le stariši, katerih otroci gredo na visoke šole. Nemci pa, ki toliko naglašajo učenje drugega deželnega jezika, vendar ne puste učiti svojib otrok slovenskega jezika. In če je drugi jezik potreben, pač bi bil za Notranjce potrebneji laški nego nemški. Pravi namen pa je in mora ostati v tem zavodu, da se odgoje pridni, rabljivi obrtniki in da se priuče slovenskega jezika, in, kolikor je možno, nemškega. Poslanec dr. Papež naglasu, da je nasprotne stranke požarna hramba zatrobila v rog, češ, da je nemštvo v nevarnosti. Pri obravnavah v upravnem odseku izpustile so se v sporazumljenji z vsemi člani odseka, tudi nemškimi, besede, naj se ne uče učenci v deškem zavetišči „Collegium Marianum" obeh deželnih jezikov „in Wort und Sehiift", kakor je to bilo v predlogu deželnega odbora izraženo. Zdaj se naglasa z besedo „nacb Thunliehkeit", da se stori o pouku druzega deželnega jezika v zavetišči, kar je v obče mogoče. S to besedo, katera se nahaja i v državnih zakonih, pa ni rečeno, da bi se sploh ničesar storiti ne imelo. Narodna stranka ima program ravnopravnosti, tega se je tesno oklenila in se ga bode strogo držala. Prepir v deželi bode končan v istem hipu, ko bode nemški „Schulverein" iz dežele. Takt pa prepoveduje, da bi se slovenski poslanci sklicavali na osobo Nj. Veličaustva cesarja, kakor je to storil g. Dežman. Poslanec g. Grasselli opomni, da je vse, kar je trdil gosp. poslanec Luckman o postopanji mestne občine Ljubljanske, zaradi volilne pravice hišnih posestnikov, upisanih v deželno desko, da bi bil naznani! le tiste hišne posestnike, kateri so mu bili po godu, le zvijačno obrekovanje. Poslanec g. Luckman se izgovarja, da je to trdil zastopnik vlade pri državnem sodišči, ko se je obravnavala dotična pritožba nekaterih hišnih posestnikov. Poslanec Faber pravi, da je novinec v jezikovnih stvareh, a ker se je omenil nemški „Schul-verein", mora odkrito izjavljati, da je on velik prijatelj in pristaš tega društva. Da bi nemški „Schul-verein" ne pomagal, ne bilo bi mogoče ustanoviti toliko šol v revnih Kočevskih občinah, a nemški „Scbulverein" žrtvuje mnogo tisočakov v ta namen. Tudi Slovenci naj bi ustanovili jednako društvo, katero bi ustanovljenje slovenskih šol podpiralo. Koliko je v Ribniškem okraji občin, katere bi potrebovale ljudske šole, a prerevne so, da bi si jih ustanovile. Kočevarji pa so ne branijo učenja slovenskega jezika. S Slovenci zamenjavajo svoje otroke, da se slovenski nauče. Vladni svetnik g. K očev ar naglasa, da je „Collegium Marianum" privaten zavod in da nema vlada pravice uplivati, kakov naj bode učni jezik Poročevalec dr. Poklukar pravi, da ko bi hotel odgovarjati na vse, kar je daues slišal, trebalo bi mu govoriti par ur, a vender ne bi prepričal nobenega gospodov nasprotne strani. Će je g. Dežrnan trdil, da pri obrtniških vajencih mojstri najprej povprašujejo, znajo li nemiki, ni to resnično, kajti mojstru bode zmirom ljubši učenec, ki je dobro poučen v potrebnih šolskih predmetih, nego pa, da zna nemški, a je tepec. Pritožbe Dežmana o slovenskih časnikih nese utemeljene. In če Dežman trdi, da je narodna ravnopravnost, kar se nemštva na Kranjskem tiče, „jammervoll", je to pač le go-vorjeoo za parado. Kočevarji so v jezikovnih vprašanjih bclj tolerantni, ko Dežman. S Kočevarji se bodo Slovenci lahko sporazumeli, d i bi se pa z Dežmanom, tega poročevalec ne verjame. Pri glasovanji se zavrže predlog g. Dežmana ter vsprejme predlog upravnega oiseka, potem pa seja sklene. Poročilo deželnega odbora o nameravanem gradenji dolenjske železnice. Slavni deželni zbor! Z dolenjsko železnico pečali so se od leta 1864. sem vnovič razni zastopi naše dežele. Najpred razpravljalo se je o tem vprašanji vsled ukaza visocega c. kr. minister-stva za trgovino in gospodarstvo dne 18. avgusta 1. 1864. št. 1309. v kranjski trgovinski in obrtnijski zbornici, ko se je posvetovalo o načrtu novega že-lezničnega omrežja avstrijskega cesarstva. Trgovinska in obrtnijska zbornica izrekla se je v svojem dotičnem poročilu na visoko c. kr. trgovinsko mini-sterstvo dne 7. novembra leta 1864. za zvezo deželnega glavnega mesta Ljubljanskega s Karlovcem. Od tačas predlagale so se vnovič prošnje na visoko Bkupno ministerstvo in na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo, kakor tudi obema zbornicama visocega državnega zbora od kranjskega deželnega odbora, od trgovinske in obrtnijske zbornice, od mestnega zbora Ljubljanskega iu od dolenjskih občin. V /boruici slavnega kranjskega deželnega zbora govorilo se je o dolenjski železnici prvikrat v seji dne 29. jauuvarija 1. 1866., iu sicer o priliki, ko je slavui deželni zbor za prvotna dela Liubljansko-Trbi-ške železnice dovolil donesek iz deželnega zaklada. Dne 18. septembra 1. 1868. pripozual je slavni deželni zbor važnost in potrebo dolenjske železnice, ki naj bi vezala Ljubljano s hrvatskimi, ogrskimi in dalmatinskimi železnicami, ter je sklenil, da se predloži prošnja na visoko ministerstvo. Jednake sklepe btoril je slavni deželni zbor 1. 1869., 1870., 1872., 1873., 1874., 1875., 1876., 1878., 1880., 1881 in 1882. Kakšen uspeh so ti sklepi imeli, je slavnemu deželnemu zboru že tako znano. Deželni odbor usoja Bi torej le opozarjati na ukaz visocega trgovinskega ministerstva dne 5. aprila 1. 1869., štev. 21845., v katerem se je deželnemu odboru na znanje dalo, da trgovinsko ministerstvo važnost upitne železnične zveze prizna iu da se je na to zvezo tudi v dotičnem dne 15. marca 1. 1869. v zbornici poslancev visocega državnega zbora predloženem načrtu postave zaradi dopolnitve omrežja avstrijskih železnic v ozir jemalo. Dalje usoja si deželni odbor tudi .spomniti na ukaz visocega trgovinskega ministerstva dne 8. junija 1. 1869., štev. 9251., v katerem se je deželnemu odboru povedalo, da je morala c. kr. vlada prej omenjeni načrt postave zarad dopolnitve železničnega omrežja, z ozirom na zaključek zadnjega dižavuo-zborskega zasedauja, sicer nazaj vzeti, da pa vlada vse jedno tudi za naprej še ostane pri svojem v tem načrtu razloženem programu. KoneČno opozarja deželni odbor na visoka ukaza dne 7. in 27. junija 1. 1872, Štev. 22503., 1. 1872., s katerima se je tehnično pregledovanje predloženih treh železuičnih načrtov zaukazulo in na podlagi teh ukazov tudi zvršilo. Vsled prošnje, ki jo je predložil deželui odbor dne 2. iebruvarija 1. 1882., štev. 6317. 1. 1881., zopet trgovinskemu ministerstvu kakor tudi obema zbornicama državnega zbora, naj bi se kar najhitreje predložila in sklenila postava zarad naprave železnice iz Ljubljane skozi Dolenjsko doli do ogersko-hrvatskih oziroma dalmatinskih železnic, naročilo je visoko trgovinsko ministerstvo z ukazom dne 27. junija I, 1882., štev. 1067. c. kr. deželni vladi, naj deželnemu odboru naznani, da ekscelenci gospodu trgovinskemu ministru z ozirom na to, da se v sedanjem času od državnih financ za železnične namene tako ogromno veliko zahteva, za bližnjo prihodnost ni mogoče obljubiti, da bi se na državne stroške izvršila zgradba naprošene železnice, katera kot glavna črta onih železnic, s katerimi se ima zvezati, ne zadostuje zdaj že kazajoči se potrebi, kakor tudi ne zahtevanju za pozneje zaželjeno dopolnitev prometnih potov, vender pa da je pripravljen, za ta slučaj pre-tresovati vprašanje zarad državnega doneska, ako bi se vdeleženci poprijeti građenja krajne železnice, katera bi se prilegla posebnim razmeram prometa onih krajev dežele, ki leže mej Ljubljano in Novim Mestom, in ako bi se moglo za gotovo prepričati, da so stavbeni stroški, ki bi se morali kolikor le mogoče znižati, — morebiti po izgledu građenja železnice v Kremiki dolini — zagotovljeni, ako mogoče samo z izdajo delnic in da se kar največ izogne vsakateri kurztii zgubi. Te delnice morali bi večjidel udeleženci prevzeti in država bi samo z onim doneskom pripomogla, katerega bi delničarji ne mogli skupaj spraviti. Z ozirom na ta ukaz sklenil je slavni deželni zbor kranjski v seji dne 17. oktobra 1. 1883. sledečo resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, naj v sporazumu s trgovinskG in obrtnijsko zbornico kranjsko dela na to, da se sestavi odbor, obstoječ iz zastopnikov deželnega odbora, trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani, mestnega zbora Ljubljanskega, kranjske hranilnice v Ljubljaui, iz nekaterih posest nikov dolenjskih in zvedeucev o železuičuib stvareh. Ta odbor naj bi delal na to, da se že jedenkrat uresniči želja slavnega deželnega zbora glede zgradbe dolenjske železnice". Vsled tega sklepa naznanil je deželoi odbor zdaj navedeni deželno-zborski sklep trgovinski iu obrtnijski zbornici, mestnemu mugtstratu iu kranjskoj hranilnici v Ljubljani, potem županstvom občin Novomesto, Metlika, Črnomelj, Višnjagora, Žužem perk in Trebnje, dalje gospodom: Karol Luckmann-u, vodji kranjske obrtnijske družbe, Franc Kotnik-u v Vrdu, Alojzi Praschnikerju v Kamniku, Janez Ko-8ler-ju v Cekinovem gradu pri Ljubljani, J. Gorupu v Trstu, J. Tomek-u v Rakovniku, Albin grofu Margheri-ju v Otoču, Karol Rudež-u, Franc Ksav. Souvan-u v Ljubljani in Josip vit. Wenusch-u vodji građenja Kremške železnice ter s tem naznanilom ob| jednem tudi povabil za vstop v omenjeni železniški odbor. Dalje naznanil jo deželui odbor upitni deželno-zborski sklep svitlemu knezu Karol Auerspergu in Častitej generalnej direkciji avstrijske alpine in rudarske družbe s povabilom, da bi odposlala svoja zastopnika v železnični odbor. Na prošnjo županstev občine Velika Loka in Prapreče prijavil se je tudi tema večkrat omenjeni sklep s povabilom, da pošljeta svoja zastopnika v odbor. Trgovinska in obrtnijska zbornica poslala je v odbor gospoda zborničnega predsednika Josip K u šarja, svetovalca Pankracij Eichelter ja in Vaso Pe-tričiča, mestni zbor Ljubljanski odposlal je gospoda župana Peter Grasselli-ja, Franc Fortuno, grojščaka, in Fran Žužek-a, inženirja v Ljubljani; kranjska hranilnica gospoda predsednika Aleksandra Dreo; mestna občina Novomeška gospoda župana dr. Albin Poznika; mestna občina Metliška gospoda Leopold Gangl-na, posestnika in mestnega blagajnika v Metliki; mestna občina ČJrnomeljska gospoda Andrej, Antoučiča posestnika v Črnomlji; mestua občina Višnjagora gospoda župana Anton Štepic-a; občina Trebnje gospoda okrajnega sodnika Ludovika Golia; občina Velika Loka gospoda grajščaka Marko Trbu-hoviča pl. Schlaehtschvvert; občina Prapreča gosp. učitelja Viako Kmet-a. Svitli knez Karol Auersperg odposlal je kot zastopnika gospoda višjega gojzdarja Ernesta Fabra. Iz med druzih povabljenih pisal je le g. Jan. Kosler, da ne more vstopiti v odbor, vsi drugi pa so vabilo sprejeli. Seja železničnega odbora, v katerega so vstopili vsi deželni odborniki, bila je dne 10. rjfaja t. 1. Ko je gospod deželni glavar grof Thurn v kratkih besedah povedal, kaj da se je od leta 1864. sem glede dolenjske železnice storilo in ko je župan ude železničnega odbera v imenu mesta Ljubljanskega pozdravil, bila sta gosp. deželni glavar grof Thurn načelnikom odbora in gsop. žup.?a Peter Grasselli na-čelnikovim namestnikom per Acclamationem izvoljena. Poročevalec bil je deželi poslanec gospod Janez Murnik. Po daljnej živainej debati, katere se je vec gospodov udov železničnega odbora vdeležilo, sklenila se je sledeči resolucija: „Glede na to, da je glavna železnica iz Ljubljane v Nuvomesto doli do ogersko-hrvatsko- dal-mantinskih železnic sedaj nedosegljiva, je delati na co, da se gradijo lokalne železnice na Dolenjskem, ter je v to svrho voliti izvrševalni odsek peterih udov, katerega naloga je, poizvediti razne črte, potem dotične stročke in doneske vdeležeucev ter za vsak slučaj posebej železničnemu odboru poročati. V izvrševalni odsek bili so z glasovnicami uvoljeni gospodje: Jos'p Kušar, Karol Luckmann, Janez Murn k, J. Tomek in Josip vitez Wenusch. Ta odsek volil je za svojega načelnika gosp. Josip Kušarja. Na podlagi od odseka storjenih sklepov poslale so se posebne pole z vprašanji vsem vdeleže-nim občinam v ta namen, dit bi se z ozirom na dotične odgovore moglo preračuniti ali bi se naprava železnice izplačala. Odgovori došli so skoraj da od vseh občin. Kakor hitro bode to delo gotovo in ko bode zagotovljeno pokritje stroškov za izdelanje načrta, bode odsek vložil prošnjo za predkoncesijo ter Btoril potrebne korake, da se bode načrt izdelal, ter predložil visokemu ministerstvu. Deželni odbor je toraj tega mnenja, da bodo vsa dela do prihodnjega zasedanja slavnega deželnega zbora tako daleč gotova, da bode Blavnoistemu mogoče tačas skleniti, kako bode to podjetje za naprej podpiral. Gre torej za to, da se zagotovi pokritje stroškov za prvotna dela in za izdelanje načrta, ki bodo okoli 15000 gld. znašali. Ker je slavni deželni zbor Že vnovič priznal, da je građenje dolenjske železnice za kranjsko deželo velike važnosti in ker je v seji dne 13. julija I. 1880. tudi deželni odbor pooblastil, da građenje lokalnih železnic na vso moč pospešuje, iste za primerni čas deželnih priklad oprosti, oziroma tudi male doneske iz deželnega zaklada s pridržkom odobrenja slavnega deželnega zbora pod tem pogojem obljubi, ako se dovoli, da pripade po dogovorjeni dobi pravica do teh železnic deželi, misli deželui odbor, da bode slavni deželni zbor na jednaki način, kakor je leta 1866. glede Ljubljansko-Trbiške železnice storil, tudi postopal glede dolenjske železnice, ki je poklicana kmetske pridelke, potem obrtnijske izdelke in les dolenjskih krajev izročiti prometu in tako tudi pospeševati interese državnih železnic kakor tudi južne železnice. Važnosti in potrebe građenja dolenjske železnice, ki bi imela pospeševati promet dolenjskih krajev, misli deželni odbor, da ni treba zopet utemeljevati, ker se je to že vnovič v slavnem deželnem zboru zgodilo. Z o/.irom na zdaj povedano ter posebno gle Je* na to, da je zgradba dolenjske železnice deželi na korist, nasvetuje torej deželni odbor: Slavni deželni zbor uaj sklene: 1. Deželni zbor dovoli za izdelanje v pridob« ljenje koncesije za železnične progo od Ljubljane do Novega meo ta potrebnega načrta donesek iz deželnega zaklada do največ 5000 gld. 2. Deželnemu odboru se naroča, ta donesek še le potem porabiti, ako bodo z njim zagotovljeni za izdelanje načrtu potrebni novci in ako bodo deželi pridržane pravice, ki bodo nastale vakru1 tega podjetja. Politični razgled. HotrauJe dežele. V Ljubljani 6. oktobra. Delegacije ae snidejo neki 27. oktobra in bodo zborov&te tri tedne. Budget za leto 1885 se ne bod? dosti ločil od letošnjega, zato bode zborovanja delegacij najbrž jako mirno. Odsek za občinske zadeve štajerskega deželnega zbora zavrgel je predlog M. VoSnjaka, da se premeni zakon o okrajnih zastopih. — V soboto se je deželni zbor zaključil. Odsek za občinske in okrajne zadeve češkega deželnega zbora je sklenil, predlagati deželnemu zboru, da se Herstov predlog o omejitvi okrajev po narodnostih, vsprejme tako spremenjen, da se bodo občine uvrstile k drugim okrajem samo tedaj, če bodo Bame prosile za to, silile se pa ne bodo. Ta sklep se nam zdi jako opravičen, in le kaže, kako spravljiva, da je Češka večina nasproti Nemcem. Mi ne vemo, kako bodo Nemci s tem predlogom zadovoljni, a b stališča pravice ne bi imeli ničesar ugovarjati. —■ Tudi za Herbstov predlog, da se da petakarjem volilno pravo bodo baje Čehi glasovali. Ta predlog so Nemci stavili zato, da bi potem proti Čehom zabavljali, ko bi bil zavržen, in kričali, da večina ne privoli volilue pravica nižjim razredom ljudstva. — Deželni zbor je vsprejel zakon, da bodo vsa zavarovalna društva morala plačevati nek donesek za požarne brambe. Mi smo takoj izjavili, ko je izšel novi statut državnih železnic, da ne ustreza narodnej jednako-pravnosti in potrebam posamičnih dežel. In res so so hitro slišale pritožbe, zlasti na Češkem in Ga-liŠkem. Gfrallskl zbor je volil posebni odsek, da pretresuje nov železniški statut in pododsek tega odseka je sedaj nasvetoval resolucijo, da se spremene vbo dotične določbe železniškega statuta, ki nabpro-tujejo deželnim interesom, pred vsem naj se po omeji raba nemškega jezika v železniškej službi. — V soboto je v deželnem zboru poslanec Romanczuk utemeljeval svoj predlog o rusinskem kot poučnem jeziku v ljudskih šolah. Govoril je jako zmerno. Obračal sn je do Poljakov, da naj pred Evropo pokažejo, da znajo biti pravični Rusinom. Njegov govor je napravil velik utis. Konservativni poslanci stavili so v spodnje-avstrljikem deželnem zboru predlog, da bi nikdo ne smel biti ob jednem deželni odbornik in državni poslanec. Dosti upanja ni, da bi bil ta predlog vsprejet, kajti liberalci se mu protivijo, ker bi muogo njih najveljavnejših mož potem moralo odložiti deželno odboruištvo. Nečemo pretresavati, ali je ta predlog primeren in opravičen, a vsekako je resnega premisleka vreden, in želeti je, da se od raznih stranij osvetli. Tudi zgornje-avstrljskl deželni zbor se bode bavil s tem, kako zboljšati položaj kmetskega stanu. V petek je poslanec Pereira stavil predlog, da se naroči deželuemu odboru, da preiskuje uzroke propada kmetskega stanu in stavi deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji potrebne nasvete. Pred vsem naj pretrese: 1. Ali naj bi se upeljala meja, do katere se sme .adolžiti kmetsko posestvo; 2. kako bi se dala preprečiti konkurenca ameriškega žita; 3. ali naj bi se določil nek gotov minimum kmetskega posestva, kateri bi se ne smel eksekutivno prodati; 4. ali naj bi se omejila prosta delitev zemljišč in kako? Solnogradskl konservativci stavili so v deželnem zboru predlog, da se zopet oživi katoliško vseučilišče v Solnogradu. To vseučilišče ustanovil je solnogradski nadškof leta 1G20, ter sta \e tedaj potrdila n< mški cesar in papež. Leta 1810 se je pa to vseučilišče odpravilo. To vseučilišče bi bilo podobno osnovano, kakor so katoliška vseučilišča v Franciji in Belgiji, ter bi bilo svobodno, to je nezavisno od države. Naš namen ni preiskavati, bi li bilo tako vseučilišče koristno ali ne, a stvar je v tem jako pomenljiva, ker bi se, predno se ta predlog izvede, morala državna oblast z ozirom na šolstvo zmanjšati iu dati deželam več avtonomije. V soboto se je konstituiral lirvatskl sabor. Predsednikom je izvoljen Mirko Hrvat, podpredsednikoma pa Giurgević in Spevec. Giurgević je Srb. Za perovodje so izvoljeni Popović, LonČarić, Barlo-vić, Stanković in Ivandija. Poslednji pripada k stranki prava. Zbornica je sklenila s posebno adreso odgovoriti na kraljev reskript V umije države. Velikega mejnarodnega kongresa aiiarlii -■tov, ki se je imel ta mesec sniti v Barceloni, in za katerega so se že bita razposlala povabila, letos ne bode, ker razsaja kolera na Spanjskem. S francosko - kitajskega bojišča prihaja vest, da so Kitajci res uurli v Tonking. Napali so že nekatere francoske ladije na nekej tamo-Snjej reki. Francozi so pognali Kitajce v beg in jim napravili mnogo škode. Francozov je bilo 31 ranjenih. Razmere v Sudanu se na bolje obračajo. Sila ustajnikov hitro pojema in veduo postaja jasneje, da nikdar ni bila tako velika, kakor se je od tam poročalo. Mnogo je bilo tedaj v teh poročilih orijentalske fantazije. Mnogo mesecev je minilo, pa vender ustajniki neso mogli vzeti Cbartuma, če tudi število Gordonove vojske ni baš veliko Sedaj pa dohaja iz Sudana celo vest, da je Gordon zopet si prisvojil F ko je poprej razpodil tamošnje ustaške čt le še angleška ekspedicija, pa bode U8t.,>' Od dolenjske meje 4. < I Naši Nemci in nemškutarji, katerim 8c skej deželi vedno bolj in bolj udirajo, poj radi z „visoko stopinjo" svoje omike i. dr., -Slovence pa nazivljajo z „rokes Volk" in družin, podobnimi pridevki, katerih se jim ne manjka. Jaz gospod urednik ne trdim danes, da spada gosp. nadčastnik P.........r> ki je ta dan vodil v * škem trgu kontrolni shod, — mej tiste naše Nemce ali nemškutarje, ki nosijo soboj tisto „visoko stopinjo" omike, ipak Vam povem, da je ta gospod nadčastnik pri tem shodu hvojo omiko (naj je že nemška ali uemškutarska), — v najvišej Btopiuji pokazal. In če ne verjamete gospod urednik, pa slušajte: Pri tem konti. shodu so se tedaj sošli naši Blovenski fantje, — sledeč vojaškej svoji dolžnosti. Navzočni bili so pri tem shodu tudi dotični župani in zuBtopnik okrejnega glavarstva g. komisar P, Gosp. nadčastnik prične ob uri klicati imena naših fantov — vojakov po zapisniku. Slehern, katerega ime je g. P—r izgovoril, imel ae je oglasiti, da je navzoč. Razume se samo po sebi, da se vsak Človek pri takej priliki posluži svojega maternega jezika, — in ne kitajskega, katerega se ni učil. Tako se je tudi pri tem shodu zgodilo. Oglasil se je vsak s: .Tukaj!u — Ta besedica „ tukaj", lejte razvnela je pa občutljive živce g. nadčastuika tolikanj, da je dobil povod pri slehernem, ki se je s „tukaj" oglasil, prav omikano (?!) in robato (!?) zarenčati, rekoč: „Tukej se odgovori po sovdašku, in neČ drugač! — Tukej se reče „hiertt, /žmirkajte a1, pa ne „tukaj", tepec, osel, s .... ! itd." Tako omikano vedel se je dne 4. oktobra g. nadčastnik P........r v *škem trgu, — in sicer mej množico priprostoga naroda; kaj je hotel gosp. nadčastnik s tem svojim vedenjem nam družim pokazati, mi ni znano, povsem pa redka prikazen. Vsled tega bi mi danes temu duhovitemu gosp. nadčastniku P. z „občutljivimi živci", v katerih razbija hudournik nemSke omike (? ka-li ?), svetovali, da se potrudi v jednacih slučajih s svitlejšimi in čistejšimi žarki svoje germanske kulture mej našim narodom svojo službo opravljati, drugače bode naš priprosti slovenski narod misli, da se pošiljajo v dežel navadni pa preoblečeui hlapci — o katerih se soditi da: wie der Schelm selber ist, so denkt er von An-deren 1" G. nadčastnik je pa dobil tukaj za svojo nemško omiko, — navaden Greuterjev: nPfui!" katerega naj nadčastnik jgospod P—r blagovoli dobro spraviti! — Obžalujemo 1 Dolenjski pohajkovalec. Iz Sevuiske okolice 1. oktobra. [Izviren dopis] Nekaterim starišem in otrokom so se še le sedaj oči odprle, da so bili v nemčursko šolo le zapeljani. Sevniški gospodje bo nas že lansko leto svarili, da brezverni Kavčič, kateri je le tukajšnjo, takrat jednorazredno šolo obiskoval, druzega pa se nič učil ni, da on nevedne ljudi le moti. Kdor hoče iti v mesto dalje študirat, mora tudi izkušnjo iz krščanskega nauka narediti, in letos smo se pa vsi prepričali, da o krščanskem nauku v tej šoli ni prav ne duha ne sluha, ter da bodo taki ljudje s časoma le Turki. Tako nevednih otrok naj se Bog usmili. Wermuth, kateri nikoli učiteljske izkušnje delal ni, ker mu je preteška, vabi otroke le žo s trompeto v šolo, katero pri telovadbi v okolici večkrat slišimo, njegov tovariš Ajstrič pa v šoli otrokom kaj na gosli zagode, in šol* je vesela. Otroci pa, ki se v mladostnem času ne učijo krščanskega nauka, branja, pisanja, računanja itd., bodo divjaki in berači. Živež iu obleka gotovo ni toliko vredna, kakor prava šola. Tudi dr. Mauer, posestnik Tu-riškega grada se je dal pred dvema letoma od Kavčičeve brezverske Šole zapeljati, a čez jedno leto je že dečka iz šole vzel in pa celo pretečeno leto doma imel, kar je bilo pametnejše, kakor v tako šolo pošiljati ga, kjer so otroci vse druge neumnosti in nepotrebnosti učijo, da se ljubi mladostni čas trati, le tega ne, kar bi jim v prihodnjem življenji bilo v prid. 1 z Pod brez ja 5. okt. [Izv. dop.] Tržičani in Podbrežani z občinarji drugih katastralnih občin vred so po posebni deputaciji glede prestrmega klanca v Gobovci in dveh družin klancev izročili nujno prošnjo visoki c. kr. deželni vladi, kar je bilo ne le v tem listu, ampak tudi v listu „Slovence" priobčeoo. (Hvala obema.) Zaradi tega bila je splošna zadovoljnost, tem več, ker je vsak pričako-še kaj več v časopisih čitati. Res je prve prost, jako razveselila, slišati o prošnji na visoki or, katero so odposlali vrli Kamnogoričani pa to nikakor še ne zadostuje, kajti zau. bolj za deželno cesto od Krope in Kamni Tržiča, prosili so le o ti zadevi, kar jim na korist. Glede pa, da gre tu za skupni glede, da Tržičanom in Pod brežanom b ^Ino cesto od Krope in Kamno- gorice do Tr "mo, ako visoka vlada cesto v Gobovci pre. 'e ravno prvi začetek na korist obrtniji v Iz tega stah avno p» >aimo svoja po- slanca dra. Pokluka "1" a interpelirata pri prvi priliki v dez je visoka de- želna vlada že pričela f odbreške ob- čine od dne 10. septe »j da misli z njo početi V Da se tega naš« vr!a posianca poprimeta, smo gotovi, ter ju ob jednem j..vno zagotavljamo, da jima bodemo glede truda kot volilci hvaležni. Že obrtniji na korist moral bi Gobovec odstranjen biti, ne da bi tu v poatev jemali velikanske nesreče, ki so se in se še vedno v tem zastaranem klanci dogajajo. Podbrežan Domače stvari. — (Tiskovno pravdo) začel je proti našemu listu in proti g. A. N av ra til u g. Saliocher, zdravnik v Metliki in sicer zaradi dopisa „Iz Metlike" v 199. štev. Naš urednik g. Železnikar bil ie danes v tej zadevi poklican k deželni aodniji. — (Imenovanje in premeŠČenj e.) Gospod avskultant Emil Rizzoli imenovan je pristavom pri c. kr. okrajni sodniji v Ribnici. — Pristav g. Ivan Kur al t premeščen je vsled lastne prošnje iz Ribnice v Rateče. — (Dva srbsk a nadčastnika) obiskala stu včeraj Ljubljano. Jeden je rodom Goričan, nekdaj Janko Štibelj, sedaj Janko Vukasovič, drugi Lazar G. Božič. Prvi gre obiskat svoje sorodnike, drugi, rodom iz Šumadije, ga Bpremlja, da se seznani z našimi pokrajinami. Junaški postavi obeh gospodov in krasni uniformi vzbujali sti občno pozornost. V čitalnični restavraciji bila nam je pre-prijetna prilika, seznaniti se ž njima in veseliti se njijinih krepkih navdušenih govorov. — (Nemški otroški vrt) Danes začelo se je upisovanje za to podružnico nemškega šul-ferajna v Mahrovi hiši, ob jednem pa lov na slovenske otroke. Videli Brno mnogo revnih starišev, ki so šli upisavat svojo deco, a ne znajo niti besedice nemški. Nemci, posebno pa količkaj premožni, ne bodo dajali svojih otrok tja, kajti namen temu vrtu je jedino ta, luliko sejati v srca mladino slovenske. — (Kouf is ka ci j a.) „Soče" zadnjo štev. zaseglo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega Članka z napisom: „Pobratimstvo goriških Slovencev in Italijanov proti irredenti". Uredništvo priredilo je drugi natis. — (Velik pretep) bil je preteklo noč na mestnem trgu, a trajal ni dolgo, ker je redarstvo v par trenutkih naredilo mir. Neki postopač je pri tej priliki druzega z nožem na glavi in na roki ranil. Ranjenec mu je sicer nož odvzel, a se pri tej priliki na roki obrezal. Policija odvela je razgrajalce k sodniji. Mej njimi je tudi gospod, ki se prišteva izobraženim krogom, a je v Virantovi kavarni nekega pomagača s pestjo tako obdeloval, da je ves črn. — (Vodstvo južne železnice) je baje ukrenilo, tudi v Ljubljani, kakor na Dunaji, Kaniži itd. sezidati iz penzijskega zaklada kondukterjev blizu južnega kolodvora veliko poslopje, v katerem bi bilo prostora za 50 sprevodnikov iu njih obitelji. Ako se ta ukrep uresniči, bodo mala stanovanja gotovo ceneja. — (Tourin retour-liste) za vožnjo mej Litijo iu Ljubljano dovolilo je vodstvo južne železnice. V kratkem se začno izdavati. Gosp. Fr. Hren, veletržec z lesom, ima za to pridobitev posebne zasluge, — (Nova uječa.) Poroča se, da pravosod-nje naše ministerstvo namerava prirediti novo uječo, v katero se bodo vzprejemali samo mladostni kažnjene', zločinci, ki še neso vzpolnili dvajsetega leta. Razuu tega imajo bo po sedanjih kaznilnicnh napraviti strogo odločeni oddelki za mladostne hudodel-nike. Če se pomisli, da marsikoji mlad hudodelnik pride iz svoje pokore še veliko bolj izprijen, pač tudi zategadelj, ker je svojo kazen, torej svoje „poboljšanja" užival v slabi tovaršiji starih, nepoboljšljivih zločincev, onda mora se namero justičnega ministerstva hvaliti, ker izvedena bode veliko mladostnih grešnikov rešila popolne moralične propasti. Kazenskopravno slovstvo že iz davna priporoča take naprave. — (Na av. Lukeža dan) 18. t. m. ob 9. uri dopoludne bode c. kr. kmetijska družba kranjska „Pri bavarskem dvoru" pet bikov in dve telici muricodolskega plemena na prodaj postavila. — (Zgubil) je policaj Tomaž Kranjc, ki je bil v službenih zadevah v Ljubljani, svojo črno listnico, v katerej sta bila mej drugim dva kupona avstrijske rente v vrednosti 42 gld. Kdor bi bil listnico našel, se prosi, da jo blagovoljno odda na rotovž. — (Razpisana) je služba druzega učitelja na jednorazrednici v Hrenovicah. Plaču 400 gold. Prošnje do konca t. m. na okrajni šolski svet ? Postoj ini. Telegrami „Slovenskomu Narodu": jSevnica 6. oktobra. Sadjerejska razstava včeraj slovesno otvorjena, nepričakovana udeležba razstavljalcev. Dunaj 6. oktobra. Kakor listi poročajo, se bode v soboto uzidal zaključni kamen za vseučilišče Dunajsko. Cesar pride sam k slav-nosti, katere spored se izdeluje. Dijaki izrazili so željo, da bi sami skrbeli za vzdržavanje reda. Razne vesti. * (Ra z s t a v a I e p ih ot r o k v Parizu prepovedana) Poročali smo že, da so prijatelji lepih otrok sklenili to jesen v Parizu otvoriti razstavo najlepših in najmočnejših francoskih otrok in po razsodbi umeteljnikov in strokovnjakov podeliti prvim najbrdkejšim in najmočnejšim otrokom obojega spola izredna darila v denarjih in zlate in srebrne svetinje. Ker je pa zdaj zdravstveni svet to razstavo p.epovedal, bodo podjetniki otročja mala čudesa izredne lepote in moči razkazovali le v podobah (in etiigie.) 1000 fotografij najlepših otrok francoske stolice so razstavili občinstvu na ogled in komisija bo odličnim otrocičem najlepše podobe podelila pri-Bojena darila. * (L e p nos pripomore — do velike dedščine.) Nedavno je umrl v Londonu jako bogat zasobnik, kateri je vse svoje zelo veliko premoženje zapustil mladej »ospiei mis. B. Sodnijski uradnik in notar umršega se gospici predstavita, da bi jej prečkala oporoko in dobila od nje potrdilo o vsprejetej dedščini, a v njino veliko čudo se izjavi krasotica, da ne pozna mrtveca. Nekoliko pomišljujoč, reče: Ker pravita, da umrli še ni pokopan, toraj prosim, peljita me k njemu, znabiti mi je vsaj osoba njegova znana, da si mi je neznano njegovo ime. To se zgodi. Ko pride gospica do trupla, ji odkrijejo obraz umršega in mis B. zakliče bolestno: „Jhz ga poznam; to je isti gospod, ki me je že tri leta, čudeč se in pesni pišoč mojemu nosu na čast, zasledoval. Kadar in kjer koli me je srečal, vedno je obstal in moj nos občudoval. Pri preiskavi zapuščine umrlega so tudi res našli veliko pesuij opeva-jočih krasni nosek mlade krasotice in več nego 50 slik njenega nosu. Sicer se je pa glasil konec oporoke blizu tako-le: „Prosim mis B. zapuščino mojega premoženia prijazno vsprejeti, katera se mi do zdeva še premajhna v primeri z neizrekljivim veseljem kojo sem užival zadnja ti: leta, opazujoč njeni Čudapolni, prav starozgodovinsko-izraščeni nos." Mis B. se seveda ni pustila dlje prositi in je vspre jela veliko dedščino, katero si je nepričakovano pridobila s krasnim noskom. * (Velika nevihta na Islandu.) ll.sept. t. 1. razsajal je po Islandu silno hud orkun, kateri je pokončal 19 ladij, največ norveških, 132 jih mo ' no poškodoval in GO malih ribiških čolnov uničil. Mej to strašansko nevihto je veliko ljudij zgubilo svoje življenje! Meteorologično poročilo. S o Čas opazovanja Stanje barometra v mili. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v nun. 4. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-17 mm. 737- 74mm. 738- 50mm. + 11-3° C +10-0° C -4- 7-6° C al. j z. Z. 8VZ. si. svz. obl. obl. obl. 800 mm. dežja. 5. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-92 mm. 737- 7!) mm. 738- lf) mm. 1 -f- 8 4" C -r-11-4« C + 8 2» C si. svz. z. svz. si. svz. obl. obl. dež. 230 mm. dežja. Srednja temperatura obeh duij je znašala po + 9-3°, 3'8° in 3'7° pod normalom. 33"U-X3.aJsls:a, borza ine 6. oktobra t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) HpiriiH ren a......... Srebra« renta .... .... Zlata ren' ....... Akcije nan.dne banko ..... Kreditne iikcije...... London ....... Srebro........... Napol.. ........... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1S*>4. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska z|ata renta 4>°/....... rt n »-.„ .... „ papirna renta 5%.....88 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5*/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4",,' „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri>r. oblik'. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. ttudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 _ Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 9> kr. 81 - 95 103 — ■ 90 m;o — 285 80 121 m 80 • • 67 ■ m 77 59 9) 75 124 9 50 171 9 50 102 9 90 122 75 92 0 90 88 9} 85 104 9 50 115 n 40 121 30 109 _ 105 • 50 176 n 75 18 50 104 50 211 25 Poslano. Cenjeni g. Cimperman! (629) Ako hočete, da Vam odgovorim na Vaš spis v zadnjem „Zvonu", blagovolite mi naznaniti svoj naslov, kajti ne zdi se mi umdstno prepirati se po časopisih. 1\ Crv. Poslano. GLAVNO SKLADIŠTE Mm _—---' najčistije lužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, i kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevln« I ieludca bolesti grkljana i proti mehurnlm kataru, HINKE MATTONI.IA Karlovi vari i VVidn. i 1^31) M e 9 o ■s m Izjava. Mi podpisani posestniki, to je: Matevž Turšifi h. št. 8, Blaž Turšič h. št. 6, Tomaž Debevec h. št. 10, Anton Škerl li. Št. 14 in Gregor TurSič h. št. 15, vsi iz Bezuljaka pri Cerknici smo imeli svoja poslopja pri banki „Slaviji" zavarovana in je nam požar uničil od teh poslopij dne 7. septembra t. I. vsacemu hišo in živinski hlev in jednemu pa zraven tudi skedenj in kozolec. V kratkem času potem došel je sem glavni zastopnik te banke, gospod Ivan Hribar iz Ljubljane, je škodo cenil ter nam precej taisti dan precejšnje svote na račun dal. Dne 2. oktobra t. 1. nam je pa banka „Slavija" še ostale zneske odškodovanja poslala, tako da smo popolnem izplačani. Za to točno in hitro izplačilo odškodnine, se banki „Slaviji" najtoplejše zahvalimo ter taiBto vsakemu kot pošteno in zanesljivo banko priporočamo. V Bezuljaku dne 3. okt. 1884. (628) Matevž Turni«-. Blaž Turdie. Tomu/. Debevec. Anton Škerl. GreKtir Tursie. Pri suhem vremenu trganu (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vsakej množini po primemej ceni in presi pismene ponudbe (508—18) Die Oentral-Station fur Obst- und Gemuse-Verwaltung in Graz. Komi, na deželi izučen, 19 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrim spričalom, želi đoniti službo v kaki prodajalnici ali v kaki leseni trgovini na Kranjskem ali Spodnjem htajerskem. — Ponudbe vsprejema upravniitvo „Slovenskega Naroda". (619—2) St. 15 480. Razglas. (621—2) Mestni magistrat daje na znanje, da bodo proračuni za 1885. leto in sicer: 1. mestne blagajnice, 2. ustanovne zaklade, 3. Ijudsko-Šoiske zaklade, 4. zaklade mehanske bolnice, 5. mestne ubožn** zaklade v smislu §. 65 prov. obC. reda za Ljubljansko mesto od 1. do 14. oktobra t. I. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da luhko vsak svoje opazke v zapisnik sprejeti da. Mestni magistrat v Ljubljani, v 29. dan septembru 1884. Župan: Grasaelli. Velika partija 1 (788—62) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5gI. ■ Storcli v Itniii. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzovci proti pošiljatvi marke za 10 kr. MejnaroJna linija. IiTrstavM-Jorhararaoi Veliki prvorazredni parniki tu linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ia z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „0-exira.ariia,", 4200 ton, o kolu 10. oktobra. „East -A-Ti.grl5.ct", —--„ 25. „ Kajuta za potnike 200 gol«!. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na. (611—4) J\ TEEKUILE, penenilneg,a pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatre Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Einllinno d9 Ani. Poplaven, generalnega agenta v Trstu. Takoj delujoče. Uspeh zrjamoen. JVei&otjiMj in* ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pledab, izpulili in oNlveliU liiaeh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. Grrolioli v Brnu. V T-ftiltliani se dobiva pri g. tldvttftlu Mahf-ut v Trstu Peter Slocovkh, via Sanitu 13: r Corici lukar C. Cris-toffoletti; v Reki lok ar O, š'ilhavi/; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Alartinz; v liovinji lekar G. Tromba. T a in se tudi dobi: E«lll *1a H š'»

v Be odprav; vsako kurje oko brez vBake opt-racije,. Cena jkatljici s 15 prilepki in z roženim '.lletcem za izdiranje kurjih očes 2» kr. a. v. IDr. BeHr-ov živčni ekstrakt izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zolifiiS ter se Se dolgo vrsto let obnafi.'i kot Izvrstno sredstvo proti živčnim boleznini, kakor proti boleCinam na živcih, migreni, isehiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpneiiju, oslablje-njn in polucijam. Na dalje se dr. liehr-ov živčni ekstrakt/, najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otrpnulosti miiie, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Behr-OV živčni ekstrakt se uporablja le zvunanj". Cena steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. u. v. I NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati liittuer-jevc izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittners's Apotheko in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (464 5) Glavna razpošiljalna zaloga: Ologsiiitz?. Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Blttner-ja. Dr. Sehmlđt>ove prllepke m kar j« oceaa In dr. lSehr-ov živeui ekMtrakt prodajata v Ljubi juni lekarnarja: J. Svoboda in .1. pl. Trukoezy. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železuikar Lastnina in tisk ..Narodne Tihkarnu". 5370