IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO Leto VIII. PHIHOPSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev. 177 (2173) Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. X. gr. TRST, torek 22. julija 1952 Cena 20 lir 22. Julij - Dan oborožene vstaje slovenskega naroda mS te9a dne danes ob-matitni domo-stroH u ^ovna orodja in 1° Prailn? Pa Si nadene' "™a*nUna oblama. Ogr-ienje *Lv sveCano razpolo-beij '*•** plamti zu-krlteHH' * eistega, nepri- dOTjE"®*®* Kajti ta Vra?iii? ■ ve-lik, največjt tZ ni?' ?e, datum, s kate- pred ?r ,sl?venski narod s»oienn stopil po poti Wi v,J,emiine3a in naj-t svetlega preporoda. tnmiies 50 Vsi časopisi v inaim?,1 i domovini polni VdusJ*' Š!1 stolpcev, na-zann™' Vudie poslušajo st^?6 govore, Po ulicah hnrift , Z mogočnih mimo- ^arZaT °ddem md' tentJf trenutek, ko se slo- tlouJ’ k°se jugoslovanski Ba *!L. veličini njegove-Tr,nCyirLena z ganotjem za- veličini njegove-t2 ganotjem za-Wwwt V sebi se enkrat cosnJa epske dni m ne-•>- 0ne dogodke, ki so za dane« lm tf r?sniine ^nosu. ljiv~tem v b°doče neunič-j«melj vsake njegove zgodovine in bo-ne5 vi-1' }n ko se tako da-sele fovenski ljudje ve-niena ?,ieJre^’ ki ie vsa se:erii ednost prav v do-borii 171 nezamenljivi svo-hstlnm 'le enkrat z vsem jo ZTrJ^dajo, da so si ohranili sa-s/obo nnit V-eavmjno zve-Uovesfri™ -?V plemenitim Ž«.1i 22' m,a li 1941, vse il . kamarilja izda-Hote L .a^ ?e bilo sploh mo-raj ripn, ’ se le zdelo skodel f/^Bote, da bi se mo-sn°l>rii?,ek 2 golo pestjo MusJn z divjimi krdeli levih ^evih in Hitler-Vam l°Pnikov. Jugoslo-Pri^naroai so to stonli. jaških strokovnjaki vo-tali \Ved Pa so napovedo-lirt/a "0 bo svet kmalu le vd, a j. neVWeno krvavi trage- n£jtrah0tni- totalni ge-tani likvidaciji majhne-itii« ^oslovanskega ljud- narn*Govorili so: Skoda za port,,,’ mar bi se mirno ler svoji u*°di, dok- iruJf, ne bi stvari kako beZ^e. zaobrnile.. In te ko ip bilo tuti prav ta- Prai^ J Vseh m090Cih za-ritet l- generalskih avto- Wo'iaL?2 iz svojih sicer Oaml ■’ a tudi zelo vul- Ba-rno i« mehanično se-viorrir, računov izvrgle ločilno na1bolj vatne in od-hoteni pPostavke: Človeško kakor j zavest in voljo, Od »+r bilo to čuti tudi Prej ^n! tistih, ki so naj-iziaii t Vudstvo gnusno tv°ji * P°tem ga prepustni Varnih ,1' Potem va iz ieVetavŽv v° etru pri' Ven$kim ■ borečim se slo-Ijitcžen, in inooslovanskitn ^tavli’ nedij b%laQ’ pa tudi tra-erner a~ vsega, nad °e svpt„.Vsa *tiri leta dru-les svet^T v°lne strmel *nane r' ,° so predobro S* tiste kT^u za vse- tudi *raven’ Tn » bodejo v oči, ?e in do«?„i,e neštete knji-Je »se tn ^ntl< w katerih Sa Pozneisl ° shranjeno v*e, ki °Je r°dove in za 0radivo li!? moglo to Mihovih ?n č!1 korisiiti lastnih telnjah in stremljenjih za tistimi cilji, ki so jih jugoslovan-dar, če bi pa kdo hotel v pisano ali izgovorjeno besedo zajeti samo drobec tiste nedopovedno razseSne m silne epike, ki se je v njej lik jugoslovanskega rodoljuba povzpel do legen-damosti, potem bi se moglo to doseli samo s ponovnim zbirom vseh čustvovanj in misli tistih, ki so se borili in umirali, vseh njihovih stremljenj, upov in verovanj, stisk in bolečin, vseh smrtnih krikov padlih in neutesenega srda preostalih, vseh tesnob, ki so obhajale človeka po porazu, radosti, ki je prihajala po zmagi.... samo tako bi mogli, in res samo za drobec, zajeti in ljudem pokazati to. kar je prava vsebina osvobodilne borbe, kar je duh naroda. Za to pa bi se moral ponovno roditi Homer, in še Homer bi to komaj zmogel. Harold /%iams, zavezniški letalec, ki je nekoč spomladi 1941 treščil s svojim strojem na naSo zemljo in se je moral zdraviti v partizanski bolnici, je ob priložnosti takole izjavil: Danes pa se ponovno porajajo teorije, ki so nam sicer Ze znane, teorije prenapetih. pustolovskih možganov o nekakšni balkanski bojni folklori, o primitivno barbarskih instinktih ljudi, ki vsako minuto vlečejo izza pasov noZe in pi-Stole-kremenjače, o njihovih nagibih, ki so se. potencirani do množične besnosti, med okupacijo 1941-1945 spremenili v nekakšno hajdusko epopejo, v nekakšen spontan, toda neorga-s/a ljudje -e dosegli. Ven-' niziran in divji odpor proti tistim, ki so jim prinašali civilizacijo. Da sploh ne omenimo teorije, po kateri je bila NOVJ in sploh vse osvobodilno gibanje samo orodje v rokah blaznega Hitlerja, da bi se mogel laZe zlomiti odpor jugoslovanskih narodov. Res, m kaj reči, nekaterih možgani so naravnost vročično prenapeti. Vemo za kakšne cilje so skovane te teorije! Njih iniciatorji ne bodo uspeli v svojih namenih! Ne bodo uspeli s svojimi umazanimi jeziki omadeževati ali kakorkoli kompromitirati neprecenljive vrednosti naporov in tudi ne sposobnosti, ki so jo dokazali jugoslovanski narodi v svojem skrajnem hotenju, da se za vedno osvobode. Ne bodo uspeli zmanjšati ali kakorkoli okrniti prispevka, ki ga je dalo jugoslovansko ljudstvo za splošno osvoboditev človeštva. In predvsem ne bodo uspeli ovreči dejstva, da je bilo jugoslovansko osvobodilno gibanje vzor organiziranega odpora, ki mu je stala načelu ter ga vodila Komunistična partija Jugoslavije. Neizpodbitna priča za to je sam obstoj nove Jugoslavije in prisostnost njene ljudske armade. Nekim našim bližnjim in domišljavim sosedom bi povedali še to-le: Vseh njihovih enajst soških ofenziv z Vlttorio Venetom vred, pa še z abesinsko, albansko in grško kamapnjo zraven, ne odtehta pa tudi samo po operativni in taktični vojaški vrednosti eno samo vojaško operacijo, izvršeno po NOVJ. Kot rečeno, mislimo tu samo na čisto strokovno — vojaško vrednost, kajti vsebinsko, se pravi po moralni vrednosti strateškega namena, teh pustolovskih podvigov sploh ne gre primerjati s tem, kar je storila in za kar se je borila NOVJ, če nočemo istočasno omadeževati njeno ime in še ime njene naravne naslednice Jugoslovanske ljudske armade. Kajti eno je armada, ki je čuvar neodvisnosti svoje domovine, drugo pa napadalna, imperialistična armada, ki ograZa to neodvisnost drugim deželam. Jugoslovanskim narodom pa, ki danes praznujejo svoj veliki praznik. Želimo, naj bi ga praznovali v najbolj iskrenem in pristnem veselju, stremeči vse više v nenehni graditvi svoje srečnejše socialistične domovine, ki naj kot doslej tudi vnaprej ostane med prvo-boritelji miru, napredka ano-kratičr.ie stranke. Začetek kongresa so pozdravili s fanfarami, takoj nato pa je nastopilo resno delovno ozračje, ki ga skušajo dtenokrati. stopnjevati do skrajnosti. Ko-t j‘J znano, želijo demokrati izkoristiti slabi vtis, ki ga je v javnosti napra. vil veliki hrup na republikanskem zborovanju, in si za‘o prizadevajo, da bi bilo vedenja njihovih delegatov čimbolj neoporečno. Na vsakem stolu i'3 listič z napisom: ((Kongres bodo prenašali po televiziji: gledalo vas bo 40 milijonov ljudi«. V ozračju ni tiste napetosti, ki je vladala med1 republikanskim kongresom. Vendar menijo, d* se bodo pojavila o-sitrejša nasprotja, ko s« bodo »popadle delegacije severnih držav in delegacije južnih dr. lav ob Tiumanovsm programu r^sne enakosti, ki bo skupno sindikalnimi vprašanji, glavno torišče borb in kjer se bodo duhovi vsekakor mnogo bolj razvneli kot pri volitvi kandidatov. Uvodni govor je imel guverner države Illinois, Adlai Ste-venson, ki so ga delegati pozdravili z velikim navdušenjem. Ko se je pojavil na odru, so ovacije trajale deset minut, kar kaže da se Stevensonova zvezda dviga. Zaradi tega se je spet začelo govoriti o njegovi možni kandidaturi ki bi jo rad videl tudi predsednik Truman, ki pa jo je Stevenson doselej vedno odločno odklanjal. Stevenson je začel z ostrlrr. napadom na republikansko stranko in odgovoril na republikansko kritiko o slabi demo. kratični upravi, da je ponosen na 20 let demokratične vlade, ki pomenijo «dvajset let napredka v miru, zmage v vojni in odločnosti v nevarnih urah», Stevenson je nato govoril o giavnih političnih vprašanjih. Za njim je govoril senator iz Illinoisa Paul Douglas, ki je prevzel prvi del obrambe de- mokratične politike glede Kore. je in pri tem spet kritiziral zunanjepolitične poglede republikancev. Ce se je Douglas v svojem govoru skliceval na zdravo pamet, se je neki naredi, nik ameriške vojske na Koreji, ki je govoril za njim, obrnil predvsemi na čustva poslušalcev in s tem cpravil drugi del, zagovora vladne politike na Dalj. nem Vzhodu. Na drugi seji zborovanja, ki se je začela ob 21. uri po krajevnem času (ob i. uri ponoči po našem času) je guverner države Massachusetts Paul De-ver imel programski govor stranke na predsedniških volitvah, napada republikance, da poskušajo izkoriščati vojaške uspehe gen Eisenhowerja, da bi se polastili oblasti in izvr. Sevali program, ki je ((hinavska jeremijada, ki vsebuje vse okostenine predpotopnega re. publikanstva«. Guverner De-ver ni imenoval Eisenhowerja, temveč je govoril o ((dobrem generalu, ki si je pridobil slo. ves vojaškega poveljnika kot namestnik Franklina Roosevel. ta in ki si je pridobil zasluge za oborožitev Evrope kot predstavnik Harryja Trumana«. Programski govor omenja na. to delo, ki sta ga v 20 letih opravila Roosevelt in Truman in zatrjuje, da je demokratična stranka rešila Ameriko iz gospodarskega poloma. Poglavje, posvečeno zunanji politiki, govori predvsem o ((komunizmu na znotraj in na zunaj« in pravi, da se je proti njemu treba boriti «z odpravljanjem gospodarske nepravičnosti, socialne nestrpnostih in rasnih predsodkov*. Nato slede odstavki o sovjetski politiki, o atlantskem paktu in o vojri na Koreji, o kateri pravi, da njen cilj «nikoli ni bil vojaško osvajanje«, temveč #obnovitev napadene korejske republike«. Nato je Dever govoril o notranji politiki ln dejal, da mo. ra Amerika plačevati za državno varnost 85 centov od vsakega dolarja državnega pobraču-na, dokler se svetovni položaj ne razčisti in menil o Eisenho* werju, ki je obljubljal zniža, nje davkov da «nima pojma o tem vprašanju«. Nato je Denver očital republikancem, da so ((izročili privatnim monopolom najprej dobo parnega stroja, nato pa dobo elektrike«, in da je iz tega mogoče sklepati, da so pripravljeni izročiti istim monopolom tudi atomsko dobo. Zaključek Deverjevega govora je bil slavospev »zlati atomski dobi, ki jo bo demokratična stranka zagotovila ameriškemu ljudstvu«. Dejal je: ((Atomska energija, ki je bila doslej vojaško orožje, mora postati orodje produktivnosti, ki si je ni niti mogoče zamisliti, sredstvo za zagotovitev in neizrekljive blaginje in končno možnost, da se odpravi revščina in trpljenje« Predvidevanja glede izvolitve demokratičnega kandidata so še vedno zelo negotova. Opaziti Je bilo precejšnje zbližanje med Harrimanom in Kefauverjem, zlasti na programskem področju (rasna enakost). Mnogi pa upajo, da bo Stevenson vendarle prevzel kandidaturo. O možnosti Trumanove kandidature iiodijo, da bi se to zgodilo le, če bi glasovanje zašlo na mrtvo točko, ki je drugače ne bi bilo mogoče premagati. MILAN, 21. — Se vedno ne vedo za vzroke požara, ki je preteklo noč uničil tovarno barv «Max Mayer» pri Affori. Poveljnik glasilcev inž. Tosi je izjavil dopisniku ANSE, da je to eden največjih požarov, kar so jih v tem mestu zabeležili v zadnjih 30 letih. Trenutno še ni mogoče oceniti nastale ško. de, toda inž Tosi trdi, da bo prav gotovo dosegla nekaj sto milijonov. Po naključku se je tvornica vnela v nedeljo in v času, ko v tovarni ni bilo delavcev. Tako je nastala le gmotina škoda brez človeških žrtev, ★ BUENOS AIRES. 21. — Danes razširjeno zdravniško poročilo trdi, da se zdravstveno stanje Eve Peron ni spremenilo. in na koristi, ki bi jo imeli zavezniki od Italije, in med pisanjem «Messaggera», ki prikazuje Italijo kot malo deželo, ki se boji svojega strašnega jugoslovanskega soseda in kot članica atlantskega pakta zahteva garancije. ((Zahrbtna sredstva, katerih se poslužuje Rim. da bi škodoval Jugoslaviji, samo potrjujejo staro resnico, poudarja «Borba», da italijansko diplomacijo ne zanima obramba miru, da ji ni do sodelovanja med narodi in da ne želi krepitve protinapadalnih sil. Njen cilj je popolnoma drug. Ona bi se povezala s črnim hudičem, da bi te cilje uresničila, kar kaže tudi koordinacija njenih protijugoslovanskih akcij z mo-skovskimi akcijami. Diplomacija Rima ruši mednarodni interes povsod, kjer je to potrebno za njeno krivično izzivalno politiko. Toda prispevek Rima državam, ki so pripravljene da branijo mir, v nobenem primeru ni takšen, da bi bilo vredno to politiko upoštevati«, zaključuje «Borba». Radio Beograd poudarja, da se Italija poslužuje mahinacij, ki se po značaju ne razlikujejo od informbirojevskih in izvaja politiko, ki sloni na izsiljevanju, katero pa lahko pozdravljajo samo reakcionarni krogi sovražniki miru. Te dni je pribežalo v Djako-vico deset albanskih državljanov med njimi pet moških, štiri ženske in en otrok. Begunci so se šest dni prebijali skozi albanske gozdove, da bi zbežali pred terorjem, ki vlada v Albaniji. Včeraj je prispela v Beograd skupina 17 mladincev in mladink iz Avstrije. Nocoj pa sta prispeli dve skupini mladih zadrugarjev iz Švice in Zahodne Nemčije. Inozemski mladi zadrugarji bodo kot gostje jugoslovanske ljudske mladine med 15-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji obiskali delovne zadruge, Zenico in razne kraje na Jadranu. Danes se je v Nišu začela konferenca bolgarskih političnih emigrantov, kateri prisostvuje okoli 200 delegatov, zastopniki političnih emigrantov Madžarske, Romunije in Albanije in član CK KP Srbije Dušan Mugoša. V. imenu bolgarske nacionalne manjšine v Jugoslaviji je delegate pozdravil To-dor Veljčev, ki je v govoru poudaril, da so Bolgari v Jugo-slaviji popolnoma svobodni in enakopravni. Bolgari imajo 45 osnovnih šol, gimnazijo, učiteljišče in lutkovno gledališče. Zato je bolgarska nacionalna manjšina v Jugoslaviji v prvih vrstah borcev za ohranitev neodvisnosti Jugoslavije. Na podlagi sporazuma, ki ie bil nedavno podpisan med Jugoslavijo in Mednarodno organizacijo dela v okviru tehnične pomoči, bo do konca 1953. leta odšlo v države Zapadne Evrope na specializacijo 371 jugoslovanskih delavcev, med njimi 114 vajencev. Jutri bo odpotovala prva skupina v Švico, nato pa druge skupine v Francijo, Zahodno Nemčijo, Belgijo, Holandsko ln druge države. Na podlagi istega sporazuma bo prišlo v Jugoslavijo 45 inozemskih strokovnjakov. Na tiskovni konferenci na oddeiKu za informacije v Beogradu je šef urada za mednarodno ten- niano pomoč Peter ,N'kezl^,’z' razil zastopnikom Mednarodne organizacije dela zahvalo za pomoč Jugoslaviji ter je izjavil da je Jugoslavija pripravljena v mejah svoje možnosti pomagati ostalim državam in dodal da se razgovarjajo o prihodu 30 izraelskih delavcev na specializacijo v Jugoslaviji. Včeraj dopoldne je bil v beograjskem pristanišču na Savi odkrit spomenik obalski,h delavcev Beograda, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Sve- ki Centralnega sveta sindikatov, nekaj ministrov vlade Srbije ter družine padlih žrtev in okoli 200 članov delavskih kolektivov. S. B. Odstop egiptovske vlade KAJ.RO, 21. Egiptovski ministrski predsednik Sirry paša je danes nenadoma odsto. pil. Kralj Faruk je poveril sestavo nove vlade Ahmedu Nagibu Hilali paši, ki je pred tremi tedni zapustil mesto ministrskega predsednika. Hilali paša pa se je že začel pogajati za sestavo no. ve vlade, ki bo verjetno podobna njegovi prejšnji vladi Po pisanju današnjih listov je Sirry paša, ki je vladal komaj 18 dni, utemeljil svoj odstop, da «ni več sposoben od. držati odgovornost za vlado«. Sirry paša je bil poleg tega tudi zunanji minister, minister za vojsko in minister za mornarico. Njegova vlada ni bi« popolna, ker ni mogel dobiti moža za dve važni ministrstvi, med njimi za finančno ministrstvo, kar je zelo kočljiva naloga v današnji gospodarski krizi, ki vlada v Egiptu. Potres v Kaliforniji LOS ANGELES. 21 ~ Mo. čan potres je ob 12.52 po našem času danes razburil prebivalce Los Angelesa in b. Francisca. V ostalem so jacje in rahle sunke potresa občutili v vsej Kaliforniji. Po zadnjih vesteh je bilo v mestecu Te-hachapi 12 mrtvih. Na progi Južno.pacifiške železnice se je zrušil predor, v Palomi pa so se vnele zaloge bencina. Cesto Los Angeles-San Francisco je na nekem mestu zasul velikan-ski plaz zemlje. V San Franciscu so se nekatere stavbe na-gnile, vendar ni bilo škode. V San Franciscu je še vedno živ spomin na veliki potres iz 1.1906, ki je povzročil smrt 452 oseb in v treh dneh popolnoma porušil mesto. Zadnji potres je bil v Kaliforniji zabeležen 1.1940. GLAVNEMU ODBORU OSVOBODILNE FRONTE LR SLOVENIJE Ob praznovanju 11. obletnice oborožene vstaje slovenske-Ra naroda proti okupatorju in njihovim domačim izdajalcem za nacionalno ln socialno osvoboditev pošilja glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje kot tolmač razpoloženja in želja tržaških Slovencev preko Vas slovenskemu narodu v svobodni domovini tovariške borbene pozdrave. Slovenci Tržaškega ozemlja smo po krivdi imperialistične politike velesil oropani sadov naše borbe, ki smo jo vodili v zavezništvu z italijanskimi delovnimi množicami in prispevali častni delež, se čutimo ob tem zgodovinskem dnevu ne-razdružljivo povezani z Vami in 22. Julij je naš skupni praznik. Priborjena samostojnost In neodvisnost narodov nove Jugoslavije ter uspešna borba za socializem so najmočnejša opora naši borbi proti pohlepu italijanskega imperializma; zato kličemo ob tem zgodovinskem prazniku: «NAJ 2IVI SLOVENSKI NAROD IN NJEGOVA VZAJEMNA BORBA ZA OCUVANJE SVOBODE IN NEODVISNOSTI SOCIASTICNE DOMOVINE FLR JUGOSLAVIJE!«. GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE. Zveza partizanov STO je poslala glavnemu odboru Zveze borcev NOV Slovenije ob današnji obletnici oborožene vstaje slovenskega naroda naslednjo brzojavko: Zveza partizanov STO cone A pošilja ob zgodovinski obletnici oborožene vstaje slovenskega naroda preko vas borbene pozdrave vsem borcem narodnoosvobodilne borbe in vsemu slovenskemu narodu. Smrt fašizmu - svobodo narodu! ZVEZA PARTIZANOV STO - TRST „Haec est potestas (Komentar radia jugoslovanske cone STO) Don Dagri, župnik iz Izole, je mzbeiah v Trst — tako je rekel tržaški fašistični škof Santin v nedeljo dopisniku italijanskega radia v intervjuju, ki so ga ponatisnili tudi vsi italijanski iredentistični listi, Don Dagri, ki je šel iz Izole v Trst z redno osebno izkaznico, kakor vsak drug državljan. naj bi zdaj po gorečih željah italijanskih iredentistov postal narodni in verski «mučenik» ter s tern prispeval k pojačeni italijanski gonji proti vsemu, kar ;e jugoslovanskega. Italijanske iredentistične spletke, katerih iniciator je tako često tržaški škof Santin, mi že poznamo, zato z njimi ne bomo izgubljali besed. Raje si oglejmo, kako je s tem novim mučenikom*. Da je šel Don Dagri k svojemu gospodarju Santinu, se nam ne zdi čudno, saj on ni prvi duhovnik v coni B. ki se je tu kompromitiral in zato ne bi mogel več na istem mestu koristiti iredentističnim načrtom Pred Don Dagrijem sta odšla že Don Bortuzzo in Don Malusa, ki sta se onemogočila pred svojimi župljani z nemoralnimi dejanji. Iz cone B so odšli že tudi številni drugi duhovniki, ki so se preveč kompromitirali pod Mussolinijevim režimom pri nas. Izola-ni se dobro spominjajo Don Dagrija iz časov fašizma, ko je bil intimen prijatelj fašistov Attilia Benvenuttija in Valen-tinija. Ne dvomimo, da se Don Dagri zaradi tega ni posebno ugodno počutil med svojimi župljani, ki so dovolj okusili fašizem. Vendar za škofa Santina, ki ie bil tudi sam zaslužen fašist, to ne pomeni mnogo, saj se njegov program ni niti za las spremenil od takrat, ko je preganjal Slovane na fteki in v Trstu. Don Dagrija je še dalje uporabljal za svoje poslušno orodje. Leta 1945 bi moral Don Dagri organizirati v Izoli ilegalno klerikalno skupino, kar je tudi poskušal, pa mu ni uspelo. Pozneje je Don Dagri na druge načine poskušal izvajati Santinov iredentistični program. Zdaj ni več nobena tajnost, da je Don Dagri prenesel direktivo tržaškega CL(N, naj 18 italijanskih učiteljev iz Izole zapusti svoja službena mesta, da bi tako italijanski učenci ostali brez učiteljev. Kljub temu, da so ti učitelji zapustili šolo, iredentistična nakana ni uspela, ker je ljudska oblast preskrbela druge učitelje. Zato se je srd staršev obrnil proti tistim, ki so organizirali to podlo dejanje in hoteli prikrajšati njihove otroke v ioli. Detauci in člani množičnih organizacij v Izoli, ki so s poznali namene tistih. za katere je Don Dagri delal, so pošiljali v župnišče delegacije z zahtevami, naj župnik Don Dagri opusti iredentistično politiko fašističnega škofa Organi oblasti so prejeli v neka] tednih nad 40 pisem, v katerih so sindikati in množične organizacije iz Izole poudarjali te zahteve. Don Dagri se na zahteve Izolanov ni oziral, temveč je še vedno zvesto poslušal ukaze svojega škofa. Prav v tistem času, ko je celo večina duhovščine iz cone B nastopila prot i iredentistični politiki škofa Santina, ki jih je zato poklical na sestanek v Trst in jim zagrozil z najtežjimi cerkvenimi kaznimi, če bodo sodelovn-li z oblastjo in če ne bodo poslušali njegovih iredentističnih navodil, prav v tistem času je Don Dagri pisal teinu škofu vdanostno pismo, ki ga je poslal v Trst po neki Luciji Goino iz Izole, v katerem pravi; «Prezvišena in prečastita ekscelenca. Ob proslavi praznika vašega nebeškega oatro. na svetega Antona se ml nudi vesela priložnost, da se s svo-jimi skromnimi, toda gorečimi voščili pridružim zboru mnogih, mnogih dobro želečih ver. ' nikov škofije, ki se s sinovsko ljubeznijo oklepajo svojega o-četa in pastirja, To niso samo moja osebna voščila, temveč tudi voščila mojih sobratov, ki izražajo pristna čustva moje župnije, To so voščila, ki medtem ko haec es potestus tene-brarum (ko je tu oblast mračnjaštva) pomenijo prisege ponovne zvestobe in ljubezni Sprejmite jih ekscelenca in jih vrnite z bogatim blagoslo-vom zaveze. Vaš vdani sin Don Dagri«. Izolani, ki jim ni vseeno, če je med njimi kdo, ki poskuša po nalogu tržaške iredentistične centrale netiti nacionalno mržnjo med njimi, so Don Dagrija neštetokrat opozorili, da tega ne trpe in da nočejo vei časov, ko so Santin in razni drugi fašisti gospodovali po naših krajih. V soboto 19 t. m. zjutraj je Don Dagrija obiskala skupina izolskih delavcev in predstavnikov množičnih organizacij, ki ga je ponovno opozorila, naj se ne a-kvarja z delavnostjo, ki je naperjena proti interesom prebivalstva — niso ga pa niti najmanj napadli, kot trdi Santin. Don Dagri pa, ki je videl, da se je pri svojih župljanih zares prevet onemogočil in da ne bo mogel več izvajati San-tinovega iredentističnega programa, je zapustil Izolo ter odšel k svojemu naredboda-jalcu. To je zgodba novega iredentističnega «mučenika» ki je zdaj v nekaterih italijanskih krogih predmet protijugoslovanske propagande. Prebivalstvo Izole pa je zadovoljno, da je odšel eksponent fašističnega škofa Santina, ki je hotel kaliti dobre odnose med njimi. Krvavi neredi v Iranu SuBtaneh Je odstopil Nasprotujoče si vesti o števila žrtev današnjih neredov v Teheranu in ostalih perzijskih mestih, ki so jih sprožila demonstracije za Mo-sadekov povratek in proti šahu - Bo šah uvedel vojaško diktaturo? TEHERAN, 21. — Dogodki v Iranu so v nekaj dneh doživeli že drugi dramatični preobrat. Po velikih in krvavih manifestacijah danes zjutraj v Teheranu in po vseh večjih perzijskih mestih je Ghavam es Sultaneh, ki je komaj v četrtek sprejel mandat Z3 sestavo nove vlade, podal ostavko. Parlament se je sestal in začel sklepati o nasledniku. Sirijo pa se tudi govorice, da namerava šah vzpostaviti vojaško diktaturo. Današnje demonstracije so bile res v prvi vrsti naperjene proti šahu. «Šmrt šahu - izdajalcu! Živela republika!)) je bil najbolj pogosti klic, ki ga je bilo slišati na teheranskih uli. cah. Množica je vdrla v delavnico dvornega fotografa in raztrgala šahove fotografije. V demonstracije je zašel tudi šahov brat, ki ga je množica opsovala; pokazalo pa se je, da so neresnične prve vesti, da je čanosti so se udeležili zastopni-1 bil pri terni hudo ranjen. Današnje demonstracije so bL le ob -splošni stavki, ki jo je napovedala narodna fronta, ki podpira Mosadeka, skupno z raznimi, bolj ali manj fanatičnimi, verskimi organizacijami. Glavna zahteva je bila, naj se Mosadek vrne na mesto ministrskega predsednika. Ce bo šah prepustil izbiro parlamentu, se bo verjetno tako tudi zgodilo. Proti demonstrantom sta nastopila policija in vojaštvo, ki sta uporabil^ tudi strelno in hladno orožje. Vesti o žrtvah so zelo različne in jih je težko kontrolirati. Vendar se zdi najbolj verjetna vest, ki govori o devetih mrtvih in 70 ranjenih v Teheranu, Nekontrolirane vesti govorijo o več sto mrtvih v vsem Iranu. Kasneje so priSli na ulice tudi tanki iji oklepni avtomobili, vojaštvo pa je zasedlo vse važnejše točke v mestu. Ponekod so se vojaki bratili z demonstranti, popoldne se je položaj nekoliko pomiril. Glede pravega razloga za Sul-tanehov odstop si V’ političnih krogih niso edini. Nekateri tr. dijo, da mu je šah dal ultimat, raj vnajkrajšem času vzpostavi red, česar pa Sultaneh ni mogel izvršiti. Bolj verjetno je, da so težave, s katerimi bi se moral stari Ghavam es Sultaneh boriti, predno bi sestavil vlado, prevelike. Prva težava je v tem, da je treba najti zadostno število političnih osebnosti, ki bi bile pripravljene stopiti v vlado in sprejeti Sul-tanehov program. V tej točki bi bila verjetnQ edina težava strah pred terorističnimi napadi. Dokaj teže pa je s sprejemom vladie y parlamentu, kajti poslanci narodne fronte Lahko s svojo odsotnostjo povzročijo, dla zbornica ni sklepčna. Govorilo se je že, da namerava šah pooblastiti Sultaneha, da za ne. kaj časa pošlje parlament na neprostovoljne počitnice, mmm Dtces, torek 22. Julija Marija, Magdalena, Pribina Sonce vzide ob 4.37, in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 15.88. Luna vzide ob 4.45, in zatone ob 20.14 Jutri, sreda 23. julija Branislav.. Brana OB PRIJAVI DOHODKOV IN REFORMI VANONI Kako „fgran sleparijo patrioti “ državo Mastno zaslužijo na račun proste cone, trošijo težke milijone, prijavili pa so revne dohodke - Večiji del davkov pa bodo morali plačati uradniki in revnejši sloji GORICA, 21. — Pred časom s« na županstvu objavili seznam davkoplačevalcev in vso to dohodkov, ki s0 jih ti pri. javil; za določevanje dodatnega dsvka na dohodke in premičnine. O nesramnosti premožnejših meščanov, ki so prijavili manj. še dohodke kot navadni upokojenci, ki s svojimi dohodki visijo med življenjem in smrtjo, se je obširno razpisal gospodarski dtopisnik «11 Corriere di Triestt)). V svojem članku «Vteš!ela financa na bregovih Soče», ki ga je pretekli teden objavil v omenjenem tržaškem glasilu, pravi: «Objava obdavčljivi^ vsot, ki so jih prijavili znani profesio-nisti, industrije! in goriške tvrdke, je v javnosti izzvala val ogorčenja na račun dav-koizterjevalcev in reforme Ya_ ncni. Iz omenjenih seznamov je razvidno, da medtem ko dose. ga obdavčljiva vsota, ki So jo prijavili mnogi uradniki tudi milijon, bodo znane trgovce, ki z blagom ptroste cone zaslu. žijo mesečno desetine milijo-nov, obdavčili za vsote, ki ne dosežejo niti milijona in v mnogih primerih segajo komaj čez tri ali štiri sto tisoč lir! Jako bodo nekateri industrijci, kj imajo po dva in tri avtomobile, si privoščijo dolga letovanja pozimi in poleti, javne ljubimke in nadvse potratno življenje ob belem dnevu, plačali nižjo vscto dodatnega davka nego številni državni in zasebni uradniki, ki nestrpno čakajo na dan plače. Mnogi lastniki avtomobilov (znano je, da mnogi gor iški industrijci imajo po več avtomobilov, da pridejo do večjih količin bencina preste cone) bodo lahko plačal; dodatni da. vek z denarjem, ki ga bodo prejeli z odstopom nakazi) za bencin proste cone upraviteljem bencinskih črpalk (tako veriženje je na dnevnem redu)* Ce preidemo 04 bolj določene primere lahko povemo, da neki trgovec z oljem; ki trguje z večjim delom uvoženega olja v presto cono in ki ga nato proda po ceni, v katero vključi carino in vse ostale trošarine (znano je, da semenskega olja, uvoženega v prosto cono ne predajajo po znižani ceni kot nesramno trdi Trgovska zbornica). Omenjeni trgovec kj na tak način zasluži stotine milijonov, je prijavil komaj 1.200.000 lir dohodkov. Nek veletrgovec s kurivom ki spada k vrhovnemu poveljstvu goriškega industrijskega in trgovskega razreda, je prija, vil 800.000 lir dohodkov. Te vsoto zelo verjetno zasluži v enem tednu sam0 na blagu, ki ga uvozi v prosto cono. Nek znani lekarnar, ki si lahko privošči vrsto služabnikov in celo zasebnega šoferja, je prijavil manj kot porabi v šestih mesecih za plače svojih slug. Nek trgovec, ki praži kavo čigar soproga 'se je javno pohvalila, da njen mož zailuži s kavo (seveda proste cone) 4 milijone mesečno, je prijavil 1.800.000 lir dohodkov. Neki gradbenik, ki je samo za kopalnico v vili, ki si jo jt zgradil v Cortini d’An:pezzo, potrošil več kot milijon, je prijavil nekaj več kot milijon lir letnih dohodkov. Delničarji neke tvrdke, ki ima levji delež pri uvozih in izvozih v prosto cono, in zato. rej zaslužijo več stotin milijonov letno, so skupno prijavili manj ket pel milijonov dohodkov. Navedli smo le nekaj primerov o poštenosti, ki odlikuje goriški premožnejši sloj, tisti sloj, ki -si ne pridržuje ' samo monopola javne uprave mesta, temveč hoče tudi predstavljati cvet goriškega patriotizma ju najtrdnejše jamstvo blagostanja ter materialne ia duhovne bodočnosti mesta; ta sloj bi hotel oblačiti in vedriti v politiki, gospodarstvu in upravi tel celo diktirat; moralo. Številni izmed teh (primerov) so namreč predstavniki italijanske ve činske stranke. Da si lahko ustvarimo jasno podobo 0 poštenosti in verodostojnosti prijav naj omenimo ?amQ še, da znaša skupna vsota prijavljenih dohodkov v obeh davčnih seznamih za Gorico ko. maj 1 milijardo 160 milijonov lir, to se pravi približno polo. vico vsote, kateri se italijanska vlada letno odreka v Prid preste cone. Vse to pomeni, da tudi v Gorici, kot v ostalih italijanskih meitih, toda v Gorici bolj očitno. ker vsi vedo za dohodke posameznikov, bodo večji del davkov plačali davkoplačevalci z mesečno plačo in revnejši sloji. Davkov bodo pa skoraj oproščeni tisti,-ki se okoriščajo prav davčnih olajšav (proste cone) in so v njih našli vir ne. verjetnih dohodkov. O prvem izvajanju reforme Vanoni v Gorici ni kaj reči. Ce je bil še kdo na bregovih Soče, ki je kdaj podvomil da imajo presvetljene reforme de-mekristjanske vlade možnost vrniti Italiji tradicionalno razdeljenost med dižavljanje, ki imajo vso pravico valjati se v blagostanju in državljane, ki morajo samo garati ;n prena. šati porogljivost prvih, je sedaj postrežen. 5000 lit za stot, je že poskrbel agrarni konzorcij, da jim bodo izdali potrdilo za ostalih 1000 lir v teku prihodnjega tedna. Izlet S P D v Karnske Alpe Slov. plan. društvo vaibi vse član« in prijatelje na izlet v Karnske Alpe. Cilj izleta bo vrh Sernia. Odhod z avtobusom s Travnika v soboto 26. t- m. ob 14.30. Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku. Vpisnina je za člane 600, za nečlane 6S0 lir. Pogled na Gorico - V ospredju solkanski most. VSAKA PRILIKA JE DOBRA Zbiah so se ob spomeniku na Oslavju in točili solze po ,.izgubljenih provincah" Luč na Poljanah... Vaščani smo mislili, da bo pri nas zasvetila električna lug že v soboto 19. t. m., toda ostali smo še vedno pri petrolejkah in še čakamo. V nedeljo so prišli k nam številni gostje, da bi zaplesali pri «Zu-rinu» pri električni luči; bili so razočarani. Ne vemo, kje tiči vzrok, da električna družba ni izpolnila svoje obveznosti v roku, ki je bil določen in ki so ga objavili. V soboto je marsikateri od nas večkrat zavrtel stikalo ob mraku, a je bil prisiljen udati se usodi in prižgati ((smrdljivko«. Upajmo, da bo električna družba upoštevala naše prošnje, ker je nam Poljancem sedaj že težko čakati, ker imamo sedaj že električno nape. Ijavo v vsaki hiši, ko gledamo žice. ki prečkajo naše hiše in ko zaman vrtimo električna stikala. Prostovoljna oddaja žita Agrarni konzorcij v Gorici obvešča vse pridelovalce žita, ki ni podvrženo zakupu, da so začeli delovati agrarni centrv za prostovoljno oddajanje žita v Gorici, Lečniku, Krminu, Gradiški, Romansu in Pierisu. Vsem kmetovalcem bodo izplačali 6000 lir za stot Za kmetovalce, ki so že svoječasno oddali žito in sq zatp dobili po Uspela prireditev srednješolcev v Doberdobu Preteklo nedeljo so goriški srednješolci uspešno ponovili v Doberdobu Mannersovo veseloigro «Peg, srček moj». Prireditev se je vršila v dvorani, ki je bila nabito polna. Kakor že v Standrežu tako so tudi tokrat srednješolci zadovoljili vse navzoče in lahko rečemo, da so bolje podali svoje vloge kakor prvič. Posebno Peg si je takoj osvojila simpatijo vseh gledalcev, pa tudi vsi ostali so pripomogli, da je igra prišla popolnoma do veljave. Igro so prihiteli gledat ne samo vaščani ampak tudi ro. jaki iz Tržiča, ki so bili nadvse zadovoljni, aa so po dolgem času ponovno prisostvovali slovenski prireditvi. Prihiteli pa so tudi okoličani in marsikateri si je igro celo že v drugič ogledal. Rekli smo že v začetku, da je igra lepo uspela in dijaki so lahko zadovoljni s tem. Uprizoriti Mannersovo komedijo tako, da jo ljudje razume jo in da se zabavajo, je že samo ob sebi velik uspeh.- O glavni vlogi smo že spregovorili Missis Cičester je tokrat bolje obvladala tremo in je bila v kretnjah in besedah popolnoma naravna in ravno tako njena hči Ethel. Tudi Ala-rik je popravil svoje hibe, Brent, Haukes, Yerri in Yervis ter Bennet pa so pripomogli, da je igra potekala nemoteno in dobro. Oder je, žal, imel premalo razsvetljave in je bil tudi nekoliko premajhen. Vsi gledalci so izrazili željo, da bi jih ponovno obiskala še kakšna dramska družina, ker si želijo takih prijetnih kulturnih dogodkov Zlomila si je gleženj GORICA, 21. — Včeraj popoldne so pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia 52-letno Luin Aliče iz Ul. Giustiniani 3« Ko je Luinova kot običajne pospravljala svoje stanovanje. je nenadoma zaradj nerodnega koraka zgubila ravnotežje in padla na tla. Na vse načine je skušala vstati toda zaman. Na njeno ječanje so pritekli sosedje, ki so ženski nudili prvo pomoč, medtem ko so čakali na rešilni avto Zelenega križa, da bi ponesrečeno žensko pripeljal v mestno bolnico. Zdravniki so po kratkem pregledu ugotovili, da si je Luinova pri padcu zlomila levi gleženj. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti pribl'žno 30 dni, če ne nastanejo kakšne komplikacije. Preteklo soboto so se zbrali pri scomeriku n^ Oslavju orrž-niki in bivši pripadniki orožni- 31 k : >j ji. Navzoč je bil tudi general | aeau), ki je imel ob zaključku slavnostni govor, katerega je objavil dobesedno «Giornale di Trieste# v svoji nedeljski Izdaji. Kakor vedn0 ob takih prilikah So tudi tokrat zabobnali na boben šovinizma in nacionalizira posebno v zaključnem delu, kjer je general Beato pozval vse navzoče naj skupno ponovijo besede italijanskega pesnika Carduccija: «Pred sovražnikom, ki oborožen tabori na naši zemlji zapojte Italija...« (In faccia allo stranier, che ar. mato aecampasi sul nostro suel cantate Italia...). In pr> tem je gledal preko meje, tja proti Solkanu, Sveti Gori in Vipavski dolina. 'Jugoslovanski stražarji sq v generalovih besedah postali «sovražnjki» ui zemlja katero čuvajo pa ((italijanska)). Res tako objektivno kak^r sc bili Italijani objektivni ko so 1941. leta priključili Ljubljano Italiji in govorili c «nuova provincias. S takimi nazori, kot jih je general Beato povedal na Oslavju (slovenski zemli prihajajo k nam v Gorico mnogi, ki se ob meji razjoče jo nad usedo nesrečnih bratov-, ki trpijo onstran žice. Zato ni čudno, če se v italijanskem narodu pojavlja zgrešeno mn e. nje, da vse kar je moral italijanski imperializem vrniti po drugi svetovni vojni je še vedno italijansko, preprosti človek bo vedno verjel takim izjavam in gotovo je tudi, da med tistimi, ki so poslušali generalov poziv, s0 se našli taki, ki so stisnili pesti ob misli na italijansko zemljo. Za nacionalizem je vsaka prilik^ dobra in zakaj naj bi je ne uporabili tudi ob tej proslavi? Patetično govoriti o žrtvah prve svetovne vojne, nato namigniti na hribe, kjer se je prelivala italijanska krt in na. to povedati, da je tam preko italijanska pravic? teptana, ter, da bi bilp vsem še bolj }asno, še dodati, da je tam sovražnik Kako je vse to podobno nedavnemu govorjenju oDalmaciji in drugih krajih. Kapelnika so zamenjali, a muzika je vedno ista in pohlepni italijanski apetit po tuji zemlji se je ponovno zbudil in ponovno navijajo že itak izrabljene strune. No, saj vendar so vsi ti gospodje dosledni, ker se še vedno niso naučili, da je že za nami čas pustolovščin in da na braniku svoje zemlje ne stoje samo čuvarji, marveč nar&d. Nesreča na Korzu GORICA, 21. — Včeraj zvečer okrog 18.30 je prišlo na Korzu Italija do prometne nesreče. Motorno kolo «Ariel» z evidenčno tablico 1785, na. katerem sta se vozila dva mehanika, je prihajalo od glavnega kolodvora proti mestu. Nenadoma je trčilo ob motor «Triumph», Motor «Triumph» je vozil v isti smeri drugega motorja, vendar je v višini Ul. Trento zavil na svoj desnico. Motor «j^riel», ki je prihajal s precejšnjo brzino, se mu ni mogel umakniti in tako je prišlo do neizogibnega trčenja. Kljub temu, da sta motorista pri sunku zletela nekaj metrov daleč, se je nesreča zaključila brez vsakih žrtev. Motor «Triumph» je le malo poškodovan. Nesreča pri delu GORICA, 21. — Rešilni avto Zelenega križa, je danes zjutraj moral v livarno Salqg, kjer se je ponesrečil pri delu 45-letni Toneti Jurdan 1* Corone pri Krminu. Ko je Toneti zjutraj poskušal neki stroj mu je iz neprevidnosti ušel mezinec leve roke v zobovje stro- ja. Na kričanje ponesrečenca so takoj pritekli tovariši oddelka. ki so telefonsko obvestili Zeleni križ. V bolnišnici Brigata Pavia so mu zdravniki obvezali rano na roki. O-zdravel bo v 20 dneh. Letne počitnice trgovskih obratov GORICA, 21. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem trgovcem ki nameravajo zapreti svoje trgovine za začasno dobo letnih počitnic, naj takoj javijo na sedežu zveze čas ko bodo imeli zaprte svoje trgovine. Potrebe v Nadi kmetijstva ki dolini K I N «Suženj O besa«. D. VERDI. 17; Okeel/ VITTORIA. 17: »Eno uro pred zoro», V. Lake. CENTRALE. 17; «Zorovo dvojno znamenje«, G. Moore in P. Blacke. MODERNO. Zaprt. ESTIVO. 21; «AngeIi brez nebes«, A. Sheridan. O kmetisjtvu v pravem pomenu besede ne mor-smo govoriti, ker geografski položaj našiti dolin, vremenske prilike, nadmorska višina iid. niiso u-godnie za ravzoj kmetijstva. Za. radi tega se morajo naši ljudje, ki ne morejo njajti drugega zaslužka, baviti s kmetijstvom in obdelati vsako Ped zemlje. Po naših hribih zapazite koruzo in krompir v predelih, kjer si ne bi niti mislili in v najbolj nedostopnih krajih- Toda sama dobra volja ne zadostuje za izboljšanje naše revne zemlje. Za to so potrebna gnojila, podporni zidovi, da deževje ne odnese zemlje v dolino in strokovna izobrazba kmetov. Le tako bo mogoče zboljšati naše kmetijstvo, šro bo napredno in umno gospodarstvo izpodrinilo staro in nazadnjaško mišljenje in metode v kmetijstvu. Strokovnjaki bi morali analizirati zem' ' šča, pogledati, kaj jim prinvmj. teuj.» in svetovati kmetom, kakšna umetna gnojila naj u-porabljajo in kako, ker hlevski gnoj ne zadostuje, Tcd,a tu nastarte vprašanje prevoza in nakupa- Vsetn je znano, da so ceste v teh krajih v obupnem stanju, ali jih sploh ni. Brez dobrih cest pa si ni mogoče zamisliti možnosti prevoza, niti napredka v gospodarstvu iri kmetijstvu. Za nakup gnojil pa bi morali nuditi kmetom razne ugodnosti. Glede podpornih zidov, ki so jih nekateri že postavili, in zboljšanja posestev pa mor.amo pripomniti, da oblasti niso iz-plačale krnatom nagrad, kakor jih predvideva zakon od leta 1933, O tem pia bomo bolj podrobno še pisali- Pravilnik o nameščanju didaktičnih ravnateljev GORICA, 21. — Šolsko skrbništvo sporoča, da je bil objavljen pravilnik o nameščanju didaktičnih ravnateljev v onih predelih pokrajine, kjer bo ostalo kakšno mesto prosto po dokončnem nameščenju s strani ministrstva za javno vzgojo. Interesent) si1 lahko ogledajo omenjeni pravilnik na Šolskem skrbništvu, didaktičnih ravnateljstvih in pri uradu Šolskega skrbništva v Gorici na Korzu Verdi št. 37. Prošnjfe je treba vložiti do 20. avgusta t. 1. V Beneški Sloveniji nimajo zadrug Začeti je treba s temeljito propagando - Ustanoviti zadrugo v št. Petru Slo; venov ■ Ljudstvo v teh revnih krajih bi v kratkem času občutilo velike koristi V Beneški Sloveniji nimamo zadrug, medtem ko jih je v sosednjih krajih vse polno. Zadružništvo pri nas se ni razvilo in sploh primanjkuje zadružni-škega duha. V Karniji je n. pr. konzumna zadruga, v Čedadu imajo podružnico furlanske zadruge, v Gorici je več različnih zadrug itd. Le v Beneški Sloveniji ni o zadrugah ne duha ne sluha in razni trgovci so nemoteni gospodarji položaja in trgovine. Lahko si predstavljamo, kakšne posledice izvirajo iz tega dejstva. V bližnji preteklosti se je bilo porodilo nekaj zadrug, pa so v kratkem propadle zaradi nezadostnega nadzorstva članov in voditeljev nad upravniki in zaradi združene koalicije trgovcev, katerim so bile zadruge vedno trn v peti, Ce bi se bile takrat zadruge združile, bi obstajale še danes in bi predstavljale močan faktor v našem gospodarstvu. Pri nas niso nikdar dobro proučili vprašanja zadružništva, ki ni bilo nikdar dovolj upoštevano Nobena naša občina ni še nikdar pomislila, da so problemi njene sosede tudi njeni problemi in nikdar se ni združila s svojo sosedo, da bi jih skupno rešili. V Beneški Sloveniji primanjkuje zadruž-niške zavesti. To je žalostno, še bolj žalostno pa bo, če bo pri tem ostalo. Naše ljudstvo se mora zavedati, da je svet na poti napredka da bomo s starimi in nazadnjaškim sistemom šli rakovo pot. Vsepovsod na okoli je drugače. ker je ljudstvo razumelo, da je prav zadružništvo najboljša obramba proti izkorišče-v-anju trgovcev. Ce gremo na pr. v Čedad, kupimo v zadrugi testenine bolj poceni kakor pri zasebnem trgovcu, in ne samo testenine, temveč tudi druge predmete. Nismo poleg tega nikoli pomislili, da ob koncu leta zadruge razdelijo čisti dobiček med svojimi člani? Dobro bi morali pomisliti in kmalu bi razumeli, da nismo še na pravi poti in da plavamo v nevarnih vodah. V kratkem bi spoznali vse koristi zadružništva. Nujno potrebno je. da prikažemo ta dejstva našemu ljudstvu, da ga poučimo in začnemo s temeljito propagando v tem smislu. Nato bi morali pristopiti k ustanovitvi zadrug. Lahko bi ustanovili n pr. konzumno zadrugo, ki bi imela svoje središče v St. Petru Slo-venov, v sedežih drugih občin pa njene podružnice. Ta zadruga bi se lahko močno utrdila in razširila svojo dejavnost in delokrog. V kratkem času bi vsi občutili koristi, ki bi jih taka zadruga prav gotovo prinesla našim revnim krajem in ljudem. Urnik vlakov na goriškem kolodvoru ODHODI: Proti Trstu: 6 20, 7.25, 8.44, 10.04, 13.45, 15.57, 17.26, 18.33-, 20.36. 21.26, 00.01. Proti Vidmu: 4-50, 5.30. 6.36, 7.59. 8.28, 10.46, 13.48, i6.Q0* 17.25, 19.15, 20.18, 23.20. PRIHODI: Iz Trstu: 5.26, 6.34, 7.57, 8.19* 8.27, 10.44 13.44, 17.21 19.10) 20.16, 23.18. Iz Vidma: 4.40, 6.18, 7.23, 8.43 10.00, 13.43, 15.55, 17.23, 18.29*,’ 20.34, 21.24, 23.59. * Ne vozijo ob nedeljah. Vozni red mestnih avtobusov Glavni kolodvor - Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob a, 5,45, 6.20, 6.40, 6.50, 7, 7.15, 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20, 20.30. 20-40, 20.50, 21, 21.15, 21.35, 21.50, 22.15, 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40, 6.58, 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20, 20.30, 20.40. 20.50, 21 21.10, 21.20, 21.35, 21.55. 22.40' 23.20, 23.30 in 23.55, Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6.40, 6.45, 7, 7.15, 7.25 (do 21 vsakih 8 minut), 21.15, 21-25, 21.35, 21.45, 21.55, 22.15, 23, 23.10, 23.40, — Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40, 6.58, 7.10, 7.20. 7.30, 7.42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10, 21.20, 21.35 21.45, 21-55, 32.10, 22.30,'22.45, 23.20 in 23.55. Glavni kvlpdvor - bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih cb 8, 9 14, 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20, 9.50, 15.20. 16.30, 17.50. Gorica - Standrež . Sovodnje: cb delavnikih odhodi s Travni- Opuslilei borbe za zvišanje mezd Komisija v konopljarni še ni pričela de!ovali Odmevi dvourne stavke uslužbencev družbe „Italia“ Sindikalno življenje je v poslednjem času skoraj popolnoma zamrlo, Kakor smo pričakovali, so se Enotni sindikati odrekli vsaki borbi za povišanje plač in mezd ter so tiho sprejeli sporazum, ki ga je podpisala Delavska zbornica skupno z ravnateljstvom CRDA in ravnateljstvom Tržaškega arzenala. Prav v tem podjetju so se Enotni sindikati naravnost osmešili. Ravnateljstvo je dalo delavcem, včlanjenim v Delavski zbornici, in o. nim. ki niso stavkali, nekako posojilo, ni pa dalo takega posojila delavcem Enotnih sindikatov. Zato so Enotni sindikati kapitulirali in sprejeli v bistvu sporazum, ki ga je prej podpisala Delavska zbornica Vsakomur je jasno, kako to kvatno vpliva na moralo delavstva in kako vse to pomeni vodo na mlin delodajalcem. Sedaj ni torej o zahtevi po zvišanju mezd ne duha ne sluha, čeprav se gospodarski položaj ni spremenil, oziroma se je ce. lo delno poslabšal, kakor dokazuje tudi zadnji indeks cen. Dogaja se torej isto kot v Italiji. kjer so se sindikati zadovoljili s povišanjem družinskih doklad Jasno je, da delavstvo taki sindikalni politiki ne zaupa. Ker pa ne vidi izhoda iz tega položaja, zapada v še večjo pasivnost, kar pomeni stalno slabšanje njegovih življenjskih pogojev. Tudi vprašanje tkalk v Tržaški konopljarni še ni docela rešeno Komisija za pregled delovnih pogojev v konopljarni še sedaj ne deluje, ker njen oboleli član še ni ozdravel. Na njegovo mesto pa niso imenovali drugega, za čimer pa tiči špekulacija, ker so se medtem delovni pogoji nekoliko izboljšali in bi pač delodajalec hotel, da bi se komisija izrekla na osnovi sedanjega položaja in ne na podlagi položaja, ki je vladal v tovarni, ko so delavke odpovedale delo na štirih statvah. V Trstu še ni ponehal odmev dveurne stavke uslužben. cev tržaške podružnice plovne družbe «Italia» zaradi premestitve uprave ladij «Saturnia» in «Vulcania» v Genovo, kar pomeni tudi premestitev osebja. Na tem vprašanju je namreč zainteresiran velik del tržaškega prebivalstva, ki že dolgo zaman protestira proti diskriminaciji na škodo tržaškega pomorstva. Ta stavka je še enkrat opozorila tržaško javno mnenje na to življenjsko vpra. šanje, ki je vedno pereče in je prav ob prihodu novih rimskih funkcionarjev pokazala, da so tržaški interesi v navzkrižju z interesi rimskih birokratov in gospodarstvenikov „Mcidame Biittert'ly'‘ na gradu sv. Justa Puccini je imel pri izbiri libretov svojih, opernih del prav srečno roko. C e sc je temu pridružila še prefinjeno lirična in predvsem na zunanje efekte računajoča glasba, jc razum. Ijivo, da je skladatelj pri široki publiki moral uspeti s svojimi deli. To velja Še prav posebno za njegovo oper o «Ma-dame Butterfly» povzeto po istoimenski noveli J. L. Longa. Zgodba naivne in kratkodobne ljubezni male Japonke in ameriškega poročnika, njena vera, da se bo on vrnil fc nji ter končno okrutno spoznanje, da je bila vse le prevara —- čustvene melodije, v katerih se je skladatelj okoristil tudi z nekaterimi glasbenimi poseb, nostmi dežele vzhajajočega sonca — sta elementa, ki tudi danes še vedno močno pritegneta poslušalca. Ker vreme ni obetalo najboljše, je bila sobotna premiera že v nevarnosti, a vendar se je predstava še kar srečno izvedla, če izvzamemo, da je veter pripomogel k temu, da so zadnje vrste poslušalcev precej slabo slišale tako orke. ster kakor soliste. Prihitela pa je na grajsko dvorišče ponovno številna množica, kar je znak, da so si poletne operne prireditve že utrdile svoj sloves. V vlogi nMadame Butterfly» je nastopila sopranistka Elena Rizzieri, ki je z doživljeno igro in smiselnim pevskim podajanjem lepo oblikovala mlado Japonko. Ima prijetno barvan, dasi v vseh registrih še premalo izenačen glas. Pinlcerton je našel v tenoristu Ken Neate-ju odličnega interpreta. Njegova igra je predstavila tipičnega Amerikanca. ki si ne dela predsodkov in išče le svoj uži. tek. Njegov lirično barvan glas se lepo prilega tej vlogi. Dobro so se uveljavili tudi Au-rora Cattelani Icot Suzuki, Miro Lotzi kot Goro, Mario Tom-masini kot princ Yamadort ter posebno baritonist Renato Ca-pecchi, ki je z lepo barvanim sonornim glasom oblikoval konzula. Dosti težavno nalogo je imel dirigent Giuseppe Bamboschek, po rodu Tržačan, ki je imel dovolj truda, da je vskladil med seboj vse skupine izvajalcev. Skrbno je izluščil posebnosti Puccinijeve partiture ter se izkazal mojstra, ki bi nedvomno mogel dosti koristiti svojemu rodnemu mestu. Zbore je uvežbal Adolfa Fan-fani, režijsko pa je pripravil opero Domenico Messina. Scene so bile okusno opremljene. — r. Uradi jug. delegacije danes zaprti Protiljudski ukrep tržaškega občinskega odbora Trošarinski davek na plin in električno energijo povišan brez diskusije v občinskem svetu Pred časom je tržaški občinski odbor odobril predlog, po katerem se poviša trošarinski davek na plin in elektr. energijo. Za ta predlog tržaška javnost ne bi se izvedela, da ni prišel v odobritev tudi predsedstvu cone. kjer so o njem razpravljali in ga končno tudi odobrili. Tako je bilo določeno, da bo s prvim januarjem 1953 stopil v veljavo trošarinski davek za plin in električno energijo, ki ju uporabljajo potrošniki za razsvetljavo in ogrevanje prostorov in sicer bo znašal ta davek 1,50 lir za kubični meter plina in 4 lire za Kw električne energije. Z JugoslovsnsKa gospodarska istim dnem bo ukinjen ukrep, delegacija v Trstu ne bo po-tW predvideva olajšave glede slovzla danes zaradi narodnega potrošnje industrijskega elek. praznika. I tričnega toka, ki je bila zaen- NA VELIKEM IGRIŠČU STAU10NA „PRVI MAJ nastopi v tarok 29. t.m. »TAMBURICA« S KONCERTOM IN PLESI Skupino sestavljajo sinovi ameriških Slovencev - študenti iz Pittsburga, kj so v Ameriki zelo priljubljeni zaradi svojega svojevrstnega programa. Ta obsega petje narodnih pesmi, plese, solo točke itd. /\ e zamudite edinstvene priložnosti! J krat prosta plačevanja troša-rinskega davka Kako je mogel občinski odbor sprejeti tako važen predlog, ne da bi sklical sejo občinskega sveta ter vprašal za mnenje vseh občinskih svetovalcev. ki bi tako lahko povedali mnenje prebivalcev trža. ške občine? Saj je vendar vedel, da bo omenjeni sklep prizadel prav najširše sloje tržaškega prebivalstva, torej tiste, ki bodo novo obdavčenje najbolj občutili. Pa saj vemo, kakšna je praksa stare in sedaj nove občinske uprave; kadar gre za ukrepe, s katerimi se lahko po. baha in pohvali, tedaj jih raz-bobna na vse vetrove; kadar pa sprejme takšne protiljudske ukrene, tedaj stori to čisto tiho. misleč, da bodo Tržačani, ko bodo za to izvedeli, pozabili na krivca ter vso stvar z vdanostjo sprejeli. Cim so bile letošnje upravne volitve zaključene ter občinski svetovalci izvoljeni, smo poudarili, da se letošnja občin, ska UDiava v ničemer ne razlikuje od stare: v občinskem odboru sede zopet ljudje, katerim so interesi ljudstva deveta briga in ki bodo storili vse. da bodo služili predvsem svoiim političnim strankam, Resničnost te naše trditve do. kazuje že gornji sklep, ki bo zelo prizadel tržaške potrošnike plina in električne energije ter še zaostri! že tako dovolj kritičen položaj našega gospodarstva. Spominska svečanost ob 32. obletnici požiga Narodnega doma Odbor za. slovenski osrednji kulturni dom priredi v sredo 23. t. m, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. Roma 15-U) spominsko svečanost ob 32. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, Organizacije in ustanove, ki niso še prejele vabil, jih lahko dvignejo v prostorih Slovenske prosvetne matice v Ul. Machiavelli 22, ali pri SHPZ Ul. Homa 15. ka za Standrež ob 7.30; 8.20, 8.40, 10, 11, 12.40. 13.30, 15.30, 16.40, 18, 19, 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje: 7.30, .8.20, Hi 13.30 in 19. Odhodi iz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8, 8.50, 9, 10-20, 11.40 13 14.40, 15.50, 17, 18-20. 19.40 in 20-15- Odhodi iz Sovodenj: 7, 7.50, 8.50, 11.30. 14-30, 19.30. Ob praznikih odhodi s Travnika za Standrež: 8.30, W’ 11.15, 13. 14, 15, 16, 17, 18, 19. 20, 21. Odhodi s Travnika # Sovodnje: 13, 14, 15, 18 in 20-Odhodi iz Standreža: 8-50, 10-15, 11.30, 13.40, 14.40, . 15.40, 16-30, 17.30. 18.40, 19.30, 20.40 in 21-20-Odhodi iz Sovodenj ob 13-3®> 14.30, 15.30, 18-30, 20.30. Dr. Sonja Mašera ne sprejema do 4, avgusta Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK K1RUB° zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, z13*’} kavčuku in plastiki. — Zdra' z najmodernejšimi sistemi- Sprejema od 9. do od 15. do 20. 13. ure ure. i» TRST • Ul. Torrebianca št. (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-H . Ivan Cankar: Izbrana <•*** III. del, platno lir 980.—. P dijer: Dnevnik III. del, P° platno lir 900,— Anatole Fr»#' ce: Sodobna zgodovina plat®0 Ur 1.420.—. Jack London: ^ lina meseca, broš. lir 550-^’ Hasek: Dobri vojak Svejk ^ del, broš. lir 250.—, Klopč'.i: Divji grm (Mala knjižnica & 54), broš. lir 360.—. DOBITE JIH V SLOVENSKI]* KNJIGARNAH V TRSTU GORICI! lO tlneviii izlet v l>almac!jo «Adria - Express» prirej od 24. avgusta do 2. seP' tembra 1952 IZLET PO DALMACIJI Vpisovanje od 21. 7. dali*-Ker je število prostorov omejeno, naj se intert' senti čimprej javijo. 5-DNEVNI IZLET V DALMACIJO Od 4. do 8. septembr* priredi «Adna - Express» 5-dnevni izlet v Dalnia' cijo z naslednjim spor** dom: Odhod iz Trsta 5 parnikom »Dalmacija« o® 4, uri zjutraj. Obisk Opa* tije. Raba., Zadra, Šibenika, Splita, Dubrovnika, Kotora in zopet Splita-Prekinitev vožnje na Ha' bu, V Splitu in Dubrov* niku in na povratku pet v Splitu, kjer si bodd izletniki ogledali mesto in prenočili. Prvovrstna hrana na ladji. Dan i^' leta bo pravočasno ob' javljen. Z vpisovanjeO! prično takoj. Cena vožnJ1 (vključena hrana in pr** nočišče) je lir 14.350. P.r’ vpisu plača vsak izletniK polovico vsote, dva pred odhodom pa ** ostanek. Ker je število izletni' kov omejeno, prosimo, da se zainteresirani čimpr«! vpišejo. Vpisovanje P*-1 «Adria-Express», Ul. F*' bio Severo 5-b \\ A. D E X 1 Z L E T]| 9- IN 10. AVGUSTA l*jJ| IZLET V Novo Gorico Kanal ob Soči Rovinj 10. AVUUSTA 1952 IZLET V Skociiansko jamo Vpisovanje do 26. t. m-1932 OD 15. DO 17. IZLET AVG. V Ljubljano Celje Maribor Ptuj Vpisovanje do 31. t; 16. IN 17. AVGUSTA IZLET V m- 1952 Ajdovščino Vioavo Bled i/i na Vpisovanje 1952 pri Ul. F. Severo 5 b; tel. do 2. «Adria-Expr avSujta ,res»»' 2924^ Kriza v De Caulleovem gibanju 33 degolističniii poslancev ustanovilo svojo politično skupino Čeprav je to videti para-0 s«o, je vendar popolnomu °Tmalno, vsaj za današnje inncoske politične razmere, da l?. e Gaulleovo ((Gibanje za **• francoskega ljudstva)) ^ “o najveiji udarec z des-c. /n to iz neposredne bliži-, • konstituiranju vlade g. • ona Pinaya, ki jo je eden ~ *d republikanskih senator. lev imenoval najreakcionarnej-P° vladi Piera Lavala, je do velike krize v dego-’s Knih vodilnih vrstah. Veli-° vprašanje je, če je kriza ed množicami manjša. V vsa--etn primeru je to pojav, ka-cr®0O se najbolj raduje fran-f5° Politična levica Kriza je izbruhnila formal- r° izglasovanju investitu- ?■ Pinayeve vlade, po odločite i ig degolistov, da jo — asproti velikemu spatronun — Poop ro. Toda nezadovoljstvo fri in še pri skoro dva-večjem številu degolistič-poslancev je tlelo že od te-a-l, ko so od njih zahtevali, da *e orospogojno izjasnijo proti tifikaciji Schumanovega navrta o Evropski skupnosti pre-raoga in jekla, oz. proti njego-Vl zuntnieDolitični liniji sploh. poleg tega, da je bilo po in-vcstituri Pirwyeve vlade ne 18 emveč 41 degolističnih odpad-71 ov, je sam general to dej-*.Fo Podcenjeval. Od vseh svo-™ pristaše v je zahteval siste-a •eno ostajanje v opoziciji "e sPohovanje njegove suvere-trudr**’ medtem ko so se oni Post Z za disciplino, nie J°St Branja, za prikrivata 3f. notranjih žibfcostt Post je°hTn0' ka}t' ta eUOi' kapit„] ’ neravno, njegov Ic0t njegova ((hipoteka* «Jar za dosego oblasti last 1 5aune rešitve». Za o!>- t0 za°, tU(** odpadniki in I0 j °®last za vsako ceno, ce,-je e* yodje na čelu. V tem Pt «2° tainost nesloge in osnov-piSaj. zazcepa. ((Mislimo«, so Popn* 9enera,u «do morate po-- . 0 Pretresti način kako bt Prišli »iste, oblast Tisti, ki vodi n >la*^no opozicijo, je jalov Popularen. Čakati, da pri- tn , avtomobil •2 plastične mase . ®e ni dolgo, odkar smo pisa-° avtomobilski karoseriij iz mase. Takrat smo pi-i. da se s tem ukvarjajo A-ricani, Rusi ter Francozi, ki zad S* bori^° za P^enstvo. Pri ^ nlem poročanju o tem smo so 1 •« skromni z vestmi, ker taini L konstruktorji držali v a"."Ld*“' m ■»•»» bova u poročajo, da je n.u-bel« , r.oseriia iz 3.125 mm de-serija da ,ehta vsa karo- 3p „ e sio kilogramov, kai manj u*0 petdeset kilogramov kovinsv1 ,znaša teža normalne roseru . karoserije. Nova kane rj. a ima še to prednost, da kct0 t '' ne,ropoče in se z :ah-V nr( lav'- če se kje potolče »unku .ru' da Pri nekem Pogn ' u arcu ali kakor koli u-serijp' 2Vii*' Prelomi del karo-in oa' Ie Popravilo zelo lahko se B opravi jahko vsakdo. Ce tla Pik. .Pr. prelomi, zluknja blat-s'avno* p°P'avilo dokaj eno-PrjJeni' ^'a Pokvarjeno mesto srn0 ,'Po trak «fiberglassa». kj knjiin,® ^ Prej namočili v ute Vtr; sintetični masi. Vse >o tiej, nv‘P'o obsevanju dveh ttic j. . Vartnih električnih žar-blk dobre pol ure je blat nov. S tem so zmanjša knj »trn ^atig ,f,!'ki za popravilo, zm-mvi-tlČiis 2suba časa ter celo esfe-Pfavi]8 ran sama. kajti po po-oltvaru se bivši udarec a'1 Vsr, n'li ne Poro"-^eka; karnserli0 delajo scela, n? z?io tankih plasti stekle ftbefj,/* ali tako imenovan; aa Prej Ss* zmodeliramo po že to ua aPravljenem modelu, vse hiasi t06101« v tekoči plastični Prah r> sp nat0 v dvanajstih za Vora^8,USi ter je že pr!nie: tia 'tio a tev i>a ostalo konstruk-i»jj ',t°nloti||a. Vsa karoserija P!,V(i,> kosa ter se na šasiio %kiL, z nekai vfiaki ter k0 rijg i^11 sPOnkami. Vsa karose 11,1 Pls.'e mase ,ako mf>čnu- » Ulj —............................. j kj Potrebni nlkaki oporn. *it> j. *o navadno vdelani v Iti |(.r’v|naste karoserije. p,P j?ar ie še najvažnejše pri v1 da je mnogo cenejša “Odo j 1adiih karoserij. Da oa Pred i* dolgo imeli prednost Pili ? 2)1 avtomobilom avtomo-Serijo, |avadno, kovinasto karo srtio j-,* razumljivo. Ze zadnji* tičnlh rm** 0 slaP* strani sinte-vati takas- ki se ne dajo obdela i^0, kot kovino in je zato t''ko eiv°-!e,'*ia tnko skromni, d* prav 's,avna. celo brez vrat, ia zahtplir>tov° ne bo zadovolji-daPes, t„V' ki jih ima človek Piestip. r bo morebiti le nado- Ve Potilo 'er "dnjo v č a,u. ko Rrj vse žcle-Se ieklp v vojno proiz v ■ ** * 3ekt na at fotografiran ob-kdarnem. Velu Prav gotovo 11 dnevno ,af,‘ska sfinga, kaj-200o.k,.a. , fo'°grafirajo po dneh se 'epih poletnih d° 5000 k!.»St Ponavljajoč kdo ve kolikokrat že svojo privrženost osnovnim ciljem gibanja, so zaključili, da lahko pride enostavno na oblast, že če jo deli z ostalimi. Krize ni mogel rešiti niti pokrajinski kongres gibanja, ki je bil pred kratkim v pariškem predmestju. V nasprotju s stališčem generala De Gaullea in tistih, ki so mu še ostali zvesti, da se še nuprej ostane pri nepomirljivi opoziciji sedanje vlade in tudi režimu v celoti. so nezadovoljneži z gospodom Barrachinom na čelu, skoro vsi po vrsti člani bivše republikanske stranke svobode, so branili tezo, da je treba sprejeti ponudbo za sodelovanje, tisto Paul Renoja in sedanjega predsednika Paul Pinaya. Upravičeno so menili, da ni bistvene razlike med programom dego-lističnega pokreta in tistega, ki ga v praksi izvaja Pinay. Gospod Barrachin je v imenu svojih prijateljev vprašal, zakaj bi ne mogli ustvariti široke zveze desnice, v katerega bi lahko pristopil velik del narodnih republikancev in zakaj degolisti, na ljubo neki sistematski opoziciji, morajo na pr. stalno prištevati glasove komunistom. In ker ni načelne in programske razlike v njihovih tezah, je videti, da je sam Barrachin najprecizneje prikazal bistveno protislovnost degolističnih vrst ter poudarjal, da je general hotel vreči tistega (čitaj Pinaya)), ki dejansko zastopa njegov program samo zato, ker se ne nahaja na njegovem mestu. ako se istočasno odkriva veliko bolj neugodni položaj generala De Gaullea od onega g. Barrachina in njegovih somišljenikov. Za generala pomeni vsak kompromis izgubljanje predsedniškega položaja. medtem ko je za odpadnike prav ta kompromis postavljal možnost ministrskih stolov. Zaradi tega je bil razcep neizogiben. Od 118 poslancev, kolikor jih je dobil general na zadnjih parlamentarnih volitvah lahko v najboljšem primeru računa na nekaj iznad 80. Čeprav je degolistična skupina ostala v glavnem enakopravna z drugimi petimi glavnimi skupinami, je nehala biti najbolj privlačna sila desnice, medtem ko sta obe levi skupini, socialisti in komunisti številnejši. Zaradi tega bodo nastale posledice, tako v parlamentu kakor v množicah. Ni izključeno, da podvzema kakšen manever velikega obsega. Ne toliko zaradi prihoda na oblast, temveč predvsem da bi preprečil nadaljnji razpad pokreta. V potrditev te teze štejejo vse tiste glasove, ki govore, da je že prišlo do neuradnega stika med predstavniki depolistične parlamentarne skupine Cycela in nekaterih radikalnih in narodno-republi-kanskimi poslanci, ki se ne strinjajo s smernicami Pinageve. vlade. Videti je, da bo prišlo do nove parlamentarne tako imenovane «socialistične» pečine. Sicer pa pripisujejo De Gaulleu namero, da takoj v začetku oktobrskega zasedanja parlamenta zbere, neko nacionalno unijo okrog starih spominov iz dobe odpora, o ral za preživljene in pozabljene. V vsakem primeru bo trebe počakali do oktobra meseca, do konca parlamentarnega razpusta, da bo jasno ali bo razcepitev v De Oaulleovem p o-kretu privedlo do širših parlamentarnih pregrupacij. Toda njegove neposredne posledice so že sedaj vidne. Predvsem je razcep precej okrepil Pinayevo vlado z desne, kar bi lahko oslabilo desno krilo, posebno narod-no-republikanske vrste. In to toliko prej, ker se. odpadniki niso utopili v #neodvisnihr, temveč so organizirali samostojno parlamentarno skupino republikanske in socialistične akcije, pod predsedstvom Barrachina. Praktično je. Pinay z oslabitvijo enega partnerja dobil enega več, ki mu v isti meri more otežkočiti nadaljnja sodelovanje z drugimi iz razloga čiste konkurence. Pri tem ima bistven pomen uspeh aPinayev eksperiment, katerega dosedanji uspehi niso ravno najbolj jrdtii. Narodno posojilo na pr., ki je bilo eno njegovih največjih upanj, je dalo samo dve tretjini pričakovane vsote — za 800 milijard frankov. Zaradi finančnih težav, pred katerimi se bo dežela kmalu zna šla, bi lahko postalo eno izmed glavnih vprašanj na jesenskem zasedanju francoskega parlamenta: ali bo še naprej izreklo zaupnico sedanjemu kabinetu. Težko bi bilo predvidevati, kdo bo lahko nadomestit Pinaga. Neke nove ali tiste namere generala De Gaullea, o katerih smo ie govorili, ostale socialistične skupine, posebno socialisti niso najresnejši. Koalicija, neodvisni, radikali, narodni-republikanci in degoli-stični odpadniki kot parlamentarna osnova nove vlade govore samo to, da bi bilo ponora o spremembi vlade, toda< ne njegovega predsednika. Ce lahko tako rečemo, g, Pinapa bi zamenjal on sam ali mogoče katera druga bolj umerjena osebnost, ki bi ostala zvesta njegovi politiki. Iz vsega tega kar smo do sedaj navedli, se vidijo mnogi znaki slabitve francoske politične desnice, posebno degoli-stičnega gibanja v njej. V kolikor dejansko pride do njenega cepljenja, ker je njena povojna konsolidacija v glavnem naslonjena na geslo eborba proti komunistični partiji Francije)) bo dokaz več, da so zaradi svoje nenačelne politike francoski kominformisti prenehali biti glavni cilj francoske reakcije. Nekaj zadnjih neuspehov kominformistične stranke in sindikalnega vodstva je še bolj prepričalo najbolj izrazite predstavnike francoske buržoa-zije, da se kominformistične oartije ni treba bati, vse dokler bo pod tem vodstvom, kajti daleč je od tega, da bi v skupščini in tudi v deželi imela tak vpliv, kakor ga je imela nekoč. Toda tako prepričanje buržoazije lahko zadovolji osebne ambicije njenih politikov, ne pa da bi reševala resnična družbena vprašanja, da bi premostila gospodarske in finančne težave in ublažila spore v francoskih prekomorskih deželah. Zaradi tega je splošno politično ozračje, ki se tu ustvarja, z gledišča politike levice vse bolj podobno tistemu stanju, ko bi morala najresneje računati v smislu svoje pregrupacije ih temeljite preorientacije_ Sluteč neizogibnost takega razvoja ni čudno, da je Jean Duclos takoj naslednji dan, ko je prišel iz zapora vrgel krilatico o potrebi «enotnosti socialističnih borčevi). Jasno je, da ni bilo Du-closu do dejanske resnične pregrupacije levice. Prej gre tu za poskus, da bi po pregru-paciji francoskih socialističnih sil nekako izšla iz svoje izolacije, v katero je bila potisnjena zaradi izdaje vodstva. Zaradi tega je eden izmed socialističnih prvakov v «Popu-laireu» odgovoril da je enotnost akcije nemogoča vse dotlej, dokler se komunisti ne iztrgajo izpod moskovskega vpliva. (Po beograjski »Politiki«) selili Na institutu za elektrozveze v Ljubljani so skonstruirali nov tip visokoirekvenčnih aparatov za vzpostavljanje stalnih, direktnih zvez med posameznimi električnimi centralami Motiv iz Trsta (Foto Magajtia) Podjetje za telekomunikacije v Ljubljani je nedavno začelo s serijsko izdelavo novega tipa visokofrekvenčnih telefonskih aparatov, s katerimi je možno po žicah daljnovodov opraviti tudi prenos za pet različnih meritev odnosno merilnih instrumentov. To je obenem tudi glavna prednost, v čemer se konstrukcija teh aparatov odlikuje od vseh dosedanjih inozemskih konstrukcij. ;S temi aparati bo možno ne le vzpostaviti direktno in avtomatsko telefonsko zvezo med posameznimi električnimi centralami, temveč bo možno tudi z enega ali več mest kontrolirati delo vsake elektrarne zase. Posebno pomembni bodo ti aparati za centralne transformatorske postaje, v katerih bo komandni prostor za proizvodnjo in distribucijo električne energije celega energetskega sistema. Ena takšnih postaj, ki bo dirigirala vsem slovenskim elektrarnam na Soči, Savi in Dravi, a obenem tudi vsem ter- 50 milijonov za ------------------ —----------sodišče, toda bil je takoj opro- Umetniki so v življenju stradali, po njihovi smrti pa si drugi ^n^°pua ^T^nam^ava zmm mm Umetniki so v življenju stradali, po njihovi smrti pa si drugi kujejo na njihov račun bogastva - «Če bi imel 400 frankov, ki jih ne bi imel kam dati, bi sliko kupil ter jo nato vrgel v kamin*, je dejal pred leti neki zbiralec umetnin za sliko, ki je bila letos prodana za 35 milijonov francoskih frankov Manet: «Deklica», ki jo je kupil Cognacq za 7200 frankov, prodal pa za 18 milijonov. Ce pogledamo malo v zgodovino umetnosti, bomo opazili, da so bili redki veliki umetniki, ki so že za svojega življenja s svojimi deli prodrli in imeli, od svojega ustvarjanja tudi materialne koristi. To velja še predvsem za tiste umetnike, ki so delali na prelomu ene šole z drugo ali stare dobe z novo. Vsak. pobornik nove šole. vsak umetnik, ki mu stara šola, stara miselnost ni zadostovala, je iskal - novega načina izražanja, novih poti in postal tako revolucionar ali pa vsaj predhodnik tiste poti. struje. ki se je začela šele porajati, in povsem razumljivo je, da ga sodobna kritika ni sprejela in tako tudi ne sodobna publika. Po smrti mnogih lakih umetnikov ali pa tik pred njihovo smrtjo so jih proslavili za velike. Pred kratkim so v Parizu razprodali 68 slik raznih impresionistov, ki so bile last gospodarja znane veletrgovine «Samaritene», gospoda Gabriela Cognacqa. Za devetinšestde-set slik so izkupili 302 milijona frankov. Kar lepa vsota, če pomislimo, na kakšen odziv so iste. slike, ko so jih prodajali še njihovi ustvarjalci, naletele med publiko ter kritiki. Zaradi jasnejše slike bomo navedli nekatera dela, ki so prišla na tej razprodaji posebno do veljave ter bomo istočasno omenili avtorja slike ter njegov uspeh ali bolje neuspeh v življenju. Najvišjo ceno na tej razprodaji je dosegla slika francoskega impresionističnega slikarja Paula Cezannea. Cezanne je bil «tekmovanju visokih cen» no- j tovi smrti so našli v njegovem sita dve deli velikega slikarja | slikarskem ateljeju 160 slik in Renoira. Za eno, in sicer za risb. Ko so vse prodali, so za- sliko . »Deklica s cvetjem na klobuku« je dobil Cognaeq 35 milijonov, za sliko «Dve sestri« pa 29 milijonov frankov. Zanimivo je pri tem to, da je neki zbiralec umetniških del rekel leta 1880, ko je bila razstavljena slika ((Deklica s cvetjem na. klobuku«, da če bi imel on štiri sto frankov, s katerimi ne bi vedel kaj početi, bi kupil to sliko ter jo doma zažgal v kaminu. Tretje mesto nosi že prej omenjena Renoirova slika «Dve sestri«, ki jo je umetnik dokončal še pred boleznijo, torej še v polni moči ustvarjanja. Na tej razprodaji je bil za-v svoji dobi ocenjen kot pro- j stopan tudi veliki Van Gogh, padel človek in nesposoben ter' katerega prav gotovo vsi P<> nje dobili le 116 tisoč frankov. Za njegovo sliko ((Deklica«, za katero je pred leti dal Cognacq 7200 frankov, pa je dobil zadnjič na že omenjeni razprodaji 18 milijonov. Kdo pa je kupoval te umotvore po teh bajnih cenah? Večinoma zasebniki — ljubitelji umetnosti ter neznaten del predstavniki muzejev ter galerij. Organizatorji razprodaje ščen. Ko pa je kmalu nato ja. vil muzeju, da ga namerava obiskati, so mu iz muzeja ja-yili, da mu je vstop zabranjen Ta postopek je užalil Co-gnacqa, ki je imel sodelovanje z nacizmom v najslabši meri kot nekako nujnost za ((reševanje«, kar se rešiti da. Ker so mu zaprli vrata v Lourd, je takoj spremenil svojo oporoko, tako, da naj se po njegovi smrti prodajo vse slike ter naj se ves dobljeni denar vloži sklad ustanove Cognacq-Jay. (liVfiii D«111 nsjvefiio popravljalcu Nemčija Res je sicer, da imajo največ avtomobilov na svetu ZDA. toda največjo avtomobilsko po-pravljalnico na svetu imajo Nemci. Le nekaj kilometrov iz Muenchena je mesto Allaeh, kjer je ta popravljalnica. Ni nova, zgrajena je bila še pred vojno ter je ves čas vojne delala s polno- paro. v kolikor so to dopuščale surovine. Nacisti so delali avionske motorje ter sestavljali avione. Danes je vsa tovarna rezervirana samo za ameriške vojne sile. Tu je zaposlenih kar petindvajset tisoč strokovnih delavcev, ki imajo jjolne roke dela. saj prihaja vsak dan okoli šestdeset tovornih vagonov več ali manj razbitih ali pokvarjenih avtomobilov ameriških o-kupaci iških čet v Evropi. To-varna-popravljalnic i ima velikanska skladišča nadomestnih delov najruzličnejšh vrst za vse morebitne znamke avtomobilov. Računajo, da imajo v skladišču okoli 35 tisoč posameznih nadomestnih delov, ki jih sproti nadoknadijo, čim se blago potrebuje. Nadomestnih delov je stalno v skladišču oko-1, 100.000 ton. Vse delo gre po tekočem tra ku ter je delavstvo usposobljeno za 312 posebnih specializiranih del. ki se pa vsak dan ponavljajo. Vsako vozilo, ki pride na popravilo ali generalni pregled, gre po tekočem traku tako, da ga popolnoma razstavijo na posamezne sestavne dele. Nato vsak posamezni del pregledajo popravijo ali pa tudj izločijo In nadomestijo z novim in avtomobil pride na drugi strani Se obnovljen iz tovarne. Vsa delovna sila, od najntž-do najvišje kvalifikacije, je domača, torej nemška, podjetje vodita dva nemška direktorja vendar pa imata nad seboj je nekega ameriškega «naddi-rektorja«. nemogoč slikar, tako da niso hoteli njegovih slik niti sprejeti na razstavo. Pri vsem tem je imel še tole navado, da je delal zelo počasi. Zato je zelo pogosto slikal jabolka, ker se dolgo ne pokvarijo in jih je lahko v presledkih dokončaval in izpopolnjeval. Sele leta 1904, dve leti pred njegovo smrtjo, so ga priznali za velikega in mu dali vsaj malo zadoščenja za vse tisto, kar je pretrpel prej ter za to, kar je zapustil človeštvu. Njegova slika ((Jabolka in piškoti«, ki je še za življenja umetnika samega ležala zapuščena in zaprašena v nekem podstrešju, je imela na tej razprodaji najvišjo ceno in je njen sedanji lastnik dal zanjo celih 50 milijonov frankov. Drugo in tretje mesto v tem znamo kot tipični primer nesrečnega človeka, ki ga njegova okolica ne razume, ampak mu celo greni že itak težko in grenko življenje. Četudi je Van Gogh razmeroma kmalu umrl, je zapustil za seboj velikansko zapuščino nad 850 del. Rekli smo zapuščino, kajti od vsega tega velikanskega števila del, je umetnik prodal samo eno svojJe delo. Pozneje so se za njegova dela pulili ter jih iskali kjer koli, ter si na njihov račun ustvarjali bogastva. Ena taka slika je bila tudi na omenjeni razprodaji. Za to sliko je dobil Cognacq 26 milijonov frankov. Od značilnejših avtorjev s te razprodaje je tudi Manet, ki je imel več ali manj enako življenje kot prejšnji. Po Mane- je ena n Renoir: »Dve sestri« — 29 milijonov frankov. Van Gogh. držijo sicer v strogi tajnosti imena kupcev, kljub temu pa so po raznih razpokah te hermetične diskretnosti prišli na dan naslednji podatki. Dve sliki, in sicer najlepše delo Renoira je kupila neka francoska galerija za nekega svojega klienta, neko Jongkinovo sliko pa je kupil La Hayevski muzej, vse ostale slike pa so šle v privatne roke. Okoli petdeset odstotkov jih ostane v Franciji, petdeset odstotkov pa jih gre v inozemstvo, največ v Ameriko. Ker smo pa že pri tem, bomo omenili še naslednje. Gospod Gabrijel Cognacq, lastnik tega velikanskega umetniškega bogastva, je bil istočasno tudi lastnik velikanske trgovine z najrazličnejšim blagom. Večino svoje umetniške galerije je podedoval od svojega strica, toda tudi sam je nabavil marsikatero stvar velike vrednosti. V svoji oporoki je Cognacq zapustil najlepša dela svoje galerije Louvrskemu muzeju. Toda vmes se je moralo nekaj zgoditi. Ko so leta 1940 Francijo okupirali Nemci, so postavili Cognacqa za predsednika državnega sveta za muzeje. Malo pozneje pa je sprejel tudi pred-sedništvo odbora za zimsko pomoč, ki je bila načistična, torej kolaboracionistična organizacija. Po osvoboditvi je prišel Cognacq zaradi tega pred Število ene milijarde je kaj lahko napisati, toda poizkusimo si to število nmlo ponazoriti. To bomo najlažje storili s sledečim primerom. Ce bi pred 1952 leti, to je v začetku našega štetja, ustanovili neko podjetje z osnovnim kapitalom ene milijarde lir in bi s tem podjetjem tako slabo gospodarili, da bi 'šlo počasi ampak stalno navzdol, tako, da bi vsak dan Slo v izgubo za 1D00 lir, bi imeli še danes dovolj sredstev za na-daljnih osem sto let počasnega propadanja vsak dan za 1000 lir. Tako, da bi popolnoma porpadlo leta 2740. Gospodarske krize ter slabi gospodarji so_ ma°S?Xvečja nejši. ker poženejo tudi večja podjetja v mnogo krajši dobi. ** * Razni vremenoslovci skušajo z vsemi modernimi pripomočki ter z najrazličnejšimi opazovanji in napovedovat: vreme, za to vremenske postaje, strokovnjake, merilne naprave ter opazovalnice. V sploš nem se njihova prerokovanja več ali manj uresničujejo za krajšo dobo, toda za daljšo dobo so ta prerokovanja zelo relativna in negotova. V kolikor pa bi se obnesla, za nadaljnje letošnje poletje obetajo naslednje: V drugi polovici julija bomo imeli se dva hladnejša vala, dočim bosta avgust in september mirna in suha. Jesen bo tudi mirna in precej zgodnja. * * * Po vesteh z Dunaja uspelo naklepanji Imamo je avstrijskim n)edinl * ' rurgiji kot mašilo, s. ^ pritiskajo bolna pljuča, d zacelijo, isto tvarino uporabljajo tudi pri operacijah raka kjer se često pojavljajo v človeškem telesu praznine, ki zelo motijo bolnike predvsem glede na srce m dihanje. Značilnost te nove tvarine je. da se ne pokvari, da jo organizem prenaša ter da ni draga. moelektrarnam v Sloveniji, se trenutno že gradi v Ljubljani. Dirigiranje proizvodnje pa bo znatno olajšano prav z uporabo omenjenega tipa visokofrekvenčnih aparatov, kajti glavni dispečer v komandnem prostoru bo lahko nepretrgoma sledil toku proizvodnje vsake elektrarne posebej in to s posebnimi instrumenti, ki bodo po omenjenem aparatu spojeni direktno z vsako elektrarno. Z drugimi besedami povedano: dispečer bo imel pred sebaj celo vrsto instrumentov, na katerih bo lahko odčital ne samo, kakšna je obtežba vsake elektrarne. temveč tudi podatke napetosti, koristnega efekta, pa celo podatek gornjega stanja vode, po katerem bo lahko točno vedel kolikšne rezerve odnosno akumulacija vode obstaja pr; posameznih elektrarnah. Na osnovi tega bo po direktnem telefonu dirigiral elektrarnam z odgovarjajočimi rezervami povečanje ali zmanjšanje proizvodnje, kakor bodo pač narekovale trenutne potrebe potrošnje. Skratka: na ta način bo možno neposredno dirigirati proizvodnji in potrošnji in to brez kakršnih koli zamud in razglabljanj. Glede na to, da bo prav vsaka republika v Jugoslaviji razpolagala najmanj z eno takšnih transformatorskih postaj, se predvideva poseben projekt, na osnovi katerega bo prav tako možno vzpostaviti direktno zvezo tudi med posameznimi republikami, saj bo često potrebno, da na primer elektrarne Slovenije priskočijo na pomoč elektrarnam republike Hr-vatske, elektrarne Hrvatske pa na pomoč elektrarnam Srbije ali Bosne in obratno. Vse to pa se bo dalo izvesti prav s pomočjo omenjenih visokofrekvenčnih aparatov, za kar bo pa treba izdati še precejšnja sredstva. Važno pa je, da je projekt sprejet in izvedljiv Konstruktor tega tipa aparatov, Mihael Kunaver, ki je znan strokovnjak na Institutu za elektrozveze v Ljubljani, je ce lo mišljenja, da z vsem tem kvalitete njegovega tipa visokofrekvenčnih aparatov niso še povsem izčrpane, saj obstaja možnost, da bi se s pomočjo posebnih relejev moglo direktno iz komandnih postaj upravljati posamezne elektrarne. Proizvodni personal bi s tem popolnoma odpadel, obstajale bi le še ekipe nadzornega osebja, ki bi od časa do časa opravljale pregled odnosno remontna dela. Do tega je verjetno še dolga pot, vsekakor pa je tudi to vredno omembe. Ta novi tip visokofrekvenčnega aparata je vsekakor izum, ki ga bo treba slej ko prej patentirati. Interesantno je, da se tudi po svojih sestavnih delih in sami konstrukciji znatno razlikuje od vseh dosedanjih inozemskih tipov. Namesto ene same velike in specialne elektronke, katere izdelava je izredno draga, se je konstruktor odločil, za vgraditev cele vrste manjših elektronk, ki so pa najpreprostejše, a vendar tudi najbolj gotove izvedbe. Kljub temu je s tem aparatom možno v enem. energetskem sistemu izvesti celo do 16 zvez medtem ko ostali inozemski aparati dopuščajo priključitev največ devetih zvez. Poleg vseh teh lastnosti pa je aparat izdelan v Podjetju za telekomunikacije, celo cenejši od vseh inozemskih tipov. Delo na prototipu tega aparata je trajalo celi dve leti, kar pa je bilo bogato poplačano Njegova zunanja oblika je najmodernejša ter tudi z estetske strani izredno mikavna. Kom pliciranost njegovega ustroja je kaj težko prikazati z besedami sai je v njem vgrajenih nad 2500 raznih radijskih in elek trotehničnih delov, pri čemer niso všteti niti deli same no silne konstrukcije. Samo za medsebojno vezavo posameznih delov je uporabljenih okrog km spojne žice. Prva dva takšna aparata, ki sta bila nedavno montirana v Zagrebu in v novi hidrocen-trali Vinodol, sta že v obratu. Prav takšna aparata pa sedaj montirajo tudi v hidrocentrali Falj na Dravi ter v transformatorski postaji v Laškem pri Celju, Podjetje za telekomuni- kacije je doslej izdelalo že 12 takšnih aparatov, o.dslej pa bo njihova proizvodnja stalno rasla, tako da bo v doglednem času takšen aparat imela že sleherna velika hidrocentrala v Jugoslaviji. M. M. Kulturne vesti V Berlinu je umrl prof. Georg Schumann v 86. letu svojega življenja, Ta ugledni dirigent in komponist je dolgo vrsto let upravljal berlinsko Singakademie. 50 let so njegove izvedbe velikih zborovskih del, posebno Bacha, predstavljale pomembne dogodke v kulturnem življenju Berlina, Schumann je več let vodil mojstrski razred za kompozicijo v Visoki glasbeni šoli v Berlinu. St St st Dirigent Leopold Stokow-ski je dobil nagrado i Aliče Ditson za zasluge, ki jih je dosegel za razvoj ameriške glasbe. Nagrado mu je dodelila univerza Columbija, Sc St St Ob sedemdesetletnici rojstva Igorja Stravinskega je napisal njegov sin Theodor študijo pod naslovom »Igor Stravinski človek ln umetnik — misli sina o očetovem delu«. Knjižica obsega 76 strani in prinaša nov material in do sedaj še neobjavljene podatke. Posamezna poglavja nosijo naslove: Stravinski in gledališče, Od «Mavre» do Igre kart« in Pod nebom Kalifornije. St St cp Na glasbenem festivalu v Gradcu je gostovala tudi Slovenska filharmonija in balet. Temu nastopu posveča avstrijski tisk precej obširne kritike. O orkestru pišejo, da je muzikalična celota, ki ji z energijo in temperamentom dirigira Bogo Leskovec. Največ je priznanje je doživelo Gotovčevo Simfonično kolo, ki ga je orkester moral ponavljati. St St St V Novem Sadu je umrl dolgoletni predsednik Matice Srbske in eden izmed najbolj znanih kulturnih in javnih delavcev Vojvodine dr. Milan Petrovič. Rodil se je 1879 v Čakovcu (Banat) v rodnem mestu Dositeja Ob-radoviča. Se kot študent se je začel ukvarjati z novinarstvom in publicistiko. Poleg nekaterih učbenikov je pisal stalno članke za «Letopis Matice Srbske«, v katerih objavlja svoje spomine na zgodovinske dogodke in ljudi Vojvodine. Matice Srbske bo njegove članke izdala v posebni knjigi. S< St * Ansambel narodnih plesov Srbije je zaključil svojo trimesečno turnejo po Veliki Britaniji. Nizozemski in Franciji. Ves mesec dni je skupina gostovala v Parizu v palači Chaillot pred vedno polno dvorano. Do sedaj šc ni nobena niti domača niti tuja kulturna skupina gostovala brez presledka ves mesec v palači Chaillot. Ansamblu so ponudili gostovanje za mesec oktober v isti palači. Dobil pa je tudi ponudbe za ZDA. St St H< Filmsko odjetje Crne gore ((Lovčen-film» je posnelo kratkometražni dokumentarni film ((Madrigal o mrtvem mestu« (zgodovina primorskega mecta Perasta) in film r, Trifunu Kokaliiču, enemu izmed največjih slikarjev baročne dobe na ozemlju Jugoslavije. Pripravljajo tudi snemanje prvega umetniškega filma o Crnj gori. Scenarij za ta film je vzet iz življenja in borbe Črnogorcev za časa Petra I. Petroviča. Psi v letalski službi Policijske pse alzaške pasme, ki so jih vzgojili in izurili v policijski šoli RAF (britanskega letalstva), ki je ena najboljših šol te vrste na svetu, uporabljajo zdaj že skoraj po vsem svetu, v vlažni malajski džungli za stražarje skladišč in raznih stavb, na letaliških oporiščih v Tripolitaniji, na področju Sueškega prekopa, na ravninah severne Nemčije, na Cey-lonu in celo v Adenu. Mnogo teh psov je bilo rojenih na zelenih pobočjih Wiltshirea v južni Angliji, kjer ima v No-theravonu svoj sedež center za dresuro policijskih psov polici je RAF. | zjv naletel na znaten odziv. Veliko važnost polagajo pri j Kasneje so pozivali za-ebnike i tem zlasti na odnos med člo-1 samo še, da so posojali svoje pse za pleme in tako je zgoraj omenjeni center postal kmalu največja pasja farma v Angliji. Danes ima policija RAF okoli 600 alzaških' psov v svoji službi po vseh delih sveta, nadaljnjih 300 psov je pa v centru v vekom in psom; vsi člani po- jg0theravonu. Doseženi uspeh) so pa vplivali tako bodrilno, da bodo ta posebni Zbor se znatno povečali. Alzačani, ki tehtajo J4 kg in katerih tržna vrednost je funtov šterlingov. začnejo svojo «kariero» v notheravonskem centru kot ((policijski psi drugega razreda«. V prvih dneh imajo samo eno uro pouka zjutraj in drugo uro popoldne, ko so se navadili ubogati na preprosta povelja kot so «sedi«, »lezi«. «stoj». «Pr'di sem«, itd., polagajo poseben izpit (prav tako kol, policijski kandidatje RAF); če so ta izpit uspešno prestali, napredujejo v »policijske pse prvega razreda«. Po nadaljnjem pouku lahko psi na- licije RAF so deležni potrebnega pouka, da bodo lahko sami postali ((inštruktorji«, to je možje, ki opravljajo svojo stražno službo skupno s psi. Pse je začela uporabljati v svoji službi policija RAF v pretekli vojni ter je dosegla s tem take uspehe, da so kasneje ustanovili poseben zbor izvež-banih policijskih psov. V prvem trenutku so pozvali zasebnike, da odstopijo svoje pse za novo službo; ker v prvem času po vojni v Angliji ni bila lahka stvar imeti in hraniti velikega psa, je ta P°- predujejo še više, redki najbolj ambiciozni pa dobijo najvišji čin «psa inštruktorja«. Ti psi, ki si zaslužijo ta naslov, poznajo svoje delo skoraj bolje kot ljudje. V čem pa obstaja to delo? Predvsem je to stražna služba na letališčih, pri skladiščih in raznih stavbah; pes lahko «začuti» tujega človeka že na daljavo 360 metrov in tako računajo, da lahko na letališču v izolirani coni en sam pes-stra-žar opravlja službo 12 oseb. Cesto zadošča že samo vest, da nadzorujejo določeno področje policijski psi RAF s svojim nadzornim osebjem, da opustijo nezaželeni elementi svoje namene. Vsak pes ima svojo osebno knjižico, svoje ime in svojo matrično številko (katero mu vtetovirajo na notranji strani levega ušesa) in svojega posebnega inštruktorja; če sta človek in pes dokazala uspeh svojega skupnega dela, ju ne ločijo več za ves čas njunega službovanja. Pasji inštruktorji lahko postanejo prav tako možje. ki služjo pri policijskih silah svoj redni vojaški rok tudi kot aktivni člani policije; v mnogih primerih se prvi niso hoteli ločiti od svojih psov in so ostali v stalni službi RAF. Ko so se psi navadili na svojega inštruktorja, jih začnejo uriti v težjem delu; tako se morajo navaditi, da podrejo 'niča, ki se preveč približa zastraženemu prostoru, na tla in ga držijo, da se ne more premakniti; inštruktor uporablja dobro podloženo umetno roko. da nauči psa, kako mora podreti človeka, ne da bi ga ugriznil. «Pri dresuri pazimo na to, da psi ne postanejo divji«, izjavljajo strokovnjaki v Notheravonu, ((učimo pse celo, kako je treba ugrizniti, kar gotovo ni lahka stvar. Prva stvar, ki se je morajo naučiti, je pokorščina; pes mora podreti človeka na tla in ga stražiti, dokler ne pride njegov inštruktor. Sele če poskuša tujec pobegniti ali če napade inštruktorja, lahko sme postati pes resnično nevaren.« Psa učijo naravno tudi, da na povelje napade ljudi, za primere, glede katerih imajo oblasti tak postopek za neobhod-no potreben; določeno število teh psov so za take primere uporabili na Malaji in je z njihovo pomočjo uspelo prijeti nad 50 razbojnikov. Pse uporabljajo nadalje tudi — kar je mogoče najvažnejše — da signalizirajo bližino sovražnika in tako so ti psi v več kot enem primeru obvarovali vojaške oddelke pred zasedami. Uporaba psov postaja tako del načrta za splošno obrambo, to tudi zaradi tega. ker postane na ta način za druge vrste službe razpoložljivo ogromno število ljudi. RONALD CLARK \/|>Pi i r Vremenska napoved za danes: l/ IA r AA r Pretežno lepo, z rahlo poobla- f |\LlVlL Shvijo v večernih urah. Tem- peratura skoraj brez spremembe Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 30,4, najnižja 21.8. STRAN i ŠPORTNA POROČILA 22. JULIJA 1952 i;,.. i II .« r; tv • .11. mf I a ji ga in ||, RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 13.50: Igra orkester JLA iz Portoroža. 20.00: L. v. Beethoven: «Fide-lio» opera v 2 dej. Trst II.: 18.35: Poulenc: Koncert za dva klavirja in orkester. 20.00: Poročilo o olimpijskih igrah. — Trst I.: 21.00: Koncert. — 9.00: jn 13.50: Radio Ljubljana družinam partizanskih borcev. 20.30: Bogomir Magajna: Partizanske humoreske. JUGOSLAVIJA - SOVJETSKA ZVEZA 5-5 <3-0, 2-5, 0-0, O-O) JUGOSLOVANI ZAPRAVILI ZMAGO PO 75. MINUTAH KRASNE IGRE V zadnjih petnajstih minutah so Rusi nadoknadili štiri gole, kar je edinstven primer v zgodovini nogometa Komentarji JUGOSLAVIJA: Beara, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Ognjanov, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec. ZSSR: Ivanov, Križevskij, Mirkov, Moto, Bašaškin, Petrov, Trolimov, Nikolajev, Bobrov, Bes kov, Marjutin. SODNIK: EUis CV. Britanija). TAMPERE, 21. — Tekma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ni dala zmagovalca in jo bodo morali ponovno odigrati. Tekma je bila ena najbolj drama-tičnihf kar jih pomnijo v zgodovini mednarodnega nogometa Četrt ure pred koncem so Jugoslovani še vodili s 5-1, nato pa so iz razlogov, ki jih bomo skušali obrazložiti med kroniko dogodka, nenadoma popu stili in Rusi so v kratkem času izenačili na 5-5. Obe nadaljevanji po 15 minut nista prinesli spremembe rezultata. Uro pred začetkom tekme so bile tribune stadiona v Tampe-rih napolnjene. Rahlo dežuje in teren je precej drsljiv. Prvi napadi nosijo jugoslovanski pečat, predvsem po Mi-tičevi zaslugi, medtem ko Sovjeti igrajo predvsem s hitrimi protinapadi. V 6. min. je bil nevaren Marjutin in tudi v naslednjih minutah mora Beara nekajkrat intervenirati. Jugoslavija igra vedno bolje in je njen prefinjen nogomet na prvi pogled boljši od igranja bolj elementarnih Rusov. V 10. minuti Bobrov iz razdalje petih metrov strelja mimo gola. Potem je vse do prvega gola na igrišču žoga skoraj neprestano pred ruskimi vrati. V 28. minuti je Zebec izvedel kot, katerega je Mitič z razdalje nekaj metrov spremenil v gol. Štiri minute kasneje je Vukas dal Ognjanovu možnost, da z desne strani poviša rezultat na 2-0. Jugoslovanska enajstorica je sedaj bolja v tehniki in hitrosti. Odlikujeta se obe krili, ki predstavljata neprestano nevarnost za sovjetska vrata. Rezultat se je zopet spremenil v 43. minuti. Zebec je prizemno streljal v kot desno od vratarja Ivanova. 3:0. 1. minuta drugega polčasa. Bobek Ognjanovu, ta v mrežo, potem ko je preigral dva branilca. Rusi vidijo, da jim ni rešitve in napadajo brez posebnega prepričanja, V 8. minuti izsilijo prvi kot in takoj nato Bobrov vsled Horvatove in Crnkovičeve nesigurnosti lahko zabije prvi gol za svoje barve. Minuto kasneje strelja Nikolajev, toda Beara na čudežen način brani. Jugoslavija je zopet v napadu. V deseti minuti Ognjanov s centra posluži Zebca, ki preide branilca in neubranljivo strelja p rizemno v mrežo. 5-1. To je bil najlepši gol dneva. Samo minuto kasneje je Mitič sam pred nasprotnim golom toda uspe mu, da zastrelja žogo. Rezultat je na vsak način zapečaten in prisotni kolegi na tribunah skoraj enodušno menijo, da bo Jugoslavija z lah- INTER TER PIRAN v borbi za prvo mesto V nedeljo sta se odigrali v Sv. Nikolaju prvi dve izločilni tekmi za nogometno prvenstvo obeh con. V finale sta se plasirali ekipi Pirana in Jadrana iz Istrskega okrožja ter ekipi Inter in Sv. Ana iz Trsta. V prvem srečanju med Interom in Jadranom so bile moči na igri. šču dokaj izenačene. Pri De-kančanih se je odlikovalo krilo Gregorič II., preko katerega je moštvo gradilo vse napade Inter je z dvema dobro u-spelima akcijama dosegel dva gola in tako zmagal in si priboril pravico za finalno tekmo, ki bo odločala o naslovu prvaka. Gola za Inter je realiziral Affinito. za Jadran pa Gregorič. INTER: Košuta: D’Agostino, Jakobin; Bernaffi, Mokjut, Sca. vuzzo; Cragnero, Negrini, Ge-nerutti, Affinito. Sadaz JADRAN: Gregorič I: Carraro, Bertok; Obad. Kaligariš. To-škan, Gregorič II, Bolčič. Gregorič III, Klinec. Prašnikar. Sodil je Blažon iz Trsta. Druga tekma je bila med Piranom in Sv. Ano. Pirančani so pokazali, da bolje obvladajo igro nego nasprotniki, vseskozi so gospodarili na igri. šču in čeprav je rezultat dokaj tesen, je bila njihova zmaga popolna in zaslužena. V vodstvo so prišli prvi nogometaši Sv. Ane, ki so v 15 min. prvega polčasa realizirali z Lucianom V 35 min. so Pirančani izenačili in v 44 min. prešli v vodstvo, obakrat z Dapret. tom v drugem polčasu je Bo-nifacio realiziral zadnji gol v 34 min. Najboljši med Pirančani so bili Bonifacio in Dapretto, med Tržačani pa Kalin in Lucian. PIRAN: Eornasaro; Rosso, Križman; Bonifacio, Dudine. Ernestini; Dapretto, Razza, Santomarco, Stimac, Segala. SV. ANA; Kalin; Kemperle, ^mljtvo je, da se pri stanju koto odpravila vse nasprotnike in zmagala na olimpijskem turnirju. Toda ni tako. «Plavi» so začeli z akademijo, igrajo predvsem za občinstvo. Ljudje bolj cenijo to darilo kot nasprotniki, ki se izkažejo za nehvaležne. Neskromnost ni nikoli koristna, tudi če je rezultat zelo visok. Jugoslovanskih igralcev se polagoma polašča tudi utrujenost, predvsem obeh zvez Mitiča in Bobka, ki sta opravila na tej tekmi veliko delo. Rusi pa s svojo čudovito zalogo sape postajajo bolj in bolj nadležni. Sčasoma je teren njihov. Trofimov je v 30. minuti izkoristil nesigur-nost Crnkoviča in stanje je 5-2. Minuto kasneje pošlje Bobrov kotni strel proti Beari in poviša na 5-3. Misel, da morda le še ni vse končano, je podvojila Sovjetom moči, čeprav je bilo še vedno malo verjetno, da bi Rusi v 13. minutah nadoknadili dva gola razlike. V 41. minuti je po akciji cele napadalne vrste Marjutin podaljšal do Nikolajeva. Topovski strel se je zaustavil šele v mreži. Ozračje je elektrizirano in teh trenutkov se bomo še dolgo spominjali. Vsi Rusi so v napadu. Gledamo že na ure, ko Sovjetska zveza izsili zadnji kot. Strelja Trofimov. Petrov ima žogo, katero z glavo podaljša v gol. Tudi Ruse je sedaj zapustila mirnost, ki so jo dotlej ohranili. Vsi se prerivajo do strelca petega gola in ga objemajo. V podaljških ni spremembe. Obe moštvi igrata previdno, kljub temu Marjutin kmalu po začetku skoraj doseže šesti gol. Rusi bi morda lahko celo zmagali, ako bi izgoristili v prvih minutah demoraliziranost nasprotnikov. Tako se je končala tekma, kakršnih anali svetovnega nogometa ne pomnijo. Jugoslavija je zapravila zmago. Nera- Bizaj; Manessi, Cok, Coratto: Lucian, Giorgetti I, Giorgetti II, Cian, Leban. Dobro je sodil Schiavon iz Kopra. PNS 5-1 igralci niso povlekli v o-brambo. Kaj takega se ne bi smelo zgoditi, pa čeprav je nogometna žoga okrogla. LEO PETERSEN »STADIO* «Jugoslavija je izgubila krasno priliko, da bi zabeležila kričeči uspeh in si odprla pot dc končne zmage. Srečanje se bo ponovilo jutri. Skorajda gotov0 je, da bcsta obe moštvj nadomestili tega alj onega igralca, tako da se bo srečanje odločilo v prid sestavi, ki bo uporabila najpripravnej še elemente za protiudarec. Z nestrpnostjo se pričakuje novo srečanje. V splošnem se predvideva zmaga Rusije, toda Jugoslavija ima kljub današnjemu razočaranju možnost, da se uveljavi. To je bil eden najbolj dramatičnih srečanj, ne le trenutnih tekmovanj marveč v mednarodni nogometni zgodovini sp-loho, «V pregledu igre pa», za. kljubuje list, opisujoč trenutek ko Je bil zabit peti gol s strani Rusov: «...tedaj so Sovjeti, ki so doslej s hladnostjo sprejeli vsakega izmed njihovih gelov, izgubili hladnokrvnost in se vrgli na levo zvezo -ter jo poljubljali, V dodatni pol uri r-i bilp golov in tako se bo morala ponoviti ena izmed) najbolj fantastičnih tekem, kar se jih je videlo doslej*. «CORRIERE D’ INFORMAZIONE)) «Ob zaključku tekme so si Jugoslovani in Rusi na igrišču stisnili roke, potem so odhajali, spremljajoč pogovor z mahanjem rok. Jugoslovane smo našli v hotelu. Nimajo besed. Izčrpani so, razočarani, kakor da nočejo verjeti temu, kar se je dogodilo Vse preveč zaupanja »o imeli v razliko golov, vse preveč gotovosti v lastno tehnično nad-rooč. Tja proti sredini drugega polčasa je neki novinarski kolega dejal: «Tile Jugoslovani .bodo na turnirju zmagali z lahkoto*. In v resnici so nudili pravcato predstavo: v splošnem skladno moštvo z odličnim srednjim krilcem Horvatom (se ga spominjate iz Milana?), ki je prevladoval zlasti v visoki igri; z napadom ki je ustvarjal v naglem in odličnem slogu akcijo za akcijo. Potem so po malem, po malem Rusi s svojo preprostostjo uničili njihovo veliko igro. Kakor drobno zrno peska, ki zadostuje, da ustavi perfekten mehanizem ure, tako je tekma, čeprav je pridobila na udarnosti zaradi štirih gelov v zadnji četrti ure, izgubila na lepoti*. « L’ U N I T A’ » «Unita» piše o drugem polčasu: »Mislili smo, da se nekaj podobnega lahko zgodi samo v filmu. V tem polčasu so pokazali Sovjeti prvovrstne taktične sposobnosti*. O Jugoslaviji pa pravi: «To moštvo je brez dvoma jačje od tistega, ki je igralo v Milanu neodločeno z našimi. Prav gotovo je ena naj. nevarnejših na tem olimpijskem turnirju. In potem se izraža pohvalno zlasti o Beari, Horva. tu. Bcbeku, Mitiču, Zebecu in Vukasu. 3-0 (2-0) Rezutatj nogometnih ■tekem: Danska’ - Poljska 2.0 (1-0); Madžarska - Italija 3-0 (2-0); Švedi, ska - Norveška 4,1 (2-0); Tun čija - Holandske Antilje 2-1 (1-0). * * * ITALIJA: Bugatti, Rota, Corradi, Neri, Azzini, Venturi, Mariani, Pandolfini, La Rosa, G imena, Fontanesi. MADŽARSKA: Grosit, Bu- zansky, Lantos, Bozsik Loran.t, Zaksrias, Csordas, Kocsis, Palo-tas, Puskas, Hideskuti. SODNIK: Van der Mer (Holandska). Goli: v prvem polčasu v 11 min. in 20 min. Palotas, v drugem polčasu v 34 min. Kocsis, Madžarska bo resen nasprot. nik za vsakogar. Velik je vtis, k.i so ga zmagovalci današnje tekme proti Italiji naredili na občinstvo. Italijani nikdar niso bili ravni nasprotnikom in redkprkdaj so napadalci prisili pred madžarski gol, kjer je vratar Grosis zaustavil vse Najboljši med Italijani je bil vratar Bugatti, ki je nekajkrat rešil neubranljive gole. Palotas je dal prvi giol po predlož-ku Kocsisa, ki je preigral italijansko obrambo. V 28. minuti je Palotas povečal naskok po akciji preko leve strani. Minuto kasneje je Gimona zamudil priliko, da zniža razliko. Najboljši trenutki Za Italijane so bili v začetku drugega dela igre tja do 25 minute. Teda) Madžari zopet preidejo v napad, posebno preko Csordasa, ki vedno najde prosto pot mimo nesigumega Rote. Csorda je v 35. minuti podal Kocsisu, ki je z glavo dal tretji in zadnji gol tekme. Sodil je Holandec Ven Der Ufe er. * * * Prvi polčas je minil ob enakovredni igri, medtem ko so v drugem polčasu D.anci imeli več od igre- Poljaki so igrali grobo, ker drugače niso mogli Zaustaviti Dancev, katerih no. gomet je bil precej eleganten. REZULTATI: iKINO MOORE, REMIGINO, BIFFLE O 'Brien in Dordoni zmagovalci 100 M 1. polfinale: 1. F. D. SMITH (ZDA) 10.5, 2. Macdonald Bailey (Angl.) 10.6, 3. Vladimir Soukharev (SZ) 10.6, 4. Pavy Pinto (Indi ja) 10.7, 5. Alain Porthault (Francija) 10.8, 6. Arthur Braga (ZDA) 10.9. 2. polfinale: 1. HERBERT MACKENLEY (Jam.) 10.4, 2. Lindy Remigino (ZDA) 10.5, 3. John Treloar (Avstral.) 10.6, 4. Rafael Fortun Chacon (Cuba) 10.7, 5. William Jack (Angl.) 10.7, 6. Theodorus Saat (Holandska) 10.8. finale: 1. REMIGINO (ZDA) 10.4, 2. McKenley (Jam.) 10.4, 3. Bai-ley (Angl.) 10.4, 4. Smith (ZDA) 10.4, 5. Soukharev (ZDA) 10.5, 6. Treloar (Av stral.) 10.5. HOJA NA 50 KM 1. GIUSEPPE DORDONI (Italija) (olimpijski rekord) 4.28:07.8, 2. Josef Dolezal (CRS) 4.30:17.8, 3) Altal Roka (Madž. DANAŠNJI PROGRAM: polfinale v sabljanju (floret), ženska telovadba, moderni peteroboj, polfinale v veslanju, rokoborba, disk, jadranje, izločilne tekme v teku na 200 m, finale v skoku ob palici, finale 100 m ženske, veslanje (polfinale), finale teka na 800 m, tek na 5000 m, prosta rokoborba, dvoboj za 2. in 3. mesto v hokeju na travi: Pakistan -Anglija. HELSINKI, 21. — Današnji dan je ponovno dokazal, da je moška atletika doživela v zadnjih letih precejšen napredek. Nastopili so metalci krogle, tekači na 100 m in 400 m čez ovi. re. tekmovalci v skoku v dalji, no i« v hoji na 50 km. Poleg tega -co imeli kvalifikacijske tekme še: skakalci s palico, tekači na 800 m in ženske ’ na 100 m. Krogla: zmagal je mladi 0’Brien z novim olimpijskim rekordom 17.41 m, prejšnji najboljši met olimpijskih iger je dosegel Thompson (ZDA) s 17.02 pred štirimi leti y Londo. nu. Drugo in tretje mesto predstavljata veiik uspeh tekmoval, cev ZDA, še posebej pa oseben uspeh Fuchsa, ki je tekmoval s poškodovano roko. Po všakerr. metu je njegoy izraz jasnq izražal bolečino. Skok v daljino; to je ena iz- m & " ■ ( jr«/i Jugoslovanska napadalna petorica Ognjanov, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec je v tekmi proti Sovjetski zvezi popolnoma izpolnila zadano nalogo. L« eno ji lahko očitamo: Ni znala ali hotela po doseženem visokem rezultatu preiti v obrambo. Dobra šola za povratno tekmo! med disciplin, kjer se je vedelo, da zmagovalec ne bo mogel izboljšati Owen*ovega rekorda (806 cm). Izrazitega favorita v tem tekmovanju ni bilo. Zmagal je Amerikanec Biffle z razdaljo 757 cm. Rezultatu se poznajo neugodne vremenske prL like. V teku na 100 m so štirje tekmovalci prišli na cilj. z 10.4. Fotografija je dala zmaga Ame-rikancu Remiginu, medtem ko sta se moralg °ha- favorita Mc Kenley ip Bailey zadovoljiti s srebrno, odnosno bronasto kolajno. Na progi 400 m z zaprekami je bila za nasprotnike Američana Moora zaprta pot. Moor je zmagal v desetinke bolji od olimpijskega rekorda, ki ga je imel Američan Cochran. Mcor, ki je zelo blizu svetovnega rekorda je po koncu izjavil, da je nezadovoljen s svojim časom. V tej di. sciplini nista razočarala oba Rusa. Prvi uspeh so Italijani dosegli na letošnji olimpiadi z Dordo-nijevo zmago v hoji na 50 km v času 4.28:07.8. To je obenem tudj nov olimpijski rekord. Milakov se je v skoku ob palici plasiral v finalno tekmovanje. * * * Danes je končalo moško tekmovanje v telovadbi Zmagali so kot pričakovano Rusi pred Švico in Finsko. Cukarin je najboljši med posamezniki. Švicar Stalder je šele na tretjem mestu, kar zanj predstavlja neuspeh. Moremo reči. da so Rusi ravnp y telovadb; priredili največje presenečenje. 4.31:27.2, 4. Geonges Whitlock (Angl.) 4.32:21, 5. Sergei Loba-stov (SZ) 4.32:34.2, 6. Vladimir Ukhov (SZ) 4.32:51.6, 7. Dumi-tru (Romun.) 4.41:05.2, 8. Ion (Romun.) 4.41:52.8, 9. Ljunggren (Švedska) 4.43:43.2, 10. Kresse-vich Giuseppe (It.) 4.44:30.2. SKOK V DALJINO 1. JEROME BIFFLE (ZDA) 757 cm, 2. Gourdine Meredith (ZDA) 753 cm, 3. Odon Folde-si (Madž.) 730 cm, 4. Ary Fa-canha De Sa (Braz.) 723 cm, 5. Jorma Valtonen (Finska) 716 cm, 6, Leonid Grigorjev (ZDA) 714 cm, 7. K. E. Israellson (Švedska) 710 cm, 8. Paul Fau-cher (Francija) 702 cm, 9. Peniti Snellmann (Finska) 702 cm, 10. Masaji Tajima (Japonska) 700 cm. 400 M CEZ OVIRE 1. polfinale: 1. LITUEV (ZDA) 51.8, 2 Holland (Nova Zeland.) 52.0, 3. Julin (SZ) 52.1, 4. Gracie (Anglija) 52.7, 6. Larsson (Švedska) 53.9. 2. polfinale: 1. MOORE (ZDA) 52.0, 2. Whittle (ZDA) 52.9, 3. Filiput (Ital.) 53.0, 4. Yoder (ZDA) 53.0, 5. Lippai (SZ) 53.6, 6. Lu-nev (SZ) 53.1. finale: 1. CHARLES MOORE (ZDA) 50.8 (izenačen olimp. rekord), 2. Lituev (SZ) 51.3, 3. Hol- land (Nova Zeland.) 52.2, 4, Julin (SZ) 52.8, 5. Whittle (Anglija) 53.1. 6. Filiput (Ital.) 54.4, SKOK OB PALICI V finale so se kvalificirali: 1. skupina: Denisenko (SZ), Dragoner (Romun.), Efstathiadis (Grčija), Balafas (Grčija), Homonnai (Madž.), Braznik (SZ), Brjn-geirsson (Island.). 2. skupina: Massaw (Norv.), Kataja (Finska), Knjazen (SZ), Laz (ZDA), Lennact (Švedska), Ragnar (Švedska), Mattos (ZDA), Milakov (Jugosl.), Ole-nius (Finska), Piironen (Švedska), Richards (ZDA). Bunki-chi (Japonska) 800 M 1. polfinale: „ 1. NIELSEN (Danska) 1:50, 2. Whitfield (ZDA) 1:50, 3. wehsiter (Angl.) 1:50.1, 4. Boy-sen (Norv.) 1:50.4, 5. Cleve (Nemč.) 1:51.6, 6. Parnell (Kanada) 1:52.7, 7. Tchvgoum (SZ) 1:52.8. 2. polfinale: 1. WINT (Jam.) 1:52.7, 2. Stei-nes (Nemč.) 1:52.7, 3. Ring (Švedska) 1:53, 4 Barnes 3. polfinale: 1. ULZHEIMER (Nemčija) 1:51.9, 2. Wolfbrandt (Švedska) 1:52.4, 3. Pearman (ZDA) 1:52.5, 4. Htchins (Kanada) 1:52.8, Iotszebowski (Poljska) 1.53:7, 6. Dhanoa (Indija) 1:54.9, 7. Ba-kos (Madž.) 1:57.2. KROGLA: 1. PARRY 0’BRIEN (ZDA) 17.41 m (olimpijski rekord), 2 Hooper (ZDA) 17.39 m, 3. Fuchs (ZDA) 17.06 m, 4. Grigalka (SZ) 16.78, 5. Nilsson (Švedska) 16.33, 6. Savidge (Angl.) 16.19, 7. Feodorov (SZ) 16.06, 8, Skobla (CSR) 15.92, 9. Sta-vem (Norveška) 15.31, 10. Krzyzanowski (Poliska) 15.08. 100 M ZENSKE 1. četrtfinale: 1. JACKSON (Avstral.) 11.6, 2. Pettersen (Nemč.) 12.0, 3 Brouver (Holandska) 12.0, 4 Leone (Ital.) 12.2, 5. Armitage (Angl.) 12.3, 6. Berkovska (Bolg.) 12.3. 2. četrtfinale: 1. SANDERS (Nemč.) 12.0, 2. Koen (Holandska) 12.0, 3. Faggs (ZDA) 12.0, 4. Mc Ken-zie (Kanada) 12.0, 5. Mongunou (Francija) 12.4. 3, četrtfinale: 1. HASENJAGER (Juž. Afr.) 12.0, 2. Kalashinikova (SZ) 12.0, 3. Cripps (Avstral.) 12.1, 4 Foulda (Angl.) 12.3, 5. Morreau (ZDA) 12.5, 6. Augutson (Švedska) 12.6. 4, četrtfinale: 1. KYNYKINA (SZ) 12.0, 2. Klein (Nemč.) 12.0, 3. Strick-lan de La Hunty (Avstral.) 12.0, Hardy (ZDA) 12.1. 5. Ma-skell (Juž Afr.) 12.2, 6. Taglia ferr; (Italiia) 12.0. VESLANJE POZAMEZNIKI: 1. polfinale: 1. ANGLIJA 7:54.5, 2. Avstralija 8:2.5, 3. Urugvaj 8:5.9, 4. Poljska 8:10.6. 2. polfinale: 1. TJUKALOV (SZ) 7:52.6, 2. Kekky (ZDA) 7:57.3, 3. Stephen (Juž. Afr.) 8:2.3, 4. Mayer (Švica) 8:7.1, DVOJKA BREZ KRMARJA 1. polfinale: 1. ŠVICA 7:37.7, 2. Avstralija 7:46.8, 3. Francija 7:54.7, 4. Argentina 7:59.8. 2, polfinale: 1. ANGLIJA 7:45.6, 2. Holandska 7:53.2, 3. Švedska 8:7.5, Danska 8:15.7. DVOJKA S KRMARJEM 1. polfinale: 1. FRANCIJA 8:7.5, 2. Nemčija 8:12.9, 3. Danska 8:18.9, 4. Madžarska 8:33.7. 2. polfinale: 1. ITALIJA 8:7.6, 2. Belgija 8:11.4, 3. Poljska 8:12.1, 4. (ZDA) 8:13 o. OSMEREC S KRMARJEM 1. polfinale: 1. ANGLIJA 6:32.4, 2. Jugoslavija 6:35.5, 3. Madžarska :37.4. 2. polfinale: 1. ZDA 6:32.0, 2. SZ 6:44.0, Avstralija 6:44.5. cetverec brez krmarja 1. polfinale: 1. FRANCIJA 6:59.1. 2. Norveška 7:01.0, 3. Avstrija 7:02.4, Finska 6:8. 2, polfinale: 1. JUGOSLAVIJA 7:1.1, 2. ZDA 7:8.8, 3. Sarre 7:10.4, 4. SZ 7'32 3 CETVEREC S KRMARJEM 1. polfinale: 1. ZDA 7:7.10, 2. Francija :11.11, 3. Norveška 7:12.10, 4. Argentina 7:14.10. 2. polfinale: 1. CRS 6:58.5, 2. Švica 6:59.2, Anglija 7:4.1. 4. SZ 7:11.4. MOŠKA TELOVADBA - EKIPE 1. SZ 574.40 točk, 2. Švica 567.55, 3. Finska 564.25, 4. Nemčija 561.25, 5. Japonska 556.85, 6. Madžarska 555.80, 7. CRS 555.55, 8. ZDA 543.30, 9. Bolgarija 540.90, 10. Italija 537.60, 11. Avstrija 535.40, 12. Francija 534.95, 13. Poljska 527.90, 14. Norveška 525.30, 15. Danska 524.90. POSAMEZNIKI: 1. Tchoukarine Vicor (SZ) 115.70, 2. Chaguinian Grant (SZ) 114.95. 3. Stalder Josef (Sviča) 114.75, 4. Muratov Valentine (SZ) 113,70, 5. Eugster (Švica) 113.40, 6. Korolkov (SZ) in Beliakov (SZ) 113.35 V TU8TC Eieeisior. 16.45: «Suženj jezM, C. Trevor, M. Hunt. Nazionale. 16.30: »Milijonarski maček*,'R. Milland J. Sterlin*. Filodrammatico. 16.30; «Yantat»i L. Darnell, C. VVilde. Arcobaleno. 14.00: «Smoter X»i M. Stevens. Astra Rojan. 17.00: «Atol K». ®-Laurel, O. Hardy. Alabarda. 14.30: «Anema e core», Armonia. Zaprto zaradi počitnic. Aurora.15.00: «Ali veš, da maki..» Ariston. 16.00: »Skrivnostni vrti M. 0’Brien, H. Marshall. Garibaldi. 15.00: «Nasproti urap* nu», D. Andrevvs. Ideale. 17.00: «CestnJ roparjih B, Lavvrence, L. Cobb. Impero. 14.45: «Vesela kmetiiMf Italia. 14.30: »Francis na dirkahh Donald Conner. Moderno. 17.00: «Lasfcn!k parni” ka», W. Chiari. Savona. 16.00: «Nočni mešetarjih R. Wičtmark, G. Tierner. Viale. 16.00: «Momar Simbad*, D. Fairbranks, M. C H ara. Azzurro. 16.00: «Sin zločina*, A. Dlyth, H. Duff. Belvedere. 17.30: «Prebijte obroč* R. Taylor, B, Donlewy. Marconi. 16.30: »Veliki plamen*’ J. Cratvford, J. Wayn«. Massimo, 14.30: »Trgovci z ljudmi* R, Montalban, G. Murphy. Novo cine. 16.30: »Bobneča P°d” momica*. Odeon, 16.00: «Slavna dogodivš#" na», G. Cooper. Venezia. 16.00: «Preganjanl», Gassmann, N. Spadaro, Poletni kino Rojan. 20.45:' «ZdraP n*k in deklica*, G. Ford. Kino na gradu sv. Ju«ta. 21.0® »Življenje se vrača*, Youvet. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE IBS TA 254,6 m ali 1178 kc TOREK, 22. julija 1952 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske ^ rodne. 13.30 Poročila. 13.45™ včeraj do danes. 13,50 Igra olW ster JLA iz Portoroža. 18.15 Jb” rodne pesmi. 18.30 Radijski & man: A. Dumas «Dame s kan’e' liJani* — VII, nadalj. 19.15 ^ ročila. 20,00 L, v. Beethoven: »B* delio* opera v 2 dej. 22.00 M*1?” dije in ritmi. 23.10 Glasba za l3'”' ko noč. 23.30 Zadnja poročila- TEST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 12.45 Poročila. 13.00 Glasba P° željah. 14.00 Poročila. 14.15 Lah' ke melodije. 17.30 Plesna glasba- 18.15 Koncert baritonista Marj*” na Kosa. 18.35 Poulenc, za dva klavirja in orkester. 19-0 Kraji in ljudje. 19.15 Pestra * peretna glasba. 19.45 Poroči«- 20.00 Poročilo o olimpijskih igr3”-nato večerni koncert. 20.45 La“' ke melodije. 21.00 Dramatizira"* povest. 21.30 Priljubljene me!®" dije. 21.45 Wagner: Siegfried 3. dejanje. 23.00 Večerni P><5- 23.15 Napoved časa. TRST I. 11.00 Komorna glasba. U-3® Dramatiziran roman. 12.15 Ort'*' Ster. 13.30 Italijanske pesmi, lf” Spored BBC. 18.45 Športna ročila z olimplade. 19.25 Lahld glasba. 19.50 Športne vesti. 20l Večerni spored. 2100 Konc**, 23.00 Uspavanke, 23.30 Pie*** glasba. 23.50 Športna poročil* olimpiade, SLOVENIJA 327.1 m 202,1 m 212,4 m 8.00 Ob dneh vstaje leta l9** (stari partizani pripovedujejo ° oboroženih akcijah v prvih <*"* vstaje). 9,00 Radio Ljubljana dr®” žinam partizanskih bore**'’ 11.00 Naša izkušnja pred ti0" dovino. 11.10 Slovenske n3” rodne pesmi. 12.30 Poročil*-13.50 Radio Ljubljana družinam partizanskih borcev. 15.30 igra Vaški kvintet, pojeta Rezika K®” ritnik in Sonja Hočevar. 16.00 P®” poldanski koncert. 17.35 Skladb« Filipa Bernarda, Cende SedlM' uerja in Davorina Jenka. 18.4° Poje Komorni zbor studia Mari' bor. 19.00 Poročila. 19.20 Od rn*” lodije do melodije. 20.10 Part1' zanske lirične pesmi. 20.30 Bo*®” mir Magajna: Partizanske hu*n°” „ -. - Tschabold (Švica) in Bantz - „ ... (??A)„1:53-4- 5- Liska (CRS) i (Nemčija) 113.30, 10 Berdiev | «ske. 21.30 Lahka glasba dom3” 1:54.8, 6. Modoj (ZDA) 1:53.7. | (SZ) 113.10. I avtorjev. 22.00 Poročila. Challeb \ iLiukmb 38. Prevedel prof. dr. Fr. Bradat: j Spet je glasno pozvonilo im na galeriji nasproti se je pojavila sama stara gostilničarka «pri Belem jelenu.* «Sam,» je zaklicala, »Kje pa je spet ta lenuh Sam — aha, tu si — zakaj ne odgovorit?* *B na blo manlrlih, če b odguvarju, preden prašate,* je odgovoril Sam v nič kaj ljubeznivem tonu. «Hitro oanaži te-le čevlje za številko sedemnajsto ter jih nesi v privatno sobo, številka peta spodaj.* Krčmarica je vrgla par ženskih čevljev na dvorišče in hitela dalje. »Številka peta,* je rekel Sam, pobral čevlje ter napravil s kredo znamenje na podplate. »Damski čevlji ln pusebna soba. Ta gutov ni prišla z omnibusam.* »Prišla je davi prav zgodaj,* mu je zaklicala sobarica, ki Je še zmerom slonela na ograji, «z gospodom v zaprti kočiji, in ta je tisti, ki hoče svoje čevlje; zdaj se pa kar naglo zavrti!* »Zakua m pa mis preči puvedaia?* je rekel Sam, zelo ogorčen, ter jemal iz kupa omenjene čevlje. »Kulkr jest vem, je on edn tlsteh, k dajeja sam tri penny napitnine. Pusebna soba in dama! Ce b biu res gentleman, b dau usak dan en Šiling za ukulpuSilajne.* Te refleksije so Sama tako podnetile, da Je čistil na vse pre- tege; že v nekoliko minutah je dosegel tak lesk, da bi mu ga bil zavidal celo gospod MVarren (tovarnar loitu za tevlje; pri njegovem konkurentu je služil Dickens kot dežek) (zakaj pri «Belem jelenu* so uporabljali loščilo tvrdke Day & Martin). In že Je stekel pred vrata štev. 5. «Noter,» je odgovoril moški glas na Samovo trkanje. Sam se je kolikor mogoče lepo priklonil pred gospodom in damo, ki sta sedela pri zajtrku. Uslužno je postavil gospodu škornje in dami čeveljčke na desno in levo k nogam ter šel pro. ti vratom. »Čevlje!* je rekel gospod. «Da gspud,* je dejal Sam, z roko na kljuki. »Ali veste — poznate — kako se *e pravi — Doctor’s Com-mons?» »Nad cerkvija sv. Pavla, gspud; nizka vrata ub cest, na en stran knjigarna, na drug u'tarija in dva portirja na sred, ki vabita.* »Vabita?* je vprašal gospod- »Vabita,* je odgovoril Sam. »Dva mu/akarja z belem pred-pasenkam snameta klobuk, če greste noter — Dovolilo, gspud, dovolilo! čudna mužakarja in nehma gspuda tud — old Bailey Proctors — gspud.* «Pa kaj delata?* Je vprašal gospod. «Kaj? Ldi luvita. Vas uta tud. Pa tu še ni narhujš. Ampak starem ldem utepata stvari u glava, o kereh se im žiu dan še sajnal ni. Moj oče, gspud, je biu pusten izvošček, gspud. Udovc je biu in hedu debu — nenavadn debu, verjemte, gspud. Ne-gava žena je umrla in mu zapestila stir stu liber. Sou je v Doc-tors Commons h advokate, de b dvlgnu gnar — fejst se je oble-ku ~ visoke škorne — rožca u gumbenc — zelena ruta — širok klobuk — prou ta prau gentleman. K je šou skuz ta velka vrata in premišlu, koku bo gnar narbulš ubmu. je stopu predenj portir, uzeu klobuk z glave — .Dovolilo, gospod, dovolilo?’ — ,Kua pa t'u‘” Je prašu moj oče. .Zenitno dovolilo,’ je djau tist vabnik. ,Urag me vzem, če mislem na kej tacga,’ je reku oče. .Mislim, da potrebujete dovolilo,’ Je začeu spet vabnik. Mol oče stuji. mouči im-mal premišlja. ,Ne,’ prau, ,sem preetar in pre-debu. ,Prav nič, gospod,’ reče vabnik. .Sele prejšnji teden smo oženili dvakrat tako debelega gospoda, kakor ste vi.’ — ’Rew‘ * ,Prav res’ vl ste otrok v primeri z njim — tukaj, gospod, tukaj!’ — in oče je šou za nem ket kakšna udumačena opica za lajna u mejhna kanclija in tam Je sedou dedec med umazanem papirjem in škatlam in se je delu, kokr de je za-puslen. .Sedite, gosipod, dokler ne napravim listine,’ Je djau ta zvračevauc pustav. ,Prosm,’ reče oče, se usede in zija z učmi ln udprtem gobcam na imena na škatlah. — ,Kako se pišete gospod?’ praša zvračevauc pustav. — ,Tony Weller,’ prau oče. — .Župnija?’ praša spet. ,Bele Savaže, (Bell and Savage)' je udgu-voru moj oče, ker je mou tam stand za soja kučija, za fara se pa ni brigu. — .jn ime ženske?’ je prašu zvračevauc pustav. Moj oče je biu ves iz sebe. .Strela nej me uplazi, če vem, udguvarl. — ,Tega ne veste?’ je djau pisar. ,Tku mal, ket vl,’ je reku; ,al se tu ne b mogl puznej usta vet?’ — .Nemogoče,’ je djau. —’ ,pa nej bo’ je reku oče, k je mal pumislu, ,pa zapište gspa Clarke Susanna Clarke v Dorking,’ prau natu oče, ,ta me u prou gutou uzela, če ji um reku,’ - Duvolil je blo napisan ln gspa Clarke ga je res uzela in ga ma še zdej; jest pa še do dones nisem vidu niti funta ud tisteh štireh stutaku. .Prosim, uprostlte,’ je dostavil Sam, ,ampk če pridem sm gor, mi teče ježek ket nova ciza če Ja frišn namažeš.’* Sam se Je še nekaj trenutkov obotavljal, da bi videl ali mu bo gospod kaj naročil, potem pa je odSel. «Pol desetih — ravno pravi čas — takoj grem,* Je rekel gospod, ki ni bil, kakor nam menda ni treba omenjati, nihče drua kakor Jingle. 8 «Pravi čas — za kaj?* je vprašala sramežljiva teta. ■»Dovolilo, zlati angel — duhovniku javiti — dovolilo dati " vi jutri moja,* je odgovoril Jingle in stiskal devici roko. »Zenitno dovolilo?* je šepetala Rachel in zardevala. »Zenitno dovolilo,* je ponovil gospod Jingle. «AU ne bi bilo mogoče »- ne bi bilo mogoče, da bi bila zdrtf žena že prej, ne šele Jutri zjutraj?* je vprašala Rachel. «Nemogoče — ne more biti — danes oznanilo — dovolilo •" jutri poroka.* »Jaz se samo bojim, da naju izsledi moj brat,* Je nadalje* vala Rachel. »Izsledi — nič ne de — ves šepav, pobit — razen tega zelo oprezen - je zapustil poštni voz - sel peš dalje - maJel kočijo — na Belega jelena bo gotovo najmanj mislil.* «Ne izostanite dolgo,* je rekla nežno devica, ko je nJeI1 ljubček dal klobuk na glavo. »Vas dolgo zapustiti — Vas? — kruta čarovnica!* je vzklik' nil Jingle, odskakljal k teti. jo poljubil na nedolžna usta te* odplesal ven. »O, kako ljub mož!* Je vzdihnila teta, ko je odšel. »Kuriozna stara škatla.* je rekel Jingle, ko je Sel po sWP’ nicah dol. Mu&no Je, misliti na izdajalsko nezvestobo našega spola, zat