2Ki. številka. Ljubljana, v četrtek 21. septembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av str ij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristonne petit-vrEte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi ^Gledališka stolba". D pravniStvn naj te blagovolijo po&jljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim je koncem tega meseca naročnina potekla, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. „ četrt leta .......4 „ — „ „ jeden mesec.......I -„ 40 „ U&ratmištvo ,,Slov. Naroda". Epilog k cesarskemu potovanju. Minuli so slavnostni dnovi, kakeršnih bode teško še kdaj deležen zdaj živeči rod, vtihoil je radostni vsklik, ki je donel od Vrbskega jezera po doleh naših planin, po sivem Krasu, po tužnej, a vsaj za jeden dan preveselej Istri in ob tržaškem obrežji; ovenele so cvetlice, ki jih je zvesto udani narod trosil prelj ubij enemu vladarju na pot; vse povrnilo se je v prejšnji vsakdanji tečaj, le spomin na nepozabljive trenotke, katere nam je v svojej milosti naklonil presvitli cesar in Njegova preslavna rodbina, le ta blaženi spomin ostane neizbrisljiv v srcih vseh Slovencev. In baš pri spominu teh izrednih dnij, o ka- izdajskim naporom „Irredenteu dela se italijanščini še taka koncesija ter mlačno zanemarja naščina. Ako se uže ta ali oni ne Čuti odločnega Slovenca, mora biti vsaj odločen Avstrijec in kot tacemu mu mora biti znano, kaj namerava nenaait-ljiva „Irredentau in da je le krepko Slovenstvo najtrdnejši jez proti našim zlovoljnim sosedom. Na stotine in stotine imamo sijajuih vzgledov, kako drugod narodi in narodiči poprijemajo ostraguše in britki meč, da čuvajo svojo narodnost; mi pa se ne popnemo niti do slovenskega petja in to niti pred obličjem našega premilostljivega vladarja; nam rabi spakedrana italijanščina za pozdrav, da nas mora naš vladar sam vprašati: „Znate slovenski V" Jednako neprijetno iznenadila nas je bela kraška metropola. Bila je res praznično okrašena z vsakovrstnimi zastavami, ali samo dve mali slovenski trobojnici vihrali »ta ponižno mej mnozimi cesarskimi, mejnarodnimi in Llovdovimi. Na postaji nij bilo niti jedne slovenske zastave, še menj pa na slavoloka; pač pa so se opazovale v obližji magjarske in celo jed na turška zastava! Gosp. župan nagovoril je Nj. Veličanstvo, kakor je bilo citati v jednem naših dopisov, „s primernimi besedami11, a naj se nam dovoljuje, da smatramo te besede „neprimernimi," kajti bile so nemš ke, in za županom vdarila je v isto struuo duhovščina, župani in učitelji. Tisti pa, ki ne znajo nemščine, bili so poredjeni v drugo vrsto, da nijso mogli biti deležni redke sreče, priti v govor z Nj. Veličanstvom, ker druga vrsta nij bila predstavljena. Ne bodemo trdili, da so vsi to storili po lastnem nagibu, marveč „par odre du Muftiu, vsaj nekaterim županom se je na lici bralo, da jim je tako zaukazano, kajti ni-jeden nij črhuil kaj slovenskega. Tudi zastave do-nesle so občine zgolj rumeno-črne; jedine Dutov-lj e došle so s slovensko trobojnico, katero so pa „višji gospodje" srpo gledali po strani. Le prosto verjenje in nas istinito užalili, kajti Kras, vsaj deloma, nij varoval slovenščine, kakor bi bil moral in mogel. Nasproti pa so nas oradostili vrli HovČani, Solkanci, Herpeljani, Nnkličanje, sokoli tržaške okolice in drugi, ki nijso upognili sloveuskega tilnika pod jarem obetanj in praznega pretenja, temveč odločno pokazali svojo narodno odločnost. Ti zavedni rodoljubi naj bodo drugim manj zavednim uzor, vsem pa v izpodbujo, da širimo narodno odločnost, brez katere nij narodnega napredka, nij — spasenja! terih se bode pripovedovalo še poznim vnukom, pojavlja se in stopa nam pred duševne oči nepo-1 ljudstvo rešilo je narodno čast, kajti v svojej rado- voljna prikazen, o katerej molčati ne moremo in ne Bmemo. Res, da je bil vzprijem povsod veličasten in previsokega gosta dostojen, res, da je vse po svojih močeh tekmovalo dokazati Mu najglobejo udanost in neomajljivo zvestobo, da Ga je narod vsikdar in povsod nazdravljal z zorno navdušeuostjo in frenetičnimi živio-khci — a ravno tako res je pa tudi, da smo na mnogih mestih pogrešali narodnega ponosa, narodne zavednosti in odločnosti, da je i pri tej priliki silila golobja narava Slovencev na dan. Ne rečemo vseh, — bile se mnoge, vse časti in polnega priznanja vredne izjeme — pa bilo jih je nekoliko, ki so zatajevaje v sebi Slovenca ravnali se liki šiba na vodi, vpogibali se vsacemu prijaznemu pogledu ter kakor strežaji bili poslužni vsacemu še tako neopravičenemu a zvito-sladkemu migljaju. Nas in z nami menda odvažno večino Slovencev je nemilo presunila vest, da je v avstrijskej Nizzi, prvo stolnici Goriške — ki je glede narodne zavednosti bila do sedaj na glasu— kar 200 pohlevnih Slovencev udalo sena milost in nemilost, ter pelo italijanski. Rudečica mora obliti rodoljuba, ko čita kaj tacega. V očigled zlodejstvom in vele- sti klicalo je „živio" tako burno in navdušeno, da je bil ta tisočeri klic živ protest proti nemščini. Da zatajevanje slovenščine nij bilo pravilno, niti lepo, o tem je vsacega temeljito poučilo cesarjevo vprašanje v Nabrežini: „Nijso tu Slovenci?" To vprašanje je tudi desauviralo vse zaukaže tako zvanih „višjih gospodov" in tistih, ki so slednjim šli na limance — kajti v presvitlej osobi milostnega vladarja našel je slovenski glas zaštito in obrambo, da si boljše nit' želeti ne more. Naši potomci se bodo z glavami zmajevali citajoČ vest, da so njih predniki bili toli popustljivi, tako neodločni in bojazljivi, da si na lastnej zemlji nijso upali s slovenskim govorom na dan, da so za prijazno besedo, za smehljaj dvomljive vrednosti poskrili svoje narodne zastave, in ker nijso bili „ne krop, ne voda", zamudili priliko, katera se ne vrne tako hitro več Sivi Kras veljal nam je do zdaj za domačijo iskreno zavednih rodoljubov in od nekdaj uže se je poudarjalo, da ^Slovenščino varje Kras, burja in Čič,M a zadnji dogodki omajevali so nam nekoliko to pre- Deželni zbor kranjski. (IV. seja dne 19. septembra 1882.) (Konoc.) Dr. Schrey poroča potem o proračunu kranjskega zemljiščno-odveznega zaklada za leto 1883 in stavi sledeče nasvete: 1. Proračun za leto 1883. 86 v skupnej potrebščini s 696.856 gld. 20 kr. in s skupnim zneskom 524.833 gld. 35 kr., tedaj s primanjkljajem 71.522 gld. 8;") kr., kateri se ima pokriti iz državnih brezobrestnih posojil, odobri. 2. Da se pokrije deželni donesek za leto 1883, naj se pobira Id ,na priklada na vse predpisane direktne davke in posebno od rednega zneska hišno-razrednega davka in davka od hišnih najemščin, pri-dobninskega in dohodninskega davka z vsemi državnimi prikladami vred, potem 20°/,, na priklada na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. 3. Deželnemu odboru Be naroča, da zadobi Najvišje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad. 4. Dovoli se 1350 gld. še za jednega funkci-lonarja pri c. kr. komisiji za odvezo zemljiŠČnega davka, ali le s to nado, da c. kr. vlada izjavi koncem leta 1882, da izvrši, ako ne bi bila rešena koncem leta 1884 vsa opravila zemljiščne odveze, ona vsa še neizgotovljena dela po vladnih organih, brez da bi zemljiščno-odvezni zaklad ali dežela kaj za to plačevala. Deželni predsednik g. Winkler izjavi, da je o tem uže poročal ministerstvu za notranje zadeve, da pa doslej zaradi kratkega čaBa in ker je imel minister s cesarjevim potovanjem mnogo posla, nij še dobil odgovora. V obče pa zagotovi deželni zbor, da bode skrbel zato, da se rešijo vse zemljiščno-od-vezne sadeve, kar je le najhitreje mogoče. Predsednik Grasselli se v imenu deželnega zbora zahvali za to izjavo deželnemu predsedniku. Potem se sprejmo vsi predlogi brez razgovora. Vitez Kaltenegger nasvetuje konec seje. Predno se sklene seja, se prebere interpelacija slovenskih poslancev zaradi nemškega „Schulvereina". Nemškim poslancem je ista, kakor se vidi, jako neugodna. Dežman se v jedno mer porogljivo smeje, mej tem ko vitez Anton Gariboldi v jedno mer oporeka glasno trditvam interpelacije, vitez Schrey in Dežman pa jezno godrnjata. Prihodnja seja je v petek. Politični razgled. Vol i mi n j dežele. V Ljubljani 21. septembra. Skoraj vsi listi poročajo, kako da se je močno zapazilo, da je Hfili % olicanstvo, pred00 se je parnik „Medusau b skladišča v vodo spustil, stopil k poslancu Nabergoju ter ga počastil z ogo-vorom. Policija v TrMtu si na vso moč prizadeva razjasniti temno stran zadnjih dogodkov. Sodi se, da si stoje vsi troji za vratni poskusi v zvezi: bomba na koizi, pošiljatev po Llovdovem parniku ia zadnja a H era v Ronkah. V Benetkah sta ujeta dva Tr-žačana Alcatore i Levy, ki sta neki v zvezi z ono posiljatvo ; zadnjič ujeti O b 8 i" d B a k pa se sumi, da je vrgel prvo bombo. — Tovarša Oberdankovega so baje v Komnu uže prijeli. Trgovski nrnister baron IMuo podal se je iz Trsta v Dalmacijo, kjer si bode ogledal ure-jenje reke Narente in tamkajšnjo državno železnico. Tudi poljedeljaki minister grof Faikeuiia^ n gre v Dalmacijo ter se bo t am Uiko dolgo mudil, da pregleda vse zadeve, ki spadajo v njegovo področje. Poročali smo uže, da je moravslti deželni Šolski svet ukrenil, da bp mora še jedna češka ljudska Pola v Brnu ustanoviti. Mestni zastop pa se temu močno upira ter se je uže pritožil pri ministerstvu: ob jednem hoče tudi poslati deputacijo, na čelu jej glasovitega župana Winterholleija, da bi rernonstri-rala zoper postavnost te naredbe. % n a sij c* države. ..(»araztf aiiiii", organ ruskega plemstva, ki ga izdaje knez Mešcerski, piše: „ltavno je leto dni j, kar je Pobiedonoščev v ministerskern svetu nagladal potrebo, da se pomnoži število ljudskih šol ter je ob jednem tožil, da mu za to primanjkuje denarjev. Finančni minister Abaza mu je odgovoril, da hoče preskrbeti potrebnih milijonov za tako važno podvzetje. Ministra Pobedonoščev in Dekanov gresta takoj na delo ter izdelata v to svrho osnovo. — Abaza pa sedaj nij več finančni minister, in naslednik mu Bunge odgovarja na zahtevanja Pobiedonoččeva: »Nijmamo denarjev!0 — Verjetuo je, da nemški protestant Bunge nijma dosti smisla za omiko in napredek pravoslavnega slovanskega ljudstva. — O fl]' -|»ISI. Iz kanala 17. .epi. [Izv. dop.j jem Nj. Veličanstva cesarja.) Koj, (Spre-ko se je raznesla novica, da Nj. Veličanstvo p oto vaje v Trst obišče tudi Soško dolino in se v Kanalu ustavi je dno uro, so občinski svetovalci na čelu jim naš spoštovani gospod župan France Malnič sestavili komite, da Nj. Veličanstvo kolikor mogoče sijajno sprejmejo. Hiše ob levem bregu Soče, katere so po vnanjosti uže kazale na revo in uboštVO svojih prebivalcev, je občina na svoje stroške pobeliti ukazala, tako, da sedaj stran Kanala proti Tolminu kaj prijeten utis napravi. Najlepši most od Gorice do Predila, ki je bil leta 1813. mojstersko iz samega rezanega kamenja izdelan, bil je okinčan jako okusno. Na obeh straneh je bilo zabitih 28 zelo visocih hoj k, na katerih so vihrale po tri metre dolge črno-ru mene in rudeče-bele zastave. Na doljuem koncu mosta je lepšal uhod v trg Kanal velik slavolok smerečjem, beršljinom in mahom povit, na katerem je oil napis z zlatimi črkami „Zvesti Kanulei" Nasproti slavoloka se vzdiguje kaj lepo kanalska farna cerkev, katere uhod je tukajšnji dekan gosp Franc Vidic kaj lepo okinčati pustil. Nad mogočnimi vratmi glavnega uhoda je visel napis z zlatim črkami: „Imperatori et regi apostólico". Na straneh uhoda sta bili dve piramidi iz smerekovih vej, na katerih so vihrale zastave. Na stenah cerkve je viselo mnogo zelenih vencev in na jednej strani tudi litvico. Mej tem časom je gospod Jega na orgijah pianissimo cesarsko himno sviral. IzstopivSega iz cerkve pozdravijo Ga zopetni groinoviti živio-klici ves čas, dokler ne izgine, na tisoče zbranega praznično oblečenega ljudstva. Vsa okna so bila polna zalih gospcdičin in gospa, domačih in tujih, ki so z rutami in z živio klici pozdravljale cesarja, dokler nij izginil v stanovanje, kjer je sprejemal. V Kanalu so cesarja pozdravljali, kakor je znano, duhovščina, okr. sodnik z osobjem, župan z obč. zastopom, davk. uradniki, veteranci, požarna straža, drugi občinski zastopi kanalskega okraja, finančna straža ter naposled odbor čitalničen. Ko je predsednik tukajšnje čitalnice zvedel, da je na-mestništvo v Trstu iz programa od županstva predloženega čitalnico prečrtalo (češ, da čitalnica nij korporacija) vloži uže 9. t. m. slovensko prošnjo na deželno glavarstvo ter prosi, da se odbor slovenskega društva „ Čitalnica", katero je od visocega c. kr. uamestništva v Trstu potrjeno in čigar udje rep n'/si ti ti raj o inteligenco kanalskega trga, v avdi-jenci sprejme, da zamore zvestobo in udanost Njih Veličanstvu izraziti. Gospod dvorni svetovalec baron Kechbach je še le o prihodu Njih Veličanstva ad-jutantu prošnjo predložil in cesar je odgovoril, da se brez vsaeega zadržka čitalnični odbor sme pokloniti. Jako ljubeznjivo je cesar predsednika povpraševal, koliko let da društvo uže obstoji, koliko udov da ima, ali g. udje pridno čitajo in kazoč z roko na čitalnično zastavo in čitalničen dopis, vpraša, ali znabiti društvo v lepo okinčanem poslopji vis a vis stanuje. Ko je se obadva odbornika nagovoril, je> odbor preprijazao odpustil. Omeniti moram se, da je koj pri uhodu v sobano Njih Veličanstva ru-dečelična zala gospodična Štefanija Malnič, Županova hčerka, prekrasen iz mesta naročen in dragocen bouquet podala, kar je easarja vidno razveselilo. Po avdijenci vstopi kanalski pevski zbor pod okno, kjer je cesar sprejemal ter, ko se je Njih Veličanstvo na oknu ljudstvu pokazalo, zapoje cesarsko himno in konec cesarske kantate, katero je cesar z velikim dopadajenjem veR čas na oknu poslušal. Mej gromovitimi neprenehoma trajajočimi živio-klici se Njih Veličanstvo potem proti Gorici odpelje. Cesar se je izrazil, da je bil s sprejemom zelo zadovoljen in Kanulci so ponosni na to. Iz l^uja 19. septembra [Izv. dop.j (Laž „Cilli erice". — Premeščen je Žitkovo in njega odhod niča. — Povodenj.) „Cillierica" pripoveduje v št. 73 svojim vernim, ka so se nečemu tukajšnjemu kavarnarju od narodne strani vsiljevali slovenski časopisi in ker jih ta baje tudi za- odno zastavo iz hiše doli vzeti in tako je tudi so-; stonj nij hotel v svojej kavarni imeti, „sandte man ebno prisilil tukajšnjega pristava, da ima kot c. kr uradnik ubogati in na to delati, da gospodinja, kjer stanuje, odstrani iz strehe trobojuico. Hudo je to postopanje narodnjake žalilo in Irugi, ki smo trpbojuice razobušene imeli, smo le pričakovali, ali pride tudi do nas tak ukaz; pa nikdo si nij upal naše slovensko čutje še dalje žaliti. Okolo poludne se je trg kanalski uže začel polniti z dohaja-jočimi kmeti od vseh stranij kanalskega sodnijskega okraja. Okolo dveh popoludne je bila uže taka goječa, kot na velikem somnju ponedeljek pred sv. Martinom, vzlic temu, da je kar curkoma iz neba lilo. Kar se uže od daleč zasliši strel topičev v lločinji, jedno uro proti Tolminu oddaljeuej vasi, in vse se postavi v red vsak na odločeno mesto. Šolska mladina praznično oblečen* in sicer deklice v belej opravi, z venci na glavah in s cvetličnimi šopki v rokah, se razpostavi na mostu, da si zamore dobro pogledati cesarja in si Njegov lepi in mili obraz dobro v spomin vtisniti. Malo minut še, kar pričenjajo topiči grmeti, zvonovi vbrano peti in veteranski godci cesarsko himno svirati. Groinoviti živio-klici iz tisočerih ust pozdravijo presvitlega cesarja. Šolska mla dina neprenehoma vpije: „Živio naš cesar", ter po suje most in cesarski voz s cvetlicami. Ko Nj. Veličanstvo pred slavolokom izstopi, Ga pozdravi g. žu-pau »ia čelu občinskih svetovalcev. Na velikih vratih cerkvenih Ga pričakuje duhovščina celega okraja, ko se Mu ta pokloni, stopi cesar v cerkev, ter gre na ravnost k velikemu altarju, ter opravi kratko mo- ihm eines abends eine zahl Bassermau'schet gestalten in sein lokal, um škandal zu provoziren." Nam nij znano, koga misli dopisun s to domišljijo sramotiti in smešiti, ali to vemo prav dobro, da tacih početij mi nijsmo vajeni, pač pa nasprotna stranka; vide dr. /adnikovičevo klofutanje. Ob jednem pristavimo, da smatramo dopisnika „Cil." navedenih vrst toliko časa laž nji ven, dokler nam njih istinosti ne dokaže. — «Piše Pa piše, pa ne ve khj piše", bi se mu tam nekje reklo. Blagi, za ptujski okraj mnogo zaslužni, od učeče se mladine brez ozira na narodnost jako priljubljeni g. prof Žitek moral je oditi „gor na Ober-Štajersko". Pretečeno sredo priredili somu tukajšnji Slovenci primeren banket. Jednacih banketov je vPtuji jako malo; da, smelo smemo trditi, da dozdaj še nijsmo imeli jednacega. Zbralo se je kacih GO samih odličnih gospodov, mej njimi lepo število duhovnikov. Napitnic se nij manjkalo. Prvi napije načelnik okrajuega zastopa g. Raisp, omeuivši zasluge odhajajočega za ptujski okraj; drugi g. dr. Gre-gorič, naštevaje zasluge odhajajočega v šoli in sploh v javnem življennji; g. Žitek obema ves ginjen od-zdravlja, kajti videl je, da je obče priljubljen. Jedrnati govor imel je g. prof. Kunstek in obžaluje take „službene obzire", s katerimi so Žitka odpravili. Napivali so potem še gg. dr. Geršak, kaplan Jug, nadučitelj Šijauec, župnika Trstenjak in llršič, naši pevci pa so vmes popevali naše krasne slovenske pesnice. Toda prišel je čas ločitve in z žalostnimi srci poslovili smo se od blagega profesorja a nadejamo se, da pride „Drugi jug", kakor je g. Jug omenil, tudi za nas ia da se g. Žitek v kratkem vrne zopet mej svoje rojake. Tu imamo včeraj in danes strahovito povodeuj. Drava učiuila je neizmerno škodo in prebivalci na nje obalih ne trpe le škodo, prestati imajo tudi mnogo strahu. Toda graški deželni zbor nikdar nijma niti kraicarja za nas, dačo placujoče Slovence, in za reguliranje Drave. ■ a Itartovljlce 20. septembra. [Izv. dop.] V 20G. številki ^Slovenskega Naroda" prijavlja nek dopisnik reeno veselice 3. septembra in pri tej priliki potipa tudi nekoliko naše Psevdo Nemce. Oblika je res nekako ostra, pa povedal je resnico, golo resnico! Obžalovati rnoratn,(meni je stvar znana povsem,) da se je omenjena izjava napačno tolmačila in na osobe obračala, katerih dopisnik nikakor mislil nij in tudi misliti nij mogel. Ker so mi razmere, kakor sem dejal, znane, veselilo me bo, ako se reč v red spiavi. Več ko najivno, rekel bi skoraj otročje je, ono izjavo obračati, kakor so to storili nekateri tukaj Snji gospodje, na ono nemško rodovino iz Trsta. Kdo, ljubi moji, hoče kaj poštenemu in mirnemu Nemcu V In taki so oni! Onemu g. dopisniku se gotovo sanjalo nij o tem, da bi se oni stavek mogel obračati na te Nemce. Le alobnost in škodoželjnost je v stanu storiti kaj tacega. A tudi nikogar druzega, razven onih dveb, kojib imena nam uže značijo, da ju je rodila slovenska mati, nij mogel meniti dopisnik, najmanje pa občespoštovanega župana, kateri si je ventler na vso moč prizadevaš, da se je veselica priredila. Obžalovat: je le, da nam nij onih gospodov koj imenski naznanil, da bi ne bila po nepotrebnem kri zavrela našim gospodom. V drugič pa, padli so strahotno po namišljenem dopisniku. Gospoda, tu je treba previdno delati, prenagljenost nij nikjer dobra; vsaj nij treba verjeti vsncemu čvekaču! — (Vreme) je še vedno obupno. Dež lije neprestano, danes zjutraj imeli smo v Ljubljani celo blisk in grom. Pritožbe in jadikovanja od vseh stranij. — (G. Fr. Šumi) objavil je ravnokar zopet 7—10 polo svojega „Archiv für Heimatkunde"4 ter mu pridejal 4 pole listin in regest. Prijatelj domače povestnice našel bode v njem dovolj zanimljivoga gradiva. Omenjamo v prvej vrsti zgodovinsko razpravo gospoda izdajatelja samega, kateri v 7. in H. poli obširno razpravlja prve grofe in mejne grofe Kranjske od Popona I. do Eberharda (973—1011*. tet zlasti sorodstvo prvega mejnega grofa z bavarsko rodbino grofov Ebersberških dokazuje. Tudi drugi preiskovalci sodeloval so pri „archivu"; tako čitamo kratko topogratično razpravo domačega našega zgodovinarja prof. Simona Ruta rja o nekdanjih mejah Tolminskega in Kranjskega. S posebnim veseljem pa smo prebirali obširno in temeljito razpravo graškega uuiv. prof. Bidernn.nna o uskoških naselbinah v našej deželi. — Da je g. Šumi ki an j -skej povestiiici jako ustregel s tem, da je zače' i/ davati kranjske listine v večjide] dobrih prepisih, ne treba posebno poudarjati; prijatelji domače povestnice mu bodo hvaležni. Sicer pa njegov „Archiv" iskreno priporočamo vsem izobraženim rodoljubom. — e. — („Vrtnica. Mazurka za glasovir.") se imenuje nova plesna igra, ki jo je zložil Fran J ur kovic in založil Konstanto Tandler v Gra.lci na Frančiškovem trgu št. 1. Cena 50 novcev. Po dolgem prestanku radostno tu zabeležimo prav mično in melodično igro za ples. Zložena je v lahkem mo dernem slogu in se odlikuje vzlasti v drugem delu mazurke, po krepkem primu in trio po miloglashej melodiji. Posebno ugodna je harmonizaerja drnzega odstavka v trio, kjer ima prim svojo, alt svojo posebno izpeljavo, kar bi vzlasti v orkestrovanej ma-zurki efekt učinilo. Mani so pa v tem delu umestni lomljenj akordi, dvakrat v štirih taktih spre- paviljona, mej tem igrajo vse godbe cesarsko himno in trobentači veteranov in „Soko!ov" trobe generalni mará. D. Sprejem dostojanstvenikov. Precej potem sprejme odbor razne druge tržaške in zunaj ne dostojanstvenike ter jih odvede na odločena mesta. (Konec prih.) Telegrami ^Slovenskemu Narodu": Trst 20. septembra. (Na Dunaji oddan ob 1. uri 45 minut popoludne, v Ljubljano dosel ob 4. uri 85 minut, nam pa bil dostavljen ob 5. uri 45 minut popoludne, tedaj z Dunaja do našega uredništva potreboval točno štiri ure. „Gesehwin-digkeit istkeine ZaubereP.) Pred odhodom izrazil je cesar na kolodvoru v Mirani are namestniku, županu in predsedstvi] razstavinega odbora polno zadovoljstvo o bivanji v Trstu in hvalo cesarske rodovine za srčni in topli sprejem. Tudi drugim navzoČllin] izrazil se je cesar milost-Ijivo. Jednako milostljivo izrazila se je tudi cesarica. Dunaj 21. septembra. „Wiener Zeituug" naznanja, da je Smolki podeljeno dostojanstvo tajnega svetovalca Cesar in cesarica prišla sta včeraj v Gddollo ter bila na kolodvoru po občinstvu navdušeno sprejeta, Petrogracl 20. septembra. Včeraj zvečer odpotoval je car s carico, otroci in velikimi knezi v Moskvo. Dokler se ne vrne, ustavljeno je zasobno telegrafsko poslovanje in Že-leznični promet mej Moskvo in Petrogradom. London 20. septembra. „Timesu poročajo: Malet dobil napotek, naj kliedivu naznani, da se brez dovoljenja, angleške vlade ne sme izvršiti nobena smrtna sodba nad voditelji ostanka. Aleksandrija 2 1. septembra. Potovanje Kliediva v Kajiro odloženo je do ponedeljka. Danianhur 21, septembra. Trije Kopti umorjeni, morilci zasačoni. V Benhi, llirkete- voda, kar ie čvrstemu ritmu in krepkemu igranju Meni je znano in bil sem zraven, ko se je tta kvar a tudi težavno i/vr; 'vati pri brzem tempu, sabi in v Tantaliu oropali so hiše Kvropcev. sestavljal oni dopis, tedaj vem kdo ga je pisal. Oni j Spretnemu igralcu pa je to malenkost in si Sprevod J trdnjava (ihemileh se je pozvala, naj se uda, ne, katerega ste dolžili; sicer pa po mojem mnenji lahko po svoje uredi; zastran tega ostane „ Vrtnica in po mnenji muogili nij preveč, preje premalo. rekel oni dopisnik nič Domače stvari. — (Najnovejši dopis c. kr. deželne vlade glede osnove glavnih občin.) V letnem poročilu dezelipga odbora, kateri se je dne 13. tega meseca razdelil v zbornici, je pod margi-nalnim napisom „Ustanovitev glavnih občin4 omenjen tudi zadnji v tej zadevi deželnemu odboru došli dopis deželne vlade dne 9. avgusta 1. 1882. št. G827., s katerim se je naznanilo, da je vlada zastran ustanovitve glavnih občin po nekaterih okrajih dežele poročala visokemu ministerstvu notranjih zadev in da na to poročilo še nij prejela rešive. Mej tem, ko se je tiskalo letno poročilo, pa je dobil deželni odbor v tej zadevi od c. kr. deželne vlade dne 30. avgusta 1. 1882. št. 7oa2/18(i2 sledeči dopis: „Re-sevaje cenjeni dopis dne 5. lebruvarja 1. 1882. št. 65G4. v zadevi izpeljave postave dne 2. janu-varja 1. 18G9. deželnega zakona št. 5. imam čast, VBled ukaza visocega c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 27. t. m. št. 3382. m. n., nazuaniti slavnemu deželnemu odboru, da se najnovejši oper at slavnega deželnega odbora o ustanovitvi glavnih občin ne skladaz določili §. 1. te postave iu da bi torej vlada, ker je vezana na postavo, ne mogla pritrditi temu operatu. Kar se tiče v cenjenem dopisu v dne 4. t. m. št. 4465 omenjene prenaredbe zgoraj navedene postave, se mora deželnemu odbor u prepustiti, tako prenaredbo v deželnem zboru prouzročiti. Operati se v privitku vračajo. V Ljubljani dne 30. avgusta 1. 1882. C. kr. deželni predsednik: — Winkler." Deželni odbor naznanil je ta dopis slavnemu dežel nemu zboru ter stavil predlog: Ta dopis naj se izroči gospodarskemu odseku, ki bo imel poročati o ustanoviti glavnih občin, da stavi morebiti še kak nasvet. vender vsega priporočila vredna in prijateljem ple snih iger gotovo ne bode žal, ako si omislijo ljulike kompozicijo domačega uma. Tisk je prav eleganten, ker je zvrsen v tiskarskem zavodu za inuzikalijc J. Eberl-a na Dunaji. Naj bi se ta najnovejši proizvod na muzikalnem polji nahajal po vseh narodnih salonih. — (Iz toplic.) Po najnovejših podatkih bilo je do zdaj: V krapinskih toplicah 1512, v Rimskih toplicah i)49, na Slatini 2113, v Laškem trgu G01 gostov. To je pač bore malo nasproti Kai lovim va-rom s 2o.lG3 iu I3aden-l$iden-u s 42.787 gosti. — (Vabilo k si a v n osti blagoslovijo-nja društvene zastave) delavskega podpornega društva pod pokroviteljstvom Nj. Visokosti cesarje viča Rudolfa v Trstu, in ž njo združenih veselic dne 24. in 25. septembra 1882. Spored: A. Sprejem tujih gostov. Dne 24. sejitembra ob 7. uri 40 minut zjutraj sprejem na postaji iz Ljubljane in iz družita postaj mej Trstom in Ljubljano in iz (Jorice došlih društev in gostov in odhod vseh skupaj v gostilno „Cervo d' oro", kjer bo zbirališče vseh gostov, da dobe potrebna pojasnila in vodila. V istej gostilni se zbero tudi vsa ona zunanja društva in gosti, ki so došli dan poprej. Ob 9. uri zjutraj odhod od tam z godbo in zastavami naravnost k sv. Ivanu; prav ob istej uri odidejo tudi vsa tržaška društva, katera se udeleže slav nosti, na slavnostni prostor, kjer je najprej sprejetje tržaških društev po odboru in potem se postavijo vsa društva na prostore, njim namenjene in zaznamovane B. Ob 93/4 sprejem vrlečestite duhovščine. C. Spre jem Nj. ekscelence kumice namestnice iu Nj. eksce lence namestnika. Ob 10. uri zjutraj naznani stre topičev prihod kumice, Nj. ekscelence baronice Pretiš zastopnice Nj. c. kr. visokosti cesarjevue Štefanij in Nj. ekscelence namestnika. Sprejme ja na glav nem uhodu na slavnostnem prostoru pomnoženi odbor s predsednikom na čelu in 30 družic iz mesta in okolice, ter ja spremijo v nalašč za nja namenjena sicer prične se bombardiranje. Vest, da je Ab-dellal ustreljen in da so neredi nastali v Kafri v onem oddelku, kjer so domačini, je ne-isiinita. zpred porotnega sodišča ljubljanskega. Dne 14. septembra bil je zatožen 50 let stari .Janez Kosmač, posestnik v Mojstrani zaradi hudodelstva uboj.-. 24. aprila t. I. šel je v gozd na Vi-šjeku in je naročil svoji ženi Heleni, naj pošlje >ina Josipa Kosmača z lopato, grabljami in verigami za njim. Helena Kosmač je res poslala Josipa Kosmača v gozd, mu pa tudi naročila, naj nekaj drv pripelje domov, vsed česar se je Josip Kosmač podal z vozom in dvema voli v gozd. V gozdu hotel je Josip Kosmač na jako strmem prostoru nakladati drva. Ko je oče Kosmač to zapazil, in ker se je bal, tla bi se pri nalaganji drv voli ne poškodovali, pokaral je sina zaradi tega, na kar je nastal mej njima prepir. Mej prepirom zavihtil je Josip Kosmač tako zvani „cepin" proti svojemu očetu Janezu Kosmaču, pa spodrsnilo mu je in padel je na lice. Oče Janez Kosmač pa je na to pograbil kol in je z njim Josipa Kosmača večkrat tako močno po glavi udaril, da nij več vstal, ampak Vi ure potem dušo izdihnil. Zatoženi Janez Kosmač ne taji dejanja, pa pravi da se je bal za svoje življenje, ker je sin uže jeden-krat s sekiro nadinj š4'|»(4'iiil»r.t t. 1. Med tem Časom more sleherni udeleženec zaradi izpuščenja postavno poklicanih ali zaradi sprejema postavno izključenih oseb v zapisnik pismeno ali pa ustmeno ugovarjati, kakor tudi v ravno tem času uzroke svojega oproščenja dokazati, o čemer se opominja, da je po §. 4 te postave od posla porotnikov oproščen: 1. Tisti, ki je 60. leto svoje starosti izpolnil, za vselej; 2. članovi deželnega in državnega zbora in delegacij za čas zborovanju; 3. v aktivnej službi ne stoječe, vender pa pod brambovsko dolžnost spadajoče osobe mej časom, ko so k vojaškej službi poklicane; 4. v cesarskej dvornej službi stoječe osebe, zdravniki in ranocelniki. kakor tudi lekarnarji, ako po uradnem ali srenjskem predstojniku dokažejo, da se pogrešati ne morejo za prihodnje leto; 5. vsak, ki je vpled poklica v jednej porotnej dobi kakor glavni ali namestujoči porotnik svojemu poklicu zadostil, do konca naslednjega koledarskega leta. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 19. septembra 1882. Župan: Grasselli. Cené Po poštnem povzetji ponašaj, če poslatev nij čilo je torej ure! šiljam in dani denar poToljna. Vsako naro-neriskirano. 1 oyllnder-ura iz srebrnega nikla z verižico; prej gld. 12 — zdaj gld. 5.25. 1 anore-uro iz srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15 — zdaj gld. 7.25. 1 srebrno remontoir-uro-Washington z verižico ; prej gld. 30 — zdaj gld. 17. 1 srebrno anore-uro s patentiranim kolesjem in z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 12.25. Zlate ure za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 10O — zdaj gld. 40. Jamči se su 5 let. JPII. 3b"I^(>I\I3dC, Ukrenfahrikant, Rotkenthnrmstrasse gegenüber der Wollzeile, Wien. (610-1) PiBmena naročila se prosijo ter se takoj vestno izvršujejo. ima pravico založbe za Preširnove slovensko pesni? — Kad bi stopil z njim v dogovor, da bi se vender jo-l 1,-u. 13, ..pri črnem p str. Hussgasse 13, (DominlkancrgasBe 13, KettengaBse 11,) V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (460—8) Tujci: 20. septembra. Pri [Slonu: Cakanič iz Zagreba. — Reder z Dunaja. — Gresel iz Gradca. Pri Ji »i i« i: Dr. 111 ■ r /. z Dunaja. Pri avstrijskem «e-sarijl: Sojka z Dunaja. — Siner iz Gradca. — Golob iz Toplic. Pri bavarskem dvoru: Gotl iz Ptuja. ■— Legat iz Št. Petra. m Tuberozno mleko. ('c so to mleko, sestavljeno iz vegetabilnih in neškodljivih snovi, rabi vsak dan, koža postane mehka, voljna in nežna, hepatični madeži, poletni izpuščaji, vzrastki, neBnage, nenaravna rudečica, vse to izgine; koža se prehitro ne zgubanči ter polagoma pridobiva voljnost in zdravo barvo. V steklenicah po 1 gl«l> Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetja kupila. (451—10) lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armit. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne