264. številka Ljubljana, v petek 16. novembra XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan ztK-er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avutro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., /.a četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 9 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zu tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa Za oznanila plačuje se od četirisiopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankhati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvoje v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni&tvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. V l,j nl»l j;mi 14 novembra. Veselje, ki smo ga bili izražali ob imenovanji grofa Schonborna pravosodnjim ministrom, ni bilo dolgotrajno, kajti danes že spominjamo se svetopisemskega iz eka: „Po njih delih jih bodete sodili". Tako delo je bilo imenovanje novega okrajnega sodnika v Ormoži, kjer so se prejšnjega jedva bili odkrižali. Previdnost nam veleva, da v tej zadevi ne zapišemo mnenja svojega, zato se omejujemo na to, kar je priobčila Praška „ Politik" v dopisu iz Celja dne 11. t. m. Rečeni dopis, stvarno in mirno pisan, je iz jperesa odličnega rodoljuba in Blove v prevodu : „Z opravičeno napetostjo pričakovali smo prvega, slovenskih interesov tikajočega se vladnega čina novega justičnega ministra, ker bi nas ta čin imel poučiti, kako se misli ravnati novi pravosodni načelnik glede jezikovnega vprašanja v uradih in 8 tem glede slov. programa bistvene točke. — Tak čin donesla nam je „Wiener-Zeitungu z dne G. t. m. — bila so to imenovanja na izpraznjena mesta v okrožji Celjskem — in mi izjavljamo takoj, da nam ni ugajal. Mi Slovenci imamo mnogo razlogov, da pri svojem prizadevanji za uresničenje narodnega programa, pred vsem poudarjamo osobno vprašanje. — Našim nasprotnikom to ni neznano, da je na osobah mnogo, — da v pravosodstvu — vse le* žeče. Da si pomagajo in nepoučene varajo, izmislili so si obrekovanje ter skušajo dokazati, da je v.se to le borba za službe. Poučenih in objektivno mislečih ljudij seveda ne pridobe za te svoje nazore. V tem, da se ne mo^o premestiti in odstaviti, dalje v tem, da imajo sodišča pravico protestovati, so li naredbe zakonite, v tem imajo sodnijski uradniki zaslombo, da jim je možno, brez pridržka izražati naklonjenost ali pa mržnjo svojo glede rabe slovenskega jezika v uradu. No, glede /abe slovenščine pri uradih, zlasti pri sodiščih, imamo le naredbe. Te naredbe opirajo se sicer vse na § 1(J. državnih osnovnih zakonov, — toda oni, ki bi je imeli izpolnjevati, pa jih uečejo izpolnjevati, izgovarjajo se rekoč: § 19. izreka samo načelo; da se pa načelo izvrši, treba posebnega zakona, — naredbe izdane ob jezikovnem vprašanji torej nemajo vezilne moči. Te argumentacije nemajo samo naši nasprot niki, — imajo jo vsi nasprotniki Slovanov. Ker je po tem vsacemu jasno, kako teško je rešiti jezikovno vprašanje zakonodavnim potom in ker razvijajoči se narodi, kakor narod slovenski, ne morejo dopuščati, da bi vse pri starem ostalo, dokler se ne uredi jezikovno vprašanje, zategadel po pravici zahtevajo naredeb v zmislu in duhu državnih osnovnih zakonov, zahtevajo os ob, ki morejo in hočejo izvajati takšne naredbe. V tem tiče nagibi, zakaj narod slovenski zahteva, da se imajo na javna mesta namestiti osobe, ki imajo razven druzih potrebnih lastuostij tudi sposobnost in voljo, da bodo izpolnjevali naredbe, izdane glede rabe slovenskega jezika. Pravo za pravo imamo dovolj naredb, urejajočih rabo slovenščine pri sodiščih, ki bi v rokah slovenskemu uradovauju prijaznih mož, omogočile tako poslovanje, da bi v tem oziru ne preostajalo mnogo do uresničenja našega narodnega programa. Prvo imenovanje nas je torej presenetilo' in nadejati se nam je še mnogo presenečenj, ako se novi justični minister ne postavi na svojega prednika stališče, ki je v poštev jemal službena leta in druge odnošaje a tudi gore orne njene razmere. Razpisana so sedaj rt -sta: okrajnega sodnika v Šmariji pri Jelšah, mesti svetnika in pristava pri deželnem sodišči v Celovci in mesto predsednika okrožnemu sodišču v Rudolfovem. Le tedaj, ako se za poslednje iinenovauo mesto izbere prava osoba, bodemo gotovi, da se ne bode zopet odpravilo vse, kar se je poslednja leta pravosodstvu v jasno korist v praksi uvelo. In ali se ne bode gledalo na to, da bi se za rečeni mesti pri deželnem sodišči v Celovci imenovala sposobna prosilca, da se odpravi gorostas-nosti, da se s slovenskim ljudstvom — s tretjino vsega prebivalstva — obravnava po tolmačih. Do-zvoljujemo si opozarjati grofa Schonborna na pritožbe, ki so se čule poslednja leta v javnem parlamentu o sodnijskih razmerah na Koroškem, kolikor se tičejo prebivalstva slovenskega. Seveda, kakor stvari stoje, se nj. preuzvišenost o na^ih pritožeb opravičenosti ne bode mogla poučiti iz predlogov za navedena imenovanja, zaman bode v njih iskal napotila, kako odpraviti tako zlo; o tem se bode nj. preuzvišenost morala poučiti kje drugej. Vender se za zdaj nečerao udajati tožnim razmišljevanjem, temveč upamo, da bode novi justični minister, spoznavši razmere, delovanje svoje tako uredil, da ne bode v naRprotstvu z načeli, na katerih sloni ministersto Taafleovo." Politični razgled. \oiraoij4' dežele. V Ljubljani 16. novembia. Poslanci nemške narodne zveze sicer neso pristopili k nemškej zjedinjeni levici, a oba kluba sta se tako sporazumela, da bodeta njijini predsedstvi imeli semtertija skupne seje, da se dogovore o važnejših zadevah, ki pridejo v dr/aviiem zboru na vrsto. Prvo skupno sejo so že imeli in se posvetovali o novern vojnem zakonu. Kaj so sklenili, ne vemo. Najbrž bode levica predlagala nekaj pre-memb in dostavkov pri vojnem zakonu, vsaj nemški liberalni listi tako pišejo Posebna določba glede jednoletnih prostovoljcev bode našla mnogo protivnikov na levici, morda pa tudi na desnici. % naulji- ar/ave. Shod liberalcev Mrliških v Kragujevci je sklenil, da mora narodno zastopstvo biti sestavljeno le iz voljenih zastopnikov. Duševne in moralične sile dežele in inteligenca morajo biti dovolj zastopane, da delovanje skupščine ne bode preveč jedno-stransko in nepremišljeno. Narodni zastop mora imeti pravico potrjevati in kontrolovati budget. Državljanske in politične svobodščine morajo se razširiti. Zagotoviti mora se varnost osobe in imetja, volilna in tiskovna svoboda, pravica združenja in zborovanja. Policijskim oblastvom vzame naj se vsa sodnja pravica in izroči nezavisnim rednim sodiščem. Zajamčiti mora se odgovornost ministrov in proti uradnikom se mora pripustiti preiskava zaradi zlorabe uradne oblasti tudi na privatno zatožbo, ne da#bi v to morala privoliti višja administrativna oblastva. Za politične zločine naj se smrtna kazen odpravi in za srbske državljane morajo veljati le redna sodišča, izjemna sodišča in preki sod se ne smejo več dopustiti. Občine dobiti morajo popolno avtonomijo. Shod je volil odbor 57 članov, ki bode nadzoroval volitve. Pomenljiva je tudi novica, da nemški in italijanski generalni štab neposredno občujeta LISTEK. i Ukrajinske dume. Češki napisal E. Jeli nek; poslovenil 1* o d v i d o v s k i.) VII. Na zakletem jezeru. Stara Hana je pošastna baba. Po svetu se je plazila, kakor senca in nikomur ni delala radosti, le strah in grozo. Bila je kup kostij, le tako slabo držana skupaj — ta čarodejna babica, zgrbljena in kašljava. Ko se je bližala vasi, razpršili so se otroci kazaški na vse strani zlovestujoči z jokom in stra homt da se pojavlja liana. Neso je ljubili, kakor staro Pazjohovo, katera poznajoč-a najboljše trave in najboljše zagovore umela je tako delati, da je tudi grdo devojko ljubil lep molodec Tudi o Hani je šla vest, da razume mnoge skrivnosti ,. ali sreče ni imela, kakor Pazjohova. Devojke, katere so šle k njej po svet, bile so običajno grde in vele, kakor cvetje po slani. Zato je neso ljubile, tudi so prihajale k njej le v slučajih, ko je bila nagajivost večja od prazno-verstva. Inače se ni družila Hana skoro nikdar z ljudmi in na njej je ležala kletva žene, katera ni rada očitna. Le ob času največje bede priplazila se je do vasi. da bi si izprosila grižljej kruha ali da bi privabila k sebi devojke za svet. Srečavši jo za rana pozdravljali so jo s kletvijo in pljuvali na stran. Zato tudi ni želela Mana opustiti tožnega svojega brloga, v čegar okolici Gospod sicer ni dal rasti na tisoč pedij Božjemu daru, ali za čegar pragom ni bilo prenašati /aničevanej babi ljudskega poniževanja. Jako je živela stara Hana žalostno, bedno, osamela, kakor pošastno strašilo. In tudi se je rekalo, da je bila ta stara Hana tudi nekdaj mlada devojka, o katerej ni nihče mislil, da bo na starost počenjala čudovite in čarodejne reči. V tem času živela je v nekej Ukrajinskej vasiti nesrečna sirotica, za koje dobro življenje se ni brigal nihče. Le nekje v bornej koči smela jo služiti na milost in za to ležati na trdem ležišči in jesti suh kruh Ko se je o velikem Božjem prazniku lesketala 'sem deklicam na belkastih oblačilih svetla „na-mvsteeka" in ko je žanla iz očij vsem radost in — jedina Saška ni smela s čim svoje oblačilo okrasiti in zato dati očem plamen radosti. Bila je na veliki Božji praznik baš taka, kakor včeraj, pred včerajšnjim, vsak navaden dan Nihče je ni učil in jej želel, da bi bila lepa, praznična. Le solnce privoščalo jej je vedno jednako mero, kakor vsem ostalim. Inače bilo je vse bolj nemilostim. In odrgneno njeno oblačilo je razpadalo po vodi bolj in bolj in na solnei žoltelo. Smejale so se torej poredne devojke Saški in kričaje za njo klicale neuljudno, „da postaue Saška po smrti stare Hane - čarodejna liana !" Stresla s** je ondaj uboga Saška. Bilo jej je, kakor bi bila ustvarjena le zato, da bi inim ne sviđala in da bi bila na tem svetu nesrečna In kadar se je spomnila, da si domnevajo o njej njene družice, da postane iz nje kedaj taka čarodejna žena kakor Hana — zaplakala je vroče. Obupavala je, ker bodo otroci pred njo bežali . . . Tu se zgodi nekdaj, da pride nehote daleč >:a vas k zakletemu jezercu, za visoko trstje. Prvič in takoj opazila je Saška samo sebe v čistem zrcalu tihega vodnega površja. Ah, kakor v sanjah leže njene žalostne misli. Oziraje se nase šepne z razkošjem, katerega nikdar pred tem ni občutila: „Ali Saška, ti nisi najgrja mej vaškimi devojkaini!" mej sabo. V Berolinu morda mislijo na ta način doseči, da bode Nemčija vodila vse vojske tripel-alijance. ICii mu ii m k a vlada hoče se lotiti potrebnih reform. Da prepreči nemiri kmetov, hoče zbornici predlagati, da se razdele državna posestva mej kmete, ki nemajo dosti ali pa nič zemlje svoje. To zemljo bodo kmetje državi plačali v primerno dolgih obrokih. Sodnijstvo se bode tako preustrojilo, da država ne bode smela odstaviti ali prestaviti definitivno nastavljenih sodcev. Namesto dosedaj veljavne dvojne denarne veljave, uvela se bode zlata veljava. Vlada hoče razpustiti zbornico in razpisati nove volitve, ako bi zbornici ne vsprejeli reform. K otvorjenju državnega zbora nemškega pride na željo cesarjevo tudi knez Bismarck v Be-rolin. Zbor bode cesar slovesno otvoril v navzočnosti vseh prinčev. — Mnogo Bkrbij pa napravljajo Se vedno Nemčiji vzhodnoafriške zadeve. Nekateri hočejo, da bi Nemčija zahtevala zadoščenje od zan-zibarskega sultana. Nemška vlada se pa sama nič prav ne mara utikati v te stvari, temveč se pogaja s Francozi in Angleži, da bi skupno z vojno silo učili Afričane pokorščine. Kralj »elgijaki je pri vsprejemu ravnateljstva tlamanskega gledališča v Bruselji se izjavil, da pritožbe Flamancev nikdar neso bile menj umestne nego sedaj, ko mora slaba majhna država gledati pred vsem, da ohrani nezavisnost svojo, ki stoji že več nego polstoletja. Nevarnosti se vedno povra-čajo. Kralj bi rad jim kaj veselejega povedal, pa ne more. Pred vsem je dolžnost njegova; skrbeti za varnost m se nadeja, da ga bodo podpirali vsi državljani. Te kraljeve izjave nam jasno kažejo, da evropsko politično obnebje še ni jasno, da torej vsak čas lahko pride do vojne mej evropskimi ve-levlastrai. Kralj danski praznuje te dni petindvajset-letnico vladanja svojega. Od vseh vladarjev evropskih došle so mu častitke, narodno zastopstvo mu pa ni častitalo. Spodnja zbornica je namreč sklenila, da bi rada čestitala kralju k jubileju, toda pri sedanjih političnih razmerah ne more. Dopis i. Ta Dunaja 14. novembra [Izv. dop.] (Konec.) Odšel je Levstik še tisti dan v domovino. Šel je peš, v Mariboru vrgel je zadnji krajcar v travo. O počitnicah preživel je nekaj časa doma, „nikoli ne bom pozabil tega časa!" vsklikne g. Stritar. Stariši preselili so se mu na Dolenjsko, ali on ui mogel zapustiti Lašč. — Po južini je zahajal k njemu. Pušil je iz lončene pipe, pred seboj imel je hleb črnega kruha, jesti ga je dovolil, a dovoljeno ni bilo pogledati listov, koje je pisal. Molče sedela sta. Ko je končal Levstik svoje delo, vzel je z doma krompirja, in podala sta se v gozd. Tam na-lomil je drv, ukresal po staroslovanski ogenj in utekuil tlečo gobo v kopo suhega mahu. Ko je gorel ogenj, ovezal si je ruto krog glave, razgrebel žrja-vico, na njo del krompir, preobračal ga modro, in ko je bil pečen, dal je prvega 'njemu, ki je mirno sedel. Ta duh, ta slast! — Krepko prozo je pisal L., lepe pesni nam je pel, a kdor ni okusil njegovega pečenega krompirja, ne ve, kaj je slast na svetu. Mnogo se je učil g. Stritar od njega, a nič ne tako, v tej umetnosti ga je celo presegel. Ko sia se napasla, Šla sta v gostilno, koje posestnica bila je stara, malo grbasta, na jedno oko slepa ženica. Rekli so ji gospa. Lepo se je bivalo tam, ni bilo nič hrupa. Tam sta se pogovarjala lahko. Kako zdrave misli je imel L., kako krepka, določna In v resnici! Spoznala je na površji zakletega jezerca, da je vitkostasa, bela kakor golobica. In svilnjeni lasje plavali so Saški po ramenih v bogatih pramenih. Ko pa se je posmehljala sebi, zaplesalo je njeno lastno srčice v neizrekljivej blaženosti. Tako si je sviđala! Mej tem so si pokladale Saščine tovarišice gospejine vence na svoje glavice mej svatbenimi pesnimi in so postajale blagoslovljene molodice. Kaj čuda, da je tudi Saška zaželela biti mo-lodica? Saj je že dorasla . . . Le žalibog, Čez prag uboge sirote niso stopali svatje in Saška ni čula njihovega nagovora nikdar. Svatje so hodili le do bližjih koč, a Saške se ni nihče niti dotaknil. Ko pa je nekdaj zopet začula, da o njej govore kakor o bodočej Hani, stresla se je močneje nego kdaj in neizrekljiva žalost napolnila je njeno dušo. Nikogar imajoča na svetu odločila se je ko nečno, da pojde k stari Hani in da jo poprosi sveta proti nesrečnej sodbi. Šla je k njej v resnici. j. s , puh.)je mož, moško bilo je vse -na njem bila mu je beseda, nič pogretega, nič sleparskega, nič fraze. Kar je postavil, je stalo. Bil je dovtipen, najiven, včasih tudi zabavljiv. O čem sta govorila? Kratko in malo : o vsem, kar zanima Slovenca in Slovana. Tudi debelo zasolil je Časih kako, ali nikdar ni zvonil nekega nesramnega zvonca. V ono krčmo zahajal je tudi nekov Pikin Jožek. Imenovali so ga berača, in sam se je imenoval generala kranjskih beračev. Kruha si je služil s petjem pesnij druzih in svojih. - Zaradi ledne, v koji je opeval Ribničane, bil je prognan iz svojega rojstnega kraja. Ni je rad pel, treba mu je bilo položiti prej groš, mej tem ko je druge pel za krajcar. — Levstik smešil je rad nerodnostij. Zložil je pesen: „Županom". Ko je bila zložena, Šel jo je zgubit tja, kjer jo skoro kdo najde. Našel jo je Pikin Jožek. Tudi te ni pel drugače kot po groši in tudi le tedaj, če ni bilo kacega župaua. Vprašan, zakaj jo poje le po groši, dejal je: Koliko časa ležal sem znak za plotom, da sem se je naučil ter ji zložil napev! — L. občeval je rad s fauti in druzimi Laščani, bil je kot vojvoda mej svojim ljudstvom. Niso sicer vedeli ljudje, kaj je pesnik, a slutili so, da je L. neka nenavadna prikazen. On je bil pa tudi krepak po telesu. Metati se je znal za šalo, in tudi zares, tekel ni nikoli. Z žandarskim poveljnikom, pravim hrustom, ki je zahajal tudi v ono gostilno, metal se je tudi nekoč, vrgel ga je, ter mu v znak svoje zmage pokleknil na prsi, a potem in ustal, kot bi se ne bilo zgodilo ničesar. — Tam zložil je tudi neko igro, ki se je igrala v oni gostilni. Hiša bila je natlačena. Ko je nastopil L., govoril je le sam, drugi igralci bili so bolj gledalci. Kak bil je L. ! Povsod iskal je oprave, našel je pač primerne za svojo ulogo, in takega klobuka, s tako širocimi kraji ni bilo videti kmalu. Več dnij hodil je v gozd, da najde si primerne palice. In kaka bila je tudi ta. Igra imela je naslov Juntez. Ko je zaspal na odru, nastal je hrup v stranski sobi. Neki kupec z Gorenjskega, ki je ostajal navadno v oni krčmi, jel je kričati: „Ne, tega pa ne. Upijanili so tega moža, zdaj ga bodo pa okrali!" —Komaj so ga vzdržali, Kričal je pa le še vedno: „Kaj menite, da sem tako neumen. Nikoli več ne ustavim se tu. Mislil sem, da je tu poštena hiša, zdaj vem, da ni". — Potolažil se je še le, ko se mu je pokazal L- potem v pravi podobi. L. šel je kmalu potem za vzgojitelja. Minola so leta. Stritar šel je na Dunaj, L. pa v Ljubljano. Želja videti spet svojo domovino privela je prvega spet v Ljubljano. Na kolodvoru ni bilo L., in ko se srečata, hladen pozdrav. Prava srčna ljubezen je bila mej njima: toda bila je jednostranska. On ljubil je Stritarja, ali ne tako, ko ta njega. Poljubil ga je večkrat, a potem bil je spet hladan. G. Stritar dal mu je v pregled svoje pisane pesni, in čez leto dobil jih je spet nazaj take, kakeršne mu je dal. Zopet minula so leta L. postal je tajnik „Matice", a ni bil dolgo, izpodrinili so ga. Začel je uredovati slovar. Ali njegovo delo zdelo se je mnogim prepočasno. Imenovali so ga samouka. Toda Bog daj nam mnogo tacih samoukov. Ko so ga ločili od slovarja, bil je ves zbegan in zgub jen. Zve-devši, da je L. brez podpore, sklenil je g. Stritar ustanoviti list za Levstika. A ta ni hotel vsprejeti te ponudbe. Hotel je izdajati humorističen list. Ni mn bilo mogoče izbiti te misli. Spravil je L. gosp. Stritar pod svojo streho. Uredoval je državni zakonik, kajti delo mu je bilo poklic Ali posrečilo se je spraviti ga na Ljubljansko knjižnico. Kako lep večer bil je oni, ko se je praznovalo njegovo imenovanja, a ob jednem tudi njegov odhod v Ljub Ijano. Spremil ga je g. Stritar do Badna. Pri ločitvi storilo se je milo L. Dejal je: „Veš prijatelj, toliko si storil ti za me, nikoli ne povrnil tega." — „Prijatelj ničesar," odvrne mu g. Stritar — „Z Bogom!" — „Z Bogom!" NeBta se več videla, in redko sta si dopisovala. G. čitatelju povrnil je 500 gld. L. bil je bolan, on nosil je bolezen v sebi. Pisava Stritarjeva zdela se mu je mehkužna, neslovenska, pesni njegove, kojih prej ni mogel prehvaliti, bile neso za nič. Pravega slovanstva iskal je povsod v mišljenji, v besedi in dejanji. Tudi lastna pisava mu ni bila že več slovanska. Blagi ta mož posvetil je vse moči svojemu narodu, a vender bil je brez upliva na-nj. Ali vse to nam ne kali vzorne podobe tega moža. Pesni njegove in proza njegova sta najdražja bisera; a najlepši dar bil je njegov značaj. Levstik bil ob- bom pozabil, nikoli prijatelju ne posoja -Nič mi nesi dolžan." ličje, volja, govor in pisanje. Kar je rekel, je stalo; klanjal se ni nikomur, vrat bil mu je pretrd. Bil je vzor rodo-ljubja za vse čase. Spadal je mej tihe rodoljube. On (Stritar) ga je ljubil, a vender L. ni mu spolnil zadnje prošnje. Ko si je sezidal prvi svojo hišo, uredil mu je pod streho sobo podobno oni, v koji je stanoval v Retjah. Ali narod, kojemu je posvetil vse, naj ga časti, vodijo naj ga njegove besede: Eno le potrebno je: Skrbi zase, ljubi brata, Dvigni ga, odpri mu vrata, In sodnik naj bo src6." Velikansko je bilo naudušenje poslušalcev, ko je končal g. Stritar ta svoj izvrstni govor. V imenu kluba zahvaljeval se je govorniku državni poslanec g. dr. Ferjaučič. Njega zahvala bila je presrčna in iskrena. G. Pukl napijal je potem trojici državnih poslancev, ki so došli v klub; g. prof. Šuklje slovenskemu klubu in podpornemu društvu za slovenske velikošotce na Dunaji; g. vitez Bleiweils pa velezaslužnemu predsedniku kluba, gosp. N a-vratilu. Tako končavam svoj dopis z željo; Bog daj še mnogo takih zanimivih večerov slovenskemu klubu! Domače stvari. i Jakob Volčič f. i Preteklo soboto umrl je v Zarečji v Istri gosp. Jakob Volčič, umirovljeni župnik, uzorni duhovnik in domoljub, značaj čist kot zlato, mož po volji božji ter je bil v ponedeljek svečano pokopan. Pogreba udeležila se je ogromna množica hvaležnega mu naroda, frančiškani iz Pazina, župnik Matejčič, župna upravitelja Gabrielič in De-kleva, odvetnik dr. Ante Dukić, tajnik Marijanović in drugi. Pokojni Jakob Volčič bil je porojen dne 14. julija 1815., če se ne motimo v Gorenjivasi pri Škofjiloki. Leta 1842 bil je v mašnika posvečen in kot tak šel duše past v tužno Istro, kjer je v vinogradu Gospodovem neumorno deloval celih 46 let iu. z mnogimi drugimi, večinoma že umrlimi duhovniki h Kranjskega gojil narodno zavest in gladil pot sedanjemu preporodu. Njegova prva služba bila je v Gročani, kjer je ostal do 1844, potem pastiroval je v Pazinu, na Veprinci (do 1855. leta), v Zarečji, vBorštu pri Trstu in Kastvu. Leta 1871. bil je imenovan upraviteljem župnije v Cerovljah, potem bil zopet kapelan v Zarečji in zopet upravitelj župnije v Cerovlji do 1886. leta, ko je vsled svoje prošnje bil umirovljen. To je ob kratkem njegovo „curriculum vitae". Ves čas živel je v Istri ob več nego skromnih dohodkih, potrate in zabave ni poznal in najvišja stopinja, ki jo je dosegel, bilo je upraviteljstvo župnije, oziroma kapelanovanje. Slabo gmotno stanje pa mu ni uklonilo duha, niti ga storilo apatičnega. Pridno, kakor čebelica, nabiral je narodno blago, s katerim je neprestano zalagal posebno „Novice", v katerih so bile njegove istrske prislovice, zagonetke in pesni dolgo časa stalna rubrika. Isto tako priobčeval je narodno blago v hrvatskih listih in narodne pesni, ki jih je Volčič nabral, izdalo je uredništvo vrle „Naše Sloge". Volčič bil jo mej Slovenci Istre najboljši poznavatelj in le njemu se imamo zahvaljevati, da se je toliko zanimivega in važnega blaga otelo. Njegove zasluge pa so tem sijajneje, ker za vse svoje delovanje ni imel niti nagrade, niti pravega priznanja, ker je deloval osamljen in zadnji čas skoro pozabljen. Volčič bil je uzor neumornega in nesebičnega rodoljuba. Večen mu bodi spomin! — (Imenovanje.) Poštni kontrolor Peter Augscheller imenovan je višjim poštnim oskrbnikom v Gorici. — (Zabavni večer pisateljskega društva) bil je bolj obiBkan, nego prejšnja večera. Čital je g. dr. Vošnjak o „dolgoBti človeškega življenja", ter navel mnogo zanimivih statističnih podatkov. Dokazal je z izreki najimenitnejših mo drijanov in pesnikov vseh narodov, kako pesimistično da vsi sodijo o vrednosti življenja. Zaključil je, da človek lehko doseže visoko Btarost, naj živi tako ali tako, ako mu je — prisojeno. Prihodnji zabavni večer, kateremu predseduje g. V a len tiči č, bode v četrtek dne 22. novembra. — (Tehniško društvo za Kranjsko) imelo je včeraj zvečer bvoj tedenski shod, pri ka- terem je bilo navzočnih mnogo gostov, mej njimi župan Grasselli z mnogimi mestnimi odborniki in magistratnimi uradniki, cesarski svetnik M urnik. Dežman, dr. Keesbacher, predsednik notarske zbornice dr. Jarnej Zupanec, dr. EiBl, Samassa in dr. Shod otvoril je deželni nadinžener g. Witschl, kateri je, spominjajot se odišlega predsednika, g. stavb, svetnika Potočnika, in naznanjajoč, da je tudi predsednikov namestnik odpovedal se na tej časti, dal besedo deželnemu inže-nerju g. V. H r a s k e m u. Poslednji je potem v poldrugo uro trajajočem jako zanimivem govoru razlagal razne kanalizacije velikih mest, kakor Bero-lina, Amsterdama, Pariza, Hamburga, Vratislave in Gdanskcga, k i ima posebno dobro sisterao. Gospod inžener Hraskv predaval je jako poučno, svoj govor pojasnjeval s prikladnimi načrti in podobami, da ga je odlično občinstvo z izredno pozornostjo poslušalo in mu naposled z živahnimi dobro-klici izreklo priznanje svoje. Posnetek iz njegovega predavanja priobčili bodemo v jedni prihodnjih številk. — (Povodom 40letnega vladanja Nj. Velečastva cesarja) priredi društvo Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje brezplačen obed za 350 oseb. Vsi dobrotniki in prijatelji zavoda se prosijo za milodare, da se lože priredi ta slavnost. Darovi in živila vsake vrste vsprejemajo se hvaležno v društvenem prostoru mej 11 in 1 uro po inspekcijskih častnih damah, pri načelniku gospodu c. kr. stotniku HUbschmannufcna Rimski cesti št. 2, pri načelnikovem namestniku gospodu tovarnarji Drelseu, pri društvenem blagajniku c. kr. kaznil-niškem pristavu Maverji na sv. Petra cesti št. 22. in pri gosp, Oroslav Dolenci v Gledališki ulicah. — (V Modlingu) pri Dunaj i umrla je v nedeljo gospa Suzana Kromer, rodom Pereničeva iz Planine, vdova po pokojnem dvornem svetniku in poslanci Kromer ji v 63. letu dobe svoje. Naš rojak g. dr. St. Doli u ar, načelnik električni železnici v Modlingu, je pokojuice zet. — (Kranjski deželni zavezi požarnih bramb) pristopile so znova nastopne požarne brambe: Cerknica, Toplice (dolenjske), Bohinska Bistrica, Tržič, Spodnja Šiška, Bled, Bizovik, Mokronog, Postojina, St Jarnej in Mirna Peč. — (K pre i zk u šn j i učiteljske sposobnosti) dne 5. t. m. prišli so: A) Učitelji gospodje: Gregorač France, zač. učitelj v Metliki; Je v nikar Edvard, zač. učitelj v Mohliči na Koroškem; Knaflič Radoslav, začasni učitelj v Smanji (pri Jelšah); Ko kalj Ferdinand, zač. učitelj pri Sveti Jedrti na Štajerskem; Pysch Rudolf, zač. učitelj na Jesenicah na Gorenjskem; R u s France, začasni učitelj v Kihnem na Gorenjskem; Simon Karol zač. učitelj v Lescah na Gorenjskem; Simončič Anton, zač. učitelj v Vrbovem. Za meščansko šolo se je oglasil nekdo z Dunaja, ki pa je že prvi dan odstopil. — B) Učiteljice gospodič.: sestra Kristina Čelan, zač. učiteljica v Lihtenturnovem sirotišči za deklice; Czerni Marija, podučiteljica v Vojniku na Staj.; Do na ti Amalija, zač. učiteljica v Čateži; Friedrich Terez., učitelj, kandidatinja v Ljubljani; pl. Langer Pavla, podučiteljica v Hermagori na Koroškem; Parma Matilda, zač. učitelj v Metliki. — VBi gg. učitelji in gospdč. učiteljice (poduči teljice) so dostali preizkušnjo, in sicer razen jed nega učitelja in jedne učiteljice (ki sta sposobna samo za šole z nemškim učnim jezikom) so vsi sposobni za ljudske šole s slovenskim in nem škim učnim jezikom. — (Veliko produkcijo) na biciklu priredi 8 prijaznim sodelovanjem I. hrv. bicikliškega kluba priznano prvi umeteljnik te stroke g. Kaufman v ponedeljek dne 19. novembra v Zagrebu v dvorani »Hrvatskega Sokola", kamor je povabljen tudi klub slovenskih biciklistov. — (Pri Novi cerkvi niže Ptuja) otvoril se je danes poštni urad, ki bode imel na štirikratno zvezo b Ptujem. — (VinBkim trgovcem) s Kranjskega in Koroškega, ki žele nakupiti istrskega letos posebno istrskega vina, priporočamo, da se obračajo na gosp. Ivana Defa r a, krčmarja v Tinjanu, ki jim pojde na roko. — (R a z p i s a n a) je učiteljska služba na jedno razrednici pri Sv. Križi pri Tržiči. Plača 400 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 30. novembra. — Na dvorazrednici na Ćateži razpisana je služba 2. učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do 1. decembra. Telegrami ..Slovenskemu Narodu1: Dunaj 15. novembra. Cesar pripelje se jutri zjutraj iz G5d5ll5 semkaj in odpotuje zvečer k pogrebu vojvode Maksa v Monakovo. Princesinja Gizela pripelje se popoludne in odpotuje jutri zjutraj v Monakovo. — Čuje se, da se cesarica popelje preko Ale in Kufsteina tudi v Monakovo. Vratislava 15. novembra. Cesar zvečer semkaj dospel in bil naudušeno pozdravljen. Brno 15. novembra. Naučni minister Gauč zavrgel je priziv tukajšnjega mestnega zastopa proti ustanovitvi češke šole v notranjem mestu. Pulj 15. novembra. Nemško šolsko bro-dovje priplulo je zvečer iz Trsta semkaj. Kodanj 15. novembra. Povodom jubileja je 500 pevcev kralju napravilo serenado. Sprevod, katerega se je udeležilo 25.000 osob, trajal je poldrugo uro. Pariz 15. novembra. Orožna tovarna v Chatellerault je deloma pogorela. Vsled tega je izdelovanje novih pušk za zdaj prenehalo. Florenc 15. novembra. Američan Li-vington, desetkratni milijonar, ki že dvajset let tu biva in se je vedno vozil v kočiji, pred katero je bilo upreženih po dvajset raznobojnih konj, izginil je brez sledu. Sluti se zločin. Razne vesti. * (Bavarski vojvoda Maks,) ki je včeraj v Monakovem umrl, bil je dne 4. decembra 1808 v Bambergu porojen kot jedini sin vojvode Pija Avgusta in se je poročil 1828 1. s princesinja Lu-dovik, najmlajšo hčerjo kralja Maksimilijana. Vojvoda Maks bil je oče naše cesarice, kakor tudi soproge bivšega na poljskega kralja Frana II., vojvodine Alensonskv in vojvode Karola Teodorja. Vojvoda Maks bil je general konjice, poskušal se tudi na literarnem polji, zlasti pod imenom „Phan-tatus". * (Vladarske p 1 a če.) rKolnische Zeitung" začela je poganjati se za to, da bi se plača cesarju Viljemu II. povišala. „Frankfurter Zeitung" pa je začela pisati v nasprotnem zmislu ter v ta namen priobčila izkaz vBot, ki se leto za letom dovoljujejo vladarjem nastopnih držav. Po tem izkazu ima vladar na leto: Na Francoskem 1,200.000 frankov, na Španskem 13,250.000, v Italiji 18,662.500, na Angleškem 22,992.000, v Avstro-Ogerski 20,062.500, v Rusiji 44,170.000, v Nemčiji 52,900.352 frankov. * (Šestdeseti etaico) svojega službovanja prazuoval je 15. t. m. najstarejši spisovatelj slovarjev profesor dr. Karol Ernest Georges v Goti. Sivolasi starček opravlja še marljivo svoj posel, da8iravno bode koncem letošnjega leta prekoračil že 82. leto svoje dobe. Še nedavno izdal je ta učenjak prvi zvezek svojega „slovarja latinskega oblikoslovja." * (Volkovi.) Iz Lugosa na Ogerskem se javlja: „Po mnogih krajih našega komitata (okraja) prikazujejo se volkovi dan na dan v večjem številu. Te dni ulomila je v Židovinu tropa 8 volkov v stajo nekega posestnika ter razmesarila in pohrustala precej konj in volov." — Lakota je huda žena; zato se pa volkovi zlasti po zimi kaj radi ravnajo po g&slu rujavega Medveda: „Jej, kar dobiš!" * (Razstrelba.) Iz Bruselja brzojavlja se 14. t. t. m.: Včeraj okolu polunoči nastala je strašna razBtrelba v rudniku Dourskem v Henne-gavBkej pokrajini. Več nego 100 delavcev bilo je v rovu. Dozdaj priveli so na svetlo samo 30 mrtvih. Rešitev drugih ponesrečencev je nemožna. * (lrma Murska,) nekdanja slavna pevka Živi sedaj v veliki bedi. V Novem Yorku nabirajo se prostovoljni doneski, da bi se povrnila v domovino. * (P o ne v er j e n j e.) V Marsiliji prišli so na sled poneverjenju jednega milijona frankov. Dozdaj so prijeli in zaprli dva davčna nadzornika, jednega računskega uradnika in dva uradnika pomorskega zavarovalnega društva. Že mnogokrat poudarjalo se je v naši družbi, kako potrebno in važno bi bilo, da se osnuje podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaji in storili so se tudi potrebni koraki, da se obistini ta namen. Slovenski klub na Dunaji je po našega vladarja preuzvišenih mislih skusil uresničiti ta namen o priliki štiridesetletnice njegovega vladanja: slovenski klub izdelal je pravila, katera so tudi že potrjena. Ni treba natančneje opisovati nujnosti in važnosti tacega društva, saj je znano vsakemu, kako hudo se često godi našim velikošolcem, ki nemajo od doma ne podpore, ne uspešnih priporočil. Ne samo, da si izpodkopavajo zdravje, da morajo duševno delati na vse pretege, da s tem zgubljajo moč in čas za učenje, odrivajo se tudi na pota, ki jih vodijo od poklica določenega jim po dovršenih naukih ter odtezajo na tak način narodnemu delu. Temu naj opomore naše društvo, varuje naj velikošolca prvi čas bivanja na Dunaji reve in gladu, daje naj mu priložnosti pridobiti si kako postransko opravilo, ki mu ne jemlje vse delavnosti in vsega časa. Zavest, da smo s tem ustvarili preblago, naši narodnosti jako ugodno in nujno potrebno ustanovo, ta zavest osrčuje nas, da stopimo pred Vas. Prosimo Vas tedaj, da pristopite skoro in obilo temu društvu kot ustanovniki, ali kod redni udje ali podporniki in da pošljete, — uvažuje, da društvo počne deliti podporo o štiridesetletnici Nj. Velečastva, — čim preje Vam bode moči svoje doneske pod napisom: društvenemu blagajniku gosp. Radoslavu Puklu odvetniškemu koncipijentu VIL Zieglergasse 65 na Dunaji. Ustanovniki plačajo vsaj po 50 gld jedenkrat za vselej, pravne osobe (občine, društva itd.) po 100 gld. — redni udje, to so oni, kateri prebivajo na Dunaji in njegovi okolici vsaj po 3 gold na leto, podporniki, in to je lehko vsak, vsaj po 5 gold. Za odbor: Ivan Navratil. Jos. Ciperle. „Sokol"-ovo streljanje prične v ponedeljek dne 19. novembra zvečer ob V»8. uri v salonu g. Ferlinca („pri Zvezdi"). K tej prijetni zabavi vabi vse dosedanje strelce in vse „Sokole", ki žele streljati Strelski odsek društva „Sokol" v Ljubljani. Nlguren zdravilen napeli. Vsem, kateri trpe vnled zapretja ali slabega probavljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja alastij do jedij in drugih slabostjj, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek". Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13 — 15) „LJUBLJANSKI ZVON" m toj i (331—264) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. knfcj T ii j o i 12. novembra: Pri Slonu: Schvvarz iz Varaždina. — VVeigl r Dunaja. ■— Steme iz Prage. — Pcnza iz Mokronoga — Pollak iz Tržiča. — "VVeinrichter iz Celovca. — Rector iz Lip-Bkega. — Kladva iz II. Bistrice. — Terpin iz Idrije — Martinek iz Trstu. Pri Malici: Fridrich, Essingor, Vubel, Schleger z Dunaja. — Schwarz iz Budimpešte. — Blum Is Rihnova. — Istorig iz Ogerske Bobotice. Pri J u/ur m kolodvoru: Aljančifi od sv. Križa. Sadžak iz ?. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 747-1 mm. 748'7 mm. 750 <5 mm. 2-2"C |sl. svz. 0- 2° C si. sov. 1- 4° C isl. svz. obl. obl. obl. O-OOi I I Srednja temperatura —1*3°, za 1*1° pod normalom. JD-LLn.aosls:a, "borza dne 16 novembra t. 1. (Izvirno telegra6čno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 82-10 — gld. 81-30 Srebrna renta..... „ 82'75 — „ 82 65 Zlata renta.......110-20 — „ 109 80 6% marčna renta .... , 97*40 — „ 97-10 Akcije narodne banke. , . „ 87(>*— — „ 875'— Kreditne akcije..... . 306-80 — „ 30530 London........„ 121-95 — „ 121&5 Srebro........ „ —'— — „ —•— Napol......... , 9-65 Vt — „ 966 C. kr. cekini.....„ 5-77 — „ 5-79 Nemške marke..... , 59-82«/» — n 59 62-/i 47a državne sreike h 1. 185 4 250 gld. Državne srećke iz 1. 1SH4 10O , Ogerska zlata renta 4* „ . - . Ogerska papirna renta «V 0 . . . . B'/o Štajerske zemljišć. odvez, oblig. . Donava reg. srećke f>" „ . 100 gld. Zemlj. obć. avstr. 4' „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Radolfove srečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke 120 Tramraway-društ. velj. 170 gld. a v. 133 gld 70 kr. i:;: .. 75 „ 101 ., t>-> 15 CMC yj „ 101 . 75 ,, 189 .. 50 „ 123 „ N »1 60 „ 182 „ 60 „ 19 „ 50 ,. 112 „ 50 ,, St. 20.370. Razglas. 7Sj' Ker je nastopilo zimsko vreme, treba je p. n. hišne gospodarje in oskrbnike v stolnem mestu deželnem iz javnih obzirov opominati na naslednja določila, katerih se jim je držati natanko. 1. Kedarkoli zapade sneg, ga je brez posebnega naročila oblastva nemudoma, in če zapade po nori, vsaj do 7. ure zjutraj s trotoari e v, oziroma tam, kjer trotoar jev ni, najmanj jeden meter na široko od zidu ali plota skidati in pomesti proti sredi ulic ali trgov. Ne gre pa na cesto zmetati večje kupe tacega snega, kateri je zdrčal raz streho, niti onih, ki se nabero po hišnih dvoriščih, temveč zvoziti je tiste v Ljubljanico. 2. Za južnega vremena je skrbeti, da na trotoarji, sploh na potili ob hišah ne stoje luže, pa da se ne nabere blato; če treba, je po večkrat na dan počediti pred hišami. 3. Kedar zmrzuje, tako da po tleh polzi, je požlebico po vsem trotoarji, na družili peš-potih poleg hiš pa najmanj jeden meter na široko takoj, oziroma vsaj do 7. ure zjutraj nasekati in v stran zmetati, postrgano pot pa, če treba, po večkrat na dan dobro po-tresti s peskom, prstjo ali kako drugo tako stvarjo. Kdor se ne bo zmenil za ta določila, bo ostro kaznovan po ces. naredbi z 20. aprila 1854. leta. vrhu tega pa bo magistrat zvršiti dal dotično opuščeno ali nemarno stvorjeno delo na zanikrnega gospodarja troške. Mestni magistrat Ljubljanski. Natječaj. U smislu zaključka obćinskog zastupstva od 8. novembra 1888 razpisuje se ovim natječaj za mjesto oMiMoa tajnika sa godišnjom plaćom od forinta 600 a. vr. Molitelji imadu podnesti svoje molbe ovomu glavarstvu do /.a kr cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) ' (33g_^ Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. ^r^l^m^iV^a^t. težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastib bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastib snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniSkc prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi dragi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdnand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani, M O £ (ti B o -3 g, 2 ► &3 irni.n0^^^^ .n;n rr rv n n n n_ rwrv n OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO V nedeljo dne 18. novembra 1888 ol: '/«4. uri popoludne v tazinsta steklenem salonu *&kW~ prvi in neprekiicijivo jednokratni nastop *^M£ svetovnoznanega umetelnega in mojsterskega kolesarja sveta Nikola Kaufmann-a iz Amerike in ameriškega ohnmpiona (784—d Mrs. Annay. Začetek predstave ob \24. uri popoludne. — Koneo o"b 1 J. uri zvečer. Presledke izpolni vojaška godba c. kr, pešpolka baron Kuhn. Gene: L prostor ■ H prostor SO kr.. III. prostor 60 kr. o,........;i \l< OI. uu i mv\\ in llur. ANAAV hI« iitiJNlavuejsu ko- leHurjH Mvctit. proizvuJHtu po eelO uro, ne «1h l»i i;sto podobo še keiluj poiiuvljitla. Npii proi/.\u}aiii|n BO