86. številka Ljubljana, v torek 16. aprila 1895. XXVIII. leto. i/haja vsak dan »%t-*er, iziuiSi neilelie in praznike, ter valja po posti prejeman za a v s t r o - o g e rs ke dežele za vse leto 1;> gi kr., če ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in uprav tiistvo je na Kon^resnen: trgu St. Upravni fttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Župan stolnega mesta Ljubljane gospod Peter Grasselli nas je naprosil, opozoriti občinstvo, naj nikari ne veruje do cela neosnovanim in iz trte izvitim govoricam, da se bode ponavljal potres, da pride še hujši sunek, da je to brzojavno napovedal Falb itd. itd. Vse to so priproste laži, katere so izmislili brezvestni ljudje, da plaše in begajo ljudi. Minola noč je prebivalstvo prepričala, da, kolikor more soditi in spoznati človeški razum, se ni ničesar zlega več bati. Prebivalstvo naj se pomiri, razširjevalce vznemirjaj očih vestij pa ovadi, da se kaznujejo. Katastrofa Naše mesto je zadela grozna nezgoda, ki je zanj prava katastrofa; potres, kakeršnega ne pamti sedanji rod, je pretrpel ljubljanska zidovja in je silno poškodoval ter v prebivalstvu obudil uprav blazen strah. Ta nesreča jo za Ljubljano usodnega pomena, in komur je blaginja mesta in njegovih prebivalcev količkaj pri srci, tisti zre ■ mračnim pogledom v pribodnjost. Potrta. Velikonočna sobota nam je prinesla dež. V nedeljo je vse dopoludne deževalo, šele popolndne je prenehal dež in jelo se je jasniti Lahak vetrec je razganjal oblake in ko je prišla noč, zablišJelo je H« podnebju Debroj zvezda. Bila je prava sanjava pomladanska noč .... Ob 11. uri 1<> minut ponoči se je hkrati začulo neko zlovešče, grozo obujajoče podzemeljsko buč«nj« in rohnenje in v tistem hipu, ob 11. uri 17 minut, jo začolo tresti s tako velikansko silo, da »o na vseh koncih jela pokati in se rušiti zidovja, da je vsak posamičnik mislil: zdaj in zdaj se odpre zemlja in vso skupaj se pogrezne vanjo. Ta prvi, valoviti in najsilnejši sunek, je trajal 23 sekund. Predno je Se prenehalo tresti, začulo NH je rušenje; padali so dimniki in zidovi so 8e podirali, ljudje pa so kričali in tarnali, otroci so jokali, vse je obupavalo, vse je bežalo, vmes pa se JH slišalo strašno, obupno lajanje psov. Zavladala Je splošna bojazen, kakeršne ni moči popisati. Kaj Heda)? tako so se zdvajajoče vpraševali ljudje in tudi lajbrabrejšim možem so se ježili lasje. Prvemu sunku je hitro sledil drugi ob 11. uri 20 minut; ni bil sicer tako močan kakor prvi, niti provzročil toliko škode, a pomnožil je občo paniko, ,n vse, kar je bilo še v hišah, kar ni bilo še ?be-■alo koj po prvem sunku, je iskalo sedaj zavetja n» prostem; vsakdo je le mislil, kako reši sebi in "vojeem golo življenje, za drugo mu ni bilo. Tretji sunek ob 11. uri 41 minut je bil slabši od prvih dveh, vender še jako močan, četrti ob H. uri 45 minut pa ikoro prav tak kakor prvi, doćim so bili vsi drugi — in bilo jih je vseh skupaj 4,0 četrte ure popolndne 47 — primeroma slabi. Trdi se in ne brez opravičenosti, tla je zemlja prav za prav od prvega sunka neprestano vibrirala. Zakaj do 1/3G. ure je. bilo še šestnajst sunkov dosti mcčnih, a. vender čedalje slahejših. Škode niso ti slabši sunki provzročili nikake, pač pa množili že itak veliki strah. Sunki sn bili deloma valoviti, deloma pa tudi centralni in ni je v Ljubljani hiše, ki bi ne bila p o s k o d o v a n a. Panika« Koj po prvem sunku je zavladala splošna pa nika. Ljudje so bežali iz hiš na trge, kjer so mislili, da so \arni. Zvezda, Kri/.evniški trg, St. Ja-kobski trg, Frule, obrežje Ljubljaničino in (Jrada-šičino, Tivoli, trg pred šenpetersko vojašnico, vsi ti in drugi kraji so bili hipoma polni ljudstva. Mnogo je bilo Ijudij, ki so pribežali v najprimitivnejših toaletah, kar iz postelj so hiteli ven, da le otmo življenje. Bilo je zelo hladno in nevarnost za zdravje je bila zaradi tega jako velika. Pri tej priliki se je pokazalo pravo človekoljubje; dva vrla meščana, slaščičar g. K i r bi s oh in krznar g. K rejci sta koj in ne meneč se za nevarnost odprla svoji prodajalnici; g. Krejči je razposodil ljudem, znanim in neznanim, kar je imel kožuho-vine v zalogi, g. Kirbisch pa je ljudi krepčal z likeri in ni vprašal za plačilo, Čast jima! Do jutra je bila v polnem pomenu besede vsa Ljubi ana zbrana na raznih varnejših trgih; malokdo se je upal ostati doma, a na stotine jih je bilo, ki se ves ponedeljek niso upali makniti se z varnega kraja, kamor so bili bežali, ki se niso upali na svoj dom nazaj, niti pogledat, kaj se je tam zgodilo, koliko škodo je prouzročil potres. Vsak sunek je obudil nov strah in ta je vsled povsem neosnovanih govoric, katere so brezvestni ljudje nalašč razširjali, (da je Falb brzojavil, da pride s« jeden, sila moan sunek) postal tolikšen, da se ljudje niso čutili niti v Zvezdi več varne, nego so bežali v Tivoli ali celo na deželo. Popolndne so se odpravljale iz mesta cele karavane tt potrebno posteljnino in brez pretiranja se lahko reče, da je nocoj vsaj 20.ODO Ijudij spalo zunaj mestnega po-merija, ostali pa so zopet vs«i noč prebili na večjih trgih v mesta, v vozovih, v sodih katere je poso-dtl g. Jakopič in na tleh, a le bore malo je bilo tistih, ki SO spali v svojih stanovanjih Krčmar v ovicariji je porabil to priliko in silno podražil vse stvari, neki drugi pa je d.ijal na posodo snop slani" po .'>0 kr. Posebna hvala gre vodstvu diž# železnice ki je dalo na razpolaganje občinstvu zakurjene vogone in g. Deteli ki je vse požrtovalno vodil. Koj prvi sunek je prouzročil nekoliko nesreč. V Slonovih ulicah blizu Perlesove hiše je naddesetnika pri godbi pešpolka št. 27 Re in hol za, zadela opeka na glavo tako močno, da mu je lobanjo prebila. Siromak je obležal brez zavesti; usmiljeni ljudje so ga prenesli v vojaško bolnico, a pomoči mu ni bilo. Umrl je malo časa potem. Druga nesreča se je primerila na Karolinški zemlji št. 7. Ondu bivajoča šivilja Franica Škrjanc. stara 20 let, je s svojo sestro ležala na peči, ko je nastal potres. V dotični hiši se je podrl cel zid in na Franico Skrjanc je padel velik tram s tako močjo, da jo je pri priči ubil, dočim se nje sestri ni kar nič zgodilo. V mestu je bilo mnogo osob nevarno ranjenih; najhujše so bili ranjeni: redar Anton Pur lan, katerega je pred Počivavnikovo hišo na Sv. Petra cesti zadel padajoč dimnik; stavec Pase h e k in Tillov komi Mayr. ) Mimo teh velikih nesreč pa se je zgodilo Se brez števila manjših. Jako mnogo Ijudij je bilo n.mireč poškodovanih lahko, mej temi tudi soproga gos p. dež. glavarja Detele, katero je padajoč omet ranil na glavo, igralec g. A n , redarja Jernej Kraju r in Ferdinand M ii 11 e r in 1« pravo čudo j>-, da se ni primerilo Se več velikih nesreč. Škode. Ko se je bilo zdanilo, bilo je moči vsaj deloma pregledati vsled potresa na poslopjih nastalo škodo. Kdor je ob rani uri šel gledat po ljubljanskih ulicah, temu ostane spomin na ta tužni prizor neizbrisno utisnen v srce. Vse ulice se bile polne raz strehe padla opeke, povsod so se videle poškodovane ali do cela razdrapane strehe in pokotine v zidovih; ni ga skoro dimnika, ki bi bil ostal cel; malone vse je potres razdr). Povsem opravičeno se trdi, kakor smo zgoraj rekli, da ga] v Ljubljani ni poslopja, katero bi ne bilo poškodovano, a hiše so v notranjih prostorih še veliko bolj poškodovane kakor je spoznati <>d zunaj. Cerkve« Ljubljanske cerkve so hudo trpele, najbolj menda frančiškanska cerkev in poleg nje stoje.'i samostan. V cerkvi so se podrli neki stebri, poškodovane so slike in altarji, zidovje je vse razpo-kalo. Tudi zunanja plat je silno škodo trpela. Zidovje je široko razpnkano, jedno piramido je potres zafukal, jeden anpelj vrh htolpa je odlete!, drugi se čez sredo skrivil. Samostan ima na desnem oglu široko razpoko, ki se utegne vsak hip podreti. Trnovska cerkev je takisto poškodovana; v notranjih prostorih je zlasti (»kolu velikega oltarja vse razbito in razpočeno. Tudi stolpa sta močno poškodovana, desnemu je potres zrušil jeden del strehe. Šentjakobska cerkev je močno poškodovana; bati se je zlasti za oba zvonika, da se sesedeta, vsled česar se je tu kakor pri frančiškanski cerkvi postavila vojaška straža, da se ljudje tema poslopji ma preveč ne približajo. Florij.-mska cerkev je v notranjih prostorih precej poškodovana, vende-i ne tako, kakor ostale tri, dočuii sta stolna cerkev, šenj.eterska, Hori-janska in Jezusova ter protestantska cerkev trj^li prav n»znatno škodo. Kako Bi len pa je bil potres, se vidi iz tega, da se je na šenpeterski cerkvi stoječi strelovod, ki je debel kakor moška roka, skrivil čez sredo. Bolnica« Deželna bolnica je jedno tistih poslopij, ki so najbolj trpela. Stropje so se ndrli, zidovje je ponekod tako razpokslo, da sh vidi iz sobe v sobo, jeden zid pa se je proti cesti tako nagnil, da se utegne podreti. Ko je nastal potres, prešinil je bolnike grozen strah ; poskakali so s postelj in bežali, tisti pa, ki si niso mogli sami pomoči, so kričali in jokali ter klicali na pomoč. Usmiljene sestre flo z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in neustra-šenostjo prenašale bolnike iz podirajočega se poslopja na vrt in jim tam pripravile ležišča. NiNO se zbale ponavljajočih se potresov, nego delale neutrudno, dokler niso bili vsi bolniki spravljeni. Le v poslopje, kjer so bili blazni, se ni nihče upal; blaznih nikakor ni kazalo izpustiti na vrt, ker bi bili vsi zbežali ali kako nesrečo napravili, zlasti ker so bili vsled potresa silno razburjeni in so kričali na vse grlo in — čudo golemo ! — v biazniškem poslopju se ni prav nič zgodilo; nobene razpoke ni videti4 ni malo zidu se ni odkrušilo. Ker je bolniško po- a'opje (ako poškodovano, da sedaj še ni za rabo, 80 ae začasno napravili na vrtu šotori, katere je odstopilo vojaško poveljništvo, vrtna lopa pa se je prenaredila v operacijski prostor in prvi, ki je prišel iih operacijsko mizo, je bil nesrečni Paschek, kateri je bil v pZlati luknji" poškodovan. • •Hudolihi um*-. Naš deželni muzej je strahovito poškodovan. Zidovje je povsem razpokano in v stopnišču so se o i k rušili zlati okviri. Zbirke so deloma uničene. Vse prehistorične stvari, mej njimi lake, katerim ni na svetu primere, so popadle raz stojal in se zdrobile; stari lonci, sestavljeni s toliko skrbjo in pridobljeni s tolikimi troški, ko se razbili popolnoma, so še samo čepinje brez vrednosti; razbite so tudi vee posode, v katerih so so v špiritu hranile razne živali , živali so poSkodovane, in takisto-tudi vsi tiči; mi-neralije so vse razmetane. I prav tragičen utis pa je naredilo na gledalca, videvšega Dežmauov kip, kateri je potres vrgel na tla. Na srečo ni kip nič poškodovan, škoda se ceni na najmanj 50.000 gld. Gledališče« Tudi gledališče je bilo znatno poškodovano. Nt zunanji plati in sicer na strani proti „Narodnemu domu" se vidi od strehe pod prvo nadstropje sezajoča zevajoča [»okotina in tudi plastična skupina nad pročeljem je izdatno poškodovana, morda uničena. Strop vgleddišči je nepoškodovan, takisto tili v foverju in v butV-tu, strop na hodnikih in zidovje pa je močno razpokan in hudo okrušen. IV tres je prevrgel sila težko mašinerijo za pogrez-nenje. V garderobah je ves omet okrašen in so rizbite mnoge rekvizite. V dvorani za poskušnje se je udri strop in na hodnikih pa je na mnogih mestih razpočil kameniti tlak. Tudi pod streho je vse raz-(I jano in bo na popravljanje treba velikih žrtev. l*»*Io|»J«* «l«'>.«'l!i<* vlaidr. Takozvani „lontovž" je tako poškodovan, da morda ne bo več za rabo. Zidovje je razrahljano, na dvorišči je ležala opeka kar na kupih. Pisarniški prostori so vsi razmetani in z nekaterih stro-I ov se j»- odkrušil ves omet. Privatno stanovanje ■•.•eli,eL-.t prt-dseduika barona lleina je v strahovitem stanju; dragoceno pohištvo silno poškodovano, nippea in sploh vse drobnjave, vse to je razbito. Gospod baron Hejn je bil dan pred potresom odpo-[ »val V Toplice, da vidi, kako škodo je ondu pro-ii/.ročil požar, (iospa baronica je bila sama doma. i\o je nastal potres, je bežala na cesto in prenočila na prostem v svoji ekvipaži. lir'.«'lis i d\oi*t»<*. Škoda je velika. Zidovje je razpokano. Potres je razmetal vse akte. Kakor smo že povedali, je s stropa padli omet soprogo gospoda glavarja Detele : oškodoval na glavi. Mole. Mej vsemi šolskimi poslopji je največ poškodovana gimnazija. Zlasti v drugem nadstropju se je 0 lkrušilo mnogo ometa, stropi so se deloma udrli, zidovje je močno razpokano. V realki je poslopje nepoSkodovano, le v kemičnem laboratoriju je potres vse razmetal in razbil. Ostala šolska poslopja so primeroma malo trpela, vender ni nobeno nepoškodovano in deželna vlada je danes pouk na vseh šolah začasno ustavila, dokler se poslopja ne popravijo. ■4ii«'#jji dvorec« Preklavern je utis, kateri napravi ta nekdaj tako ponosna palača nekdanje „gospodske Ljubljane*. Streha je vsa razmršena in deloma povsem razdejana; dimniki so se podrli, zidovje v notranjih prostorih ima vse polno zevajočih razpoklin. V nekaterih sobanah se je strop podrl, le spodnji obokani prostori so še v dobrem stanu Zid na nekaterih straneh se je tako odmaknil, da se j^ bati, da se podere, vsled česar se je hoja v obeli obstranskih ulicah popolnoma ustavila. Dragocene stare slikarije v dvoranah so povsem uničene in po sodbi strokovnjakov bi se skoro ne izplačalo popravljati to staro palačo. Tnlmt'iist tovarna. Dasi so poslopja vsa nova, so vender precej poškodovana, zlasti znotraj ; podrl se je tudi del stopnic. Tovarna je v takem stanu, da bo je delovanje na nedoločen čas ustavilo. Skoda se uradoma ceni na 30.0UO gld. WoJa&nlce« Vse vojašnice, izvzemši takozvano meščansko v Trnovem ho dobro prestale potres. Meščanska vojašnica je vsa razbita in se je morala izprazniti. Vojaštvo vseh vojašnic je kampiralo v šotorih. Križanke* V križankah se je nerabna storila velika dvorana Danes ni bilo obravnav. Tudi drugi prostori SO oškodovani. Jetnike so spustili na vrt. Prisilna delavnica* Poslopja so primeroma malo poškodovana. Pri-siljence so izpust I i na dvorišče, kjer so ostali vso noč. Privatne Hiše. Kamor pogleda človek, povsod vidi silno škodo, katero je potres prouzročil pri posamnih hišah. Ceniti to škodo že sedaj, je absolutno nemogoče. Nekatere hiše so v takem stanu, da jih bodo morali lastniki na vsak način podreti, druge so zopet tako razdrapane, da bode žrtvovati velike svote za popravljanje. Nekateri hišni posestniki, ki nimajo drugega imetja, so materijalno uničeni. Našteti vse huje poškodovane hiše — povsem nepoškodovana sploh ni nobena — to je nemogoče. Navesti hočemo le nekatere. Najhujše prizadeta je menda hiša št. 2 v Kolodvorskih ulicah, staro, jednonadstropno poslopje. Ta hiša se je skoro podrla, samo zunanji zid grozno razdelan stoji še, drugo zidovje pa se je največ podrlo ali popolnoma ali deloma. Miša je v pravem pomenu besede razvalina Strahovito jo tudi razdejana ob Ljubljanici stoječa hiša Kirbi-scheva, v kateri je bila svoj čas „Narodna Tiskarna". Podrle so se stopnice, udrli se stropi in razpokah zidovi, tako da v njej ne b> moči prebivati. Grozno razpokani in razjedani sta tudi See-mannova in Knlarjeva bila v Vegovih ulicah, K^cher-jeva hiša in sploh vsa poslopja v Hilšerjevih ulicah, nadalje Obrezova hiša na Bregu, Zoisova in Aurova hiša v Glediških ulicah, Tudi druge hiše v teh ulicah, tako Lassnikova in Pavšinova, so močno pri zadete in včeraj se je tudi pasaža že zaprla. Na Dunajski cesti je menda največ trpel Kolizej , ki je znotraj ves razbit, potem Tonniesova in Gorupova hiša poleg mitnice. Mošetova hiša, in zlasti hotel „Pri slonu", ta pa le v gornjih prostorih in na strani, lani prizidani, kjer je kopališče , dočim je kavarna ostala popolnem nepoškodovana. Tudi vojaško skladišče in vojaški bolnica nista poškodovani. Nove hišo na Franc Jožefovi cesti so znotraj precej trpele, tudi v Šelenburgovih ulicah so vsa poslopja zrahljana in oškodovana , na Kongresnem trgu pa je največ prizadeta Fischerjeva hiša, za njo pa Cetinovičeva, Matičina in Krejčijeva. V Gospodskih ulicah so vse hiše, razen tiste, kjer je nastanjena čitalnic i, zelo poškodovane, takisto v Krakovem in v Trnovem, na Poljanah in na sv. Petra cesti. Na Zibjaku, v Hrenovih in Kožnih ulicah so nekatera poslopja zelo razdrapma, druga pa so srečno prebila grozno nezgodo. Na Poljanski cesti je Iteichov veliki dimnik počil in mu visi krona na stran, tako da jo bo nadomestiti. Maverjeva hiša na Sv. Petra cesti je strahovito razdejana, zlasti na zadnjem koncu ima zevajočo po-kotino. dočim se je v lekarni vse razbilo in razlilo. Gosp. Maver ima velikansko škodo. V kolodvorskih ulicah se je podrla streha pri Pavšekovem hlevu in je poslopja Kleinmavrovo močno razmršeno. Tudi ostale hiše so hudo trpele. Strahovito je prizadeto krakovsko in trnovsko predmestje. i araostne »rlnratc*. Koj po prvem sunku se je alarmiralo vojaštvo in začele so hoditi po mestu vojaške patrolje. Danes stražijo vojaki tiste ulice in kraje, koder se je bati, da bi se kaj zrušilo. Mestni magistrat, je koj jel pregledovati poškodovane hiše in odredil, katere je zapreti. Mnogo rodbin je vsled tega brez stanovanj in v največji zadregi, kje se nastaniti. Mu žlic li«»#.}<'. Na prošnjo deželne vlade je knezoškof takoj odredil, da se darujejo mase na prostem. Božja služba se je včeraj dopoludne in popoludne darovala na prostem v Zvezdi, na Št. Jakobskem trgu, na Križevniškem trgu in v kapelici na polju]}blizu Sv. Petra cerkvo. Priredile so se tudi procesije, sploh so ljudje goreče molili in prosili Boga, naj odvrne od Ljubljane daljše nesreče. Le nekateri „gospodje" so bili tako „hladnokrvni", da so skušali grozno nezgodo, ki se je primerila, izkoristiti v svoje politiške namene. VaruoNl i Iliriku. Dasi so bile vse hiše ZHpusčene in zlasti m -nolo noč ni bilo nikogar, ki bi bil spal doma, se vender,'ii zgodila ni j' dna tatvina. €9 naravi pol resa« ki je tako silno zadel Ljubljano in menda velik del dežele kranjske, prijavljamo v naslednjem mnenje dveh domačih strokovnjakov. Znani preiskovalec podzemeljskih jam kranjskih meni, da potres ni imel vnlkaničnega značaja, nego da je bil posledica silnih podzemeljskih erozij; vsled abnormalne zime in velike moče zrušil« so bo silne plasti v notranjem zemeljske krogle ter provzročile potres, ki je, žal, na površji provzročil gorje, kakor na Kranjskem menda že več stoletij nobeden. %adnjl vrllki potres. V Ljubljani so potresi sploh jako redki, a velikega potresa že dolgo ni bilo, takega, kakor predsinočuim, pa sploh menda še nikoli. Podoben jako hud je bil potres meseca maja I. 1889. Takrat je bilo mnogo škode, vender še daleč ne toliko, kakor sedaj. Potres je bil velikansk in razširjen po vseh slovenskih pokrajinah Dobili smo o njern iz naših domačih krajin naslednja poročila : Šiška: Grozne so bile posledice potresa v Šiški in okolici. Nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Svod podružnične cerkve sv. Jerneja počil je tako nevarno, da se je cerkev morala zapreti ter jo vsled tega za danes napovedano cerkveno opravilo izostalo Se nevarueje pa so poškodovane mnoge privatne hiše in to posebno v višjih nadstropjih, kjer je zidovje nevarno razpokalo, tako pri Zormanovi hiši, kjer se je podrl masiven dimnik ter st reho na dveh krajih popolnoma prebil; plafoni so razpokah ter se je nekoliko peči podrlo. Hudo poškodovane so nadalje Koslerjev grad, Po-gačnikova in Vodnikova hiša in več manjih hiš v spodnji Šiški. Veča pa je bila nesreča v Zgornji Šiški, kjer ie nekoliko poslopij skoro razdejanih. V hiši 70letnega vinskega trgovca Žogarja zrušil se je svod; moža, ki je sam spal v do tični sobi, je ruševina pri priči ubila, dočim so drugi članovi rodbine ostali nepoškodovani. Uprav tragična je pa nesreča, ki je zadela rodbino znanega gostilničarja Franca Šušteršiča po domače „slepega Janeza". Vsled si I neg potresa zrušila seje hiša ter ubila mož« in ženo; devet nepreskrbljenih otrok joka za ponesrečenima roditeljema. Mož bil je pod zrušenim zidovjem skoro zmečkan, na truplu njegove žene pa se ni dala konštatovati ni-kaka težka rana ter je nesrečna žena nmrla menda vsled strahu. Svečano grozen bil je prizor na cesti . mlado in staro, zdravo iu bolno bežalo je iz stanovanj na cesto, a ko so se sunki kar v kratki!, intervalih ponavljali, začelo je preplašeno ljudstvi prižigati sveče ter glasno moliti, naj bi Bog odvrnil pretečo katastrofo. Iiil je prizor, ki ostaiu vsakemu neizbrisljiv za celo življenje. — Pri tej priliki naj pohvalno omenimo ljudi »milega oost tipanja pivovarnarja gospoda Petra Koslerja, ki je takoj dal izprazniti razpoložive prostore vrtne restavracije, kjer je na stotine Ijudij našlo varm zavetje in kjer je tudi sinoči čez 40 obitelji prem čevalo. Devica Marija v Polju. Potres je župnišče jako močno poškodoval. Župnik Kolar je bil neka trenotkov brez zavesti. Bati se je, da se zvonik zruši na cerkev; če se to zgodi, je cerkev uničena Župnik Kolar je bil včeraj v Ljubljani iskat inžt nerjev, da snamejo vsaj zvonove, a ni jih dobil. Majhen potres in cerkev je izgubljena. Kamnik. V nedeljo ob 11. uri 17 minut je bil tukaj močan 17 sekuud trajajoč potres s podzemeljskim gromenjem. Do ponedeljka zjutraj ob 7. uri je bilo skupaj 30 sunkov, 4 zelo močni. Več hiš poškodovanih, 20 dimnikov razrušenih. Prebivalci so z gromi in strahom in trepetom za silo oblečeni prenočili v prostih železniških vagonih To tudi danes nocoj Nihče ni ranjen, maša je bila na prostem. Najhujši je bil potres v Meugšu, Domžalah, Stobu, Mlaki, na Vodicah in Skaručini. Več poslopij je razrušenih, živine ubite, v Rodici je jeden otrok mrtev, .'5 ns< b • ranjene. Cerkve v Komendi Vodicah, Skaručini, Suhem dolu, Mengšu, Smarci Homcu, Dobu iu ua Šmarni gori so zelo poškodovane. Škoda v okraju je ogromna. Kranj. Strašen potres je razburjal celo noč od nedelje na ponedeljek tukajšnje prebivalstvo. Začel se je s strašnim silnim sunkom od jugovzhoda ob 11. uri 17 minut Ponavljal se je do sedmih zjutraj kacili 25krat. Velika cerkev ima ob obeh stranskih vratih in nekaj drugih hiš neznatne razpoke Bazen par podrtih dimnikov ni posebne škode, ker je bilo valed skalnatega temelja sicer mo'-no a jako jednakomerno gibanje. Ljudje so prenočevali po pristavah in na glavnem trga, kjer so za silo vzdr-žaval red gasilci. Bled. Tukaj je na velikonočno nedeljo zvečer ljudi prestrašil grozen potres. Ljudje bežali so iz hiš. Prvi in najhujši sunek je bil ob 11 uri 13 minut zvečer, ki je trajal kacih 20 minut. Bil je tako močan, da je v štirih krajih razpokalo zidovje. Ljudje so prebili noč zunaj hiš. Tudi živali so se močno prestrašile. Psi so pri vsakem sunku glasno zatulili in neprestano lajali. Potres je prišel od jugozapadne strani. Kropa. V noči od 14. do 15. aprila je bil tukaj večkrat se ponavljajoč potres. Najhujši sunek je bil ob poludvanajstih. Slišalo se je vmes votlo bobnenje. V nekaterih hišah je odpal omet, ko se je streslo. Na Jamniku je bil potres še huji. Živina je tulila. Ljudje so bežali iz hiš in bili so vso noč pod milim nebom. Kranjska gora. Tukaj je bil v noči mej 14 in 15. dnem t. m. močen potres. Bilo je 11 sunkov do jutra. Prvi sunek ob 11. uri 20 minut je bil najmočnejši. Borovnica. Grozovita je bila noč z dne 14. na 15. t. m. Ob 11. uri 10 min se je tako potreslo, da so stene pokale. Kar je bilo količkaj primernega, je padlo na tla. Trajal je 1 minuto. Do štirih zjutraj bilo je potem še 18 sunkov in je zlasti poslednji bil občuten. Vse je spremljalo močno bobnenje. Poškodovana sta močno župnijska cerkev in župnišče, kjer sta poleg mnogih razpoklm podrla se oba dimnika. Vrhnika. Na Vrhniki našteli smo 18 sunkov. Najhujši je bil prvi ob polu 12 ure velikonočno ne deljo. Močen je bil tudi peti. Zadnji je bil ob 7. uri 20 minut zjutraj. Z več streh je pometalo dimnike. Razpoke so skoraj v vseh hišah. Postojina. V noči cd 14. na 15. dan tega meseca je bil tukaj potres. Do polosmih zjutraj je bilo 19 sunkov. Prvi je. bil že ob 9. uri 18. minut. Drugi močnejši je bil ob 11. uri 19. minut. Škode ni potres dosti prouzročil, pač pa dosti strahu. V nekaterih hišah je opHziti razpoke na stropih V jami ni najmanjšega sledu kacega potresa. Rakek. V noči od 14. na 15. t. m. je bil tukaj močan potres. Do sedmih zjutraj je bilo osem sunkov. Prvi e», 1 usnjarnica, 1 keg-Ijišče skupaj 121 stavb. Skoda se ceni na 10(5.000 gld.; zavarovana skupna svota blizu 30.000 gld Ostale so nastopne stavbe : Cerkev, župnija, grad m kopališčeu), nova šola, vojašnica, Sučteršičeva, Pelkotova, Miličeva, Godeceva hiša, polovica Šmaj-dekove gostivne in še nekaj drugih poslopij. Stara ^ola, graščinsko poslopje in farovški hlevi pa so oogoreli. Gorjani daroval je 200 gld., dr. Slane 30 ^rld. in sod vina, župan Perko in dr. Poznik nabrala sta 45 gld. za pogorele«. I_ _ I Y -- --1 Slovenci In Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! I Celje 16, aprila. Potres ju naredil \ eliko večjo škodo, nego se je v začetku sodilo. Podrl se je stari stolp, luteranska cerkev je v nevarnosti, da se sesede, okrožno sodišče je hudo poškodovano, takisto mestna hranilnica in kolodvor. Dunaj 16. aprila. Tu se je le prav neznatno čutil potres, pač pa se je čutil v raznih krajih na gornjem Štajerskem in gornjem Koroškem. Friedrichsrulie 16. aprila. Štajerska deputicija je Dismarcku tožila, da Slovenci preganjajo in zatirajo Nemce. Bisuiarck jim je toplo pr poročal spravljiv ost z neneni* škimi narodi. Berolin 16. aprila. Bisuiarck je močno zbolel. Vsi obiski so se odpovedali. Zdravnik Sclivveniiigt-r je bil brzojavno pozvan v 1'riedrichsruhe. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 13. aprila 7 zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7353 73tf'0 7356 7 G« C 6 4° C 2 5° C si. v/.b si. vzh. si. szh. obl. obl obl. 126 dežja. 14. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737 1 73-> 7 737 6 2- 2° C 7 54° C 3- 8° C si. svz. si. vzh. si. v/.h. obl. ob), jasno 0-0 i Srednja temperatura 5 5° in 4"4°, za 3G° in 4«° pod normalom. ID"L3_2neLjsl^si borza dne 16. aprila 1895. Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebrn . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4a/, . . . Ogerska zlata renta 4°/0..... Ogerska kronska renta 4 /„ ... Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice ....... London v ista......... NeraAki drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 trunki lova«, Krauaaiiafeito, Ljubno, '■»■ Solalhel t Aunaec, laohl, Omoa-dan, Solnegrad, Lenđ-Oaatein, Zrll na jeaeru, Slajr, l.lno, RuUe.'rTioe, Pltenj, Marijine vare, Kger, Karlove »ara, KranooTO vara, era^o, Iiipaijo, Dumtj Tla Amatetten. O* H. uri I ft mirt. tjutrnt metani vlnk t Noto nteato, Kooav'e. CM 7. hH IO mita. *f**trt'J oeehnl Tlak t Trl.it, Hontabel, Beljak, Oe-lOTeo, Franaenafeete, Ljubno, Ounaj, cea Selalhal t Setaotfrart, Dna«, ▼i» Amntvttnn. Oo Itf. Mri SS min. ofu metani Tlak t Noto meato, KoC-at)«. Ob 11. wri MO mita. t**Hnn oaeOul Tlak t Trbia, Pontafeel, li« jak, Celovec, Prtnaenafeeta, Ljubno, Selathal, Dunaj. Ob «1. M«-i 14 mirt. jutjiotuilnf oaahni Tlak t Trli i t, Beljak, C.'i Ljubno, oea Balathal t 8oluoa;ra>d, liand-Oaatein, Zeli na jeaern, Ino■ moit/Breimiu, Ourih, Oenero, 1'arir, Storr, Lino, Omnnlon, laohl^ Budejovioe, Plien), Marijine Tare, Bajer, Kranoova Tare, KarloTa Tare, Prajro, T.ipakn, Om,ni v1» Ai-iatrtteu Oe T. m»-i i/O mirt. mttrrvr raeiani Tink v Noto meato, Koćevfe Prihod v Iajabajano (j»*. kol.). CM B. aar-t 33 mirt. */u/r.O oaelmi vlak a Dunaja via Amatetten, Upal]«, Pratra, KranooTili TaroT, Karlovih v arov, K«ra, Marijinih v»rt>t, Pltnja, BudejeTio, Solnoarrada, Liuoa, Slerra, Gmundana, laolila, Aoa, •ee», Zelli na jeaeru, Id-iul-Oaateiiia, Lijubnega, OeloToa, Beljaka-aTranaanafeatc Trhlaai CM *. ata-i 19 tulit. *lntr<\) metani Tlak ia Kočevja, NoTefta maata. CM II. uri »7 mira. ftvjtolittnr oaebni Ttak a lluna>a via Amatetten, Iilpalje, fr»K«< PraneOTib TaroT, Karlovih vnrov, K./r», Murijinll; varav, Plan]*, BudejeTio, Holnoan-ada, Llnoa, Hterra, Parita, (*«>i.. *e Ctiriba, rlrearnlce, Inomnata, Zella ua jeaeru, Itend-Oaetaliia, LJnbti.^t. OeloToa, Iilenaa, Pontabla, Trhita. CM V. tari 3'j mirt. pcjmluiln.* inuaanl Tlak ta Kočevja, Noveua meata, fM 4. t'i*i 4H trtirt. jitrfn>luilnt* eaebnl vlak a Dunaja, lj)iibn<-w», Halatliala Heliaka, OoloToa, »'raimouafcite, Pontabla, Trbia*. (M It. Mt-i išS min. mmtmr meiattl Tink la Kocerja, NoTega Meita. ««■ M. uri «1 mirt. *v**r*r oiebni Tink a Dunaja preko Amatetten* Itt LJuboev«, Beljaka, OeloToa, Votttabla, Trbtaa. Odhod U LJablJa.no (d.*., kol.; CM 7. **ri 3*,1 mita. a>u/rnj t Kamnik. m U. m OS n ih»)k>IiiiI«» . „ t O. B /IO „ an»Ww . n Prihod ▼ IJablJano (dri, kol.). CM «f »eri O« mirt. rjuirtt) la Knmittka m 11, m IS , ,lii;i|llll..'tlr „ ii ,, O t* iaO ,, #t'ry-Jii lekarnarju v Ljubljani. l»o*ll|M ne s «b rta t n o po* to. Lekarna Trnkoczy v Gradci. I»aK*aVa«a 8» H i- §• N O a ž. j m pol'- .i po nizki c.fiii .Narodna Tiskarna" v Ljubljani. St 9218. Razglas. (3«»li - 8) Občinski svot ljubljanski jn dovolil tudi za lotos 800 v tu namen, iik«--ini iim^Uirni |><»Nl|e primerilo ite Vi t O iibožnili sit rofu l«»/n 111 otrok v niorMke kopelfl v diniilv/.i. RlitKistnit to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno Hvrho izročati mu «!<» I. inuja let»N in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačib sam do Gorice, ali uh bo treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bo magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, Kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Mestni magistrat ljubljanski dne 12. aprila 1895. V petoiScp. dxx6 13- aprila* 1395 se bodo & it* ijišča vitezov nemškega reda ležeča v katasterski občini Brezovica pri Podpeči v izmeri okoli 60 oralov (*iy*-> (&sr na drobno prodajale, ^aai Dražba se prične ob O« liri dopolnilne na lici mesta pri niONtii v«z IJublJaiilco na Poilpcc. Oskrbništvo komende v Ljubljani. Dr. Prano Vok a. r. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip No 11 i. Lastnina in tlak .Narodna Tinkama".