List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tiska ČZP Ljudska pravica

LJUBLJANA, 2. JUNIJA 1972 LETO XXIII.-ŠT. 11
RE ZA OPOMINJANJE
1.
f,\Pi'ooe
Ob izvolitvi za predsednika republiške izobraževalne skupnosti je dr. Avguštin LAH v pozdravnem govoru omenil povezavo šolstva z gospodarskimi organizacijami. Poudaril je, .da je to glede na dosedanje izkušnje najboljša možnost (morda celo edina) za pridobitev materialne osnove (denarja) za naše šolstvo.
V našem listu bi želeli pisati o tem, zato smo dr. LAHA naprosili, naj za naše bralce odgovori na naslednja vprašanja.
nju in v gospodarstvu in svobodno menjavo dela“ med njimi bomo imeli šele takrat, kadar bomo povsod znali družbeno objektivno vrednotiti delo, znanje, izkušnje in uspehe.
Tudi sodelovanje gospodarstva in izobraževanja ni odvisno samo od volje ah nekega „spoznanja“. Celoten družbeni sistem — pohtični, ekonomski in izobraževalni — moramo uglasiti tako, da bo stimuhrano konkretno delo in bodo nagrajevani samo uspehi po delu. Potem bo znanje (in z njim izkušnje) zelo upoštevan element vsakega dela, bolj bomo spod-bujali ustvarjalnost, razvijali permanentni sistem izobraževanja in se uspešneje gospodarsko razvijali. Manj bo govora o neupravičenih socialnih razlikah, manj bo tudi neskladnosti v gospodarstvu in družbenem življenju. Sistem seveda lahko le omogoči takšno družbeno klimo, od raznih dejavnikov pa je odvisno, kako se bodo razvijah. Potrebujemo moderno šolo, ki bo izpolnila pričakovanja socialistične družbe v vzgojnem in izobrazbenem pogledu. Že v osnovni šob se mora začeti oblikovati in uresničevati kadrovska politika, ki naj čimbolj upošteva interese vseh prebivalcev, še posebej organizacij združenega dela in občine kot skupnosti. Tem interesom ustrezno mora biti zasnovana šolska mreža in vse oblike tega procesa: priprava kandidatov za določen študij ah šolanje, ustrezne izobraževalne dejavnosti, štipendiranje in po šolanju vključevanje delavcev oziroma pripravnikov v ustrezne dejavnosti.
2..
ic:
o
J}. Naše šolstvo vzgaja in izobra-\ Zuje kadre za vsa področja dela ist!? seveda tudi za gospodarstvo, pl ^°spodarstvo pa je tisto, ki je* Ustvarja materialne temelje tudi p a kulturno dejavnost, torej /Iji 'Ucli za šolstvo. Ah naj čakamo p a bo gospodarstvo samo spo-d^alo, da brez naprednega jti a°lstva tudi samo ne more na-jff^edovati, ah naj ga na to .ijrPomnimo? Kako naj to sto-IciKo?
aj( Vaše vprašanje zadeva bistve-tC° problematiko celotne naše 0'rhižbe in še posebej seveda go-i^^darstva in izobraževanja sku-tsr|i- Najbolj vsestransko lahko (/“govorim z ugotovitvijo, da tr(IXvramo o im p rej uresničiti r amandma zvezne ustave, ^ “oka 6, ki ga je povzela tudi Pjj Publiška ustava in postavlja 3 ’ z°braževanje kot del enotnega
V samoupravnem procesu, v t. im. interesnih, to je ustrezno organiziranih izobraževalnih skupnostih, in v sistematičnem permanentnem izobraževanju, ki temelji na samoupravnem dogovoru.
Praktično menim tako: s sodelovanjem vseh zainteresiranih in družbeno odgovornih dejavnikov moramo najprej pokončno" urediti za vse otroke približno enako predšolsko in osnovnošolsko vzgojo in pouk, ki vključuje tudi dopolnilno izobraževanje za sposobne otroke in sodobno zasnovano poklicno usmeijanje. Zdaj še tretjina otrok ne konča osnovne šole: obtičah smo pri formalnem osemletnem obveznem šolanju.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Fotografija je lahko stara — ali pa nova. Vedno spet /e po naših šolah, posebno zdaj prod koncu pouka, ponavljajo pismeni testi in tihe vaje, pri katerih je treba biti resnično zbran. (Posnetek je iz osnovne šole v Kočevju — foto France Brus)
REŠITEV = POMOČ UČITELJU + ODPRTOST
ŠOLE + DENAR
sa družbenega dela, pod-
;r;i sodelovanje gospodarstva z .°t>raževanjem, prisoja delav-L1,1 v omenjenih dejavnostih "ak družbenoekonomski polo-Jaj> poleg tega pa nam omogoča “ nalaga ustanavljanje takšnih afere snih skupnosti, kjer bomo nruženi mogli uspešno reševati Jše probleme. Ne gre tedaj za L Jt>ominjanje; razviti moramo ^delovanje, ki nam bo omogo-^ do skupno urejanje vprašanj A°je, izobraževanja in kadrov-“fe politike.
j Ob tem se moramo tudi sami Pfašati, kaj je napredno ■styo“, kakšno je naše šolstvo ^aj in kako naj ujamemo ko-^ vštric z znanstveno-tehno-sko revolucijo oziroma z raz-, J61!! našega gospodarstva? 'afe mi dovohte, da povem o fazani problematiki še kaj c> saj bomo tudi na skupščini i Pnbliške izobraževalne skupiti v juniju 1972 razpravljali fem, kako uresničiti ustavna a^la in določila.
Najprej; izobraževanje je del j °biega procesa družbenega Tako določa ustava in
Kako bi najbolje in najuspešneje povezah šolstvo z gospodarstvom?
Odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora je 18. maja na svoji seji razpravljal o informaciji o neustrezno usposobljenih učiteljih, o predlogu ukrepov za izboljšanje učnih uspehov na osnovni šoli (obravnavano skupaj z odborom prosvetno-kultumega zbora za vzgojo in izobraževanje). Razpravljali so še o osnutku zakona o obveznem pošiljanju tiskov; o osnutku zakona o telesno-kultumih skupnostih ter sredstvih za financiranje telesno-kultumih dejavnosti v SR Sloveniji.
Zanimive in bogate razprave, ki so sledile posameznim točkam dnevnega reda bi lahko takole strnili.
Predlog za dopolnitev zakona za osnovne šole zajema naslednje:
—	starejšim učiteljem, ki nimajo ustrezne izobrazbe je treba omogočiti, da ostanejo na svojih delovnih mestih (15 službenih let in več);
—	učiteljem, ki še študirajo, omogočiti podaljšanje roka (doslej 5 let) in nuditi pomoč;
—	ustvariti pogoje za nagrajevanje na težjih delovnih mestih (zaradi stimulacije);
—	vložiti vse napore za kadrovsko politiko v pedagoške poklice, kar naj postane permanentna družbena skrb;
—	mladi učitelji, ki se redno šolajo in ne dokončajo šolanja z diplomo, ne smejo poučevati;
—	sestaviti ukrep, ki bi preprečil šolskim vodstvom nastavljanje absolventov;
—	predvideti stalno kadrovsko službo (da se ne bo neustrezna izobrazba učiteljev stalno reproducirala);
—	zahtevati od kolektivov, da bodo dvigali izobrazbo posameznih prosvetnih delavcev (ne samo vzdrževali na stalnem preseku);
—	republiška izobraževalna skupnost naj bi predvidela večja sredstva za prehvanje v manj razvita področja (zaradi materialne stimulacije)
K predlogu ukrepov za izboljšanje učnih uspehov na osnovnih šolah pa naslednje:
—	rešitev je v odprtosti šole od krajevnih skupnosti dalje, v iskanju pomoči in sodelovanja vseh občanov;
—	prek republiške izobraževalne skupnosti je treba zagotoviti prelivanje sredstev v manj razvita območja (pretežni del diplomantov ostaja v razvitih občinah — sredstva so torej vrnjena gospodar-stvu);
—	uvesti je treba delne popravke pri ocenjevanju (naj ne bo zgolj numerično), za katere je strokovna služba prepričana, da so nujni in možni;
—	urediti materialne investicije v osnovno šolstvo (temelj mora biti najboljši);
—	z administrativnimi ukrepi pospešiti oblike in metode dela tiskam (kar bo v pomoč zavodu za šolstvo)
S spremembo ustave o telesni kulturi je prenesena odgovornost na domeno republik. V Sloveniji gre za naslednje:
—	telesno kulturo je treba sistemsko rešiti (vključiti v samoupravne interesne skupnosti);
—	zagotoviti je treba del stalnih virov .
Razpravljavci so podprli osnutek zakona z manjšimi korekturami in sprejeli naslednje spreminjevalne, dopolnilne predloge:
—	vsaka telesno-vzgojna skupnost mora zagotoviti sredstva za množično telesno vzgojo;
—	financiranje naj poteka po dogovorjenem programu;
—	sredstva niso namenjena profesionalnemu športu.
(Nadaljevanje na 9. strani)
—A la.
jj .u je v življenju, saj temeljita jJ Jfnje in napredek v družbr lleh U ‘n znanju članov te (in Dbnerne) družbe. Žal se res ne Kasarno vselej tej resnici lk*ž.n°; nekateri predpisi ali ./Kpi državne uprave obravna-izobraževanje kot „potroš-ia , fe krivca za razne (gospo-Itflk - tezave> gospodarstvo in . araževanje nista dovolj po-L ar|a, izobraževalni dinar in F spodarski dinar nimata vselej dih Ve!iave> razlik in neustrez-^ Pojmovanj ni težko odkriti o ^god, tudi v izobraževalnih f^Knizaeijah. Vzroki za to: v (Ubiranju izobraževanja smo ltAKili še precej proračunskih nismo še uresničili ome-
Ustavnega določila in ^ , v izobraževanju sta še pre-® Povezana oba dela izobra-Valn e®a Procesa ~ izobraže-)t a delo (pouk in vzgoja, širše poliranje) ter ustvarjanje
en^lifev dohodka (gospodar-lsPeIi ^SraJevanje po delu in kirr , ^ samoupravljanju na
>0] P^ročju smo zares šele na >rid ^°f': do polne veljave ne m e niti družbena politika niti
’ ta ZKVne-iŠa notranja pre-ie!rba izobraževalno vzgoj-g Procesa.
jNo. • družbenoekonomski •"n Zal delavcev v izobraževa-
Iščemo krivca
Življenje je potrdilo pregovor: „Za malo denarja malo muzike". Mi pa se vendarle obračamo v v se smeri in iščemo krivca, zakaj naše šolstvo ne daje takšnih sadov, kot bi želeli in kot bi jih naša družba potrebovala. Izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije je m svoji seji dne 24. maja obravnaval tako materialne osnove kot organizacijske oblike našega šolstva, učne načrte, male šole, podaljšano bivanje, vozače, internate, ocenjevanje učencev pa tudi priznanja in osebne dohodke učiteljev. Vse to v bistvu z enim samim ciljem: kako izboljšati naše šolstvo kot vzgojno in izobraževalno institucijo.
Bilo je mnogo tehtnih, odločnih in modrih besed - a beseda sama niti v šoli ni dovolj, kaj šele pri krojenju materialne baze ali kadrovski politiki prosvetnih delavcev. V pomoč naj bi šolstvu priskočilo gospodarstvo. Zato se tudi ustanavljajo tako imenovane samoupravne interesne skupnosti, ki , naj ni skrbele za srednje šolstvo po strokovni in materialni plati.
Neposrednega stika z gospodarstvom doslej ni bilo. Vselej smo se pogajali s posredniki Pri nekaterih področjih, kot so PTT, železnica, lesna stroka bi že lahko govorili o čistih oblikah interesnih skupnosti
Drugje bo seveda treba delati kompromise.
Razpravljali so o neenakih možnostih izobraževanja. Te neenakosti se večajo. Od socialnih (materialnih) razlik prehajajo tudi na strokovne razlike, saj so v razvitejših predelih koncentrirane sposobnejše učne moči Pomoč, kot so male šole in prevozi v centralne šole, nosi s seboj tudi svoje sence. Citati iz razprave:
„ V našem načrtu je, da ustanavljamo male šole in oddelke podaljšanega bivanja predvsem v nerazvitejših okoljih. Oboje pa nastaja v razvitejših. Prosvet-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Starinska a vendarle svetla zgradba Vzgojnega zavoda „Fran Milčinski" v Smledniku
A
NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST
Vodstva šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov obveščamo, da bo izšel NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1972 letošnjega 7. JULIJA. Prosimo, da,pošljete razpise republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo Ljubljana, Župančičeva 3, najkasneje DO 15. JUNIJA. Na dopis navedite občino, v kateri je šola, in oznako ZA NAKNADNI RAZPIS.
V primeru, da razpisa ne boste poslali do določenega roka, ga v zadnji letošnji številki nikakor ne bomo mogH objaviti.
Uredništvo PROSVETNEGA DELAVCA
S'
TO PA SM RDI
Spominjam se gospe; ki je zelo rada jedk smetano, pa je srečala mlekarico in zavihala nos: „To pa smrdi. “
Nekateri otroci so srečnejši od drugih Nekateri imajo urejen dom, že v vrtec jih vozijo z avtomobilom, drugi hodijo v šolo peš, uro in več. Nazadnje se vsi pretolčejo, zato nič hudega, dokler tisti iz avtomobila ne zaviha nosu pred manj srečnim tovarišem: ,,To pa smrdi. “
So tudi bolj ali manj srečne generacije. Nekatere so okusile hude čase, tudi vojno, druge za pomanjkanje še vedo ne. Tudi to ni nič hudega, dokler tovariš iz srečnejšega obdobja ne zaviha nosu pred manj srečnim tovarišem: „To pa smrdi “
Leta 1941 smo mladi, ki smo prišli pod nemško okupacijo, ostali brez možnosti, da bi se šokli. Kaj vse smo počeli! Bili smo doma, skrivali smo se, delali smo, bili smo v partizanih, v zaporih, v taboriščih. Ne mislim se sklicevati na tisti čas, prav nič ni bil prijeten, toda takrat smo živeli in ne nosimo zato ne krivde ne zasluge. Tudi nismo sami krivi, če nas je bilo leta 1945 c ek generacija, ki ji je manjkalo štiri leta šok-nja. Obksti so rešile problem tako, da smo z nekajmesečnimi tečaji nadomestili izgubljeno šoknje: Nekaj vrzeli smo zapolnili z življenjskimi izkušnjami, največ pa smo jih morali kasneje.
Imeli smo več različnih tečajev in „partizanskih gimnazij"', največ pa je bilo učiteljskih, ker so bile učiteljske vrstehudo razredčene, tnladi rod pa je bil šo-knja potreben in željan. Na tečajih so nam predavali najboljši pedagogi, ki še danes sodijo v vrh stroke. Po tečaju je bilo treba iti na šole in vsak dan študirati To je bilo trdo pa tudi plodno delo, saj smo teorijo sproti preizkušali v praksi. Po štirih, petih, pa tudi po več letih izrednega študija smo se prijavljali k diplomskim izpitom. Po diplomskih smo morali delati tudi strokovne izpite, vse pod istimi pogoji kot naši srečnejši tovariši, ki so lahko redno študirali
Koga je mislila Pavla Jakomini, ko je v 10. številki Prosvetnega dekvca zapisak, da se „tečajniki še vedno držijo na delovnih mestih, nekateri celo na vodilnih položajih"? Morebiti tiste, ki niso zmogli ati so omagali, ki so torej ostali tečajniki in diplome nikoli niso napravili? Tudi take sem poznak, a kolikor vem, nihče od teh več ne uči. Poznam pa tudi kolege, ki so udobno hodili na univerzo, se brez diplome zaposlili in se puste od otrok zmerjati za profesorje. Takih je na šolah še precej. V vseh generacijah se najdejo ljudje, ki jim ne gre. So pa v vseh generacijah tudi taki, ki dosežejo več. Poznam bivše tečajnike, ki so si prislužili doktorske naslove, “ki so na zares vodilnih položajih, od pedagoških svetovalcev do univerzitetnih profesorjev in članov vkde. Da Pavk Jakomini ni mislila teh?
Tečajniki, ki so odšli prva povojna leta na šole, od Primorske, kjer slovenskih učiteljev sploh ni bilo, pa do Prekmurja, smo skupaj s starejšimi tovariši, ki so se vrnili iz pregnanstva, opravili veliko delo. Ne le da smo morali v prostem času študirati isto snov in iz istih knjig, ki so jih imeli takrat na učiteljišču. Tudi „prostega" časa je bilo presneto malo. Šestdeset učencev v razredu dopoldne in šestdeset popoldne, zvečer pa izobraževalni tečaji za odrasle in še marsikaj. Tudi nedelje niso bile proste, prostih sobot pa še slutili nismo. Smo bili naivni? Morebiti Toda naša naivnost je bik potrebna, da so se khko redno šolale generacije otrok, tudi taki, ki smo jim danes napoti in se začudeno sprašujejo, kako je mogoče, da smo tečajniki še zmeraj na delovnih mestih
Danes zahtevajo za učitelja višjo izobrazbo. To je prav. Le zares jo morajo zahtevati, s potrebnimi diplomami. Kdo bo pa cenil izobrazbo, če je šok ne bo? Ni pa prav, da ji dajemo ceno z višjimi dohodkyPovsod se vrednoti delovnadnesto, izobrazba j e le pogoj, da tako delovno mesto nekdo khko za-
seda. Kako nenavadno bi bilo, če bi avtobusno podjetje različno nagrajevalo šoferje po tem, katere kategorije izpit ima kdo, vozili bi pa khko vsi? Zakaj se take težnje zde nekaterim sprejemljive za šolstvo?
Ko zahtevamo za učitelja višjo izobrazbo, se nekateri sprašujejo, kaj je s tistimi, ki so si pridobili kvalifikacijo v času, ko take izobrazbe za to delovno mesto nihče ni zahteval, ko niti ni bilo možnosti, da bi si jo človek pridobil Naj se ti učitelji danes, ko so med četrtim in petim življenjskim križem, znova spoprimejo z izrednim študijem, kakor so se na začetku svoje poti? Tudi če bi imeli vsi še dovolj volje in življenjskih moči, je kaj takega praktično nemogoče Kar izračunajte! Množično khko cepimo le proti kaki bolezni, kjer gre samo za ubod z iglo.
Naj te ljudi kar odpišemo, kakor bi očitno rada Pavk Jakomini, ki se čudi, „da se tečajniki še vedno držijo na delovnih mestih"? Ali pa naj bomo bolj človekoljubni in naj jih z nižjimi dohodki pustimo na starih delovnih mestih? Naj jih torej kaznujemo, ker se niso rodili o pravem času, ker niso bili mladi šele takrat, ko smo že uvedli pedagoške akademije in postavili zahtevo po višji izobrazbi? Naj jih kaznujemo, ker so bili v prvih povojnih letih vpreženi v voz kulture in materialne obnove dežele? Verjemite mi, mladi tovariši, ki tistih let niste doživeli, da je bil voz res težak in da je vaš življenjski nivo, pa naj bo izražen z mini krili ali pa z
mini avtomobili, mogoč tudi zato, ker smo nekateri nekoč ta voz nesebično potiskali 1
Čas hitro teče, človek bi komaj verjel, da bo kmalu trideset let od prvih povojnih let, da bo nekdanjim tečajnikom kmalu potekla delovna doba Po mnenju nekaterih smo si zaslužili s svojim delom za starost nižjo pokojnino, kakor si jo bodo lahko mlajši kolegi, ki so imeli brezskrbno mladost, ki so lahko v miru študirali in ki imajo lažje .delovne pogoje, kakor smo jih poznali mi
V resnici problema sploh ni. Ustvarjajo ga nekateri, ki vidijo v tem koristi Povsem logično je, da je treba priznati polno kvalifikacijo za delovno mesto vsem, ki so si jo pridobili, le da je bila taka kvalifikacija priznana za polnoveljavno takrat, ko so jo dosegli In logično je, da bi pri tem prav nič ne barantali, za koliko točk bomo razvrednotili delovno mesto nekomu samo zato, ker je študiral pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Družbeni dogovor je že v izhodišču nevzdržen in je najbrž mogoč samo v šolstvu.
Še zmeraj smo tu, še zmeraj delamo in to ne slabše kot drugi Ničesar ne prosimo. Za priznano kvalifikacijo in za polno delo zahtevamo enakovredno plačilo. Če je z nami kaj narobe, je to, da preveč molčimo. Zato sem se oglasila. Kadar bere človek misli, kakršne je zapisala Pavla Jakomini v 10. številki Prosvetnega delavca, se mu res zdi, da nekaj smrdi. Pa ne mlekarica
Tečajnica
Kot to
»direktorji delajo«
Naši bralci so se iz dnevnega časopisja gotovo seznanili s tragično zadevo poneverbe šolskega ali otroškega denarja na Vranskem. DNEVNIK navaja, da „smo si vsi edini, da bo (zadeva močno škodovala ugledu osnovne šole Vransko in učiteljem nasploh" — in v tej trditvi je resnica. Zaradi nadaljnjega gotovo poštenega in prizadevnega dela šole na Vranskem kot tudi zaradi nas vseh, ki smo prosvetni delavci, bomo o dogodkih in dejanjih kar je največ mogoče objektivno, osvetljeno z moralnega stališča, pisali v naslednji številki.
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
OBLETNICA NEKE MATURE
Obletnice so čas, ko se spominjamo preteklih dogodkov, ki so nas tako ali drugače povezovali, ko delamo „notranjo inventuro". Spominjamo se dni, ko smo bili drugačni kot smo danes. Mnoge ideje in ideali so doživeli, v času formalnega rojstva nečesa pa do obletnic spremembe Njihova vsebina se je z našim zorenjem in obzorjem novih spoznanj širila, rasla in se bogatila pa tudi krepila.
Letnik učiteljiščnikov 1951/52 se je sestal s svojimi nekdanjimi profesorji. Mnogih ni bilo več med zbranimi. Tisti, ki so prišli in tisti, ki so izostali, bodo kljub času, ki neusmiljeno ločuje, povezani s trdnimi vezmi, stkanimi v letih našega šolanja na učiteljišču. Koliko medsebojnih prijateljstev, enakih teženj in želja, podobnih hrepenenj in stremljenj nas je tedaj povezovalo! Mrzlično pričakovanje šolskih nalog, spraševanj, prvi nastopi pred ukaželjnimi otroškimi očmi, prva spoznanja o lepotah in težavah poklica, ki smo mu posvetili svoje najlepše ideale in svoje življenjsko delo.
Verovali smo v poklic, ki smo si ga izbrali, v svoje poslanstvo med mladino in narodom. Mladost je polna optimizma, srečanje s stvarnostjo pa nas je iztreznjevdlo in prekaljevalo, mnoge že med šolanjem, nekatere pa šele takrat, ko so bili vrženi v svet, v razne kraje naše domovine. Različno oboroženi za ponovno rojstvo smo se pred dvajsetimi leti po valeti razšli na vse strani. Knjige in zvezki, slike sošolcev s podpisi, zadnji nasveti profesorjev ob slovesu in seveda naša „zrelost" — to je bilo vse, kar smo odnesli s seboj iz šolskih klopi. Pa še spomini na sošolce, na lepe in manj lepe dogodke.
Marsikateri obraz in dogodek nam je ostal za vedno v spominu. Spominjamo se sošolke Zore: — Odšla si z nami, čeprav ti je mlado srce že v tretjem letniku prenehalo biti Tedaj smo se z globoko žalostjo v srcu poslovili do tebe z nemo obljubo, da bo mo nesli s sabo tudi tvoj del kot naš dolg med narod, ki zaradi tvoje prerane smrti ne sme biti osiromašen.
In ti, Marjetka, ki te danes ni med nami, kako teče tvoja življenjska pot? Vemo, kjerkoli si že, tam si pognala korenine. Mirna in tiha, s trdno vero in odločnostjo opravljaš, kot mnogo drugih, svoje delo. Večkrat ti je mogoče hudo, počutiš se osamljena in nemočna Včasih se ti zazdi, da življenje prerašča tvoje šibke moči. Vemo pa tudi, da umika ne poznaš S teboj smo v lepih in težkih urah, saj jih vsi poznamo in jih podobno kot ti sami doživljamo.
Ni nam vseeno, kako živijo naši otroci in mladina, po čigavih stopinjah usmerjajo svoj korak, posnemajo tuje vplive, ali pa rastejo in se krepijo iz domačih sokov, domače zemlje-m-naših-ljudL Spominjamo se tudi tebe, tovariš. Zvedeli smo, da te je težka bolezen, katere začetki so se javljali že v šolski dobi, prezgodaj iztrgala iz naših vrst. Tiho si prenašal svojo bolečino, pogosto z nasmejanim obrazom, in mnogi nismo niti slutili, kako ti je pri srcu.
Med sabo smo se dobro poznali, čeprav se nismo vedno tudi razumeli Toda, kdo bi sedaj še mislil na to. Mladost je čas burnega kipenja in vrenja in tako je tudi prav. Mošt mladosti se je prečistil in prevrel Dvignimo torej čaše zrelega vina na čast naših spominov, za spodbudo in najlepše želje, za lepšo prihodnost mladega rodu in nas vseh
J. N.
NAŠ ŠPORTNI DAN
Znanka me je opozorila na Gorjušo pri Dobu. „Čudovito,“ je rekla, „ne bo vam žal “
Pa smo šli
Avtobus nas je potegnil do Doba, nato pa smo se v lepem soncu odpravili proti cilju.
Po približno pol ure smo presenečeni obstali pred veličastnim gradom. Domačin nam je pojasnil, da je to Krumperk in da je star že več kot 600 let. Tu je bil doma junak Adam Ravbar, ki se je odlikoval v bojih s Turki. Njegova junaštva opeva naša ljudska pesem. Pa še to je dodal, da že od nekdaj prebiva njegova rodbina na tej zemlji in da so bili predniki tlačani krumperških gospodov. Otroci so kar požirati besede in nismo mogli drugače, kot da smo si grad nek0liko ogledali (,Nekoliko" pravim zato, ker so v gradu stanovalci).
Potem so nas vabili travniki in gozdovi Zlasti hrib pred nami nas je mikal ,,Kdo bo prvi na vrhu? !“ je bil naš klic. Hrib so zmagali vsi, na cilju pa je bil prvi Miha.
Da bi nam prtljaga ne bila na poti, smo se podali k Jamarskemu domu na Gorjuši Mladi gostilničar nas je prijazno sprejel in nas povabil, da si ogledamo Železno jamo. Takoj smo se odločili in odšli s prijaznim gostilničarjem. Vodnik nam je povedal, da je na tem območju še veliko jam in da so blizu, v Babni jami, pred približno 12.000 leti — v ledeni dobi — živeli lovci Nanje spominjajo izkopanine: ostanki kurišč, kameno orodje ter kosti ubitih živali No, v Babni jami so se pred Turki skrivali Gorjušani. Pa še tole je povedal: „Po jamah živijo slepi jamski hrošči, v eni izmed jam pa so našli kosti jamskega medveda, ki je sedaj v ljubljanskem muzeju!"
Pa smo spet prišli na prosto. Ob žogah in kolebnici smo se naigrali, tekali smo po travnikih, preskakovali ovire, se plazili pod grmovjem ter plezali na drevesa.
POČASNEJE ZAOSTAJAMO
V KOMUNISTU, z dne 12. maja letos, so izšle Teze o idejnopolitičnih vprašanjih znanosti v samoupravni družbi. Čas za razpravo in pripombe je do 20. junija. V primeru, da bi bila razprava zelo živahna in bi število pripomb narastlo, bo ta rok podaljšan.
Ideja za nastanek tez je stara skoraj dve leti. Doslej je pri sestavljanju sodelovalo 150 ljudi. Javna razprava bo gotovo še marsikaj spremenila in dodala. Najbolj potrebujemo konkretne akcijske programe, kajti le tako bo znanost dobila v naši družbi tisto mesto, kiji pripada. Tu ne gre samo za čast, pač pa za vrednost znanosti v gospodarstvu, kulturi; brez znanosti ni napredka. Sestavljavci pričakujejo, da bodo razprave po vseh podjetjih in ustanovah in da bodo predvsem od ljudi iz prakse dobili konkretne predloge.
Zakaj se Zveza komunistov loteva teh vprašanj — ali bolje rečeno: Zakaj se jih ni že prej? Nuja našega sedanjega gospodarskega stanja narekuje čim hitrejše smotrno vključevanje znanosti — to se pravi znanstvenikov — v načrtovanju in dejavnosti gospodarskih organizacij. „Moramo se truditi, da bomo počasneje zaostajali za razvo-
jem v svetu," je bridko dejs-eden od razpravljavcev. „Zi>3 in nost ni samo zadeva znanstven inteligence, pač pa vse družba ni] je poudaril drugi.	j ‘'e,
Proces intelektualizacije ieyo ne pomeni samo razbremenit^ Uč pač pa tudi racionalno izkof ka ščanje delovne sile in večje rilnosti. To je nujno, če se hfc čemo vključevati v gospodarsk se, in trgovsko politiko na svetu- v0 Konkretni predlogi za nii pravo so bili: zaposlovanje iu,e ligence pri nas (njeno odhajal1/ ^ v tujino); rast (hitrejša) pr01^ vodnje in napredek znanosj1^ smotrnejša poraba sredstev \ec znanost.	ijfo
Teze predvidevajo, da bo tre^ ba dati sredstva tja, kjer jih 111 (fe pa ustanoviti sklade za razisk^ valno delo in iz njih financiral^£
til
ali sofinancirati raziskave
vseh področjih. Znanje ljudi ^ njihova ustvarjalnost je dafl^ SV( priznano največja vrednota V-svetu. Sestavljavci tez (komi81)V
CK ZKS za družbenopolitk11?,^
in idejna vprašanja znano8*/p0 prosvete in idejnopolitičnC-usposabljanja komunistov, ^lep mite univerzitetne konferenc j. ZK Ljubljana ter komite kon%a^ renče ZKS visokošolskih zavC.e/^
dov Maribor) pričakujejo vseh občanov sodelovanje %
konkretne predloge.
N.*1?
____/iti ■
RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST!
ril % Uh T>re
dot
*•	jfa
Pozno popoldne smo se vračali utrujeni, nasmejani in polni
vih vtisov v Ljubljano.	JZ,6
-RAZREDNIČARKA 4. RAZREv'^
NAŠ OBISK V POSEBNI ŠOLI
L
»at,
Smo četrtošolci gimnazije pedagoške smeri iz Celja. Ob Pre“ ^
metu pedagogike smo si šli ogledat delo na posebni šoli.
»let
H
°«Z(
Med potjo smo si utegnili povedati nekaj negotovih misli o ^’o/€ jemnem in težkem debi teh učiteljev. Toda takšne požrtvovalnost, nesebičnega truda, zagnanosti in ustvarjalnosti pri delu in-verzni uspeh, kot smo jih videti v celjski posebni šoli, pa le nismo P^’^. kovali. Tudi tisti zadnji omahljivci, ki so morda še vedno dvomi/ zanimivost tega obiska, so morali priznati, da dan ni izgubil6] Odločila sem se za logopedski oddelek. Iz razreda sem prišla dušena. A ne nad razmerami, v katerih delajo ubogi otroci H resnično ni moč pohvaliti, saj so z eno besedo neznosne. No, hj jaz sem se z njimi razveselila, ko so mi povedali, da že gradijo no/ lepo večjo šolo. A še tako slabe delovne razmere niso motile mU in zelo sposobne logopedinje Micike Mavič, da se v tej tako k/ sobici ne bi počutib prijetno - tako njeni varovanci kot mi oj bene zadrege ni bilo na obrazih otrok, le začudenje in radoved»/ sta se jim risala v očeh, ko smo - tujci - vdrli v njihovo zaveti® Bilo jih je pet - od najmlajšega, drobnega fantka, starega kom6] let, do prikupne deklice, ki jih je imela dvakrat toliko. Najprill tovarišica zaposlila najmlajšega. Igral se je z igračkami, ki soh,

verjetno naredili starejši učenci. Ves čas je bil tiho, saj je na *
oddelku prav zaradi govorne nerazvitosti. Nekoliko starejša dek^ je iskala dvojice kart pri Črnem Petru. Ostali trije, dva fanta deklica, približno enako stari, pa so na tovarišičino spodbudo r četi govoriti o pustu, ki je bil pred vrati. In naslednjih 30 mina1' v bom najbrž nikoli pozabila. Tovarišica je bila tako neveri^] ‘ ' spretna v pogovoru s prizadetimi otroki, da smo kar „po6irfa/J* vsako njeno besedo. Opazila sem, da jo imajo otroci zelo tadt vprašanji in bistvenimi besedami, napisanimi na tabli (zrave^ Up
narisala njihov pomen) je otroke pripravila do tega, da so napi^mi
spis o pustnem praznovanju v petih stavkih. Bilo je ogromnote! i a tovarišičin obraz ni niti enkrat spreletela senca slabe volj6 J prikrite jeze. Silno jo spoštujem in občudujem. Ko so spis vf!'l napisati, so lahko odšli. Tovarišica nam je pokazala njihove in nas opozorila, da so ti otroci tukaj zaradi halno - P‘sa JWj motenj. Se veliko nam je hoteb povedati in pokazati, a že soP^n/z po nas in morali smo pohiteti na skupni razgovor.	JIM
RUŽIČA BUJ^.
4.	b. gimnazije pedagoške smeri e ‘j
Direktna metoda
|| , je bila moja prva osem-^ Ker je zbolela tov. Mara, |: ®/e učila po intenzivni metodi . °nje Potnikove (učitelj daje tt^pulze, nakazuje, spodbuja, M 'fačuje predmete, ki so v yj ^kdanji rabi), sem stopil v sam. Pustila mi je goro ^Popravljenih šolskih nalog in skopnela. Učiteljski zbor je bil akten. Bil sem mlad in drzen in Pedagogika z metodiko sta mi div krvi! Prav tako sem imel v vseh dvanajst časov, okrog °00 angleških besed; posluh za
Pesmice.
, ^ petem razredu sem razburim ul ^uhove s skupinskim pokom. Skupine so tekmovale ^ed seboj. Rezultat je bil pre-sunljiv; okrog 55 % učencev ni ^vladalo niti deset besed, na aterih bi gradili novo snov.
, j intenzivna metoda sem postal tli Sam-) Kazal sem jim steno " n, VPU: vol, vol, kar pomeni -' ad Nato sem prešel k pridev-' ‘kom: big, bik, big, bik (big je flel- Kmalu mi je zmanjkalo 'tvf fl^zoril v živalskem svetu. 'ji ^enci so mi pomagali: kau, sto kau. Tovariš - to je krava hf ^ eovv. Prešli smo h cowbojem, r^,u Mayu in Winnetou. S tem ^ zadostil zahtevi po igri-jji °sd, razigranosti in postopne-■tflie fnu osvajanju znanja. j^j,. ^sti razred me je sprejel s hi-toil Jtoni Imeli smo lekcijo: Kaj 0^edm vsak dan, ko je Mitja v re/a/. da noben dan nič ne na-!;di in se je hotel s tem izogniti , tri^ektivni odgovornosti. Ko h n> i^2 mu primazal nezadostno, je ,,Tovariš, jaz bom pa šel oi13 to taPetnika. Mojster pravi, da j vzame tudi brez osem-'SH-l6'" Ogrozil sem se! To je IjjiO j3 izjava, ki bi lahko pokopala ta ’ & cilje vzgoje. „Ja.. . veš, nisij3 n a ~ ne moramo biti vsi ta-^duki. Kajneeee otroci? “ " "^aa.. . variš! “ je zagrmelo 'zredu.
hO/ Sedmi razred je imel že nekaj \eti\P?tičk v minijih in kuštravcev onfc ^Ue ieans m trapezastih hla-zaV(i;Gf!- Tu sem se odločil za di-c^tno metodo. Nosilci razred-. ugleda so odličnjaki. Taki, * z, imajo pet in znajo misliti! N f aki, ki imajo pet in se nagulijo "J? ^ tretji, ki so lepo oblečeni —^ znajo zbujati vtis, da vse zna-To uro sem se posladkal z fKmičnjaki. Nobenih dodatnih tMtPfašanj. Nobenih ugank, nobe-jjčjh zapletenih sosledij časov, le ^j^Troste obnove lekcij po svo-besedah so mi morali posre-rovafi Pet sklonjenih glav, pet ni ft/^oščenih, pet negativnih ijn. Tako! Jim bom že poka-~ živeti od davne slave. Vati rta lovorikah dobrosrčnih variš id
Drug dan me je poklical rav-5!ek k sebi. „Tovariš... kako Jy'-- Zelenko, hrmm, sedite! P Jste> načelno se ne vtikam v ipt°diko dela, toda, če prese-Q e začrtano linijo in s tem ■ o liol°Zite finančno stanje ! (liD e ■ • • in s tem ves kolektiv, j.filte,n- tovariš Zelenko, potem v ■ m prisiljen braniti interese
ljudi, ki so me na to mesto izvolili!"
Zazijal sem kot kit na suhem ,JVe razumem?!“ „Pojdite z menoj!" Šla sva v knjižnico. Tam so stali dostojni, lepo negovani državljani in nervozno vrteli klobuk v rokah, .dovolite, to je Zelenko, naša pomožna učna moč, nadomestek. On uči v sedmem c. "Pred menoj je stal predsednik komunalnega biroja, predsednik sveta za dodeljevanje dodatne pomoči, direktor tovarne Trak, direktor kmetijskega kombinata Jajce in mleko.
Gledali so me kot krvniki Peljal sem jih v razred. Direktna metoda! Obnova lekcij. Vseh pet učenčkov je zazijalo kot kit na suhem Vseh pet očetov se je počehljalo po glavah. Nato so me poklicali v kot in pribili: ,, Vaša metoda se ni obnesla! Premalo ste jih naučili. Zdaj pa zahtevate preveč. Če ne spremenite metode, ne bo ne dotacij, ne mleka, ne jajc, ne malic. Jasno? !“ In so šli... Metode pa sem opustil, ker so vse preživele. Premišljujem, če bi nastale namesto razredov obrtne delavnice. Za tapeciranje glav.
IVAN CIMERMAN
Na tem, kar naredimo dobrega, gradimo naprej
Ob letošnji obletnici osvoboditve Ljubljane je med drugimi prejel nagrado mesta tudi Ivan Berce, ravnatelj osnovne šole „Tone Čufar" v Ljubljani. Mnogi naši prosvetni delavci poznajo tega vedrega in dobesedno ustvarjalnega pedagoga -vsem ostalim pa naj naš razgovor z njim osvetli njegovo življenje in delo.
Tovariš Berce, prosim, če bi povedali nekaj važnejših dogodkov in podatkov o svojem življenju in delu.
— Začnimo z rojstvom: rojen sem bil v Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici leta 1915, mladost pa sem preživljal v Središču ob Dravi Oče je bil železničar in po končani I. svetovni vojni smo se selili s Primorske. Tako se počutim Štajerca, saj sem meščansko šolo končal v Ormožu in tri letnike učiteljišča v Čakovcu. Tam smo izdali knjižico ..Srednješolci govore". Ta mi je prinesla prvo spoznanje zaporov in telesnih obračunavanj ter policijski izgon. Tako sem četrti in peti letnik učiteljišča končal v Mariboru - a pred koncem leta 1936 sem se skupno z ljubljanskimi študenti udeležil demonstracij. Primerilo se je, da sem šel k maturi iz zapora Zavoljo organiziranega nasprotovanja pri državno-zbarskih volitvah, sem prejel potrdilo, “ da ne dobim državne službe". Zaposlil sem se honorarno, se vpisal izredno na pedagoški oddelek filozofske fakultete v Ljubljani ter kmalu odšel služit kadrovski rok Opravil sem izpit za poročnika pri zrakoplovni bazi v Zar grebu; to je bilo zame pomembno, ker sem vsaj čas pogostih orožnih vaj imel bolje plačan. Ko mi je umri oče, sem se moral ponižati in zaprositi za redno službo. Dobil sem jo na Sv. Joštu na Paškem Kozjaku, od tam pa so me prestavili v Galicijo pri Celju.
Prišla je vojna in vpoklic! Skoraj 10 let po vojni so mi iz Dravograda pošiljali vabila na svoj občinski praznik Zakaj? Kaj sem storil tiste težke dni pred kapitulacijo za Dravograd in dravski predel? Z vojaki smo bili neprespani in lačni Nemci so prodirali Kot odločujoči na dravski poziciji sem menda poskušal reševati'vsaj ljudi in njihova življenja Vojna je bila tako izgubljena
Potem sem delal v kamnolomu v Veliki Pirešici. Ko so Nemci mobilizirali moj letnik, so me poslali v Prago. Dokazoval sem, da me kot bivšega oficirja nimajo pravice vključiti v svojo vojsko. Tako so me prestavljali iz zapora v zapor. Končno so me poslali na območje Vojvodine — in tu se mi
je nudila možnost, da sem se priključil partizanom Leta 1933 sem bil v Čakovcu sprejet v SKOJ, moj brat Leopold je bil ustreljen kot talec - a po težkih zapletih se mi je šele leta 1944 posrečilo stopiti v partizansko vojsko.
Povojna leta imenujemo leta obnove in izgradnje. Zame velja to dobesedno. V Galiciji sem vodil obnovo šole in stanovanj za učitelje, v Dobrni pri Celju sem organiziral „Dom dece padlih junakov", pri Zadružnem centru v Ljubljani sem vodil dograjevanje šole - in internatskih poslopij. Vodenje tečajev za glavne zadružne funkcionarje je tudi bila moja odgovornost. Nato je prišla vrsta na srednjo veterinarsko šolo — bil sem ravnatelj in upravnik internata Ko je bila srednja veterinarska šola likvidirana sem postal upravnik internata TSŠ - do leta 1960, ko so se začele priprave za gradnjo šole „Tone Čufar". Vodil sem gradnjo - saj sem z raznimi predelavami in adaptacijami šolskih in internatskih zgradb dotlej imel že dovolj prakse. Štiri dni manj kot 10 mesecev smo gradili šolo - 11. septembra 1961 smo začeli s poukom Od takrat nisem več menjal službe.
V svojem delu pa tudi v vseh svojih člankih težite k enotnosti življenja in vzgoje. Ne ločujete pedagoške teorije od dela. Prosim, povejte nekaj več o svojem vzgojnem konceptu. Četudi ga doslej še niste oblikovali na papirju, je jasno usmeije-nost čutiti v vsem vašem dehi.
- Menim, da je najboljša šola bolj ali manj slaba improvizacija pravega življenja To prepričan je me je u trjevalo v hotenju, da predmetnike in učne načrte - kljub njihovi najvišji nor-mativnosti - spreten, predan in v prihodnost zazrt prosvetni delavec lahko spreminja na bolje. Kljub mnogim zakonom še nimamo takšnega, ki bi kateremukoli javnemu ali privatnemu delavcu preprečeval delati bolje, kot zakon zahteva,Take - včasih ilegalno vpeljane izboljšave so bile po daljšem času legalizirane. Življenje jih je potrdilo. Kot primer bi navedel nekdanjo srednjo veterinarsko šolo, kjer smo poleg neokrnjenih strokovnih predmetov uvajali še splošne, da so dijaki brez posebnih priprav zmogli dife-
rencialne izpite za nadaljnje šolanje.
Pri vsem mojem pedagoškem delu me je vodilo načelo, da razredni ali predmetni učitelj ne more in ne sme biti samo predavatelj, posredovalec informacij, temveč tudi uspešen režiser.
Znati mora upoštevati sodelovanje učencev v smislu osnovnega načela življenja, da nas k uspehom vodi predvsem nagon po upravičenem uveljavljanju. Ta želja ali nagon uravnava aktivnost telesno in duševno zdravega povprečnega otroka od rojstva pa vse do zrele starosti, saj vemo, da nobena generacija noče biti samo številka, marveč ustvarjalni del družbe po svojih najboljših močeh. Istega načela sem se držal tudi kot vzgojitelj v domovih - in ni me izdalo.
Pravimo: ne učitelj ne vzgojitelj ne sme biti ozek v svojem ravnanju. Če življenje dosti poznaš, lahko dosti vneseš v šolo in vzgojo. Če živiš ozko življenje, seveda odklanjaš vse, česar ne poznaš. Otrok nikdar ne bo cenil in spoštoval narejenosti, poškrobljenosti. Iskrenost je osnova vzgoje. Domiselnost je gonilna sila in eruptivnost pri otrocih ni greh.
Ko smo pričeli s poukom, je pet šol poslalo na našo del svojih učencev - seveda ne samo najboljše. „Na novi šoli lahko vsi začnemo na novo, “ sem jim rekel. Vsak teden ob sobotah so mi iz razredov prihajali poročat, kaj so dobrega naredili med tednom. „Na tem, kar naredimo dobrega, gradimo naprej," sem jim rekel V to sem tudi vrepričan.
Predstavnik UNESCO je nekoč prišel na našo šolo. Še danes me veseli, da je bil navdušen nad izdelki učencev ( s področja fizike, tehničnega pouka, biologije) in nad tem, da so jim vsi prostori na šoli odprti. Potem me je resno vprašal: „Ste že kakšnega učenca na tej šoli klofnili? “ Ko sem zalotil učence, da so s podesta pljuvali svojim sošolcem na glavo, sem se osem in pol minute boril s svojo pedagoško vestjo — nato sem se pognal k njim in jih po vrsti s klofutal To pa je bil tudi moj edini ročni obračun z otroki. Od takrat dalje se kaj podobnega ni več zgodilo. Predstavnik UNESCO me je lopnil po rami in rekel: „To pomeni, da ste ravnali pravilno. “
Vaša šola je bila prva, ki je začela s kabinetnim poukom. Danes je že mnogo šol, ki gredo po vaših stopinjah. Vedno nove izkušnje so kažipoti za naprej.
Diagnoza: trakulja
Učitelj Umek je prebral stran iz sodobne proze. Bil je ves prerojen. Celo življenje se je počutil odpihnjenega v kot. Njegovi znanci so kupovali helikopterje in se vozili z ljubicami na izlete, on je pa peš zahajal v šolsko kaznilnico. Napoj s parnaških logov mu je pogrel zvodenelo učiteljsko kri Sedel je in začel pisati največjo pripoved vseh časov:
je umek pisal kakosemujegodilo ko je bil še majhen, stara mama recipročna vrednost in počasi nese žlico kustom nima smisla pravi sam sebi šelbomna učiteljišče in se izučil za ped-a-goga. je postal dober učitelj in sem bil izvoljen v vse odbore pravilnika o osebnih dohodkih in o raznih dogodkih ki so sledili sem se vpisal š. e n. a filozofijo so me žrli ker sem več vedel kot drugi oni so se vozili sšockami jaz pa sem otrokom brisal smrkelj. Vse je and. so govorili, da bodo plače večje pa so še zmerom and vsem stroškom jaz ne morem več tako dalje edino če imamnekaj časa za kulturo in za poglobljen študij tega kar pišejo mladi in ta-ras to me še prepriča da je neumnogovorid o narodu VRED-not ni več in so zdaj and kar je edina sreča ker kaj pa bo človek s smisl-om če je vse brez sm-isla v sodobnosti je tudi članek o drugačni ljubezni pisatelji se ženejo za fičenki in to je vsa ljubezen moja. Na vsaki konferenci še preden pride na vrsto razno pa tudi pod razno govorimo o denarju zapisnik seje Ad 3 učiteljski kolektiv si je skočil v lase in se zmikasdl duhovno oporo za to je dobil o polje polje kdo bo tebe ljubil in že otroci iščejo zaslužek v avstriji saj kaj smo jim pa v šoli dali razen rešto krivic in kaj sploh s to našo šolo in kaj je z menoj o veliki nesmisel Vsega!
Ko je končal, je bil ves sčrvičen in je moral k zdravniku. Ta mu je povedal, da je trakulja zoprna nadloga. Ne najdeš je samo v spisovni umetnosti, ampak se je skrila v navodila, dopolnila, novele, popravke, izboljšave, predloge, zamisli in smernice reformirane šole. Zelo trdoživa je tudi v spisnih vajah mladih pisateljev.
Če ti prileze v želodec, si pa sploh revež.
Kljun je otresala	BERTA GOLOB
Ivan Berce, ravnatelj osnovne šole „Tone Čufar" v Ljubljani. Šola šteje 550 učencev — 19 rednih oddelkov in 12 varstvenih — ter 36 učiteljev in vodij varstvenih oddelkov. Na voljo je 15 klasičnih učilnic in 7 posebnih učilnic ali kabinetov. Šola je zasedena od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Zjutraj imajo v varstvu nad 100 učencev, popoldne pa zasede šolo 11 oddelkov osnovne šole za odrasle (Delavska univerza „Boris Kidrič"). Na šoli je tudi oddelek francoske šole, ki drugje ni dobil prostora.
Vas pa prosimo, da nam poveste nekaj o začetkih — in o sedanjem delu n a vaši šoli.
- Leta 1963 smo po dveletnem študiju za predmetno stopnjo prešli na kabinetni pouk. V brošuri, nekakšnem priročniku, ki smo ga tedaj izdali, so opisani metodični in vsebinski začetki. Gradili smo na delu pokojnega prof: Gustava Šiliha Razpravljali smo s številnimi šolniki iz Slovenije, Vojvodine in Srbije; s pooblastilom delovnega kolektiva pa sva si s Tončko Menartovo ogledala še šolo „Djuro Daničič" v Beogradu, kjer so že več let imeli kabinetni pouk. Pripraviti je bilo treba tudi materialne osnove: dotlej smo imeli kabinete ali posebne učilnice za pet predmetov (fizika, petje, risanje, gospodinjstvo in tehnični pouk) in telovadnico, urediti pa smo morali še kabinete za slovenski jezik, angleški jezik, biologijo, matematiko, zgodovino in zemljepis. Kaj bi našteval! Zdaj vemo, da je kabinemi pouk dosti racionalnejši, ker omogoča zapolnitev vseh prostorov - sicer bi bili klasični prostori večkrat prazni. Poleg tega so pripomočki in učila vedno pri roki, na voljo učitelju pa tudi učencem. Pripomočke je treba uporabljati tu<-b P>1 preverjen ju znanja. Kabinetni pouk predstavlja neskončen tir za uvajanje novih tehnik, učnih oblik in metod. To je še posebno pomembno, če imamo v mislih nujno preusmeritev šolskega dela iz obdelovanja učencev v delo z učenci. Ob domiselnem vodji kabineta, ki je predmetni učitelj za
svoje področje, se lahko kabinet spremeni v hboratorij, atelje, knjižnico, gledališko dvorano itn. seveda s pristavkom, da so vodje kabinetov zavzeti za takšno aktiviranje učencev in da imajo določeno porcijo režiserskih sposobnosti. Tako se klasična šola, ki je razmejena na tiste, ki učijo, in one, ki se učijo, zlije v enotno skupnost, ki išče in najde rezultate. Če prištejemo k temu še možnosti, ki jih taka organizacijska oblika nudi za uveljavljanje vsakega prosvetnega delavca kot samoupravljavca in pobudnika za samoupravljanje v razredu, potem so prednosti očitne. Oskrbovanje kabineta, načrtovanje opreme in načrtovanje uporabe spada v pristojnost vodje kabineta: torej bo nakupoval racionalno.
Ob taki obliki dela se mora seveda spremeniti tudi pogled na prosvetnega delavca kot organizatorja vzgoje in izobraževanja: formalno vztrajanje na črki in razporeditvi učnega načrta ni možno. Samo možnost ustvarjalnega odločanja učitelja - seveda svoboda ne sme preiti v anarhijo - bo izzvala ustvarjalne pobude učencev. Mnoge šole so doumele naš koncept dela in naredile celo večji korak naprej kot ml ki smo s kabinetnim poukom začeli. Prav to je dokaz, kakšne neizmerne možnosti nudi ta oblika dela: kolikor več kdo zmore, toliko več lahko naredi Tak pogled na poučevanje ne stane niti dinarja več - lahko še kakšen dinar prihrani.
Razgovor vodila: NEŽA MAURER
V hribovskih predelih ni otrok
Na območju domžalske temeljne izobraževalne skupnosti je sedem popolnih osnovnih šol, v osmi pa bo že jeseni prestopilo njen prag v eni izmeni kar 450 otrok. Poleg tega je v domžalski občini še 12 podružničnih šol, ki jih obiskuje od prvega do četrtega razreda 615 učencev. Kombiniranega pouka je na podružničnih šolah vsako leto manj, uveden pa je le na tistih šolah, kjer ni dovolj učencev za čiste razrede. To je navadno v oddaljenih, hribovskih vaseh, kjer je število na novo vpisanih učencev iz leta v leto manjše, medtem ko je otrok okrog večjih središč vedno več. Tako je bilo v šolskem letu 1971/72 v vseh osnovnih šolah na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Domžalah skupno s posebno osnovno šolo 4594 učencev ali 182 učencev več kot eno leto prej.
Nedvomno je ena najpomembnejših nalog temeljne izobraževalne skupnosti v prihodnje, da se število oddelkov s kombiniranim poukom zmanjša. Prav temeljna izobraževalna skupnost pa mora omogočiti prevoz vsem učencem na popolne osnovne šole. To pa seveda na tako obširnem območju ni vedno lahko. Trije šolski kombiji prevažajo vsak dan učence v šolo in domov po tistih cestah oziroma relacijah, na katerih ni hotelo prevzeti prevozov nobeno slovensko prevozniško podjetje.
Kot že rečeno, je otrok v oddaljenih vaseh vedno manj. Premalo celo za kombinirani pouk v podružničnih šolah. Šolarje iz Zlatega polja že vozijo v centralno šolo na Brdo. Na Zlatem polju pa preurejajo prav tisto šolo, v kateri je vrsto let sedelo nič koliko učencev, v veliko zgradbo. Vanjo bodo vložili okrog 4 milijone S-din, rabila pa bo domžalskim šolam za sodoben pouk - kot šola v naravi. Uresničitev te zamisli je prevzela osnovna šola Brdo v sodelovanju s pedagoško službo
organizacijske enote zavoda za šolstvo Ljubljana. V šolo v naravi v Zlato polje pa ne bodo hodili samo učenci domžalskih šol, temveč, vsaj tako menijo, bodo delali izmenjave med podobno šolo kje ob morju.
Ob začetku letošnjega šolskega leta se bodo v občini Domžale; namesto sedanjih devetih, odprla šolska vrata le še v sedmih podružničnih šolah. V Češnjicah in Ožboltu bodo ostala zaklenjena. Zaklenjena za vedno ali pa morda samo za nekaj časa. Vsekakor pa do takrat, ko bo vsaj še enkrat toliko otrok, kot jih je sedaj, potrkalo na njihova vrata. To pa je spričo razmer v našem kmetijstvu kaj malo verjetno. Prav v teh predelih pa je gospodarski napredek zelo odvisen od kmetijstva. V neposredni povezavi s tem sta seveda tudi obstoj in razširitev vasi. Zelo malo mladih se vrne po šolanju v te oddaljene vasi. Rajši ostanejo v tovarnah in uradih, kjer jim režejo večji kos kruha, kot pa domačije in gruda njihovih staršev.
Podčetrtek
Novo šolo še raste
Tik ob stari šoli v Podčetrtku že raste nova, lepa in sobodna šola. V njej bo prostora za 800 učencev iz Obsotelja. Menijo, da se bodo učenci že jeseni preselili iz stare šole v novo, kajti stara šola je ne samo že dotrajana, temveč tudi premajhna in neprimerna za sodoben pouk.
Goriče
Šolo obnavljajo
Okrog 200 otrok obiskuje štiri razrede osnovne šole v Goričah v dokaj dotrajani zgradbi. Občani kranjske občine so se ob referendumu za gradnjo šol in vrtcev odločili, da bodo s tem denarjem obnovili tudi šolo v Goričah. Centralno ogrevanje šole so že uredili, ostala dela pa bodo opravili letos.
V	Rojah pri Domžalah bodo 24. junija letos slovesno odprli novo sodobno popolno osemletko, ki bo v eni in pol izmeni lahko sprejela kar 650 otrok. Šola bo nosila ime Josipa Broza Tita. Prostori za tehnični in gospodinjski pouk, telovadnica, 16 učilnic itd. bodo učencem lahko nudili vse tisto, kar sodobni pouk od njih zahteva. Celotna šola z opremo bo veljala okoli 1 milijardo starih dinarjev.
V	novi šoli na Rojah seveda tudi ne bo manjkalo prostorov za celodnevno bivanje otrok.
Radovljica
Gimnazija in ekonomska srednja šola
Na eni izmed zadnjih sej občinske skupščine v Radovljici so se zavzemali, da bi jeseni odprli v Radovljici po en oddelek gimnazije in en oddelek ekonomske srednje šole. Radovljičani že imajo učni kader in seveda tudi prostore za oba oddelka. Z jeseniško gimnazijo in
kranjsko srednjo ekonomsko šolo se bodo dogovorili, da bodo v Radovljici že jeseni pričeli s poukom v teh dveh oddelkih. Anketa med osnovnošolci je namreč pokazala, da bi imeli že jeseni v Radovljici najmanj 45 dijakov v gimnaziji in 35 dijakov v ekonomski srednji šoli.
Šmarje pri Jelšah
Tekmovanje matematikov
Pred dnevi je bilo v Šmarju pri Jelšah zanimivo tekmovanje mladih matematikov osnovnih šol šmarske občine. Najboljši posamezniki sedmih razredov so bili: Milena Šoster iz Šmarja, Gorazd Lipnik in Fanika Krivec ter Jože Drofenik iz Rogaške Slatine.
Med tekmovalci-matematiki osmih razredov sta bila najboljša Milena Klepec in Zoro Gobec, prva iz Rogaške Slatine, drugi pa iz Šmarja. Največ matematičnega znanja med učenci osmih razredov so pokazali učenci osnovne šole Šmarje pri Jelšah.
Morda še niste vedeli
Profesor Milan FLERIN je dejal: „Uspehi kadrovskih komisij na šolah se zrcalijo tudi v tem, da se vedno več odličnih učencev odloča za študij na pedagoški gimnaziji, kar pa za prejšnja leta ne moremo trditi. V mnogih primerih so se namreč za pedagoške poklice odločali tisti, ki drugje niso uspeli.“
Temeljna izobraževalna skupnost Domžale
KADROVSKA KOMISIJA IN PRVI USPEHI
Vlogo, pomen in delo kadrovskih komisij pri temeljnih izobraževalnih skupnostih so kadrovske komisije kot pomožni organi izvršnih odborov marsikje opravičile, posebno še tam, kjer so se komisije resno lotile dela. Osnovni namen kadrovskih komisij pri temeljnih izobraževalnih skupnostih več ali manj poznamo, zato sva se s predsednikom izrvšnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v Domžalah, profesorjem MILANOM FLERINOM raje pogovarjala o delu in nalogah ter uspehih kadrovske službe. Takole je povedal:
„Ena izmed prvih nalog naše kadrovske komisije je bila ustanovitev tričlanskih kadrovskih komisij na šolah na območju naše temeljne izobraževalne skupnosti v Domžalah. Kadrovske komisije na šolah naj bi imele med drugim tudi nadzor nad kadrovsko sestavo šole; dosledno naj bi skrbele za uresničitev sklepa izvršnega odbora naše temeljne izobraževalne skupnosti, da naj razpisana delovna mesta zasedejo samo strokovno ustrezni kadri. Če ne ustreza razpisnim pogojem nihče od prijavljenih, ga komisija lahko sprejme na delo samo za določen čas. Vsako leto pa se mora neustrezno zasedeno delovno mesto ponovno razpisati, in sicer vse dotlej, dokler se ne prijavi in ne zasede razpisanega delovnega mesta strokovnjak, ki ustreza zahtevanim pogojem. S tem namreč odpiramo možnosti nenehnega zboljševanja kadrovske strukture.
Kadrovske komisije na šolah morajo tudi imeti natančen pregled nad starostnim sestavom svojega kadra in pravočasno opozarjati, oziroma skrbeti za zasedbo delovnih mest, posebno tam, kjer je veliko takih učiteljev, ki bodo kmalu upokojeni.
Uspehi kadrovskih komisij na šolah se zrcalijo tudi v tem, da se vedno več odličnih učencev odloča za študij na peda-
urediti centralno ogrevanje v prostorih osnovne šole in gimnazije na Viču v Ljubljani. Skupna kotlarna naj bi ogrevala obe zgradbi. Občina Vič-Rud-nik naj bi iz svojih sredstev prispevala 300.000 din, temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana pa 700.000. Koliko je pomembna ureditev centralne kurjave na obeh šolah, dovolj zgovorno pove grožnja sanitarne inšpekcije, ki bo v nasprotnem primeru prepovedala pouk v obeh zgradbah.
goski gimnaziji. Tega pa za prejšnja leta ne moremo trditi, saj so se, žal, v mnogih primerih za pedagoške poklice odločali tisti, ki drugje niso uspeli.
Posebna skrb kadrovske komisije pri temeljni izobraževalni skupnosti je med drugim tudi ta, da spodbuja izredni študij, da vodi natančno evidenco o uspehih in napredovanju študija in seveda, da poskrbi vsaj za minimalno povračilo stroškov izrednega študija. V ta namen smo tudi že sestavili poseben pravilnik.
Še in še bi lahko našteval naloge kadrovske komisije pri temeljni izobraževalni skupnosti, govoril o delu in uspehih kadrovskih komisij na šolah, vendar bi na koncu želel povedati le to, da skrbi kadrovska komisija pri temeljni izobraževalni skupnosti v Domžalah tudi za neprekinjeno vez s tistimi pedagoškimi delavci, ki so že upokojeni, pa so s srcem Je vedno v šolah, v razredih med učenci, s katerimi so živeli in delali tri ah štiri desetletja.“
URAN
—	da sta skupščina občine Domžale in izvršni odbor temelju6 izobraževalne skupnosti Domžale podpisala za letošnje leto sp0" razum o financiranju vzgoje in izobraževanja na območju d o nižal ske občine in se sporazumela o merilih, po katerih bo financirano vzgojno in izobraževalno v šolah in zavodih v letošnjem letu>
—	da je osnovno merilo za ovrednotenje vzgojno izobraževalne dejavnosti bruto pedagoška ura;
—	da se učiteljem, ki poučujejo v kombiniranih oddelkih 1 dvema razredoma, povečajo osebni dohodki za 12 odstotkov, v kombiniranih razredih z več razredi pa za 15 odstotkov;
—	da se učiteljem v oddaljenih krajih, kot so to Češnjice, Pe6e in Vrhpolje osebni dohodki povečajo za 10 odstotkov;
—	da se prevozi šoloobveznih otrok financirajo po občinskem odloku v istem obesgu kot lani;
—	da zagotovi temeljna izobraževalna skupnost za strokovno izpopolnjevanje delavcev 1 odstotek od denarja, namenjenega li neto osebne dohodke, za druge skupne, kulturne in socialne p0-trebe 0,3 odstotka od izplačanih neto dohodkov in 600 din n3 vsakega zaposlenega za regresiranje letnega dopusta;
—	da sč delavski univerzi zagotovijo sredstva v višini 140.000 din za izobraževalno dejavnost in občinsko knjižnico;
—	da temeljna izobraževalna skupnost tudi letos prevzame pl3' čilo anuitet za učiteljska stanovanja.
—	da se temeljni izobraževalni skupnosti Domžale prizna poseben znesek v višini 600.000 din kot drugi obrok sredstev za prl' spevek za izgradnjo šolske mreže v občini;
—	da je ta sporazum v skladu s samoupravnim sporazumoim Med letom se ne sme spreminjati, razen v izjemnih primerih, in 03 poprejšnjem sporazumu obeh podpisnikov.
Obsežen in smel program
Na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Domžalah je obnova in gradnja novih šol v velikem razmahu. Program obnove starih in izgradnje novih šol je zares smel in obsežen. Kaj vse so zgradih letos in kaj bodo v Domžalah v prihodnjih letih zgradih ah preuredih, smo vpra-šah predsednika upravnega odbora sklada za izgradnjo šol pri domžalski temeljni izobraževalni skupnosti JAKOBA ČERNETA:
gredo h koncu. Jeseni bomo za;
Obsežne in pomembne naloge
Ljubljana
Centralno
ogrevanje
Letos nameravajo dokončno
Na Tolminskem ugotavljajo, da starši vedno bolj spoznavajo, kolikšen je pomen predšolske vzgoje za otrokov skladni razvoj, zato je vedno več otrok v vzgojno-varstvenih enotah. V nekaterih večjih središčih občine morajo otroke zaradi pomanjkanja prostorov celo odklanjati, medtem ko po vaseh vzgojnovarstvene enote še niso dovolj razvite. Prav zato so si v Tolminu v srednjeročnem načrtu razvoja otroškega varstva zastavili obsežne naloge. Zmogljivosti nameravajo povečati predvsem v vzgojno-varstvenih enotah v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči in še v nekaterih večjih vaseh, tako da bi do leta 1975 zajeli v vzgojnovarstvene enote okoli 60-od-stotkov predšolskih otrok v starosti od drugega do šestega leta in vsaj četrtino otrok v podaljšano bivanje.
Letos je na območju temeljne izobraževalne skupnosti Tolmin vključenih v vzgojno-var-stvene enote 246 otrok, od katerih jih je kar 128 v Tolminu, v Bovcu 49, v Kobaridu 42 in v Mostu na Soči 27. Število otrok v vzgojno-varstvenih enotah naj bi se do leta 1975 povečalo na 1.260, toda le v primeru, če se jim bo posrečilo zbrati dovolj potrebnega denarja. Za strokovni kader je namreč že poskrbljeno, saj temeljna izobraževalna skupnost v Tolminu že štipendira devet dijakinj na srednji vzgojiteljski šoli, na ustreznih šolah pa nameravajo štipendirati še okoli dvajset deklet.
Tudi podaljšano bivanje šolo-
čeli z deh pri novi šoli, podobo'
tisti v Rojah, tudi v MengšU'
Nameravamo pa preurediti ozi- V‘
roma dozidati šole v Radom- I Ijah, Dobu, Moravčah, Brdu io ^ II. osnovni šoli v Domžalah. Sc- . veda bomo delali po zastavlj6' ^ nem programu, ki naj bi g3 uresničili do konca leta 1974.
— Kolikšna je vrednost cej ^
„Kaj vse predvideva program razvoja šolske mreže v vaši občini oziroma na območju domžalske temeljne izobraževalne skupnosti? “
„Dvorazredna osnovna šola v Blagovici in popolna sodobna osemletka v Rojah sta že zgrajeni. Dela pri popolni osemletki v Domžalah, ki bo v eni in pol izmeni sprejela kar 100 otrok,
obveznih otrok sodi med te obsežne in pomembne naloge. Podaljšano bivanje in varstvo šoloobveznih otrok je namreč na Tolminskem šele na začetku, saj jih je od vseh šoloobveznih otrok zajetih v varstvo le 22, medtem ko jih je v dijaških domovih okrog 200.
Z novo šolo oziroma šolskim centrom bi bilo v Tolminu dovolj prostora za podaljšano bivanje učencev, če bi sedanje šolske prostore izpraznili, preuredih in popravili tako, da bi rabili tudi za predšolsko varstvo in vzgojo. V skladu razvoja vzgojnovarstvenih dejavnosti za predšolske otroke in podaljšanega bivanja šolskih otrok naj bi se razvijale in izboljševale tudi šolske kuhinje, ki do sedaj zaradi pomanjkanja denaija v mnogih primerih lahko nudijo le tople malice ali borne enolončnice.
Med cilji, ki naj bi jih temeljna izobraževalna skupnost v Tolminu dosegla do leta 1975, je tudi boljši učni uspeh na vseh šolah, saj nameravajo kadrovskim težavam v prihodnje posvetiti kar največ pozornosti, razvojno motenim otrokom pa z zgodnejšo kategorizacijo in ustreznimi habihtacijskimi metodami preprečiti ah vsaj omiliti razvojne motnje.
Seveda, vseh teh pomembnih ciljev ne bo mogoče doseči brez pomoči občinskih dejavnikov in pomoči širše družbene skupnosti, če ji je mar, da se tudi nerazvito območje, kakršno je Tolminsko, čimprej postavi na čvrstejše temelje gospodarstva.
URAN
lotnega programa?	.,
„Skupna vrednost vseh dej bo po sedanjih vrednotenju1 okrog pet mihjard starih db narjev.	; u
— In koliko je skupna vred' st nost začetih del?	1)1
„Okrog tri milijarde staril1 ol din.	.	PJ
— Ali imate v te namene žfo{ zagotovljen denar?	ja'
,,S samoprispevkom od 1 ve maja leta 1969 do danes se nau Lj je posrečilo zbrati okrog 7® src milijonov starih dinarjev. OHsti činska skupščina in temeljna k ae: obraževalna skupnost redno k Ha loč ata iz proračuna, kar vež6 aa mo pri podružnici Ljubljani1 Ce. banke v Domžalah. In prav 3 Vpj nam omogoča tak obseg dela^ °pi — Pa še to: katero načel brc vas spremlja, ko se odločate rj aa gradnjo? “	?«<
„Funkcionalnost in kakovo^ stui ob najbolj smotrnih rešitvah;2 jaej to smo tudi že prejeli števili sei pohvale.	( ,0|J
F	URA*k«
»i |
»br; Prav
Referendum ^ za otroški vrtec
Velika Nedelja
V ormoški občini je -velij^Oj večina vaščanov Velike Nedof*. glasovala za uvedbo krajevnjFlf*\ prispevka za izgradnjo vzgoM varstvene ustanove. Vrtec naj* V bil montažnega tipa, v njem f.j110 bi našlo - oj drugi dom 60 ot .k. Nekaj denarja, It/'0 tako menijo vaščani, bo ■ udi temeljna izobraževalci j skupnost in nekaj ormo^ji v občina, ki podpira prizadeva^Mn vaščanov Velike Nedelje. ubin
Novo mesto
A 1
„foli v
Novomeški »ZA", Ke
dov
Referendum b samoprisphec]nd ku za gradnjo šol in vrtcev^3 % s. vomeški občini se je udelejja ] ‘ 8563 vohvcevah 84,2 odstoPjonov Za samoprispevek je glaso'3 54,7 odstotka vpisanih volivkam; proti pa jih je bilo 17,3 %isiCe stotka. Zanimivo je tudi tOiJerie,; referendum ni uspel samo vjroi pr
izmed 14 krajevnih skupn'

in sicer na Malem Slatniku.
Naša šola — naše gospodarstvo
Nič kolikokrat smo se že poprijeli s pomanjkljivostmi pednjih strokovnih in poklicnih S°l, ki segajo še v prva povojna ‘eta. Tedaj so zaživele srednje strokovne in poklicne šole tudi ^ odročnejših in obmejnih predelih, a je manjkalo učiteljev, ^treznih učbenikov, učil in Prostorov. Vse to pa so dijaki in uditelji z dobro voljo premostili. Večina absolventov teh šol
Svfctina
Uspel sestanek
Na podružnični šoli Svetina s° organizirah lep roditeljski sestanek za vse šoloobvezne otro-ke. Vseh šoloobveznih otrok v petini je skoraj 100. Dobraj>o-10 Vic a sp iih a/csV Han vn^i v StO-
Ka se jih vsak dan vozi v i re> kjer je matična osnovna s°la. Ker njihovi starši le redkokdaj pridejo v šolo in ker učni rezultati svetinskih otrok niso Zavidanja vredni, so učitelji v T°rah sklenili, da bodo oni sto-Pdi na Svetino in se tako pribli-žati staršem: skupaj bodo premislili kaj je storiti za boljši učni in vzgojni uspeh.
Roditeljski sestanek je nad-'p uspel, saj sta manjkala le H' dva starša. Starši in učitelji so )iii * odkrito pomenili o vseh teža-šu. Vah, ki tarejo ene in druge pri izi’ otrok. Spodbudno je bilo mi', ^znanje, da je šolarjem poit. daljšano bivanje potrebno in ge- koristno, saj narede otroci v Ije- j6111 času naloge in se nauče po-ga trebno za prihodnji dan.
4.“	J. Ž.
ce cEUE
Več pomoči
di' Na celjskih osnovnih šolah | kdi tristo učiteljev. Na razredni red stopnji jih je dobra polovica. Ti dčitelji imajo vsi predpisano iz-ariv obrazbo. Na predmetni stopnji Pa jih ninaa predpisane iz-e ž£ obrazbe. To je malo v primer-javi s slabše razvitimi predeli in 1 1 Velik0j če to primerjamo z nat kjubljano ali ostalimi večjimi 70J, središči. Večina od teh izredno O s*udira. Študij je ob vsakodnev-ra d lem delu in pripravah izredno io d naporen. Podpira pa ga terrielj-izobraževalna skupnost v 111 v • ’ naJPrej prispeva za tv Pls> zatem za posamezne Iste- ''Pnivljene izpite in, razumljivo, ače Hum ,za diplomo. Prav bi bilo, iteZjaa bj tudi v šolskih kolektivih t J** tem učiteljem, ki izredno °v°, udirajo, nekaj več. Pri tem ah;j enim°, da je potrebno pred-svdr .tem več študijskega dopusta, J Njši umik, plačilo potnih stro-JRA- b.°v itd. Taka vzajemna pomoč ' brez dvoma neustrezno iz-razbeno strukturo kmalu po-l[!av'la, kar je v interesu posa-t jZnika šole in, razumljivo, 1(. “^dnitbe. (Z)
ve/i^ozirie
edeL 1
^Veliko za prevoz
^ n ^ mozirski občini se šola v
d^movnih šolah nekaj več kakor
0 otrok. Ker je pokrajina 2» 'J iteri? razgibana, naseljenost pa 9 Mtart- 86 mora veliko otrok za
sSiter °ddaijenosti .
i^i 5i01o. rrevoz imajo organi bj ?11 s posebnimi šolskimi kom-^ usi vse štiri osnovne šole, saj L^aka šola svojega. Nakup ii teui-busov so omogočili star-d j.uuk, ki so v ta namen .pro-
ZA" l(Vellko ,eSa-
L ®r pa lastni prevozi niso prispetedn' .se 235 otrok vozi z eW"lijoči teuijami, tako da name-Helež^a ul31110 za prevoze v Mozirju
ito%ov Več kot 13 starih mili-
iasov^ Qk* t
,'oliv^dari,: em pa moramo še po-7 3 V' da J6 kar 136 otrok v ti to Ane m času>ko s0 Poti zameno v{|t«ni ’ V cel°dnevni oskrbi v do-SOr°dnikih in znancih, ikii fa Prispeva TIS mesečno tn0r .enca 200 N-dinarjev. Tako stv0 Za to prepotrebno var-Ifj ,.VsalC0 leto nameniti dobrih &terih milijonov. Drugače tu
J. Ž.
se je zaposlila na ustreznih delovnih mestih v gospodarskih in negospodarskih organizacijah, in tam uspešno dela. Tudi drugi učenci iz prvih povojnih let so se prilagodili delovnim mestom, četudi s pomanjkljivo izobrazbo. Nekatere najdemo tudi med učnimi kadri, danes med učitelji srednjih strokovnih in poklicnih šol.
Mnogi so tako ali drugače skušah prikriti svoje pomanjkljivo znanje s tem, da so — kakorkoli že — prevajah učbenike in priročnike iz srbohrvaščine ah nemščine. Tako skromno urejeni in neprimerni učni pripomočki so bili obvezni pri pouku ter so jih morali dijaki kupovati za drag denar, obrtniški nepedagogi pa so služili denarce. Niti ni bilo redko, da so PRI TAKIH STROGIH PROFESORJIH mnogi dijaki dosegli
pozitivne ocene le, če so brezplačno risah ah kako drugače pomagali v pripravah matric za razmnoževanje „skript“. Ni pa razumljivo, da se dogaja to še danes, ko gremo že v drugo petindvajsetletno obdobje po osvoboditvi. In vendar šo MNOGI NAŠI, TUDI MLAJŠI STROKOVNJAKI, CELO V SVETU DOKAZALI VISOKE SPOSOBNOSTI IN POSEBNE ZNANSTVENE DOSEŽKE! Mar ni sodelovanje strokovnega in poklicnega šolstva niti tolikšno, da bi bili po tej poti zagotovljeni srednješolcem slovenski ah strokovni prevedeni učbeniki?
Še in še bi lahko naštevali primere, v katerih mora srednješolska mladina prenašati posredovanje učne snovi v nemogoči obliki in z zastarelimi podatki!
V primerjavi z gospo-
darstvom, ki se nenehno bori za dosledno urejene delovne pogoje zaposlenih delavcev in za načrtno porabo sredstev, je malomarnost pedagogov še očitnejša. Cesta, tudi povsem neutemeljena kaznovanja in nižanje ocen v vedenju ter izključitve bdijo nad dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol še zlasti tam, kjer se grmadijo nepravilnosti, nezakonitosti in trošenje družbenih sredstev po mili volji! V takih okoljih pa so resnično odveč delovni, resnicoljubni in razgledani dijaki ter še zlasti oni, ki želijo svojim vrstnikom ali mlajši generaciji dokazati, DA MLADINA NI SLABA, TEMVEČ DA SO V MARSIČEM KRIVCI STAREJŠI, KI NAJ BI BILI MLADINI VZORNIKI IN DOSLEDNI UČITELJI!
DUŠAN
Ljudska tehnika ni tekanje za aviončki
Včasih zasledimo v dnevnem časopisju člančiče in članke o Ljudski tehniki. Njihova vsebina je ali suhoparno poročanje ali pa prosjačenje za denar. .. Kaj več o Ljudski tehniki skoraj ne zvemo. Zgrešeno je mišljenje, da je delo v organizaciji Ljudske tehnike le igračkanje ali zgolj tekanje za aviončki.
Naj je
Ljudska tehnika?
Ljudska tehnika, katere uradni naziv je Zveza organizacij tehniške kulture Jugoslavije, je množična, družbeno-strokovna organizacija na področju tehnike. Njeno bistvo je prostovoljno sodelovanje, ki je zajeto v zveznem merilu v vrsti interesnih dejavnosti. Skupni cilj vseh enot Ljudske tehnike pa je:
-	pri vseh tehniških dejavnostih doseči čim več uspehov,
-	smotrno razvijati vse sestavine znanstveno-tehnične kulture,
-	uravnavati in načrtno izkoriščati vse tehnično-proiz-vodne sestavine in dosežke.
V naštetih prvinah je dokaz, da je Ljudska tehnika hkrati dostopna vsemu prebivalstvu naše socialistične domovine. Ljudska tehnika deluje že vse od leta 1946. Današnji obseg, delo in uspehi so plod četrtstoletnega delovanja.
Vsebinsko delo Ljudske tehnike
Ljudska tehnika je organizacijsko enotna po vsej državi Vse strokovno opredeljene tehniške dejavnosti so docela samostojne organizacije, ki v glavnem ne odstopajo od načrtnega dela Vseh 19 različnih strokovno-tehniških organizacij Ljudske tehnike vodijo posamezna republiška in področna vodstva, ki zajemajo vrsto strokovno-tehniških klubov, krožkov in sekcij na terenu. Seveda niso organizirane enote Ljudske tehnike v vseh predelih naše domovine na enaki ravni, niti v tehniškem razvoju niti v obsegu dela. Nekatere od dejavnosti, ki jih vključuje Ljudska tehnika v svoje delovno področje imajo športno obeležje, ki je v skladu s cilji in načrtnim delom Ljudske tehnike Jugoslavije. Denar in prizadevanja posameznikov so načrtno vložena v delo Ljudske tehnike.
Ljudska tehnika — šola za vsakogar
Strokovno opredeljene Zveze Ljudske tehnike Jugoslavije so poleg drugih organizacij tudi pobudnik mnogih gibanj v širjenju znanstveno-tehniške kulture, ne le med svojim članstvom, temveč med vsem prebivalstvom. Veliko ljudi sodeluje pri organizaciji raznih klubov, v katerih poteka praktični in teoretični pouk. Ta je večkrat dopolnjen z raznimi filmi in predavanji. Enote Ljudske tehnike organizirajo mnoge razstave, festivale, prijateljska srečanja ter tekmovanja, ne le doma, tem-
več tudi zunaj naših meja Pripravljajo razne znanstveno-stro-kovno-tehniške simpozije, posvete in kongrese, organizirajo ekskurzije in izdajo tehniških časopisov, knjig in drugih publikacij.
Ljudska tehnika tesno sodeluje z vsemi družbeno-politič-nimi dejavniki, strokovno-po-slovnimi združenji terznanstve-
no-tehniškimi ustanovami v posameznih gospodarskih in negospodarskih organizacijah ter z enotami JLA.
V dosedanjem delu je Ljudska tehnika dokazala, da je njeno delo predvsem posredovanje tehniško-strokovnih smernic najširšim plastem našega prebivalstva
BOŠTJAN NOVSAK
»Nadaljujte delo, ki ste ga.začeli!«
To so bile spodbudne besede urednice Pionirja Drage Tarma-nove, ki jih je spregovorila na nedeljski slovesnosti, 14. maja, v avli osnovne šole v Šmartnem pri Litiji. Uredništvo Pionirja je namreč prevzelo pokroviteljstvo nad proslavo ob s edem-letnici literarnega krožka na tej šoli.
Prireditev je pokazala, da je sedemletno delo obrodilo bogate sadove, saj je krožek prerasel šolske meje in vpliva celo na kulturno življenje kraja ter bližnje okolice. V prostorni avli se je zbralo nad sto poslušalcev; poleg članov krožka so se slovesnosti udeležili tudi njihovi starši, nekdanji sodelavci, učitelji, ostali občani ter predstavniki družbenopolitičnih ter kulturnih organizacij.
Slovesno ozračje je popestril še nastop znanih slovenskih umetnikov. Med pisatelji se je vabilu odzval Leopold Suhodolčan, ki je navdušil dvorano z odlomkom iz Naočnika in Očalni ka; od igralcev mladinskega gledališča iz Ljubljane sta prišla Milena Grmova in Niko Goršič, za glasbene točke pa sta poskrbela solista ljubljanske Opere - sopranistka Vanda Gerlovičeva tet tenorist Rudolf Franci
Prireditev sta vodili nekdanji članici, ki sta zapustili krožek pred petimi leti. Ob napovedi posameznih točk sta seznanjali navzoče tudi s podatki in zanimivostmi o delu krožka v minulih letih. V sedemletnem obdobju je v njem sodelovalo več kot 280 učencev. Izdali so osem številk „Zvončkov“, sodelovali na mnogih kulturnih prireditvah v Šmartnem in okolici, pripravili 35 srečanj s sedemdesetimi umetniki Uredništva so jim objavila nad 180 sestankov, ogledali pa so si tudi 27 gledaliških predstav v vseh ljubljanskih gledališčih. Literarni krožek že šesto leto vodi tekmovanje za bralno značko. Na vseh prireditvah, ki so jih pripravili, je bilo zraven več tisoč njihovih sošolcev, med njimi tudi precej odraslih.
Težko je reči, na kaj so mladi literati bolj ponosni: na mnoga srečanja z znanimi umetniki na prvo mesto, ki so ga dosegli njihovi Zvončki na predlanskem srečanju slovenskih pionirjev dopisnikov v Velenju, ali na rekordno število sestavkov, ki jih pošiljajo v vse slovenske mladin-
ske liste, revije, priloge ter na uredništvo ljubljanskega radia
Pokroviteljica prireditve je ob koncu slovesnosti podelila knjižne nagrade vsem članom krožka, ki letos zapuščajo šolo ter jim zaželela, da bi še vnaprej ostali zvesti ljubitelji slovenske kulture. Preden so se gostje in domačini razšli, so si ogledali še razstavo, ki je prikazala sedemletno delo te literarne skupine.
Čeprav zapušča letos krožek kar polovica članov in bo nastala v njem precejšnja vrzel, ni bojazni, da ne bi uresničili besed urednice Drage Tarmanove, naj nadaljujejo začeto delo. Ko se bodo jeseni odprla šolska vrata, se ne bodo zbrali le nekdanji člani iz 6. in 7. razredov, marveč se jim bodo pridružili še novi - predvsem iz nižjih razredov. Tega, da bi se sedemletna tradicija nadaljevala, pa ne želijo le mladi literati, temveč tudi sama šola, starši in ostali člani, ki z veseljem prihajajo na srečanja s slovenskimi umetniki, saj ati te priložnosti v svoji mladosti niso imeli.
Naj končam z mislijo, ki jo je zapisal novinar Kmečkega glasa: „ V Šmartnem so prisrčno in slovesno proslavili sedemlet-nico literarnega krožka. Letos ga zapušča polovica članov, ki se bodo po končanem obveznem šolanju razšli na vse strani, vendar bo vsak ponesel s seboj v srcu vsaj delček tistega, čemur je bil literarni krožek na šoli namenjen."
3. Z.
Ostanimo zvesti revolucionarnemu izročilu
VSE PIONIRJE VABIMO K PLEMENITEMU TEKMOVANJU!
Nešteto akcij potrjuje, da hočejo tudi mladi in najmlajši nadaljevati izročilo naše revolucije. Najmlajše spodbuja k temu revija „Kurirček“, ki je nastala hkrati s pohodom kurirčkove pošte, v kateri so vselej še prispevki Cicibana, Pionirskega lista in Pionirja. Zgodilo se je celo to, da je bilo napisanih toliko prispevkov, da je bilo treba izdati posebno knjižico. Tak primer je bil tudi v Vidmu ob Ščavnici, kjer se je leta 1968 začela Kurirčkova pošta. Čeprav je videmska knjižica iz leta 1971 po obsegu skromna, so prispevki zanjo zbrani tako smotrno, da povezujejo izročilo narodnoosvobodilnega boja z izročilom kmečkih uporov, nadalje oktobrske revolucije, ki je izzvala upore tudi v Sloveniji, med drugimi vojaški upor v Radgoni, in končno z izročilom španske revolucije, v kateri so sodelovali tudi Slovenci.
Po vsem tem je razumljiva odločitev učencev 7. razreda videmske šole, da pozovejo svoje sovrstnike na drugih osnovnih šolah, naj v počastitev 400-letnice Gubčevega upora utrdijo in poglobijo znanje zgodovine kmečkih puntov. Predelali bi snov iz prispevka prof. dr. Boga Grafenauerja v knjižici „Od kmečkih uporov do slovenske državnosti", ki jo je izdala založba Obzorja v Mariboru, in prispevka prof. dr. Jožeta Koropca, ki bo kmalu izšel v mariborskem „Časopisu za zgodovino in narodopisje". Nato bi napisali spis: Kaj vem o kmečkih uporih in poslali enega ali največ dva najbolje ocenjena na naslov: Zgodovinski krožek, Osnovna šola Videm ob Ščavnici, 69244 Videm ob Ščavnici najkasneje do 30. januarja 1973. Posebna komisija bo nato pregledala vse spise, izbrala najboljše in povabila njihove pisce k ustnemu tekmovanju, ki bo ob 1. maju 1973 v sklopu proslave 400-letnice Gubčevega upora.
Vaše spise pričakujemo
pionirji iz Vidma ob Ščavnici
Sindikat o potrebni izobrazbi učiteljev
Na svoji 4. redni seji dne 24. maja 1972 je izvršni odbor za vzgojo in izobraževanje RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije razpravljal tudi o problematiki in o ukre-pih za izboljšanje izobrazbene strukture v naših šolah. Razprava je potekala na osnovi informacije o neustrezno usposobljenih učiteljih v osnovnih in srednjih šolah. To gradivo je pripravil in posredoval republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Člani izvršnega odbora so kritično presojali posledice, do katerih bi prišlo, če bi sedaj v vsej ostrini uveljavljali določila zakona o osnovni šoli in zakona o srednjem šolstvu, ki zadevajo izobrazbo učiteljev. Po daljši razpravi je odbor sprejel stališča, s katerimi želi seznaniti tudi javnost.
Nedvomno lahko kvalitetno uresničimo vzgojno izobraževalne smotre naše šole le s pedagoško in strok ovno usposobljenimi učitelji. Zato podpira izvršni odbor predloge, s katerimi lahko učiteljem olajšamo pridobitev potrebne izobrazbe. Predlaga, da se podaljša študijski rok vsem, ki imajo opravljeno najmanj tretjino izpitov, in sicer do konca šolskega leta 1974/75.
FIBULA V OBLIKI PAVA - lokalne delavnice romaniziranih staroselcev v času preseljevanja ljudstev (Najdišče Bled, izdelek iz brona)
Podatki o poteku izrednega študija namreč kažejo, da bo pretežni del izrednih študentov lahko diplomiral šele v. letu 1973 ah še leto dni pozneje. Ce prištejemo sem še absolvente, ki so se redno zaposlili, lahko ugotovimo, da bo v tem času diplomirala večina od 1406 učiteljev, ki študirajo na obeh pedagoških akademijah. Podaljšanje roka bi olajšalo študij predvsem učiteljicam - materam in tistim, ki delajo v posebno težkih pogojih.
Izvršni odbor meni, da učitelji, ki študirajo, do sedaj niso bili deležni potrebne družbene pomoči in to, daje nujno predvideti ukrepe za sistematično pomoč. Pozdravlja pobudo zavoda za šolstvo, .ki je prevzel pobudo za izdelavo akcijskega programa za tako pomoč, in priporoča čimprejšnjo uveljavitev njegovih določil. Pri tem je treba opredeliti obveznosti za vse institucije.
Nemudoma bi bilo potrebno izdelati tudi sistem napredovanja oziroma vpeljati strokovne nazive za prosvetne delavce. To bi učitelje tudi zelo spodbudilo k čim boljšemu vzgojno-izobra-ževalnemu delu, saj so k tej vrednoti usmerjena vsa naša prizadevanja.
A. PEVEC
»NOČEM NASILJA, NOČEM VOJNE!«
V soboto 20. maja 1972 je bila v Ljubljani 4. seja RK ZMS, na kateri so obravnavali vlogo mladine v uresničevanju koncepta splošnega ljudskega odpora. Kako pomembna je priprava na SLO, je razvidno iz seznama gostov: predsednik ZB NOV Slovenije Janko Rudolf, predstavniki JLA: Toplak, Poglajen, Polak; član generalštaba JLA Vučinič in sekretar SLO SFRJ Pešek in drugi. Mladi so se sestali predvsem zato, da bi sprejeli načela o vlogi, položaju, organiziranju in nalogdi ZMS v pripravah na SLO in o delovanju v razmerah SLO.
— V sodobnem svetu, ki ga še vedno obvladuje nasilje, teptanje osnovnih človekovih pravic, ogrožanje varnosti posameznikov, narodov in držav, imperialistični apetiti vseh vrst in stopenj, beda in lakota, želja za nadvlado velikih nad malimi, mladi ljudje te dežele izjavljamo: ,,Nočemo nasilja, nočemo vojne, hočemo mir! Pripravljeni smo stalno in temeljito braniti to, kar imamo, kot smo pripravljeni graditi novo!“ .. . Ponosni smo, daje prav Jugoslavija svetu vzor neuvrščenosti! Naša neuvrščenost priteguje svetovno pozornost in zanimanje velikega števila držav in narodov širom sveta Ponosni smo na predsednika Tita, enega največjih borcev za politiko neuvrščenosti, politiko miru in miroljubnega sožitja... (iz govora Roberta
Bobanca, predsednika komisije za splošni ljudski odpor pri RK ZMS). V nadaljevanju je Boba-nec ugotovil, kako pomembna je priprava na SLO. In prav tu lahko mladina veliko stori, saj vemo, da so pravzaprav mladi tisti, ki se prvi uprejo nasilju (primer NOB). Vendar pa je nujna organiziranost. Posebno mesto imajo šole, internati, ustanove, delovne organizacije, kjer živi večje število mladih ljudi. Velikokrat so učitelji, profesorji, vzgojitelji in mentorji tisti, od katerih je odvisno mišljenje mladega človeka; oni jim tudi posredujejo čut za obrambo domovine. Treba je torej dajati več pozornosti vsebini pouka predvojaške vzgoje, vplesti je treba predvsem patriotizem.
Poleg šol so pomembne pri patriotični vzgoji tudi organizacije, ki delajo z mladino. Posebno mesto pri pripravi za splošni ljudski odpor ima Jugoslovanska armada kot stalna oborožena sila in kot zgled organizirane pripravljenosti. Treba je več sodelovanja med mladimi v civilu in mladino v armiji.
Mladinska organizacija ima nalogo, da v sodelovanju z drugimi političnimi organizacijami pripravi mladino na splošni ljudski odpor. Da bo to opravila, jamčijo načela, ki so jih sprejeli na 4. konferenci ZMS.
JANEZ TOPOVŠEK
Pod „višjimi šolami“ so tu mišljene vse one, ki se navezujejo na osemletko. V mnogih šolah presega naval zmogljivosti, zato je potrebna izbira. Ta pa mora biti čim bolj smotrna, da se osip med študijem čim bolj zmanjša. Osip je odvečna delovna in finančna obremenitev šole, obenem pa zbuja zagrenjenost oz. asocialnost. Tak otrok je vržen s tira oziroma iz delovne skupnosti.
Naravno bi bilo, da rabijo sprejemnim šolam kot merilo spričevala iz osemletke. Tu so imeli učitelji dovolj prilike, da so ugoto vili učenčeve zmožnosti. In vendar šole mnogokje sprejemajo pri-javljence na podlagi sprejemnih izpitov; imajo pa kljub temu precejšen osip. To pa ni edina slaba stran sprejemnih izpitov. So učenci, ki zaradi prestane bolezni ah neugodnih družinskih razmer ipd. niso za izpit dovolj pripravljeni, ah pa so zelo plašni; taki pri izpitu odpovedo, čeravno bi v šoli in v poklicu morda zelo dobro uspevali. Ironija je, da se sprejemna šola zanese bolj na ugotovitve, dobljene v nekaj urah, kot na ugotovitve, dobljene v več letih.
Sprejemne šole se tega gotovo tudi zavedajo: a praksa jih je izučila, da spričevala v sedanji obliki niso zanesljivo merilo. Ni mogoče zanikati, daje ocenjevanje močno podvrženo učiteljevemu individualnemu ustroju. So učitelji z milim, in učitelji s strogim merilom. Pri prvih je celotna raven ocen navadno nezasluženo visoka, pri drugih pa nezasluženo nizka. Možno je tudi, da je visoka raven ocen zaslužena, a to tedaj, če je bil učiteljev metodični prijem posebno posrečen. Prav tako je lahko nizek splošni nivo ocen primeren tedaj, če se učitelju ni posrečilo zbuditi zanimanja za učni predmet, ali pa so razlogi objektivnega značaja (slaba oprema šole, menjavanje učiteljev ipd.). Toda naj bo ocenjevanje milo ali
Znanje in entuziazem
Pod pokroviteljstvom predsednika izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Ludvika Zajca so odp/li 25. marca v slovenskem solskem muzeju razstavo Slovenska šolska knjiga ob 200-letnici uradnih šolskih tiskov. Razstava je opozorila tudi na letošnje mednarodno leto knjige, njen temeljni namen pa je prikazati prvo obdobje prizadevanj slovenskih prirediteljev in založnikov slovenske šolske knjige. Prikazan je razvoj slovenske knjige v 200 letih (od L 1772), predstavljene pa so tudi že prve šolske knjige iz obdobja reformacije.
Tako kot ponavadi, začnemo z ogledom razstave že v lepo urejeni veži slovenskega šolskega muzeja: od fotokopij prve slovenske knjige Trubarjevega abecednika, ki je bil hkrati tudi prva knjiga za šolsko rabo. Kraljeve Otročje biblije in Bohoričevih Arcticae horulae.
Nato zvemo: v dobi protireformacije ni bil izdan in uradno potrjen noben učbenik Za vzgojo so bile namenjene zgolj verske knjige — le nekatere od teh so imele dodana navodila za bralni pouk Ena takih knjig je Zvesti tovarš iz L 1745, ki ji je bila dodana Tabla teh pushsta-bou, is katerih se samore kdu lehko navuzhiti brati.
V	zgodovini založniške dejavnosti šolskih knjig je pomembno leto 1772, ko je bila ustanovljena c. kr založba šolskih knjig na Dunaju, ki naj bi izdajala poceni učne knjige za vso državo. O tem so v vitrinah muzeja razstavili več literature, ogledamo si lahko fotokopije prvega slovenskega posvetnega dvojezičnega berila iz L 1778, dokumente o prvem prekmurskem šolskem tisku, fotografijo Ignaca Alojza Kleinmayra, ki je izdal v Celovcu precej slovenskih šolskih knjig in slike najstarejših slovenskih tiskarjev in založnikov.
V	muzejskem hodniku so razstavljeni učbeniki med leti 1808 in 1816, fotokopije prvih slovenskih računic, literaturi in statistični podatki o c. kr. založbi šolskih knjig in njeni katalogi Opozorjeno je na stoletnico c. kr. založbe, ob kateri je Učiteljski tovarš l. 1872 spomnil na „dve prvi reči pri šolstvu, ki jih je cesarica Marija Terezija oživela": ustanovila je šolski zavod in skrbela povsod za enotnost pri šolskih knjigah

L. 1844 je bila ustanovljena za Primorsko in Trst posebna založba šolskih knjig. Razstavljeni so učbeniki, ki jih je ta založba izdala, dalje: odloki o učbenikih za gimnazije in realke, fotokopirni listič o prvih slovenskih gimnazijskih berilih, učbeniki za„realije‘‘itn. Tiskarne in tiskarji, spisek in fotografije tiskamiških poslopij.
Osrednji prostor slovenskega šolskega muzeja je nedvomno razstavna soba, vsako leto za nekaj polepšana Okusno opremljena z novim pohištvom in smotrno urejena omogoča, da razstavijo v njej zelo pregledno veliko gradiva. Na dveh panojih in v treh vitrinah je pregled založniške dejavnosti Slovenske matice področja šolskih knjig. Poleg tega si lahko ogledamo učbenike za osnovne šole, manjšinsko/ šolstvo, za gimnazije, strokovne šole, učiteljišča ter obrtne in trgovske šole.
Prikazano je delo posameznih društev, njihova prizadevanja za slovensko šolsko knjigo: Zaveze učiteljskih društev. Deželnega odbora za Kranjsko in Učiteljske tiskarne. Seznanimo se z odloki o učbenikih za razne šole, prebiramo sezname uradno dovoljenih učbenikov in literaturo o slovenskih šolskih knjigah.
V mizi na sredini razstavne dvorane so razstavljalci zbrali učbenike od L 1919 do 1941, knjige iz obdobja partizanskega šolstva poleg tega pa so razstavljene tudi v tej dvorani tudi bibliografije današnjih založb, ki izdajajo učbenike: Državne založbe Slovenije, Mladinske knjige in mariborski Obzorij.
Razstava prizadevanj za dobro učno knjigo v preteklosti pa bi bila nedvomno še zanimivejša, če bi lahko — ob ustreznejših razstavnih prostorih seveda - prikazala tudi sedanjo založniško dejavnost in opozorila na današnje probleme, ki nastajajo ob izdaji učbenikov. Zanimivejša, če bi si ob razstavljenih učbenikih lahko ogledali tudi sodobna učila Te želje so seveda odveč in jih slovenski šolski muzej še dolgo ne bo mogel uresničiti zaradi premajhnih in neustreznih prostorov.
Financiranje te institucije je prevzela v zadnjem času republiška izobraževalna skupnost, predsednik izvršnega odbora Ludvik Zajc pa je v uvodnem nagovoru dejal: - Predvsem želim izraziti priznanje vodstvu in sodelavcem slovenskega šolskega muzeja, ki so tudi s to razstavo ponovno dokazali svoje znanje in entuziazem. Republiška izobraževalna skupnost je prav zaradi tega z veseljem prevzela ustanoviteljstvo te, za ves slovenski narod in tudi za širšo jugoslovanski skupnost pomembne ustanove.
Slovenski šolski muzej je s
strogo, zasluženo ah nezasluženo, porazdehtev ocen znotraj nivoja je navadno pravilna; večinoma se učitelj varuje vpliva osebnih simpatij in antipatij, in razlikuje verbalizem od resničnega znanja: Kar dela spričevala nezanesljiva, je prav celotna raven ocen. Učenec z dobrimi ocenami ni zanesljivo zmožen, prav tako pa se učenca z neugodnomi ocenami ne more šteti za nezmožnega.
Je stremljenje, da se spričevala z ocenami nadomestijo s spriče-vah v obliki karakteristik. Ta karakteristika pa bi morala biti popoln psihološki elaborat za vsakega posameznega učenca, ki bi ga pa zmogel le učitelj z obsežnim psihološkim znanjem. Brez tega bi karakteristika zašla v šablone, ki bi dale še slabšo slike o učencu kot sedanja spričevala. Poleg tega se mi zdi zamenjava spričeval z ocenami za karakteristike anahronizem. Vidimo, da se ocenjevanje pojavov s števili vedno bolj uveljavlja. Za fizikalne in kemijske pojave je to ocenjevanje že zdavnaj v rabi, a uveljavlja se tudi v biologiji in fiziologiji. V psihologiji seje tako ocenjevanje uveljavilo z uvedbo inteligenčnega kvocienta, da ne govorimo o perifernih psiholoških pojavih. Ocenjevanje znanja s števili pa, ki ima na tem področju že staro domovinsko pravico, naj bi se umaknilo nečemu zelo problematičnemu?
Mislim, da se bo ocenjevanje s števili kar obdržalo. Potrebno je samo, da se ta spričevala primerno izpopolnijo. Za rešitev tega problema sta dve možnosti. Obstaja predlog, naj bi se ocene poraz-dehle po določenem ključu, npr. po Gaussovem, ki pa bi moral biti splošno obvezen. Po takem ključu zavzame največji del (npr. polovico) srednja ocena, deleži proti zgornjemu in spodnjemu ekstremu pa se manjšajo. Ta način bi vsekakor dal precej jasno sliko, saj bi bil izključen vpliv učiteljevega razpoloženja glede milega oz. strogega ocenjevanja Vendar se mi zdi težko izvedljiv. Predstavlja nekakšno Prokrustovo posteljo: učitelj mora učence po ocenah razporediti po določenem ključu, čeravno se mu ta morda upira. Najbolj očitno postane to pri obeh ekstremnih ocenah: učitelj
svojimi publikacijami in doseua-njimi razstavami dokazal in vedno znova dokazuje, Itako se da celo v razmerah, ki so daleč od zadovoljivih, opravljati tudi najbolj odgovorne naloge. Znal je zbrati - ob svojih maloštevilnih, a kvalitetnih sodelavcih - širok krog zunanjih sodelavcev, pedagogov in slovenskih znanstvenikov, ki so rešili bogato dokumentarno gradivo in ga znali tudi ustvarjalno uporabiti.
Ludvik Zajc je opozoril tudi
na dolgoletni prostorski Pp blem te institucije in dejal' Nedvomno bi bilo delo slofč' skega šolskega muzeja še mn°j bolj razvejano in poglobijo1 če bi po dolgolemih prizadej njih in nespornih rezultatih &. jega dela povsem upraviči1); dobil boljše prostore in materialne možnosti. Prtft J bilo, če tudi mesto LjubW, pomaga najti ustrezno rešitev*' ustanovo, na katero je la™ upravičeno ponosno.	j
MARJANA K10\
IŠČEMO KRIVCA
( (Nadaljevanje s 1. strani)- x ni kadri odhajajo v razvitejše kraje, mi pa zapiramo šole po težavnih terenih. “
„Pedagoška akademija ima dosti več vpisa na predmetne skupine. Učitelj razrednega pouka se boji oddaljene šole."
„Otroci, ki se prevažajo na popolne šole, imajo sicer kvalitetnejši pouk - pri tem pa se zgodi, da so tudi do 8 ur od doma in so utrujeni Časa in moči za učenje jim ne ostaja. “
„Denarna osnova je nujna — vendar tudi z denarjem ne moremo vsega rešiti! V prosvetnem poklicu je vendarle del poslanstva Danes imamo mnoge prosvetne delavce bolj izobražene kot pred leti - a manj vnete za svoj poklic. Marsikateri prosvetni delavec je s ponosom prevzel težje delovno mesto -pa smo se posmehovali temu. Zdaj pa imamo!"
Učni uspeh je zavzemal posebno poglavje tudi na tej seji. Zavod za šolstvo je pripravil PREDLOGE UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE UČNIH USPEMO V NA OSNO VNI ŠOLI. Nekaj citatov:
,,Materialno, organizacijsko in kadrovsko razvito šolstvo je v tesni povezanosti z gospodarsko zmogljivostjo in razvitostjo občin, kar je zelo pomemben, čeprav ne edini pogoj za boljše vzgojno-izobraževalne rezultate “ „ Učenec osnovne šole je preobremenjen s številom učnih ur in predmetov ter tudi z obsegom učne snovi Spričo tega je zavod za šolstvo SRS imenoval komisijo, ki pripravlja predlog
novega predmetnika in učw\ J načrta. S šolskim letf, ‘ 1972/73 bo novi predmetni* * učni načrt uveden predvidni od L do 4. razreda. “
„Komisija za ocenjevanje' napredovanje učencev pri ZČ S(
du za šolstvo proučuje
rri°:
c
nosti za spremembo načina Oj k njevanja in napredovanja učf ra cev. Nekatere ugotovitve ka2e( j-( nezadovoljive vzgojno-izobjč pf valne posledice ponavljal ta zato bo komisija predlagala PH učitev možnosti za odpravo r -navijanja v osnovni šoli" t
Ta predlog je izvršni odb »a republiške izobraževalne sMus nosti na svoji seji podprl Man ^ kateri prosvetni delavec |Eic učen o predlogu iz dnevni aj časopisja) pa je vendarle M11 nja, da visoka stavba na negč b vih temeljih ni kaj prida. ZnaK to se iz razreda v razred gradi^ i>q vertikalno — ne samo horiz°\ ur talno. Ali bo vsak otrok, Aj sposoben zadovoljivo dofi rs snovi vseh osmih razrM1 da osnovne šole, šel v posejta; šolo? Gotovo bodo nadeli11, k razprave osvetlile in dodelit, predlog.
Na seji so razpravljali tud1 M strokovnem izpopolnjevala!
učiteljev, dalje o investicijah >b
osnovno in srednje šolstvo tudi za internate. Republiška obraževalna skupnost je nam1 prejela dodatna namenska d1 , s tv a (15 milijonov) za invf ki cije v srednje šolstvo. Upafi' Pri da bo tudi denar za obnovo ■ kil življenjsko nevarnih šol , Ve<
NEŽA MAUW* «c
Odmevi izpod Krvavca
ODMEVI IZPOD KRVAVCA so glasilo učencev osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj na Gorenjskem Ponatiskujemo sestavek
zrii
ho
Uč,
«č,
; bis do,
MARŠAL TITO SE JE NASMEHNIL
S prijateljico sva šli v nedeljo na letališče. Zvedeli sva, da se je pripeljal Tito. Kar so naju nesle noge, sva jo ubrali proti množici ljudi Zrinili sva se mednje.
Zagledali sva maršala Tita, 'M govoril s svojimi spremljcvd .a Nenadoma se je prisrčno smejal „Poglej, smeje se! dejala prijateljica Njegov ob je postal še lepši. „Res A smejal, le kaj mu je spreV, ^ valeč povedal? “ me je malo.	J®
Nikoli prej še nisem Vn maršala Tita tako dobre vo¥
tako nasmejanega.
ŠTEFKA ZIDAR* %

mora določeno število učencev kaznovati z oceno nezadostno, Pj tako pa jih mora določeno število odlikovati z odlično. LahM^ru predstavljam, da bi tak postopek povzročal učitelju hude dv^jEoč da ne rečem duševne muke.	i°Sv;

Možen pa je še en način ocenjevanja s števili, ki da prav tako^i^
S
boljšo sliko o učenčevih zmožnostih, pri tem pa pusti učitelj11^ ocenjevanju popolnoma proste roke. Postopek je zelo enosta'^^
oceni v spričevalu se doda poprečna ocena v tistem učnem f iaei metu, izračunana na eno decimalko. To poprečje se itak ^ T0 izračunati za statistiko. Primeri: vzemimo dva učenca iz razi*1'1, gos. šol, oba z ocenama dobro v določenem učnem predmetu; P°PreiPov v prvi šoh je 2,5, v drugi pa 3,5, tako da sta oceni v spričeVjokr(
dobro (2,5) oz. dobro (3,5). Očitno je, da je prvi učenec P*1’j nap
boljši od drugega, saj je nad poprečjem, medtem ko je drugUjavr
njim; je za celo enoto boljši. Na ta način je tudi mogoče, ““jsop izkaže učenec z boljšo oceno slabše kot učenec s slabšo ocenO’':Pr0] primer: prav dobro (4,1) in dobro (2,9). Ni izključen celo abs^ve^ da je učenec, ki ima za dve enoti boljšo oceno slabši od drUMdeJ Na primer: prav dobro (4,1) in zadostno (1,9). Z malenkosljfjja dopolnitvijo dobi torej spričevalo v sedanji obliki neprimerno ve,jV
jasnost. Taka spričevala bi sprejemnim šolam omogočila Pra jiPri
sprejemnega *ZP ]up0
izbiro brez — tako in tako problematičnega
Vendar tudi taka spričevala povsem ne rešijo problema- vj mimo npr. učenca, kije tehniško zelo nadarjen, matematika pa j
dela težave. Zagret je za višji tehniški poklic!1 Zelo verjetno je. s svojo vztrajnostjo v študiju tudi uspel, toda sprejemna šola ^Pj
na podlagi spričevala morala odkloniti. V takem primeru bi
d Hen
l	—(J- I---------------
primerno, da mu da osemletka posebno priporočilo; saj so i2 v pokazale^ da je vztrajen in vesten delavec s poprečno inteligei*c
vedno boljši od nadpoprečno inteligentnega, a nesolidnega. ‘
VJA
ANTON BREZ

Pedagoški svetovalci, dobrodošli!
n>
et
t Vsak umski pa tudi fizični H .ehvec je v skrbeh, ko sliši, da le prišel nekdo, ki bo pregledal •,f nkgovo delo. Se tako vesten de-tavec napravi v svojem poklicu C takšno napako. Kdor je zelo pi-i Molovski, jo bo gotovo odkril in # potem kritiziral Takih ljudi s' gotovo nihče, pa če dela še W dobro, ne želi. Želi pa si,
, a mu kdo tovariško pove nje-m napake in svetuje, kako bi | llk čimprej odpravil.
Tudi prosvetni delavci se ne eselimo pedagoških sveto-j Mcev, ki nas obravnavajo pre-kritično. Ne upoštevajo na-m težav pri delu, in ga ocenijo k {^o po tem, kako so učenci w jscipHnirani in koliko znajo
hsto
uro, ko je svetovalec na
e i ^isku. Vemo pa, da otroci niso 0\\ Vsak dan enako pridni. Zgodi ,j0,i !e’ da smo razočarani nad naj-gj ^ ti Šim učencem. Vedno ne po-glt 'že tistega, kar zmore. So pač M ^ tič ni vzroki. Kaj jih bom na-tfij ‘Sevala, saj jih vsi prav dobro jnf 'Znate. Ce smo odkriti, smo pit aki tudi odrasli.
M n
Odvisno je tudi, v katerem *Zredu hospitira tovariš sveto-uit Va^c. Ce je razred po učnem
"te?.
ufPehu in disciplini na splošno
'u jfie učni uspeh po posameznih .J fjt.Zredih kaj različen. Svetovalci
. se bo učitelj gotovo tudi n® jt? °drezal Učenci bodo bolj »i/)! rJtvm, kot v razredu s slabšim j(]l) 7~?im uspehom. Učitelj pač ni ’ j ^‘v, v kateri razred je pripeljal J °v<zriša pedagoškega sveto-. j Vatca. Tisti razred, ki je imel na ld\Un,iku, tja je pač moral iti. Ve-r pa, da na nobeni šoli niso UL j učenci enako prizadevni in
I ti } morali upoštevati vse oko-i tščine in vsi učitelji bi jih bili v\leseti, ko bi se pojavili na naših u j °tah. Eden od takih sveto-
V	u Va‘Cev te Prof- Franc Marič 7 liL ^artt}ora- Obiskal je že več { i°t na Koroškem in povsod smo K?« bili veseli.
m
^2 P° končani uri sva imela kra-vj tek razgovor. Pohvalil je skrbne
V	priprave in dejal, da bi lahko pi-,0 i ^ta krajše, ker mi vzamejo pre-
i ?č časa. Tudi dispozicija se mu zdeb predolga, ker imajo cenci učbenike. Do tega spo-Mnja sem prišla tudi sama, a ofela sem pomagati slabšim ccncem, ki se iz knjig ne znajo Clti, niso sposobni abstraktne-vih- Oljenja in ne znajo poiskati > J .‘^a. Vsaka stvar je za nekaj / n° • Za drugo pa slaba. Na-oV Pravib bom pač pedagoški po-
izkus. Letos bom pisala daljše povzetke, drugo leto pa krajše. Tiste, ki bodo pokazali boljše rezultate, bom obdržala Opozoril me je, da sem učenke premalo aktivirala oziroma pritegnila k delu. Premalo so se oglašale. Povedala sem mu, da mogoče zato niso vzdigovale rok, ker niso upale, saj imata samo dve učenki oceno prav dobro, nekaj dobro, precej pa zadostno. Najbrž jih je bilo sram, če bi napačno povedale. Vsekakor bi jih pa morala večkrat poklicati.
Potem me je spremil še v najtežji razred na šoli. Ves učiteljski kolektiv si prizadeva, da bi si učenci tega razreda izboljšali uspeh, a je bil le 68 %. Tudi disciplina je bolj slaba, a malo bolje je kot v prvem polletju. Upam, da bodo tudi ti učenci počasi spoznali, da je njihova prva naloga učenje. Po mojem mnenju je precej takih, ki niso socialno zreli za ta razred. Svetovalec me je razumel, zapustil je razred in dejal, da me ne bo več mučil.
Ko je odhajal, mi je stisnil roko in mi zaželel veliko uspehov pri delu. Odkrito povem, da sem se precej prestrašila, ko sem ga zagledala, sedaj pa si želim, da bi še večkrat prišel in mi pomagal prebroditi težave. Rada sem sprejela njegovo kritiko in bom skušala napake čimprej odpraviti. Upam, da so taki svetovalci vsem učiteljem dobrodošli in si jih vsak dan želimo na šolo.
MARIJA RATEJ
j^cdaljevanje iz prejšnje številke)
jg0v®1 strani pa je s tem onemo-0„ e.n° sistematično razumsko a-lanje gradiva in prav tako iestano vključevanje novih Ijur^tetnih spoznanj.
;aVJl j t Od preteklega stoletja do s° nastale velike spre-#!Tombe v družbenem razvoju. li^L 0udobje je svet prometno, /tejpoJ^darsko in politično tesno ;eVj0K ez^° ali, drugače rečeno, p4an Pdo je odvisnosti. Izreden slniavri 50 dosegla sredstva obveščanja, kot so ča-lO.jPro !’ radio, televizija in drugo. 3Si||lves!net in sredstva javnega ob-so prevzela dobršen oS1fiia -0®’ k* jih je imela geogra-4^, splošnem izobraževanju
izp']Pri
jjnif] ^ času znanstvene in teh-
sh>KeVOluciie’ ko se spozna-' hilpori, . eme vede izredno hitro
libidu,0nfVai°’ ni.več m0g0Če
M n *-------
avi3pri samosti, in to ie potrebno uPoštev°tnem p0uku Seograiije
^■ati s tem, da bi pri sploš-tžev
hZaradi tega
Zibati
na znanost
nove poti, kako bi lahko
temu lahko mora sle-tem obdobju
čim več prispevala k splošni izobrazbi. Pri tem seveda tudi geografija ni nobena izjema, temveč je mogoče celo med prvimi, ki je prišla v krizo. Nov sistem geografskega izobraževanja mora v skladu z današnjim časom temeljiti predvsem na vzgoji geografskega mišljenja, ne pa na spominskem osvajanju gradiva. Usposobiti mora doraščajočo mladino, da se bo znala sama izobraževati, uporabljati sodobne vire informacij in pridobljena spoznanja uporabljati v praksi.
III. NOVE SMERI GEOGRAFIJE KOT UČNEGA PREDMETA Iskanje novih smeri geografije kot učnega predmeta je zelo pomembno vprašanje, ki ga je treba temeljito teoretično preučiti in preskušati tudi v praksi. Če teh vprašanj ne bomo načelno rešili, potem ne bomo mogli resnično reformirati učnih načrtov niti v osnovni šoli niti v srednji. Od teh načelnih odločitev je odvisno, kakšno vzgojno vlogo in kakšno mesto bo imela geografija kot
Sodobno urejena knjižnica v Gornji Radgoni; v sredini knjižničarka Marija Plut. (Foto J. Kovič)
UČITELJ NI KOT DRUGI LJUDJE
Šest let poučujem in šest let opazujem. Sebe, nas Učitelje. Več mojih sošolcev, ki so pred šestimi leti končali učitelišče, ne poučuje več in vsako leto jih nekaj za vselej zapusti razrede in šole. Ugotavljam: po navadi so to temperamentni ljudje. Sprašujem jih: Zakaj? Ni vedno zaradi denarja, kot se pogosto misli. Potem gledam in premišljujem o tistih, ki so ostali in ki hočejo ostati. Ogledujem si jih na sejah, sestankih in seminarjih. Ne razlikujejo se od „navad-nih“ ljudi, zato nimajo potrebe, da bi zbežali mednje.
In vendar se razlikujejo. Počasi odkrivam: neprestano se čutijo ogrožene. Najprej od svoje vesti: Ali sem res tako nesposoben, kot se o meni govori? Vse tako vneto študira, vse se izobražuje in hiti s časom naprej, le jaz ostanem nemočen na repu dogajanja. Delo samo mi jemlje preveč časa.
Tudi neučitelji imajo delo. Toda pri delu jim misU ne uhajajo nazaj; oni hite naprej in če so naredili napako, jim je odpuščena, celo pozabljena. Pred njimi se odpira jasna pot, zaradi prepoznanih napak še bolj gotova in če si učitelj prizadeva, vodi ta pot naravnost navzgor. Povzpneš se po njej in če imaš obenem tudi srečo, lahko za-siješ tam gori na vrhu kot zvezda. Jaz pa ne vidim nobene poti, za menoj je ni in pred menoj tudi ne. Svoje delo zapisujem z nevidnim črnilom. Šele mnogo let kasneje se lahko zasvetijo moje besede. Če se? Večina učiteljev se trudi, da bi se. In če se, ostane tiho zadoščenje. Nič drugega. Zato opažam: starejši učitelji so bolj umirjeni, ne samo zaradi let.
Potem gledam mlajše in sebe. Z ženskami je v glavnem opravil Pavle Zidar. Njegovo knjigo sem prejela v dar s posvetilom (ne Zidarjevim):.. . za tolažbo in spodbudo!"
Kaj pa moški, mlajši učitelji? Po prvih letih službovanja
so nekateri že močno zagrenjeni Kot bi bili neposredno prizadeti v svoji moškosti. Ne kažejo se radi v veliki moški družbi. Izberejo si tihega sogovornika v zadnjem kotu in govorijo o lovu. Potem tudi o dejanjih v svetu; potem, čisto na koncu, nekaj o sebi. Želo malo. Z dobro pripravljeno in opravljeno učno uro se pri kozarčku ne moraš bahati. Domov odhajajo z mačkom. Ampak moralnim.
Kaj pa kolegi? Nekateri se prenašajo drugi ne, so pač ljudje. Če ima nekdo veliko energije, dobimo „zoprnega reformatorja", ki se mu maščujemo z osamitvijo. Tako raste v 'zbornici takšna klima. Besedice, pohvale ali priznanja svojemu kolegu, ki se trudi, je pa po značaju nekoliko „težak", za vse na svetu ne izgovorimo. Tako ga kaznujemo, čeprav smo ob tem tudi sami kaznovani Situacijo lahko reši ravnatelj. Če jo?
Potem prihajajo pedagoški svetovalci Eni kot dežek, drugi kot toča. Po potrebnem dežju se ozračje v zbornici prijetno ohladi in diši po kavi Po toči se ranjeni zdravijo na različne načine. Razumevajočemu bi odkril svoje težave in kesanje, toda takih med kolegi največkrat ni. Občutlivejši hodijo še dolgo naokrog s črnim napisom: ,Neodgovoren".
Učitelj ni kot drugi ljudje. Je popolno bitje in ne sme delati napak. Če jih dela, ga napake požrejo, če ga ne prej kolegi, ali pa se, z malo vesti, požre sam. In doslej še nisem srečala nobenega brez vesti Pač, nekoč sem ■ga, pa ga zdaj ni več. Ni več učitelj. Rekel mi je: „ Vsi, otroci, starši, kolegi, družba, vsi ti strižejo peruti, potem pa zahtevajo, da visoko letaš. “
Zdaj mu nihče več ne striže peruti, in verjemite, visoko leta.
UČITELJICA ANICA BIZJAK
učni predmet v okviru vzgojnih ciljev splošno izobraževalne šole.
Pri nas se s temi vprašanji doslej nismo dosti ukvarjali. Didaktika geografije, ki bi spremljala razvoj posameznih geografskih ved in raziskovala, katera znanstvena spoznanja lahko na določeni razvojni stopnji vključimo v učni proces, se pri nas doslej še ni razvila. Nimamo nobenih večjih raziskav, ki bi potrdile ali ovrgle naša teoretična predvidevanja, zaradi tega tudi ne moremo postavljati lastnih tez o novih smereh geografije kot učnega predmeta, ki se pojavljajo v različnih evropskih deželah, najhitreje spoznamo, če si ogledamo najvažnejše smeri, ki so bile omenjene na sekciji za didaktike na evropski regionalni konferenci v Budimpešti.
1.	Regionalna geografija naj se umakne v ozadje. Čeprav da dosedaj ustaljeni pregled po regijah ali državah učencem različne informacije 6 različnih naravnih razmerah, stopnji razvoja, družbenoekonomski ureditvi itd., vendar ne omogoča sistematično vzgoje geografskega mišljenja. Regionalna geografija ali, bolje rečeno, regionalni koncept je po svoji zamisli obsežnejši. Prva regionalna sinteza, ki zajema vlogo in pomen
posameznih dejavnikov — od talnih osnov do gospodarskih, socialnih in pohtičnih faktorjev, je ne glede na dvomljivo znanstveno vrednost v splošno izobraževalnih šolah problematična. Tudi največji zagovorniki regionalne geografije zahtevajo, da je potrebno v osnovni šoli pred regionalno geografsko obdelavo uvesti daljši tečaj (ki naj bi trajal do dve leti) spoznavanja občih pojmov, delovnih metod in načinov delnih sintez. Tudi po tem pojmovanju je regionalna sinteza lahko šele cilj 'T3cgrafskega spoznavanja v učnem pročesu, ne pa izhodišča, kot se pogosto dogaja v naši šolski praksi.
2.	Druga skupina didaktikov se nagiba k temu, da bi regionalno geografijo nadomestila obča geografija. Zagovorniki te zamisli s tem ne zahtevajo, naj bi namesto sedanje regionalne geografije uvedb obravnavanje abstraktnih pojmov iz obče geografije, ki bi ne imela nobene prave medsebojne povezave. Tažišče spoznavanja bi bilo vsekakor na razumskem spoznavanju gradiva, na spoznavanju pojmov, zakonitosti in delovnih metod, toda celotna obravnava bi temeljila na prostorskem vidiku. Avtorji te zamisli so izdelali tudi že nov sistem obče geografije. Občo geografijo bi razdelili na štiri
Svetovalec naj svetuje
»Ali sem jih dobro?«
Poučujem na eni izmed večjih osnovnih šol na Dolenjskem. Svoja predmeta imam rada, pa tudi z učenci se razumemo, čeprav me včasih spravijo v slabo voljo, ker so včasih z mislimi drugje, kot pri učni uri.
Nekega dne pa se nas je (nekaterih) nepričakovano lotila slaba volja. DobiH smo namreč obisk: pedagoškega svetovalca. Svetovalca? Ko sem odhajala iz službe sem se molče spraševala, če je to res svetovalec. Bila sem namreč prikrajšana za vse tiste dobre nasvete, ki jih ob takem obisku upravičeno pričakujemo. Po obisku v razredu (pri vsakem izmed nas je bil po eno učno uro) se je „svetovalcu“ neznansko mudilo drugam. Le toliko je imel časa, da je kritiziral, kričal. Zakaj? Ah ni kot ocenjevalec in svetovalec toliko sposoben, da bi se z nami pogovoril, nam razložil napake in svetoval drugače? Željni smo nasvetov, dobrih nasvetov, ki nam bi obogatiH naše delo. Tako pa se ob takem diktatorskem odnosu lahko pučutiš le kot nesposobnež, kljub vsakodnevnim naporom, predpisa-
nemu študiju, ki ga poklic zahteva.
Kaj naj si misbm o svetovalcu", kije v zagotovilo za svoje dobro opravljeno delo nekomu postavil vprašanje: ,Ali sem jih dobro? “ Mislim, daje komentar odveč.
Svoje misli želim skleniti s tem, da resno odklanjam sodelovanje s takimi ljudmi in si želim dela z ljudmi širokega obzorja, dobrih metod in izkušenj, ki jih znajo tudi koristno posredovati. Prepričana sem, da taki ljudje so, morda je navedeni primer celo izjemen, vendar je. In to me zelo moti.
M. B.
Vzgojitelj ali profesor: kdo ima odgovornejše delo?
Kaj menijo o vašem pokUcu tisti, ki ne delajo v prosvetni stroki
NADA GLASER: (20 — študentka); Po moje vzgojitelj.
FRANC BRDNIK (19 — dijak): Bolj cenim profesorja kot vzgojitelja, ker profesor vtepa v glavo znanje. Na mlajšega vpliva bolj vzgojitelj, na starejšega pa profesor.
MARIJA MEGLIC (40 — kmetica): Profesorjevo delo je bolj odgovorno.
PEČNIK ANDREJ (40 — arhitekt); Ah profesor ni vzgojitelj in narobe?
JANEZ KURBUS (18 — dijak): Če je profesorjevo delo dobro, je njegovo delo odgovornejše.
FRANJO HREN (19 — dijak): Po moje je vzgojiteljevo delo težje.
SONJA SKRIPE (gospodinja): Vzgojitelj. Profesor ima svoje ure.
MAJDA POLANIK (17 — trgovka): Po moje vzgojitelj.
ANDREJA VITORIJ (75 upokojenka): vzgojitelj ima odgovornejše delo. Poleg staršev je prvi, ki vpliva na otroka. Profesorjevo delo je bolj znanstveno.
FRANKO ROJKO (14 - učenec): Profesor.
TAMARA PETKOVŠEK:; (19 — dijakinja): Prav gotovo vzgojitelj, zato ker svetuje, pomaga ter usmerja, profesor pa ni toliko zainteresiran za razvoj osebnosti svojega dijaka.
DANIJELA ŠUŠTARŠIČ (17 — dijakinja); Vzgojitelj, mar ne? On naravna mlado drevo. Profesor ima opravka že z dokaj olesenelim deblom.
ANKA MARINIČ (18 — dijakinja): Profesor. Kdo pa daje nezadostne, če ne profesor? Mar to ni odgovorno?
JANEZ JURGEC (24 — uslužbenec): Tako profesor kot vzgojitelj. Če sta dobra, oba učita in vzgajata.
LADISLAV SEVER (38 — delavec): Ja, kakšno delo pa sploh ima vzgojitelj? Mar je to, da se v vrtcu igra z otroki, kakšno delo? To zmore vsak. Profesor, ta pa mora imeti visoke šole, da lahko uči.
MANICA MAKOVEC, Dijaški dom - Strossmayerjeva, Maribor
velike skupine: naravne strukture, strukture človek — narava, funkcijske strukture in kulturno pogojene strukture.
3.	Nekohko dlje je šla tretja skupina didaktikov, ki se zavzemajo za to, da bi pouk geografije v šolah potekal ob spoznavanju raznih modelov. Pod modeli so mišljeni podrobni prikazi raznih prostorskih shem, kot je, na primer, Davisov sistem erozijskih ciklov, Christa-leijev model centralnih krajev itd. Ne glede na to, kako kompleksni bi lahko bili ti modeli, se je treba bati, da bodo preveč shematični in-mogoče tudi preozko usmerjeni v določeno področje.
4.	Veliko didaktikov se ogreva za zamisel, naj bi pouk geografije temeljil na obdelavi projektov. Pod temi projekti so mišljene med seboj tesno povezane teme, ki bi jih reševab učenci posamezno ali v skupinah- v daljšem časovnem obdobju. Pri tej zanimivi zamisb se teoretiki ne morejo zediniti, na kateri razvojni stopnji bi lahko s takim načinom dela začeli. Nekateri menijo, da je tak način dela primeren predvsem za srednjo šolo, drugi pa pravijo, da se da ta način dela uspešno uvajati že v sedmem razredu osnovne šole. Ideja o projektih zahteva znatne materialne osnove (od programov, priročnikov
do aparatur in računalnikov), od učiteljev geografije pa velike napore vsestransko strokovno in metodološko razgledanost ter sodelovanja s strokovnjaki drugih strok.
Po pregledu nekaterih najvažnejših smeri pri spreminjanju strukture geografskega učiva v splošno izobraževalnih šolah lahko ugotovimo nekatere skupne značilnosti. Taka skupna misel v vseh tezah je, da regionalna geografija v taki obliki, kot je sedaj, ni več primerna in da zaradi tega geografija kot učni predmet ne daje tistih izobazbenih vrednot, ki bi jih od nje lahko pričakovali. Kakšna pa naj bo nova smer, o tem so mnenja tudi v tujini zelo razbčna. Pri nas pa bodo razhajanja pri izbiri nove smeri še znatno večja. Vse te teorije so nastale v tujini in so bile tam že preskušene. Zato so tudi odsev drugačnega okolja, drugačne stopnje družbenega razvoja in končno-tudi drugačnega socialnega in kulturnega kroga, zato se jih ne da avtomatično prenesti v naše razmerje. Naša dolžnost je, da razvoj teh smeri spremljamo, da preskušamo razne izsledke in iščemo rešitve, ki se nam bodo zdele za naše razmere najbolj primerne.
DR. JAKOB MEDVED
Ruščina — izbirni predmet
Srednja šola, zlasti gimnazija, ni več tista šola, ki bi jo kdo lahko obiskoval zaradi gmotne zmogljivosti ali razumske prodornosti ali sposobnosti Vanjo prihaja vedno več osmošolcev iz osnovne šole, če ne celo večina. V gimnazije je naval kljub sprejemnim izpitom. Učenci se sprašujejo, kateri jezik naj izberejo kot drugi tuj jezik. Pred njimi je pisan izbor:- francoski, nemški in ruski. Prav zaradi velikega vpisa bi lahko jezike enakomerno porazdelili. Navadno pa se ne odločijo za ruščino.
Zaradi stalnega opadanja pri vpisu ruščine, se ozrimo nazaj, kako so se Slovenci učili ruščine v preteklostii in navedimo
za ruščino povsem opadlo. Seveda velja to najbolj za Slovenijo, kajti južne republike so jo mnogo bolj ohranile.
Profesor Rode je zapisal v Naših razgledih 7. aprila 1972.: ,,Pri reševanju drugega tujega jezika naletimo še na drugo težavo, izbira drugega tujega jezika. Razen nekega priporočila tedanjih zveznih organov leta 1962, ki pravi, naj bi bili štirje svetovni jeziki, angleščina, nemščina, francoščina in ruščina, enakomerno zastopani na naših šolah, ni nobenega dokumenta, ki bi urejal to zadevo. V praksi je v veljavi formula, da dragi tuj
jezik dijak lahko izbere sam. Navadno v vpisnici starši povedo svojo željo. “
Tako vpis v nekaterih šolah močno pojema, v nekaterih primerih že dve leti nimamo prvega ruskega razreda, medtem ko smo včasih imeli po več vzporednic.
Delno je krivo za tako majhno zanimanje za ruski jezik tudi založništvo v matični zemlji. Založbe zahodnih jezikov s pisano besedo, filmi in zastojn-skim pošiljanjem knjig ali celo zbirk opravijo učinkovitejšo
propagando. Podobno bi morale storiti tudi ruske založbe, zlasti še zato, ker so tam knjige neprimerno cenejše. Skratka, zanimanje opada prav sedaj, ko so odprte vse možnosti in meje. Z marsikaterim učiteljem se ob odhodu na gimnazijo osmošolci posvetujejo. Ta jih lahko mirno napoti na ruski oddelek, saj imamo zdaj strokovno usposobljene učne moči, česar za povojni čas nismo mogli reči Zanimanje za ruščino torej opada. To je pokazalo tudi tekmovanje, kamor se je prijavilo le 40 učencev iz vse Slovenije.
(Nadaljevanje prihodnjič)
nekaj vzrokov, zakaj opada: zanimanje zanjo.
Generacije pred nami so se prostovoljno, iz slovanske zanesenosti in ljubezni lotevale študija ukrajinščine in ruščine.' Naše starejše leposlovne revije in glasila nam to verno dokazujejo. Tudi rodovi po zmagi oktobrske revolucije so se živo zanimali za ruski jezik in njegovo slovstvo ter ga prevajali. To delo so opravljale vse revije ne glede na svetovni nazor, ki so ga posredno izpovedovale. Pobudnik za to širino je bil naš Fran Celestin, ustanovitelj ruske katedre na zagrebški univerzi, vendar je poznejši rod vse to celo nadrobno obdelal
Nastopil je čas, ko ni bilo zaželeno, včasih celo prepovedano, ukvarjati se z ruskim jezikom. Politične sile so se bale, da se s študijem ruskega jezika vnašajo za tedaj strupene in nevarne revolucionarne misli. Toda izobraženci in razgledani delavci so se učili naprej, s ponosom in zavzetostjo so segali po ruskih knjigah v zavesti, da knjiga zbližuje narode.
Po drugi svetovni vojni je postal pri nas ruski jezik obvezen šolski predmet, najprej v sedem-letkah in osemletkah, nato v gimnaziji. Tedaj to ni bila le moda, tudi potrebe še ni bilo kot danes, pač pa je povojno razpoloženje dvignilo učenje ruščine. Celo sindikalne podružnice so uvedle pouk ruščine in tekmovale med seboj, kdo bo bolj napredoval
Informbirojevski spor je za deset let ruščino utesnil, celo ukinili smo jo. Politična odjuga jo je znova uvedla, toda stare širine poučevanja ruščine ni več doseglo. Tako je postala ruščina na gimnaziji vedno bolj drugi tuj jezik, kar je ostal vse doslej. Po češki krizi pa je zanimanje
Zaverovanost v ideale
Pokojna Davorina Bevkova je bila svojevrstna plemenita in borbena osebnost, zvesta in požrtvovalna življenjska sopotnica 'pisatelja Bevka. Njen značaj mu je bil v trdno oporo v dolgih letih preizkušnje, ko je vihra fašističnega potujčevanja pretila, da bo izkoreninila slovensko besedo. Da je Bevk vzdržal tako dolgo, je vsekakor tudi Davori-nina zasluga, saj je bila poosebljena zaverovanost v ideale, trdno zasidrana v veri v pravičnejši svet.
Rodila se je L 1894 v predmestju Gorice in že kot otrok spoznala bridkost socialnih krivic. Nadarjeno, živahno dekletce se je z vso gorečnostjo oklenilo želje - postati učiteljica! Požrtvovalni svojci so ji to tudi omogočili: obiskovala je nemško žensko učiteljišče v Gorici Da bi dala duška narodnostni zavednosti, se je v usodnem letu 1914 - v katerem je maturirala - odrekla svojemu imenu Martina in prevzela ime Davorina Ze jeseni se ji je izpolnila davna želja - odšla je poučevat v istrsko odročno vasico Kubet. Bila je res v pravem pomenu besede: ljudska učiteljica Po prvi svetovni vojni je poučevala na Goriškem, nazadnje v Vipolžah do leta 1925. Ker se ni uklonila fašistični oblasti, je bila - po Gentilijevi šolski reformi — premeščena v Piemont za „maestrino“. Zapustiti je morala svoje šolarje prav v tistih usodnih letih, ko je bilo potrebno, da na Primorskem odrašča klen mladi rod, ki bo znal kljubovati potujčevanju! Davorina se je v gorski vasici v Piemontu počutila kakor izruvano drevo in na tujih tleh ni dolgo vzdržala. Toda takrat je
Radijske šolske ure
Sklepi prvega jugoslovanskega posvetovanja o mestu in vlogi radijskih šolskih ur
(v spomin Davorini Bevkovi)
že dobro poznala pisatelja Bevka in se je na njegovo željo leta 1925 vrnila v Gorico: zaživela sta skupno življenje, zasidrano v ljubezni, zaverovana v plemenito poslanstvo: ohraniti na Primorskem slovensko umetniško besedo. Bila sta dovolj trdna, da sta kljubovala vsem udarcem življenja - preziru in preganjanju. Zlohotni pozornosti sta se umaknila v Trst, kjer sta skromno živela v Rocolu, v delavskem predmestju v enosobnem stanovanju brez vodovoda in elektrike. Toda že čez nekaj mesecev sta se znašla za zapahi, in ko so ju izpustili iz zloglasnega tržaškega zapora pri „jezuitar-jih“, sta bila iz Trsta - izgnana!
Na prvem jugoslovanskem posvetovanju o mestu in vlogi radijske šole v sistemu vzgoje in izobraževanja v SFRJ, kije bilo 10. in 11. maja na Ohridu, so bili sprejeti naslednji sklepi:
Glede na to, da je modernizacija in racionalizacija učno-vzgoj-nega procesa nujno potrebna in ker je radio eden močnih sodobnih komunikacijskih medijev, menimo:
—	da lora družbena skupnost s pomočjo samoupravnih dogovorov izoblikovati sodoben koncept izobraževanja s pomočjo radijskega medija in tako dobiti smotre in naloge radijskega izobraževalnega programa;
—	naj vsi zaiteresirani dejavniki omogočijo tudi tehnično opremljenost šol ter tako sprejem izobraževalnih programov;
—	da je v tej zvezi treba izdelati sistem financiranja izobraževalnega programa radia, organizirati nujno potrebne sodejavnosti — skupne programske svete, katedre za študij RTV pedagogike pri pedagoških akademijah in fakultetah, službo za sprejemanje in vrednotenje izobraževalnih oddaj radia — usposobiti kadre za oblikovanje sodobnega izobraževalnega programa radia;
—	da pedagoški teoretiki definirajo, določijo v pedagoški teoriji in praksi mesto radia in da se kot nujno potrebno napiše metodika šolskega radia.
—	naj se v okviru jugoslovanskih radijskih postaj omogoči 120 minut izobraževalnega programa dnevno (60 minut za premierne oddaje in 60 minut za njihove reprize), ki bo namenjen predšolskemu, osnovnošolskemu, srednješolskemu in visokošolskemu izobraževanju, kakor tudi izobraževanju odraslih;
—	naj se vzpostavi programsko in tehnično sodelovanje izobraževalnega programa radia in televizije, tako da bi oba medija zagotovila nujno enotnost izobraževalno-vzgojnega delovanja;
—	naj izobraževalni program radia skupno oblikujejo (programirajo, varificirajo, emitirajo, evaluirajo) republiške in pokrajinske prosvetne ustanove ter radijski strokovnjaki. Izobraževalni program radia naj ima posebno mesto pri matični radijski postaji.
M. D.
Vrnila sta se v Gorico, kjer sta na Solkanski cesti, v skromni hiši, v kateri so prebivali rokodelci in železničarji, živela vse do odhoda v partizane. Bevk - duša pisateljske in založniške dejavnosti na Primorskem - je zbujal ogorčenost fašističnih oblastnikov. Ker se jim ga ni posrečilo niti pregovoriti, da bi se umaknil v Jugoslavijo, niti ga prisiliti k molku, so se vse pogosteje ponavljali sunki nasilja: zasliševanje, hišne preiskave, grožnje, spet hišni pripor in nato konfinacije! Na otoku Ventotene je moral vzdržati leto dni in pozneje, ko je Hitler z bliskovito vojno osvajal države, je bil Bevk znova pregnan na jug Italije, kjer je do leta 1941 čemel v taboriščih: Pisticci, Colfiorito in Isernia.
V trenutkih malodušja mu je bila Davorina v trdno oporo tudi tedaj, ko je bil daleč od nje. Živaheit temperament, neomej-na narodna zavest, neusahljiv optimizem, neuničljiva energija in topla človečnost — to so bile bistvene lastnosti njene osebnosti. Prežeta z zanesenjaško vero v poslanstvo Bevkove ustvarjalnosti je z njim vzdržala vse — vsemu navkljub! Bila je njegova neutrudljiva in požrtvovalna sodelavka, prepisovala je njegove številne rokopise, občasno pa tudi sama zasukala pero. Za Goriško matico je napisala knjigo za gospodinje „Ljubi moj domek“ in za zbornik „Luč“ v Trstu prispevek „Žena v raznih poklicih", oboje je izšlo L 1934 s psevdonimom Martina Seljak. Razen tega je bila politična delavka, skrbela pa je tudi za zveze med Bevkovimi sodelavci, zlasti še v prvih začetkih organiziranja Osvobodilne fronte v Gorici. Morala je v zapor, ker so v nenadni hišni preiskavi našli pisma organizatorjev.
Življenje pa tudi njuni tihi, osebni sreči ni prizaneslo: 1939. leta je umrla njuna hčerka Jerica Ob ugaslem plamenčku življenja, v vonju sveč in cvetja sta po radiu poslušala grozljivi hrup Hitlerjevih vojnih fanfar. V usodnem položaju je zanju veljalo samo še: živeti in se upreti krivici in nečlovečnosti! Tako sta tudi storila. Bevk je iz goriških zaporov 10. septembra 1943 odšel v partizane in kmalu za njim tudi Davorina: delovala je na osvobojenem goričkem ozemlju kot članica glavnega odbora AFŽ. Na tem teritoriju je ostala skoraj ves čas - tudi v l. 1945.
Davorina je bila v svojem elementu: spet je lahko delala v tesnih stikih s preprostimi ljudmi v kmetskih domovih po globačah in strmih pobočjih. V nenehni nevarnosti pred izdajami in v napetih situacijah je bodrila ljudi in jim krepila vero v zmago pravice, ki je dozorela v svobodi Toda Trst in Gorica sta bila znova odrezana od narodovega telesa! Ta zavest je Davorini in njenemu možu obležala kot kamen na srcu. Leta 1947 sta zapustila Trst in se za stalno naselila v Ljubljani
Ko'pa je Bevk po upokojitvi opustil visoke funkcije, se mu je izpolnila davna želja: da bi se posvetil le pisateljevanju, zlasti mladinskih del Vabili so ga na literarne nastope v šolah in tako je obiskoval šole po vsej Sloveniji. Davorina ga je pričakovala, ko se je vračal, obložen s šopki cvetja in ličnimi šolskimi izdelki Te spominčke - izraz ljubezni in spoštovanja - sta zelo cenila. Navduševala se je nad tovrstnim Bevkovim poslanstvom, zavedajoč se pomembnosti osebnega stika pisatelja in mladino. Bila je zelo razgledana, saj se je zanimala za vse: za politiko, vzgojo, filozofijo, za socialna vprašanja. Za vse je našla čas in tudi v pozni jeseni življenja nosila vsa bremena vsakdanjih opravil Poleg tega pa je, vztrajna, delavna, uredila v Novi Gorici v Rožni dolini prijeten dom Tako se je Bevku izpolnila davna želja, da bi v domačem okolju lahko v miru pisateljeval, saj mu snovi ni nikoli primanjkovalo. Rada sta zahajala tja na sončno Goriško, v svoj z vrtom obdani dom, ki ga je Bevk, Šegov in hudomušen, imenoval „vila Pujka", namigujoč, da sta ga dolgo odplačevala na obroke. V tihoti poletnih dni - v avgustu 1970 - je sredi dela hudo zbolel in 17. septembra prav na Svoj 80. rojstni dan v Ljubljani umrl
Bard goriških bojevnikov, rapsod Primorske, se je za vedno vrnil domov. Davorina je kljub nepopisnemu trpljenju vzravnava prenesla ta strašni udarec in odslej živela le za eno nalogo — da bi pomagala čim-prej uresničiti svoje besede: „ Vse, kar je Bevkovo, ni moje, pripada skupnosti!" Spet je oživela njena neizčrpna energija, ko so urejali pokojnikovo zapuščino, ki bo še natančneje osvetlila lik pisatelja Bevka in njegovo bogato literarno dediščino. Davorina se je z vneto prizadevnostjo oklenila načrta: pokojnikovo delovno sobo z rokopisi, korespondenco in knjigami iz ljubljanskega stanovanja, naj preneso v idrijski muzej. V hišici v Rožni dolini v Novi Gorici pa bodo uredili Bevkov kulturni center.
Ob prvi obletnici pisateljeve smrti so v idrijsketn muzeju odprli Bevkovo spominsko sobo, toda Davorina ni dočakala tega dne. Tiho, neopazno - kakor je živela - je odšla od nas 18. avgusta 1971. V tihotnem gaju mrtvih, v Solkanu počiva f skupnem grobu ob svojem možu in hčerkici Prav je, da poznamo Davorino, Bevkovo neuklonljivo, požrtvovalno življenjsko sopotnico.
GEMA HAFNER
Ko sem prišla domov
Prvi mrak je ležal nad vasjo, ko sem hitela proti domu. Že let°" , pol sem bila v mestu v šoli, pa se mu je zdelo, da je že zelo dolg0, t odkar sem zapustila rojsmo vas. Domov sem prihajala poredko^ ( DcTiarjo. hisctn itnclci veliko in pot do železniške postaje do dottitil ^ bilo zelo dolga.	(
Vila se je med gozdovi in njivami ter se večkrat približala btU ( Mure. Pomladansko deževje je razmočilo tla in kotanje napolnil0, (
vodo. Po nebu so se podili temni oblaki in pripravljalo se je netiti ,
Y CS d. KS. X / tc. LZtt OCZ kje- [SKSKA.I ll	KS IS IU IVI Ul [Sl l[SI UV IJUllS	JVs ' »- - .
Začela sem teči. Južni veter se je z vso silo upiral vame. Pribliz0. sem se gozdu, ki je čudno vršel. Tu in tam se je suha veja prelot10 ( in padla na tla. Narasla Mura je preteče šumela in nekje v vasi f ( bilo slišati pasji lajež. V prsih me je stiskalo. Zajokala bi nag k' s toda nisem mogla, samo solze so mi tekle po licih.	(
Doma sta živela le mama in oče. Mama je garala kot živina, °j .
5	eiA
pa je pil in zapravljal. Kadar sem prišla domov, sva z mamo vea ,.
! .
jokali. Tolažila sem jo in ji vlivala upanje, da bodo tudi za ■	(
prišli lepši in srečnejši časi. Večkrat sem ji dejala: „Ljuba tnat^l r potrpi, da pridem do poklica. Potem boš prišla k meni in ( srečni. “ Mama se je nasmehnila skozi solze in me stiskala k sebi-
Pot se je vlekla v neskončnost. Rada bi že videla mamo in 1 v
izročila darilo, ki sem ji ga kupila. V roki sem nosila šopek in papir zavito svileno ruto. To je bilo darilo za mamo, skromno,), vendar sem upala, da ga bo vesela. Ponavljala sem besede, ki I) bom povedala, ko ji bom izročila darilo. V mislih sem jo že videt kako se srečna smehlja Še ovinek za hribom in zagledala bom /j skozi majhno okno naše hiše. Gotovo mama še bedi in me čaka, * sem ji sporočila, da pridem.
Glej, v naši hiši je tema, me je spreletelo, ko sem prišla w ovinka. Kje sta oče in mama? Ah me pričakujeta? Noge so 1 postale težke in komaj sem prišla do domačega okna in pokliO1 mamo. Nihče se ni oglasil. Stopila sem do vežnih vrat. Bin široko odprta. Tedaj sem skozi temo opazila, da so odprta h11 vrata v sobo. Zaudarjalo je po žganju in vinu in slišala sem 0 j, razločne glasove.	j
Pred mano so se zvrstili strašni spomini otroških let: o četo' ^ odhajanje od doma, njegovo strašno preklinjanje in kričanje pot)0: ^ proti domu, prepiri z mamo, pretepanje matere in mene, bežo!\ ^ od doma ter skrivanje po seniku. Nekoč sem bežala pred oče)^ ^ ter ga prosila: „Atek, moj dobri atek, ne pretepaj naju z mamk0 ^ Bodi dober in ne pij preveč!" Udaril me je s pestjo v obraz in s^'[ s| usta se mi je pocedila kri. Takrat sem zasovražila očeta.	j V(
. Tudi zdaj sem spoznala, da se je zgodilo nekaj strašnega. Oče ‘ pijan v sobi. Kje, kje je moja mama?	j j.
Spomnila sem se, da mora gotovo biti na seniku. Zagnala sen1] ■ proti hlevu in tipaje prišla do lestve, ki je vodila na senik. Srček) ^ burno udarjalo. Bala sem se svojega glasu in s pritajenim jokajo0,
sem še enkrat in tedaj se mi je zdelo, da je seno zašuštelo in že ^ slišala tihi mamin glas: „Si ti, Marija? Pridi, pridi, deklica m°\. Veš, danes sem morala spet bežati pred očetom. "Počasi sem prl k njej. Zdelo se mi je, kakor da me mama gleda in ne more veri0' da sem se vrnila. V temi sem našla njeno zgarano roko in zajoW
na glas: „Draga, draga mama . . . Glej tole je zate .. .“ sem )[?]
nudila ruto in šopek. Mama me je objela in obe sva jokali in bbf) še dolgo v noč. Nobena ni spregovorila besede. Mama me je šti' k sebi in me pokrila s senom.
Čutila sem v sebi potešenost. Ali nisem olajšala mami boleč111 trpljenja? Videla je, da jo ljubim.
Tudi mama se je umirila. Gotovo je mislila na srečno prihod^ Ah ni že dovolj dolgo trpela?
Zaspala sem. V sanjah je vstajal pred mano nov dan, sonč°n srečen.
Mamo že nekaj let krije zemlja, v mojem srcu pa je še dan°s‘ spomin, ki ob vsaki vrnjtvi v domači kraj zatrepeta.	...
Frida Darki1
____________________'
'IM «
ŠENTJUR: TEŽKE DELOVNE RAZMERE
V občini Šentjur imajo na petih samostojnih in šestih podružničnih šolah nekaj več kot 2200 otrok. Med 74 oddelki je še 10 oddelkov kombiniranih, kar seveda otežuje delo. Moramo pa priznati, da je delo učiteljev izredno dobro, kljub temu da zaradi odročnosti in slabih prometnih zvez (le redkokje so stanovanja) kvalifikacijska struktura ni zavidanja vredna. Tako je na razredni stopnji še vedno samo 5 uči-
i
teljev z višjo izobrazbo. . predmetni stopnji imajo s ^ trije visoko izobrazbo, kar , bra polovica pa samo sre j šolsko izobrazbo. Zakon?.. določa izobrazbene p0S°A
pouk na predmetni stopaj °l
šentjurski občini ne bo Ve
uresničiti. Zato je prav, j
pogoji omilijo in da se J
teljem — izrednim štude® bolj pomaga, da si bodo pridobili potrebno izobr^
JOŽE ZUPANC |
Otroške slike
jbpnzmvmfu tedna mladosti
bila v Velenju odprta razstava 'kovnih izdelkov vzgojnovar--.enih zavodov širšega območ-]a Slovenije
Čeprav so v vrstah prosvet-.l'1 delavcev kot pomemben de-‘avnik pri vzgoji naših najmlaj-‘b kar precej angažirani tudi zsojnovarstveni zavodi, se o e‘u le-teh v našem strokovnem
časopisu kaj malo piše. Nekdanja miselnost, da se otroci v vzgojnovarstvenih zavodih, ali po starem v vrtcih, le igrajo, je že davno preživela. Zato je neizmerna škoda, da niso vsi otroci deležni predšolske vzgoje, ki je tako zelo pomembna za predšolskega otroka.
Že res, da so ta prehod deloma premostile male šole, vendar težnje, da naj bi bili vzgoje v
Ne gre za
^a<laljevanie s 1. strani)
J|re*0 šol druge stopnje, njeno lekturo in urejenost, pa kaže s ““kovati le po načelih per-y\ 5jPektiyne kadrovske politike. ^ at° je treba tudi ustrezno za-^ "°Vati. samoupravno sporazu-^ evanje in pritegnitev vseh // jfS^nizacij združenega dela. Šo-v\ ?.“Je na tretji stopnji pa mora 'n zasnovano z upoštevanjem ■H nrugih okoliščin, povezano je (/ “iz znanstveno in raziskoval-M .° dejavnostjo in se opira na M ao‘0čeno koncentracijo proiz-°dnih in kulturnih dejavnikov. L 'ot k boljši in uspešnejši pojavi so torej ustrezne inte-esne skupnosti, kar moramo einiprej urediti. Sedaj imamo 11,1 v^^jHe in republiško izobraže-lg»i 'y“1n skupnost, posebne skupil °sti izobraževanja pa še niso 11 h 'Jstan°vljene. V posebnih skup-ostih se morajo povezati iz-m abtaževalne in gospodarske loj “fganizacije pri konkretni skup-V ' “alogi. to pa bo spodbujalo m “i njihovo sodelovanje z vse-rtij 1 drugimi izobraževalnimi sek-'ifi ^tji- „Interesne“ skupnosti ■lO)' ^ °rajo povezati vse „intere-. “ie11, ker pa je izobraževanje oči el enotnega procesa družbe-Jflj “ega dela, to tudi nakazuje po-m '.ren° izpopolnitve strukture M “vdanih skupnosti. Ne zaradi oA °rganzacije in novih volitev, emveč zaradi potrebe in skup-n I,, interesov, ki jih z vašim !rt vPrašanjem podčrtujete.
'g/l . Ce bi posamezna podjetja M iA^a samo za šole svojega ob-, stj ??^ja> bi se razlike v material-| ^ razmerah šol posameznih izll ^“delov naše republike še po-/j j^ak- Aii ne bi bilo po vašem
j7n®nju centralno zbiranje in 1	. eljevanje denarja ustrez-
nejše?
fl1 . Centralno zbiranje zagovar-ain samo tedaj, kadar je to res j^nbcionalno in če vključuje k , elovanju vse zainteresirane , Javnike. ,,Centralno“ po iz-“ i ^jah lahko tudi pomeni od-°\ ap|fnje sbrbi in odgovornosti na c' S, K osrednji organ in ustrezni Jad, tega pa ne želimo. Vsi f “ro, da je uspešno le tisto £oentraliziranje“, pri katerem i nio na osnovi samoupravnega j j 0razumevanja ali družbenega k 8°vora združili sredstva in
j_______
opommianje
prizadevanja za dogovorjene skupne cilje.
Mislim, da moramo vedno imeti pred očmi interese in potrebe vseh regij. Odločili smo se, da bomo razvijali več središč s širšimi funkcijami, seveda tudi na izobraževalnem področju. Dodobra moramo proučiti kakšna organizacija je najboljša, kako bomo v njej zagotovili programiranje, načrtovanje in usklajevanje, zainteresiranost vseh dejavnikov in solidarnost.
4.
Odmerjanje denarja v določene namene (za šolstvo) je za zaposlene v gospodarskih organizacijah nedvomno bolj sprejemljivo kot tako imenovano obdavčenje (dodatno). Za šole pa bi bilo sofinanciranje gospodarskih organizacij nedvomno učinkovito in sprejemljivo. Ah lahko pričakujemo, da bodo te zamisli uresničene? Kdaj?
Tudi sam bi rad slišal, da bo to že v najbližji prihodnosti. Ni pa tako preprosto uresničljivo. Najprej je potrebno temu načelu primemo zasnovati skupnosti izobraževanja, potem pa pripraviti zasnove in skleniti ustrezne samoupravne sporazume. Šele potem bo izpopolnjeni sistem financiranja postopoma začel delovati. Za sklenitev sporazumov so potrebni programi in analize, sicer ne bo nič bolje, kakor je sedaj, le pojem nelikvidnosti bi še spoznali. Potrebno je intenzivno delo in mnogo dogovarjanja.
Nekaj bistvenega ne smemo prezreti. Ne gre le za financiranje, temveč za intenzivno sodelovanje delavcev v gospodarstvu in v izobraževanju in za menjavo njihovega dela“. Imeti moramo dobre programe, ki bodo omogočili korenitejše izpopolnitve izobraževalnega procesa na eni strani, in bodo na drugi strani prispevali k ustreznemu upoštevanju znanja in izkušenj pri vrednotenju vsakega dela. Razvoj znanosti in tehnologije nakazuje še neslutene spremembe v izobraževanju (predvsem v šolstvu 2. in 3. stopnje). Napredek si obetajmo tedaj od združenih prizadevanj in sredstev na osnovi programov in sporazumov.
Rešitev = pomoč učitelju + odprtost šole + denar
I	Nadaljevanje s 1. strani)
| y
se osnutke že omenjenih zakonov so razpravljavci podprli, j ^^dlog za izdajo zveznega zakona o zapiranju možnosti za pri-i namV^n'*e ^re^'tov bančnih sredstev je izzval protest proti taki j ^ erb Prosvetno-kultumi zbor s skupino poslancev, predsedni-| m W podpredsednikom objavlja mnenje, ki ga citiramo:
^bor za prosveto in kulturo republiškega zbora je na seji 18. ?a J.a 1obravnaval predlog za izdajo zakona o posebnih pogojih sl^^^ieijske kredite, ki gaje skupaj z osnutkom zakona poslala Pscini SR Slovenije zvezna skupščina.
.Odbor meni, da ni utemeljena v predlogu za izdajo zakona pred-
II	Iffgj1?3 rešitev, da banke ne bi smele več dovoljevati investicijskih
*tov za objekte na področju vzgoje in izobraževanja.
go!?Cen^Predla8atelja zakona, da družbeno-politične skupnosti po-stn U ne morej° zagotoviti lastnih sredstev za financiranje infra-bank re ^ceste> šole, bolnišnice idr.) in da zato pritiskajo na .e, da bi jim dajale prekomerne kredite za graditev teh
ov, ni argumentirana s podatki, da bi tako bilo tudi v Slo-
i °bjekt’
J veniji.
J letih 1969 do 1971 je bilo za investicije na področju osnov-ali ?-7°'stva Porabljenih 219,357.631 dinaijev. Od tega je bilo 25 % f ',531.935 din iz sredstev bank, 23 % ali 39,399.774 din iz
otroški svet
vrtcih deležni vsi predšolski otroci Dejstvo, da se tudi za vzgojiteljice zahteva enaka izobrazba kot za učitelje (vsaj po letih študija), je porok k vse večji angažiranosti vzgojnovarstvenih zavodov pri oblikovanju mladega rodu.
Na razstavi, ki je bila pod pokroviteljstvom celjske organizacijske enote zavoda za šolstvo in občinske zveze prijateljev mladine Velenje je sodelovalo 16 vzgojnovarstvenih zavodov bivšega celjskega okraja, Zasavja, Mislinjske doline in dela Dravske doline ter Koroške s približno 150. likovnimi deli najrazličnejših formatov in tehnik. Strokovna žirija, v kateri so bili: prof. Darinka Lorenčak-Pavletič, prof. Alenka Eržen-ŠUšteršič, prof. Slavko Hočevar, prof. Štefanija Kure in vzgojiteljica Lija Premelč, je podelila 6 enakovrednih nagrad ter 7 pismenih priznanj. Nagrade so prejeli vzgojnovarstveni zavodi: Tončlke Čečeve in Anice Černejeve iz Celja, Hratnik, Slovenj Gradec, Trbovlje in Velenje - priznanja pa VVZ Šoštanj, Mežica, Žalec, Zagorje, Prevalje, Zarja Celje ter varstveni oddelek na osnovni šoli Vuzenica Priznanja in nagrade sta podelila svetovalka VVZ pri za-
vodu za šolstvo — organizacijski enoti Celje, tov. Marica Volferl in predsednik občinske Zveze prijateljev mladine Velenje Martin Slatinšek. Nagrade sta prispevali Mladinska knjiga in tovarna Aer o Celje.
Ob odprtju razstave je tajnica občinske zveze DPM Velenje tov. Elfrida Ambrožič, ki je imela na skrbi celotno organizacijo, dejala: - Razstava je nastala zaradi pripravljenosti za skupno sodelovanje vzgojnovarstvenih zavodov na širšem območju, zaradi pobud in želja po ureditvi študijskih pogojev ob .organizaciji seminarja za vzgojiteljice in vodstva VVZ v Velenju, predvsem pa, da bi z njo odkrili razliko med brez-dušnostjo sveta in globino doživljanja lepega in iskrenega. Z vsako risbico posebej so nam otroci dovolili, da se za hip preselimo v njihov otroški svet, odprli so nam svoja srca in nas opozorili na kopico „nevažnih, preprostih in neuglednih'1 reči, ki jih v naglici življenja odrasli ne opazimo več.
Pester kulturni program ob slovesnem odprtju razstave so pripravili malčki vzgojnovar-stvenega zavoda iz Velenja pod vodstvom tov. Majde Gaberšek.
VIKTOR KOJC
Občni zbor Društva za tuje jezike in književnosti Maribor
Društvo za tuje jezike in književnosti Maribor je imelo 17. 5. 1972 svoj občni zbor.
Razpravljali smo tudi o sklepu strokovnega sveta zavoda za šolstvo SRS dne 14. marca letos, da v 7. in 8. razredu osnovnih šol skrči število ur tujega jezika od treh na dve uri tedensko. Sklep je bil sprejet tako nenadno in brez posvetovanja s širšim krogom strokovnjakov, da upravičeno povzroča negodovanje in javno protestiranje.
Ker je bilo o tem napisanih že nekaj člankov v različnih časopisih, naj se omejim samo na vidike, s katerih gleda ta forum raznih praktikov in teoretikov na omenjeno odločitev in njene posledice, vmes pa naj dodam tudi nekaj svojih stališč.
Najprej so ogorčeni člani, ki so delali pri sestavljanju učnega načrta in s tem v zvezi tudi pri učbenikih za osnovne šole. Vse delo je bilo prilagojeno sedanjemu številu ur pouka tujega jezika. Torej je bilo to delo zaman, treba bi bilo začeti znova, pri tem pa temeljito poseči v kvantiteto in seveda tudi v kvaliteto znanja.
/ Sodobne avdiolingualne me-ttode, ki so zaradi materialnega (a ponekod, tudi duhovnega) siromaštva tako. težko prodrle
tudi do oddaljenejših šol, torej takih, ki delajo v težjih pogojih, bi bile sedaj onemogočene celo na razvitejših šolah. Torej bo učni učinek občutno manjši iz dveh razlogov:
V šoli bomo ustvarih diskre-panco, ki postavlja po eni strani visoke cilje, po drugi strani pa ukinja najosnovnejše pogoje že na samem začetku poti do tega cilja.
Ugovor, da krčenje števila ur še ne pomeni vračanja k neustreznim metodam, je sicer hitro pri roki, a ima moč samo pri ljudeh, ki se niso dovolj poglabljali v metodiko učenja tujih jezikov. Taje doživela v zadnjih desetletjih pravo revolucijo in je eno izmed meril sodobne šole.
In če povežemo to sodobnost še z znanim načelom o povezanosti šole z življenjem, moramo priznati, da smo tudi v tem pogledu naredih občuten korakjiazaj.
Če smo v zadnjem času pogostokrat z zadovoljstvom brali spoznanja razgledanih gospodarstvenikov, da se šolstvo ne more izključiti iz kompleksa produktivnosti, je pri reprodukciji ur (in s tem tudi znanja) tujega jezika to spoznanje močno omajano.
Brez strokovnega znanja ni napredka. Toda kako je z literaturo v raznih strokah? Ah si lahko zamislimo strokovnjaka kemije, metalurgije, medicine in ekonomije brez znanja vsaj enega svetovnih jezikov? In kako je s turizmom, od katerega smo tako zelo odvisni? Tudi ugovor, da le malo osnovnošolskih otrok nadaljuje šolanje na srednjih in še manj na višjih in visokih šolah, je treba že v tem trenutku odločno zavrniti.
Če ne bomo hoteli nižati ravni znanja, bo morala dati osnovna šola boljšo podlago.
O dolgotrajnem procesu nenehnih vaj za dosego aktivnega znanja je bilo že veliko napisanega. Toda tudi tam, kjer govorimo o pasivnem znanju, je danes drugače. Nekoč so se omejili na leposlovje, kije imelo dokaj ustaljen jezik. Danes je v tehniški literaturi vedno več novih izrazov, ki jih moramo dodajati osnovnemu znanju, graditi na njem in iz njega. In navsezadnje: tudi današnje leposlovje zajema mnogo več plasti, vehko zahtevnejši krog jezikovnega bogastva nekega naroda. Zato mora dobiti učenec dovolj čuta za jezik, da se bo lahko v njem gibal, da bo sposoben ujeti se tudi v raznih variacijah in spremambah jezika, predvsem pa v novostih.
Gibčnost pa lahko nastane samo na osnovi temeljitega znanja. To pa lahko dosežemo z nenehnimi impulzi, ki povzročajo reflekse; del teh naj preide z drilom v navado in s transferjem ustvarja osnovo za aktivno rabo. Z dodatnimi vajami pa ustvarjamo vedno nove možnosti impulzov in refleksov ter tako dosežemo širjenje aktivnega znanja.
Cim bolj dinamičen in čim intenzivnejši je ta proces, tem temeljitejše je znanje, a v nenehnem gibanju ostaja ta proces odprt in vodi do meomejenih možnosti. Meje pa, kot vemo, v nekem znanju ni.
Ta proces je navsezadnje pri pasivnem znanju podoben, samo da se vse vrši v kanalih „neaktivnosti“.
Pri prehajanju prvih refleksov v navado je največ nevarnosti in zato tudi največ dela z učencem. Zelo moramo paziti, da bodo te navade pravilne, da ob njih upoštevamo postopnost, pestrost in doživetost, to pa zahteva veliko učiteljevega potrpljenja in tudi časa. In to je stopnja osnovnošolskega otro-
ka. Kar tu zamudimo, kasneje težko popravimo. Temeljna oblika dela je vaja v smislu intenzivnega stika z jezikom s pomočjo kar največ čutil; slika, magnetofon, dialogi in dramatizacije naj rabijo temu namenu. Vse pa seveda vodi učitelj, težišče delaje v šoli.
Doslej je v 3 urah na teden prišel učitelj v tak stik z učenci praktično vsak drugi dan. Če pomislimo na psihološko resnico, da je pozabljanje v prvih 24 urah najmočnejše, je tako po 48 urah ujel še zadnje odmeve prejšnjega znanja, ki ga je lahko na začetku nove ure uspešno obnovil in gradil naprej.
A kaj se bo zgodilo, če bo ta presledek nekaj dni, ali po izpadu kakšne ure celo ves teden?
Še na n.ekaj je opozoril občni zbor mariborskega Društva za tuje jezike in književnosti:
Kadrovska sestava učiteljev za tuje jezike je zelo slaba (50 % nekvalificiranih). A zmanjšanje števila ur tujega jezika bi to sestavo samo še poslabšalo, saj bi zlasti tisti študentje, ki žele študirati dva tuja jezika — na osnovni šoli poučujejo samo enega) v praksi težko dosegli predpisano število ur, razen morda na velikih šolah. To bi bila seveda destimulacija za študij.
Znano je, da je bil pri tujih jezikih največji osip. Krivda za to je kompleksne narave: teža predmeta, neustrezne metode, slaba kadrovska sestava, ne-opremljenost naših šol. Če k temu dodamo še majhno število ur, to lahko omenjene slabosti samo še potencira. Irt če zdaj ponovno krčimo število ur, pomeni to, da si žagamo vejo, na kateri smo sedeli, ko smo še uspešno odstranjevali poganjke, ki so povzročali zaviranje rasti.
Če sem se v svojem članku omejil na osvetljevanje pomena tujega jezika s praktične, merljive strani, to ne pomeni, da drugih vrednosti ne vidim in ne cenim.
Učno-vzgojni proces in učinek nista in ne moreta biti nikoli enostranska. Učenje ni samo pridobivanje vednosti, ampak je tudi miselno in emocionalno bogatenje. To je nedeljiva celota in pogoj za uspešno ter lepo življenje. Vse pa se imenuje z eno besedo - kultura. Nižanje kulturne ravni pa ni ravno smotrno početje.
MIRKO KRIŽMAN
sredstev krajevnega samoprispevka, 17 % ali 37,495.169 din iz sredstev izobraževalne skupnosti SR Slovenije, 13 % ali 29,155.059 din iz občinskih proračunov, 12 % ali 25,208.722 iz sredstev gospodarskih organizacij, 4 % ali 8,891.124 din iz sredstev temeljnih izobraževalnih skupnosti, 1 % ali 2,192.845 din iz sredstev republiškega proračuna in 4 % ali 9,513.003 din iz ostalih sredstev.
Na področju srednjega šolstva že dalj časa ni bilo pomembnejših investicij, medtem ko za investicije na področju visokega šolstva zagotavlja republiška skupščina investicijska sredstva iz svojega proračuna. Za nekatere objekte so bili najeti kratkoročni krediti.
Posledice sprejema predloženega zakona bi bile, da bi lahko banke iz sredstev iz samoprispevka odobravale kredite le delovnim organizacijam v gospodarstvu, hkrati pa bo onemogočena gradnja vzgojno-izobraževalnih objektov, zlasti na manj razvitih območjih Slovenije. Kot primer navajamo, da bo zaradi tega zakona bistveno otežena sanacija 30 življenjsko nevarnih šolskih objektov v 11 občinah, od katerih jih je 8 izredno nevarnih in njihove sanacije ni mogoče odlagati. Samo sanacije teh zahtevajo približno 50 milijonov dinarjev. Nič boljša ne bo situacija pri financiranju srednjega šolstva, kjer je treba zaradi 4000 odklonjenih učencev v letošnjem šolskem letu nujno povečati kapacitete.
Neustrezna jugoslovanska struktura virov investicijskih sredstev ni sprejemljiv argument. Primer strukture v Sloveniji namreč nujno zahteva diferencirane rešitve po področjih in območjih. To pomeni, naj zveza neposredno ukrepa samo zoper tiste družbenopolitične skupnosti, ki doslej na teh področjih niso smotrno gospodarile, sicer pa naj se dajo ustrezna pooblastila republikam.
TEA DOMINKO
Občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Ljubljana-Šiška je pripravila letos v počastitev 80-let-nice rojstva predsednika Tita že 5. dan mladih Šiškarjev v dneh od 22. do 28. maja. Prireditve so obsegale številna športna tekmovanja (košarka, nogomet, namizni tenis, šah, kegljanje, streljanje in orientacijski pohod), šišenski taborniki pa so na Panoniji pripravih propagandni tabor z razstavo. Za kulturne prireditve so pripravili samostojne nastope: folklorne skupine Emona, harmonikarski orkester iz Šentvida in dramska skupina gimnazije Šentvid, ki je v Vodicah uprizorila Puškinov „Kamniti gozd“. Na svečani prireditvi v soboto v kinu Šiška je predsednik občinske konference ZMS Ljubljana-Šiška Stojan KREBELJ podelil pokrovitelju prireditev Edvardu Kardelju Vilhaijevo skulpturo „Šiškarji“. V kulturnem programu je sodeloval tudi pevski zbor osnovne šole Hinka Smrekarja. V nedeljo so se številni Ljubljančani zbrali popoldne na mitingu na Panoniji, kjer sta zbrane pozdravila inž. Andrej Marinc in Živko Pregelj, pri kulturnem programu pa so sodelovah: godba milice, pevski zbor osnovne šole „Franc Rozman-Stane“ in folklorna skupina Emona (na fotografiji). Prireditve so se končale popoldne z množično zabavno prireditvijo v Mostecu pri Ljubljani.
VASJA HERBST
Beli novci za črne dni
Vzgojni pomen otroškega oziroma mladinskega varčevanja
V dobi ,.potrošniške mrzlice", ko so cesto odrasli našim mladim ljudem slab vzgled varčevanja, opažamo v našem življenju tudi hvalevredna prizadevanja mnogih prijateljev mladine, da bi se le-ta naučila varčevati po priznanem ljudskem reku: ..Varčuj bele novce za črne dni!" Res je, da praznujemo vsako leto dne 31. oktobra mednarodni dan varčevanja in posvečamo ob tej priložnosti pomenu varčevanja veliko pozornost. Naj ob tej priložnosti poudarim prizadevanja celjske podružnice Ljubljanske banke pri ustanavljanju pionirskih hranilnic po mnogih naših osnovnih šolah, predvsem na območju Celja in širše oko-IiceL
Človeka, ki ga ta problematika zanima, začudi, kako so se pionirske hranilnice med našimi šolaiji že razpredle. Mislim, da se bo slovenska prosvetna javnost pomudila pri nekaterih podatkih, ob tem pa lahko tudi ugotavljala vzgojni pomen dejavnosti teh institucij. Pionirske hranilnice delujejo npr.: v naslednjih krajih oziroma osnovnih šolah: Podčetrtek (162 vlagateljev, skupna vloga vseh vlagateljev znaša 57.800,00 din); Bistrica ob Sotli (126; 10.813,05 din); Rogatec (105; 16.495,00 din). Rogaška Slatina (143; 22.538.00 din); Šmarje pri Jelšah (76; 18.389,05 din); Šentjur pri Celju (195; 4.107,00 din); Slivnica pri Celju (83; 5.4 B,00 din); II. osnovna šola Slovenske Konjice (103; 10.971,05 din); OŠ D. Jereba, Šlovenske Konjice (95; 4.134,00 din), Zreče (218; 11.767,00); Vitanje (235; 17.764,00 din); Loče pri Poljčanah (102; 8.203,15 din); Gri-
din); Tržišče (84; 5.221,30 din); Šentjanž na Dolenjskem (140;
14.120.00	din); Pišece (73;
12.169,65	din);	Bizeljsko	(75;
9.580.00	din);„Velika Dolina (74;
4.059,85	din);	Artiče	(142;
13.819,45 din); OŠ Franja Kranjca Poluje (40; 380,00 din); Frankolovo (86; 3.740,65 din); Mozirje (25; 1.574,25	din);	Lesično	(37;
3.083,50 din). Verjetno je še kje kaka pionirska hranilnica - naj mi oprosti, če sem jo prezrl oziroma jo nehote izpustil!
Kaj povedo te številke? Da je mogoče doseči ob požrtvovalnem vzgojnem vodstvu šolnikov tudi na področju varčevanja lepe uspehe. Otroci imajo v naših razmerah mnogo priložnosti „zaslužiti“ in tudi zapraviti. Tudi denar je plod požrtvo-
Ce je dosegla celjska podružnica Ljubljanske banke v kratki dobi tako lepe rezultate, lahko predvidevamo, da bi se lahko akcija varčevanja po šolah razširila še na druge šole, kjer imajo prav tako za pametne dejavnosti zavzete otroke in mladostnike.
ALBIN PODJAVORŠEK
valnega delavčevega truda, ki zasluži s tega vidika — kakor kruh — vse
že (88; 5.662,40 din); Vransko (56; 6.408,92 din); Luče ob 0—'
Savinji
(141; 10.855,95 din); Laško (163; 19.987,53 din); Radeče (152; 4.421,85 din); Sevnica (200; 34.791,48 din); Blanca (70; 3.898,60' din); Boštanj (59; 3.952,00 din); Krmelj (61; 5.457,55
spoštovanje!
Pogled v dejavnost celjske podružnice Ljubljanske banke je zanimiv. V šolskem letu 1971/72 deluje na območju te podružnice 31 navedenih pionirskih hranilnic, v katere je vključeno približno 3500 otrok. Akcije varčevanja je začela že bivša Kreditna banka v Celju, kije ustanovila pionirske hranilnice na osnovnih šolah v Vuzenici in Radljah ob Dra--vi, kakor tudi na območju podružnice Slovenska Bistrica v osnovnih šolah Slovenska Bistrica, Spodnja Peskava in v Poljčanah.
Ljubljanska banka — podružnica Celje se poslužuje za motiviranje svojih mladih varčevalcev tudi zanimivih pobud. V letu 1970 je bilo razpisano tekmovanje s starimi novci. Mladi varčevalec je prejel za vsakih 100,00 din en novec. Ko je dosegla njegova vloga 500,00 dinje prejel še peti novec in lično škatlico.
Delo pionirskih hranilnic je zaupano svetu mentorjev pionirskih hranilnic.
Dosedanje izkušnje potrjujejo, da bi se morala dejavnost sveta mentorjev pionirskih hranilnic poglobiti z naslednjimi nalogami:	z rednim
spremljanjem dela pionirskih hranil-
Tečaj
slovenskega
jezika
v Špetru pri Čedadu
Kulturno društvo „Ivan Trinko" v Čedadu namerava organizirati s sodelovanjem špeterske občine in deželne podpore Furlanija-Julijska krajina večerni brezplačni skrajšani tečaj slovenskega jezika kot pripravo za redne tečaje, s katerimi bodo začeli že prihodnje leto. Tečaj se je pričel 10. aprila 1972 v šolski avli špetrskega učiteljišča, končal pa se bo 10. junija.
To bo za Beneške Slovence začetni korak na poti za uvedbo pouka slovenščine v tej pokrajini.
Razmišljanje o vrednotenju
izobrazbe
in dela predmetnih učiteljev

H
i
Izhodišče mojega razmišljanja je samoupravni sporazum, ki predmetnih učiteljev glede na izobrazbo ne postavlja v sredino med srednjo in visoko izobrazbo. Razlika med višjo in visoko izobrazbo je dvakrat večja kot med srednjo in višjo izobrazbo — če štejemo število točk. V samoupravnem sporazumu ter razlike niso utemeljene. Nekateri razlagajo majhno razliko med srednjo in višjo izobrazbo s tem, da je učitelj


razrednega pouka potreboval 5 let šolanja, predmetni učitelj pa 6 let. Taka razlaga je zelo poenostavljena, saj ne upošteva zahtevnosti in obsega učnih programov nekdanjih učiteljišč in sedanje pedagoške akademije.
Najbolj je samoupravni sporazum prizadel tiste učitelje, ki so si po končanem učiteljišču z rednim ali izrednim študijem pridobili višjo izobrazbo. Njihovo šolanje je uradno trajalo 7 let. Ob vseh teh dejstvih ne morem mimo tistih učiteljev, ki so si ob redni zaposlitvi pridobili višjo izobrazbo — ter tako ohranili mesto, ki so ga pred leti morali sprejeti pod silo razmer v našem šolstvu. Ti učitelji so pred leti reševali našo težko kadrovsko politiko. Vsi še niti niso dosegli ustrezne izobrazbe, ker se zaradi množine dela v
grade - morali pa bi upoštem |
okoliščine, v katerih so del^ ^ Njihov študij je zahtevala d J j j‘"
1 •
ba. Na tako pomembnem p0^ | ročju, kot sta vzgoja in izobt |
ževanje, si ne bi smeli več p* j voščiti tolikšnih nepravilno*1 | kot smo si jih doslej. Toda j danje vrednotenje predmeta1! i učiteljev ne kaže na boljšo P1' *
hodnost. Res je, da samoupr3' ■ ni sporazum nosi v sebi nio11' i za pridobivanje visoke izobr# : be učiteljev. Za tem b0n! mogli težiti šele tedaj, ko boi111' j imeli ustrezne visoke šole. Ihs£ j veda — ko bomo te kadre pf |
merno plačali. Ali si to v sedj j
njem materialnem položaju s° . stva lahko privoščimo?
Bolje je, da se posvetimo v*J. binskim spremembam sedanj1] j pedagoških šol, ki naj bi priM j njim učiteljem dale več pen? « (
šoli niso mogli nadalje izobraže- goškega in metodičnega zna11!: vati. Po letu 1972 bodo imeli doslej. Učiteljski pokm .j
nic po šolah; s študijem ukrepov za izboljšanje te dejavnosti in razširitev mreže pionirskih hranilnic še na druge šole; z ustrezno propagando za varčeavnje, ki naj zajame učence, učitelje in starše, učencem pa neposredno služi z varčevalnimi akcijami, z neposrednim poslovanjem med šolami in bankami pri pomembnih vzgojnih akcijah.
Delo in uspehi modelarjev
Na osnovni šoli Danila Kumar v Ljubljani poteka že tretje leto, odkar je zaživel modelarski krožek POSAVJE. Prvo leto je bil kot samostojen krožek, medtem ko je v drugem letu prešel v okvir Kluba mladih tehnikov. Ko so premagali modelarji prve ,,zanke" pri gradnji motornih čolnov in ustreznih pogonskih elektromotorčkov, so se lotih še gradnje raznovrstnih zmajev ter enostopenjskih raket. Že v aprilu letos je poraslo število modelarjev na trideset.
Največje zadoščenje vsakega modelarja je, ko spo?na, da je * V
njegov izdelek estetsko na določeni ravni ter hkrati tudi funkcionalen. Zatorej so vsakoletna tekmovanja v organizaciji Ljudske tehnike priložnost, da se zbirajo modelarji in tudi tekmujejo med seboj v raznih dejavnostih.
Letos je potekalo kot prvo tekmovanje modelarjev motornih čolnov v Ljubljani, ki ga je organiziral Mestni odbor Ljudske tehnike Ljubljana na kopališču Ježica. Udeležilo se ga je petdeset modelarjev iz petih krožkov: osnovne šole Tone Tomšič v Ljubljani, osnovne šole na Brezovici, osnovne šole naŠkofljici, osnovne šole „Dani-la Kumar" v Ljubljani ter Brodarsko modelarski klub Ljubljana. Prvi je bil klub mladih tehnikov na osnovni šoli,ganila Kumar" v Ljubljani.
BOŠTJAN NOVŠAK
zaradi prehoda na razredni pouk velike metodične težave.
V ustavnih dopolnilih je omenjeno vrednotenje minulega dela. Ali pozne nočne ure izrednih študentov niso minulo delo? Ne mislim, da bi tem učiteljem morali dajati neke na-
bil za mladino bolj zanimiv>
■di'>
bi imeli izdelan sistem napi61 , vanja in ustreznega nagrajevanj (o čemer se je že pisalo). Pji kler tega ni, pa je nevarno nizi® j -vrednotiti delovna mesta, ki'!
nam nujno potrebna.
Iz dopisa Štefana Kam^j
Z dobro voljo se da vse narediti
Zadnje čase imamo m naši šoli žolčne debate o tem, kako
vsak učitelj na predmetni stopnji utemeljil 42-urni delavnik. )•«..,
--	-	Mi
Na sestankih se prepiramo, dokazujemo svoje delo, pa rte Mi demo skupnega jezika.	j
Nekaj učiteljev je predlagalo, da bi bilo najbolje, če bi nam® \ nudila ustrezen prostor in vse, kar je potrebno, tako da bi vse ae \ opravili v šoli.
Nekateri seveda niso za to, morda se bojijo, kako bi svoje & j
dokazali. Predlagam takole rešitev:	. j
Za slaviste ni problem, saj imajo dovolj dela s popravljanj6'i
domačih nalog, čtiva, nalog objektivnega tipa, šolskih nalog,
rekov, skratka, dovolj dela, da 42-umi delavnik celo presežejo. {•••■ Matematik bi učitelje seznanjal s cenami, ki vsak dan naraščaj;-'-in preračunaval, za koliko procentov se dvigajo naši življenjski ški.	j j
Geograf in zgodovinar bi preučeval probleme naših zdomci I j
ugotavljal, v katerih mestih in državah jih je največ zaposlenih, j j
l/ti*v ijuij v	r/icčiiri ui luzuvun jui /c fuijpc^L.	o^ .
Tudi biologu in kemiku ne bi zmanjkalo dela, saj bi lahko i i pisal znanstveno razpravo o tem, kako strupeni plini in saje vpli™ i na naša dihala.	' J
Anglist ima sicer precej dela s popravo nalog, preostali čas pa, porabil za prevajanje strokovnih del s področja šolstva v am \
ščino.
Učitelj srbohrvaščine bi pripravljal gradivo, kako bo dokazal j i
je njegov predmet pomemben in se boril, da ne bo „izpadel j! novega učnega načrta.	.1 i
Učitelj za tehnični pouk bi lahko pomagal pri delu hišniku, ki < j more vsega opraviti sam.	•
Fizkultumik bi pripravljal za nas vaje za razgibavanje in konti'' j
Ural, če pravilno izpolnjujemo kartončke TRIM.
Glasbenik bi sedel pri gramofonu in vrtel plošče, da bi mi A delali in z večjim veseljem, in tako popazil, da bi kdo prehitro\ j,,,, domov ali pa med službenim časom po opravkih (v trgovin0- \ j frizerju...), kot marsikje delajo.	j |
Z dobro voljo se da vse urediti	i j
JOŽICA MAT0 j osnovna šola Hrasti': ]
POVRŠNI.
LENI
LENI IN NEPRIZADEVNI UČENCI NA ŠOLI NISO. ZAŽE-
Ob koncu osemletnega šolanja si vsak mladenič ali dekle postavlja vprašanje: kam pa zdaj? Kam naj se usmerim - ali naj nadaljujem šolanje v gimnaziji ) ali naj se že zdaj odločim za poklic, o katerem vem, da bi me veselil, oziroma da čutim nagnjenje do določenega dela, do določene stroke.
Če se bom odločil za nekaj, kar se mi zdi, da bi me zanimalo, pa bom kasneje spoznal, da to ni res, bom v težki situaciji, kako se preusmeriti drugam, če bom sploh vedel kam. Izgubil bom leto, starši pa bodo po nepotrebnem izdajali denar. V šoli bom vzel mesto tistemu, ki bi bil sposoben in motiviran za poklic oziroma za stroko.
Da ne bi prišlo do takih zmot, vam bom skušal pojasniti in povedati čimveč o poklicih, za katere usposablja naša šola.
Če se mi bo posrečilo koga prepričati, da se je prav odločil, ko se je odločil za poklic strojnega ali varilskega tehnika, bom vesel.
Najpogosteje se vsak odloči za poklic, ki je, lahko bi rekel, klasičen in dovolj znan. To je na primer poklic: strojni tehnik. To je zelo zanimiv in raznoteren poklic, ki daje široke možnosti zaposlitve v različnih panogah industrije, gospodarstva in družbenih služb.
Število strojnih tehnikov pri nas v Sloveniji je zelo veliko, saj je v zadnjih desetih letih, odkar obstaja samostojna tehniška strojna šola, končalo šolanje že približno 2500 tehnikov. Ti so zaposleni predvsem v strojni industriji, elektro industriji, industriji gradbenega materiala, servisni oz. remonmi dejavnosti, v zavarovalništvu, družbenih službah, bankah, carini, trgovini, zastopniških podjetij itd. Tudi v prihodnje so potrebe po strojnih tehnikih še zelo velike.
Kaj dela strojni tehnik? Največ absolventov naše šole. se zaposli v industriji kot projektanti oz. konstruktorji.
Veliko se jih zaposli v tehnoloških oddelkih — v tehnični pripravi dela, kjer določajo in računajo tehnološke postopke.
Tisti, ki jih zanima operativno delo, se zaposlijo v proizvodnih obratih, kjer samostojno vodijo proizvodnjo.
Zaposlijo se lahko — ta usmeritev je primerna predvsem za dekleta — v tehnoloških laboratorijih, v laboratorijih za preiskavo materiala in v tehnični kontroli.
Za poklic strojni tehnik se je mogoče usposobiti na več načinov, in sicer:
a)	z rednim 4-ietnim šolanjem za mladino do 18 let
b)	v oddelkih za izobraževanje odraslih za zaposlene in stare nad 1 8 let
c)	z dopisnim šolanjem za starejše nad 18 let, ki nimajo možnosti rednega šolanja, najsi bo, da so zaposleni ali pa od središč s šolami preveč oddaljeni.
V Sloveniji so šole za strojne tehnike, in sicer največja v-Ljubljani, v Mariboru, Celju, Krškem, Lendavi, Kranju, Jesenicah, Trbovljah inVRiranu.
Omenil sem, daje bodočnost poklica strojnega tehnika v raznih specializacijah. Ena izmed takih specalizacij v strojništvu je varilna tehnika.
Obseg dejavnosti in sredstev, ki jih varilni tehnik uporablja, je obsežen. Zasnova in izvedba varjenih konstrukcij sta specifični ter zahtevata od konstruktorja znanje strojnika in gradbenika s posebnostmi na področju trdnosti in elastičnosti, ki so za varjene konstrukcije tako značilne.
Stroji in naprave za varjenje so danes že močno avtomatizirani, tako da sta elektronika in daljinsko krmiljenje vsakdanji sredstvi. Končna kontrola in defektoskopija uporabljata najsodobnejša sredstva, kot so X in gama žarki, izotopi, ultrazvok.
Za tiste, ki jih veseli poučevanje in izobraževanje, je na izbiro inštruk-torska dejavnost neposrednih izvajalcev varjenja - varilcev.
Preden se nekdo odloči za poklic, želi tudi informacijo o možnosti zaposlitve. dohodka in končno o možnostih nadaljnjega izpopolnjevanja na fakultetah in visokih šolah.
Pri novih poklicih je večkrat tako, da se v industriji spomnijo, da ga zelo potrebujejo šele takrat, kadar se pojavi nujna potreba. Če prebiramo razpise v časopisju, malokrat srečamo tudi razpis za varilnega tehnika. Potrebujejo pa jih zelo veliko. Ce upoštevamo, da je na področju naše republike zaposlenih že čez 5000 varilcev, lahko sklepamo, da je po ključu v potrebnih vodstvenih poklicih že danes potrebnih najmanj 500 varilnih tehnikov.
Pot na vse tehniške fakultete, zlasti strojno in metalurško, je odprta vsem varilnim tehnikom.
Tudi za dekleta je poklic primeren, predvsem za takšna, ki imajo veselje, do tehničnega dela in se ne bojijo spoprijeti se s problemi, ki jih preradi označujejo kot moško delo.
Za poklic varilski tehnik je šola samo v Ljubljani, kot redna šola za mladino do 18. let.
Vpis v tehniško šolo za strojno stroko, strojni in varilski odsek je vsako leto v času od 19. do 22. junija.
Splošni pogoji vpisa:.
-	uspešno končana osemletna osnovna šola s pozitivno oceno iz tujec* jezika,
-	starost do 1 8 let,
- primerno zdravstveno stanje.
!
J!
5
Za šolsko letiš 1972/73 bo sprejela šola predvidoma 210 učencev v str0!! j odsek in 35 učencev v varilski odsek.
Pri sprejemu bodo imeli prednost učenci z boljšim uspehom v osnovni ** j oz. z boljšim uspehom pri preizkusu znanja.
i
PODATKI O ŠOLANJU:
Šolanje traja 4 leta in je razdeljeno na teoretični in praktični PoU ! šolskih delavnicah ter enomesečno počitniško prakso.	J |
Med šolanjem učenci izdelujejo pri teoretičnem pouku programe it ' j ničnega risanja, opisne geometrije, mehanike, konstrukcijskih vaj in D0 J j torijskih meritev, prt praktičnem pouku pa izdelke ročne in strojne0™ ! lave.	;
Znanje preverjamo v štirih konferenčnih obdobjih s spraševanjem, Prfl |
(
nimi nalogami, programi in tihimi vajami, podobno, kot v osnovni šob koncu štiriletnega šolanja je zaključni izpit.	j
Šola ima internat, ki pa ni obvezen. Sprejema vse zainteresirane •£:)|l1 date, cena pa je približno 480,00 ND mesečno.	J |
Štipendiranje v prvem letniku ni običajno, razen nekaj izjem, le0|j| i skrbijo štipendije starši sami. Sola priporoča štipendiranje v višjih leb11 S kjer učenec že pokaže svojo pridnost in sposobnost. .	J *
Med štiriletnim šolanjem odpade do 20 % učencev, ki bodisi zap^J !
‘Vicu štiriletnim šolanjem odpade do ZO % učenčev, ki bodisi zap“ , < šolo, se preusmerijo v druge poklice ali pa razrede ponavljajo. Absoh J ; naše šole imajo možnost nadaljevati šolanje na vseh višjih in visokih ;
niških šolah brez sprejemnega izpita.
POTREBNE SPOSOBNOSTI, ZANIMANJA IN ZNANJA: Za poklic strojni in
nimanj0
L
..i
poklic strojni in varilski tehnik je potrebno predvsem zanuu<“-'ai veselje za strojništvo <ur_ nagnjenost za precizno delo. To nagnjenost!? , j pridobijo učenci prej pri'tehničnem pouku v osnovnih šolah, ali v kr°zs | ! kijih te šole organizirajo.	J j
Strokovna odgovornist tehniko je zelo velika, kajti z najmanjšo^nap j s
Zahteva sc izrecna natančn05 :
lahko povzročijo Večmiljonsko škode trdnost pri odločanju
Za sklep naj še enkrat poudarim, da so lastnosti, ki sem jih prej n3vtJ skorajda vedno nujne. Predmeti, ki jih poučujemo na šoli, so vsi sjlJ
vazni Jn so členi sklenjene celote za usposobitev za poklic strojni ali v«*1
Površni, leni in neprizadevni učenci na šoli niso zaželeni.
JOŽE KELN
LNER11;



■■■■■■■■■■■■■■!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Bi
OBVESTILO
i i
Maturante 4. č razreda ljubljanskega učiteljišča letnik j j
i 1951/52 obveščamo, da bomo praznovale 20-letnico mature j Y soboto, 17. junija 1972 ob 17. uri pri „Vitezu“ (blizu i Šentjakobskega mostu) v Ljubljani. Vabimo tudi sošolke, ki j so razred že pred maturi zapustile.“
HROVATIN HELENA, Osnovna šola Borovnica, jt «	telefon 74-608
[W j ''•••■■■■■■i
4 i
ŠTIPENDIJE
r j
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BaaaBaaaaaaaaaaaBBa
Izobraževalna skupnost SR Slovenije razpisuje štipendije s ' i ^ enopredmetni študij pedagogike na oddelku za peda-ji i Sogiko filozofske fakultete v Ljubljani. Na razpis se lahko 1. j javijo pedagoški dalavci, ki imajo vsaj 5 in največ 15 let i delovne dobe v prosvetni stroki.
Štipendije bodo podeljene v višini povprečnega osebnega « dohodka prosvetnih delavcev z ustrezno izobrazno, s tem, da j i Sredo študentom tudi vse pravice iz delovnega razmerja. Med
študijem je zagotovljeno stanovanje v študentskem domu v Ljubljani.
Učitelji predmetnega pouka bodo morali pred vpisom v 3. letnik študija opraviti tudi ustrezne diferencialne izpite. Interesenti naj naslovijo prošnje na Izobraževalno skup-
| nost SR Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 9, najkasieje do Si i 20/6-1972. Prošnji je treba priložiti kratek življenjepis, over- j ■ji j jene prepise ali fotokopije originalnih listin o šolski izobrazbi J j in mnenje šole, na kateri so zaposleni.
Interesenti dobe vse podrobnejše informacije na pristojnih njj | enotah zavoda za šolstvo SR Slovenije, tj j	Izobraževalna skupnost SRS
m
y\
4i
SVET OSNOVNE ŠOLE MIREN PRI GORICI
razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za slovenščino in angleščino ali slovenščino in srbohrvaščino - PRU,
—	učitelja za likovni in tehnični pouk — PRU,
—	učitelja za telesno vzgojo — VSTK — PRU.
Pijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Na razpolago so samske sobe.
I Dom GRADBENE SREDNJE ŠOLE LJUBLJANA le i razpisujeS prosta delovna mesta za vzgojitelje
—	enega za nedoločen čas
—	dva za določen čas
Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri
:
Vloge sprejema uprava doma do 1. julija 1972.
ai>aai,al«BMBaaBBBBBBaaaBBBaBaaBBBBBaBBB»BBBBBBBaBBBBBBBBBBaBBaaBaai
.........
■j\
■■■■■■■■■■■■■■■BI
OSNOVNA ŠOLA ,JVANA CANKARJA" LJUTOMER razpisuje prosti delovni mesti za nedoločen čas
-	učitelja za glasbeni pouk, PRU
-	učitelja biologije - kemije, PRU Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
yi?S
n
'U ’	*""■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■,
i ***■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
'A j OSNOVNA ŠOLA „PRlMOŽ TRUBAR" LAŠKO
|i razpisuje naslednja prosta delovna mesta: i« j ~ učitelja za angleški jezik, PRU ali P za določen čas;
j " učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Vrh in Breze lf\ j za nedoločen čas. j Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
^ j J **"*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
i Na podlagi 21. člena statuta osnovne šole Župemberk in 1.
. j ter 2. člena pravilnika o delovnih razmerjih OSNOVNE
Ji Sole Žužemberk ■I Razpisuje
> I SVET OSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK
0 i šolsko leto 1972/73 naslednja delovna mesta:
š,! "2 predmetna učitelja ah profesorja za matematiko —
i
fiziko
: ~ Predmetnega učitelja — profesorja za telesno vzgojo — i dekhce
'N i ~ Razrednega učitelja za podružnično šolo Šmihel pri |(( :	Žužemberku (vodja podružnice)
i ~ razrednega učitelja za podružnično šolo Šmihel pri ; Žužemberku
j (Na podružnični šoli Šmihel pri Žužemberku je na voljo $ i družinsko in samsko stanovanje ter dodatek za težje delovne
i razmere) i ....
9 : Svet
4 I
°SNOVNE ŠOLE DUŠANA JEREBA SLOV. KONJICE
l-i1 : r a z p i s u j j e delovno mesto
tet |
učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas. Pogoj: predmetni učitelj ali profesor.
j Nastop službe 1.9. 1972. Na voljo je samska soba.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
(iJ ; """"*"■"■■■■■■■■■■■■.■..■■■■■■■■■■■■
kl i plMNAZUA POLJANE at j jubljana — Strossmayerjeva 1
razpisuje za nedoločen čas naslednji delovni mesti: " Za Profesorja itaUjanskega — angleškega jezika ~ za profesorja sociologa — zgodovinarja °goji: visoka izobrazba in opravljen strokovni izpit.
°k za dostavo prošenj je 15 dni po objavi razpisa.
is‘| :
[ll
OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE
razpisuje prosto delovno mesto:
— učitelja za biologijo in kemijo — PRU za nedoločen čas.
I “
N
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaa
■■■■■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■■i
SVET
OSNOVNE ŠOLE RIHARDA JAKOPIČA
Ljubljana — Šiška, Derčeva ul. 1
razpisuje prosti delovni mesti za nedoločen čas:
- 2 učitelja tehničnega pouka PRU
Razpis velja 15 dni po objavi. Nastop delovnega mesta 1.
septembra 1972.
Osebni dohodek po pravilniku šole.
Stanovanja ni.
n
Svet za šolstvo, prosveto in telesno kulturo skupščine občine Ilirska Bistrica ponovno razpisuje prosto mesto
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE „TONE TOMŠIČ" KNEŽAK
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati posebne pogoje, določene v 89. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 8/68 in 14/69).
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, kolkovane z 2 din upravne takse, naj kandidati pošljejo svetu za šolstvo, prosveto in telesno kulturo skupščine občine Ilirska Bistrica v 15 dneh od objave razpisa.
Ravnateljstvo
POSEBNE OSNOVNE ŠOLE VELENJE
r
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja za tehnični pouk
Pogoj za sprejem je opravljena PA — predmetni učitelj z i opravljenim strokovnim izpitom. Na voljo je soba.
:
| VZGOJITELJSKA ŠOLA LJUBLJANA
j Ljubljana, Poljanska c. 22.
■
: razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja delovna : | mesta za nedoločen čas:
[ — učitelja psihologije — pedagogike, P ■ — učitelja angleškega jezika, P j — učitelja telesne vzgoje, P j Nastop službe 1. septembra 1972.
j Prijave, ki naj vsebujejo osebne podatke in življenjepis ter \ dokazila o strokovni in pedagoški izobrazbi, sprejema raz- ■ [ pisna komisija na šoli. j Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
!■■■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■■■■■a
aBaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaBaaaaaBaBaaaaaaaBaaaaai
■■■■■•■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBaaaBaB4BBBBaBaBBBBaBBBBBBaaaBaBaBBBBBaBBaBBBBBa»
j OSNOVNA ŠOLA JELŠANE
i razpisuje prosto delovno mesto
: Prijave je treba vložiti 15 dni po objavi razpisa. : Nastop službe 1. septembra 1972.
učitelja za razredni pouk, U za določen čas.
BaHaBaBaaaBaaaaaaaaaaaaBaBBaaBaaaBaaBaaaBai
aBBBBBaaBaaaaaaaaBaaaBBaaBBBaBaaBBBaaaaaBaaBBaaaaBaaaBaaai

j’ DOM SREDNJEŠOLK ANICE CERNEJEVE { Ljubljana, Poljanska c. 22
[ razpisuje prosto delovno mesto
vzgojitelja ali vzgojiteljice za nedoločen čas. i Strokovnost: visoka izobrazba prosvetne smeri in 3 leta de-i lovnih izkušenj, ali višja izobrazba prosvetne smeri in 5 let j delovnih izkušenj v prosvetni stroki.
: Rok za prijave: 15 dni po objavi razpisa.
l■■■■■■■■■aa■■■■B■■■■■■■a■■■l
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaBaai
■aaaaaaaaaaBBaaaaaaaaaaai
■■■■■■■■aaaaai
■■■■■■■■■■■■aaaaaaBBBaa
: :
SVET III. OSNOVNE ŠOLE VELENJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja razrednega pouka na centralni šoli - U ali PRU za razredni pouk za nedoločen čas
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli v Pesju — U ali PRU za razredni pouk za nedoločen čas.
Pogoj za sprejem v delovno razmerje je predpisana strokovna izobrazba in opravljen strokovni izpit. Zaželeno je, da imata kandidata opravljen seminar za moderno matematiko. Stanovanj ni.
Prijave pošljite v 15 dneh po izidu razpisa na naslov: Svet šole III. osnovne šole Velenje
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA V MURSKI SOBOTI
razpisuje prosto delovno mesto
ortopedagoga za razredni pouk za nedoločen čas. Pogoji: dokončana PA — ortopedagogika.
Rok za priglasitev je 15 dni po objavi.
Tovariško vas pozdravljamo.
Razpisna komisija
OSNOVNA ŠOLA BIBA ROCK-ŠOŠTANJ
j • razpisuje po 5. točki, 76. člena statuta šqle za nedo-■	: ločen čas: delovni mesti za
učiteljski par za podružnično šolo Bele vode.
Na voljo je družinsko stanovanje.
Mlade ustvarjalke s svojima Ukovnima pedagogoma Marijo Senekovič in Štefanom Kresnikom ob odprtju zelo uspele razstave. Ne samo za učenke, tudi za mentorje je to izreden uspeh.
SVETLOBA — 72
Likovni krožek pri osnovni šoli v Radljah ob Dravi je bil pobudnik za izredno uspelo likovno razstavo. Na njej so štiri učenke in dva likovna pedagoga predstavili na 60 likovnih del. Iz osnovne šole v Vuzenici sta se predstavili učenki osmega razreda Karla Mithans in Nataša Mravljak, iz Radelj pa Nadja
Sveček in Majda Urnaut. Ob učenkah sta razstavila svoja dela tudi njihova učitelja Marija Senekovič in Štefan Kresnik. Zanimivo je, da so se učenke ob odprtju razstave predstavile tudi z lastnimi literarnimi deli in tako uspelo združile besedno in likovno umetniško izpoved.
kw
Odlična pridobitev v preskrbi z učili
Državna založba Slovenije je pred kratkim odprla v Ljubljani, na Trubarjevi cesti nov, reprezentativen lokal za prodajo učil in reprodukcij umetniških slik.
V glavnem prostoru je zelo pregledno razstavljena bogata zaloga sodobnih učil, sosedni, manjši prostor pa je prirejen za demonstracije in projekcije. Oddelek z umetniškimi reprodukcijami slik predstavlja pravcato galerijo slikarskih stvaritev, do-
mačih in tujih. Razstavljene so tako, da nudijo kupcu pred stavo, kako bodo estetsko učinkovale v prostorih, ki jim bodo namenjene.
Lokal je tudi arhitektonsko tako urejen, da dostojno predstavlja prizadevanja naših pedagogov, pedagoških ustanov in založbe same na tem področju; prav gotovo je eden najlepših v Ljubljani. Med prosvetnimi delavci je zato zasluženo dobil vzdevek „Salon učil".
7. leto malih šol
Pri skupščini izobraževalne skupnosti v Radljah ob Dravi so na zadnji seji posvetili precej časa problemom šolstva, otroškega varstva in malih šol. Male šole, ki delujejo v tej občini že sedmo leto, so bile deležne več pohval. Izkazalo se je, da je to zelo ugodna metoda priprave otroka na redno šolo. Razmišljajo, da bi mala šola trajala
eno leto vsaj dvakrat tedensko. Še bolj je treba male šole pospeševati zunaj centrov, kjer ni vzgojno-varstvenih ustanov in so otroci še bolj potrebni skrbne priprave na šolo. V razmišljanju, kdo naj vodi male šole, pa se bolj nagibajo za predlog, da to delo prevzamejo vzgojiteljice.
kw
I Svet OSNOVNE ŠOLE ŠTORE j razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko — PRU, P
—	učitelja za podaljšano bivanje — U
—	vzgojiteljico za VVU - Teharje — V.
preklicuje razpisano
delovno mesto učitelja filozofije in sociologije, objavljeno : v 10. številki Prosvetnega delavca.
: GIMNAZIJA KOPER
a
a
OKREPIMO TREBUŠNE MIŠICE !
leža na hrbtu - vzročiti
prednožiti
KDO JE NAPISAL OSTRŽKA, COLLODI ALI WALT DISNEV?
Izdaji Mladinske knjige »Pisani svet Walta Disneya«
na rob
Neumen naslov, boste rekli, saj je vendar splošno znano, daje Ostržka napisal Cario Collodi. Prav tako je tudi splošno znano, da Disney ni pisatelj, ampak filmski ustvarjalec, ki je po Collodijevi zgodbi posnel znamenito risanko.
Precej manj splošno znano pa je to, da je Disney v scenarijski priredbi ravnal s Collodijevo literarno umetninico nadvse svobodno, da je po svoje prenaredil in preuredil potek dogajanja, črtal nekatere bistvene epizode ali pa jih zlil med seboj, izpustil nekatere originalne glavne junake, hkrati pa si izmislil nove itd. Skratka, Disneyu je Collodijeva literarna predloga rabila samo kot najsplošnejši zunanji vsebinski okvir, sicer pa je iskal v zgodbi zgolj spodbude za samostojno razpredanje lastnih, se pravi specifično filmskih domislic, zlasti v detajlih (ki pa se jih otrok najbolj zapomni). Tako se je filmska zgodba o Ostržku, lahko tečemo, kar problematično oddaljila od Colodijevega knjižnega originala.
Svojo adaptacijsko samovoljo je Disney lahko suvereno zagovarjal, dokler je ostal izključno v okviru svojega, se pravi filmskega medija. Ta ima pač svoje specifične zakonitosti in potemtakem tudi ustvarjalne svoboščine. Problematična pa je postala njegova priredba v trenutku, ko je Disney svoje področje prekoračil, ko se ni več zadovoljil samo s tem, da je z risanko omogočil otroku-gledalcu očarljivo filmsko doživetje, marveč je taisto verzijo o Ostržku iz komercialnih razlogov ponudil v knjižni obliki tudi otroku-bralcu, najbrž s pretenzijo, da mu bo zbudil z njo tudi literarno doživetje. Tu pa se je Disney krepko precenjeval..
Efisneyeva knjižna verzija Ostržka namreč niti ni celotni scenarij risanke, marveč samo skop vsebinski povzetek filmske zgodbe, ilustriran z ustreznimi kadri iz risanega filma. Zato je takšna skrajšava dokaj boren nadomestek že v odnosu do žive, domiselne in dinamične risanke. Še bednejši nadomestek, lahko rečemo kar dvojni ponaredek, pa je takšna knjižna priredba v odnosu do originalne Collodijeve zgodbe, saj nima, v primeri z njo, nobene literarne vrednosti. Kot vsebinska informacija o filmski priredbi zgodbe pa bralca prej dezorientira, kot pa da bi mu pomagala vživeti se v avtentični fantazijski in fantastični svet originalnega Collodijevega Ostržka. S takšnim adaptacijskim nadomestkom ogoljufamo otroka za oboje, za pristno filmsko, predvsem pa seveda za pristno literarno doživetje.
Natanko takšno problematično priredbo Ostržka je brez zardevanja ponudila slovenskim otrokom založba Mladinska knjiga v razkošni ediciji štirih knjig z naslovom „Pisani svet Walta Disneya“. Vsaj zdi se, da brez zardevanja, saj tolikšne reklame najbrž ni bila deležna pri nas še nobena izvirna knjiga za otroke, pa naj jo je stokrat zaslužila. Toda v Pisanem svetu ne gre samo za ponarejenega Ostržka. Po istem problematičnem pritejevalskem principu prirejene so bralcem na voljo še mnoge druge skrajšave filmov, ki jih je Disneyev studio ustvaril po vrhunskih delih iz svetovne mladinske književnosti. To so Aliča v čudežni deželi, Peter Pan, Mary Poppins, Bambi, Robin Hood, Grdi raček pa Trnuljčica, Sneguljčica, Pepelka, Trije prašički, Pogunuti krojaček itd. Da bo zmeda med otroškimi bralci še hujša: gre potemtakem za priredbe zgodb, ki jih je taista založba izdala tudi že v originalni obliki in jih opremila z nesporno kvalitetnimi ilustracijami.
Mimo neštetih ponaredkov klasičnih mladinskih tekstov so v edicijo uvrščene tudi po literarni vrednosti povsem anonimne, toda neškodljive tipično ameriške pionirske zgodbe, anekdote o Davy Crocketu in njemu podobnih junakih iz preteklosti Združenih držav ter nekaj pestrih foto-orisov šeg in navad prebivalcev raznih eksotičnih dežel. Žal se ti dobri dokumentarni drobci kar izgubijo v sicer neenotnem izboru povsem raznorodnih tekstov. Uredniško enotna in tudi strokovno neoporečna je samo četrta knjiga Čudoviti živalski svet, ki bi jo kot samostojno edicijo z veseljem pozdravili kot zapolnitev vrzeli, ki se kaže na področju poljudnoznanstvenih knjig za mladino. V okviru omenjene izdaje pa ta knjiga ne more popraviti založniškega spodrsljaja, kije toliko hujši, ker ravno letos praznujemo Mednarodno leto (dobre) knjige.
Doslej smo bili navajeni, da so s priredbami po Disneyevih filmih slovarski knjižni trg za otroke zalagale predvsem tiste založbe, ki imajo s knjigami za otroke v prvi vrsti komercialne namene, ne pa literarno vzgojnihi (Jugoreklam, Epoha in Naša djeca v Zagrebu, Otokar Keršovani na Reki, Nolit v Beogradu, Bratstvo i jedinstvo v Novem Sadu itd.). Zato je toliko bolj zaprepaščujoče, da se je za tako založniško potezo odločila tudi Mladinska knjiga, ki je po svojem temeljnem konceptu specializirana za to, da bi dvigala resnično knjižno in bralno kulturo mladine, ne pa jo navajala na površne nadomestke. Mladinska knjiga se niti po svojem strokovnem profilu niti po svojem strokovnem konceptu ne bi smela odločiti za tak založniški korak, pa četudi morda z izgovorom, da bo izkupiček lahko učinkovita „notranja“ subvencija za kvalitetnejše mladinske knjige.	MARJANA KOBE
Pi«ritska knjižnica, Ljubljana
NOVOST PRI POUKU TELESNE VZGOJE
V_____!_____________________________^
SLIKOVNI KARTON
Predstavljam vam novost v naši pedagoški praksi na področju šolske telesne vzgoje. Pobude, da bi kvalitetno obogatil posamezne dele učne ure, so me po večletni praksi in študiju tujih avtorjev (predvsem K. Kocka) privedle do zanimivega spoznanja. Opozoriti želim na preprosto in učinkovito metodo dela s „slikovnimi kar-toni“.
OPIS
»SLIKOVNEGA KARTONA"
Slikovni karton je trd list papirja, velik 23 x 21 cm, na katerem so pritrjene fotografije. Menim, daje ta velikost primerna. Na kartonu je vaja, ki naj jo učenci izvajajo. Vajo lahko ponazarja glede na zahtevnost tudi več (2 ali 3) fotografij. Na vrhu ima karton rdeče izpisano motivacijo.
CILJ IN SMOTER VAJE
Pod vsako sliko je terminološka dopolnitev za začetni položaj in za izvajanje vaje. Karton vsebuje le tennine, ki olajšajo izvajanje vaje, oziroma termine, ki so potrebni za nadaljnje razumevanje pojmov s področja telesne vzgoje. Poleg tega je ob strani kartona dozirna ura ali žep. V žep dajemo kartonček s številom ponovitev, ki naj jih učenci izvedejo glede na spol, starost in stopnjo gibalne izobraženosti. Kartoni so lahko dvobarvni, zato, ker se vsem vajam težko predpiše število ponavljanj: nekatere vaje se lahko izvajajo le časovno. Ta razlika v kartonih je potrebna zaradi lažje izbire kartonov.
OPIS METODIČNE OBLIKE
Slikovni karton lahko uporabljamo pri naslednjih vadbenih oblikah:
a)	za svobodno izvajanje vaj oblikovanja,
b)	za obhodno (krožno) vadbo,
c)	za korektivno gimnastiko,
d)	za dajanje dodatnih nalog učencem,
e)	za individualno izpopolnjevanje učencev oziroma njihovih bio fizioloških k\*alitet (hitrost, gibljivost, moč, vzdržljivost).
Iz navedenega lahko sklepamo, da je uporabnost slikov-
nega kartona zelo široka. To pomeni, da je veliko možnosti, s katerimi lahko obogatimo in popestrimo našo šolsko telesno vzgojo. Od navedenih uporabnosti slikovnega kartona (a do c) bom detajlno opisal na osnovi svojih izkušenj le naslednje; a, c, d, e. Sodim, da je danes obhodna (krožna) vadba toliko razširjena in poznana našim praktikom, da je ni treba posebej predstavljati. Prepričan sem, da je organizacija obhodne vadbe z uporabo slikovnih kartonov mnogo bolj enostavna in učinkovita Učencem so določene postaje, in prav tako tudi vaje, ki naj jih izvajajo na teh postajah.
a) Težiti je treba, da ostane vrednost vaj oblikovanja v učno-vzgojnem procesu telesne I vzgoje neokrnjena Slikovni kar-1 ton pomeni določeno vsebinsko spremembo pri izvajanju vaj oblikovanja. Slikovni karton omogoča:
—	prilagojevanje interesnemu območju učencev (svobodno),
—	demokratičnost organizacije in vadbe,
—	ustvarjalnost pri izvajanju.
Zlasti zadnja komponenta je
želo pomembna, saj se vedno bolj vrašča v našo stroko in tako bogati učno-vzgojno delo.
Kljub temu da učenci vadijo svobodno, brez štetja, ploskanja itd., se s tem ne zmanjša vrednost posamezne vaje. S pravilno motivacijo se delo lahko izboljša. Predstavlja pa nOvo kvaliteto v učno-vzgojnem procesu.
Kompleks slikovnih kartonov izbiramo glede na potrebe in zahteve, ki jih narekuje glavni smoter učne ure.
c) Pomen korektivne gimnastike nam je zelo dobro poznan. Šč vedno ugotavljamo celo vrsto deformiranosti med našo mladino. Imamo celo vrsto vaj, s katerimi odklanjamo posamezne defoimitete v drži, stopalih itd.
Ugotovil sem, da tudi delo s slikovnimi kartoni zelo pozitivno vpliva na delo z učenci. Ugotoviti je treba le nepravilnosti v drži, stopalih, hrbtenici, ki jih imajo učenci, in vsa vadba poteka med učno uro. Učenci se spoznajo z vajami, ki bodo preventivno vpHvale na njihov razvoj. Vaje izvajajo v času, ko čakajo na vrsto, da bi opravili gibalno nalogo, ki jo vadimo (skok v višino, met na koš, vo-
denje žoge itd.). S takšno obliko dela dobiva korektivna gimnastika dosti pomembnejše mesto v šolski telesni vzgoji. Pri tem ne gre za mesto, temveč za ovrednotenje programa zdravstvene telesne vzgoje v šoli. (Dr. A. Šef — Športno medicinske objave).
d, e) Pri obeh nalogah zaposlimo učence na podoben način, kot sem ga opisal pod točko c). Učiteljeva naloga ima mnogo kompletnejši značaj pri ugotavljanju učenčevih kvalitet. Ugotoviti mora le, katere gibalne kvaHtete naj učenec izboljša. Ko to ugotovimo, dajemo učencu dodatne naloge pri uri. Potrebno ga je le neprisiljeno pedagoško usmeriti v delo. Učenci vadijo v času, ko čakajo na vrsto, da bi izvedli določeno vajo (nalogo). Posameznemu učencu povemo le številko kartona in dozo, če ni ta že prej določena. Kartone damo lahko učencem tudi domov, da bi lahko dodatno vadili.
Na osnovi izkušenj trdim, da kažejo učenci veliko zanimanje, da bi napredovali in se s tem laže in bolj učinkovito spoprijeli s sovrstniki.
Opozoriti pa moram še na nekaj. V razpravi sem uporabljal termin — kompleks vaj. Pri tem ne mislim na predpisane komplekse vaj. Učitelj telesne vzgoje lahko sam, iz celotnega slikovnega gradiva izbere kompleks, ki bo ustrezal zahtevam učne ure in smotrom učno-vzgojnega procesa. Prepričan sem: če ima učitelj 70 slikovnih kartonov, lahko smiselno izbere vaje. Take, ki ustrezajo programu telesne vzgoje vseh stopenj in obeh spolov.
Slikovni karton se lahko uporablja povsod, tudi glede na prostor. Uporabljamo ga lahko tako v šolah, kjer delajo v idealnih razmerah in tam, kjer delajo v težjih.
Kartone lahko uporabljamo za vadbo v telovadnici, v razredu, na trati, v gozdu in na igrišču.
Tudi pri organizaciji vadbe se odpira učitelju dosti ustvarjalnih variant, ki popestrujejo pedagoško delo na našem področju. Opisal bi le en primer. Po uvodnem delu razobesimo slikovne kartone (žeblje, stojala). Učence usmerimo k postajam — število učencev na postaji je odvisno od števila učencev v raz-
redu (lahko eden, lahko pa tu1
M
8 ali več). Število učencev "j | postaji pa je odvisno tudi 0(11 prostora, v katerem vadin)0' f Vsako vajo ponavljamo toP0! časa, kot je določeno na doZt f rani uri (pri krožni vadbi pa ^ j ločen čas). Nato gredo učenci;| naslednji postaji. Vadba tiajal toliko č asa, da vsi učenci obice' I
jo vse postaje. To je le ena 01
oblik organizacije vadbe. Obl^l vadbe s slikovnimi kartoni ifl’3f poleg že naštetih prednosti naslednje:
1)	večja racionalizacija casM kar je pomemben imperativ s°'| dobne pedagogike;
2)	lažja organizacija vadt^Pj (odpade štetje, ploskanje, &1' porejanje v skupine);
3)	večje možnosti za indf vidualno popravljanje napa^ pri izvajanju;
4)	skupinsko delo in ve<5f
vzgojni učinki	r
DOLOČITEV ^ DOZIRANE URE L
Težko bi bilo predpisati do^o/, rano uro (dozo) za posameZI1V slikovni karton, glede na sp°"ta< starostno stopnjo učencev, Sfiia, balno izobraženost, krajevl%c
razmere šole itd. Najprej mo^/c mo ugotoviti medialne vrefl,ia;
nosti kompleksa. Metode je Wnk, ba preizkusiti in na osnovi ve^Sa; jega števila uporabnikov natf'Ws diti sklepe o vrednosti te obld^n v šolski praksi	^
Hi
OPIS KOMPLEKSA VAJ P
Slikovni kartoni so ošteVf|? čeni. Glede na potrebo vadb v lahko sestavimo kompleks 1» ,i. 7, 9, 15 itd. za razvijanje mop 1 ali kompleks 1, 2, 4, 10 itd-razvijanje gibljivosti. Karton a j 1 je npr. karton, ki predstavi^ splošno vajo, ki je koristna a učinkovita za razvijanje vsd f
gibalnih sposobnosti.	v..
Kompleksi vaj so lahko splu.
ni, specialni Ne zdi se mi prjD
memo, da bi »dajal recepte
.D
kako zbrati kompleks in p odo v
no, ker to ni moja naloga
SKLEPNE MISLI
.P
'id
Metoda dela s slikovnim tonom predstavlja osvežitev p%s uka telesne vzgoje, predvs^v,' posameznih delov ure ali P°sa7tai meznih ur v določenih čašo v 11% obdobjih in v različnih raznih,; rah. Kot oblika dela pa slikov|!w karton ne more povsem na^%Q mestiti že uveljavljenih met0V(
<lela-	-4Clft
BERNARD URBANC^

Ni zveze
Zakaj spoznanja pedagoških teoretikov tako malo vplivajo na pedagoško prakso?
1.	Najprej velja omeniti, da je teoretičnih spoznanj, ki bi kaj dosti tehtala, zelo malo. To bo prvi razlog, zakaj je njihov vpliv na vzgojo in izobraževanje v ndSi deželi majhen.
2.	Večina teoretičnih pedagoških spoznanj je tipa: „Za 52 % dijakinj srednjih pastirskih šol v Sloveniji z 80 % gotovostjo trdimo, da se jim lasje cepijo, če vlaga ozračja v razredu ni vsaj 70 %. “ Spoznanja so izražena statistično in številčno precizno. Z njimi si učitelj pri obravnavi primera Elizabete Kranjske in njene frizure ne more nič pomagati. Kljub navidezni dlakocepščini so pogosto docela dvoumna. V našem zgledu je izraz dvoumnosti v izrazu „lasje se cepijo". Pri obravnavi šolskih kazni pa je to lahko skrito v „kazen je vzgojna". Kaj natanko pomeni eno ali drugo, pogosto ni nikjer pojasnjeno.
Spoznanja so pogosto zelo majčkena in skrita v veliki kopici besed. Učitelji raje varčujejo s časom, kot pa da bi se jih trudili izbrskati.
3.	Pedagoški teksti so napisani v posebni latovščini, ki ji ponekod po svetu pravijo peda-
goščina. Zgledi za to so npr. tile. V vsakdanjem življenju bi rekli: ,,Zaveži!" v pedagoščini pa: „ Vse bolj se mi dozdeva, da sta najini mnenji o tej stvari tako bistveno različni, da skoro nima več smisla nadaljevati z dialogom. “
„Pazi, bratec!" bi se v pedagoščini glasilo: „Smise1no upoštevaj zlasti neugodne posledice svojih ravnanj." Za vajo lahko zdaj v vsakdanji jezik prevedete: „Ker otroci reagirajo kot celotni organizmi, morajo biti učne sekvence tako izbrane in prilagojene, da bodo vplivale na učenčev celotni razvoj in kar najbolj prispevale k njegovi uravnovešeni osebnostni rasti v smislu naše socialistično samo-upravljavske etike."
Pedagoščina se od matematičnega ali rokovnjaškega žargona razlikuje predvsem po tem, da govori vsak pedagog drugače.
4.	V stikih z učitelji se ljudje, ki se ukvarjajo s teoretično pedagogiko, obnašajo pokroviteljsko in vseznalsko. Njihova prava barva pride na dan, ko so sami, in ko človek sliši takele pripombe: „0, pa niso
elementarke čisto tako neumne, kot običajno mislimo." Ali pa: „Ja, šolmoštrstva se je lotil, sicer pa za kaj drugega tako ni bil “ Imam občutek, da učitelji to barvo dojemajo s svojim šestim čutom.
5.	Pedagogi so v nečem zelo podobni filozofom. Oboji namreč po končani srednji šoli začno študirati najširše posplošitve različnih znanosti Njihove vede vedo vse o vedenju in vedenju, so teorije teorij o teorijah prakse. Piaget pravi v svoji knjigi lusights and Illusions of Phi-losophy, da se je zato raje lotil znanosti. Kljub temu ga teoretični pedagogi štejejo med največje sodobne pedagoge, filozofi pa so ga šteli med svoje častne člane, ne da bi jih za to prosil, kot pravi sam.
6.	Ko pedagogi in šolski administratorji reformirajo šolo, potem se prvi zanašajo na učiteljev razum in ga za svoj evangelij pridobivajo z „racio-nalnimi argumenti", administratorji pa kličejo od mrtvih učiteljev pedagoški eros. Drugih motivacijskih virov še niso odkrili ne eni ne drugi.
7.	Velik del znanosti v družbi in človeku (in taka je tudi pedagogika) je v marsičem močno podobnih naravoslovnim znanostim iz preteklega stoletja. Pedagogika je velik kup nepovezanih drobcenih detajlov, ki jih noben pedagog ne
zna spraviti vkup. vsi pa r 1 čakujejo, da bo to storil učitelj. Ali kot je nekoč prof. Križanič o fiziki: svetu sta dve znanosti: fizik11'! filatelija. Če pa ne bi materah tiki slučajno odkrili teorije gm. in če fizikov ne bi okul1' „grupna kuga", bi bila na sve^ samo filatelija." (Citirano P1 spominu). Teorija grup je d latelistične zbirke dejstev tf pravila neko enotno organdf cijo znanosti Pedagogiki se C še ni pripetilo.
Druga stvar pa je tole- 'I prejšnjem stoletju in še prej bilo mogoče naravoslovne nosti primerjati z reševanj1' ugank. Ugankar je bila
rova", reševalci pa znanstvene1 V
Uganka je bila zastavljena ne -""j četku in se med reševanjem fj spreminjala Planeti se 4»? vrteli nič drugače zato, ker A je gledal nek astronom. Galilejskih krogel ni nič mod\ dejstvo, da jih je možakar op1’ zoval in nato vnaprej nafi vedal, kako se bodo „0^| šale".	f
Pedagogika pa je kot ved*]‘ k človeku bolj podobna igri. telji iz izkušnje to prav dob^n. vedo. Vzgoja otrok ni reševtff i ugank, temveč bolj igranje Potezi, ki jo je napravil učilom sledi učenčev odziv, ki lah-M prvotno uganko čisto spreMči’^
(Nadaljevanje prihodnji.
PROSVETNI DELAVEC
2. VI. 1972
Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami
l- "C (linorez — Dragica Jurečič, osn. šola Kostanjevica na Krki)
t »Vseenost« Saše Vuge
‘j'L "Vseenost" je doslej najobsežnejše delo pisatelja Saše Vuge. Ro-J1®1 nam odkriva v nezastrti podobi današnji čas, pri čemer ne gre Jko za fabuliranje o eni noči neke druščine, ki se je sešla na 'domači zabavi", da bi se krepko poveselila, marveč za mozaik zapletajočih se podob in stanj, ki zaokrožujejo neko značilno l^olje sedanjosti, pri tem pa se avtor ne odteguje polpreteklosti, oteklosti. Oboje mu je sestavina tega, kar rezultira pri posa-gk e*nih osebah njihovo značilno sedanje življenje. Pisatelj je urav-^ci?‘ tako mozaično prepletanje podob še največ v glavni osebi, v )Xi\oriu Mraku, vendar se ni hotel omejiti zgolj na projekcijo vide-e<kM le skozi eno sobo. Povezujoča sedanjost z retrospektivo in .tf i^ospektivo nudi možnosti poglobljenega dojemanja pojavnosti, eč'5 . ' Pa pisatelj hote razbija fabulativno poenostavitev dogajanja. jrev*0 Vuga se nam v romanu „Vseenost" znova kaže kot angažiran ljket)1Sa,e^1 ki znova opozarja tudi na izrazite, znane značilne slogovne ^ J^ine. Vugova noviteta ni le najobsežnejše leposlovno delo v dose-2aniem prožnem ustvarjanju. Angažirana zavzetost na družbeni in kmi ravni ni papirnata, marveč življenjsko preizkušena in živa. lenost" je eno tistih leposlovnih del, ki bi jih kazalo nadrob-•- osvetliti, da bi prišli do jasnejših razvidnic v Vugovem pisanju,
z"*«’*--— -   — ."J™ J„ s*	o Z*-s~t	rt n nrm /'1 biM O C ti Irt
liceje
, pf dei'
A
NASI RAZGLEDI
'eJA , gnij b
Rdeča kapica iz Zgornje šiške
Brane Dolinar je s svojo povestjo „Rdeča kapica iz Zgornje Šiške" samo po prvem delu naslova pravljičen, drugače pa bi v tej sodobni, kratki povesti našli odsev dosedanjega časa in dogajanja, seveda uravnano tako, da bi bilo berilo privlačno za mladino. „Rdeča kapica iz zgornje Šiške" je zamišljena kot nekak dnevnik, vendar je fabulativna osnova z dvogovori ipd. prevladujoča v pustolovski, zgodbi z obilo zapleti in z okoljem velemestnega sveta. Ni se mogoče ubraniti pomisli na Ericha Kaestnerja; seveda pa je pri njem mnogo več tankočutnosti za psiho mladega človeka, za etični moment nenarejene naravnosti. Prav gotovo je pokazal B. Dolinar smisel za barvit dialog, za bistra opazovanja otroškega sveta, ob vsej živahnosti pa bi bila knjigi v prid večja literarna izčiščenost^ Vsekakor pa ostaja berilo dovolj mikavno. Knjižica je izšla v zbirki Sinjega galeba.
■vb ' ostaja informacija le na ravni skopega, okrnjenega obvestila. N0>nan je izšel pri založbi Lipa. Zvest Apollonio pa sije za ovojni či'st izbral kip iz florentinskega Giardina di BobolL
ti
Roman samoizpovedi
Otrok pride nepopoln na nepopoln svet, ki je zanj povsem nov. Ko raste, raste tudi njegov svet. Obkrožajo ga proizvodi razmišljanj in delovanj, kakor tudi napredek, gibanje in sprememba. Rodi se s hotenjam in potrebo aktivno sodelovati pri stvareh, ki se dogajajo v njem
ivl) a
vsdl
J n založbi Lipa je izšel roman „Sveta Barbara , njen avtor pa je jlopttofe/ jVbč. Ze površna slogovna analiza pa nas pripelje do spo-pfanja, da si je Pavle Zidar vdrugič izbral psevdonim. Navsezadnje ite‘‘? ^ bistveno, saj ostaja osredje literarno delo. V bistvu je roman Barbara" avtorjeva nesrečna izpoved, kjer gre za prikrito ali prikrito odkrivanje čustvenega, rodovnega in predvsem nazorna odnosa med sinom in materjo. Ta problem je nekoč v luči lipovega kompleksa literarno mojstrsko izoblikoval D. H. Law-^ACe’ seveda v mejah realistične pripovednosti. Povsem drugačno ,	daje roman „Sveta Barbara"; ob vse bolj razhajajočih
/seif)K , in mislih se vezi med materjo in sinom vse hitreje razvijajo, )0Sa 1 je v ospredju občutek krivde za smrt nedolžnih otrok, pri pa se svet ogradi v oklepanje vere in strogosti do sebe in v zaPrt0St hi črno-belo poenostavljenje. Pisatelj je podal .oV;;t( u*o dvoličnosti ljudi, navzkrižje osebnih in družbenih teženj ter |	retrospektivne meditacije rabijo za natančnejše poznavanje
to|g in njihove bitne podobe. Ali bi hoteli priti do natančnejših^ plenitev, pa tudi do vprašanja, v koliko pomeni „Sveta Barbara" prejšnje Zidarjeve proze, bi morali roman bolj osvetliti. °ini list je izdelal Zvest Apollonio.
ik$Azo'alce 0Pozariamo na naslednje sestavke v 10. številki NAŠIH
b,-:, .anPotrč: Za človeka, za svoje ljudstvo (str. 293)
:U0	.• Bariča Marentič-Požarnik: Vloga računalniške tehnike v po-
sveti ^vanju (str. 296)
1 d- na^e Poženel, Aleš Vodopivec: Izpit iz solidarnosti (str. 297) iz A r- Milica Bergant: Tri knjige o vzgoji (str. 300)
; M aši znanstveniki pred mikrofonom, prof. dr. Janez Strnad (str.
miPjOl)
se A Jfjro Kislinger: Miselnost in kadri (str. 303)
jUzikologija in glasba: govori akademik Dragotin Cvetko (str.
ledi12)
tej A pl°žaj v Vietnamu (str. 313) zf °nošena bela srajca (str. 319)
anašnja rasistična miselnost (str. 320)
Ut
...
na ^
nA er m
nam 4 obm
ali izven njega. Otrok ne čaka vstopa v šolo, da bi začel s svojo ustvarjalno dejavnostjo. Še povsem majhen že pokaže smisel za njemu lasten način raziskovanja, osmislenja, iznajdb ter ustvarjanje novega.
PEGGY BROGAN
Razstave
dni'1
ffv°Rlšč
E (Andreja Ferk, osn. šola Franjo Golob, Prevalje)
Moč enkrotnosti
V	galeriji Mestne hiše v Kranju bo do 8. junija odprta razstava akademskega slikarja Mihe Maleša, ki ga prav gotovo poznajo vsi ljubitelji umetnosti.
Razstava je izreden prikaz slikarjeve neponovljivosti V njej je mojstrsko združil lirične komponente z epsko pripovednostjo v skladno celoto. Povsod enako prepričljiv in prefinjen - zdaj v žarečih barvah, zdaj v nežnih, enako močan v olju kot v grafiki. Precizna kompozicija, obogatena s čustvenim doživetjem, ki ga izrazi bdrva, je podana z izredno lahkotnostjo njegovega ekspresionističnega izraza (Piskač, Nevesta, Chemonceaux, Tišina, Motiv iz Istre).
V	stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate zanimivo razstavo reproduciranih del Albrehta Duererja, ki jo je omogočil generalni konzulat NDR iz Zagreba.
Nevsiljiva enostavnost
Hkrati je odprta razstava v galeriji Prešernove hiše, kjer se je predstavil s svojimi akvareli slikar amater Tone Tomažin iz Jesenic. Je krajinar, ki zajema motiviko iz narave, kjer tudi dela Dobri, sveži akvareli so ujeli vse razpoloženje narave v zimskem in pomladanskem času. Enostavno in nevsiljivo, vendar vztrajno budijo v nas čustveno prizadetost (Straže pod plantažo. Snežena voda, S popoldanskega sprehoda).
V	kleti Prešernove hiše razstavlja mladi slikar grafik Stefan Simonič-Pišta. V teh prostorih naj bi se vrstile razstave mladih, ki iščejo svojo likovno pot. Razstave naj bi bile predvsem eksperimentalne.
Od odprtju razstav nas je znani dirigent in skladatelj Peter Lipar s svojim amaterskim godalnim orkestrom iz Kranja popeljal v svet glasbe. Letos praznuje ta orkester 20-letnico ustanovitve. Njegovi člani so nastopili z deli J. H. Fiocca, dr. Benjamina Ipavca, Petra Liparja, Benjamina Brittna, Aleca Roxleya. Bilo je cvetja, čestitk, priznanj, svečano ozračje pn je bila naša tiha zahvala za bogat večer.
TEA DOMINKO
,,Dobro in zlo se spopada tako, da izid ni vprašanje, ker je vselej treba zadovoljiti pravico in zadostiti okus široke publike/1 Antoine Vallet (Citat in fotografija sta iz knjige Vladimira Petriča PREGLED FILMSKIH ZVRSTI IN ŽANROV, ki je izšla pri SCENI v Ljubljani.)
»Planina« Draška Ščekiča
Mladinska povest Draška Ščekiča „Planina" nas povede v svet bosanskih planin in njenih ljudi. Pisatelj prepleta stvarni svet s pravljičnim v toplo, poetično celoto, kakršne so redke. Zato ni čudno, če spada „Planina" med tiste dosežke zdajšnje in domače mladinske književnosti, za katero ni potrebna posebna reklama. Opozarjajo, da bi ob mnogih knjigah ne prezrli tega kakovostnega mladinskega dela. Draško Ščekič s posluhom in smislom za gibko dogajanje, ki mu ne manjka poetizacije, odkriva svojsko naravo bosanskih planin, trdega življenja. Dragoceno je pisateljevo spoznanje, koliko pomeni otroškemu svetu fantazija in poetična pravljičnost. Prav v tem je pisatelj spontan, ko ta svet vrašča v realijo, pri tem pa ne izgubi posluha za tistega, ki mu je povest namenjena. „Planina" je izšla v knjižnici Sinjega galeba. Povest je lepo prevedla Darinka Petkovškova, ilustrator Aco Mavec pa je sledil le realističnim pobudam; zato njegovo delo ne odseva poetičnosti vsebine, ki jo knjiga ponuja.
/
Koprski »Maestral«
Letošnja dvojna številka „Maestrala‘‘, literarnega glasila koprske gimnazije, znova potrjuje aktivnost koprskih dijakov, ki so lani prejeli III. nagrado med srednješolskimi dijaškimi listi. Šolniki morda vedo nekaj več k o glasilih svojih šol, malokdaj pa vedo, kaj snuje mladina 'drugod. Zato ne bi bilo odveč, če bi tudi revija ,,Mladina" pritegnila v svoje območje najbolj dozorele literarne, pa tudi drugačne prispevke. Koprski „Maestral" povezuje šolska in mladinska vprašanja z občimi, osredje pa sestavlja literarni dekž. Več pesniških prispevkov govori o iskrenem iskanju in čustvovanju, zato bi kazalo spodbuditi nadarjenost posameznikov. Med drugačnimi prispevki je naj zanimivejši analitični prispevek „Vzgoja in westem". Tudi likovna oprema kaže znanje in nadarjenost, zlasti na str. 46. Ob „Maestralu" se da videti, kako lahko dijaško glasilo v okviru svojih zmogljivosti kpo uspeva
Priljubljena »Lupinica«
Povest za pionirje „Lupinica" Vere Albrehtove je izšla pri MK v zbirki Čebelice. Ze poprej je prikupna povest izhajala v enem izmed pionirskih listov in že tedaj zbudila zanimanje. Gre torej za znano delo, ki pa je upravičeno prišlo med nas v knjižni izdaji, s poučno-posrečenimi ilustracijami Ančke Godec-Gošnik. Povest združuje prijetno in osvežujočo fantazijo ter otroški svet tiste posebne realnosti, ki je lahko tako prikupna pri mladinskih piscih -in je hkrati znamenje pisateljske kakovosti. Lupiničino popotovanje po Afriki je omejeno predvsem na spoznavanje živali. Tako povest buri otroško domišljijo in žejo po spoznavanju nepoznanega. Škoda, da tudi v knjigi ni barvnih ilustracij.
igor Čehovin je že srednješolec, a je še vedno član modelarskega krožka ,JPosavje“ na osnovni šoli ,,Danila Kumar“ v Ljubljani. V hitrostnem tekmovanju na Ježici je letos maja dosegel 2. mesto z modelom lastne konstrukcije. (Fotto B. Novšak)
Prvo je kritičnost do samega sebe
Ob razgovoru Vinka Hafnerja z ljubljanskimi srednejšolci
MK ZMS Ljubljanaje organizirala razgovor sekretarja'MK ZK (VH) s srednješolci. Tema razgovora: socialna diferenciacija. Vsi vemo, da so v naši socialistični družbi socialne razlike, ki so velikokrat usodne. Tov. Hafnerje govoril predvsem o tem in o problemih, ki ob tem nastajajo. Poudaril je, da si moramo prizadevati za razvoj komunizma, sami sebe in druge vzgajati v poštenosti, ker vse
Litija: sprejem v mladinsko organizacijo
dotlej, dokler bodo ljudje jemali več, kot potrebujejo in dajali manj, še ne moremo govorni o enakosti. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je 1:5,5, kar že povzroči proble-. me. Socialno diferenciacijo povzročajo razlike v dohodkih delavcev iste stroke. Nemogoče je, da bi imeli vsi enake dohodke, ker bi se pojavila nezainteresiranost za delo. Je pa nedopustno, da nekateri nimajo niti toliko, da bi zadostili osnovnim ’ osebnim potrebam.
Zaradi tega se pojavljajo še razlike v možnostih izobraževanja. V revni družini bodo stremeli za tem, da se bo najsta-
rejši čimprej zaposlil, da bo pomagal preživljati ostale, medtem ko bo otrok premožne družine lahko študiral po mili volji. In vendar bi bil morda prvi boljši strokovnjak kot drugi. Torej, če dva enako nadarjena člana naše skupnosti nimata enake možnosti izobraževanja, nastane ne samo socialni, temveč tudi politični problem, kar je vsekakor v škodo naši skupnosti.
Navadno se začnejo razlike že pri sprejemanju v vzgojno-varstvene zavode. Pri nas je 41 % žena zaposlenih. Nastanejo težave že v možnosti števila sprejemov otrok v vrtce,
poleg tega je problem še finančno stanje družine, žene-matere.
Kot sem že prej omenil, je svojevrsten problem izobraževanje. Tov. Hafnerje navedel nekaj podatkov: osnovnega šolanja ne konča povprečno 35 % otrok. Največ teh je v manj razvitih območjih, odmaknjenih krajih, pri revnih starših. Na primer: v Črnomlju je osip 50 %, v ljubljanski občini Center pa samo 14%. Ta dva primera nam jasno kažeta, da črnomaljski otroci nimajo takih možnosti za šolanje kot ljubljanski.
Učenci osmega razreda osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž so pod vodstvom mentorjev ELICE DAMJANOVE, NACETA ŠTEFERLA in JOŽETA HOSTNIKA 24 maja pripravih v dvorani na STAVBAH sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Poleg učencev matične šole so bili sprejeti v mladinsko organizacijo tudi učenci podružničnih šo^ Konjšica, Polšnik, Vače in posebne osnovne šole. Skupaj je bilo sprejetih v mladinsko organizacijo 131 učencev sedmega razreda.
Prireditev so uspešno vodili učenci osmega razreda in nekdanji učenci, ki so se radi odzvali vabilu. Tako sta na prireditvi recitirali Ksenja Jelnikar in Rosana Maček, oddajo pa je vodU Hari Jelnikar, vsi učenci srednjih šol. Nove mladince so seznanili tudi z dolžnostmi in pravicami. Ob koncu pa so mladinci izrekli obljubo. Slovesnost je dosegla svoj višek, ko so mladi s prireditve poslali telegram tovarišu TITU ob njegovem 80. rojstnem dnevu.
Drugi del prireditve je imel zabavno vsebino. Poleg učencev in učiteljev so se prireditve udeležili tudi predstavniki družbe-no-političnih organizacij. Novim mladincem so čestitali najmlajši pionirji, ravnateljica osnovne šole EVA MALENŠEK in predstavnica občinske konference ZMS Vida Repina.
MILOŠ DJUKIČ
Igralci osnovne šole Gabrovka
Pod vodstvom režiserke in mentorice Ane Svršinove so učenci osnovne šole Gabrovka v nedeljo, 21. maja, želi uspehe svojega dela. Na Dolah so zaigrali štiridejanko Kristine Brenkove „Najlepša roža“. Eksotična igra — preselUi smo se namreč za dve urici ali nekaj manj na Kitajsko — izbrani kostimi in ne nazadnje primerna ureditev-dvorane — so obogatUi dolsko nedeljo. Nabito polna dvorana je sprejela mladino tudi iz najbolj oddaljenih vasic: več ko uro hoda, celo dve so imeli mladi gledalci, a navdušenje ob koncu predstave je zameglUo vse težave. Z navdušenim ploskanjem so gledalci to tudi dokazali.
Glavna junakinja Sim-Čen, v interpretaciji Fan: Harčove, je zaslužUa vse priznanje za odlično odigrano vlogo nežne, krhke deklice, ki se žrtvuje za slepega očeta. Ne moremo mimo dečka z vrečo — malega, nadarjenega Ivana Lenarta. Sim-Tai je bil odličen, prav nič pa niso zaostajali tudi: Sim-Cenina prijateljica, romar, veliki Lama, cesarjevič, cesaričina, Amina dvoijanka in njena spremljevalka, trojica trgovcev, mornarček in mornar ter kulija
,,Hočemo ugajati44, to je njihovo geslo, ugajati, toda ne za
Bežigrajski dijaki uprizorili Kralja Ubuja
Bežigrajski dijaki so v režiji prof. Andrijam Laha uprizorili Jarryjevo dramo: „Kralj Ubu“. Če govorimo o avantgardnem gledališču, potem bo treba upoštevati Jarryja in prav „Kralja Ubuja“ kot začetek vsega, kar se je na dramskem področju razvijalo mnogo kasneje kot avantgardno. Tem bolj je presenetljivo, da se je mladina bežigrajske gimnazije lotila težavnega besedila, ki terja tudi igralsko drugačno prijeme kot klasična drama. Izkazalo se je, da
je Lahova režija sledila takim pobudam, kolikor je bilo mogoče. In kar je najzanimivejše: mladi gledalci so sprejemali izvajanje mladih sošolcev s polnim razumevanjem, to razumevanje pa je gotovo merilo tudi na vsebinski in idejni del „Kra-Ija Ubuja“. V amaterski dejavnosti, kakršna očitno zares uspeva med bežigrajskimi gimnazijci, je uprizoritev ,,Kralja Ubuja“ pogumno dejanje. To je hkrati tudi prva uprizoritev Jar-ryja v Sloveniji.
Te dni odhaja iz naše srede odlična učiteljica in dobra kolegica Vida Andrejčič - Peternelj. Zapušča kolektiv cerkljanske šole, med katerim je živela skoraj četrt stoletja, in poučevala vedno nove učence. Rada jih je imela, zato se jim je znala približati. Danes jo cenijo in spoštujejo ne le otroci, temveč številni možje in žene, katerim je bila včasih skrbna, natančna in izredno prizadevna učiteljica in vzgojiteljica.
Njena življenjska pot ni bila lahka, vendar zase in za svoje težave ni imela nikoli časa. Živela in debla je za druge. Vsakomur je rada pomagala, vsakogar je imeb rada, v vsakem je videla predvsem ČLOVEKA.
Še zelo mlado je zajeb vojna vihra. Kot zavedna hči slovenskih staršev se je leta 1943 vključila v OF in kmalu nato postab članica, pozneje pa sekretarka rajonskega odbora ZMS za Cekljansko. Pomagala je pri ustanavljanju in vodenju prvih mladinskih in pionir-skih organizacij po vaseh. Sama pravi o tedanjem delu takole:
Rada se spomin; ■bvce težki in n ju, ki smo ga lino, ki je bila o pripravljena
tistih časov, ki so bili zame in za moje ■ li. Kljub vsemu nam je bilo lepo ob zado-::!i pri srečanju z ljudmi, prav posebno z l.rih časih vse bolj željna slovenske besede in 'o za veliko skupno stvar. V to delo je
vsako ceno: ugajati po dolgem prizadevanju, po večmesečnih vajah in trudu — in želja se jim je uresničila. Doma so zaigrali dvakrat, zdaj so bili na Dolah, in kot vse kaže — teh potovanj ne bo konec. V bližnji prihodnosti nameravajo obiskati še ta ali oni dolenjski .oder, še to ali ono vasico oziroma šolo v bližini — in nazadnje še šolo pod Šmarno goro.
S tem hočem povedati, da so tako zelo delavna skupinica, da bi nemara tako bleščečih rezultatov nihče ne dosegel tudi v bolj „kulturnem okolju44.
Nedvomno pa ima za uspeh največ zaslug Ana Svršinova, ker ve, da je človek našega časa bolj pogumen, bolj samozavesten kot kdajkoli prej in pripravljen po svojih močeh kar največ prispevati v kulturno zakladnico.
MILICA MEKINDA
Zanimiv je odstotek otrok iz različnih družin v različnih šolah. V osnovni šoli je iz delavskih družin 40 % otrok, v gimnaziji 19%, na tehniških šolah 21 %, na univerzah pa le 14%. Te številke so zaskrbljujoče predstavljajo 72 % vseh zaposlenih.
Zavedati bi se morali, da je mladina, ki se želi učiti, delati in napredovati, potencialna energija vsakega naroda. Če hočete, da bomo takšni, nam morate dati možnosti, da pokažemo svoje sposobnosti, da se učimo na' lastnih spoznanjih.
NOVE STROKOVNE KNJIGE
OSNOVNA ŠOLA BAKOVCI
slednja prosta delovna mesta:
ponovno razpisuje na-
—	2 učitelja za slov. jezik — srbohrvaščino — temelji socialistične morale, PRU ali P
—	učitelja za nemški jezik, PRU ali P .
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P
—	učitelja za likovni pouk in zgodovino (dopolnjevanje obveze na podr. šoli), PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk in zborov, petje (dopolnjevanje obveze na podr. šoli), PRU ali P
—	učitelja za oddelek podaljšanega bivanja, U ali PRU za razredni pouk.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Prijave lahko
pošljejo tudi izredni študenti PA. Na voljo so samska stanovanja Prednost pri sprejemanju imajo učitelji, ki se bodo
zavezali stanovati v kraju službovanja>
Dom rudarskega šolskega centra Zagoije
Dom rudarskega šolskega centra Zagorje
Opažam, da se morajo mladi, ki v resnici hočejo kaj doseči, veliko preveč boriti za to, da sploh lahko delajo. Bil bi že čas, da bi prižgali zeleno luč za vse mlade strokovnjake, za vse mlade, ki so polni idej in delovnega zagona. Mladi si želimo, da bi bilo več takih razgovorov z našimi družbenopolitičnimi delavci. To nam bi pomagalo vzpostaviti stik z dogajanji v družbi. Čutih bi, da v resnici sodelujemo v prizadevanjih za napredek.
JANEZ TOPOVŠEK
1.	Djordje Kostič: Metodika izgradnje govora u dece oštečene sluha. Beograd, Savez društva defektologa Jugoslavije 1972.
2.	Pojedinac u društvu. Udžbenik socialne psihologije. Beograd, Zavod za proučavanje školskih i prosvetnih pitanja 1972.
3.	Milan Bakovljev: Teorijske osnove programirane nastave. Beograd, Novinsko izdavačko preduzeče ,,Duga“ 1972.
4.	Olga Tomšič: Izbira visokošolskega študija. Ljubljana, Republiški zavod za zaposlovanje 1972.
O domovih slišimo zadnje čase skoraj same zaskrbljujoče novice:	primanjkuje denarja,
prostora, vzgojiteljev, socialno šibki učenci nimajo denarja za vzgojnino itd.
Dom rudarskega šolskega centra Zagorje ne pozna teh težav. Obsega dve stavbi: nova je bila zgrajena 1966. leta — moderna, svetla, za razmere nekaterih internatov skoraj razkošna; stara pa je temeljito prenovljena in poudarja videz prijaznega zatočišča mladih. Dom deluje pri rudarskem šolskem cen-tru Zagorje, ki je organizacijska enota zasavskih premogovnikov Trbovlje. Brez takega ustanavljanja dom in šola gotovo ne bi mogla tako uspešno premagovati težav, ki tarejo mnoge druge, saj tretjino vseh sredstev vzgoje ih izobraževanja ter oskrbe doma prispevajo zasavski premogovniki Trbovlje.
V	naš dom prihajajo predvsem socialno šibki učenci; večini je pravs zaradi tega spodrsnilo v osnovni šoli in je niso uspešni končali. Ko pridejo ti učenci v okolje, kjer je zanje kar najbolje urejeno, dosegajo dobre učne uspehe. Mnogi končajo poleg poklicne šole med tem tudi osemletko. Gmotnih problemov naši učenci ne poznajo, saj dobivajo visoke nagrade; tretjino le-te prispevajo za oskrbo, vse ostale stroške, razen sredstev za vzgojitelje, sredstev amortizacije, minimalnega zneska za materialne stroške vzgoje, prispevajo zasavski premo govniki.
V	domu prebiva petindevetdeset gojencev, prostora pa je še za šestdeset. Učne ure imajo gojenci v dveh dnevnih sobah; potem ko opravijo svoje obveznosti, gledajo tudi televizijo. Imajo poseben prostor za šahiranje (šahovsko sobo), klubsko sobo ter sobo za namizni tenis. Pred domom so si uredili zele-
nice. Večina gojencev ima s^ftop kolesa, nekateri pa tudi Aher pede; vse to so si sami nakup|9<| s svojimi učnimi nagradaijV^ Letos so zgradih ob domu storno kolesarnico, kamor Ijajo svoje jeklene konjičke- j nekaj let gojijo šport na šp^,, nem ivrišču ki so si ea Ute1^
nem igrišču, ki so si ga urel deloma sami s prostovoljk.' delom, še večji delež pa so P' spevah zasavski premogovna0: Dom in šola uspešno sodel
jeta pri vzgoji in izobraževanih,
........... .......|1f
šola precejšen del izvenšolsL
M
Ker skoraj vsi učenci
šole stanujejo v domu,
venš- , ,
dejavnosti prenese na dom. ‘Jjfe
prihajajo tudi učitelji in ; gaj o z dodatnim poukom "aL
šim učencem. Tu se učenci P Le pravljajo na proslave, pišejo n j
i
5CJ0O,
spevke za glasilo Mladi rudar.
rešujejo probleme ter načdV jejo delo mladinske organih,;
cije. V domu imajo sedež šol^H
športno društvo Bratstvo, j oglasnih deskah objavljajo uc%e uspehe, tako da so učenci v5% teden seznanjeni z učnim hom na šoli, na koncu rnes^’' pa so tam objavljene vse °c,}u
za njihove mesečne nag#*0
Seznanjeni so tudi z uspe
domu, obiski učnih ur, z usp1 učencev po sobah.
Vsak mesec organizira d1 izlet po Sloveniji. Izleti so se] da poceni, ker potujejo v o k« mladinske organizacije.
temu da plačujejo ta potoval? ^
učenci sami, se jih večina ud6 >,
Zelo veliko pestrih oblik v domu, lahko uresničimo. ^
clz-rhrjAm	ef\m in nrPCCP*-!!-
skrbnem vodstvu in precej51^ potrpežljivosti se tudi u111.,?-
problematični gojenci y~ojra
izobff'
kujejo v dobre ljudi. Pridobtj --nogoča vsWL ielovne Da je v
največja zahvala in pru>- K0
poklic, ki jim omogoča ; med samostojne delovne clajh naše družbe. To pa je v resi11:,,
priznaC
-----------elo.jp.
VLADO GARANT‘V
vzgojitelju za njegovo delo.^ pp.
OTROŠKI VRTEC V KAMNIKU razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
3 delovna mesta za medicinske sestre pediatrične smeri, k otrokom od 1 do 2 let starosti,
3 delovna mesta za vzgojiteljice predšolskih otrok. Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Razpisna komisija, otroški vrtec Antona Medveda, Kamnik, Kidričeva 23.
7
vpleten nepozaben spomin na požrtvovalnost in navdušenje našega človeka med NOB, spomin na vezi tovarištva in nesebičnosti, ki so se pletle od srca do srca. “
Vida pravi, da so ji ostali v najlepšem spominu njeni prvi učenci. Jeseni leta 1944 je namreč poslala partizanska učiteljica v Cerkljanskem vrhu. Zelo težak je bil zanjo začetek, saj ni imeb ne potrebne izobrazbe (končab je italijansko osnovno šolo) ne potrebnih učil Ko pa je imeb pred seboj otroke, željne znanja in domače besede, je sklenila, da bo storila vse, da bo izpolnila odgovorno nalogo. O teh svojih začetkih je nekoč zapisala:
,,Pouk v Cerkljanskem vrhu se je pričel 5. oktobra k ta 1944. Prvi dan je bil prijeten in svečan za nas vse: za otroke, za starše in zame. Primanjkovalo je knjig in drugih šolskih potrebščin. Skupno s starši smo zbirali stare računice in berib, iz papirja smo šivali zvezke, po kurirskih poteh pa smo dobivali prve mladinske liste in pesmarice iz partizanskih tiskarn. Strokovne nasvete in navodib pa smo vsi učitelji, ki smo tedaj poučevali na partizanskih šolah Cerkljanske, prejemali na učiteljskih konferencah v Cerknem. Vodil jih je takratni šolski nadzornik Viktor Gereb, ki je danes upokojen. Njegove vspodbudne in prepričevalne besede so nam vlivale vedno znova pogum in zaupanje v naše delo, zato smo se polni delovnega zanosa vračali na svoje šole. Vedno smo bili pripravljeni delati tudi z vaščani in mladino, posebno pri organizaciji mitingov in proslav. Te so bile, čeprav v zelo težkih razmerah, zelo pogoste, vedno skrbno in z ljubeznijo pripravljene in dobro obiskane. Pomenile so praznik za vso vas “
Med zadnjo aprilsko ofenzivo je bil pouk za nekaj dni prekinjen. Vida je morala zapustiti šolo. D\>ajset dni se je skrivala v samotni
i
hiši pri dobrih ljudeh. Medtem so jo Nemci iskali v šoli in dott^ Cerknem, toda niso je našli. Po prvih dneh svobode, polnih tut' šenja in sreče, se je spet vrnila na svojo šolo, kjer je ostab še
Pozneje je bib premeščena na osnovno šolo v Cerknem in j° časa vodila. Še vedno je pridno debla na kulturno-prosvetal področju in v vaških organizacijah, priskočila je na pomoč n raznih akcijah ter vmes izpopolnjevala svoje znanje. Bib ie Tv utrudna delavka v razredu in pri izvenšolskem delu. Toda
minjam se, da mi je nekoč dejala:	^
, Veš, saj vedno rada debm, toda ko pomislim na delo, ki sc^-rh opravljala med vojno, čutim, da je bilo enkratno: debla se^PP
svetu, polnem idealov in jasnih poti, zato sem srečna in ponos1 da mi je bilo v tem svetu dano živeti in delati. “	Z®
Lani je prejeb naša Vida za svoje delovanje na kultumo-pro/rr nem področju med vojno in po njej priznanje OF. In tedaj je re,:S.1 „Priznanje me je prijetno presenetilo. Toda povedati morata k
kar ob tem trenutku čutim: to ni priznanje samo meni in
loj dev) i
skup>'%\
deb; to naj bo priznanje vsem sodebvcem, ki so z mene vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, saj smo lahko le s sL-r močmi prispevali svoj delež v veličino revolucije in v srečo njega dne. “	;hv
Taka je naša Vida: vedno skromna do sebe in širokognbb ' m dmgih Zato jo imamo tudi tako zelo radi. Ob slovesu ji \sftskf ka( roko z željo: Naj ji bo dolgo lepo v hišici na robu vasi, spočije med svojim cvetjem in zelenjem ter naj še velikokrat P’ p med nas!
Njeni kolegi in -
si,
jat
kok/

Jožko Tischler - sedemdesetletnik
i \;, ^Vorn' svetnik in predsednik godnega sveta koroških Slo-7(?Cev je 8. maja praznoval svoj ^ letni jubilej. Dr. Tischler je r Prvi ravnatelj slovenske gim-«ije y Celovcu. Vodil jo je 11 10 si pridobil veliko zaslug za J°i° slovenske srednješolske ladine na Koroškem.
ic bil v Kamnu Pri
1^’ Je dokončal osnov-y s°lo obiskoval zatem gimna-|i° vCelovcu in Kranju in viso-l9?aol° na Dunaju, kjer je L i ^' promoviral za doktorja fi-L^fije. Od L 1928 je služboval l 1 Profesor na več službenih Ij^tih na Koroškem in Štajer-Iiern' Kot zaveden Slovenec je ’ h°jal med nacizmom prekiniti Ho službo in bil premeščen v svojlo enz' i*0 končani vojni seje V Pet vrnil na svojo Koroško upl947 P0uoeval od leta 1945 do laHo a na reaHci v Celovcu. Usta-pJ^ln je dlžavn0 gimnazije za njjl /fnce na Koroškem ter po-r V3 1957 njen prvi ravnatelj. Na
?,
tem službenem mestu je bil do upokojitve v letu 1967; prizadeval si je, da bi dobila celovška gimnazija svoje poslopje. To se je uresničilo šele 1971, ko so pričeli z gradnjo; tedaj je bil ravnatelj gimnazije dr. Pavel ZABLATNIK.
Leta 1957 je ustanovil Narodni svet koroških Slovencev ter bil njegov predsednik do 1. 1960,1. 1972 pa je bil ponovno izvoljen na. težko in odgovorno mesto.
Dr. Tischler je bil v boju za narodnostne pravice vedno med prvimi, vztrajno si je prizadeval za narodno in kulturno sodelovanje ter uveljavljanje in mirno sožitje z avstrijskimi državljani; na Koroškem za uveljavitev določb avstrijske pogodbe, da naj tudi slovenski človek dobi enakopravno mesto v avstrijski družbi.
K njegovemu jubileju mu iskreno čestitamo!
STANKO SKOČIR

lj#
rP11'
im
del11'
Zvonko Predan
ariji K sredo 9. februarja 1972 arsAl0 Se na Ptujski gori poslovili laMj; Zvonka Predana, upokoje-)lskir?a šolskega ravnatelja u %R°dil se je 10. XII. 1897 v 101,12 družini na Ptujski gori. slatT skronmih razmer se je z moč-4p( 0 v°ljo prebijal skozi življenje. 0 prre^ 1919 je končal učiteljišče ar;1 “riboni ter nastopil svojo icftV? učiteljsko službo v Novi ani%- / v Halozah. Učiteljski po-;ols%C ie bU v prejšnjih časih po-N-c^ >,Popotnika" in ta pota čC ■'
učCJ* Predanu niso bila prihra-
ni
1/1*1.«	' '-K4.LU l Ll I ll O CZ UllU. [S I Uti L*
i vseC!fna Pucii med vojno je moral
uspA P°t slovenskega pregnanca ,eseC’ sdjenca v Srbijo. ocelV0 osvoboditvi je v Majšper-,taiC spet pričel orati ledino v ie!11 ifVet‘’ organiziral je šola: naj-,spe| A.os«ovno, potem nižjo gim-
ijo i n nntom rKomlottrn

in potem osemletko.
Delo v tistih letih nikakor ni bilo lahko, saj je primanjkovalo učil, učbenikov in tudi učiteljskega kadra
Odlikovala ga je velika natančnost in doslednost, tako do sebe kot do dmgjh! Generacije učencev so zapuščale njegovo šolo z osnovami solidnega znanja, pa tudi z zdravimi pogledi na svet in življenie. Tudi v letih upokojitve je bilo v njem še veliko mladostnega poleta ter volje. do dela in življenja Ljudem je rad pomagal v vsaki situaciji ter jim v stiskah pravilno svetoval!
S to voljo se je upiral tudi trdovratni bolezni, ki mu je počasi jemala življenjske moči.
V našem okolju je ostala praznina, v naših srcih pa svetli spomini IVANKA GOLOB
, b A
kc »Slovencu iz Aleksinca« v slovo
rvai1) k.
ujel', ^ruta narava nam je iztrgala i Koših vrst in vrst pravnikov kdelfip^gn človeka, optimista in o.	prave mere RadaMilo-
cejšC^?’ ki je posvetil najboljše nuiofj"1. razvoju šolstva, učnim in izoblj^um uspehom mladine obe ■ odberie srednje šole v Ljubija-vstC'
Čifj^oruobilizirani vojaški stare-esPjL; uč
zna^TO/e0, se bolj usposobi za
učitelj, je menil, da je
). delo; diplomiral je na isjTllL, Cafaj je kot vzgojitelj in doma ,Jvan Cankar" -Orna gradbene srednje šole v \ffmi združeval izkušnje, ki i? pridobil pri najmlajših,
• p L šuje sodelovanju in obli-'	zavestnih branilcev in
E <fe//ev socialistične domo-
t^al se je na Slovenijo, sna j Me $ v družino prosvetnih dri- l
-Z"--------------------------
delavcev dveh, treh generacij, znano od Ljubljane do Trbovelj pa še kje. Gradil in upravljal je dom gradbene srednje šole v Ljubljani in ko je končal, je potožil: „Zdi se mi, da bi več koristil, če bi bil pravnik, kot pa prosvetni delavec. “ Občudoval sem njegov optimizem in moralno moč, ki ga je privedla med pravnike. Občudoval sem ga, ker se je zatekel k zakonom, ki jih je že več kot oblek po meri; saj imamo že delovne organizacije, ki izdelujejo konfekcijo .. .
Tako bo široko razgledani brat iz Aleksinca ali njegove okolice predstavljal še enega dragocenega prijatelja onkraj bodoče žice, ki se ne pusti minirati.
Hvalu mu za njegovo bratstvo!	IVAN BERCE
GOLOBA (linorez — Igor Rožič, 6. a osn. šole „Janko Premri-Vojko“ Koper)
Stanko Tavželj
Tiho in skromno, kot je živel, je odšel od nas tovariš Stanko Tavželj, predmetni učitelj glasbenega pouka
Vsem, ki smo ga poznali, z njim preživeli več let v zbornici in večkrat poslušali koncerte pevskih zborov, ki jim je Stanko dirigiral, se zdi nerazumljivo, da ga ne bomo več srečali, vedrega kot je vedno bil in polnega razumevanja za težave vseh kolegov; sam pa ni nikdar od nikogar ničesar pričakoval.
Tovariš Stanko Tavželj se je rodil 1. septembra 1904 v Čem-šeniku pri Trbovljah. Po končanem učiteljišču v Ljubljani je poučeval v šolah na Kočevskem: v Starem logu in v Hinjah. Ker ga je glasba zelo veselila, je odšel v Beograd in končal enoletni glasbeni pedagoški tečaj, pozneje pa pet letnikov državnega konservatorija v Ljubljani, kjer je diplomiral iz kompozicije.
Vojna ga je zatekla na gimnaziji v Celju. Bil je dva meseca zaprt v Celjskem piskru, nato pa so ga z družino izseliti v Srbijo. Delal je v Društvu slovenskih izgnancev, ki je bilo vključeno v O F, poučeval je tudi v ilegalni slovenski Šoli v Paračinu. Po osvoboditvi Srbije so ga poslali v Sofijo, kjer je bil upravnik doma jugoslovanskih otrok.
Hkrati je poučeval tudi na gimnaziji in vodil mladinski pevski zbor, s katerim je pripravil več kot 100 javnih nastopov.
Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbeni pouk in bil ravnatelj nižje glasbene šole v Žalcu, Laškem in v Idriji. Leta 1954 je prišel v Koper, kjer se je uveljavil kot glasbeni pedagog. Z veliko ljubeznijo in predanostjo je poučeval glasbeni pouk, zato so učenci vzljubili glasbo in se v velikem številu prijavili k pevskemu zboru „ Vsem, ki radi pojejo in nastopajo, moramo dati možnost, da sodelujejo v zboru," je bilo njegovo geslo.
Več kot 40 let se je razdajal učencem in staršem, bil je že zelo bolan in vendar se je težko poslovil od šole. . Še je prihajal med nas, brezplačno je inštruiral matematiko revne učence. Po uspelem poslovilnem koncertu smo vsi upali, da si bo še opomogel.
Mnogo prezgodaj nas je zapustil. Le malo priznanj je. do bil v svojem življenju; čutimo se njegovi dolžniki, ki mu bomo za vse, kar je dal učencem in kolegom, vedno hvaležni.
Kolegi iz osnovne šole Jan ka Premrla- Vojka, Koper
25-letnica
Podporno drušvo v Gorici deluje polnih 25 let
Dolgoletna predsednica podpornega društva v Gorici Marija Bogataj je z zadovoljstvom in ponosom pojasnila pomen tega društva za Slovence v Italiji.
Društvo pomaga raznim slovenskim socialno ogroženim ljudem. Na prošnjo učiteljic in ravnateljic so dali tudi podporo slovenski osnovni šoli v ulici Randaccio v Gorici, slovenski osnovni šob v Plešivem pri Krminu, slovenski nižji srednji šoli v ulici Randaccio v Gorici. Enako podporo sta dobila slovenski dijaški dom in slovensko sirotišče. Nekaterim šolam so
podarili knjige, da so z njimi obogatile svoje knjižnice. Predsednica je še posebej omenila prijateljsko sodelovanje med društvom in vodstvi omenjenih slovenskih šol.
STANKO SKOČIR
STE ZE PORAVNALI NAROČNINO?
NAS PRAVNIK SVETUJE
3 Visoka izobrazba
K>je invVe!!fASANJE: Vzgojno-) zwod je razpisal pro ia ST0V”° mesto snažilke. Na) teiknČŽe Pojavila oseba, ki \ Uobrazbo, kot se zaht ,nsirin lmemizatiji delovnih n ' L°f ie bila določena v i ,rnsmeLflJ Popadajo kandidc fStt' dohodki Po sistemizc - ,,, J nje neSa mesta ali glede rnX tob^bo? -Otrc
^«#L?^OVOR: Osebni dc , ^"delov avca 86 določa glede hve.1*.0 mesto, na katerem ‘'Aj j., dela in v skladu z me d°loča delovna org /;tf/ ’:Wa s Pravilnikom o de 7/0^isain,ne^a dohodka. Podpis
le#11
l^'auPravnega sporazuma s svojim splošnim al
vrednost delovnih mest, upoštevajoč pri tem s samoupravnim sporazumom določene osnove in merila. Delovne organizacije lahko tudi s pravilnikom določijo okvirne razpone za posamezna delovna mesta — T. Š.
RAZPISOVANJE DELOVNIH MEST
VPRAŠANJE: Na šoli bodo s šolskim letom 1972/73 odprli nov oddelek na nižji stopnji. Ali šoli ni treba razpisati nobenega delovnega mesta in ali lahko brez poprejšnjega razpisa sprejme na to delovno mesto učitelja, ki je do sedaj poučeval na višji stopnji in je bil v delovnem razmerju za določen čas? — Š.M.
ODGOVOR: Delovna mesta učiteljev, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo poln ali manj polovičen delovni čas, se zasedajo po razpisu. Mnenja smo, da je tudi v opisanem primeru obvezen razpis, posebno še, ker gre za ustanovitev novega oddelka in s tem novega delovnega mesta. Sprememba de-
lovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas brez razpisa, bi bila opravičljiva v primeru, če bi učitelj, sprejet na delo za določen čas, nadomeščal odsotnega učitelja, ki se po poteku določenega časa ne bi vrnil na delo.
-T. Š.
OTROŠKI VRTEC GROSUPLJE, Tovarniška c. 12
raz p4-s uje delovna mesta (za novi vrtec v Ivančni Gorici)
— dveh vzgojiteljic
Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola Nastop službe: 1. septembra 1972 Rok prijave 15 dni po objavi razpisa.
Prošnje pošljite na naslov vrtca.
Založba
Mladinska
knjiga
Ali veste, da izdajata Vzgojna posvetovalnica v Ljubljani in založba Mladinska knjiga pedagoško zbirko Pota do učenca, ki je namenjena učiteljem in staršem?
Pravkar je izšla druga knjižica te zbirke:
Otrok, ki se težko uči
Anica Uranjekova in Marjanca Lovšinova sta v njej opisali „nekaj poglavitnih vzrokov, ki otroku, ki se težko uči, v bistveni meri še zmanjšujejo že tako majhno učno učinkovitost". (Iz uvoda) Avtorici navajata vrsto primerov in ugotovitev iz prakse, kako po nepotrebnem zapravljene zmožnosti potisnejo otroka med tiste, ki so breme naše šole (in kasneje družbe).
V prodaji je tudi še prva knjižica te zbirke z naslovom Nemimi učenec.
Učitelji, sezite po poceni knjižicah, ki vam bodo pomagale pri delu!
ZALOŽBA
MLADINSKA
KNJIGA
je izdala dmgo popravljeno in dopolnjeno izdajo jubilejnega Bevkovega dela
Bevkova knjiga
Knjiga, ki prinaša izbor odlomkov in del iz opusa najplodo-vitejšega slovenskega pisatelja, in ki je izšla po pisateljevi smrti, je bila sprejeta z nenavadno pozornostjo: naklada 10.000 izvodov je bila v kratkem času razprodana. Založba je izdala ponatis knjige s popravki in dopolnitvami.
Razdelki v prvi izdaji:
PISATELJ O SEBI IN SVOJEMU DELU, NAŠ VELIKI MLADINSKI PISATELJ, POVESTI IZ DOMAČIJSKIH KORENIN, ZNAMENJA NA NEBU, LAJAJMO, LAJAJMO, MOJI OTROCI in DOZORELA JE NAŠA PRAVICA so dopolnjeni s poglavjem IZTEKLA SE JE NEMIRNA, PLODNA IN ČASTNA ŽIVLJENJSKA POT, ki obsega najznačilnejše govore ob pogrebnih svečanostih in ob odprtju sobe v Idriji. V knjigo je uvrščenih nekaj novih krajših prispevkov zaradi njihove značilnosti, z izdajami iz leta 1971 pa so dopolnjeni tudi bibliografski podatki.
Tudi drugo, popravljeno in dopolnjeno izdajo je pripravil Bogomil Gerlanc.
BEVKOVA KNJIGA bo najlepše darilo šolarjem in dijakom ob koncu šolskega leta. Cena: cpl 49 din.
Več slovenskih učiteljev
Več učnih moči na šoli v ulici Randaccio
V Gorici imajo starši otrok, ki obiskujejo, slovenske šole — odbor staršev. Taje pred nedavnim zaprosil šolskega skrbnika v Gorici, da bi v prihodnjem šolskem letu namestili na tej šoli, poleg dveh stalnih učiteljic, ki že poučujeta, še tretjo redno in četrto izredno učiteljico. Odbor je namreč ugotovil, da bo v prihodnjem letu na tej šoli nekaj ceč kot 30 otrok. Na podlagi lanskega zakona in okrož-
nice ministra prosvete Misasija, mora dati šolska oblast na voljo štiri učitelje. Odbor je tudi o tej zadevi zainteresiral Sindikat slovenskih šolnikov ter zastopnike pohtičnih strank. Podtajnik federacije PSI Marko Waltrisch je obljubil svoje sodelovanje ter ustrezen nastop na pristojnem mestu v Rimu, hkrati pa opozoril, da mora šolska oblast proučiti vse podobne primere slovenskih šol na Goriškem.
15. OBLETNICA MATURE
PRAZNOVANJE 15. OBLETNICE MATURE BIVŠIH DIJAKOV 5. A in 5. B RAZREDA LETNIKA 1957 BO 10. JUNIJA 1972 OB 18. URI V HOTELU RADIN V RADENCIH. PRIJAVE IN AKONTACIJO 100 DIN ZBIRA DO 6. JUNIJA BREDA TUŠ-ŽNIDARIČ - RADENSKA.
V____________________________________________/
OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA
razpisuje delovno mesto učitelja za razredni pouk
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Tekmovanje Vesele šole se bliža h koncu
Tekmovanje VESELE ŠOLE Pionirskega lista se bliža h koncu. V soboto, 27. maja, so bila tekmovanja po posameznih območjih Za ljubljansko območje, ki obsega 18 občin, je bilo tekmovanje na osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani.
Prvaki Vesele šole so postali: Andrej Blatnik iz Ljubljane (osnovna šola „Kette-Murn“) za tretji razred, Alenka Remškar iz Kočevja za četrti razred, Zdravko Klemen iz Dol. Logatca za peti razred, Matija Strehar z Vač (matična šola Litija) za šesti razred, Boštjan Debeljak iz Ribnice za sedmi razred in Radovan Bolka iz Idrije za osmi razred.
Republiško tekmovanje bo že v soboto, 3. junija, v Ljubljani. S tem bo tudi končano letošnje tretje tekmovanje Vesele šole, v katerem je sode-bvalo kar 38.000 tekmovalcev s skoraj vseh slovenskih šol.
Vse to nam kaže, da se otroci radi učijo, če je le način učenja prijeten in zanimiv ali celo zabaven. Pionirski list je s tem tekmovanjem napravil veliko koristnega. MILOŠ DJUKIČ
»Le dajmo jih, da se reda navadijo!«
Kje in kako najti osnove in dokazila kaznim za dijake srednjih strokovnih in poklicnih šol? Statuti šol, ki so prikrojeni večkrat le v dobro „višjih“, tako malo ali skoraj nič ne ščitijo dijaka Seveda, četudi ga, je vsako določilo pri nas izredno gibljivo. Dan na dan razpravljajo o tem strokovnjaki in nestrokovnjaki, pedagogi in nepeda-gogi, a stanje na srednjih strokovnih in poklicnih šolah se ne uredi
Neposredni vršilci nepopravljivih in krivičnih ocen iz vedenja ter tudi neprimernih in celo nepomembnih kazni dijakom, so tisti učni kadri, ki sami občutijo svojo nestrokovno sposobnost, vzgojno okrnelost. „Le dajmo jih..je odmevalo našim staršem med stenami šolskih poslopij v času okupacije. Mladina pa, ki se vrača v sodobne družbene smernice naše ureditve, takih vzgojnih ukrepov, dvomljivih osebnostnih pogledov na kaznovanja in nižanja
ocen iz vedenja, NE MOREMO DOUMETI! Čemu torej iščemo
mo učencev.
DUŠAN
Prizor, ko pionirji berejo kurirčkovo pošto in pismo Titu Tivoli, 19. maja letos (Foto Vasja Herbst)
hala
OB DNEVU MLADOSTI
V počastitev dneva mladosti je priredilo Društvo prijateljev mladine Dravlje v avli osnovne šole Valentina Vodnika v Zg. Šiški proslavo. Sodeloval je priznani mladinski pevski zbor te šole pod vodstvom glasbene pedagoginje Bronke Saxove. Zapel
je lepo število pesmi, med njimi Gobčevo „Pesem o svobodi", pa tudi narodno „Nmav čez izaro“. Proslavo so s svojim nastopom popestrili tudi cicibani, sodelovali pa so še razni instrumentalni ansambli.
STANKO SKOČIR
Enoten tekmovalni program za vse bralne značke
Zveza bralnih značk Slovenije je sklenila na svoji seji v mesecu aprilu 1972, da bo tekmovalni bralni program za vse tekmovalne stopnje in značke v Sloveniji delno enoten. Obsegal bo slovenska, predvsem sodobna književna dela in bo veljal dve šolski leti. Ta skupni del bo predstavljal obvezni del vsakega tekmovalnega programa, vsaka bralna značka pa bo ta program še dopolnila z novimi savtoiji, predvsem pa z novimi knjigami.
V šolskem letu 1972/73 in 1973/74 bo skupni program za bralne značke naslednji:
CICIBANOVA ZNAČKA-prvi in drugi razred osnovne šole: MEHURČKI, Oton Župančič MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, Ela Peroci O TREH GRAHIH, slovenska ljudska pravljica
I. STOPNJA (bronasta značka) — tretji in četrti razred: ZLATA LADJA, Kajetan Kovič PRAVLJICE, Fran Milčinski
VESELE IN ŽALOSTNE O MULAH, Tone Seliškar GOSPOD HUDOURNIK, Fran S. Finžgar
II. STOPNJA (srebrna značka) — peti in šesti razred: SOLZICE, Prežihov Voranc
DEČEK NA ČRNEM KONJU, Leopold Suhodolčan PASTIRCI, France Bevk OVČAR RUNO, Angelo Cerkvenik
III. STOPNJA (zlata značka) - sedmi in osmi razred: PESNIK SE PREDSTAVI, Janez Menart MLADOST NA STOPNICAH, Anton Ingolič RODIŠ SE SAMO ENKRAT, Branka Jurca V SEDEMNAJSTEM, Ivo Zorman
Vse te knjige so že izšle ali pa so pred izidom pri založbi Mladinska knjiga, zato jih lahko naročite pri poverjenikih založbe v šolah.
vzroke vsega slabega, kar mladina danes napravi, v njej sami? Nismo pa še izkoreninili škodljivcev, ki so naš mladi rod zavajali vse do danes na pota otopelosti, nezanimanja in iskanja resnice. Kako, da ni nikogar, ki bi neposredno posegel med učne kadre srednjih in strokovnih šol pri nas? So mar v naših pogledih naprej zamrle sposobnosti, da bi se poglobili v mladi rod, ki je krivicam, neurejenostim in žaljivkam iskal odgovor v takšni ali drugačni obliki. Zrušeno zaupanje, krivice in nerazumevanje je mladina dojemala po svoje, čeprav je opazovala in spregledala ravnanje svojih učiteljev. BORBA ZA DENAR!
Pouk „moralke“ bi morda le opredelil tudi na srednjih strokovnih in poklicnih šolah hotenja in zahteve vzgojiteljev in učiteljev mladega rodu, ne sa-
Valeta
Bliža se čas sklepnih prireditev za učence osmih razredov, ki jim pravimo tudi VALETE. Nič nimam proti samemu nazivu, tudi nisem proti, da se mladi zabavajo, vendar ni vseeno, kako se zabavajo.
Dan valete je drugačen od drugih dni. Mladi prihajajo lepše in bolje oblečeni, nekateri imajo že prav drage garderobe. Potem so tu frizure. Na licih učenk ne manjka tudi raznih barvnih dodatkov.
Ne vem, če je še čas, da bi opozorili na te „malenkosti“ naše učenke in njihove mame. Na to, da je mladost lepa tudi brez dodatkov. Potem se začne spored. Ta je odvisen od prizadevnosti in iznajdljivosti razrednikov in učencev. Zato je včasih dober, včasih slab ali pa ga sploh ni. Sklepna prireditev mora imeti vsebino in nekaj več kot zgolj sendvič in ples.
Po slovesnem delu, po razdelitvi nagrad in spričeval in po vsem, kar je bilo pripravljeno, se začne ples, ki ga imajo mladi najrajši. To naj bi bil ples za učence osmih razredov, ne pa da prihajajo tja drugi mladi
ljudje. Zgodi se, da si ti mladinci prižgejo cigarete, potem prižgejo cigarete še nekateri učitelji in nazadnje še učenci-osnovnošolci.
Začenja se novo obdobje in učencem bodo'nove skrbi in dolžnosti postajale važnejše in pomembnejše. Na osnovno šolo bo ostal le spomin. Zato pa ni vseeno, če se bodo spominjali’ slabih in neprijetnih dogodkov in nazadnje prireditve, kjer so boljšali manj skrivaj pili alkoholne pijače, kadili pa kar javno.
Na valeti smo še vedno v šoli, učitelji smo še vedno vzgojitelji, pa čeprav so učenci že dobili spričevala.
DRŽAVNA ZALOZBA
SL.OVENIUE obvešča vse pedagoške delavce in šole, da je odprla
rV 7a
/-vv
in Ot
ODDELEK 1 ZA PRODAJO UČIL &EK ZA UMETNIŠKE REPRODUKCIJE, GRAVURE IN PLAKATE
V novem lokalu so na voljo učila, učni pripomočki in vsi sodobni projekcijski aparati. Demonstracija učil in projekcijskih aparatov je na željo pri neposredni prodaji.
Lokal, ki je eden najsodobnejših pri nas, je v Ljubljani, Trubarjeva 27, telefon 310-651 in posluje vsak dan od 7—15 in od 16.30-19.30, ob sobotah od 8—12.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Oddelek učil jn oddelek za prodajo umetniških reprodukcij Ljubljana, Trubarjeva 27
PARTIZANSKA KNJIGA
LJUBLJANA. VODNIKOVA 43
Življenje v naravi
V tej edinstveni knjigi boste našli nasvete, kako se preživite sredi narave — zunaj asfaltirane?3 vrveža: bivanje na planem, preproste gradnje v naravi, izhod človeka v planinah brez opreme itd-Povsem novi so podatki o prehrani iz naravnih virov: užitne in strupene rastline; improvizira11 lov, problem vode, ognja ipd. S pomočjo te edinstvene knjige boste začudeni nad magičn0 močjo narave!
Topografski priročnik
Knjiga je žepnega formata in se je bodo razveselili vsi, ki radi hodijo v naravo: planin^1’ taborniki, počitničaiji itd. Priročnik je nepogrešljiv pri orientaciji na terenu in pri vodenju vojaške delovne karte. V njem so tudi najpogostejši topografski in taktični znaki s podrobnim opisom.
Pr bora nih svoji favm bo i, Sasf njegi val j koh °db( benj Pr Poln Jfjajc ka
sar,u
2
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam:
1. knjigo ŽIVLJENJE V NARAVI, cena: 100,00 din
—	plačam takoj
—	plačam v dveh mesečnih obrokih
2. TOPOGRAFSKI PRIROČNIK, cena: 19,00 din (ustrezno podčrtajte!)
Priimek in ime:
Poklic:
Naslov:.
Datum:
Podpis:
Naročilnico pošljite na naslov:
PARTIZANSKA KNJIGA, Vodnikova 43, 61000 LJUBLJANA
n
Dve
Ptiči
Ni
i v
inematografi prikažujejo
Strokovna ekskurzija
Slavistično društvo Slovenije bo od 9. do 20. julija t. 1. organiziralo strokovno ekskurzijo z avtobusi v Grčijo. Na 12-dnevni ekskurziji si bodo udeleženci ogledali zgodovinske in kulturne znamenitosti v Solunu, Atenah, Korintu, Mikenah, Olimpiji, Delfih in drugod.
Cena potovanja: 2600,00 dinarjev.
Prijave bo sprejemal Kompas, Ljubljana, Titova 12 (oddelek: izleti) do 10. junija 1.1.
Prijavijo se lahko tudi nečlani SDS, vendar bodo imeli prednost člani društva.
Ob prijavi oddajte izpolnjeno prijavnico in akontacijo 500,00 dinarjev.
Veljavni potni list oddajte v poslovalnici Kompasa zaradi nabave grškega vizuma do 3. julija 1.1.
e
o

Bs
©@©
miva, čeprav ne najbolj nova. Osnovno, kar človek potrebuje, je ljubezen in varnost in to v vseh obdobjih življenja. Če tega ni deležen, pride do motenj v človekovi osebnosti. Realizacija teme pa je filmsko nezanimiva in šablonska. — n. d.
SLED MAŠČEVANJA je italijanski vvestern. Gre za film, ki samo še povečuje število že tako množične produkcije \vestemov. Zgodba je razvidna že iz naslova. Deček ostane po napadu Indijancev brez doma in staršev. Sedaj sledimo njegovi poti maščevanja do njegove zmote in končnega obračuna s pravimi krivci. — n. d.
NORO SRCE je francoski film. Tema filma je zelo zani-
Nemški film CHARLEV — IN STRIC naj bi bil komedija, ki bi zabavala, ne pa spravlja ljudi v slabo voljo. Film je nekakšna reklama za call-girl in konfekcijo z vmesnimi starimi tetami in strici. Najlepši je glavni junak, ki je zelo strog, hkrati pa odpušča. Sele v lepih moških letih se mu posreči prijadrati v zakon z rosno mlado deklico. Vse lepo, saj je konec lep. Takih filmov pa pri nas ne maramo. — -n d.
Režiser Jean-Pierre Melville je posnel kriminalko RDEČI KROG. Film spada v tisto zvrst kriminalke, ki skuša z natančno diskripcijo ropa obdržati pozornost gledalca ves čas projekcije.
To se filmu delno posreči, toda ne z inovacijo v filmskem načinu prikazovanja akcije, ampak z odlično zasedbo igralskih vlog: Alain Delon, Andre Bourvil, Yves Montand itd. — n. d.
Naši ajivj 1. "tinc ( 0braz
janske proizvodnje, ki pa116 j prv0 služi omembe.	^ecb
KAKO TO POVEŠ HČERKI je film iz serije SP gosfc
cV0 iJ ste<bi
novzgojnih filmov, ki so p^L cenji
zabavo malomeščanov
dosežejo svoj namen.
- m-1
\fho 'htev, j f°d c
ODDIH (FEST72) )e.ljbežt miv film italijanskega ref J Tinta Brossa, ki je posnel ,A Ali r.
• m i
sko grotesko z elementi hsno
PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYERJA — ponesrečena ekranizacija mladinske povesti. V francosko-romunski koprodukciji smo videli že marsikater zanimiv prenos mladinske literature na film. Vendar se jim to tokrat ni posrečilo.
Film polemizira z zap*
družbe, ki zaradi svojega J1^ 2
novo
cionalnega koncepta zavrže °<lpa
T
tudi 0. kot/
, J*
in revolucionarno^ žite
beni
2.
SANDOKOVI MAŠČEVALCI je pustolovski film itali-
ekshibicijo norcev. Temo o n nava s humorjem, ki PoS^J stilna prvina tega tud' vl* kovno nenavadnega in nllK (j) ga filma. Vanessa Redgra'^ Eti Franco Nero sta s svojo ig13 kreacijo prispevala velik d3 uspehu tega filma. — na- o-