Leto x, *t г L|ubliana, sreda 2. januarja 1929 Cena 2 Din Naročnina mala aneaeino 26 Dia. sa шогешя^о 40 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kiuiflova alica S- Telefon ft 8122. 8128 8124 812B in 8126. Maribor: Aleksandrova oeata 18. Telet it 440. СеЏе: Косонога nlioa 1. Teleta» it 190. Rokopisi m а* тгаЭДа. _Oglaei p« tarifa. — Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko ВртатаШто! Ljubljana, Prešernov» ulica 54. Telefon it 8122, 81293, 8124, 812S io 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4 Telefon SL 2492. Podrotnic« Maribor: Aleksandrova Cotta ia Telefon M «56. Podruiuica Cel}»: Koceoov* ulica 1 Telefon it 190. Računi pri poit бек. «avodih: Ljnb-Цапа Si. 11.842, Praha čislo 78.180; Wien Nr. 105.24L Danes odločitev o sprejetju demisije » Porazna dedšcina Korcščevega režima. - Težaven izhod težke krize. - Konzultacije se bodo pričele že popoldne? iz Beograd, 1. Januarja, p. Današnji .klonila sodelovanje pri reševanju nize, bi vladar ostavke dr. Korošče- i vlade ne sprejel. Ker pa so baje daj dospele zažel.iene Informacije, je rejetje ostavke gotova stvar. Jutri »poldne bo padla formalna odločitev že za popoldne se pričakuje pričeli konzultacij na dvoru. Po pariamen-rnem običaju bo prvi sprejet v avdi-nco predsednik Narodne skupščine. ; i stavi svoje predloge, nato pa bodo . idili po vrsti predstavniki vseh par-m&ntarnih skupn. V nekaterih kro-h se zatrjuje, da se bodo konzulta-te raztegnile tudi na Izvenparlamen-* rne kroge, da bi se tako situacija *ed rešitvijo krize temeljito proučila. Beograjski tisk je sog'asen v sodbi, i se bo razplet krize zelo zavlekel t da ne bo šlo tako naglo, kakor so r~votno pričakova>li v vladnih krogih. Novosti» ugotavljajo, da je že sama > >«l v ft.'a Kui uScCvc v'auu Zwiütirö OlüJ- ila situacijo. Ce bi se bilo to zgodilo ti mnogo prej. bi bila sedai situacija i > lažja, tako pa zapušča Koroščev re-! m skrajno mučno dedšč'no, ki se ie ač vsakdo brani: zunanjega posojila и i, zunanjepolitični položaj ie skrajno oslabljen, medstrankarski odnošajl so bolj poostreni kot kdaj poprej, v odno-šajih med Beogradom In Zagrebom pa smo šli daleč nazaj mesto naprej. Vse to zahteva sedaj tem bolj temeljitega razčiščenja. Zato bo reševanje krize težavno in dolgotrajno. Tudi vladna trojka ne gleda več tako zmagoslavno na razplet krize, kakor prvega dne. Velja Vukjčevič Je zaenkrat popolnoma siguren le podpore slovenskih klerikalcev, ki so šli s fatalnim blejskim paktom tako daleč v radlkalske mreže, da sedal ne morejo več nazaj. Muslimani postajejo od dne do dne rtezanesljivejši. V radikalskih krogih vzbuja ogorčenie postooanie dr. Spaha. kateremu očitajo, da drži v ognju dvoje želez. V Beogradu se druži s hegemonisti v Sarajevu pa išče stikov s KDK Dr. Spaho Je kljub pozivu dr. Korošca in Vukičeviča nai ostane v Beogradu, da na ta način manife. stira solidarnost troike, sinoči naglo odpotoval v Sarajevo, kfer ie za danes popoldne skl'cal sejo «lavnega odbora JMO. V Beogradu se zelo boie. da se bo dr Spaho vrnil iz Sarajeva z vezano maršruto. ki ne bo popolnoma v prilog troini koaliciji, Glavno pozornost posvečajo beograjski politični krogi slej k0 prej stališču. k; ga bo v razpletu krize zavzela KDK. Vsi priznavam, da bo v glavnem od tega odvisno, kako bo rešena kriza. Zato z največjo pozornostjo zasledujejo vsako izjavo vodilnih politikov KDK in pisavo njenega časopisja. Dočim vsi trezni krogi priznavajo, da so zahteve KDK, kakor so bile formulirane v resoluciji 1. avgusta, ne le po vsem upravičene nego da tvori njen svoječasni predlog g'ede razpleta krize tudi edini zdrav in pameten izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja, seveda hegemonisti v strahu za svoje omajane pozicije že sedai z raznimi intrigami soletkarijo proti takemu razvoju dogodkov in podtikajo KDK vse mogoče namene. Beograjska ugibanja o sta i; •v v lUUtfvU »«/да Značilne izjave v beograjskih listih. - Hegemonisti znova dvigajo plave Beograd, 1. januarja, p. «Politika» objavlja danes z velikim napisom iz-"tvo dr. Mačka o politični situaciji (ki > objavljamo v glavnih potezah tudi i. Op. ur.) Ta izjava je vzbudila v egemonističnih krogih veliko zado->ljstvo, ker se smatra, da je stališče r. Mačka najboljši dokaz, da noben trug izhod iz krize ni mogoč kakor ob-ovitev hegemonistionega režima. Iz iačkove izjave dokazujejo, da se je dtSS popolnoma desinteresirala na fsm, kaj se v Beogradu godi in se po-olnoma postavila na stališče samo-/tojne hrvatske države, ki bi bila v personalni uniji s Srbijo, a drugače e ržava popolnoma za sebe. odklan ajoč »udi skupni parlament, skupno zakonodajo itd. Iz izjav Svetozarja Pribiče-viča in dr. Svetislava Popoviča se zopet zaključuje, da stališče dr. Mačka nikakor ni stališče KDK, ker SDS ni rikdar opustila načela ene države in ;.matra resolucijo od 1. avgusta kot programatično osnovo politike KDK, ki dosedaj z nobenim drugim sklepom 1 bila o vržena ali spremenjena. Reso-'ucija od 1. avgusta pa ne pripušča lobenesra dvoma, da revizijski program KDK predpostavlja močno skupno, nedeljivo državo SHS. Nekai časa se je v Beogradu celo ovorilo. da bo HSS odklonila udelež-o na konzultacijah, ki so predvidene povodom otvoritve krize. Te govorice so z današnjo Izjavo dr Mačka, ki Jo dal novinarjem, demantirane. Izjava dr. Mačka Beograd, 1. Jamuarja r. »Politfica« "oroča, da je včeraj dr. Maček izjavil jenemu dopsniku, da »se problem Hrvatov in Hrvatske ne more rešiti z Viekako beograjsko parlamentarno situacijo, hi da je vsled tega povsem Irefevantno. aH bo imenovana taka ali «truga vlada, kakor je tudi Tfelevantno, tia H se vodijo volitve ali ne.« »Na eni strani je Hrvatska, na drugi |e Srbija, kralj m skupne granice. Na tej osnovi je treba pričeti urejevati medsebojne odnošaje popolnoma znova« . . . Istemu dopisniku Je dr. Maček nadalje izjavil na vprašanje, ali. bi KDK sodelovala v parlamentarnem delu bodoče Narodne skupščine, koji bi tudi po priznanju Hrvatov bila izraz svobodnih vofatev: »Ne bi. Ne bi prisostvovala. Mi Hrvatje v nobeni beograjski skupščini ne bomo prisostvovali niti sodelovali, ker ne maramo v tem državnem sklopu biti zastopani kot stranka, ampak kot narod.« Nato je dr. Maček Izrazil mnenje, da na Balkanu, posebno pa v Jugoslaviji soloh niso mogoče svobodne volitve: pa tudi če bi bile, hrvatski narod bi se ne odrekel pravici samoodločbe in se ne bi podvrgel majorizaciji ostalih, makar svobodno izvoljenih narodnih zastopnikov.« Zagreb, 1. januarja n. Ker objavlja beograjski tisk razne tendenciiozne vesti o položaju v Zagrebu odnosno v KDK. so se novinarji obrnili na dr. Mačka, da jim pove, ali pojdejo vodje KDK na konzuitiranje v Beograd ali ne. Na vprašanje je dr. Maček odgovoril: »Glasom zaključkov, ki so bili sprejeti dne 1. avgusta, KDK ne priznava sedanje Narodne skupščine, pa tudi ne vlade iz te skupščine. Po vsem tem je jasno, da se člani KDK ne morejo udeleževati konzultirani ob priliki vladnih kriz. Toda, ker stoji KDK na stališču »narod in kralj«, se samo ob »ebl razume, da so vodje koalicije bili zmerom pripravljeni In so tudi zdaj pripravljen? pojasniti kralju svoje stališče glede rešitve ne parlamentarne In vladne, nego državne krize.« Mišljenje poslanca dr. Svetislava Popoviča Beograd, 1. januarja r. »Politika« priobčile razgovor svojega poročevalca s poslancem SDS dr Svetislavom Popovlčecn. ki se je te dni mudil v Zagrebu ter prišo^ stvoval posvetovanjem voditeljev KDK o vladni krizi v Beogradu. Dr. Popovič je fe-iavil med drugim: »Kolikor sem mogel razbrati h svojih razgovorov v Zagrebu, se tam pričakuje, da bo sedanja ostavka vlade omogočila konzultirale ne morda o krizi vlade, temveč globlji politični krizi, v kateri se nahaja država. Dr. Maček tn Prlblčevlč se bosta poziva na konzultiranje odzvala. V Zagrebu se sploh ni postavljalo vpraSanle v tem smislu ker polagajo voditelji KDK pred vsem važnost na to. kaj^ ie treba stori« in kako ie treba postopati, da se omogoči zdravo politično življenje v državi Vprašanje preureditve države je potem takem ne-fzbežno.< Poročevalec je nato opozoril posl. Popoviča, da bosta po njegovih informacijah dr. Maček In Pribičevič predložila kralju platformo za sporazum. Predlagala bosta volitve za konstituanto, ki nai reši ustavno vprašanje in ki naj se nato šele pretvori v navadno skupščino. Ako se bodo naši! v Srbiji politiki, ki bodo sprejeli tako podlago za sporazum bo vprašanje brez težav rešeno. Dr. Popovič je nato odgovoril: »Po ostavki vlade še nI bilo seje poslovnega odbora KDK. Vsekakor bodo predlogi dr. Mačka in Pribičevlča sporočeni v prvi vrst? kralju. Nazirania sem, da morajo inicijativo za tako diskusijo doprinesti v prvi vrsti politiki Srbije, kar je v ostalem predvide-vala КПК že v svoji resoluciji od 1. avgusta. Globoko sem uverjen. da obstojajo psihološki pogoji za sporazum. Nikoli ne bi imeli sedaniega položaja da ni bilo nasilnega režima Velje Vukičeviča. Sedanji spor se ne nanaša na SrhHn In Hrvatsko, temveč ie borba med stehim režimom in svobodnimi predstavniki пятчИа. V Srbiji se pojavlia od \ 1918. jugosloven«ko razpoloženje Potrebno je le rfa se temu rarpolo-ženiu utre svobodna pot. Ako Davidovi' 7drzi do konca, bo našel splošno razumevanje. Vsekakor pa le treba gledati v prihod-niost z gotovo dozo zaupanja. Treba je nekaj prepustiti tudi času. Ne morejo se vsa vpra«a""* *ako! rešiti!« Pribičevičeve izjave Zagreb. 1. januarja, п. V svojem današnjem razgovoru z novinani ie Pribi&i\MČ med drugim opozoril nn porofiTo «PoliHkev ki trdi, da se izjave dr. Mačka razlikujejo od Pribičevičevih izjav. Rekel je med drugim: «Radikalska stranka je homogena, a vendar pravi nekaj drugega glavni odbor te stranke, a spet nekaj drugega poslanski kiub. Pri demokratski stranki pravi ^osp. Davidovič nekaj, drugo pa gosp. Marinko-vič. Pri zemlioraduikih je na eni strani Joca Jovanovič. a na drugi strani Dragjljub Jovanovič. «Politika» ima torej mnogo prilike, da beleži v resnici si nasprotujoča mnenja voditeljev iste stranke. KDK pa bo ▼ eetfanji krizi navzela, feprav ni homogena franka, docela -enodušno svoje stališče. Večkrat sem že naglasil. da KDK ne vežejo izjave poedinih članov, pa naj bi bili še tako odlični, nego da jo sklepi poslovne- ga odbora ali plenuma poslancev KDK. KDK bo zavzela svoje stališče v okviru svojih že znanih sklepov, ki so bili sprejeti za življenja Stjepana Radiča in formulirani 3. avgusta lanskega leta. To je obveznost ki jo priznava vsa koalicija. Vse pisanje «Politike» o nesoglasju med menoj in dr. Mačkom nima nikakegn smisla, ker sva se prav danes sestala z dr. Mačkom in se prijateljsko razgovarjala.» Sestanek med dr. Mačkom in Pribičevičem Zagreb, 1. januarja n. Danes tudi r Zagrebu ni bik) nikakih važnejših političnih dogodkov-Sveto«ar Pribrče>vič se k sestal i dr Markom, i» sestanku pa je izjavil novinarjem: »Govorila sva o našito načelnih in taktičnih vprašanjih. Majin sestanek se Je zaključil v popolnem so- Tudi ljubljanski škof dobi feoadiutorja? Beograd, 1. januarja п. V tukajšnjih klerikalnih krogih se zatrjuje, da je vlada izdejstvovala v Vatikanu imenovanje koadjutoria tudi ljubljanskemu škofu Jegliču. V Rimu so že dalj časa pomišljali, da imenujejo dr. Jegliču pomočnika m namestnika, ker je ljubljanski škof radii svoje visoke starosti postaj deloma že nesposoben. To mnenje se je po nedavni avdiienci g. Jegliča pri papežu še bolj utrdijo. Kandidat za koadjutorjia je bil duhovnik, o katerem je Vatikan sodil, da bi bi-1 persona grata tako v državnem, kakor v nacijonalnem oiziru. Po intervenciji klerikalnih krogov pa je ta kandidatura odpadla in za koadjutorja cum jure successiorris t. j. škofa - pomočnika, ki po smrti tiitularja, ipso ture postane njegov naslednik, bo imenovan prof. dr. Rožman, ki je predstavnik jezuitske šole in ideolog današnjega bojnega klerikalizma v Sloveniji Zatrjuje se, da bo istočasno z imenovanjem koadjutorja v Zagrebu se izvršilo tudi imenovanje koadjutorja v Ljubljani Profesorska imenovanja v Lmb^jani Beograd, 1. jan Na predlog prosvetnega ministra je kralj podpisal ukaz, s katerim sta premeščena prof. dr. Nikola Omerzu г II. državne gimnazi e na državno realko v Ljubljani, na II. državno gimnazijo pa je premeščen prof. Fran Devetak, doslej pro» fesor na П1. državni gimnaziji v Ljubljani. Ljudsko Štetje ▼ Beogradu Beograd, 1. Januarja, р. V Beogradu je bil včerag končan popis prebivalstva. Glasom uradne statistike šteje Beograd 8 predmestji S39.208 prebivalcev. Mussolmijev božični dar italijanskim šolam у Dalmaciji Beograd, 1. januarja, p. Nocojšnje «Novosti poročajo, da je Mussolini poslal preko iredentističnega društva «Dalmazia» italijanskim šolam v Splitu, Sibeniku. na šivani in Krku svojo sliko z lastnoročnim posvetilom, naj jih slika «duceja» vselej spominja zmaeronoffiie matere Italijo. Pogajanja z Italijo se se ne vrše? Demanti oficijoznega fašističnega lista. - Italija se ne navdušuje za obnovo prijateljskega pakta Rim, 1. januarja č. »Giornale d' Italla« J sloni na agresivnosti aH upomosM. Toda odgovarja londonskim »Times«, ki so k 1 ravno tako ne more prezreti gotovih dej-svojemu poročilu o razgovorih med poslanikom Rakičein in Mussolini]em pristavile komesntar, da bodo pogajanja uspela in da je treba računati z obnovitvijo prijatelj- skega pakta med Jugoslavijo in Italijo. »Giornale d' Italia« trdi., da lahko brez in-diskrecije ugovarja točnosti vestj o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo. Prijateljski pakt poteče koncem januarja, zato bi hotelj odgovorni jugoslovenskj politiki, ki cenijo prijateljstvo z Italijo, obnoviti to pogodbo in io izpopolniti z novim paktom. Ni dvoma, da le bila ta želja sporočena Mussoliniju, ki sedai proučuje ta jugoslovenskj predlog im z njim v zvezj vsa vprašanja, ki se nanašajo na odnošaje med Rimom in Beogradom in od katerih ie odvisna obnovitev prijateljskega pakta med Italijo in Jugoslavijo Ni treba še posebej na-glaSati, da so vsa ta vprašanja prav zamotana in da je treba odnošaje r®ed Italijo in proučevati z največjo pozornostjo ln hladnokrvnostjo. Italijanska politika, ki Je prožila mnogo dokazov svoie lojalnosti, ne stev, ki ovirajo normalne odnošaje do nekaterih držav. Zato je potrebno, da se pro-uče vse temne strani m odstranijo vse ra-preke га vzpostavitev medsebojnih Iskrenih odnošajev. Iz tega izhaja, da so informacije »Tlmesa« vse preveč splošne In odločno prenagljene. Ni se treba žuriti, ker je dovolj časa, da vsa ta vprašanja dobro pro-uče. London, 1. Januarja č. »Daily Telegraph« povdarja važnost poročila o započetih pogajanjih med Rimom in Beogradom za sklenitev prijateljske pogodbe, ki naj Ы obsegala vsa vprašanja iugoslovensVjh hi italijanskih Interesov »Daily Telegraph« Io naziranja. da ie mogoče pakt prijateljstva In arbitraže med Jugoslavijo ta Italijo postaviti na solidno podlago le v primeru, ako bodo urejeni vsi nesporazumi, zlasti pa oni. ki se nanašaj© na Albanijo. V Londonu obstoja bo'azen da bi otvoritev vladne krize v Jugoslaviji mogla delati težav» pogajanjem med Rimom in Beogradom. Kellogov pakt med Rusijo In Poljsko Rusija je stavila Poljski ponudbo za sklenitev nenapadalne pogodbe po vzorcu Kelloggovega pakta Moskva, 1. Januarja g. Namestnik Ijud* skega komisarja Litvinov je izročil poljskemu poslaniku Patku noto. v kateri povdarja sovjetska vlada da je že 24. avgusta 1926. po sovjetskem poslaniku v Varšavi predlagla poljski vladi, nai obe državi skleneta nenapadalno pogodbo po vzorcu Kelloggovega pakta. Pogajanja, ki so se vršila na inicijativo sovjetske vlade, pa skoraj da niso napredovala in kljub prizadevanju sovjetske vlade ni bilo mogoče doseči sporazuma. Sovjetska vlada ceni pomen nenapadalne pogodbe, ki Ы ojačila medsebojne odnošaje in utrdila siplošni mir ter obžaluje, da so vsa prizadevanja dosedaj ostala brez uspešna in ponavlja, da je sle] ko pre4 pripravljena skleniti s poljsko republiko nenapadalno pogodbo. Ruski predlog Je v Var- iavi zelo presenetil, tembolj ker ga »ovjet» ska nota želi uveljaviti takoi s posebnim protokolom, ne glede na to, aiH bodo druge države Kelloggovo pogodbo ratificirale Posebni zapisnik uaj kratko In malo ugotovi, da postanejo t njegovim podpisom pariški dogovori o nenapadalni pogodbi med obema državama pravomočni. Varšava, 1. januarja. Dodatno k presenetljivemu ruskemu predlogu Javljajo, da }e sovjetska vlada stavila enak predlog tudi litovski rspubtöd kot edini izmed obrobnih baltiških držav, ki je pristopila h Kelloggo-vem paktu. Estiija, Finska hi Latvija še niso formalno pristopile k pariškemu dogovora zato si Rusija pridržuje pravo, da Ят stavi isti predlog brž ko bo odstranjena ročna formalna zaprek*. Pred rekonstrukcijo bolgarske vlade Vojni minister Vlkov bo odstopil ter bo imenovan za bolgarskega poslanika v Rimu, — Nov Mussolinijev aranžman z makedonst vujuščimi Beograd, 1. januarja p. CMasom vesti fz Sofije se pripravlja v bližnjih dneh rekonstrukcija bolgarske vlade. 2e ob priliki zadnje vladne krize se je zahteval odstop vojnega ministra Vlkova, ki Je znan kot tera-zit pristaš makedonskega revolucionarnega odbora in neke vrste predstavnika tega odbora v vladi. Pod pritiskom makedonstvu-ruščih je takrat Vlkov ostal na svojem mostu, sedaj pa se ponovno zatrjuje, de bo izvršena rekontrukdja vlad« samo za to, Nova aretacija v pariškem ' finančnem škandalu Pariz, 1. januarja. Pri konfrontaciji pariškega bančnega ravnatelja AmarcLa z zaprto rianauovo, dvema urednikoma in ravnateljem »Journaia«, je sodišče zadržalo Amarda v zaporu in ga obtožilo podkupovanja in izsiljevanja. Amard je prišel novembra k Hanauovi ln s« Ji ponudil, da pro-preči časopisno kampanjo, ki io k pripravljal »Journal« protj »Gazette du Franc«. Prejel je od Hananove v novembru dvakrat po 500.000 frankov. Amard je denar prejel, kljub temu pa je 1. decembra v »Journalu« tzšej vehementen napad na »Gazette du Franc«, ki je dal povod, da so se oblasti začele zanimati za afero. Po tem napadu je Amard zahteval kar 15 milijonov, da uredi stvar z »Journalom«. Prj zaslišanju direktorja »Journaia« se je Izkazalo, da Jo Amard res ponudil en milijon гя obustavo kampanje in da je direkcija »journaia* navidezno sprejela ponudbo, ker se j ©hotela uveritj o resničnosti očitkov, da Hanauova podkupuje časopisje. Amard je prj tem раг omenjal ček za en milijon frankov. Izročil ga Pa ni. marveč je denar obdržal zase Sodišče preiskuje sedaj, kam je izginila znatna vsota in je napravilo hišno preiskavo pri Amardu. « Brat Litvinova izdal spisek boljševiškib agentov . Parte, 1. Januar}». Pocrjuj« se ve*t, d« )e brat ljudskega ko«nisenJa Litvinov«, й Je v zaporu radi ponarejanja mendc, fcdai francoski vladi spisek tajnih komunističnih agenvtov v Franciji, Betsrtii ie Angliji. Vlad« teh držav bo-do scdffl) nekaj časa lahko nadzorovale delovanje tretje tatemacHonate. dokler и ргосадокЫ apairat ne кяргелмш. Francoska vlada Je ugotovila, da je spisek v reenioi točen, sodna preiskava pa ne potrjuje verzi)* Litvinova, da J« glavna naloga sovjetske diplomacije neooSteno poslovanje i menicami Sodne oblasti so mnenja, da Je Litvinov ваггебй malvenaoHe i menicami po lastnem nagiba ia ▼ svojo korist. Nakup anatolske železnice odobren Анкета, 1. Januarja. Poslanska ztoarnca Je ratificirala dogovor glede nakupa anatolske železniške proge in pristanišča Haidar-paša te» Je odobrila kredit pet ia pol тЩова femtor и želaznedb afecfc da gre Vlkov it vlade. V nadomestilo za ts-guhljeno pozocfjo pa bo Vlkov imenovan za poslanfka v Rjmu. V gotovih krogih vidijo t tem novo intrigo Mussollnija M bo bre» dvoma skušal preko Vlkova uresničiti svoj« načrte v Bolgariji, v kolikor so v zveri я makedonskim revohicijonarnim odborom. Rekonstrukcija vlada bo Izvedena takoj po pravoslavnih božičnih praznikih. Kdo bo naslednik Vlkova т viadi. raenkrait še nI določeno. Hoover bo sodeloval pri reševanju reparacijskega problema Washington, 1. jan. g. Predsednik Zedl» njenih držav Herbert Hoover se bo po vsej priliki aktivno udeležil reševanja reparacij« skega problema Zaenkrat se potrjuje, da je Hoover opustil svoj načrt, da bi preži» vel zimo na Floridi, ker se hoče osebno po» svetovati t ameriškimi delegati o skoraj» Snji reparacijski konferenci ter sodelovati pri fonnuliranju njihovih navodil. Dasi jo Amerika ponovno opredelila svoje stališče in izjavila, da sta vprašanji vojnih dolgov in reparacij dva ločena problema, se vendar boje, da bodo skušali zastopniki evropskih narodov na reparacijski konferenci združiti obe vprašanji ter jih rešiti skupno, da bi na ta način dosegli znižanje dolgov v Amo» riki. V ostalem prevladuje naziranje, da bo za končnoveljavno rešitev reparacijskega vprašanja potrebna mobilizacija nemških železniških obligacij, od katerih bi bilo tre» ba unaten del plasirati na ameriškem trgu. Albanski odposlanec v Pragi Praga, 1. januarja. Včeraj je odpotoval ia Prage v spremstvu konzula Matouška odposlanec albanskega kralja Hakki Murina, ki je prišel po Informacije o atentatu v porodniški dvorani. Hakki Murina je obiskal Gani Bega v preiskovalnem zaporu in ugotovil da ее mu bolje godi, kakor jetnikom v Albaniji Strašna ribiška nesreča 1. Janutrja (Io.) Na Pejpuškeai ?e-zero, U leži na meji med Estonsko ln Rusijo, s« Je pripetila strahovita nesreča Močan vihar Je odnesel 160 ribičev na velikJ ledeni plošči na sredo Jeeera Kljub napornim reševalnim sknsom so doeletf oteli samo 50 ponesrečencev, oetoBh 110 pa smatrajo za izgubljene Vlad« Je poslala na pomoč vsa razpoložljiva letala, ki pa v silnem vetrn niso mogla sto^riti v akcijo. Le par letel se Je približalo ponesrečencem, tod« njft reševalni napori so ostati brez uspeha, ker ocromoe mase ledu ovirajo vsak pristanek. Komunisti v grški mornarici? Ateoa, 1. Jančarja. Mornariško mtolstT&tvo ka-iofMÜM demantira veeti o komunistična! tee-deacak v vojni mornarici in sabotažah sttih Zaključena preiskava proti Puniši Račiču Preiskovalni spisi so bili včeraj izročeni državnemu pravdni-štviL — Važni akti iz Zagreba Beograd, 1. januarja r. Kakor smo na kratko že poročali, Je beograjski preiskovalni sodnik Sve-tislav Miiutinovič včeraj zaključil prenskavo proti Puniši Račiču, Tomi Popoviču in Dragutinu Jovanovič-Lunetu ki se nahajajo v zaporu zaradi zločina 20. Junija. Delo preiskovalnega sodnika je bilo seloo bsežno, ker je moral zaslišatl nad 150 prič. Razen tega je moral izvršiti vse iteviine zakonite formalnosti, da zbere podatke ta poročila ne samo iz Beograda, marveč tudi rz zagreba. Ker je v ponedeljek prispel od zagrebškega sodišča zahtevani akt, vsebujoč podatke tožiteljev. je bila preiskava zaključena. Važnost tega akta je Цп večja, ker se v nJem poleg raznih po- datkov nahaja tožba predstavnikov pokojnega Stjepana Radiča, njegove vdove in otrok. Vse spise Iz preiskave je preiskovalni sodnik Miljutinovič v ponedeljek izročil dxž. pravdništvu. Puniša Račič Je obtožen kot glavni krivec atentata v Narodni skupščini, Toma Popovič in Dragutin Jovanovič-Lune рак ot sokrivca. Obtoženi so po § 58 srbskega kazenskega zakona. Za branite!je Puuiše Račiča se je doslej prijavilo kakih 20 odvetnikov iz Beograda in province, dočim stoji za enkrat ob strani Jovanoviča-Limeta samo odvetnik Dušan Ilič. ob strani Toane Popoviča pa štirje odvetniki. - Krvav zaključek starega leta V Kumanovu se je stepla pijana družba, pri čemur je bil ustreljen nek oficir, v Lodosu pa je ljubosumnež zaklal svojega tek- meca. Knmaaovo. L Januarja p. Naše sicer mir-po mesuce Je biio v minuli пой torišče krvavega pretepa. Kakor povsod drugod, »e ie tudi v Kumarn/vem zeio hrupno praznovalo slovo starega leia. V vseli kavarnan se ie popivalo do ranega jutra. Neka večja družba oficirjev je proti jutru v vinskem razpoloženju prišla v tukajšnji »Grandho-tel«, kjer je bil nastanjen tudi učitelj Milan fvanovič, znanec enega izmed oficirjev. V razposajenosti so oficirji vdrli v njegovo sobo, ga vrgli iz postelje in prisilili, da je šel z njimi dalje krokat. V hotelski kavami so napravili v eil o ceho, pr, končnem obračunal pa je prišlo do prepira. Podporočnik Lukšič je udaril učitelja Ivanoviča po glavi. Da bi se izognil nadalnjim insultom. Je učitelj takoj za/pustil lokal in odšel na prosto. Pijani oficirji pa so vdrli za njim, ga s sabljami pobili na tla in začeli pretepati. V samoobrambi je Ivanovič potegnil samokres in oddal štiri strele. Trije so »grešili cilj. četrti pa je zadel podporočnika Lukšiča v srce. tako da se je na mestu «grudiL Ostali oficirji so zbežali, Lukšič Votlo grmenje po prižnicah Prošlo neddjo ta včeraj je zopet fcrmeto po slovenskih prižnicah. Proti «Jutru» seveda in za proizvode «katoliških» podjetij. Vse to se je izvršilo zopet po naročilu od zgoraj, kjer se druži obrtni interes z navideznim cerkvenim interesom. To votlo grmenje »i nič drugega nego zloraba in b'anri-ranje katoliške cerkve, ki seveda zaradi takega postopanja trpi na ugledu in avtoriteti. Politikujoča duhovščina pa se ponižuje v agente, ki operirajo z nepoštenimi sredstvi in z lažjo. Ljudstvo take duhovnike deloma zaničuje. deloma jih pomiluie. češ da jih strah za službo sili lagati. Vsekakor zaželenega usneha SLS oi najnovejše, a že toH obrabliene zlorabe vere tudi topot ne bo ime'a. S'ovenci niso tfanci, pa tudi iasen občutek imajo, kdaj duhovnik na prižnici ali soovednici ni več duhovnik, ampak plačan agent klerikalnega kapitalizma. Razmere v radikalski stranki Beograd, 1. Januarja г. V Oornjcan Mila-novcu se je vršila v nedeljo okrožna konferenca radikalne stranke, na aateri je do-ški do viharnih protestov proti Veiji Vu-kičeviču in so zborovalci opetovano prirejali ovacije Aci Stanojgviču in glavnemu odboru radikalne stranke. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se izreka popolno zaupanje vodji radikalne stran e Aci Stano-Jeviču in glavnemu odboru. Resolucija nadalje »kategorično obsoja politiko samozvanega šefa Velje Vukičeviča in n^govih so-trudniko^. ker njihov« politika nasprotuje interesom tako radikalne stranke каког države in ker is ta politika spravila državo na rob propada. Radikali rudniškega okraja pozivajo zato Aco Stanojeviča, naj vodi radikalno stranko po stopnjah po ojnega Nikoie Pašiča ter doseže, da bo prava radikalna stranka skupaj z brati Hrvati prevzela državno upravo v svoje roke.« Gornja resolucija je značilna z* razmere v radikalni stranki zato. ker Je rudnški okraj volilno okrožje Velje Vukičeviča in bi se iz nje moglo sklepati, da Vukičevič ne bo več izvoljen za Poslanca in da je njegove politične karijere konte, čim bo v Beogradu njegova politika odžagana. Seveda oa Je na drugi strani ravno tako verjetno. da bi istj radikali morda jutri, ako bi Vukičevič ponovno prišel do oblasti, Izglasovali zaupnico Vukičeviču in ga znova voliM. Neresnične vesti o atentata na Svetozar ja Pribičeviča Beograd, 1. Jan. & Nocoj so se po mestu razširile alarmantne vesti, da je bil v Za* ferobu izvršen na posL Svetozarja Pribi» čeviča atentat. Skoro vsi beograjski politiki to na podlagi teh uporno vzdrževanih vesti neprestano klicali Zagreb in hotel «Epela» nad», kjer so se informirali o Svetozarju Pribičevlču. Izkazalo se je, da je Beograj» dane nekdo «potegnil». Kazenska premestitev Milana Bosrovica Beograd, 1. jan. J. Z ukazom ministrstva prosvete je imenovan za profesorja na III. moSki realni gimnaziji v Zagrebu doseda» n|t ravnatelj zagrebške drame. znani hr» vfttski dramatik in književnik Milan Bego« vič. Kakor znano je ministrstvo prosvete pred tedni prepovedalo vprizoritev Bohovi» deve dramatizacije Senoine^a romana «Dio» genes» v Narodnem gledališču in je sedaj kaznovalo avtorja z odstavitvijo z gleda» Шба ln premestitvijo na gimnazijo. Ta ukrep Je izzval v zagrebških političnih in ometniSkib krogih veliko ogorčenje. pa se Je počasi ves okrvavljen ln težko ranjen privlekel na policijo, kjer je zadevo prijavil. Preiep, ki je končal s smrtjo mladega in sicer vzornega oficirja, je izzval v vsem mestu skrajno mučen vtis. Subotica, 1. januarja č. Snočno praznovanje Silvestrovega večera se ie končalo v b.ižnjem mestecu Lodoš z ljubavno tragedijo. Praznovanja sta se udeležila tudi Marcela Lakatoš in njen ljubavnik Stevan Stipica Med plesom je bivši Marcelin ljubavnik Jovan Bahne pristopil k Lakatošov in lo naprosil za ples Lakatoševa je to odbila. Po plesu sta se Marcela Lakatoš in njen sedanji ljubavnik napotila domov kamor jlmaeJe sledil tudi Jovan Balinc. Pri-šedši domov je Marcela odprla okno. я v tem hipu je že plani1 v izbo Balinc in skočil na Stipico Vnela se je borba na življenje in smrt. Ker je bil Stipica mnogo sla-beiši, }e zagrabil za nož in ga trikrat do ročaja zarinil v Balmčevi prsa, ki se Je takoj zgrudil mrtev ?andarmerija je aretirala morilca in njegovo ljubico. Bombni atentat v Dubrovniku Dubrovnik. 1. januarja, n. Davi po 1. ponoči se je zaslišala v mestu huda detonacija, ki je alarmirala ves policijski aparat Izkazalo se je, da sta bili vrženi na hišo dr. Birimiše, kjer se nahajata češkoslovaški in francoski honorarni konzulat, dve težki petardi z veliko množino ekrazita. Petardi sta bili vrženi z ulice čez zid v vrt te hiše, ki leži nasproti hotelu Imperijal. Ena petarda je padla na streho hiše in jo precej razdejala. Razbita so bila vsa j okna v hiši in na zgradbah v okolici. Policija vrši obsežno preiskavo to-I da do nocoj še ni mogla dognati nlče-: sar o vzrokih atentata 1я ne o atentatorjih samih. Povratek kraljice Beograd, 1. januarja, p. K-aijica Ma-ija, ki se mudi na obisku pri svoji materi v Bukarešti, se vrne 4. t. m. Mednarodna postna konferenca Praga, 1. jan. h. Češkoslovaško poštno ministrstvo vrši priprave za prvo medna» rodno poštno in brzojavno konferenco, ki se bo vršila med 4. in 13. aprilom v Pragi in katere se bodo udeležile vse evropske države. Češkoslovaška je določila dve toč» ki programa in sicer delitev brzojavnih va» lov in brezžičnih oddajnih valov. Nizozem» ska pa je predlagala kot tretjo točko od» dajne koncesije za amaterje. Novo leto pri predsedniku Doumergueu Pariz, 1. jan g. Danes, na dan Novega leta je predsednik Doumergue sprejel čla» ne vlade in diplomatski zbor. Papeški nun» cij je kot doyen nagovoril predsednika in izrazil željo, da bi moralno in materijalno bi gostanje narodov vedno boli procvitalo. Poudarjal je svoje zadovoljstvo nad priza» devanji Francije zu mednarodni mir ter je izrazil nado, da bo Francija v popolnem sporazumu z ostalimi vladami nadaljevala svoj miroljubna prizadevanja. Predsednik Doumergue se je za čestitke zahvalil ter je zagotavljal, da je utrditev svetovnega mi» ru glavna naloga francoske vlade. Panevropska konferenca Berlin, 1. Januarja (be.) Predsednik Panewo> sk< iveize Goudenhov« poarvlja v nekem proglasu, naj se skliče panevropska konferenca, ki яа>] bi odpravila carine, preprečila vodno in pomirila Evropo. Samo še danes! Danes zadnjikrat! Največje dostei predvajano filmsko delo, posneto po romanu L. N. Tolstega ozaki V vlogi Lukaške, hetma-novega sina JOHN GILCERT Prizori bajne lepote, k? ostanejo neizbrisno v spo rninu slehernemu gledalcu Predstave ob 4. pot 6.. pol 8. in 9 uri T. 2124 Elitni kino Matica Latentne težkoce Poincarejevega kabineta Rada zadnjih nesoglasij v francoski vladi so se pojavile vesti, ki so napovedovale bližnjo demisijo Poincarejevega kabineta. Nekateri listi so ceio vedeli povedati, da se to zgodi že prvi dan po Novem letu. Drugj smatrajo, da bo Poincare vzdržal vsaj do končnega sprejema proračuna za leto 1929., ki ga je senat vrnil z nekaterimi korekturami poslanski zbornici. Tretji pozivajo Poincareja, naj se ne umakne bai sedaj, ko Francija nujno potrebuje njegove visoke zmožnosti pri definitivni ureditvi reparacijs'kega problema in s tem zvezanega vprašanja predčasne izpraznitve Pore-nja. Naj se zgodi tako ali tako. gotovo je, da so zavladali v vrstah »koalicije republikanske sloge« dokaj hiadni odnošajj in da se lahko govori o latentni krizi druge Po-incarejeve vlade, ki Je na krmilu Jedva od 11. decembra. Vzrokov za ta »malalse« je več. Dekana so zunanji, deloma pa tudi globlje narave. Velika korupcijskj, afera »Gazette du Franc«, v katero je posredno zapletenih mno?o odličnih osebnosti, moralni polom nekdanjega fin. ministra Kk>tza in razne druge manjše afere so pripravile zbornico do tega, da Je sprejela zakon o »inkompa-tibilnosti«, po katerem je v bodoče zabra-njeno ministrom, senatorjem in poslancem sodelovati pri podjetjih, ki uživajo kakršnokoli državno podporo, kakor tudi pri finančnih akcijskih družbah, ki so navezane na javno štednjo in kredit. Prav tako ne smejo dovoliti, da bi se z njihovimi imeni delala reklajna za katerokoli finančno. Industrijsko ali trgovsko podjetje. Na drugi strani so si poslanci zviiali svoje dijete na letnih 60.000 frankov, ta sicer baš zato. da bi se iim omogočilo dostojno in popolnoma neodvisno življenje in se • tem zaprla vrata korupciji. Poincare se s tem zvišanjem ne strinja, ker prihaja baš v trenutku, ko se od vse>ga naroda zahtevajo največje gmotne žrtve in bi se morali poslanci v prvi vrsti izkazati z vzgledno požrtvovalnostjo. Poincare bi pristal na zvišanje le, če bi se znižalo Število poslancev. Lastni kabinet je Pustil predsednika vlade na oedilu in senat je sprejel predlog fin. ministra Cherona. ki odobrava zvišanje parlamentarnih dnevnic. Do izbruha krize sicer zaradi tega spora ni prišlo, vendar se je razmerje med člani vlade doka) ohladilo. To pa so le zunanji vzroki neugodja v odnošajih kodiranih strank. Kakor namreč vse kaže. se Poincare že več tednov bavi z mislijo, da bi se sam umaknil s poprišča. Na eni strami mu je znano, da srednje stranke niso nič kaj zadovoljne s sestavo vlade 11. novembra in da se na drugi strani opozicija pripravlja na nov naskok takoj po sprejetju proračuna. To domnevo potrjuje dejstvo, da le socijalistično-radikalni poslanski klub soglasno sklenil zahtevati odgoditev zakonov o konsregaeijah. s katerimi se vladi prav posebno mudi, ter napovedal interpelacijo o splošni politiki vlade. Vse te okolnosti cbetajo v januarju, ko bo proračun pod streho, ostre borbe, iz katere ni gotovo, da bo vlada izšla zmagovito. Zato leži Poincareju blizu skušnjava. da se s predčasnim umikom izogne prisilnemu padcu vlade. Po najnovejših ves teto se Je tovarišem Poincareja posrečilo preprečiti krteo vlade začasno do srede januarjn, toda vzroki sa latentno kriso s tem niso odstranjeni. Predsednik le dobil od svojih ministrov polno zaupnico v «ministrskem svetu ln se je vdaj začasno pr r>varjaniu. da ostane na krmilu kot edini mož. ki bo kos notranjepolitičnim in zunanjapolitičnim važnim vprašanjem. pojavlja j oči m se na obzorju. Do debate o splošni politiki Francije se zdi. da je Poincarejevo stališče kolikor toliko utrjeno. Od poteka debate Je odvisno, da li bo Poincare še ostal na vladi, all pa bodo prilike zahtevale novega moža. ki bi ustvaril široko kombinacijo na š'rši parlamentarni Podlagi Slednje le vsekakor tud želja Poincarejeva. Ako pride do demisije. «jegov naslednik ne bo Hnol lahkega položaja Javno mnenje v Franciji je v večini za to, da postane po eventualni demlslii Poincare zopet svoj lastni naslednik. Seveda bi se v tem primeru sedanja kombinacija preživela ln Ы bi1a potrebna nova odjentacija plasti z ozirom na velike mednarodne probleme, ki se bodo začeli reševati že v drugI polovici januarja. Slovo starega leta v Beogradu Beograd. 1. januarja, p. Po starem običaju se je tudi ves pravoslavni Beograd v "eeo-lem razpoloženju poslovil od starega leta. Silvestrovanje je bilo izredno hrupno. Ve« Beograd je bil vso лоб pokoncu in v slehernem lokalu je svirala godba do ranega jutra. Ulice so bile živahne kot ob najpromet-nejših dneh. Zato pa je bil današnji dan povsem miren in je kljub demisiji vlade počivala celo politika* _ so najlažja pol, po kateri bacili bolezni pridejo v naše telo. Otroke čuvajo od škodljivega delovanja teh bacilov, ki povzročajo razne nalezljive bolezni kot nahod, influenoo in ostale opasne bolezni samo okusne ÄNACOTPAS В£ЛГЮЛИШ Silvestrovanje v Ljubljani Ljubljana, 1. januarja. Nekam meglen in ves majav se je pojavil Silvester nad Ljubljano, se spustil polagoma na ulice bi zavrisnil v svoj večen «Tukaj sem, saj me obrajtate, ne?» Ljubljana je takoj zaplesala okrog sivega možica in ga pridno vlekla za dolgo srebr« no brado. Komaj so se zaprle trgovine, je za kako uro nastala v mestu piaznota. Ljudje so hiteli domov, se v naglici pre» oblekli, ie nagle je povečerjali in prišli zo» pet vsi novi in lepi na ulice, da uganejo pravo glede silvestrovanja. Silvester je voščil vsem onim, ki so se odločili, da praznujejo njegov god v ve. likih dvoranah in je dejal tako tudi Se po» sebej tudi tistim koreninam ljubljanskim, ki nič ne dajo na razne cfokselne» hibi* džibi, na tango in tvist ter na polnočne alegorije, marveč zvesti celoletnim tradici» jam silvestrujejo r oätariji, т čisto domači oštariji v vajenem starem kotu za omizjem prošlih io bodočih večerov, če bo zdravja, božjakov, pa manj politike. V Silvestrov večer so ulice kipele fivlje» nja. Vrvenja je bilo letoe, kakor ie nekaj let ne. Najbolj gosta » dolga procesija oboževalcev Silvestra se je vlekla tja dol na Tabor, kjer je gostoval slavni pariške va» rietč «Paradis de femmes», kjer je sviral jazz»band in se je trlo m vrtelo ljudstva. Zabave povsod dovolj, ▼ vseh kotičkih in ob vseh mizak do ranega jutra, ko je kra» ljeval v dvorani po umiku Silvestra že mla* di princ KarnevaL V Narodnem domu je priredil Silvestrom večer Ljubljanski Sokol. Ob ixbornem pro» gramu in prekipevajočem temperamentu Ljubljančanov in Ljubljančank se je po» čutil Silvester in vsakdo ž njim kaj imenit» no. O pogledu na ves ta svet tudi Terpsi» hora ni mogla biti užaloščena. «Slavec» je Silvestrovo drobil v Mestnem domu. kjer se je pelo in plesalo do ranega jutra. Prelepo so se imeli Ljubljančani tudi na vseh drugih večjih prireditvah, zlasti dobro pa so odrezali «Sočani» v restavraciji «Pri levu». Na sporedu so bile deklamaci« je, solospevi, Šaljivi dueti. Veliko pozor» nost je vzbujala gdč. Zdenka Ivančičeva s svojimi lastnimi duševnimi proizvodi, pol» nimi ljubavi do svojih zasužnjenih bratov in domovine. Oficijelni del je bil zaključen s pesmijo «Hej Slovani», nakar se je raz» vila sploSna zabava, ki je trajala do zore. Promet na ulicah je bil vso noč izredno živahen. Megleno jir*ro novega leta so po» živile skupine veselih ljudi, ki so zavili pred končnim jadranjem v posteljo Se v to ali ono restavracijo na novoletni guljaž. Na policiji se je m a šlo tekom noči pet prehu» dih pijančkov, ki so po nekaj urah spanja plaSno pogledali v pusto okolico, si meli oči in si nekam kislo čestitali k avanturam, ki 90 jih privedle na pnfine. Popoldne je sveži sneg zabrisal za seboj vse, kar je Se dišalo po starem letu. Zim» ska pravljica: sneg napoveduje srečo... PLES JADRANSKE STRAŽE LJUBLJANA v slovanskih nošah Ш; 12. januarja v Unionu Podrobnosti o železniški v« nesreči v Liki KIJU t Najboljše, najtrsinefše, zato 13 najcenejšel Kakor smo včeraj kratko poročali, se Je v nedeljo dogodila na splitski progi huda železniška nesreča, o kateri podajamo še naslednje podrobnosti: Vlak iz Splita, ki je odšel iz Gospiča v nedeljo ob 14. popol» dne, je naletel ob 16. med postajama Rudo» poIje»Lička Jasenica na skalovje na progi. Nastal je atraSen karambol, ker ni mogel vlakovodja zaradi ovinka opaziti, da je proga zadelana Lokomotiva, tender in služ beni voz so zgrmeli v prepad. Ruševine so pokopale pod seboj strojevodjo Božo Gru* Siča, dočim se je kurjaču Ivanu Molvarecu posrečilo, da je Se pravočasno skočil iz lo» komotive. Proga je bila v dolžini kakih 50 m čisto razdrta, tračnice zvite, a vagoni poškodovani. Prvi vagoni za službenim vo» zom so se nagnili in naslonili na kamenje. Potrgane so bile telefonske in brzojavne žice. Da ni lokomotiva povlekla s seboj v prepad tudi ostalih vagonov, se je zahvaliti temu, ker so bile verige, ki vežejo vagone, iz starega, rjavega železa ter so se pri ka* rambolu razčlenile Od potnikov ni bil ni» kdo hudo ranjen, vladala pa je med njimi prava panika. Vlak iz Gospiča bi moral do« speti v Zagreb ob pol 8. zvečer. Mesto nje» ga je dospel pomožni vlak iz PlaSkega, v katerega eo prestopili potniki ponesrečene» ga vlaka. Truplo strojevodje GruSiča so prepeljali v ponedeljek popoldne s suSaSkim vlakom na zagrebški kolodvor, kjer ga je pričakalo veliko Število železničarjev. Pokojni Gm» Sid je bil mtud. sposoben, trezen strojevod» ja, priljubljen pri vseh tovariših. Zapušča tri nepreskrbljene otroke Odvetnik dr. Bogdan žužek vlj'udno naznanja, da je otvoril odv.tn ilo pisarno v Ljubljani, M'kloš čeva cesta 28'I Pustolovščine pod tujimi imeni Ljubljana, L januarja Nedavno se Je rastanil v nekem litijskem hotelu možak, ki se je vpisati v tujsko knjigo za Mikma Pečnika. Pričel se je zanimati za razmere v raznih premožnejših hišah. Na možaka Je Ыо opozorjeno litijsko orožništvo, Id ie obiskalo čudnega gosta. Orožnkom se je zdeto vse njegovo vedenje zelo sumljvo, zato so ga trdo prijeli. Mož je zašel v protislovja, nakar so ga povabili s seboj. Tam so spoznali, da tiči pod imenom Milana Pečnika nevarni tat In vlomilec Vekoslav Oman. Po aretaciji so ga oddali v ljubljanske sodne zapore, kjer mu zdai preiskujejo njegovo pisano življenje. Oman ie presedel že 18 kazni in je zdai osumljen raznih de-liktov. Pred meseci se Je zigodil v Kranju drzen rop. Zvečer Je bila napadena pri tamkajšnjem kolodvoru neka gospa. Nasflnik Ji ie iztrgal iz rok torbico z znatno vsebino. Ob-lastva domnevajo, da ie baš Oman tisti ptič, Id km n vesti ta napad. Tiste dni i« biva« namreč v Kranju pod nekhn lažnim imenom mesarja iz Kamnika, po incidentu (ka je iz Kranja izginil kakor kafra. O Omanu, ki je po rodu Gorenjec, Ь znano, da se je potikal zadnje čase precej po svetu okrog in povsod so se kje v tamkajšnji okolici dogodili nezaželeni nočni obiski. Mož je nastopal zelo samozavestno m se je izdajal pod zvenečimi imeni, enkrat za trgovca iz Kranja, drugič гг mesarja iz Kamnika. Računati je. da se bo Oman znašel na obtožni klopi pred pomlad, no poroto. „Betlehemska legenda" Ta bož;čna prigodnica ravnatelja ljubljanske drame gosp Pavla Golje je namenjena malemu občinstvu. Prisostvoval sem reprizi ь* Novega leta dan In sem lahko ugotovil, da je to občinstvo sprejelo stvar z doicajr šujitn navdyš£j.jem — c - samo zaradi igranj». 4 je bilo v splošnem dobro ali zaradi okusne inscrmaeij.j, len. več tudj 7jt£di vsebine. Mala kritika odločuje in bi bilo krivično, le bi hoteli trditi, da je delo \>o-nesrečeno. Potrebovalo Da bi več -ечлпја in pestrosti, ket to je. kar zanima otroškega gledalca — tet nekoliko odločnih črt preko filozofirajočih 1ь politizirajočib meet. ki imajo od njih m»rda odrasla ušesa nekaj, neodrasla pa nič. b kjer hoče biti delo šaljivo (nastopi Herodovega komernika Sabina). bi lahko bilo bolj duhovito. Kakor sem dejal, mi je napravila uprizoritev v splošnem dober vtis Posamezni, v delu krepkeje izdelani ti^. (Herod — Ro poz. očak Joram _ Skrbinšek zdravnik Zo-robabel — Bratina, lakomnik Sr.dok — Le-var. dvorjanik Sabinus — Lipah), so segali nad povprečnost. Evridiki __ SariČevi in Rili — Gabrijelčičevi bi bilo treba več bile in notranje živahnosti. (Gabrijelčičevo sem videl zadnjič v «Noblovi nagradi» in sem se čudil, kaj v tem oziru lahko zmore, t L kaJio zna s svojo ulogo živeti.) Isto bi priporočal Etanu gosp. Kralja čijar uloga рл že sama na sebi nima tiste karalcterne fo razitosti. ki se podaja njegovi kreativnosti Osija £0зр. Jana je medlega ponovitev tega. bar smo videli v njegovih prejšnjih ulo gah. Skupinski prizori eo izpadli leseno — kakor so takšni prizori sploh Ahilova peta našega odra. Karlo Kocjanfi*. Vsakovrstne ure, ziatuina in •rebrnina po nizki ceni pri L.VIIhar,tirar Ljubljana 8v. Petra eesfa it. 86 Sport Novoletne nogometne tekme Dunaj: ВАС : Bewegung XX. 8 : 6 (5 : 3] Wncbr tonil. • F-lf 4 г 3 Curih: Siavija (Praga) : Yotmg Fellowt (Cur.h) : 0 (1 : 0) Dresden: Reprezentanca Severne Češke r Guts Muts (Dresden) 3 : 2. Berlin: Južni Uerlin : Severni Berlin 5 : 2 (1 : D. Saarbrücken: Nemzeti (Budimpešta) : r©r prezentanca Saarbriickena 2 : 2 (0 : 0). Königsberg: VUL Königsberg ; DFC Pra* ga) 4 : 3 (3 : 2). Leipzig: Sparta (Praga) : komb. m-jštvo Fortuna » Verein für Bewegungsspiele "Leip zig) 5 : 0 (4 : 0). Mannheim: Vienna (Dunaj) : Verein fül Rasenspiele 3 : 2 Jugoslovenski lahko atletski rekordi za leto 1928 b službene liste JLAS posnemamo ssda» nje jugoslovenske rekorde, iz katere je raz» vidno, da je naša lahka atletika precej na» predovala. V letu 1928 je bilo postavljmib osem novih rekordov. Sedaj veljavni rekordi so naslednji: Teki: 100 m: Matz (Hašk) 11 sek. 1921, Zagret Popovič (Hašk), 11, 1922, Belgrad. Peoa* (Primorje), 11, 1923, Zagreb, Spahič (Hašk>, 11, 1924, Zagreb; — 200 m: Matz (Hašk), 22.6, 1921, Zagreb. 400 m: Kojič (Hašc\ 52.4, 1923, Zagreb; Butkovič (ASK), 524, 1926, Zagreb. 800 m: Zorga (Primorje), 2:03.6, 192S, Ljubljana. 1500 m: Predanič (ASK), 4:19.2 1928, Gradec. 3000 m: Kro gelj (Jadran), 9:31. 1923. Ljubljana 5000 m, Stefanovič, 16.20, 1928, Dunaj. 10.000 m: Koren (Gradjanski), 35:43.4, 1927, Zagreb Štafete: 4 krst 100 m: štafeta Ljubljane, 44.8, 1926, Zagreb. 100 ..rat 200 krat 300 krat 406 m• štafeta Jugoslavije 2:06.3, 1926, Varša* va 100 krat 200 krat 400 krat 800 m: stafe^ ta Jugoslavije 3:38, 1923, Beograd. 200 krat 200 krat 400 krat 800 m: Jadran (Ljubljana? 3:56, 1923, Ljubljana. Tek z zaprekami: 110 m: Kailay (Hašk) 17, 1928, Ljubljana, 400 m: Ferkovič (Hašk), 1:02, 1924, Zagreb. Skoki: Skok v daljavo brez zaleta: Spahič (SSK Sarajevo) 3.04, 1920, Zcgreb; z zaletom: Spahič (Hašk) 6.80 in pol, 1924, Zagreb, Skok v višino brez zaleta: Lojk (Jadran), 139, 1923, Ljubljana; z zaletom: Buratovič (ASK) 180, 1928, Zagreb. Troskok: Kailay (Hašk) 13.38, 1928, Ljubljana. Skok ob pa> lici: Ferkovič (Hašk) 3.52, 1927, Zagreb. Meti: Kopje: Messner (Hašk) 58.43, 1928, Gra; dec; kopje t obema rokama: Plavšič (SSK Sombor), 70.61, 1925, Veliki Bečkere-k; kro> g la: Ambroey (Viktorija) 13.93, 1921, Beo. grad; z obema rokama: Jovanovič (Obilič), 25 40, 1925 Veliki Bečkerek. Disk: Ambro» sy (Obilič) 44.16, 1925, Veliki Bečkerek; z obema rokama: Narančič 69.85 in pol, 1923, Göteborg. Kladivo: Gašpar (ASK) 36.81, 1927, Ljubljana. Hojn: 300 m: Dobrin (Hašk) 14:46.1, 1925, Veli« ki Bečkerek. 2000 m: Dobrin (Hašk) ?:31.6 1924, Zagreb. __ Izredno gjlavno skupSčtno JNSa zahte» va Ljubljanski nogometni podsavez, in sicer zaradi tega, ker je JNS verificiral jesen» sko prvenstveno tekmo Primorje : Ilirija s 5 : 4. To tekmo je kakor znano I,NP anu» liral. LNP je o svoji zahtevi obvestil tudi vse ostale nogometne podsaveze. Domače vesti * Sestdesetietalca čitalnice na JelsL Pro- «o nedeljo »o v Jelši pri Splitu na svečan üi^in proslavili šestdesetletnico ustanovitve :?nkajšnje Narodne čitalnice. Vršila se je spominska seia. na kateri je Vinko Dobronič a- vzočim poklical v spomin zgodovino usta-novitve te nacijoualne institucije. Kralju in Ju -oslovenski akademiji v Zagrebu je bila >d oslana pozdravna brzojavka. Po seji so vsi navzoči podali v mestni park pred sck menik prvega predsednika čitalnice ter po, >žili venec na spomenik. * Revija »Jugoslovenskl turlzam« spada nedvomno med najboljše revije v Evropi Te dni je izšla decemberska številka, ki zrači po opremi m vsebini velik korak naprej v razvoju lista. Decemberska številka Je posvečena mestu Zagrebu in prinaša niz zelo interesantnih člankov o sptošnih vprašanjih našega turizma. Med družim fe objavljeno obširno poročilo o konferenci v Crikvenici, na kateri se /e osnovala Jadranska hotelirska zvezi- Interesantne so slasti Ilustracije, ki Hm psveča »Jugoslovenskl turizam« posebno pažnjo Revija se pošilja v inozemstvo večinoma brezplačno teko. da Je »Jug.islovenski turizam« s svojimi slikami In tekstom v raznih evropskih Jezikih glasni in najvažnejši propagator turizma in priTodnih lepot naše rivijere. * Dnevnice na službenem potovanju. Po mt bi o odškodnini za potne in selitvene ;ro< . civilnim državnim uslužbencem, ki Je f s opija у veljavo, znaša dnevnica za . na potovanja na teritoriju naše kra-za ministre in državne podtajnike i.".' in; za uradnike I. kategorije 1., 2. in J. > •. pine 200 Din. za uradnike I kategorije ? .Lupine 140 Din, za uradnike I. kategorije 5. in 6. skupine ter П. kategorije 1. in skupine po HODin. za uradnike I kategorije 7., 8. in 9. skupine. II. kategorije 3 in 4. skupine ter III kategorije 1. in 2. skupine po 90 Din, za uradnike И. kategorije Я skupine ter 1П. kategorije 3. in 4. sku-plne po 75 Din. za zvaničnike 60 Din in za »bžitelje 50 Din Čas za dnevnice se računa od ure odhoda do ure povratka Za vsakih 24 ur se računa polna dnevnica. * Svobodna saditev In Izvoz tobaka. Na zadnjem gospodarskem kongresu v Beo-isradu se je razpravljalo tudi o vprašanju saditve tobaka v naši državi ter o vzrokih krize, ki ie nastala pri sadilcih tobaka. Ugotovilo se je. da je kriza nastala zaradi te-jca. ker pri nas ni dovoljena svobodna saditev tobaka in njegov izvoz v inozemstvo. Kongres je o tem poroča! vsem pristojnim ministrstvom ter zahteva!, da se dovoli svobodna saditev tobaka in njegova prodaja v inozemstvo. Po vesteh beograjskih listov je vlada tem zahtevam ugodila. Seveda bo ostal tobak kljub temu še «'; tfr.Tavrri men-o-po!. * Leto 1929., je normalno leto s Э65 dne- Velika noč bo 31 marca binkošti 19 r -i i. V tekočem letu bo solnce dvakrat t rk lilo. prvič 9 maja. drugič 1. nove mbra frugi solnčni mrk bo viden tudi Evropi * Glasbena Matica v Ptujs, Jutri ob 20 bo /riredil v dvorani Glasbene Matice v /u klavirski koncert svetovno mani vir-z prof. Anatol Vietnighoff-Schell z boga-sporedom Zaradi jutrišnjega koncerta t 'a^e danes rudi oevska va?a. Arheološko društvo v Troglrn. V staro-siovnem Trogiru pri Splitu se je te dni ustanovilo društvo za zbiranje in čuvanje starin Novo društvo je dobilo ime »Radovan« po hnem enega največjih kiparjev •«redij^ga veka ki se je ovekovečil z lepim po'*.*lom trog-rske stolne cerkve Za predsei.uka novega društva je bil izvoljen znani arheolog Fran Bulič. * Zabavno zemljoradnlško zborovanje. V Satornh pri Kragujevcu se te v nedeljo vršilo zemljoradniško zborovanje, na katerem se je priglasil k besedi tudi radikal Lazar Matič ter pozdravil konferenco z originalnim govorom, v katerem je med drugim iz-jr-11: »Danes se samo lažemo. Kar sem ob- 1 pred volitvami, nisem izpolnil. Lažem lažemo vsi. Laže minister za notranje ss ive laže predsednik skupščine in dru-Г ..< Nato je pristopil komandir orožnike postaje ter Matiča pozval naj zapusti rano. češ da ne sme žaliti ministra za i: тапје zadeve in predsednika skupščine ;ч staj je prepir in sledile so aretacije. Are-! ice so po nalogu sreskega poglavarja si>yet izpustili * Zanimiva aretaclia. Kakor poročajo iz i ištinr. je tamkajšnje sodišče prve stopnje ocrediio aretacijo dona Luke Piliča, katoli-■■ ?a župnika v Janjevu na Kosovem ter načelnika ianjevske občine Filipa Tošiča ker sta meseca julija 1921. v rojstni knjigi гг leto 1895 vpisala namesto Filipa, sina L "ara Brkiča. Filipa, sina Nikole To$iča h fanjeva. Storila sta to v nameri, da se V- n Tn«;,« nflčpinfit občine v krstni knfigi пхсшссоог M ti 1 I Kino Ideal Največji Slager smeha, zabave in ptkanterije □ П V glavni vlogi kot revij k* zvezda elegantna ELLEN RICHTER Ako se hočete zabavati in smejati, si oglejte ta spo red! Mladini prepovedano! Predstave ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. uri. Щшштшцщи ED lažno zabeleži kot sta Nikole Tošida, И Je umrl brez potomcev in da na ta način postane dedič njegovega premoženja. Sodišče je razsodilo da sta se obtoženca pregrešila proti § 111 v zvezi § 143 kazenskega zakona. Aretacija je povzročila veliko senzacijo. * Eksplozija v vlaka. Na progi med Kri-ževci in Gradcem Je v vlaku 414 eksplodiral plin v službenem vagonu. Manipulant jUTa j Hi fing je dobil hud e opekline na iicu in na rokah. Obleka je na njem zgorela Nesrečnega železničarja so pripeljali v za« grebško bolnico. * Ubežna delravdanta. Kakor smo že poročali. je poštni uradnik Kosanovič v Osi-jeku poneveril tamkajšnji poštni hranilnici 200.000 Din ter pobegnil s sokrivcem v Turčijo. Policija Je izgubila za nitma vsako sled. Sedaj se Je Kosanovič oglasil z razglednico h Montevideja v Južni Ameriki, kjer se bavi z nogometom. Na ta način Je naša policija »vedela za njegovo bivališče in bo po našem poslaništvu v Urugvaju zahtevala njegovo aretacijo. * Političen umor v Prištini. V nedeljo Je v Prištini v U!id cara Uroša bil za vratno ustreljen Jusuf Ahmed. mlinar in občinski odbornik. Umor je bil izvršen, ko Je bilo na ulid mnogo ljudi. Neznane osebe so oddale na Ahcneda štiri strele, izmed katerih Je eden uglednih članov demokratske organizacije. Njegova smrt Je izzvala mučen vtis ker se domneva, da Je bil ustreljen iz političnih razlogov. Morilcem se Je posrečilo pobegniti. To je v kratkem razdobju drugi onlitični umor v Prištini. * Grozen samomor. V okolid Робе Je na grozen način izvrši! samomor Jovo Saloja Prereza! si je z nožem vrat, tako da Je v kTatkem času izkrvavel in v velikih mukah umrl. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. * Samomor v medenih tednih. V Ostjeku je izvršila h neznanega vzroka samomor mlada soproga tamkajšnjega gostilničarja Pavla Petkoviča. Izpila je večjo količine ocetne kisline. Nesrečnica Je kmalu podlegla težkim notranjim poškodbam. Olga Petko vič se Je poročila šel« pred dvema mesecema. * Obup slovenskega podčastnika v Ze- munu. Pišejo nam: Z dvema streloma v glavo si Je hote! vzeti življenje 201etnd pod-narednik Adolf Kran je. Ustrelil se Je v svoji pisarni. Strela Je čul dežurni častnik ki je samomorilca dal hitro odpeljati v bolnico. Domneva se, da je Kranjca dovevürtia Jos. Reich. Samo še danes! Danes zadnjikrat! Največje doslei predvajano filmsko delo. posneto po romanu L. N. Tolstega Kozaki V vlogi Luka5ke, hetma-novega sina JOHN GILBERT Prizori bajne lepote, ki ostanejo neizbrisno v spominu slehernemu gledalcu Predstave ob 4.. poj 6.. pol 8. in 9. uri T. 2124. Elitni kino Matica lz MtibHane Novost] Šentjakobske knjižnice v LJubljani. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Star- trg 11, je največja naša javna ljudska knjižnica, ki ima v prometu nad 26.000 knjig, ima 11.500 vpisanih obiskovalcev ter je od leta 1925 iasposodila nad 170 tisoč strankam približno 650.000 knjig Knjižnica ima knjige v slovenskem, srbsko-hrvatskem, češkem, poljskem, ruskem, nemškem, francoskem. Italijanskem, angleškem, esperantskem jeziku in modne liste Knjižnica je letos izdala kopleten imenik svojih knjig, ki stane 20 Din. DoW se tudi slovenski del zase, kj stane 10 Din, nem-ško-romanski pa 12 Din. Opozarjamo na sezname najnovejših kraji« Šentjakobske knjižnice, ki jih objavljamo vsak teden v »Jutru«. u— Prireditev krajevnega odbora Rdečega križa za mesto Ljabliano bo 4 t m. ob pol 20. v dramskem gledališču. Na sporedu bo med drugim» točkami tudi Igra. novost posebne vrste Brez dvoma bo ta «ra ugajala vsem, ki si io bodo ogledali Natančnejši program bo sledil Naj ostane 11. januar rezerviran le za Rdeči križ. Cenjeno občinstvo naj zasede ta dan dramsko gledališče do zadnjega kotička u— Društvo »Treznost» bo Imelo svoj i-edni sestanek danes 2. t. m ob pol 20 ч moškem učiteljišču z običajnim dnev-V' redom, l — Preprečen požar v dramskem gledali- št °asantje v Gradišču so na novo leto okrog 3. ponoči opazi!!, da se vali iz prl-zensfah oken dramskega gledališča močan Ошм ямтеаМо delo Lajot Biro-* „Rumena lilija" t očarljiv« topo «еяo BILLIE DOVE v slavili vloži. Umetniška režija Aleksandra Corda. Danes ob 4., četrt aa 7., pol 8. in 9. ari. Telefon 2730. KINO »DVOR«. h Maribora a— Ljudska univerza. V petek 4. i m. bo priredil znani humorističnl pisatelj in predavatelj dr Alfred Mftller večer humor-;a in komike Predprodaja vstopnic pri go--pe Zlati Brišnikovi in g Höferju. a— Upravni odbor mariborskega Oficir, kega doma bo priredil 9. t. m. svečano zabavo v dvorani »Unionac v čast roistnega Ine Ni Ve! kraljice Marije Vstop le proti "abilu s kuponi »C«, rezervni ofidTjl z le-ritimaci'ami 8 a— Nov list. V Mariboru so napovedali zid novega lista ki bo izhajal tedensko in e bo imenoval »Novi svet« Govori se da V) list razen beietrlstike prinašal v prvi /rsti gospodarske članke Ker je bilo pa v Mariboru zadnje čase napovedanih že več 'istov, ki sploh niso izšli ali pa so kmalu 'alostno končali, zato Mariborčani ne gle-!aio v nov Ust s prevelikim zauoanie-n a— Krojači In kro!ač'ce. ki imate dosti arvastih odrezkov in odpadkov pri kroie- •*u raznega blaga in ki lih po navadi vrže-e proč dajte te ostanke narodnemu «deda šču. ki № potrebuje Prav pridejo vsako-stni košek' cunjice. krpice da so le barvasti. — Prednost ima predvsem zelena ^arva Toda tudi druge barve so dobrodošle Vsi, ki so voljni dati te stvari eledališču. naj blagovolijo laviti svoj naslov blagajni-čarki narodnega gledališča, da pride po nje gledališki uslužbenec a— Stara Izgnanka Jožefa P se Je vrnila v Maribor prav na Silvestrom Stražnik jo 'e s-poznal na ulid in jo aretira*, nakar so Jo izgnali v pristojno občino. Ш— Silvester In novo leto sta se v Mariboru praznovala izredno mimo. Polidia ni :mela opravka z novoletnimi in staroletnimi veseljaki in tudi reš-lmega oddelka niso poklicali na pomoč. Edino v neki gostilni na Dravski cesti so se pivci ob zaključku sta-rega leta nekoliko stepli in ie stražnik enega izgrednikov odvedel na policijo, kjer so ga obdržali v zaporu do naslednlega Hitra, ko Je pretepač prejel novoletno nagrado v obliki večje globe. h fVli* •— Kontrola mer ▼ Cefln. Kakor znano, bo izvrševanje vseh administrativnih hi tehničnih poslov pri Izvajanju zakona o merah in dragocenih kovinah poverjeno osrednji upravi та mere fn dragocene kovine v Beogradu. Tej osredni upravi bodo podre-'ene kontrole mer In dragocenih kovin, ki bodo poslovale namesto «fosedanMh meroiz-kusnih uradov. Kontrole mer bodo postavljene v Sloveniji, v Ljubljani. Mariboru in Celju. Kontrola mer v Cetju bo obsegala oodročje mesta in političnega okraja Celje, delokrog celtske kontrole Je omejen. Celi-ka kontrola bo preizkušala čistino dragocenih kovin In žigosala sode. e— Krajevni odbor Udrnženia vofnlh Invalidov v Celhi bo imel 6. t. m. ob 9 do-ooldne v maH dvorani Narodnega doma v Celju redni Občni zbor Dolžnost vsakega člana in članice Je, da s« zbora udeleži. Gospodarstvo dim. Nekateri, ki so slutili nesrečo, so se potrudilj do gledališkega poslopja ter ugotovili, da je nastal v strojnici ogenj. V naglici so obvestili o preteči nesreä stražnika, ki je telefoniral na gasilsko postajo in zahtevaj pomoči. Pred gledališče so se nemudoma odpeljali gasflci z motorno briz-galno, vdrli v strojnico ter ugotovili, da so se vnela na kotlu naložena drva V strojnici so bili v ognju že tudi razni drugi leseni predmeti In treba Je bilo hitrega dela, da se prepreči katastrofa. Gasilci so požar pogasili šele po dobri uri napornega dela in odstranili nevarnost. Poslopje dramskega gledališča Je bilo vsekakor močno ogra-ženo In bi у primeru, da nevarnost ni bila pravočasno opažena, lahko postalo gledališče žrtev plamenov. u— Po slabi tovariši jI boli glava. 25!etn1 hlapec Tone Kastelle, stanujoč na Ahacljevi cesti, le silvestroval v družbi treh tovarišev po raznih gostilnah v, mestu Pozno ponoči so prišli v neko gostilno na Poljansko cesto, kier so Kastelčevf tovariši zahtevali od nJega, naj naroči en liter vina, čeprav so ga že več litrov popili in Je stalo vina še polnih pet litrov pred njimi na mizi. Kastelicu se njihova vsiljivost In bedasto •zkorfščanje slednjič zazdelo vendarle pre-neumno, zaradi česar Je vstal od mize In hotel oditi domov. Tovariši pa so ga ustav-Mall In ga zmerjali celo pot. Cim se Je Kastelle približal domači hiš' na Ahacljevi cesti, so njegovi tovariši nenadoma planili vanj In ga pretepli Prizadejali so mu na glavi več tako težkih ran, da so morali Kastetloa zjutraj odpeljati v bolnloo. n— Z nožem ga le zaklal. V štrombljevi gostilni na Igu je na novoletno jutro prišlo med nekoliko alkoholiziranim) fanti do orepira Najbolj sta se dajala 24letnj posestnikov sin Martin Jan žel j ter Martin Cimperman. Janželj Je odšel okrog petih zjutraj v vežo, kamor mu ie sledi! tudi Cimperman. Hip nato Je Janželj stopil v sobo. se približal svojemu bratu tn mu de-ial: »Zaklan sem. Cimpermanov me le!« Takoj nato se mu Je vlila Iz leve strani prs kri in Je Janželj pade! v nezavest Ranjenca, ki je dobil vbodljaj z nožem tik nad sroem. so prepeljali zjutraj z avtomobilom v ljubljansko bolnico. Sirovega napadalca so orožniki že tekom dopoldneva aretirali in ga odvedli v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrti. 1929. (Opozoritev Zbornice za TOI v LJubljani.) I. Vloiltev davčnih prijav. Davčne prijave po novem zakonu o neposrednih davkih je vložiti: a) и gradari-no do 15. januarja t. l.; b) za pridobaino tekom meseca februarja t 1. in c) za rentni-no do 15. februarja t L Kdor iz neopravičljivega razloga ne vloži prijave v določenem roku, plača poleg osnovnega in dopolnilnega davka kot kazen 3 %, če pa ne vloži prijave v 8 dneh niti na pismeni Driziv, 10 % osnovnega davka. II. Uslnžbenskl davek. Gospodarji so dolžni od uslužbencev pobrane zneske od prem iti davčnemu uradu najkasneje 15 dan po preteku vsakega meseca. Gospodarji ki redoma nimajo več nego pet zapoelencev, odpremljajo davčne zneske do 15. dne po preteku vsakega četrtletja, za mesece oktober, november in december 1928 torej do dne 15. Januarja t. L III. Davek na poslovni promet Rok sa vložitev prijav, ki so Jih dolžni vlagati davkoplačevalci ki pavšalno plačujejo davek na poslovni promet. In rok za vložitev prijav, katere vlagajo davkoplačevalci. ki plačujejo davek na poslovni promet četrtletno jx> knjigi opravljenega pro meta v evrho nove, odnosno definitivne odmere davka od prometa minulega leta. Se nista določena. V letu 1929. bo te prijave po vsej nriliki vlagati hkratu s prijavami za pridobnino tekom meseca februarja t. 1 Vsa podjetja zavezana javni računodaji tn vsi oni obrati in podietja katerih promet je presedal v minulem letu 860.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega pro meta in predlagati v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave »er hkratu pla čati odpadajoči 1 % davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so bili že v letu 1928 dolžni odoremljati davek na posl »vni promet po knjigi, ga morajo odoremiti za IV. četrtletje 1928 do 30. Januarja t. L IV Do*peloet direktnih davkov. Neposredni davki po novem davčnem sa konu dospevajo v plačilo v Štirih enakih letnih obrokih: 1. januarja, 1 aprila, t. Julija in 1. oktobra. Davek, doepel v plačilo se mora plačati najkasneje v 15 dne^ prihodnjega meseca. Dokler se ne izvrši odmera poedinega davka po novem zakonu, se pobira daveh po predpisu v ustrezni davčni obliki minulega leta. Razvoj Ljubljanske borze r! 1Q?8 V prometu Ljubljanske bora« se Je lani pokata! praiv lev napredek Preteklo teto te bilo prvo, v katerem )e vse leto poelovak devizna borza, zato |e zanmihra višin* celoletnega de visnega prometa na па& borzi. Devizno poslovanje Je bik) kakor znano uvedemo na na® boru s 1. julijem 1. 1927 Od tedaj эе je devizni promet razvijal po četrtletjih naslednje (v milijonih Din): I. četrtletje П Četrtletje П1. četrtletje IV četrttefije 1927 1928 — 203.5 — 247.9 188.8 231.1 205 1 267.8 w •W _ 393 9 950 3 Skupni devizm promet aa Ljubljanski borzi le lani znašal 950 milijonov, torei «кого eno al-lijardo Din. To ogromno vsoto devic Je torej slovensko gospodarstvo potrebovalo v preteklem letu za plačila svojih obveznosti predvsem и uvoženo blago. Zamamvo Je znatno povečanje Л-vTznega prometa v zadnjih dveh četrtletjih v primeri z letom 1927. Tudi lesna kupčka se te lani na borzi lep« razvijala Skupen promet v lesn Je znaSal 2385 vagonov v vrednosti okrog 21 milijonov Db napram 2144 vagonom v vrednosti 12.5 milijoni Din v L 1927 Zaradi višjih cen se Je »lasti močno dvignil promet po vrednosti. Stanj je zadružništva v naši d»*7avi Inspektor Olavnega zadružnega saveza SHS inž Barga Je izdelal zanimivo statistiko zadru-garstva v Sloverajj, Hrvatska hi Srbiji ki nam tesno kaže. kako so ostale pokrajine v razvoju zadrugarstva zaostale za Slovenijo števUo zadrug in zadrugartev je naslednje (v oklepajih povprečno Število zadrugarjev v eni zadrugi) Stev. zadrug $tev zadrugarjev v Sloveniji 425 133.500 (315) v Hrvastki 479 83.350 (174) v Srbiji 833 47-360 ( 57) Čeprav je Število zadrug v Hrvatski in Srbiji večje, je Število zadrugarjev v Sloveniji nezmerno večje kakor v ostalih pokrajinah Tudi glede vlog Slovenija znatno nadikriljuje ostale pokrajine Hranilne vloge so znaiale koncem leta 1927: skop v Vrže pcrvrpr. na 1 Člana v Sloveniji 995.7 miHJ. Dta 7308 Dto v Hrva*sW 109.0 rmlij. Dia 1309 Din v Srbiji _ 42.8 milil. Din 903 Din Naš izvoz v novembru V novembru se }e naS izvoz priHčno n godno razvijal. Po podatkih generalne direkcije carin srno v tem mesecu izvozili 402.400 ton (v no-vembrn 1927 349.700) v vrednosti 642.3 milijona Din (1927 622.4) Napram novembrn 1927 se Je torej naš izvoz povečal po količini za 52.700 ton ali 15.1%. po vrednosti pa za 20 milijonov Din aH 3.2%. Največ smo v novembru Izvozili:, gradbene«» lesa (za 95.4 milijona Din), sirovega bakra (za 38.4), svežega mesa (za 36.7), suhih бебређ (za 35.3), hmelja (za 34.4), živih svinj (za 34.0), svežega sadja (za 26.3), goved (za 25.2), Jade (та 22.2), drobnice (ia 21.3), drv (za 20.9), cementa (za 17.7), pšenice (za 14.8), opija (»a II.7) te izdelkov te teia (za 11.2). Naipram lani se le močno dvignil Izvoz gradbenega lesa, bakra, opija, cemerota ta svežega mesa, doHra je tovee svinj ta Jajc močno nazadoval. Razvoj našega Izvoza v t 1928 je razviden Iz naslednje tabele (v oklepajih razlike napram leto 1927): povprečno v nrtU. Dta. I. po«. 477Л (— 53.1) III. četrti. 623.3 (+ 94.1) oktober 666.1 (+ 20.3) november 642.3 (-j- 20.0) -V prvih 11 mesecih 1 1928 smo Izvozil! 4.18 milijona ton (v tetem razdori u1927 3.96) v vrednosti 5875.4 milijona Din (5871.5), Z novembrom le (orel naš Izvoz tudi pe vrednosti prekoračil Izvoz t Istem razdobja L 1927. 1000 tan 431Л (— 14.4) 432.6 (+ 63.3) 430.8 (+ 69.4) 402.4 (+ 57.7) = Ratifikacija dodatnera dogovora k trgovinski pogodbi ■ Avstrijo. V ponedeljek se je vršila na Dunaju izmenjava ratifikacij-skih listin dodatnega dogovora k avstrijsko-jugoslovenski trgovinski pogodbi. Predajo naših ratifikacijskib listin je izvršil "я? dunajski poslanik Bogumil Jeftič predajo avstrijskih pa zveani kancler dr. SeipeL Dodatni dogovor, ki predvideva znatno oovi-šanje nekaterih avstrijskih agrarnih in nekaterih jugoelovenskih industrijskih carin, je bil. kakor znano, podpisan 9. Juli te 1928 in bo stopil v veljavo 10 dni po ratifikaciji, t. j. 10. januarja. Ker bo г istim dnem stopil v veljavo tudi dogovor в Švico, s katerim Švica ristaja na povišanje nekaterih agrarnih « m, ki so v švicarsko - avstrijski pogodb še vezane, sta odstranjeni zadnji dve oviri a izvedbo avstrijskega carinsko-političnegj programa in bodo tore$ višje avstrijske a- rarne carine lahko stopile v veljavo. «в Beekspedicija lesa sa irvoi. Nedavno se Je vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani kjnferanca o uvedbi геекчре-dicijske ugodnosti ca lesne pošiljEke. Med železniško^ «pravo in predstavn;ki gospodarstva je bil dosežen popoln sporazum glede pogojev in načina praktične izvedbe геэка-pedicije za les. Na podlagi tega dogovora je Zbornica za TOI dostavila direkciji leznic v Ljubljani obširno spomenico, v kar teri uvodoma omenja interes izvozne trgovine lesa, da se omogoči praktično izkoriščanje ugodnosti, predvidene v točki 4ГУТП. lokalne tarife, t j. uporaT>e izvoznih tarif na pošiljatve gradbenega lesa, ki so oddane na prevoz z lokalnimi tovornimi listi in naslovljene na kako obmejno železniško postajo, da se tam pred izvozom sortirajo. V območju ljubljanske direkcije pridejo v po-štev obmejne postaje napram Avstriji. Madžarski, v glavnem pa proti Italiji. Ker postaja Rakek, preko katere ее izvaža letno 5000 — 8000 vagonov lesa. v današnji situaciji ne more zadostiti niti potrebam lokalnih interesentov, priporoča zbornica, da ae ugodnost prenese na eno izmed predle-žečih postaj, med katerimi bi bila, po izjavah interesentov, najbolj primerna postaja Brezovica, kjer je mogoče urediti leža-in-ske prostore in je tudi zahtevana kontrola najlažje izvedljiva. Glede računanja vozni-ne stoji zbornica na stališču, da skupna voa-nina od prodajne postaje v lokalnem prometu do Brezovice in odtod v ponovni predaji z mednarodnim tovornim listom do državne meje pri Rakeku ne »me pod nflca* kim pogojem znašati več, kakor voznina po izvozni tarifi pri direktnem izvozu od iste predajne postaje. Glede roka, v katerem se ima izvršiti ponovna predaja, opozarja zbornica. da ta rok, če je sploh potreben, glede na nestalne razmere v lesni trgovini znaša najmanj 1 leto. Predvidi naj se tudi možnost podaljšanja tega roka v izrednih primerih in možnost izločitve posameznih partij lz reekspedicijskih skladišč v izjemnih primerih, če gotovih partij ni mogoče izvoziti preko Rakeka (v takih primerih bi morala stranka doplačatt razliko v voznini). Praktično bi bilo tudi. da se za reekspe-dicijsko postajo Brezovica izdela posebna reekspedicijska tarifa. Teh ugodnosti namreč ni mogoče omejiti na malo število postaj, ker ве velik del naših gozdov nahaja v posesti malih kmetov. = Fnrija naših dveh največjih paroplo*» nih družb v družbo »Jugoslovenskl Lloy<$< fe tudi v inozemstvu vzbudila pozornost. Napredek naše trgovinske mornarice zlasti bode v oči Italijane. Nemški listi simpatično beležijo ustanovitev »Jugoslovenskega Lloy-dac »Frankfurter Zeitung« poudarja, da smo z novo družbo, ki ima ionažo preko 200.000 ton. dobili družbo, ki ее lahko meri z velikimi tržaškimi paroolovnimi družbami t. j. Lloyd Triestino (280.000 ton). Libe-ra Trieetina (200.000 ton) 'n Cosulich (190 tisoč ton) Omenja tudi skorajšnjo ustanovitev oceanografskega instituta v Splitu, priprave za ustanovitev carine prostih skladišč v naših lukah in priprave za organizacijo izseljenilkega prometa iz naših luk. = Uredba o zavarovanja, prisilni iztir-javi In neiztirljlvosti davkov je objavljena v »Službenih novinah« od 29. deoembra, štev. 804 x= Poštna hranilnica kraljevine SHS bo uvedla t 10. januarjem t L mednarodni virmanski promet z Nemčijo potom čekovnih zavodov v Berlinu in Monakovem pod istimi pogoji, pod katerimi je ta promet že uveden z ostalimi državami. se Knponska trgovina tvrdke Credit Continental is Amsterdama. Minis.^stvo pošte naznanja, da pošilja tvrdka Credit Continental iz Amsterdama v našo državo pisma • kuponi, oziroma z obrazci za kupone, f katerimi naj bi prebivalstvo nakupovalo njeno blago. Ministrstvo opozarja na to, da Je ta kuponska trgovina zabranjeaa. Zato mo- ' rajo pošte take pošiljke v smislu določil pravilnika za notranjo poštno službo vračati sprejemni pošti kot nedovoljene. a Avstrija izvaža krompir v Jugoslavijo. Produkcija krompirja ее je v Avstriji po vojni ogromno dvignila in sicer od 5.5 milijonov met. stotov v L 1919. na 26.6 milijonov mel etotov v 1. 1927. Pri tem pa »e je zaradi uvedbe boljših vrst nemškega krompirja zasajena površina le podvojila. Produkcija je že znatno prekoračila domaČo potrebo in navzlic rastočemu izvoza v Italijo, Grčijlo in celo Jugoslavijo (kakor čitamo т avstrtjekib listih) preostajajo znatne količine. ki bi se lahko izvozile. Avstrijske kmetijske organizacije se sedaj trudijo najti možnosti, da se koristno porabijo ti presežki. Na Nižje Avstrijskem so že ustanovili 14 zadružnih žganjarn, ki dajejo okolišnim kmetovalcem odpadke, ki во izvrstna močna krma za živino. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovici pri Celju sprejema do 9. t m. ponudbe glede dobave 1 aparata za oživljanje »Inhabad«. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave raznih Hskovin. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave »Griffi«-koles. (Pogodi so na vpogled v pisar"* Zbornice za TOI v LJubljani). Blasrovna tržišča Dunajska borza sa kmetijske proizvode (81. decembra.) V skladu z nazadovanjem tečajev na inozemskih borzah, so tudi na dunajski borzi ponudniki večinoma znižali zahtevane cene. Navzlic temu P« Je bfl promet slab in so tudi uradni tečaji ostali nespremenjeni. Dunajski goveji sejem (31. decembra). Dogon 2305 komadov, od tega 123 iz Jugoslavije, 774 iz Rumunile in 661 iz Madžar-dre. Pri počasnem prometu ве je prvovrstno blago podražilo za 10 grošev. Michel Zčvaco: 16 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »V nedavnih časih, ko je bila princesa Favsta še vsemogočna, le storila našd hiši veliko dobrot; vendar vidim po vašem iročnič-nem nasmehu, da mi ne bi verjeli, če bi govorla o hvaležnosti. Zato vam rečem samo tole: uspeh ali neuspeh prince sin ih načrtov bo odločal o bodočnost naše hiše... Ona, ki sem jo toliko časa imenovala vladarico, bo umela kraljevsko nagraditi uslugo, katero ji hočem storiti...« »Prav,« je zagodrnjaü Bussi, »ta razlog je prepričevalen. Po tem takem želite obvestiti Favsto, da ji je gospod Pardaillan za petami in ji misli nagajati pri njenih podjetjih... A kakšna so ta podjetja?« Favsta hoče ovenčati Fiiapa Španskega s francosko krono.« Birssi-Leclerc je osupel planil po koncu. »In vi pomagate Favsti pri tej nameri? Vi?.. ? Klavdina je uganila zmisel njegovih besed. Nič ni bilo videti, da bi ji šle do živega. »Zanimala seim se za namene kralja Henrika. Ako postane francoski kralj, ne bosta montmartrski samostan in njegova opatica zato nič bogatejša. Tako da ...« »Bogme, gospa, tudi ta razlog je jasen kakor beli dan. Pripravljen sem postati vaš odposlanec. Izvolite me poučiti kako in kaj.« »Važna je pred vsem neka izjava Henrika III., v kateri priznava Filipa za svojega edinega dediča. S to izjavo je Favsta na poti v Španijo; Pardaillan se je hoče polastiti v prilog Henriku Navar-skemu in vaša naloga je, da posvarite Favsto. Ako bo treba, jo boste tudi branili in ji pomagali... Zato mislim, da ne bi bilo napak če bi vzeli s seboj nekaj ljudi ki umejo rokovati z mečem.« »Tudi jaz sem že mislil na to, gospa,« se je namuznil Bussi. »Poiščem si neka j zanesljivih tovarišev. A kaj naj sporočim princesi z vaše strani? »Samo to, da sem vas poslala in da sem še vedno njena ponižna služabnica.« »Nič drugega?« i »To je vse, gospod Bussi-Leclerc.« »Tedaj se klanjam, gospa,« je rekel Bussi in se naklonil. Ob zori je že dirjal po Orleanski cesti in spotoma premišljeval: »Tako mi rog Beloetoubovih! Kam si prišel, Bussi, kako globoko si padel?... Nekdaj si bil vplvna oseba — in kaj si zdaj?... Gorje mi! Prekletstvo se je obesilo ubogemu Leclercu na pete! Moral se je odreči guvernerstva v Bastiilji, popihati jo iz Pariza in se skriti kakor jazbec v svojo podzemeljsko luknjo... če ga danes zajame Mayennec, bo visel, in če ga dobi Bearnec v pesti, ga razde t veri!« »Ne, ne,« je nadaljeval po kratkem presledku. »Busi ne mara postati strašilo za vrabce, on noče biti ne obešen ne razčetverjen Kjerkoli govore o Bussiju-Leclercu ,povsod ga hvalijo, da nra je glava prav tako bistra, kakor je krepka njegova pest Bog živi vrlo montmartrsko opatico ,ki mi je pokazala pot v novo življenje. Zdaj potrebujem samo še nekaj Idatežev, da mi bodo na pomoč, Nu, upajmo, da jih najdem kje o bcesti! VEL Trije stari znanci Ob razorani cesti je stala samotna krčma. Pogled na to koKbo izgubljeno sredi puste pokrajine, je bil tako vabljiv da je ni mogel oprezen -potnik nikoli dovolj naglo miniti. Trije še mladi razcapanci, sam Bog ve, odkod so se bili vzeli, so biii obstali pred njenmti vrati. Vzlc njhovi beraški vnanjosti je blo še nekaj elegantnega v tem, kako so nositi plašč in meč. Poznalo se jim je, da niso navadni lopovi. Obotavljali so se. »Kakšna jama razbojnikov*« je zamrmral najmlaši. Tovariša sta skomignila z rameni in starejši izmed aftjn ie rekel: »Montsery je zmerom izbirčenU »Vraga,« se je oglasi!! tretji, »u^han smo, lačni in žejni, pol-mrtvi od vsega hudega; nikar se ne ceremonimo. Stopimo noter, da se vsaj odpočijemo, če že drugega bo!« Krenili so po majavih stopnicah in st zagledali v prostorni, a zapuščeni izbi. »Štiri mize, dvanajst stolov... to je komrj dovolj, da je videti puščava obljudena.« je dejal Sainte-Maline. УШГ1 Samo še danes! Danes zadnjikrat! Največje doslej predvajano filmsko delo, posneto po romanu L. N. Tolstega V vlogi Lukaške, hetma-novega sina JOHN GILBERT Prizori bajne lepote, ki ostanejo neizbrisno v spominu slehernemu gledalcu. Predstave ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. uri T. 2124 Elitni kino Matica Škandal z Amundsenovo steklenico Nedavno so listi pisali, da se je našla steklenica z Amundsenovim sporočilom o katastrofi «Lathama». Pergament je baje nosil Amundsenov podpis in je bil zaprt v steklenico za pivo angleškega izvora. 2e takoi ob najdbi se je pojavil upravičen sum v avtentičnost Amund-senove pošte. Zdaj pa javljajo iz Ko-danja, da se stvar razrašča v velikanski škandal, ki odjekuje širom skandinavskih dežel. Steklenico s pergamentom je kupil trgovec Digre iz Ingöja, in sicer ne iz idealnih razlogov, marveč iz dobička-željnosti. Hotel jo je prodati za najvišjo dosegljivo ceno. Ko so v Skandinaviji zahtevali, naj se najdba preišče, je Digre hotel najprej imeti denar. Ker mu ga niso takoj poslali, je steklenico obdržal še naprej zase. Zdaj se doznava, da «Latham» sploh ni imel na krovu piva. Steklenico so torej morali zagnati v morje kvečjemu angleški ribiči, ki večkrat ribarijo v teh vodah. Da si je trgovec Digre na tako podel način upal varati javnost, se zgražajo posebno v Oslu, kjer zahtevajo intervencijo policijskih oblasti.__ Mrtvec v podzemeljski jami Avstrijsko časopisje poroča na dolgo in na široko o tragičnem slučaju, ki je doletel ravnatelja državne realke Ratschüllerja iz Steyra. Ratschüller je napravil turo v solnograške Alpe in je obiskal še malo raziskano Frauenma-nersko jamo. Nikogar ni imel za vodnika in tako se je v njej izgubil. Šele po nekoliko dneh so našli njegovo truplo In poleg njega neke beležke, ki jih je spisal pred svojo smrtjo. Poroča na kratko, kako se je izgubil. Zadnja sveča mu dogoreva, živila so mu pošla. Izraža bojazen, da brez luči ne bo našel nikoli izhoda iz svojega strašnega groba. Nekoliko pozneje je zapisal, da postaja okrog njega vedno temnejše. Končno je obupal poplnoma. Sveča bi vsak hip ugasnila in potem ga čaka samo še grozovita počasna smrt. Z zadnjimi besedami pozdravlja ženo. otroke, vse sorodnike in prijatelje. Mrlič naj se javi Značilen primer birokratičnčga poslovanja se je pripetil v Nemčiji, na Hannoveranskem. V ondotnem uradnem listu od 22. decembra 1928. je izšel uradni oklic na hannoveranskega kralja Ernesta. da se mora javiti najkasneje do 20. februarja 1929. zaradi uveljavljenja svojih pravic na Leib-tiitzovo hišo, ki je v posesti kraljeve rodbine. Ce se pozvanec ne javi do re-čenega dne, pravi uradni list, se mu pravice do poslopja odvzamejo. Medtem pa ne bo z osebno prijavo pozvan-ca prav gotovo nič. Mož. ki ga uradna oblast citira predse, ie namreč že od 1. 1851. mrtev in počiva v rodbinski grobnici svoje nekdanje vladavine. Letalo proti avtu V Margaten pri Londonu se }e zgodila nesreča, ki ji doslej ni bilo primere. Nizko leteče letalo je zadelo v neki avto. Dve dami v cestnem vozilu sta bili lahko ranjeni, zračno vozilo pa je ostalo skoraj nepoškodovano. Naročila, иг, vsa, dopise., tuUrČAsJo, rnahJb oglasov, ja, poslah, na, Oglasru-ocL daUk -3tdra,'t ЈЈиВЏаља, Тгъгй/чипхъ+.ТаХ st. z/f.gi JLalu oglasi, hlsluxjjo и рс<г/-ж>сй>ь>аЈмл, uv soočat ' плг гъсиплпА, občuisloa, uraAa. beurtula, pczs~ — Naj • manjšo zsLas&k. Din, 5--, Pri#bojbisub zxv sifro DLn,j~. Vjt, pruflojbubt. ja, vposiay ti oöafuun, z nasočJ&m,, л, елг го, oyiasu П4. prvobcuo Cikovru, rcLciuv postna km ruiruca С^иЬ^ала, st 11841 , ul, o-gl/xSL, tr-yoxiskAgsx. ah- rxJzXajTuuigJX UbCLca^-a,: vscüza, basa-cLas Dui. i--. — ffaj-rncuysL TJL&sak Vui, /о - VrvstcyjhuLa, za, sifrx> J)ul, 1 Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov fe plačati oosebno pristojbino Din 2.—. Za naslove krčite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef štev. 3203. Gospodično iščem k 2 deklicama 1 in pol do 8 leta. Ponudbe pod šifro «R 514» na ogl. odd. »Jutra». 113 Dva samska Žagarja vajena režat na beneški jarmenik bukov in hrastov les za trgovino, enega mlinarskega pomočnika majenega na mlin z jermenskim pogonom event. krepkega mlinarskega vajenca sprejme takoj: Parna ž a ara in vodni mlin na Brodu ob Krki. poŠta Sv. Križ pri Konstanjevici na Dolenjskem. 110 Šole prosta deklica sirota brez staršev, zdrava, lepe zunanjosti, dobra računarica, ljubiteljica otirok, dobi stalno mesto. Dopise na podružnico «Ju tra», Maribor pod «Štirinajstletna». 1(16 Kuharico samostojno pridno, čedno, sprejmem Ponudbe z prepisi spričeval pod «Trgovina ▼ mestu na deželi» na oglasni oddelek «Jutra». 45137 Knjigovodstvo Vajenec 3amosto;na, organizatorična ,g{e meeto M ujen]e sovine t mešanim blagom. Služinčad kuharice sobarice, natakarice, hišne itd dobe najlažje službo * Beogradu -ako se oglase birou Eko oomij» — Beograd Vasina ulica 11. 44377 Kontorlstinjo s večletno prakso in znanjem kakega tujega jezika sprejmem v službo pri lesni družbi, za takojšen nastop. — Ponudbe na poštni predal št. 153 43 Otroško varuhinjo dobrosrčno in zdravo, sprejmem k eno in Šestletni deklici Reflektiram na osebo z daljšo prakao in dobrimi spričevali Ponudbe z prepisi spričeval in plačilnimi zahtevki pod «Dolenjsko» na oglasn' oddelek »Ju tra» 45136 Natakarico kavcije zmožne sprejmem z 10. januarjem v sxalno slnž bo. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Poštena natakarica» 11 moč, velita vseh pisarniških del, trgovske slov in nemške korespondence, strojepisja. dobi takoj mesto — tilasbeno naobraženi prednost Ponudbe pod značko «Gosi'od ali dama» na ogl. oddelek «Jutra». 12 Trg. pomočnika (со) iščem, starost od 35 do 40 let. kateri(a) je шо žen (na) voditi sam (a) malo trgovino mešanega blaga na deželi Naslov v podružnici «Jutra». Celje 45274 Pridno služkinjo z letnim' »pričevali ki zna nekaj kuhati in opravljati domača dela. sprejmem ta koj — Trgovina Hočevar. KrSko. 45184 9 Iščemo v vsaki večji občini po enega povsrljivega in sposobnega gospoda i, orga nizacijo prodaje naše širom sveta znane družabne igre Ponudbe na «Kego-la», Maribor, Cankarjeva ulica 14. 105 Izurjena šivilja z dobrim okusom, se pripo roč» cenj damim na dom. Sv Petra cesta 25. 64 Pozor, zastopniki Sirom svet3 znana »enza-cijonalna novost Kupec je vsak gostilničar kavarnar in privatnik Izkoristite priliko, ki vam nudi red ko visok zaslužek. Ponudbe na dir. J. Kočevar. Maribor. 104 Fotografski pomočnik sedaj kot poslovodja, teti premeniti mesto Ponudbe pod «Rtttušer» na oglasni odd «Jutra» 114 Knjigovodja verziran v vseli pisarniških poslih, slovenski, nemški in hrvatski korespondent ab-solviran trg akademik do-*lnžen vejak. išče primerne namestitve. Cenj ponudbe na oglasni oddelpk «Jutra» pod «Uradnik 1929» 2 (i Th Rntman! Janko in Stanko 32. »Kai ti le, dekletce?« le vorašal Janko. Deklica ie takoi zaCcla pripovedovati. »Stari skopuh, ki živi v onile hiši« kažoč na marmornati dvorec.« le dal prijeti mojega očeta ln molo mamico! Sto korcev prosa mu moramo dajati za nalemnino. to-da zemlja nI letos ničesar obrodila... To-liko da imamo sami kai iesti« Po teh besedah Je spet obupno zaiokala. Dečka sta se spogledala; nato sta spet obula čarode?-ne nogavice da iu ni bilo več videti, in zajezdila svojega koniiča. Naslov na ogl. odd. «Jutra» pod Šifro «Močan fant». 109 Detektor nov, И sprejema 6 postaj, s slušalkami, prodam ali zamenjam za zvočnik Istega tudi knpim Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 27 Registrlr. blagajno v najboljlem stanju, manjšo ali srednje veliko kupim. Oforte » navedbo cene na osrlasnj oddelek «Jutra» pol Gospod 50 lat star vdovec, mm, z 200 000 Din gotovine se že li seznaniti z neodvisno da mo primerne starosti, z več jim kapitalom ali dohodki Le resn* ponudbe > pravim naslovom na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sn-čno novo lete» Anonimno gre v koš Tajnost zajamčena шшт «Takojšnje plačilo» 14 ICdor prodaja «II kupuje AUTO naj s« obrne n« na&lov: Karo! Camernik. Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugo-Auto. telefon 2236) in vpo. šlje popis voza kakrinega želi prodati ali kupiti Pri tem «». edovmju se najbolj varujejo interesi prodajalca in kupca 45G76 Filatelisti! Plgite po cenik za znamke št. 1. Edwin Beer. Zagreb, Srebrn jak 58. 101 Dve pisalni mizi veliki is temnega lesa, kupim Istotam se kupujejo praznj zaboji, dostavljeni franco Maribor Ponudbe pod «Mize in zaboji» na podružnico «Jutra» v Mariboru 108 Lepo mizarsko podjetje prodam takoj zaradi starosti in družinskih razmer Podjetje ima vse potrebne stroje na električen pogon, ima zdravo stanovanje in leži na jako prometnem gozitneol kraju v slovenski Koroški, pet minut od kolodvora ln pošte tik državne ceste ш lesne ve-leindustrije Ves lesni materija! Je tako poceni pri rokah Podjetje l&hko poveča ali preuredi v kakšne druge namene — Nadaljnja pojasnila s ceno se izvejo pri L. Mačič. Preval je. 103 Landauer proda pukovnik Oeda Jova-novid Pojasnil» v artilerijski vojašnici, telefon 2264. 71 Koks suh pa 80 Din 10O kjr ved no v zalogi f mestni plinarni 861 Puhasto perje razpoŠiljAm po povzet, i u najmani 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko 'okler traja talotrs — L 4rorov16. Zaereb. П1с« И. kemična čistilnic» perja 189 Zimska suknta dobro ohranjena, ugodno naprodaj Naslov т ogl. oddelke «Jutra» 45266 Smuče v dobrem stanju, kutiim. Viktor Deželak, trg. AgTeš. Hra«tnik. 107 Lepo posestvo v bližini Celja naprodaj — Ponudbe pod 300 000» na podružnico «Jutra» v Celju. 76 Krasno posestvo z velikim sadono»nikom, gospodarskim poslopjem, veliko betonsko kletjo in stanovanjem v vili takoj oddam v najem ali prodam po zelo ugodni ceni v bližini mesta Radeče Informacije pri go-spej Weiss, Sv Peter 37, Zidani most. 45249 Primeren lokal na deželi išče mlad ia-konski par brez otrok za trgovino ali prevzame vodstvo podružnice, za kar vloži kavcijo Naslov v osrl. od. «Jutra» pod šifro «Začetnik št 112» 112 Lokal v hotelu Tratnik, Ljubljana, Sv Petra cesta 25 - takoj oddam 89 Pekarno a vsem inventarjem, dobro jdo&o t prometnem kraju vzamem r najem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «А. P.» 5 Gostilno dobro idočo v prometnem kraju nm Notranjskem a!i na Dolenjskem, ob deželni cesti v bližini postaje, vzamem takoj v najem ali na račun — Ponudbe pod šifro «Kum» na ogl odd. «Jutra». 45264 Separirano sobo elegantno, v »redim mesta. v bližini glavuegs kolodvora. išče soliden gospod Ponudi«- se prosi na ogl odd. «Jutra» pod «Strogo separirano». 2 mebl. sobi z elektr razsvetljavo vsaka « separiranim vhodom, oddam takoj. Trnovsko al št 15 45246 Sostanovalca sprejmem v veliko sobo na Starem trgu 22Д. 48 Prazno sobo v Celju a kuhinjo event tudi brez nje iščpm ti ali 15 jan. Ponudb» na upravo «Jutra» v Celju pod šifro «Mirna stranka». 44940 Dva pletilna stroja sistema Popp. 8/40 in 12/60, v dobrem stanju, prodam skupno ta ceno 4000 Din Vprašanja na: «Tec.hna» žagreb Prilaz 36 A Lokomobik) 100 k »U kupim Ponudbe pod «Parni stroj' na podružnico «Jutra» v Celja. 44900» Razglas Mestna občina Ormož razpisuje službo redarja in dveh nočnih čuvajev Kol-kovane prošnje je vložiti do 15 januarja 1929 pri mestnem županstvu v Ormožu. 100 Prijave u reklamne takse ima v zalogi Aloma Company — Ljubljana, Aleksandrova s. št. 2. 80 Fotografiram poceni amaterjem poveča» vam • x) pustom Slike и legitimaci,, pogojno hre«. piačno St..,al Ljubljana, Gosposvetska ^gt» št ML »t Špecijaftst z« barvanje ш «щцд]е Im ter onoulacijo Fratohetti, Ljubljana, Dunajska t 20. 800 Za kovanje konj voz in kolarstva ее pripor», ča Matija Terle>p, Ljubljana It. 7, 8v. Jerneja cesta. 551 Pianino lep, Cm. naprodaj ca BOOO dinarjev Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 36 Harmoniko novo. trivrstno prodam ali zamenjam u moško ali žensko kolo — Naslov v ogl. odd «Jutra» 45280 Pianino dobr0 ohranjen Je naprodaj t okolici Celja Naslov v podružnici «Jutra» v Celja 45276 Zabtevajte znamko Mm" gaioše m snežne čevlje. Jli nimajo tekmeca Zelo zmožnega trgovs^tga potnika za Slovenijo, išče velika, dobro vpeljana tovarna. Pogoji: strokov» njak v trgovini s kolonijalnim blagom, že pridobljena potovalna praksa, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, neoženjen, starost ne nad 30 let. Ponudbe v obeh gor» njih jezikih, z natančno navedbo delovanja, na upravo «Jutra» ▼ 111 Ljubljani pod šifro: «Redka priložnost». 1194*a Občina trg Konjice razpisuje oddajo krajevnega omrežja za elektrifikacijo. Načrti, ponudbeni pogoji in vsa ostala snov je na vpogled v občinski pisarni. Obvezne ponudbe za popolno napravo z nabavami vred je vlagati pri podpisani občini do vštetega 25. januarja 1929. OBČINA TRG KONJICE 1195-a Rado Jereb s. г., župan. Umrla je naša zlata mama, stara mama m tašča, go* spa Marija Bayer, roi. Stiene Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 3. ja» nuarja 1929 ob 3. pop. iz Einspielerjeve ulice št. 17 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 1. januarja 1929. Ivan Bezeljak, zet; Franja Bezeljax, roj. Bayer, hči Marija, Vida, Ivan, vnukL 1197'a Občina ujut>lJana Mestni ooarrebnt »vod V globoki žalosti sporočamo, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, sestra, tašča in teta gospa Ana Ambrož zasebnica dne 31. ХП. 1928 po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v starosti 78 let, mirno pre» minula. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 2 jan. t 1. ob 4. irri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv Križu. V Ljubljani, 1. januarja 1929 1196-a ŽALUJOČI OSTALI Obtina Liubljan» -i--tn vsrr-nn Originalno идоЬапаГ~раГепГ~токо proizvajajo jedino ZJED1NJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR / VARUJTE SE IMENUSL1ČNHH POTVORB!