Prispevajte za Kulturni dom GLAS SLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, sreda 8. avgusta 1951 Poštnina plačana v gotovini Spedizionp in abbon, post. 1. gr. Zahod smatra Švernfhov predlog g sovjetski propagandni manever D1SCO In res, kuj jih končno še loči? Morda so si — te taktičnih razlogov — nekoliko navzkriž; glede poti, todto cilj je skupen, tako skupen, da se tudi kominformisti ne ustav-Ijajo pri Trstu ali Tržaškem ozemlju, temveč da Nenni go. vori o Pulju in Rasi, ki bi. ju morale obsegati «pravične« italijanske meje. Od Raše do Snežnika je vendarle sdmo en skok in do Bitoranja tudi... Končno daje «Mešsaggero« Vidalijevemu «partituri še lep muk; zahtevajte povratek italijanske suverenosti nad Trstom, pa boste imeli možnost priziva tudi v tretji instanci, to je, pri rimski kašaciji, ki zna menda — tako bi vsaj sklepali iz tega namiga — upoštevati ^nacionalne interen sen tudi v pravno docela zavoženih pravdah. Sicer se pa kominformisti doslej rimski kašaciji niso zamerili; odloke ZV.U, ki potrjujejo, da rimsko kasacijsko sodišče v Trstu nima nobene jurisdikcije, so ob. sodili kot «nedopustno vmešavanje okupacijskih oblasti v sodne zadeve«, nekako v skladu z Nennijevo tezo, da bi bil Trst pod guvernerjem, kot si ga oni zamišljajo, «de facto Hali jamici«. Se nekaj smo hoteli poudariti ob članku Laure Wdss aDisco verde per i titiniu: to je kot alarmni zvonec — v Trstu lahko Slovenci uveljavljajo svoje pravice kljub «nacional-nim interesom« I! Namesto «disco verde«, ki škoduje italijanskim interesom, jim postavite «disco rosso«, ki bo te interese zaščitil, «ščave» pa priškrnil! Za začetek pa ne dovolite, da se ponesreči naš poskus, da tržaške Slovence oropamo njihovega dnevnika, dveh tiskam in še česa! Članek o edisco verde« sploh ne izgublja več besed o juri-diora upravičenosti zahtev vi-dalijevskega «prirtita». Srž vsega je to; zaradi vinsensibilita nazionale» (kot to imenuje «Messaggero Veneta«) tržaških, sodnikov premoženje Založništva Tržaškega tisku ni prišlo v italijanske roke. Zdaj, ko je «Tito amte portas«, si tržaško sodišče ne sme dovoliti luksu-sa, da sodi po zakonih in po pravici, temveč mora predvsem gledati na ((nacionalne interese«. Zaradi tega bo ape-lacijsko sodišče (če bo «parti-to« tvegal vložiti priziv, kot je to obljubil) zagrešilo dvakratno narodno izdajstvo, če bo potrdilo prvostopno sodbo i« ne bo postavilo «disco rosso«. ((Disco rosso« tržaškim Slovencem; mar ni nekaj podobnega nekoč delal Mussolini7 Kominformisti vedno bolj izgubljajo svojo mternacioruUi. stično in socialistično krinko; sam razvoj jih sili, da se vsak dan bolj kažejo v vsej goloti svojega odvratnega, po fašizmu zaudarjajočega italijanskega šovinizma. Zato bo tržaško ljudstvo res poskrbelo za «disco rosso» —: toda veljal bo zanjel Včerajšnja pritožba Laure Weiss v «H Lavaratore«, da so namreč tržaški sodniki izdati nacionalne interese, ker šo v pravdi — po namenu tatinski, z juridiične plati 'pa donkihotski — VkUalijovega «partita« proti Založništvu Tržaškega> tiska dali prav Sio-vencern, je takoj naletela na odmev tam, kjer na to uho zelo dobro slišijo. vMessagge-ro Veneto« pravi; «Na noben ndčin nas ne more veseliti, ker so se v citadeli w ul. Mon-tecchi naselili rStjbesnejši sovražniki italijanstva Trsta«. To pomeni, da Laura Weiss in Vidali in ves izvršilni komite in ((partito« spadajo v vrsto tistih, ki niso «rabbiosi nernici dielfitalianita di Trie-ste«, kar pomeni po messag-gerovski terminologiji, ‘ da so rabbiosi nemici« vsega, kar je slovensko. Ne; le to — to pomeni, da bi Messaggtro, list, katerega glavni urednik se imenuje Carlo TigoU, mnogo rajši videl v šentjakobski «citadeli» kominformiste, dobre zagovornike (dtalianitd di Tribste«. ko enostavno kot to». «To smo že slišali«: v tem stavku je obsežena prva londonska reakcija na Svernikov predlog Trumanu. Predstavnik joreiign Offdcea je izjavil; da predlog «ne vnaša nobenega novega elementa v položaj« in da so podobni predlogi bili že večkrat postavljeni. Predstavnik je na*o poudaril, da so v ZSSR šele danels objavil Trumanovo poslanico, na katero po vsej priliki odgovarja Sver-nifc s svojo. «Mixu ni mogoče zagotoviti samo s podpisom pogodlbe o miru«, je izjavil kanadski zunanji minister Pearson in dodal, da so novi sovjetski predlogi del moskovske propagandne strafte-gii«. V Parizu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva dejal, da pakt peterice ni potreben. ker nekaj podobnega že obstoja znotraj OZN, zlasti Pa v Varnostnem svetu, kjer imajo velesile privilegiran položaj. Listina Združenih narodov1, je dejal predstavnik, pomeni skupek obveznosti, ki velja vsaj toliko kot pogodba o miru med petimi velesilami in ki. obsega poleg tega tudi druge države članice OZN. Tudi v Parizu menijo, d'a bi S vernikov predlog utegnil pomeniti začetek manevra, ki naj bi povzročal težave konferenci v San Franciscu in podpisu mirovne pogodlbe z Japonsko. Poleg tega pravijo. da je s predlogom ZSSR hotela doseči priznanje «die facto« pekinške vladle in pa zadovoljiti vedlno večje potrebe sovjetske propagande. v Kesongu pogajajo za premirje na Koreji, so začeli v južnokorejski prestolnici Seulu čistiti ruševine, ki jih je povzročila vojna. Medtem ko V PRIČAKOVANJU ODGOVORA NA RIDGWAYEVO SPOROČILO Stokes in II a it i man sta obiskala Abadan tensk0 rfJ118 .°drwsov med Ja-Sko & ŽI4m 8 an' ter Kitaj- I"3 drU*i strani' Voditelii "?ngres in vladni So dana« 1___ teentirai: 30 danes obširno ko-®re*idiia Pislno predsednika Pr«težna ?rhovne<3a sovjeta in P,res°io mu.av^ali’ da s° za S* *5w“ ”VneJ želSe Sovjet-k' «ovorfjA ?rodajna dejanja, Bede, 30 glasneje kot be- Bela v,ix , komentl® 'ni Podala nobe-kem od?„vtar3a <> tem sovjet-Jf V kongresu in d?nes ^ktistrstvu so pa V3®tska ™?ljah’ da lahko So-5Veta v r, -a obnovi zaupanje da .miroljubnost s owL12poln3evati ol> b^l*103« d0 ZN in 071?»« Sovjetsko po-Z°PaRando»UJejo soglasn° za tiskovnega urada ?r-oh ministrstva Mac in o isane- Podal obžir-dejaj ? Vernikovi ponudbi 6 2Bun» 3e svet že izgubil rfeala da bi ZSSR spo-°daI iP narodne pogodbe. «,SoVieit??ed dru§im: Hosoav1 Predlog za mirov-rned Združenimi ramia, ki zahteva ((politiko sile, ki naj zna uveljaviti pravice, ki jih imamo nad temi ozemlji«, In v tem tonu gre «razprava» v italijanskem parlamentu h kraju. Sicer pa človek ne more v teh pasjih dneh zameriti, če se tu pa tam komu blede, saj «e tudi pametnim lahko pripeti kaj takega. bo zahteval investituro PARIZ, 7. — Rene Pieven je danes sprejel nalogo, da bo sestavil novo francosko vlado. Jutri zjutraj se bo predstavil v francoskem parlamentu in zahteval tozadevno pooblastilo. To svojo odločitev je javil danes opoldne predsedniku republike" Aurioiu. Novinarjem pa je izjavil: »Sporočil sem predsedniku republike, da sem nalogo sprejel. Predstavil se bom jutri zjutraj pred parlamentom. Upam, da bom mogel s predsednikom parlamenta Herrictom določiti natančno uro zasedanja«. Medtem ko je popoldne Ple-ven pripravljal svojo izjavo, ki. jo bo prebral pred parlamentom, so na današnji, 28. dan francoske vladne krize, pričeli politični opazovalci u-gibati. če bo bivši ministrski predsednik uspel. Znano je. da bo dobil predvsem podporo pri MRP. Ti mislijo tudi gotovo Stopiti v njegovo vlado. Težko pa bo dobil podporo pri radikalih in, socialistih. Zadnji P;le-verta niso nikoli mogli preveč trpeti, ker zastopa poslovne kroge in je že tudi sodeloval z Dp Gaulecm. Vse kaže, da misli Pieven predvsem na podporo MRP in neodvisnih. Na vsak način bomo videli, če se ni vračunal. Politični p pazovalci mu predpisujejo jutri v parlamentu bolj neuspeh kot pa zmago. Obenem, pa govore, da bi mogel imeti tudi te> I žave pri izbiri ministrov. ŽENEVA, 7. — v svojem tretjem poročilu organizaciji UNESCO javlja urad za tehnično pomoč OZN, da Je 50 malo razvitih dežel prejelo ali pa bo prejelo pomoč v okviru razširjenega programa za tehnično pomoč OZN. Poročilo dodaja, da so prejeli In da proučujejo drugih petsto načrtov. izročil poverilnice Trumanu WASHINGTON, 7. — Danes je izročil svoje poverilnice novo imenovani minister madžarske republikedr. Emil Weil in pr; tem predsedniku Trumanu izjavil: «Madžarski narod, ki v miru izgrajuje svojo državo, iskreno želi mimo sodelovanje z vsemi drugimi narodi in tudi z narodom Združenih držav«. Predsednik Truman je odgovoril: «Z zadovoljstvom slišim vašo izjavo, da želi madžarski narod mirno sodelovati z narodom Združenih držav. To željo goji v celoti tudi narod Združenih držav, ki se globoko in prijateljsko zanima za blagostanje madžarskega naroda. Dosega tega cilja ie trdna namera vlade Združenih držav. Zagotavljam vas, gospod minister, da bo ameriška vlada sodelovala pri vsem delu za oja-čenje prijateljstva in miru med Nov angleški poslanik v Beogradu LONDON, 7. avgusta (AIS) — Sedanji 'angleški veleposlanik v Beogradu, sir Herbert Brinsley pemberton peake je imenovan za veleposlanika v Atenah, kjer bo nasledil sira Cllfford Nortona. Za veleposlanika v Beogradu pa je imenovan William Ivo Mallet, sedanji pomočnik namestnike zunanjega ministra. Tristranska nota o statutu Posarja BONN, 7, — Objavili so besedilo note. lej so jo poslale 3 avgusta g led' statuta Posarja zvezni nemški vladi tri zahodne sile. Nota odgovarja ng vlogo nemške vlade od 28. maja in potrjuje začasen značaj s/ta- PRIMORSKI DNEVNIJC 2 — 8. avgusta TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Sreda 8. avgusta Avguštin, Godeslav Sonce vzide ob 4.55, zatone ob 19.25. Dolžina dneva 14.30. Luna vzide ob 10.45, zatone ob 21.29. Jutri, četrtek 9. avgusta Roman, Našnvir IZ nabrezinske občine ITALIJANSKA SKUPINA SILI NA POVRŠJE in z demagoškimi frazami vara javnost l/sak naj pometa pred svojim pragom Se dva meseca nas ločita od i nabrežinski občini, kjer so se upravnih volitev, ki bodo ime- | naselili in našli kruh se ne zale večjo važnost kot one pred | vedajo več, da so kot gostje na dvema letoma. Prava volilna kampanja se ni še začela, vendar smo že na pragu. Tuikajš-nji listi posvečajo vedno več prostora polemiki s svojimi političnimi nasprotniki, prikazu jejo in hvalijo delovanje svojih zastopnikov, razpravljajo o raznih problemih in polagoma obrazložujejo svoj volilni program. To je pač uvod y oglušujočo volilno kampanjo, ki se bo začela v prihodnjem mesecu. Q pripravah in stanju v Trstu bomo pisali drugič. Poglej, mo malo na podeželje. Rekli smo, da časopisi vedno več pišejo o važnih problemih in obrazložujejo volilni program »vojih političnih skupin. Tako je pred dnevi tržaški «Giorna-le del Lunedi» v svojih dveh zaporednih številkah objavil članek «Problemi di Aurisina«, ki sta ga napisala voditelja italijanske skupine y nabrežinski občini M. Zandomeni in S. Ban-dini. Vsem je znano, kako se zanima za probleme naših podeželskih občin «Giornale del Lunedi«, ki izrabi vsako pri liko, da smeši in napada naše ljudstvo, a mu za njegove težave ni mar. Toda volitve so pred vrati in tudi «Giornale del Lunedi» mora opraviti svo. j« delo kot glasilo italijanskega šovinizma in pohlepa po naši zemlji. Objavljena članka, v: katerih pisca obtožujeta in kritizirata nabrežinsko občinsko u-pravo, sta zelo značilna ne toliko zaradi več ali manj utemeljenih kritik, ampak zaradi tega, ker nam jasno dokazujeta, kako si italijanski šovinisti že upajo dvigati glave na podeželju. O delovanju, o slabih in dobrih straneh sedanje občinske uprave v Nabrežini smo že večkrat pisali in se ne bomo zdaj ponovno vračali k zadevi. Poudarjamo in ugotavljamo dejstvo, da sta objavljena članka predvsem izraz zastopnikov i-talijanstva na našem Krasu. Mario Zandomeni paše v «Giomale di Trieste« od 16. julija med drugim: «Občinski odbor, tako sestavljen, nam je škodoval, to smo že rekli in ponavljamo; zapravil nam je Ugled1 zlasti pri oblasteh v Trstu, kjer se je bilo treba predstaviti kot pošteni upravitelji, a ne politični glasniki)). Pod tem grmom, se skriva zajec. To slovenskih tleh, hoteli bi, da bi naši zastopniki, naše ljudstvo utihnili, da ne bi zahtevali svojih narodnih pravic, ampak: potrpežljivo čakali na drobtinice in se zadovoljili le s hlapčevanjem in davki. Oni pa bi mu krojili usodo kot za časa podeštata Brovedanija. Popolnoma izmišljena je pritožba v članku, da v občinskem svetu niso poslušali predlogov njihove skupine le iz »političnega nasprotstva in nacionalističnega' strankarstva na škodo občine«. Slovenski svetovalci v Nabrežini so preudarno razpravljali in sprejeli vsak pameten predlog iz kakršne koli strani je prišel. Ertaiko pa ne moremo trditi prav o italijanski skupini. Dobro se še spominjamo, in to je tudi omenjeno y zapisniku občinske seje, kako so se prav italijanski sve- !le je prišel odgovor predsedstva cong v istem duhu. gova skupina ob prihodnjih volitvah dobila več glasov. Lima-2e ko smo pri italijanskem I nice pripravljajo in jih nastav- i -r->___j• • • • •______ Prispevajte za Kulturni dom tovalci na prvi seji občinskega sveta zahvalili slovenskim svetovalcem za njihovo razumevanje in demokratičnost, ker so la luko govorili v svojem jeziku in je bilo na vseh sejah vse prevedeno v italijanščino. Spominjamo se tudi, da so obsodili šovinistični izpad na tržaškem občinskem svetu proti slovenskim govornikom. Takrat so bili morda iskreni, dokler niso dobili navodil iz Trsta. Postopoma pa so sp začeli drugače obnašati. Naj navedemo le en primer. Ko so na predlog zastopnika Ljudske fronte občinskega odbornika tov. Škrka sprejeli na se ,i občinskega sveta sklep, da bodo morali novi občinski nameščenci obvladati slovenski in italijanski jezik, se je italijanska skupina vzdržala glasovanja. Sele čez nekaj mesecev, ko je verjetno prišel iz Trsta opomin, je svetovalec Bandini začel govoriti proti o* menjenemu sklepu občinskega svetovalcu Bandiniju, naj omenimo njegovo pritožbo v članku, ki je bil objavljen 23. julija v istem časopisu. On se pritožuje namreč, da so člani u-pravnega odbora poleg drugega zanemarjali kmetijstvo, šolstvo in vzgojo, zdravstvena vprašanja in higieno zlasti po vaseh. Kdor je sledil in prisostvoval občinskim sejam v Nabrežini, bo q teh trditvah g. Bandanija kar ostrmel. Saj se je prav g. Bandini vedno pritoževal in ugovarjal med razpravami o občirikih proračunih in obračunih, da se preveč trosi za šole, da so postavke v ta namen previsoke itd., a ko je tov. Skrk predlagal neke ukrepe y icorist kmetom, je bil zopet g. Bandini prvi, kd je nasprotoval, kominformist Slavec Pa mu je pomagal. Predstavnik italijanske skupine Bandini se zdaj trudi, da bi s takimi demagoškimi frazami privabil v svojo družbo še kakšnega Slovenca, da bi nje- jajo našim ljudem, zato je potrebno, da se vsi tega zavedajo in spoznajo nevarnost. Italijani hočejo priti na vsak način na površje, da bi ponovno zavladali v nabrežinski občini. Zdaj so se oglasili v časopisu in povedali, k-je. jih čevelj žuli, a tudi po vaseh so že na delu. O tem pa bomo še podrobno pisali in odlkrili vse njihove mahinacije in snubitve. Padec s šestmetrshe lestve Petindvajsetletni Mario Tre-mul iz TU. Ccmbi 13, ki je zaposlen pri cdrsfeih delih otroškega vzgaijalAšča y Rojanu, je včeraj dopoldne padel s šest metrov visoke lestvi; ter si resno poškodoval stopalo. Z reševalnim avtomobilom RK so ga prepeljali v splošno bolnico, klter se bo moral zdraviti 10 do 30 dini, ker domnevajo zdraiviniki, da ima strte tudi kosti. Te dni kar mrgoli člankov in člančičev v tukajšnjih časopisih, ki vedo mnogo povedati o novih ukrepih in izpremem-bah v coni B. Da nekateri teh časopisov kar tekmujejo v postavljanju teh ukrepov in iz-prememlb v čim slabšo luč, ni treba posebej poudarjati. Tudi kakšne koristi si obetajo v tej umazani gonji, ni težko uganiti. Kar pa najbolj neprijetno zadene poštenega čitatelja je to, da iz navedenih člankov izhaja, da njih pisci sploh niso nikoli bili v coni B ter pišejo največkrat čisto navadne izmišljotine, ki jih žal marsikateri nepoučeni čitatelj vzame za resnico. Vse to pa ni nič novega. Koliko je še danes prebivalcev Trsta, ki bi radi na primer šli v kopališče Sv. Nikolaj, a si tega ne upajo, ker so prepričani, da jih tam čaka vsemogoče zlo, ki ga že leta trobijo in pišejo znani neprijatelji resnice in miru. Mnogo govore in pišejo o uboštvu in pomanjkanju tistih nekaj tisočev sinov madTepa-trije v coni B, nobeden pa se ne potrudi, da bi preštel milijone brezposelnih v Italiji, nobenemu ne pride na misel, da bi opisal (tu navajamo eno samo ime, a jih je na stotine) na pr. Mater0 ali številne slič- | jočih ljudi v madrepatriji. VLOMILCI POST Al A. JO VEP1VO DRZNEJŠI 400.000 lir vreden prstan so odnesli iz spalnice jim je glavna skrb. Italijani v I sveta. In glej, nekaj dni pozne- P.redvčerajšnjim popoldne se je oglasila na policiji 72-letna Augusta Boscovich iz Ul. Vi-gnola 10 in potožila, da so se neznanci dopoldne vtihotapili v njeno spalnico skozi pritlično okno, medtem ko se je sama zadrževala v drugih prostorih stanovanja. V naglici je tat pograbil briljanten prstan z neke omarice in zopet izginil skozi okno v vrt ter od tu na cesto. Prstan je bil iz belega zlata z debelim briljantom in vreden 400.000 lir. V Ul. Raffineria 7 pa so vlomilci vdrli v stanevanje 50-let-ne Marije Delise, pot“m ko so odtrgali žabico na vratih in odprli ključavnico s ponarejenimi ključi. Ker ni bilo nobe nega doma, so vlomilci obšli vse prostore, odprli vse omare ter si nabrali obleke in perila za okrog 130.000 lir. Iz avtomobila 41-letnega Rema Vella, ki ga je ta pustil za trenutek nezavarovanega v Ul. Carducci, so tatovi odnesli jopič, v katerem je okradenec hranil osebne listine in 40.000 lir gotovine. Nepošten jakom ni bilo težko priti do plena, ker je Vello pozabil zakleniti vrata avtomobila. Danes popoldne je javila policiji 31-letna Danica Zavadlal iz Ul. S. Giusta, da sq se ji predvčerajšnjim drzni vlomilci vtihotapili v stanovanje ter ji odnesli nekaj zlatnine in 2000 lir gotovine ter jo skupno oškodovali za okrog 8500 lir. 12 ISTRSKEGA OKROŽJA VRNILI SO SE da bodo tn bolje živeli Človek je tak, da rad sam pr c i zk usa življenje na raznih krajih sveta. Koliko bilo naših ljudi, ki so že pred deset in desetletji odšli — s trebuhom za kruhom kot so navadno govorili ljudje, da si bodo drugije s pridnostjo in varčnostjo pridobili malo od tistega bogastva, ki se po govoricah lahko doseže. Večinoma so bili grenko razočarani. Re& da so dobili dela in zaposlitve, toda redflk je bil tisti, ki je lahko kaj prištediil. Taki ljudje so tudj pri nas In tudi drugod po svetu še dane?'. Piči jih muha po »boljšem« življenju i, ako se ne ohladijo. Tu pa tam Prinese nekaj ohlajenja kaka vest iz Jugoslavije, a jo kmalu izpodrine vroča sapa iz madrepatrije, ki še bolj napihne in razgreje, glave njenih pristašev. To pa nas ne sme preveč motiti: po dežju pridi sonce in p? vročini pa hlad. Izpred okrožnega sodišča Obsodba za zaprtimi vrati Na tri leta zapora, 50.000 lir kazini in 1000 JJr. globe je bil včeraj pred okrožnim sodiščem obsojen 23-tetni Angelo Ga-gliuzzo iz Ul. Economo 4. Obtožnica mu je očitala, da je 28. junija letes hotel oropati 35-letnega Marcella Viscomtija, stanujočega v Ul. Gaapare Goz-zi, medtem ko sta se mudila v nekem mestmem parku. Pri tem je prišlo do spopada, pri čemer je bil nq slabšem Vi-sconti, ki ni bil ravno trezen. Predsednik Ostoich, tožilec Amodeo. zapisnikar Pivk. Zagovornika Volii in V. Bologna. ne kraje v madrepatriji, kjer je vsak dan videti ljudi, ki žive v luknjah in jamah kot živali in ki y svojem življenju niso imeli še nikoli dovolj kruha, še manj pa bili primerno obuti ali oblečeni. Nimamo namena rogati se tej brezmejni revščini in zaostalosti. Mislimo tu le dati dober nasvet onim, ki imajo res človečanski namen pomagati svojim bratom, ki jim mati domovina daje tako malo pomoči navzlic temu, da so je nadvse potrebni. Ne, tukajšnji pristaši madrepatrije se raje ženejo za «rešitev» bratov cone B, ki imajo človeka vredno življenje in ki te pomoči sploh ne marajo. Tukajšnji pristaši madrepatrije pa se ne brigajo za one milijone brezposelnih, milijone od pomanjkanja umira- Skrbi jih za italijanske šole «martirov» Istre, kjer je šol dovolj kar v treh jezikih in imajo prav Italijani velike ugodnosti. Ne najdejo pa niti besedice za cele dele svoje ljubljene madrepatrije, kjer je še vedno 60 odstotkov nepismenih Resnici na ljubo bomo napisali, da ni v coni B najlepši raj na zemlji, toda ako bi bilo mogoče navedenim milijonom italijanskih siromakov preskrbeti samo eno desetino dobrot in ugodnosti tega slabega raja, bi ti milijoni bili rešeni usode, ki je nižja in slabša od vsakega živinčeta v coni B. Zato bi bilo prav, ako bi se gospodje pisuni ravnali po ljudskem preprostema modrem pregovoru: Vsak naj pometa pred svojim pragom! Roji kovinskih os in brencljev motijo tišino in zadevna prizadevanja Dcfcler ibodb «Vešpe» in «Lamibrette», nam* pdše čitatelj, nemoteno brenčale po mestu, ni mogočej upati, da bi uspela kampanja za mir. Ugotovitev je popolnoma na mestu, kajti avtomobilisti, ki so še do pred leti povzročali s svojimi vozili Po mestih največ hrupa, so se časom podvrgli predpisanimi omejitvam gledle uporabe zvočnih signalov, za ublažitev ropota motorjev pa je z res dobršnim uspehom poskrbela avtomobilska industrija. Danes drsiio osebni avtomobili po mestu skora-i neslišno in prav tako se človek ne more pritoževati nad tovorniki, ker so v slavnem vključeni v dnevni promet in čepe ponoči v garažah Medtem pa je vrgla industrija lahkih motociklov na trg brez števila tako imenovanih «Vesp». «Lamibret» «Isov», «Guzzino» in vrag vedi se kakšnih vrst kovinskih komarjev. kii s svojim sitnim brenčanjem spravljajo v nevolio še tako mirnega meščana. Podre-vt se človek z zoprnim regljanjem še nekako sprijazni, toda Danoči se takega ropota v resnici ne da prenašati in ko bi s« uresničile vse kletvice, izrečene na račun teh tečnih ropotuljic. bi se prebivalstvo Trsta na mah skrčilo za nekaj što motociklistov Težki motocikli so brez izjeme opremljeni s primernimi gluiilci lahko pa trdimo, da niti z odprtimi izpuhi ne povzro-čaio tako izzivalnega ropota kakor ti motorizirani sršeni. Sicer p-a je danes težkih motorjev tako pičlo število, da vsaj ponoči sploh ne prihajajo v poštev. Medtem Pa se število «sršenov» množi iz dneva v dan in: grozi preplaviti mest©, tako da čldvelk podnevi ne b6 smel stopiti čez cesto, ponoči pa bo moral sedeti na postelji in priporočati izumitelje peklenskemu veselju. Nemotoriziranemu me*čan.u sploh ni mogoče razumeti, kako je bilo mogoče tovarnam razpečavanje tovrstnih vozil, ne da bi poskrbele prej za pri. merne glu&ilne naprave. In Se danes se Oblasti, n-e spomnijo, da bi posredovale v tem pogledu. čeprav si na drug; strani s takšno vnemo prizadevajo, odpraviti mestni hrumot in pripomoči s tem utrujenemu meščanu do mirnega spanja. Toda to j'i:m nikakor ne bo uspelo, dokler «vespistov» ne spravijo iz prometa vsaj ponoči, ko še nihče ne more opravičevati, da se vozi za zaslužkom, odnosno po važnih opravkih. Predstava na gradu Sv. Justa i OF Od 9. do 26. avgusta bo festival operete, ki irr.a na sporedu: ((Princesa čardaša«, «Grof Luksemburški« in «Netopir». V četrtek 30. avgusta bo festival pesmi. V operetah bodo nastopali v glavnih vlogah; Lydia Stix, Paolo Civil Elvio Calderoni, Wally Vecsey, Amina Catnpori in Leo Micheluzzi. Dirigenti; Cesare Gallino in Rudolf Moralt. Režiser; Luciano Ramo. Ko. reograf: Annita Bronzi. Otvoritev festivala operete bo 9. avgusta z ((Grofom Luksemburškim)). Nadaljuje se prodaja vstopnic na Trgu Verdi 1 in v Galeriji Protti 2 za predstavo, ki bo 9. avgusta in za opereto ((Princesa čardaša«, ki bo v soboto 11. avgusta. SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA ZVEZE ERS V ponedeljek 13. avgusta ob 19. uri bo na sedežu ul. Machiavelli 13 seja izvršilnega odbora Zveze enotnih razrednih sindikatov STO s sledečim dnevnim redom: 1. Položaj Zveze ERS napram ZVU in industrijcem. 2. Enotna zvezna izkaznica za leto 1952. 3. Slučajnosti. IV. okraj organizira dvodM* izlet v Kanal ob Soči 25. I# j avgusta. Vpisovanja na s«*6®«, v Skednju in pri Jakopiču, 8®“, na «PaIestina«, vsak dan * avgusta. „ RAZGLEDI* Izšli sta številki 7 in 8 ‘Jjf Sledov«, ki imata sledečo ^ mivo vsebino: Dr. Mirko Rupel: ffl Trubar v Trstu; Vladimir J tol: Ob Bucikovi mrtvašK ski; Matej Bor: Čoln #| Gazela, Zimska noč, So®* soncu in nebu; Boris Pi Prevratna jesen; Vladi©*! tol: Lipa pred staro cef y Alojz Rebula: Zemlja goslova; Dane Lok««-: Nikolaj Peršič: O sodoMi lijanski prozi; Rade Padel je v jarek Včeraj dopoldne se jc oglasil v bolnici tudi 64-Ietni mesar Attilio Sambo, stanujoč "v Ul. Lazzaretto Vecchio 3. Kakor je pripovedoval, ie dan prej padel v bližini svojega stanovanja v odprt jarek, iz katerega si ni mogel pomagati sam, marveč so ga izvlekli delavci, ki tam popravljajo cesto. Pri padcu si je poškodoval levico in si domnevno natri tudi kost v podlakti. Zdraviti se bo moral okrog 15 dni. GORIŠKEGA JAVNA DELA v goriški občini Pred dnevi je skupina občinskih svetovalcev pregledala v spremstvu odbornika dr. pole-sija, poverjenika za javna dela, vsa javna dela, ki so v teku y naši občini. Ogledali so si postavljanje odtočnih cevi v Ul. Foscolo, popravilo prostora pri meji pred severno postajo, popravilo v vojni poškdovanih hiš na Solkanski cesti, zidanje novih hiš na zemljišču Ribi. Nato so si ogledali tudi Ul. Palladio, ki jo bodo razširili vzdolž poslopja nunskega zavoda, ter Ul. Ascoli, za katero imajo že dalj časa y načrtu razširitev in odstranitev treh hiš, ki so bile v vojni poškodovane in s svojimi že razpokanimi zidovi ogrožajo njihove stanovalce. Ze neštetokrat so se pre. bivalci teh hiš po kratkem škripanju stropov in podoy znašli v kleti ali pa v spodnjem nadstropju. Sele po takih primerih se je občina odločila, da jih bo popravila. Toda kdaj? Res je stanovanjska kriza velika in je problem izselitve V teh hišah bivajočih družin najtežji. Toda občina je dolžna napeti vse sile, da reši številne družine neprestanega strahu in skrajno nehigienskih pogojev, v katerih živijo. Iz Ul. Ascoli so svetovalci krenili po novi cesti Scondik in si ogledali zemljišče, na katerem bodo gradili hiše za občinske nameščence. Ogledali so si Podturen in Ul. Lunga, kjer postavljajo odtočne cevi, in Ul. Parcar, ki jo bodo razžirili. Na. to so pregledali tudi, kako napredujejo popravljalna dela V Kapucinski ulici in dela za razširitev Ul. Cipriani. Zanimali so se tudi za popravilo pregraj-nega zida zavoda Lenassi in zvišanje poslopja ter za popravila dela v Ul. Ristori. Potem ko so pregledali popravljeno cesto, ki pelje na Pevmski most in dela za razširitev Ul. Torriani, so obiskali zemljišče na Drevoredu XX. septembra, kjer bodo gradili tovarno za izdelke državnega monopola in Ul. Virgillo, kjer tudi menjujejo odtočne cevi. V Standrežu so pregledali potek del pri asfaltiranju štandreške ceste in se zanimali za športno igrišče, ki ga nameravajo zgraditi na Rojcah. Ogledali so si nove hiše, ki jih ustanova Unarra - Casa zida v begunskem naselju. Nato so se vrnili, v Gorico in ogledali potek dela pri zidanju poslopja INCIS na Travniku, ki je precej zaostalo, ker niso računali na urejevanje temeljev. Pri kopanju temeljev so naleteli na neštete predore, ki so vodili z grada v samostan, ki je bil tam še pred staro vojašnico. S tem so svetovalci zaključili obisk javnih del v teku. Vsa ostala dela nameravajo pregledati v bližnji prihodnosti. Ko se bodo prihodnjič spravili na pot, priporočamo občinskim svetovalcem, da si ogledajo Ul. Brigata Etna ali po domače St. Maversko cesto, kii veže Solkansko cesto z Ul. Livada. Omenjena cesta, ki je sedaj podobna zvoženi in razriti poljski stezi, se po vojni še nihče ni dotaknil s popravilom. Od začetka do konca se na njej vrstijo luknja za luknjo vsake širokosti in globočine, ki se jim pešci in kolesarji komaj lahko izognejo ob lepem vremenu in podnevi. Kadar pa dežuje, je cesta ena sama mlaka, po kateri morajo tamkajšnji prebivalci dobesedno broditi, če hočejo na svoje domove. Zivinozdravniški vestnik Zivinozdravniški vestnik, ki ga je izdal pokrajinski živino-zdravnik, beleži v drugi polovici preteklega julija en primer obolelosti živine na slinavki, ki se je pojavil v Doberdobu, in štiri primere obolelosti prašičev na rdečici, in sicer 1 v Koprivi, 3 pa v Krminu. Zaneslo ga je s ceste 39-letni Calligarls Friderik iz Ronk, ki je uslužber/ na go-riškem letališču kot motorist, se je včeraj proti večeru ponesrečil s svojim motornim kolesom v bližini letališča. Ko je privozil s precejšnjo hitrostjo iz nekega ovinka, ga je zaneslo v obcestni jarek. Rešilni avto Zelenega križa je takoj pripeljal ponesrečenca v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga obvezali in ugotovili, da si je pri padcu ranil desno ramo in dobil neznatne praske po vsem telesu. Ozdravel bo v 15 dneh. Drobec stekla v nogi Rešilr.i voz Zelenega križa je moral včeraj predpoldne v podgorsko predilnico po 21-let-no delavko Marega Marijo iz Gradiške, da bi jo pripeljal bolnišnico Brigata Pavia. Ma-regova je kot običajno sedela pri svojem stroju. Imela je rokah slučajno neko steklenico, ki ji je po neprevidnosti padla r.-a tla. Drobec steklenice ji je globoko ranil desno nogo. V bolnišnici so ji zdravniki nudili takojšnjo pomoč, tako da je Maregova lahko takoj odšla domov. Ocenili so škodo, hi jo je povzročila nedeljska nevihta Nevihta s točo, ki je bila v nedeljo zjutraj, je povzročila veliko škodo na poljih, zlasti v Krminski občini, v Dolenjah in Koprivi. Izvedenci Pokrajin^ skega inšpektorata za poljedelstvo so ugotovili, da je v krminski okolici toča uničila polovico vinskega pridelka, 15 odstotkov koruze in sadja, v občini Kopriva 50 odstotkov grozdja in 15 odstotkov koruze. V Dolenjah pa 60 odstotkov grozdja in 30 odstotkov koruze. Skoda, ki so jo do sedaj ugotovili, znaša približno 15 milijonov lir. }USrOLOVSC-iN£ / VOJAKA Izšel je ponatis prve knjige PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI v izdaji Založništva tržaškega tiska v Trstu. Knjiga staue 330 lir in je v prodaji v slovenskih knjigarnah. G.); Koncert --------------- , pevskega zbora v 'Brst« jn' % tar; France Bevk: 0*2 (Andrej Budal); Avgust v «Scorpionu» (Vladimir tol); Avgust Černigoj: (Boris Pahor); Simionični *jjj cert Tržaške filharmonij«, Akaden^ Trstu ("J Kreftovi »Celjski grofje® Prvomajskem stadionu mir Bartol). — Priloge: A'1* Bucik: Avtoportret; Gregorčič: Istrskai P°®*5 Avgust Černigoj: Študij* nikove glave; Prizor iz ^ nja »Celjskih grolovD v . skera SNG; Prizor II. Krettovih »Celjskih grof0' tržaškem SNG. Vsak ljubitelj stovensW , ( ture in tržaški Slovenec nabavi to revijo ! ROJSTVA, SMRTI IN 50-LETNICA IDRIJSKE REALKE Vabimo vse blvie dijake in profesorje idrijske realke ter njihove svojce, da se še najkasneje danes zglasijo pri ADRIA-EXPRES v Ul. F. Severo 5 glede izleta v Idrijo. Odhod avtobusa iz Trsta v petek 17. t. m ob 7. uri in povratek iz Idrije v nedeljo 19. t. m. ob 19. uri. PLANINSKI TABOR NA SAVINSCAKIH POD SNEŽNIKOM Planinsko društvo v Ilirski Bistrici priredi dne 12. avgusta na SavinSCakib pod Snežnikom planinski tabor, združen z odkritjem spominske plošče v snežniških gozdovih padlim borcem narodnoosvobodilne borbe. Za prevoz iz Ilirske Bistrice do Savinšfiakov, kakor tudi za razvedrilo in okrepčilo, je preskrbljeno. Vse ljubitelje planin vabimo na čim večjo udeležbo. Zlomila si ie nogo pri pospravljanju Včeraj popoldne so pripeljali v mestno bolnišnico Brigata Pavia 50-letno Bertoni Angelo iz Romansa, ki se je bila ponesrečila doma. Ko je pospravljala po kuhinji, se ji je spotaknilo in je težko padla na tla. V bolnišnici so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je Bertonijeva pri padcu zlomila desno nogo. Ozdravela bo v 40 dneh. Strelske vaje edinic Trusta Cete TRUST bodo imele strelske vaje na spodaj navedenih streliščih ab navedenem dnevu in času: strelišče za puške na Bazovici: dnevno od 6. do 11. avgusta. od 7. do 18. ure: strelišče na Opčinah: dnevno o.d 6. do 12, avgusta, od 7. do 18. ure; strelišče na M a km Repnu za infiltracijski tečaj; 6 avgusta od 13. do 23. ure. Preishava v zaprtem avtobusu Na Trgu S. Giovainmi, kjer naklada potnike za Lonjer in Katinairo qvtdbius proge «L» jt pred^nočnjirn okrog devete na* stal med potniki pravcati poplah, ker jg nekdo nenadno ukazal zapreti dohode v vozilo in, kajpada, s takšnim glasom, da se nihče ni upal upirati. Bil je to neki policijski aigent, ki se je po naključju mudil v bli. žini avtobusa in slišal, da je nekdo okraden, V polnem avtobusu jlf. namreč spreten žepar izmaknil denarnico 57-letnemu Antonu Malalanu, ki stanuje na Lo-njerski cesti 126. Cim so bili potniki v avtobusu blokirani, se je pričela preiskava. Toda denarnico so na^li no tleh in tako policija ni mog!a nikogar dtolžitj nepoštenosti. Listnica je bila vrnjena la-tniku, vozilo je zopet krenilo po običajni poti, žepar pa si je menda pošteno oddahnil, zlasti še, ko je ivedel. dla je hranil Malalan v denarnici poleg dokumentov te 180 lir POBO^ Dne 7. avgusta 1951 se Trstu rodilo 9 otrok, pore* 1 lo 7, umrlo pa je 13 oseb. Poročili so se: kaplar vojske Robert Hovvell in k ca Luciana Angelina vec Alojz Alberti in Maria Luisa Giorgacopulo, nik Alberto Brusadelli in.„ji t ka Viktorja Mayer, naredn^ mer. vojske Edvvard N. L«?0®? telefonistka Kita Ru**J®Uf CJjfJ . in > hanik Josip Causo in ura' vanka Bolletti, krojač Al Misiti in šivilja Raffaela <-. ti. uradnik Aldo Maraspin radnica Fausta Foggia. j) Umrli so: 71-letna Art Jj, Scandfliani por. Pazzi, 63-1**,. tf kob Balestra, 59-letna goluso por. Di Pierro, Bruno Toma, 68-letna Fr?‘Vjsri' Sever por. Rontar 52-letm no BrancoHni, 64-lirtna CM* mt Pregl, 45-letna Francesca 'jjf caglia por. Fattor, 79-1 etn? mentina Doria por. Fuli*10' Naznanjamo žalostno vena« je 7. avgusta es!- |.J zapus*’* ■ Angelo Batiče* krojač * Pogreb dragega pokoj«1 ji danes ob 15. uri iz PfeV° XX. septembra 22. ^jjij Žalujoča žena in ostali sorodn Trst, 8. avgusta 1951. !■!■! i ■■■■m r* . ADEX -eZLEl! Na zagrehšjj vejesefej ki se vrši od 1** do 30. septeio^ 1951. Vpisovanje Pf' Adria Express 0 1. avgusta nap*^’ ADEX - IZLčjJ 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet v i. Kobarid, Tolmi11' Kanal ;» Sv. Lucijo a. Novo Gorico » Sv. Goro Poreč 3. 26. avgusta enodn^v^1 izlet v Štanjel •a .P' Vpisovanje pri Adr> g.p. press Ul. F. Severo jt* tel. 29-243 do U. aV» Tovarna upognjenega pohištf* DUPLICE PRI KAMNI*1' nudi celotni trgovski mreži, ustanovam podjetjem po najnižji prosto formirani ceJJJ' stole vseh vrst • restavracijske, gostilniške, sobne in šolslt® vrtno pohištvo • zložljive vrtne stole in mize • sobno pohištvo • družinske in samske spalnice oreh. furnira11 ^ Vzorci so na vpogled v podjetju. k|er sprejemajo osebno in pismen0 _primorskt 8. avgusta 1931 Zakaj zahtevamo tržaški Slovenci samostojno šolsko npravo Na narodni tvornosti tržaških Slovencev je ena izmed naj- šolstvo bolj bolečih ran, da Cel° oajbolj boleča rana, ker Preko njega raznarodovanja in dejanskega narodnega umiranj?. Ni torej J1 “ega> da se vračamo k irl , ,,u i v basu, ko so vrata vZ* UCtlnic 2aprta m k° na-™«n0 ta rana ne skeli. Je »akt* tPdi naša naj§l°b>lja in 'asovJ6^'3 rana’ ki seSa preko EastoSja.raZP°na en6ga cele' vinskiKiej ie cela vrsta zS°d°-‘™ah razrez. Prva se ie na davila isdo ; 1 na' cesarcv- > ko ie tržaški dion aL nontestnik grof Sta-Daiu a pri Vladi na Du-8to itav-'e dobilo tržaško me- «bifekC .ŠOle- Sam° slovenske ^lilvo’ da se 23 Vplivi pa f ® ni Potegoval, žaški rtaV’ katerimi so tr-svo^i šollmi tedaj pri5U do itahjanskeJ° pog°Seni V moči Pfednostih tiIn®shcanstva ,in .v rirt - ’ ■KI Jin implo va PO samem je imelo že avstrijskem volil- «»i sistemu p» t Vazno j« Tl,.,a to 'e 23 nas odseva ’ kolikor nam kateri'Sm^!nsko krivico, po Šeni s®° bili v mestu obso-stnrt. **!*» umiranje in nam t„ ,5n hsoči primerov ^ga Lira2aia Ce Pa bi vsa-iskaii nil 6J razblenili in razit- da ig°Ve vzroke, bi vide-k so Bri?HP0 yeči“i 23 ljudi, torej tr , mesto 2 dežele, ledja R-C’ slovenskega za-Jriče]0 .a Parodovanje se je °er Baivp-5X11 nph samih in si-bioraii voka« otrocih- ki so jih ,0- Nienn V italijansko šo-°hoci nvi ®ls®hiost so potem jim je domov. Bila teka v L.Va 2a 2asmehovanje 1® oče ir. aterem sta govori-*quel slavni311' Zanie je bil kei it» hlap-baStardo>> jezik de’ so tudi ,5e jih oce icev, jezik ljudi, ki sramovali. Zato sta četi R"0' 'P mati morala pri- k° otrok 1 -1 samo med seboj, je biia L £ -bUo 2raven. Tem Je itdo s‘i ec!f zahtev, ko jih rVni Itali- da niso eisto-‘ ttalijani. tiskal dvn'°d na tržaškem je severa Precep: eden od dvoini; 3gl od zahoda. V tem Venski g ,,receP>u Pa je bil slo-v oknu .odmdrjen prostor J2 '846 lp*Cl' Uradno poročilo ^ jezik n 3 pravi namreč, naj venski, Tu °koliških šolah slo. uvedla ^a ie Avstrija urad-jja kategrJs 12 svojega gole-delitve j. ega imperativa, l. ijaUsksL vladanja. Tu tudi bilnevkepmu meščanstvu ni ? Jte kot 11 ’ vsaj v toliki meji' Preko m/0615411- k'er bi se ,a 11 slowVenskih šo1 uve- a2vij ^ Qski živelj ter se . tfšovin^^želemega tekmeca k? bolha, industriji, obrti in ,ab. S]Q donosnejših služ-so km nai bi ostali to, .1 iško , *’ obdelovali naj bi le dela^eok°vno neusposoblje- mandrijah, za težave v lu- °d evoluciaaPosrednim vplivom J! V*1 -er?ega 1948 leta, ko “”M l" samodržcev, na tržaškem rt°vettskepa m?rala zavzeti do ,bigačn. , jezika nekoliko 4,45' “h tali%' V dekretu ,e jsko m ®nm razpisuje uči-va zna. °t v starem mestu, ^'eusitej njC itai!,iJan&kega im !Ve leti „ ka- Tako tudi A Ilisbje ,fs°fn,e3e ~ 185°- k0 1.'tbedottu 1.® 'sk° mesto na Jjtščine ’ -2a va poleg ita-iT®1 »lov««1, nemščine pred-!>ila ?aSki jezik. Cim pa d”duše volucija z bajoneti s »<-»»«« ..n,» »* začutili pod noga-- 86 je tudi tržaški rve SvoiIK 6nil v okostenele ! Skušal aga.tnn°štva. ZoPet «:Sst n^d1T SVOj° 8°- U2il tivt Slovenci in se tj bega in ri®8a toliko preizku- si,, S‘°venskprrlega recePta pro-?.tVa- z«!k?mu delu prebival- slo- * v lah. acenši , keta ‘Sod, dobre Pri njegovih šo- 186i_ r.astala druga «Ud83 bistva3 T3 • "a rani trii 2elnega ,K a sejl trzaške- *t 8 so 'l,bora dne 22- a‘ °vali '‘lanski poslanci ^vnih uUr: sov. šohkt0'. da na5 bo na a vlsa1 Pijanski pouk. sicer njihovega gla-r bi.- er ni potrdila. Ven- 'alSk; anja kF k°t ^,!anie je bilo »Uji nc”' ?, 'o. J. Živi D • ,s« je v vsak- ka s PriTwrks! 'ahko uvelja-•aŽ!ta- To ni taP0,m°810 tudi imel deželn to, da ega šolske-predstavljalo tri 'borno1*,31.001 'n vlado stal-ti 6.tavii °eko. Magistrat je tujski zlu naart 2a dežel-Sv_. 0n* vlada je pri-e' «... .'esa. Magistrat ni *u .'''SsisJ6. vladnega, vlada It tašai,3 °ve6a in tako je vbJ!5 lemJe nekje obviselo. va> so tudi tržaški Slo-be , btinp,.' yse bolj razume- v«č f i v šo,S‘wVenSke Šole’ irJ mil m °kviru- tem- ijen javnii, ega okvira v . 6bii, lvnem n ___ tuS'Žač-.-in °sebnem živ- inCU„v so njegovo kul-!ar«i 50 oj mmsko osnovo. , e8a Magistrata in ato Ž9lltevati namestništva'' stu. *k^X7sŠTo]° -jihovj^namestn^ £* to Prn^;'‘'Vi“otvu oat st^j^^vičii R 0'D. _Ma§istrat je sme da svojim znanitn §a Zrnati r^°VensKa šola ne NtnrStU Ual^r,ske-Trst 10 na t0 !Stnišlvo se je 2 r.°k°lico Predstavlj so npir Trst ekra1“ 'JKoliCo ^-ustavlja tržai.. er So ,®n sam šolski tkem -°k°lici. “ enske šole v let^5?‘sken so torej —,3irem ., --j v trža- t6m - 1891 5U' ,Nekaj 3e bila iz istih vzrokov odbita tudi druga prošnja, in to je pripeljalo do pritožbe na ministrstvo. Prošnjo slovenskih staršev je sestavil pokojni dr. Gregorin in jo podkrepil s tehtnimi številkami. Najbolj nas presenečajo sledeče: Italijani so imeli v mestu 12 osnovnih šol. Med njimi tri 8 razredne šole, ki so bile po svojem značaju meščanske šole, in to po načelu, ki je za mestne otroke določalo, da morajo dovršiti vsaj osemrazredno šolo. V okolici je bilo deset slovenskih štirirazrednih osnovnih šol s šestletnim poukom in kmetijsko nadaljevalno šolo. Tako značaj kot višina izobrazbe sta torej bila točno odmerjena in kdor je strmel za višjim znanjem preko teh začrtanih mer, je moral v italijansko šolo in v njeno vplivno območje. Naravno je pa, da to ni moglo več delovati s tisto magično, sugestivno silo kot v tistih primerih, ko je otrok vsrkaval vase od prvega zar-reda dalje miselnost in duh italijanske šole. Vzporedno z zahtevo po slovenski osnovni šoli v središču mesta so šle tudi zahteve po srednjih in višjih šolah, po vseh tistih šolah, kjer bi se slovenski človek usposobil, da v javnem življenju zavzame tisto mesto, ki mu pripada po naravnih in človeških postavkah in po njegovi zgodovinski zakoreninjenosti na tej zemlji, ki je njegova domovina. In karkoli je v tem pravcu dosegel do 1918 leta, ko je razpadlo staro avstrijsko cesarstvo, je dosegel s svojo uporno, žilavo borbo. Ko smo prestali dobo črnega suženjstva dvojne Italije: liberalne in Mussolinijeve, so se slovenski otroci vrnili v slovenske šole. Popravljena je bila tista najbolj groba, genocidna krivica, ki jo je nad našim narodom zakrivila obojna Italija. Toda popravljena ni še vsa krivica. Se jo čutiš, kako plava nad slovensko šolo, kako se dotika njenih temeljev, kako se zajeda vanjo s svojo neprestano grožnjo. Ni po- trebno, da se vprašaš po vzro-1 avstrofašizma in nacizma pre- lcih, ko pa so tako preprosti ir.« vidni. Dokler ne bo slovenska šola pravno izenačena z italijansko šolo, dokler bo v odnosu do nje na nekem drugotnem mestu, bo ta krivica vedno živela. Iz sebe pa bo stezala tipalke, da bi z njimi dušila, če že ravno r.-e uduši-la slovensko šolo. Vzroki za tp so eni in isti, kot so bili pred davnimi desetletji, ko so se naši očetje morali zagrizti v boj, da bi njihovi otroci imeli svoje šole, ki bi jim odprle pot do lažjega kruha, kot je težaški. Casi pa niso isti: ti so se neizmerno spremenili v dobi dveh svetovnih vojn in revolucionarnih podvigov zasužnjenih narodov. Zarisali so svoje neizbrisne sledove v človeka, v njegovo pojmovanje, v vest naprednega človeštva. Njeno zrcalo je danes Organizacija združenih narodov. Vanj se ozirajo vsi, ki iščejo pravice. V njem se odraža obraz vseh, ki pravice dajejo. Neizprosna je in pravična kot tudi mora biti, če hoče nositi to sveto, vzvišeno ime. Tržaški Slovenci pa ne zahtevamo zase drugega kot, da bi se to ime prilikovalo tudi na slovenskem šolstvu. To, da nima slovensko šolstvo svoje lastne samouprave je nova zgodovinska zareza na sto let stari rani. Nova in tembolj bridka za današnje čase, ko bi moral biti človek, kot posameznik in kot član narodne skupnosti nad vsem. Zato je vendar krvavel, v to je veroval, ko je umiral in mu je bila zaradi te vere lažja smrt. H koncu samo še to: Tržaški Slovenec se temu krvnemu davku, ki ga je terjal napredek, ni izognil. Ni izognil zato, ker hoče živeti na svoji zemlji. M. S. Za Mlinom Serajnik Pred dvema mesecema je umrl župan koroškega mesta Beljaka Viktor Petschnik. Kot socialist je moral za čas? stati mnogo preganjanja. Po zlomu fašizma se je vrnil v Beljak, kjer so ga imenovali za upravitelja občine in pozneje izvolili za župana. Pri volitvah novembra je bil na listi socialistične stranke izvoljen za državnega poslanca. Pred kratkim pa je Beljak dobil novega župana v osebi socialističnega prezidenta koroškega deželnega zbora Jakoba Sereinigga. Novi župan se je rodil v Veliki vesi pri St. Jakobu v Božu in se je že od svojih mladih let odločno boril za pravice delovnega ljudstva. Naj bo kakorkoli kar se tiče narodnosti obeh županov, vendar je res, da sta priimka tako pokojnega kot sedanjega župana lepa slovenska koroška priimka: Pečnik in Serajnik. Namestnik deželnega glavarja Ferlitsch je šel na večtedensko študijsko potovanje v Ameriko, kjer bo z drugimi udeleženci gost tamkajšnjih kmetijskih vrhovnih organizacij. Iz Koroške je s Ferlitschem odpotoval tudi prezident Koroške kmetijske zbornice Herman Gruber, Umetno opraševanje - prenašanje cvetnega prahu s cvetov ene vrste jablan na cvete druge vrste. LETOS JE BILA V BELJAKU 2E TRETJIČ “BELJAŠKA RAZSTAVA - na meli treh dežel,, Beljaškemu Obrtnemu dru-1 lije in Jugoslavije in prvič tu-štvu je V vztrajnem, neutrud- di iz Nemčije, so se lahko pre-nem in načrtnem delu uspelo, pričali o zmogljivosti avstrij- da je dvignilo «Beljaško razstavo — na meji treh dežela v treh letih na višino reprezentativne razstave gospodarskih uspehov na Koroškem. Kdor je imel v poletju 1950 priložnost, da si je raz stavo ogledal, se je nagibal k mnenju, da je razstava dosegla svoj višek, ki ga ni mogoče prekoračiti. Toda izkazalo se je, da so v nezmanjšani meri dotakale prijave razstavi j alcev k tej pomembni razstavi gospodarstva na meji treh dežel. Nalogi, nadalje utrjevati in poglabljati vezi med avstrijskim ter posebno koroškim gospodarstvom in gospodarstvom sosednih držav, Italije in Juge. slavije, je služila tudi letos že tretjič razstava v Beljaku «Be-ljaška razstava — na meji treh dežel» v času od 28. julija do 5. avgusta. Prizadevanju razstavnega vodstva se je posrečilo, da je beljaška občina z razumevanjem dala na razpolago prostore. Kupci fn interesenti iz vseh področij koroškega in inozemskega gospodarstva naših sosednih držav, Ita- Kako s za izboljšanje na Angleškem kakovosti Britanska sadna industrija, ki [kljub temu prizadevali, da bi je brla v drugi svetovni vojni | si priskrbeli zdrave nasade ja- občutno prizadeta, se je že znat- god, ribeslja in malin. Sedaj že no izboljšala. - - Najhuje je bilo prizadeto ja- godje. Površina nasadov rdečih jagod! in malin je padla skoro na polovico deloma zato, ker so zemljo potrebovali za bolj koristne pridelke, deloma pa zato ,ker so se v nasadih pojavite fazne bolezni, zaradi katerih se je pridelek zmanjšal. Britanski kmetovalci pa so si Letalo, ki leti nizko nad nepreglednimi smrekovimi gozdovi, pušča strupenih hlapov, ki bodo uničili škodljivega smrekovega črva in tako pred resno nevarnostjo, ki jih ograža. za seboj pramen obvarovali smreke Tudi v Bosni tovarna avtomobilov Ob naslonitvi na hitro se razvijajočo črno metalurgijo se je v Bosni in Hercegovini začela razvijati tudi strojna industrija. V tej republiki pred osvoboditvijo niso imeli nobenega podjet. ja te stroke. Prva podjetja strojegradnje so nastala v letih 1947—50 ko so investirali 168 milijonov din, pravi razvoj strojegradnje pa se je začel šele leic-s, ko je bilo za kapitalno graditev v ta namen določenih 450 milijonov dinarjev. Najpomembnejše podjetje strojegradnje v Bosni in Hercegovini bo velika tovarna avtomobilov «.Trudbeniki> v bližini Doboja. V prvih že zgrajenih objektih te tovarne izdelujejo sedaj posamezne avtomobilske dele, hkrati pa gradijo nove objekte in računajo, da bo nova velika tovarna prihodnje leto začela izdelovali tovorne avtomobile. S to tovarno avtomobilov je tesno povezana nova tovarna avtomobilskega pribora v. Brčkem, ki sedaj izdeluje le nekatere dele, čez leto dni pa bo izdelovala najrazličnejši pribor za našo industrijo avtomobilov in traktorjev. Tehnološki proces za proizvodnjo sedaj pripravljajo v «Mašino-projektu« v Beogradu, V Sarajevu bodo razširili kovinsko podjetje «Pionir», ki bo izdelovalo avtomobilske karoserije in razne dele motornih vozil. Za generalni remont avtomobilov pa so letos ustanovili tri večja podjetja v Sarajevu, Mostaiu in Travniku. Drugo važno podjetje strojne industrije, ki ga g.rade v tej republiki, je tovarna telekomunikacijskih naprav v Trebinju, v Banjaluki pa bodo v kratkem začeli graditi tovarno ele/ctrič-nih transformatorjev. Razširili bodo tudi tovarno strojev za obdelovanje lesa, železnih konstrukcij in vijakov: v Stupu pri Sarajevu, ki bo začela izdelovati rudarske stroje in bo dobila livarno za strojni in elek-trojekleni liv. Enako bodo povečali tovarne gradbenih strojev «Jelšingrad» v Banjaluki, ki bo začela izdelovati centrifugalno črpalke za visok pritisk in druge stroje. Tu sedaj povečujejo livarno, ki bo dobjla je elektropeč za jeklo. Večja so tudi gradbena dela za razširjenje tovarne kmetijskih strojev in naprav v Tuzli, lei je začelo obratovati lani. Tu bodo razširili livarno in droge objekte. Ta tovarna je določena, da bo izdelovala tudi traktorje. Odmevi sklicanja konference za mir Konferenca bo v Zagrebu Pobudo, ki jo je dal Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru za sklicanje mednarodnega zborovanja predstavnikov organizacij, ki se trudijo za mir, kakor tudi uglednih predstavnikov javnega življenja, je svojčas zabeležil ves svetovni tisk. Ni pa ostalo sa. mo pri tem, c«a so to pobudo zabeležili, marveč so začeli hkrati z njo živo komentirati vse napore, ki jih daje Jugoslavija za ohranitev miru. Za predvideno mednarodno zborovanje za mir v Zagrebu so se začeli zanimati ugledni javni delavci, ki so toplo pozdravili jugoslovansko pobudo ter dnevni red kongresa. Ameriški javni delavec Ira Arthur Hirschman, ustanovitelj in predsednik radiotelevizijskega omrežja ((Metropolitan Bro-adcasting and Television Incor-poration«, je pozdravil pobudo za sklicanje konference v Zagrebu in med drugim izjavil: «Vsaka konferenca, katere cilj je varovanje interesov miru, je koristna in dobrodošla. Zlasti konferenca v Zagrebu je važna sama po sebi, saj bo v državi, kjer so partizani pokazali svetu, da se fašizmu mora in more nuditi odpor in da mu je bil tudi dan. Človeštvo je nad vsemi naredi — pravi Hirschman - in v velikem valu dviganja glasov proti zatiranju, ki se širi na svetu, je duh jugoslovanskega ljudstva ena gonilnih sil.» Bilten zahodnonemške krščan-sko-demokratske unije «Deutsch-land Union Dienst« pa je sredi minulega meseca med dru. gim takole komentiral pcbudo za sklicanje konference v Zagrebu: «Za majhno državo, ki na svojih mejah občuti grožnje dobro oborožene države, mora biti mir glavni temelj, resnični mir, ne pa oboroženi mir, ki neznosno obtežuje slabe države in jim onemogoča, d? bi razvile svoje proizvajalne sile. S tega razumljivega stališča izhaja Jugoslavija, ki je povabila tudi predstavnike zahod, nega sveta na konferenco v Zagrebu.« V komentarju je dalje rečeno, da je postal jugoslovanski Nacionalni komite za o-brambo miru aktiven predvsem zato, da «bi se propagandistični, psevdomirovni organizaciji upirala resnično miroljubna skupnost«. Pobudo za zagrebški kongres je pozdravil prav tako zahod, nonemški socialnodemokratski informativni bilten, ki je navedel tudi že več uglednih oseb nemškega javnega in kulturnega življenja, ki se nameravajo udeležiti te mednarodne konference. V istem smislu so objavili in komentirali vesti o konferenci za obrambo miru tudi ((Frankfurter AUgemeine Zeitung« ter drugi zahedno-nemški časopisi. Predsednik organizacije bivših ameriških boj«evnikov «A. merican Veteran Comity», izdajatelj in urednik vplivnega ameriškega liberalnega tednika «NewRepublic» Michel Straight j'e prav tako toplo pozdravil zamisel o konferenci za mir in neodvisnost, ki bo v Zagrebu. V svojem pozdravu pravi, da je ((postala Jugoslavija danes ključ Evrope in da je od njene neodvisnosti odvisen mir v Evropi. Konferenca za mir in neodvisnost, ki jo je sklical jugoslovanski nacionalni odbor za obrambo miru — pravi Straight — je izreden napor za krepitev solidarnosti in razumevanja med svobodnimi na. rodi. Dnevni red konference j'e razumen in daje svobodnim narodom priložnost, da dosežejo vrhunec politične enotnosti navzlic medsebojnim kulturnim in socialnim razlikam. Konferenca lahko veliko prispeva k preprečevanju napadalnosti, ki grozi narodom po vsem svetu.« žanjejo sadove svojega truda. Leta 1948. to je zadnje leto, za katero so na razpolago stati, stični podatki, je bil pridelek malin v Angliji in Walesu dvakrat tako velik kot leta 1946, pridelek jagod pa Se je dvignil od 18.000 ton na 26.400. Skupni pridelek jagodja pa se je v primeri z letom 1946 dvignil od 42.300 ton na 71.600. Ta uspeh je pripisati bolj zdravim in kakovostno -boljšim nasadom kot pa povečanju posajene površine. Vendar pa se površina nasadov veča vzporedno z njihovim izboljšanjem. Velika Britanija lahko krije z domačim pridelkom ribezlja vse svoje potrebe in sedaj ga namerava tudi izvažati. Med vojno so v Veliki Britaniji spoznali visoko hranilno vrednost ribezlja in keir je tako bogat na raiznih vitaminih, so ga začeli uporabljati za vkuhavanj.e mez. ge, ki je primerna zlasti za otroke. Pridelek kosmulj trenutno ni mnogo večji kot je bil leta 1946. V primeri jabolk in hrušk pa je stvar popolnoma drugačna. Sadnega drevja ni tako lahko nadomestiti kot grmičevja-Med vojno je v Veliki Britaniji trpela zlasti kakovost sadja. Uvoz sadja je skoraj popolnoma očpadel, saj bi te pošiljke zavzemale preveč dragocenega ladijskega prostora, in zato so na domačem tržišču lahko prodali vse sadje, ki so ga pridelali. Zaradi občutnega pomanj. kanja so morali prodajati sadje po strogo določenih cenah. Tudi sadje najslabše kakovosti je šlo dobro v denar in zaradi 'tega se ni nihče trudil, da bi sadje izbiral in najboljše prodajal posebej. Ena izmed najvažnejših ovir, ki jo trenutno občutijo pridelovalci sadja, je pomanjkanje lesa, ki onemogoča Izdelavo sadnih zabojčkov, ki bi jih ne bilo treba vračati. Vendar pa se razmere naglo izboljšujejo. Pridelovalci sadja so pred nedavnim ustanovili na zadružni podlagi posebne postaje za odpošiljanje sadja, od katerih stane vsaka posanvez. na od 30 do 75.000 funtov šter-lingov. Prav tako so v Veliki Britaniji povečali tudi skladišča za sadje in trenutno se ukvarjajo z načrti, da bi povečali nasade plemenitih vrst jabolk, hrušk in češpelj. V kolikor zadeva tehnična izboljšanja stremijo zlasti za tem, da bo zemlja sadovnjakov vsaj v prvih 12 letih namenjena izključno sadnemu drevju. Sele potem zemljo posejejo s travo, ki jo redno kosijo. Ta način omogoči, da točno vedo, kolike dušika potrebuje sadno drevje, poleg tega pa vpliva tudi na lepo barvo in boljšo kakovost pridelka. JABOLKA BREZ OLUPKA S posebnim zanimanjem sle. dijo kmetovalci tudi poizkusom, ki jih delajo S hormoni. Ena izmed možnosti, ki jih nudijo hormoni, je ta, da omogoča pridelovanje jabolk brez lupin. To So odkrili po golem naključju pri zanimivem primeru, ki se je dogodil pri poskusni postaji v Long Ashtonu. Na jablane, ki so komaj nastavile sadeže, je padla slana. Običajno bi bili vsi ti sadeži odpadli. Ko so jih pa poškropili z neko hormonsko raztopino, sadeži niso odpadli ,ampak so se razvili v dobra jabolka, ki so bila samo nekoliko drobnejša kot po navadi. Poleg tega so imela ta ja. bolka zanimivo značilnost, da so bila skoraj popolnoma brez olupka. Mnogo kmetovalcev uporabljajo hormonske raztopine, da preprečijo odpadanje ja- bolk še preden so zrela. Drevje poškropijo s hormonsko raztopino v juniju, ko običajno začne odpadati odvisno sadje. Narava si namreč tako pomaga, da se sadno drevje razbre. meni prevelike teže. Ce pa letina ni dobra, je kmetovalcem mnogo na tem, da drevo obdrži čim več sadežev in zdi se, da bo pravočasno škropljenje s hormonskimi raztopinami po- magalo doseči ta namen. Zaradi nezanesljivega britanskega podnebja so sadne letine zelo različne in zato nam tudi statistični podatki ne morejo nuditi točne slike. Zanimivo pa je, da š0 bile letine jabolk, hrušk in češpelj po vojni zelo obilne, kar upravičeno pripisujejo dobremu in smotrnemu obdelovanju sadovnjakov, ka. kor tudi ugodnemu vremenu. ske industrije in posebno še koroške obrti, ki lahko zaznamuje nadaljnji upoštevanja vreden napredek. Letošnja razstava, ki je tvorila zaokrožen razstavni kompleks, je bila razporejena v središču mesta, v državni obrtni in glavni šoli. Preudarno organizacijsko vodstvo, v izkušenih rokah je predvidelo smotrno porazdelitev posameznih razstavnih strok. Na razstavnem prostoru v glavni šoli so bili razstavljeni tekstilni izdelki industrije za obleko, preproge, perilo, klobuki, ženski okraski in volna, nadalje luksuzni artikli, kakor lišp, zlatnina, keramika, steklo, galanterije in igrače, športne potrebščine, potrebščine za potovanje, parfumi, otroški vozički, proizvodnja pre-hrambe, kakor kompaktna in tekoča prehrambena sredstva, drože, kosmetika itd., nadalje na prostem orodje, stroji, vozila, foto artikli, optika kakor različne potrebščine za gradbeno industrijo, kmetijstvo in pokušnja vina. V razstavnih prostorih obrtne šole je bila poleg kolektivne razstave italijanske province Vidma, Gorice in Slovenije, ki So razstavljale tipične izdelke svojih dežel, razstava pisarniških oprem in pisarniških potrebščin, izdelki oprave, dekoracije, artikli za gospodinjstvo, usnje, čevlji, radio, priprave za elektriko in razsvetljavo, šivalni stroji, pralni stroji, pisalni stroji, papir, knjižni trg, kemikalije, čistila itd. Pogoji za eksportne • zveze, katerih upostavitev je ena izmed glavnih nalog razstave, so z vrsto ukrepov za pospeševanje eksperta brez dvoma zagotovljeni. Postopoma in po uvidevnih gospodarskih politikih, izvedeno izenačenje na stopnjo svetovnih tržnih cen postavlja avstrijsko proizvodnjo pred nove težke naloge. POGLED NA BELJAK V Mariboru klet za 1.600.000 1 vina Med obema vojnama se je naselilo v Mariboru in okolici precej Slovencev iz Primorja. Medtem ko jih je mnogo ostalo še tam tudi po zadnji vojni, pa se je marsikateri vrnil v domače kraje. Vendar se živ. ljenja v Mariboru vsakdo rad spominja irj zanima ga, kaj je tam novega. Te dni smo čitali poročilo o mariborski Vinarski zadrugi, ki ga prinašamo tudi za naše čitatelje (predvsem za tiste, ki se spominjajo prijetnosti ((vinotočev pod vejo« v mariborski okolici). Lani je Vinarska zadruga v Mariboru odkupila rekordno količino milijon 300.000 litrov vina. Od tega so okrog 90 odst. izvozili na Švedsko, Finsko, Ni. zozemsko, Dansko in v ZDA. Za izvoženo vino vinarska zadruga doslej ni prejela nobenih pritožb, temveč so iz mnogih evropskih mest prispele če. stitke in pisma, v katerih vinski strokovnjaki hvalijo kakovost naših vin. Na mnogih velesejmih v Chicagu, Londonu, Montevideju, B’rankfurtu in v Gradcu je slovensko vino zavzelo prvo mesto .pired; znanim pomenskim in francoskim vinom: \ Zaradi velikega dotoka novih članov je zadruga posvetila po. sebno pozornost ureditvi in razširitvi svojega kletarstva. Zadruga je povečala zmogljivost vinskega skladišča za nad 300 odst. V klet, dolgo 250 metrov, lahko vkletijo 1,600.000 litrov vina. Opremljena je z raznimi sodobnimi napravami za pretakanje vina, z velikim dvigalom za prenašanje sodov in z drugo mehanizacijo, lei olajšuje delo. Zgradili so tudi 19 cistern, od katerih samo dve lahko sprejmeta okrog 140.000 litrov vina. Sedaj pripravljajo nove prostore za pranje, polnjenje in pakiranje steklenic. Tudi letos je vinarska zadruga pričela pripravljati skladišča, ogromne sode In cisterne, da bi tudi to jesen prevzela od svojih članov nad milijon litrov mošta. Mariborska vinar, ska zadruga se vsako leto pojavi na svetovnih tržiščih kot izvoznik večjih količin prvorazrednega vina iz severno-vzhodnega dela Slovenije. Samo v petih povojnih letih je izvozila in prodala v tujino nad 4 milijone litrov vina. Vse vir.o iz severnovzhodne-ga dela Slovenije prevzema za-druga od 1000 svojih članov, zasebnih proizvajalcev in od S1AJERSHA IZIM IZVAŽAJO CELO V ZDA 30 vinarskih in kmečkih delovnih zadrug. Da bi dobili odlične vrste vina za izvoz, strokovnjaki vinarske zadruge y svojem laboratoriju sortirajo in tipizirajo r.-ovo vino, opravljajo gradira-nje in pretakanje. Po končani kemični analizi vino napolnijo v steklenice in sode ter ga pri. pravijo za izvoz. Za izvoženo vino lastniki lahko prejmejo predujem, medtem ko šele po končani kemični analizi vina in ugotovitvi njegove kakovosti dobijo končno izplačilo. Tak način izplačevanja zadružnikov se je zelo obnesel, ker je vsak zadružnik zainteresiran, da čim bolje obdela svoje vinograde. Razen prevzemanja in nege vina sodeluje Vinarska zadruga tudi z Institutom za vinarstvo in vinogradništvo v Mariboru. Zadružnikom pomaga pri obnovi in urejanju novih vinogradov. Za člane prireja razna predavanja iz vinogradništva ter množične izlete v druge zadruge. Lani je vinarska zadruga s pravilnim ir.« umnim gospodarjenjem dosegla 2,615.000 din čistega dobička. Zadružniki so na svojem letnem občnem zboru sklenili, da bodo ta znesek uporabili za ureditev zadružnih domov, obnovo vinogradov, otroških vrtcev in poživitev kulturno prosvetnega dela. Z vestnostjo pri izvozu bo Vinarska zadruga v Mariboru lahko uvozila še mnogo modernih naprav, ki bodo olajšale delo zadružnikom. nevtroni Pri obstreljevanju najtežjih elementov n, pr. urana z nevtroni se njih jedra razcepijo v dva približno enaka dela, katera predstavljajo izotope eiemen. tov v sredini periodnega sestava z vrstnimi številkami od’ 34 do 57. Po večini so ti razcepni deli radioaktivni in razpadajo dalje, tako da oddajajo elektrone. Ker pa ie relativno število nevtronov pri najtežjih jedrih precej večje kot pri lahkih v sredini periodnega sestava, dobimo pri takih cepitvah vedno odvisne nevtrone. Pri obstreljevanju U 235 s počasnimi nevtroni se je poka- zalo še nekaj posebnega. Poleg nevtronov, ki odletijo pri cepitvi sami, odielavajo nevtroni še petem, ko je obsevanje že končano. Odkod so ti nevtroni, ali iz urana ali iz razcepnih produktov? Da so ti nevtroni po nastanku različni od nevtronov, ki nastanejo pri sami cepitvi, je jasno, ker j.e čas jedrnih cepitev krajši kot 10—12 sekunde, zakasnele nevtrone pa so opazovali še več minut po prenehanju obstreljevanja. Problem je bil sledeč: v teku ene minute je bilo trgba s kvalitativno kemijsko analizo ugotoviti enega ali dva izmed: skoro 30 elementov, ki nastanejo lahko pri cepitvi urana in izmeriti njegovo razpolovno dobo. Torej precej huda zadeva. Prvi del poizkusov je potekal tako, da sq raztopino uranine-ga nitrata UO 2 (NO 3)2 obstreljevali z nevtroni. Ko so izključili ciklotron, so šteli s posebnim števcem število nevtronov v odvisnosti od časa, kar je dalo razpolovne dobe zakasnelih nevtronov Sedaj je bilo treba ie kemijsko ugotoviti, katerim elementom pripadajo te razpolovne dobe, od katerih je bila najdaljša 56 sekund. Zo. pet so raztopino UO 2 (NO 3)2 obstreljevali z nevtroni. Ko so prenehali z obstreljevanjem, je bilo treba takoj ugotoviti elemente, ki so pri tem nastali. 150 kub. cm raztopine UO 2 (NO 3)2, kateremu so dodali nekaj kub. centimetrov ogljikovega žvepleca (CS 2) ter nekaj miligramov kalijevega jodida (KJ) in kalijevega bromida (KBr) — katera sta potrebna kot nosilca za tako majhne količine, kj nastanejo pri cepitvah, — so obstreljevali kar v liju ločniku. Ko so po obstreljevanju hitro pretresli, se jč CS 2 obarval vijolično (kar je kvalitativen kemijski dokaz za jod). Odločili so raztopino od CS 2 in v vsakem delu izmerili razpolovno dobo. Raapptlovna doba joda v CS 2 je bila 23 sekund. Razpolovna doba elementa, ki jg ostal v raztopini je znašala 56 sekund in dokazali so, da je to brom 87. Zakasneli nevtroni odletava-jo torej iz razcepljenih produktov in imamo tako nov tip radioaktivnosti, nevtronsko radioaktivnost. Smotrno dviganje kvalitete; kakor znižanje cen po štednji in načrtni organizaciji bo pol enakih cenah avstrijski proizvodnji spet zagotovilo njeno prednost na svetovnem trguj K temu bodo že objavljeni, oziroma neposredni predstoječl ukrepi, brez dvoma ugodno vplivali. Udeležba sosednih držav, Ita; lije in Jugoslavije, kakor Nem-čije s svojimi kolektivnimi razstavami ter pomembno števila! avstrijskih razstavljalcev, kakor pričakovani obisk številnih inozemskih interesentov, je dalo letošnji beljaški razstavi spet mednarodni značaj. 2e tedne pred razstavo se je šteJ vilo prijavljenih razstavljal-cev nasproti lanskemu letvi znatno zvišalo. Iz tega dejstva sledi, da beljaška razstava, ki si lahko lasti že gotovo tradicijo, iz trgovskega gledanja ih udeležbo v letošnjem letu stremi za razširjenem prodajalnah možnosti. Za beljaško razstavo pomeni visoko število razstavljalcev! spoznanje, da pripada prireditvi sami in mestu Beljaku nai križišču važnih prometnih linij in starodavnih trgovskih poti in s tem v zvezi izredno ugodJ na prometnopolitična legaj važna naloga, namreč: postati avstrijska vrata na jug. Ob razstavnih dneh je v Beljaku bivajočim obiskovalcem od blizu in daleč ne samo mesto in okolica s svojo priznano naravno lepoto napravila! ugoden vtis, temveč doprineslo! dokaz, da so obnovitvena delal v vojni težko preizkušenega mesta Beljaka skoraj zaključena. Meato ob obrežjih Drave, ob trikotju treh držav —■ Avstrije, Jugoslavije in Italije — je kazalo te dneve tudi na zunaj vidno znamenje razstave. Zastave ir.< veliki transparenti y nacionalnih barvah Avstrije; Jugoslavije in Italije so opozarjali na vseh pomembnejših točkah beljaških cest, predvsem pred glavnim kolodvorom in ob razstavnem prostoru, na njeno mednarodno pomembnost, ki je bila letos še obsežnejša kakor lani. (Po aSlovemkem vestniku))) jeisi Rusi imajo pod oblastjo najbogatejše avstrijske predele, kjer je industrija najbolj razvita, t. j. severnovzhodni del Avstrije okoli Wienerneustadt-a St. Poelten-a in okoli Dunaja. Najvažnejši so brez dvoma izvozi nafte v okolici Zistersdor-fa. Avstrijci težko prenašajo okupacijo, a sovjetska je brez dvoma najhujša. Cim so vsi zasedli Avstrijo; so demontirali vrsto velikih tovarn in jih odpeljali v Sovjetsko zvezo. Odpeljali so lokomotive, vagone, okoli polovico donavskega ladjevja. Vse to so proglasili za vojni plenj Na ta način so postali lastniki 211 avstrijskih podjetij, 32 petrolejskih podjetij in 102 tisoč ha zemlje. Kar je pri vsem tem najvažnejše, je to, da so pod sovjetsko upravo ključne industrijske panoge, nafta, lokomotive, turbine, steklo. Najznačilnejši za sovjetska* eksploatacijo je primer nafte. Avstrija producira tako ve"ke količine nafte, da bi lahko ne samo zadostila notranjim potrebam, temveč tudi nafto izvažala. Vse to bi bilo, če ne bi bili vsi izvori pod sovjetsko oblastjo. Zato se lahko reče; da Avstrija sploh nima naftej Od 900.000 do 1 milijona ton nafte, ki jo Avstrija proizvaja, Rusi dajo za avstrijske potrebe samo 300.000 ton, a ostalo izvažajo v dežele svojih satelitov, oziroma domov. Da bi bil izvoz nafte lažji, so napravili celo dva naftovoda. Posebna oblika eksploatacije Avstrije je tudi — tihotapstvo hliiga Čeprav se zdi smešno; vendar na ta način Rus« o-gromno škodujejo avstrijskemu gospodarstvu. Rusi izvažajo V Avstrijo ogromne količine blaga predvsem tobak in alkohol; ne da bi plačevali carino. Na ta način ustvarjajo pravi dum-ping, ker prodajajo svoje blago po izredno konkurenčnih cenah in s tem škodijo domači proizvodnji. Avstrijski finančr4 minister je izjavil, da samo od takega uvoza vina izgublja država vsakega pol leta okrog 35 milijonov šilingov. Pa ne samo v Avstrijo, tudi preko Avstrije se razvija živahen tihotapski promet. Gre za najneverjetnejše stvari nabavljene na črnem tržišču, gre za desetine lokomotiv, za kovine, za cele tvornice, za nemško orožje, avionske motorje) Ves ta material se nabavlja na črni borzi in pošilja preko Avstrije v Sovjetsko zvezo. Jasno je, da sovjetske izjave o avstrijskem vprašanju še zdaleč niso platoničnega značaja; Glavni namen Rusov je, zadržati avstrijsko vprašanje, zaradi strateških razlogov in zaradi ogromnih koristi, ki jih ima Sovjetska zveza pd okupirana Avstrije, \ I F\ T“ i i P* Nad zahodnimi Alpami se zbili n S* M P rajo viaiae tropske mase. Za- y rVLIVlL ra<** tega ^ tem ne^aj ne' viht, ki pa ne bodo vpli- vale na vreme na našem področju. Vremenska napoved za današnji dan pravi, da bo danes lepo vreme. Obenem se zna toplota še precej po-Večati, Morje bo mirno. STRAN 4 ! 'I jr, m mm ZADNJA POROČILA pil 8. AVGUSTA 1*511 I! a s 1C ' ;!!:.::. ::: ........ ........... • ¥ 1» IlijlJ ■ H : f -V lj I :'i‘ i: i: if ii * , 11 1 '.1 i I RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 14.35: Igra vaški sekstet iz Portoroža; 19.00: Hrvatske irj dalmatinske narodne pesmi. — Sloveinija: 12.40: Zabavna ba; 18.40: Preludiji Chopina, Bodkiewicza, «3™°, ninova in Skrjabina. — Trsi II.: 13.00: kkjv,; piar.'isti; 21.45: Iz čeških logov in gajev. lrst -12.00: Melodije in romance, alas- NOVA P0GA1ANIA meti obema Itoičijama Ameriški visoki komisar o pogajanjih za rešitev gospodarskih vprašanj med Vzhodno in Zahodno Nemčijo in o mladinskem festivalu v Berlinu • Opozoril je Zahodno Nemčijo, naj ne prisili zaveznikov, da bi se .pogajali na konici meča" PODOBNE IZJAVE Molotova In reklamnega agenta BEiBUN, 7. — Ameriški vi-■oki Icomisar v Nemčiji. John Mac Gioy je imel danes tiskovno konferenco, m:.d katero je zatrdil, da so v teh dneh pogajanj^ rnfcd zastopniki Vzhodi, ne in Zahodne Nemčije z namenom, da urede vprašan ja izvoza iz Berlina v Zahodno Nemčijo in na sovjetsko pod-KUčfje. Izrekel je upanje, da bo mo&oče a temi pogajanji rešiti ta vprašanja. Ko je govoril o sedanjem svetovnem niJadin-sktru festivalu na vzhodnem delu Berlina, je Mac Ciov označil ta festival kot ((manifestacijo. katere namen je preprečiti hrup vojnih priprav in novih napadov z druge strani Železne zavese«. Mac Cloy je opozoril Zahodno Nemčijo, naj ne skuša pri-Bdliti za?veznikov, da bi &e pogajali «n» konici meča«. Za Zahodno Nemčijo bi bilo zelo nevarno, če bi se prenehalo ■adiekmunjfc z zavezniki. «Sedaj ekušaijo stari nacisti in možje SS, znova pričeti s starimi nameni in hujskati br^te enega proti drugemu«, je dejal Mac Cloy. Ameriški visoki komisar Je na*to govoril o ukaziu, ki ga jo oseibno izdal, naj oprest* vseh obtožb dr. Hansa Keenrit-za. bivšega častniga informacijske službe Wehrmachta, ki so ga obtoževali Nemci, da je pomagal Huscm ugrabljati prebivalce zahodnega Berlina. Mac Cloy je izjavil, ciia je bil Kem-ritz dvojni agent, in je delal takoj po vojni za Ruse in Američane' Ameriške ofclasti v Nemčiji Ra ščitijo, ker je «skupni rezultat njegove dvojne špijonaže izpadel v našo korist«. To ne glede na <ijonaže», je zaključil Mac Cloy. 11 držav proti omejitvam na Sueškem prekopu 'Angleško zunanje ministrstvo o včerajšnjih izjavah egipčanskega zunanjega ministra LONDON. 7. — Predstavnik englelikega zunanjega ministrstva je danes komentiral vce rajšnje izjave egipčanskega zunanjega ministra im dejal, da go po angleškem mnenju vrata za pogajanja za obnovitev an-glo-egipiianske pogodbe, še vedno odprta. Predstavnik je še povedal, da govor, ki ga je imej Morrison 30. junija in katerega je omenil egipčanski zunanji minister Šalah BI Din paša, ni vseboval ničesar, kar bi moglo izzvati neugocten odmev v Egi&tu. Angleški poslanik v Kairu, Str Raph Stevenson. pa jfc danej predložil egipčanski vladi noto novozelandske vlade, ki se pritožuje zaradi omejitve prometa po Sueškem prekopu. V tej noti je novozelandski zunanji minister govoril o škodljivih posledicah, ki jih povzročajo gospodarstvu Nove Zelandije, te omejitve in izrazil upanje, da bo Egipt zncva uvedel svobodo plovbe po prekopu. Obenem pa je prepričan, da bodo odločitve, sprejete v Varnostnem svetu, pomagale odstraniti ((nespametne ukrepe« egipčanske vlade za omejitev svobodnega prehod^ preko kanala. Nova Zelandija je že enajsta država, ki je protestirala proti omejitvam Egipta glede plovbe po Sueškem prekopu. Kakor se je danes zvedelo v New Yorku, bodo ZDA, Anglija in Francija zahtevale v Varnostnem; svetu-, ki se bo sestal v četrtek, naj odobri resolucijo, ki zahteva, naij Egipt preneha z omejitvami plovbe, po Sueškem prekopu in poudarja, da, bi nadaljevanje te blokade ogrožalo mir v Palestini. Vse tri države so dianes zvečer dosegle sporazum o besedilu te resolucije Im jo razdelile me« predstavniki' držav, ki so zastopane v Varnostnem »vetu, obenem pa tudi zastopnikom Egipta, Izraela in Iraka. Resolucija ne omenja konvencije v Konstantinoplu iz leta 1888, glede Sueškega prekopa, konvencije, ki naj bi jo Egipt, po izraelskih trditvah, seda j tudi kršil. Resolucija se omejuje na posledic* blokade, zlasti glede na izraelisk->-egipčansk[ sporazumi o premirju. ATENE. 7. — Pri manevrih ameriške 'mornarice ob poskusnem izkrcanju na otoku Kreti, ja neic ameriški tank zletel v’ zrak. Naletel le na mina Na manevrih jt sodelovalo 120 ar m er iških tankov. „Borba" o protijugoslovanskih ciljih moskovske vlade in bivšega kralja Petra BEOGRAD, 7. — Pod našlo-vem «Kralj iz reklamne hiše in podpredsednik iz Moskve pri istem jalovem delu«, prinaša jutrišnja «Borba» članek, v katerem primerja nedavni govor Molotova v Varšavi z izjavami, ki jih daje reklamni a-gent hiše «B°y de Gruit Con-sustants Incorporated«, bivši kralj Peter. Ta kralj brez prestola, piše list, daje razne inr tervjuje in predava o demokraciji, tisti krvavi demokraciji pendrekov in monarhofa-šizma, ki je držala podi svojim terorjem Jugoslavijo dve desetletji. Molotov pa se kot predstavnik pooblaščene kaste nosilcev terorja in genocida v ZSSR, pridružuje y slovarju in v ciljih reklamnemu kralju. Prav tako govori o demokraciji, nič manj krvavi kot monar-hofasistični. Kot sita nekoč, tako Peter, kot Molotov pozivala jugoslovanske narode k uporu, tako Peter danes čaka nekak «trenutek», Molotov pa kriči, da bo «priše.l čas«.. Dva kom-panjona, poudarja list, ki sta med vojno zelo iskreno sodelovala, sta prišla na isto. List v zvezi s tem opozarja, da je radio Moskva dolgo časa molčal o borbi jugoslovanskih enot in hvalil Dražo Mihajlo-viča. Prav tako Moskva ni hotela objavljati dokumentov, ki so dokazovali izdajalsko delovanje izdajalske emigrantske Vlade v Londonu. Takrat, pa še dolgo pozneje, je vlada ZSSR, v kateri je Molotov ena izmed glavnih osebnosti, pošiljala čestitke begunski vladi Petra Karadjordjeviča, njeno poslaništvo y. Moskvi pa je bilo povišano 2 veleposlaništvo. Mar je torej čudno, če je še danes med obema toliko sličnosti in že oba vidita v svobodi Jugoslavije ono, proti kateremu se morata boriti v interesu svojih reakcionarnih ciljev. «Borba» poudarja, da je biv-Si kralj Peter že prej dajal razne izjave o Jugoslaviji, kar delajo tudi številni predstavniki moskovske vlade. V izjavah se večkrat popolnoma strinjajo eden z drugim. Molotovljev govor v Varšavi je samo er# primer soupadanja protijugoslovanskih ciljev moskovske vlade in bivšega kralja Petre, Od obeh vlada ZSSR, zlasti ker predstavlja državo, nosi večjo odgovornost Za vojnohujskaško politiko, kot privatno bivši kralj Peter. Poslednjemu preostaja samo to, da išče uteho pri svojih' moskovskih somišljenikih, zaključuje list. Sedaj je odgovoril predsednik pakistanske vlade KARAČI. 7. — Razprava med pakistanskim in indijskim ministrskim predsednikom glede vzrokov sedanje napetosti med obema državama se nadaljuje. Danes je pakistanski ministrski predsednik odgovoril na včerajšnje Nehru-jeve trditve in obtožil Indijo, da skuša _ z vojaškimi sredstvi zadovoljiti svoje »nepravične in neosnova-ne zahteve« v Kašmiru. Lia-quat Ali kan je zatrdil, da pomeni indijsko stališče-izivanje OZN. ((Napravil sem, kar -je bilo v moji moči za obdržanje miru. Sedaj mora svet soditi, kdo od naju ima prav». Pakistanski ministrski predsednik je zaključil, da je mirovni načrt Pakistana v peiih točkah imel edini namen v tem da ((ččuva mir in reži naša nasprotja. Pomanjkanje papirja na zaključni seji UNESCA Tor res Godet izjavlja, da so v nevarnosti pravica do vzgoje, do kulture in obveščati ja. PARIZ, 7.. — Na zaključnem zasedanju konference UNESCO, je vodja te organizacije Torres Bedet govoril 9 veliki nevarnosti, ki grozi vzgoji in mednarodnemu razumevanju ob pomanjkanju papirja za tisk. Položaj je posebno težak zaradi vedno višjih cen in neenake razdelitve dobav v številnih državah. Sole in univerze že občutijo pomanjkanje in visoko ceno knjig in zvezkov. Druga žrtev v tem položaju je neodvisni tisk, katerega usoda bo, da bo izginil, ali pa postal luksuzni izdelek, ki si ga ne bo mogel nabaviti človek z ulice, če se stvari ne bodo zboljšale. Same pravice človeka so v nevarnosti: pravica do vzgoje, pravica do kulture, pravica do obveščanja. ((Obračam se torej z živim pozivom na vse vlade«, je zaključil Torres Bodet, «da zaradi resnosti tega vprašanja pedvzamejo skupne ukrepe, ki bi vsebovali: 1. Veliko povečanje proizvodnje papirja za časopise in za knjige. Poslužijo naj se drugih surovin, in olajšajo dolgoročne investicije z mednarodnimi sporazumi; 2. Pravično razdelitev sedanjih dobav papirja, dokler ne bo proizvodnja dovolj velika, da bo zagotovila dejanske potrebe vsake države«. Študijski programi OZN sedaj podvojeni Združeni narodi so dali nad 2.000 podpor za nadaljevanje študij NEW YORK. 7. — Po pregledu Združenih narodov, ki so ga danes objavili, so podelili Združeni narodi in posebne ustanove organizacije letos nad 2000 študijskih in šolskih štipendij ter drugih podpor ^ za mednarodno nadaljevanje študij. To je približno še enkrat toliko kot lani. Zlasti so Združeni narodi in njihove ustanove pomagale strokovnjakom iz zaostalih področij, da So študirali nove metode, ki bi bile važne za gospodarski in socialni napredek njihovih domovin. Te študijsKe podpore se delijo v dve veliki kategoriji: v individualni in v skupinski študij. Nad 1470 štipendij so podelili za individualni študij na najrazličnejših področjih, tako zlasti na področju gospodarskega napredka, socialnega blagostanja, javne uprave, delovnih vprašanj, poljedelstva, vzgoje, fizikalnih znanosti, javnega zdravstva in otroškega skrbstva. Lani so podelili okoli 660 štipendij te vrste. Na skupinski študij odpade 600 štipendij, ki obsegajo zlasti študij poljedelstva, prehrane, zdravstva, pomoči otroku gospodarskega razvoja, Lani je bilo teh štipendij 380. V splošnem so študijske štipendije omogočile strokovnjakom, da so prebili več mesecev v državah, v katerih so lahko izpopolnili svoje znanje. Kandidate so običajno imenovale vlade članice. Pregled nato navaja podrobno šolske programe. Med individualnimi štipendijami navaja tudi, da je WHO podelila osmim jugoslovanskim strokovnjakom študijske štipendije Združenih narodov za proučevanje novih ameriških in angleških metod za pomoč telesno pohabljenim osebam. ims«1! l. 5. Truman se pritožuje WASHINGTON, 7. — Ameriški predsedlnik Truman je v ptomu predsedniku komisije za nakaizila zlbiornice, obžaloval da je ameriška predstavniška zbornica zmanjšala ameriški prispevek OZN in drugim mednarodnim ustanovam. Truman poudarja v tem pismu, da «če ZDA ne bodo dsle svoje polne podpore tem organizacijam, bo v nevarnosti njih moralni položaj njih pravica do močnega g’la6u pri vedenju njih zadev, pray tako pa tudi sam obstoj teh organizacij in. vse njih delo za mor in napredek v svetu«. ii II i iipii iii ,11 ii! i : •iji*1 t • * Vode so »e sedaj umaknile s poplavljenega Kansas Cityja v svoje struge. Vendar so Potile Za seboj veliko opustošenje. Veliko škode so povzročili požari v mestu, ko so eKspioai- J . ... . i i v . » rA. ____Z: - — 7 n n c« nafta zažigala hiše. ki še niso bile popolnoma prinesla s seboj tudi ogromno blata. Na naii sliki vidimo, da bodo rali bencinski tanki in k plavajoča goreča pod vodo Povodenj fe prinesla s seboj tudi „ imeli še veliko dela, prredno bodo mogli očistiti železniško postajo v Kansasu pokriva progo 30 cm visoko. blata, ki Novi jugoslovanski prvaki v boksu BEOGRAD, 7. — Novi jugoslovanski prvaki v boksu so naslednji: Stevain Paljič, mušja; Nikola Netkovič bantam; Ste-van Redi v peresni; Jovan Stefanovič v lahki; Sovljamiki y polwelteir; Stevan Goljič v welter; Veljko Keni* v polsrednji; Miloševič v sntdnji; Nikolič v poltežki in Križman v težki kategoriji. Borbe za državno prvenstvo so se končale včeraj na stadionu Partizana. Najlepša borba je bila v peresni kategoriji med Redlorr« in 2ivkovičem. Zanimiv je bil tudi nastop Pavla Sovljan-skega. Dvomljivo srečanje BOSTON, 7. — Bivši svetovni prvak y srednji teži Rocky Graziano je bil proglašen za zmagovalca nad Chuckom Hun-terjem, črncem iz Clevelanda. Po dveh rundah boksa v Boston Gardenu in potem ko se je zdelo, da je Hunter premagan, je sodnik Ed MacDonal izjavil. da niti eden, niti drugi boksar nima pravice do nagrade. Nekaj minut zatem pa je predsednik komisije Peter Norton javil, da je komisija proglasila za zmagovalca Grazia-na in mu dodelila nagrado. Strokovnjaki io občinstvo se niso mogli znajti o’° teh nasprotujočih si izjavah. V prvi rundi je zmagal Hunter z majhno prednostjo. V drugi pa je Graziano dvakrat udaril Hunierja z močnima desnima udarcema, tako da »e je zrušil. Graziano ga je ie obdeloval ob vrvi. Takoj po tej runr dj je dal sodnik izjavo, da srečanje ni veljavno, nakar je sledila šele odločitev komisije. Graziano in Hunter sta protestirala. Premagani je izjavil, da je uporabil vse svoje sile v tem srečanju, Graziano pa da je zmagal samo zaradi svojih udarcev. USPEH „SSD PROLETER" tudi na dirki v Novi Gorici Koprski klub dobil „ pokal Primorske" V nedeljo so se kolesarji koprskega «SSD PROLETER« res izkazali r;a vseh dirkah, na katerih so sodelovali. Mladinci so skoraj brez konkurence zmagali v Trstu, kjer so zasedli prva tri mesta. Amaterji pa so imeli mnogo težji posel. Kosali so se namreč 7. najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji v Novi Gorici v dirki za »Pokal Primorske«, ki jo je organizirala kolesarska sekcija «SSD 2elezničar» iz Nove Gorice. Kolesarji Partizana, Dinama, Jedinstva. BSK, Železničarja iz Nove Gorice, Železničarja iz Ljubljane in Proleter.ia iz Kopra, so prevozili 120 km dolgo progo, ki je vodila iz St. Petra v Ajdovščino, Predmejo, Lokve, Cepovan, Sv. Lucijo, Tolmin, Kanal in Solkan, skozi St. Peter v Novo Gorico, kjer se je na cilju zbrala številna mno-žica. Dirka je bila zelo naporna predvsem v prvem delu iz Ajdovščine do Tolmina, ko so kolesarji imeli mnogo defektov. V tem delu se je dirka tudi odločila. Pobegnila sta namreč Lulek in Kuret in si pri nekaj kilometrih zagotovila preko minuto prednosti, ki se je potem izkazala kot odločilna. Lov na pobegle je organiziral Perne, skupaj z Petrovičem. Si. ronijem in Gardosem, vendar ta ni uspel, ker je čelna dvojica sporazumno vodila do cilja, kjer je odlični šprinter Lulik prehitel za kakih sto metrov našega Kureta, ki je tako častno zasedel drugo mesto. Minila je več kot minuta, preden se je pojavil na cilj Perne, ki se je v drugem delu proge ločil od ostalih. Dolgo za njim so prišli Petrovič. Gardos vsi ostali. zasedlo prvih pet mest. Uradni končni plasman je bil nasleden: 1. LUI.1K JURIJ. ((Železničar« iz Nove Gorice, ki je prevozil 120 km dolgo progo v 4 urah 2.07 min.; 2. Kuret Karlo, «Proleter«, 7 sekund za prvim; 3. Perne Vinko, ((Železničar«, Ljubljana, 1,16 min. za prvim; 4. Petrovič Veselin, «Partizan», 10,09 min. za prvim; 5. Gardos Attilio. «Proleter», 19,12 min. za prvim. PnS Nacionalisti za združenje z Jordanijo Izjavljajo, da so imperialistične intrige in arabski nacionalizmi preprečili združitev med obema državama BAGDAD, 7. — Vodstvo nacionalistične stranke Isliqlal je danes objavilo proglas v katerem izjavlja med drugim, da je treba iskati edina vzroka, zaradi katerih nii prišlo do združenja med Irakom in Jordanijo, v intrigah imperialistov in arabskih egoizmih. Nadaljevati moramo z gibanjem za to združitev, ki bo prvi korak za združitev vsega arabskega sveta. ki bo mogla edino pomagati Jordaniji, da se bo rešila vezi z Veliko Britanijo. To je prvi odmev na glasove, ki so krožili ob umoru jordanskega kralja glede morebitne združitve med obema hašemit-skima kronama v Iraku in Jordaniji. KINO V TBSTJI ExceIsior. 16.30: ((Divja R. Taylor, B. Donleyy. ,,, Nazionale. 17.00 ((Velika R. Cameron, A. Booth. Fenke. 17,00: ((Skrivnostno » nuli soprog« A. Slieri*« 0’Heefe. . pj. Arcobaleao. 16.00: {(Gianni ra | notto v tujski legiji«. m Astra Hojan. 17.C0: le« G. Montgomery. ft(, Alabarda. 16.00 lor, A. Dahi. Azzurro. 16.00: Uspel nastop jugoslovanskih kajakašev BEOGRAD, 7. — Zahodno-nemška kajakaška zveza je po; vabila slovenske kajakaše. naj sodelujejo na mednarodnem slalomu kajakov, ki bo sredi tega meseca v bližini mesta Thalkuerchen. Na svetovnem prvenstvu v slalomu kajakov, ki je bilo konec junija v Steyr v Avstriji, so jugoslovanski ka-jakaši dosegli četrto mesto za Avstrijci in Nemci ter pred CSR, Francijo, Luksemburgom, Belgijo, Anglijo in Dansko. Tenis v Hamburgu BEOGRAD. 7. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Hamburgu je jugoslovanski teniški igralec Branovič premagaj najboljšega avstrijskega teniškega igralca, Hansa Redla v štirih setih. Mitič pa je v petih setih premagal Argentinca Weissa. Petrovič je igral z Von Crammom. Zadnji je zmagal. V drugem dnevu mednarod-in j nega teniškega prvenstva je Davidsor.' (Švedska) premagal - ‘ 8:6, «Pokal Primorske« je dobil I Viero (Brazilija) z 8 «SSD Proleter« iz Kopra, ker 6:2. Garret (ZDA) je tolkel je največ njegovih dirkačev lUlricha (Danska) s 6:4, 8.6, b.z. V nedeljo bo znan zmagovalec ameriškega področja za Davisov pokal MONTREAL, 7. — S tem, da je Kanada zmagala tudi v zadnjih dveh tekmah s Kubo, je to srečanje zaključila z rezultatom 5:0, in prišla v semlimale ameriškega področja 'teniškega tekmovanja za Davisov pokal. V petek, soboto in nedeljo bo v Montrealu srečanje z ZDA za finale na tem področju. Kanada se bo prvič po 18 letih borila v finalu z ameriškimi predstavniki, ki bodo Richard Savitt. Arthur Larsen, Ton.y Trabert in Budge Patty. V. ZDA so izibiro Pattyja precej kritizi-, rali. Najbrž bosta Savitt in Larsen igrala v »inglih, Trabert in Patty pa v parih. Pred svetovnim kolesarskim prvenstvom MILANO, 7. -- Na svetovno kolesarsko prvenstvo so se že prijavile Avstralija, Avstrija, Portugalska, Južna Afrika, Švica. Švedska in republika San Marino. Te države »o tudi že poslale sezname svojih tekmovalcev. Avstrija bo tekmovala na vseh dirkah; nastopili bodo profesionalisti in diletanti. Portugalsko bo zastopal samo Arne-rigo Raposo, ki bo tekmoval samo v zasledovalni dirki za diletante. San Marino se bo z dvema dirkačema udeležila cestnih dirk za diletante. Švicarsko moštvo bosta vodila Hugo Koblet in Ferdi Ku-bler. Vsega skupaj bo prišlo 23 švicarskih dirkačev. Koblet bo sodeloval na cestnem tekmovanju in na prvenstvu v zasledo vanju. Prejšnjo nedeljo je osvo jil švicarsko državno prvenstvo v tej dirki. Ob tej priliki je tudi ižjavil tisku, da misli v kratkem zboljšati svetovni rekord v enournem dirkanju. Sedanji svetovni rekord drži Fausto Coppi g 45.871 km. Švicarsko mcitvo bo sestavljeno iz 11 diletantov in 12 pro-fesionalistov. Raziskovanja rakovih obolenj LONDON, 7. — iz letnega poročila britanskega imperialnega društva za raziskave obolenj raka je razvidno, da vršijo v Veliki Britaniji stalne raziskave o vzrokih rakovih obolenj, o načinih, kako se te bolezni obvarujemo in kako jo zdravimo. Čeprav društvo ni objavilo nobenega senzacional nega odkritja, vendar pa je iz letnega poročila razvidna obsežnost društvenega dela. Poročilo, ki ga je priložil profesor R. W. Scarff, pravi, da si je društvo v nadaljevanju o-snovnih raziskav o značilnostih raka postavilo za cilj, da odkrije spremembe, ki se dogajajo v celicah. Predvsem so skušali ugotoviti vzroke teh sprememb, in če spremembe vplivajo na nadaljno delitev celic. Vedno bolj postaja jas r.o, da ne predstavlja rak enega samega problema, temveč da imajo razne oblike te bolezni različne izvore, in da se bolezen različno ponaša z ozirom na okolje. Za raziskvalce rakovih obolenj so se odprla nova obzorja. Sodelovanje med učenjaki različnih znanosti je pospešilo tempo raziskav. Iz poročila sira Ernesta Kenna\vaya je razvidno, da kajenje vsaj delno povzroča raka na pljučih. Nov rudnik antracita LONDON, 7. - V. Cynheidre, na področju Swansea, so odkrili sedem novih bogatih ležišč najboljšega antracita, ki je kot znano najdragocenejša vrsta premoga na svetu. Nova ležišča cenijo na sto milijonov ton. Na tem svetu bodo zgradili rudnik, ki bo najvefiji te vrste v Britaniji in bo veljal sedem in pol milijona funtov šterlin-gov. Cenijo, da bodo v novem rudniku pridobili leta 1962 že 1 milijon ton antracita. V rudniku, v katerem bodo uporabljali horizontalni način rudar jenja, bo zaposlenih 345o rudarjev. Vse naprave bodo električne. V obstoječih britanskih rudnikih antracita v Walesu nakopljejo 90 odst. britanske proizvodnje antracita in sicer 3 milijone ton iz globinskega kopa in 1 milijon ton iz dnevnega kopa. Očala so pripomogla k odkritju penicilina LONDON. 7. — Iznajditelj penicilina vir Aleksander Fleming, j* nft otvoritvi razstavt-opticnih izdelkov v Londonu na kateri razstavlja svoje izdelke približno 100 britanskih tvrdk, izjavil, d!a imajo pri od kritju’ penicilina svoj delež tudi tovarnarji očal. Pričetek odkritja, je pojasnil sir Fleming, je bilo opajzovainot' n.c znatnih sprememb v izglcd-u bakterij katere je gojil nu p-lo-šlči. umazani od plesni. »Brez očal ne bi nikdar opazil te ,ypre-membp. kulturo bi zavrgel im ne bi odkril penicilina«, }f zaključil sir Aleksander Pie-1 ming. ((Zaseda« I ((Zgodba^ ja Wassella» Gary CoOP*^ Garibaidi. 15.30: «DvanajSt> če očka« M, Loy, J. Ideale. 16.30: ((Ljubezen«« pust» Van Johnson*. .. Impero. 17,00: ((Romanti£i’»i stolovščina«. G. Cervi, A. Vlale. 16.00: ((Junaški P°dv*lK J. Italija. 16.00: «Laguna st^1 VVeissmueller. Marconi. 16.30: «GlaS v srcu« F. Forti, B. Gigli' ^ Massimo. 16.00: «Stekleni ček« A. Laaid, V. lake. t Nevo Cine. 16.00: «Lov na “ ka v Arktiki«. Orieon. 16,00: ((Rdeča h'i*a* binson, J. Anderson. Radio. 16.00: «Vlak z nor«1” Parker, M. Chaproann. m Savona. 16.00: «NepremagUlvl Gurk«, VVallace Beery. POLETNI KINO: ..... Javni vrt. 20.45: ((MsSčeva!^ Rojan. 20 in 22: «Zara» sem morilec«. -)((l F. Severo. 20.45: «Mr. B*** gre v zavod«. , Mf. Skcljet. 20.45: ((Ameriške Brocchetta. 20.45: «MonteK> dama«. Vittoria. 20.15: «ProceS». RADIO JueosiovASS*® coaiE thhTA SREDA 3.8.1951. Oddaja v slovenščini: . AiM Poročila ob 7.00, 13-30'.rf 23.05. — 7.15 Jutranja "J, je 13.45 Plesne melodije. 1 mornih del slovenskih 5 mč Ijev. 14.30 Od včeraj do po* 14.35 Igra vaški sekstet toroža, 18.00 Glasba 18.15 Slovenski skladatelj' w I) sedi in glasbi. 19.C0 HrvaJV fialm. narodne^ pesmi. 21,petef I bena literarna oddaja: {..JjiiJ ljič Čajkovski. 22.00 ^ ^ Pele-Mele. 23.10 Glasba & noč. ,, Oddaja v italijanščini: 12.00 Glasba iz fiunjv llf Sodobna francoska Intermezzo. 20.00 kvartet op. 33/6. 20.45 z juga. » 1 O T E S 13* J 6.15-7.00 Lahek jutranji »V (plošče) 12.00 Koncert16 .i^J in valčki. 12.40 Zabavna 13.20 Pojdem u Rute- ■>. koroških narodnih !*' Nekaj skladb Jožefa Su*«: pf Zabavna glasba, 15.30-1"-,.. J nos iz Maribora. 18.001 rgjjj« red lahke glasbe. 18.40 Chopina, Bodkievvicza, V nova in Skrjabina. 19.10 « bavni orkester Radia w ^ jir 20.00 Ce želite biti kritik bena oddaja, 21.00 F. Iffi levski: Bele noči: s!ušn» 21.50 Glasbena medigra Spoznavajmo mojstre V^M Komentirana glasbena 23.30 Balade in roman«- T St S T II- j/i J 7.30 Jutranja glasba. **" vsakega nekaj. 12.10 R**J,j ska rapsodija. 12.26 Lan« i; ba. 13.00 Slavni piani*': ^ R. Strauss: Koncert. « sa*!!i orkester. 13.44 Rumbe fi! 17.30 Plesna glasba. J8' vi* Amerike, 18.15 Koncert no v a-molu. 18.45 ChpP! leneze in mazurke, ki iz raznih oper. 20.00 -uij koncert. 20.45 Vesela {nof 21.00 Pevski koncert j Dušana Pertota. 21-20 “ ',0« . baletov. 21.45 Iz čeških gajev. 22.00 Operetni 22.30 Čajkovski: Man/rea^, nlja. 23.02 Romance in 23.35 Polnočna glasba, »KISI I. 30<* 7,45 Jutranja glasba. * $4 kester modernih rittnov • kester modernih ruliiov 12.00 Melodije in rom?-% Nnvi svet. 12.30 Klavir5* 1* 13.25 Operetna Tretja stran. 14.10_ Novi svet. tet. ba. 17.30 Spored *fiJv Filippinl In njegov on«’ \tj Glas Amerike. 19.15 Gl«gj» 22.:l? a* „ T* Melodičen orkester, 23.» glasba. mov. 20.30 Koncert Evr ^ jj(;, «Ce.sar» trodejanka. c-ert Kvarteta Radia 1 • p- ................................................ dobimo sodnijo!» varila gospa Ana in se se «Tako, sodnijo?* je z viso- vedno ni mogla ujeti. «Za-klm glasom dela gospa Ana. radi mene! Jaz vam ne za- ............................. .....m............... minili......................................................................................... u.,.,....................................................................................................................................................... - lil"* «Zato nas pa obl--rajo», se je hudovala županja, «ker kaj imamo. Sama zavist jih je, teh ljudi-Podržajev Janko, Podržajev Janko, prav na tega Čakamo! Kaj pa naj storim?! Pota mu ne morem prepovedati mimo hiše, oM mu ne smem izkopati, da ne bi pogledal Julke; ali mu naj jezik lzrujem, da ji ne bo več rekel «Dober dan!» In sploh, nasa zijala, kaj Do tak otrok, saj vidiš, da je 6e vsa neumna.» «0, to nift ne de,» Je nedolžno rekla gospa Ana, «saj nekaterim se Se prav poda, Ce so neumne.» «CakaJ», sl je mislila županja, «zdaj pa prideš ti na vrsto.» Oberoč je ljubeznivo prijela sestrično za desnico in rekla: «Eno novico ti pa vendar vem povedati, Poml sli, Ana, tez štirinajst dni gre moj mož se z dvema od boirnikoma k sodnemu predsedniku v mesto, stvar je že dalet dozorela: v Muhobor Ta vest jo je presenetila. Saj govorice so se Cule, da sl Muhoborci žele sodnijo. Pa kdo bo željam in govoricam pripisoval kaj važnosti! Zdaj ji ni bilo jasno, kako stališče naj zavzame nasproti nepričakovani novici. Vseka, ko jo je dražilo že to, da se županja veseli. Zaletel se ji je zrak, pokasijala Je in rekla: «Tako? Nisem še slišala.* «Da,» je rekla kar najsla-je županja, «stvar Je tako rekoč že dognana. Luški sodniji vzemo pet občin, sodniji v Račjem in sodniji v Robu pa tudi vsaki eno; vse te občine pridejo pod novo sodnijo. Par uradov boste seveda izgubili tu v Lučah; vem, da boste veseli, ko Imate samo škodo pri uradnikih.* In uživala je sladki sad maščevanja in zraven srkni la malo vina, da je s Čašo prikrila škodoželjnost, ki ji je preočitno zaigrala po licu. «0 zakaj pa ne!* je odgo- vidam sodnije, jaz ne, jaz vsakemu vse dobro privoščim. Seveda, ml smo prizidali dve stanovanji za uradnike, prizidali smo salon, tl stroški se nam morajo povrniti; Ce jih drugi ne povrne, Jih pa mora muhobor-ska soseska. Saj so doktorji na svetu!* «Prav Imaš*, je pritrdila resno županja, «3e je pravica na svetu. Skoda se vam mora povrniti. Ne vem, kdo je naročil, da zidate stanovanja in salon. Ce so Muho-borci naročili, naj pa Muho. borci plaCaJo. Prav imaš!* Stara okajena stenska u-tra je počasi in z naporom zabrenčala petkrat. Rezika je prišla luč prižigat. Gospa županja je planila kvišku. «Oh, križana gora, pet je že ln mož Je rekel, da morava še pred nočjo biti doma. Preljuba moja Ana, kdaj nas prideš kaj obiskat?* MUHOBORCI ^-i^~ ___ ITaPISAL FRAN MILČINSKI - FRIDOL1N ŽOLNA «Ostani še vendar, saj se tl nikamor ne mudi, počakaj vsaj še do večerje!» «Pri vas tako hitro čas mine — kje je neki Julka? Bližnjo nedeljo vas gotovo pričakujemo.* Tako sta se prisukali v ve. žo. V kuhinji sta sedeli Julka ln Ančlka; Julka Je pestovala veliko sivo mačko. Ančlka pa je živahno pravi-la, ne ve se kaj, gotovo kaj takega, kar ni bilo prikladno za mamina ušesa, ker je zagledavšl jo hipoma utihni, nlla in se zmuznila ven. Mama se je zakregala za njo, naj reče hlapcu vpreči. Iskali so še «Zlatega volka*, pa Je spal in ga ni bilo vzbobnati. gospe in gospodični so se po. ljubile, gospe z veliko ognje, vitostjo, pa z žolčem v srcu, in odpeljan sta se gospa županja ln Julka - trikrat na. vkreber, trikrat navzdol — v Muhobor. Doma pa Je bilo Se malo poloma zaradi Podržaj evega Janka. Četrto poglavje RODBINSKI POSVET Drugo jutro je bilo po sv. Treh kraljih. Občinski tajnik in upokojeni nadučitelj Podržaj je stopal počasi po občinski pisarni, od peči, kjer se je ma. lo pogrel, do okna ln nazaj in premišljeval, ali bi si nabasal pipo ali ne in ali bi vzel kako pisarijo v roke ali Koleselj je zaprežen, I ne: nujnega ni bilo nič. občinskih pisarnah ni sploh niC nujnega — za tisto, kar je nujno, za tisto so orožniki. Pa vstopi župan: «Kaj novega, tajnik?* in gre po sobi gori in d9li. »Lačen sem In žejen*, Je odgovoril tajnik. «In pa prismoda, to si še pozabil povedati*, Je dostavil župan in glas mu je bil nasajen. «Kaj pa vprašaš, če sam bolje veš*, se je odrezal tajnik. To Je bila uvertura. Potem se Je župan ustavil in rekel: «Moja žena Je bila včeraj v Lučah. Saj za čen ko — da moja Julka ~ kakor da se med njima plete ljubezen. Tega kratkomalo ne trpim!* «Pra/v imaš!* je odgovoril tajnik. «Ali jl-m naj to uradno pišem v Luče, da ne trpiš takega čenčanja?* «Jaz ne trpim, da tvoj pob sili za mojo zijalo*, je Jezno kričal župan. Tajnik ga je začuden pogledal. «Cemu pa kričiš nad mano, mar sem mu jaz ukazal? Glej ga dedca!* «Ukazal! Braniti mu mo-raš, prepovedovati. Odtod ga poženi, lenuha! Nikar se ne reži tako neumno! Drugače te spodim s tajniškega stolca! j> «Spodi me no, župan, spo-dl! Sem radoveden, kje dobiš drugega osla, ki tl bo delal za te gToše: Se za to bak ne zaležejo. ■ Kar pa imas mojemu fantu povedati, mu lahko poveš kar sam. Nemara se te zboji, Ce prav zakriMS nanj, pa jo čarije se ne brigam dosti, . ampak to me jezi: v Lučah I kar popiha črez hribe in do ves svet govori, da tvoj Jan. I line.* «T1 si vendar oče*, Je župan pričel mirneje, «saj imas vendar kaj oblasti čre-zenj!* «Seveda sem oče, toda fant ni otrok, ima že svojih štiri indvajset let, pameten pa je bolj, kakor sva jaz pa ti vkupe. Gimnazijo Ima ln na Dunaju je bil, da se je vpisal v visoko Solo, lump pa tudi ni, kaj ga bo pestil star upokojen šomašter ln sestra, dan občinski tajnik! — Pa ti strahuj svojo zijalo!* «Saj jol* je vzkliknil župan In se je usedel, da se je omara ob steni zamajala. Sklenil je roki, gledal v tla in se spominjal, kako sta on ln žena sinoči sukala «zlja-lo». «Da te ni sram ljudi, da te zdaj nosijo po jezikih! Se pogledati ga ni treba! Ce pozdravi, slepa in mutasta bodi, se bo že odvadil. Tak lačen študent, nič nima, nič ni ln nič ne bo, Ce bo tako naprej študiral tukaj po Mu-hoboru. Tak ni zate, na kaj se pa hočeta vzeti?!* — In na ta lepa očetna ln mate- rlna svarila ln imela pokajoča se drugega odgovoriti ^ t «SaJ se nočeva vze-t*^ Imava samo rada-* slišano! Taki nazor11 pa Je vse vkupe Ie rlja? rtjo: Tajnik je enakom® ,, c\v * rost! Boli me P3 ml bega otrok. Pa ) dil svojo pot od Pe(r* J na in nazaj In niti «5 kinil svojega romali župan zopet povzel «SaJ vem. mlado®* it “■fi ............... 'Vy tvojega ni prav. d* PVj. sil drugod kakor P ^ ^ knjigah. Nič ne rC', tu: čeden je i« PoS p® ^ posten, toda od tc$ $t. živel. Tukaj dom® ^^ Izšolal za je&čne?**^ Ja, pa če Maituzal0 rost doseže — to x izprcvidlš, tajnik! ^0^ pošlji na Dunaj, ce če ne zmoreš, naJ s kruh izbere. Toka.' £ le leta trati in m0 zanj!» (Nadaljevani«1 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, eetrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, meseč« ^ ULICA SV. KRANCISKA redal 5U2. — upkava: - Pustni inoz einftKef * 93-808 ln 94-638 Agencija demokratičnega 11.5374. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTtCCHi st G. 111. nad. “Telefon »tev it. 20. — Telefonska St. 73-38. OOLASi: od 8.30- 12 in od 15 Odg. urednik 6TANISLA pre6__ ____________ 18, . Tel."73-38. Cene oglasov: Za vsak rr.-m višine v Jlrlni 1 stolpca: trgovski 60, finančno- postnl tekoči račun *a STO • ZVU: ZaložnUtvo tržaškega tiska, Za Jugoslavijo: T^žajkl^i^a^s^zavod3—apodniž.:iGorrfca1, ijK^^PeUtco*l-I?^CTel'i>lS(-32P-> Koper, Ul. Battistl 301a-I. Tel 70. LjubUana, TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoč, račun pr! Komunalni bank, v LJublJan. 6-1-90332-7. - Izaaja Založništvo tržaSkeKa tisk. D.ZO-Z-