OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo TsakoTTStln« ilskoTlne
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 24, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 125
EVA WADVILLE
Nagloma je preminila včeraj zjutraj Eva Wadville na potu v bolnišnico z ambulanco. Stara je bila 63 let in je stanovala na 1595 E. 27 St. Rojena je bila v Avstriji, dekliško ime je bilo Chafkonitch. Tukaj zapušča soproga Michaela in brata Johna. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, E. 62 St., v cerkev sv. Petra in Pavla na W. 7 St.
ter nato na pokopališče v Parmo. *
Pogreb
Pogreb pokojnega Augusta Aucin se vrši v sredo popoldne ob dveh iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče.
#
Popravek
V včerajšnjem poročilu o smrti Louise Zvaitz je bilo napačno poročano ime, in sicer bi se mor ralo glasiti Louise Zaitz. Toliko v blagohotni popravek.
"S. s. UNITED STATES" V NEW YORKU
NEW YORK, 23. junija—Najnovejši ameriški potniški parnik "8.8. United States" je priš&r: danes v newyorško luko. Na prvi Vožnji iz Newport News, Va., je bilo na krovu 1,300 potnikov, med katerimi so bili federalni Uradniki, senatorji, vojaki, zastopniki tiska, radija in televizije. Ladjo je posetil tudi trgovinski tajnik Charles Sawyer.
Poveljstvo ladje trdi, da bo "S.S. United States" najhitrejša potniška ladja sveta in da bo iztrgala "modri trak" ali znak največje hitrosti, ki ga ima sedaj angleška ladja "Queen Mary." Na svojo prvo prekooce-ansko pot bo šla ladja 3. julija, ko bo odplula iz New Yorka.
ACHESON V LONDONU
LONDON, 23. junija—Z letalom predsednika Trumana, Independence, je prispel v London ameriški državni tajnik Dean Acheson. Acheson je poudaril, da se bo razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Eden-om in francoskim Schumanom o vseh perečih vprašanjih. Prvo od teh vprašanj pa je nemško.
SENAT ODOBRIL POGODBO Z NEMČIJO
WASHINGTON, 23. junija— Senatni odbor za zunanje zadeve je odobril mirovno pogodbo z Zapadno Nemčijo. Sklep odbora bo imel velik odmev v svetu.
EDINSTVO REPUBLIKANCEV JE VEC KOT VPRAŠANJE
WASHINGTON, 23. junija—V svojem sinočnjem govoru, ki ga je imel general Eisenhower v Denver ju, se je Eisenhower bavil z zunanje političnim programom. Svetovni mir je najvažnejši problem—tudi Amerike. Da se ohrani svetovni mir, bo on kot bodoči predsednik Amerike, če bo izvoljen, uporabil vso predsedniško moč.
Eisenhower je nadalje obra-
v Calif orni] o
Na obisk v Californijo so se včeraj podali Mrs. Jennie Zelko iz 1064 E. 67 St., ki bo obiskala sina Johna, kateri služi pri policiji v Laguna Beach, Cal., in Mr. in Mrs. Anton in Josephine Krajec iz 892 E. 73 St. Na počit-*iicah bodo ostali tamkaj mesec dni. želimo jim srečno pot in obilo zabave!
^obiranje asesmenla
Jutri, 25. junija bodo tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. ^lair Ave., pobirali asesment za ^®koči mesec v spodnji dvorani, članstvo naj pazi, da pravočasno poravna svoj asesment.
čunaval z Taftom, zlasti kar se tiče spornih delegacij za republikansko konvencijo.
Na stran generala Eisenho-werja se je v zadnjem času postavilo nekaj upokojenih ameriških generalov, ki se čudijo, kako da more gerenal MacArthur nastopati zoper generala Eisen-howerja, ko je vendar Mac-Arthurjeva prikrita želja ta, da naj pride v Belo hišo v Washing-tonu—vojak.
Eisenhower je razočaral
Z merodajne demokratske strani se ne skriva začudenje nad volilno agitacijo generala Eisen-howerja. To pa v prvi vrsti z zunanje političnih razlogov. Eisenhower kot vojak je svetovna osebnost, ga pozna svet iz zadnje svetovne vojne, pa tudi njegove takratne principa o demokraciji in o organizaciji sožitja med posameznimi državami. Eisenhower se sedaj kot predsedniški kandidat v zunanji politiki lovi, vsaj pa ne očituje tiste volja do mednarodne skupnosti, v kateri naj bo tudi Amerika, kakor je svojo voljo kazal, ko je bil vojaški poveljnik. Nejasen nastop generala Eisenhowerja more ameriškemu ugledu v svetu samo škoditi.
Ameriška javnost s tiskom na čelu je skeptična v vprašanju, ah se bo mogla ohraniti enotnost republikanske stranke ali ne. Oba tabora, Taft in Eisenhower, sta naravnost sovražno razpoložena. Do sedaj je izven Taftovih in Eisenhowerjevih republikanskih delegatov kakih 330, katerih stališče na konvenciji je nejasno.' Osnovno vprašanje je to: Ali bo Taft šel, enako Eisenhower, v volilno kampanjo za vsakega kandidata, ki ga bo konvencija postavila? Poznavalci razmer trdijo, da je razkol neizbežen.
Amerika se izobražuje
WASHINGTON, 23. junija— Centralni statistični urad v Washingtonu trdi, da so Zedinjene države od danes posvetile splošni izobrazbi več skrbi kakor kdajkoli popre je v ameriški zgodovini.
V Zedin jenih državah je 87,-675,000 prebivalcev, ki so stari 25 let ali več. Od teh je na vsakih deset sedem ljudi končalo osnovno šolo; eden na vsake tri ima za seboj srednjo šolo in eden od vsakih 16 ima visokošolsko izobrazbo.
Med mlajšo generacijo pod 25 leti je 18% takih, ki so bili na visokih šolah, če jih že niso končali, vsaj eno leto. In to vkljub pretresijanjem zadnje svetovne vojne.
Srednješolska izobrazba je močno zastopana v starostni dobi od 25. leta naprej. Če že niso posamezniki končali celotne srednje šole, imajo pa za seboj vsaj dvoletno šolanje na teh šolah.
Svetovna statistika priznava Zedinjenim državam, da se v tej državi v primerjavi z drugimi državami denarno največ troši za izobrazbo.
AVSTRALSKI PREDSEDNIK V WASHINGTONU
WASHINGTON, 23. junija— Avstralski ministrski predsednik R. G. Menzies se je nahajal v Washingtonu in imel konference v državnem tajništvu o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Iz Washingtona je odšel v Kanado, kjer bo ostal štiri dni in enako razpravljal s političnimi voditelji o skupnih interesih Kanade in Avstralije.
JUŽNA AFRIKA-DEŽELA OBUPA
JOHANNESBURG, Južna Afrika, 23. junija—V četrtek 26. junija začne južno afriška opozicija vseh plemen in veroizpovedi z "neposlušnostjo" do sedanje vlade nacista in rasista Malana. Za razpoloženje v Južni Afriki je značilno dejstvo, da si razni misijonarji niso na jasnem, kaj začeti. Ali nadaljevati s svojo misijonsko službo, ali pa prepustiti vse skupaj razvoju dogodkov. Ti misijonarji se čutijo sami osamljene in trdijo, da vlada nasplošno občutek osamljenosti, ker da je kontinent Afrike "velik, nepoznan, nepoznan tudi domačinom in osamljen, kakor odrezan od ostalega sveta."
V Južni Afriki je kakih 10,000,-OOO ljudi nebelega plemena. Mišljena je "Južno afriška zveza," ki je britanski dominjon. Črnsko prebivalstvo je v večini, ki pa je pod Malanom dobesedno brezpravno. Kakih 300,000 je priseljenih Indijcev, ki so enako zatirani. Borba Malana velja tudi Angležem.
Misijonarji so odredili pred dnevom nepokorščine splošne molitve. Prebujenje črncev se kaže v njihovi odločnosti, da bodo podvzeli vse od duhovnih do teh-
V AMERIKI JE 19 MILIJONOV SAMCEV BETHLEHEM, N. H., 23. junija—Koncem julija je napovedana konvencija organizacije ameriških samcev. Zveza ameriških samcev je bila ustanovljena leta 1949. Namen je, "da pomaga neporočenim moškim, kako spopolniti njihovo življenje, kljub temu, da so samci."
Zveza si je zbrala za svojo konvencijo ravno Bethlehem radi zgodovine. Kolonija New Hampshire je bila v prvih dneh njenega obstoja polna samcev, ki so pošiljali v staro domovino pisma, naj vendar pridejo tudi ženske za njimi. Kot spomin na to, naj se samci zberejo ravno v Bethlehemu, N. H.
Zveza samcev trdi, da je danes v Zedin jenih državah 19,000,000 samcev, ki se iz kateregakoli razloga ne poročijo, dasi bi bil čas za to.
ničnih sredstev, da se preneha s politiko nacista Malana.
V opoziciji proti Malanu je vse, kar ni v njegovi nacistični bur-ski stranki. Gre za pravo mešanico idej in ras, v kateri se družijo komunisti z opozicionalnim kapitalistom, belec z nebelcem, samo da se strese Malanov režim.
Trezni opazovalci namigujejo na možnost, da bo belo pleme izgubilo vajeti iz svojih rok, če se bo nadaljevala politika Malana. Med črnci se propagira geslo, "boljša je smrt kakor suženjstvo." Ti črnci vidijo v belokož-cu Malanu za enkrat svojega glavnega nasprotnika, njihovo nerazpoloženje zoper belo pleme pa se zna z razvojem časa obrniti zoper belokožce sploh, ki so itak v neznatni manjšini in štejejo dva in pol milijona proti deset milijonov nebelokožcev.
Malan ima v parlamentu zadostno večino za svojo politiko. Ta večina pa ne pomeni večine volilcev belega plemena, ker je Malan prišel z večino v parlament na podlagi posebnega volilnega zakona, ki ne pozna proporca.
Kaj je z umetno vodo?
WASHINGTON, 23. junija— Senat je izbral posebni odbor, ki naj se bavi s znanstvenimi vprašanji ali je mogoče napraviti umetni dež in pitno vodo iz morske slane vode.
Senat je za enkrat določil kredit $1,000,000 za znanstvena raziskavanja.
Znanstveniki iz kemične stroke trdijo, da je mogoče napraviti umetni dež. Ti poskusi na jugu in na jugovzhodu Zedin jenih držav so se že <^nesU.
Novopostavljeni odbor senata bo imel nalogo, da obvešča kongres o nadaljnjih izsledkih na tem polju, kakor tudi o tem, kako je s koncesijami in z organizacijo vremenskih postaj v Zedi-njenih državah.
Vkljub temu, da zastopajo teorijo o umetnem dežju znanstveniki svetovnega slovesa, so praktični vremenski poročevalci bolj skeptični v uspehu novega podjetja.
BOMBNI NAPADI NA KOREJI
SEOUL, Koreja, 23. junija— Ameriško letalstvo je v močnih valovnih poletih bombardiralo elektrarne ob korejsko-man-džurski meji. Praktično je sever-no-korejska prestolnica brez luči. Ali je velik bombni napad znak močne ^olje, da pride na Koreji do premirja ali do obnovitve sovražnosti na celi črti, se še ne da predvidevati.	■.
Iz bolnišnice
Matt Brezovar se je vrnil iz bolnišnice in se nahaja na domu brata Joe Brezovar na 305 E. 232 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Vile rojenice
Rusija utrjuje vzhodne meje;
zakaj je sestrelila švedska letala
ENAJST LET, ODKAR JE HITLER NAPADEL SOVJETSKO ZVEZO
Italija izganja žurnaliste
RIM, 23. junija—Kot zastopnica moskovskega lista "Pravda," je bila v Rimu zaposlena Olga čečetkina.
Pretekli teden se je mudil v Rimu in Italiji vrhovni poveljnik skupne zapadno evropske armade ameriški general Ridgway. čečetkina je v svojih poročilih listu "Pravda" v Moskvi o Ridg-wayu slabo pisala in rabila za njena nemške hitlerjanske izraze. Rimska vlada je dala. Olgi čečetkini na znanje, da njeno^bi-vanje v Rimu ni več zaželjeno in da naj zapusti Rim.
Kakor smo poročali, je župan nekega kraja v bližini Firence dovolil demonstracije zoper prihod generala Ridgwaya v Italijo. Rimska vlada je prepovedala vse javne manifestacije in demonstracije za časa bivanja Ridgwaya v Italiji. Ker se župan tej odredbi ni pokoril, ga je rimska vlada enostavno odstavila.
Rim je bil za časa bivanja Ridgwaya z rednimi četami in pomnoženo policijo tako zastražen, kakor da je ena sama vojašnica.
Za dolar se pravdate
PARIZ, 23. junija — Ameri-kanci so vložili v gospodarstvo francoske kolonije Maroko v severni Afriki precej dolarjev v obliki investicij. Amerikanci so sklenili tozadevno pogodbo neposredno z maroškim sultanom in to na podlagi posebne pogodbe, ki je bila že leta 1836 sklenjena med Zedinjenimi državami in maroškim sultanom.
EJrancija stoji na stališču, da je francoski Maroko njena kolonija in da velja tudi za Ameri-kance, ki uvažajo v Maroko, francoski zakon o kolonijah. Tudi ameriški dolar se mora podvreči valutnim predpisom, kakor jih to urejuje francoski zakon. Posebna pogodba, na katero se sklicujejo Amerikanci, za Francijo ne pride v poštev, tako trdijo Francozi.
Ne preostaja drugega kot da sta Francija in Zedin jene države spor predložili mednarodnemu razsodišču v Haagu na Nizozemskem, ki bo v zadevi razpravljalo koncem tega meseca.
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. John D. Pe-trič na 101 E. 225 St. in pustile v spomin zalo hčerko-prvorojen-ko. Dekliško ime matere je bilo Margaret Hawkins iz Richmond, Va., srečni oče je pa sin poznanih Mr. in Mrs. John in Josephine Petrič, ki sta postala s tem drugič stari oče in stara mama. Čestitamo!
Na obisku
Iz Helene, Mont., sta prišla na obisk v Cleveland Mr. in Mrs. John F. jn Helen Sasek. Tu bosta ostala nekaj dni. Nastanjena sta pri stricu in teti Mr. in Mrs. Val MoUe, 905 Ansel Rd. V spremstvu strica je Mr. Sasek, ki je tajnik organizacije Public Employees Retirement System v Montani, obiskal našo tiskarno. Želimo jima mnogo razvedrila v naselbini!
Zopet zdrava
Mrs. Mary Kocjan iz 15926 Whitcomb Rd. se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, kartice, cvetlice in darila, ki jih je prejela v času njene bolezni, posebno se pa zahvaljuje Progresivnim Slovenkam krožka št. 3 in Združenim Slovenkam, št. 23 SDZ.
BERLIN, 23. junija—Rusija nadaljuje s svojimi utrje-valnimi deli vzdolž Baltiškega morja od Finske do sedanje nemško-poljske meje. Baltiško morje smatra Sovjetska zveza za svojo izključno interesno sfero in so si zapadni zavezniki s Švedsko vred na jasnem, da je v zasledovanju te politike Sovjetska zveza sestrelila dvoje švedskih letal. Sovjetski izgovori, zakaj je do teh incidentov prišlo, niso važni.
Enajstletnico odkar je 22. junija 1941 Hitler brez vojne napovedi in kljub medsebojni pogodbi napadel Sovjetsko zvezo, so praznovali vzhodni Nemci v znamenju izrazite propagande za nemško-sovjetsko prijateljstvo,
obenem pa proti temu, da bi prišla Zapadna Nemčija v sklop zapadno evropske obrambe. Napad na Rusijo se ne sme več ponoviti —trdijo vzhodno nemški komunisti. Časopisi, ki so prinesli članke o Hitlerjevi invaziji, ne omenjajo ničesar o tem, da zoper Hitlerjevo invazijo takrat ni bilo v nemških vrstah nobenega aktivnega odpora ne s strani nemških socialistov, ne s strani nemških komunistov. Pomisleke so imeli le nekateri nemški generali kot vojaški strokovnjaki, ki so s strateškega vidika svarili Hitlerja pred tem podjetjem.
Konferenca štirih?
V svojem naporu, da bi preprečila pristop Zapadne Nemčije k Zapadu, je Sovjetska zveza obnovila svoj stari predlog, da naj se sestanejo zunanji ministri Moskve, Washingtona, Londona in Pariza, ki naj premotrijo položaj v Nemčiji kot celoti. Ti štirje naj določijo način enotnih skupnih volitev. Združeni narodi pa naj se ne vtikajo v notranje nemške razmere.
Zdi se, da kolebata London in Pariz, da pa je odločen Washington. Washington stoji na stališču, da bi bila konferenca štirih zunanjih ministrov itak brezplodna in da gre za navadni sedaj že preskušeni sovjetski diplomatski trik, kakb vzbujati med Nemci misel, da so edino Sovjeti za zedinjeno Nemčijo, kateri je zapreka samostojna Zapadna Nemčija, katero hoče Zapad pritegniti k zapadnemu izrazito an-tisovjetskemu bloku.
Washington stoji nadalje na stališču, da je bila itak že določena posebna komisija od Združenih narodov, katera naj bi v obeh Nemčijah na licu mesta preštudirala pogoje, če in kdaj so splošne in demokratične volitve v Nemčiji mogoče. Sovjet ska zveza je to komisijo odklonila, znak, da ji ne gre ne za zedi-njeno demokratsko Nemčijo, še manj pa za demokratsko izvedene volitve, kakor jih pojmuje Zapad.
Nemiri na meji
Vzhodno nemška poficija je pod vodstvom sovjetskih poveljnikov ugrabila 43 zapadno nemških delavcev, ki jih je zasačila na meji.
Spopadi na obeh straneh so na dnevnem redu. Enako protesti radi teh spopadov, ki jih vlagajo bodisi Sovjeti, bodisi zavezniki.
Nadaljnje obdolžitve, ki so tudi obojestranske, pa veljajo redoma poletom enih in drugih letal,
o katerih vsaka stranka trdi, da so kršila predpise o mejnem prometu in o zonah, katere lahko preletavajo.
Položaj v jeklu
CLEVELAND, 24. junija— Clevelandski jeklarji CIO so imeli včeraj sestanek svojih predstavnikov, na katerem je poročal distriktni direktor William Donovan.
Iz poročila in iz debat se posnema: Tovarne so zaposlene s sestavo inventarja izgotovljene-ga jekla, ki se bo lahko tovorilo, v kohkor gre za jeklo, namenjeno narodi obrambi. Med federalno vlado, zastopniki jeklarn in unije se izdelujejo podrobnosti sporazuma, kako tovoriti to jeklo.
V splošni stavki v jeklarnah ni nastopil nobeden bistveno važni moment. Zahteva, da se naj uporabi zoper stavkujoče Taft-Hartleyev zakon, to je, da se jeklarjem sodno zapove, da grede na delo, sicer se kaznjujejo, S3 zavrača. To pa že iz razlogov navadne pravičnosti. Po omenjenem zakonu naj bi se stavka odložila za dobo 80 dni, v kateri dobi bi se vršila nadaljnja pogajanja, toda jeklarji bi delali. Jeklarji povdarjajo: Stavka v jeklu je bila, če se vzame vse ^dneve skupaj, odložena že za 153 dni in to na zahtevo predsednika Trumana. Jeklarji so torej sami odložili stavko mnogo več kakor za 80 dni, kakor to predvideva Taft-Hartleyev zakon in je doba 80 dni že konsumirana.
Zastopniki unije so naglasih odločnost, da se stavka nadaljuje, dokler ne bo ugodeno delavskim zahtevam vsaj v okviru priporočila, ki ga je izdal- urad za stabilizacijo mezd, kako naj sa stavka konča.
Stavta traja 23 dni. Nekatere jeklarne si odkrito želijo, da pride do sporazuma med delavci in jeklarnami, trdovratno pa je zlasti podjetje U. S. Steel, ki delavske zahteve slej ko prej odklanja.
Kar se tiče "union shop," to je da naj bi bili delavci v jeklarnah obvezani stopiti v unijo, so zastopniki unije ponovno izrazili svoje začudenje, zakaj bi naj bila ta zahteva taka nepremostljiva ovira, ko je danes nešteto ameriških podjetij, v katerih tovarnah princip "union shop" že velja.
ZOPET EISENHOWER —TAFT
General Ensenhower je svaril republikance, naj ne zaidejo v iz-olacionizem, ker bi bil ta izolaci-onizem za Zedin jene države usoden. Pozval je Amerikance, naj ne nasedajo lažnjivim prerokom in je mislil pri tem Tafta.
Taft od svoje strani je napadel governer je štirih držav: New Hg,mpshire, New Jersey, New Yorka in Connecticuta, ker so podpirali Eisenhowerja.
Nova politična verzija je ta, da naj general MacArthur kandidira za podpredsednika.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
24. junija 1952
it
ENAKOPRAVNOST
f J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 . 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of ll^arch 3, 1879.
VZHODNA NEMČIJA«.
DRUGA KOREJA?
(2)
Gre za zgodovinsko politično abecedo, ko trdimo, da je bil znak druge polovice zadnjega in sedanjega stoletja stremljenje po svetu, da se narodi združijo v narodne države. Ce postojimo pri naši Ameriki, vidimo, da je morala tudi Amerika prestati preskušnjo v krvavi državljanski vojni—preskušnjo za enotnost države. Ce gremo dalje na jug v Južno Ameriko in spremljamo dogodke v bivših španskih in portugalskih kolonijah, lahko ugotovimo, da so se te kolonije hotele otresti kolonijalnega gospodstva in postati same narodne države. V Aziji se je sicer razvoj dogodkov zakasnel, izbruhnil pa je s toliko večjo silo, spremljan še s socialnimi vprašanji, v tem stole ju.
V	Evropi je bila na primer Italija tista, ki je šla za združitev. Zbrala je raztresene ude malih državic, vsaka pod tujim ali drugim gospodstvom, v zedinjeno Italijo. Zedinjena je postala po francosko-pruski vojni 1870-1871 —Nemčija. Osamosvojila se je Grčija. Konec prejšnjega stoletja je početek samostojnosti malih slovanskih držav, da imenujemo le Srbijo in Bolgarijo. Toda naše stoletje je združilo še ostanke v skupne nacionalne države. Avstro-ogrska je morala biti razbita, da so nastale Jugoslavija, Češka in Poljska. Toda povdarimo: Nemčija je morala postati enotna nemška federalna država, četudi za ceno krvi in vojne. Takrat s Francozi.
Ko se motri razvoj dogodkov v sedanji Nemčiji, tako v Vzhodni, kakor Zapadni Nemčiji, opazovalcu teh razmer nehote stopi pred oči vprašanje: Ali so veliki dogodki res odvisni od roke in možganov enega moža, enega človeka? Prokleto malo bi bilo vredno človeštvo, če bi bilo res tako. Ali je bil samo^ Abraham Lincoln tisti, ki je v državljanski vojni ohranil enotnost Amerike? So ljudje, ki znajo odkrivati bolje čuvstva in zajemati tok časa. Toda čuvstva in tok časa obstojajo! Morda velja (ali je to samo-prevara ali ne) na zunaj: Dva človeka korakata skupaj Oba sta enaka. Eden od teh, kateri pač že, opazi stvari in dogodke pred drugim. Toda stvari obstojajo in dogodki se razvijajo brez ozira na oba potnika!
Ali naj bo Zapadna Nemčija odvisna od Konrada Ade nauerja in Vzhodna Nemčija od Groewohla? Ali hočeta tako eden, kakor drugi posebno Nemčijo zase, ali pa bo nastala nova Nemčija brez volje enega ali drugega, oziroma ali hočeta tudi ona dva skupno Nemčijo? Ali pa naj bo eden ali drugi zapreka, da do take skupne Nemčije ne pride? Toda glavno vprašanje le ostane: Ali bo v stoletju narodnih držav Nemčija, ki si je znala enotnost priboriti tudi z orožjem, delala edino veliko izjemo na zemeljski obli? Odgovor na zadnje je ta, da velja za tistega, ki pozna navadno politično abesedo, moderno zgodovinsko dognano dejstvo, da se tok nacionalnih enotnih držav ne da obrniti nazaj. Vprašanje je le, kdaj do te enotne skupne Nemčije pride in kakšna bo ta Nemčija.
V	Vzhodni Nemčiji so se odigrali zadnje dni važni dogodki. Nekatere bi ti dogodki znali celo alarmirati. Vzhodna Nemčija je pod sovjetskim diktatom pristopila k splošnemu oboroževanju. Vzhodna Nemčija, ki ima 18 milijonov prebivalstva, hoče postaviti na noge armado 375,-000 mož. Poleg te armade bo obstojala oborožena mladina in še bolj oborožena policija.
Vzhodna Nemčija je nastopila pot izrazitega razrednega boja. Ščuvanja Nemca proti Nemcu in pot klasnih razlik. Kdor ni z nami, je proti nam! Nezanesljivi se stav-Ijajo pod policijsko nadzorstvo, se jim odreka potni list za vstop v Zapadno Nemčijo, se odpuščajo iz službe, se stav-Ijajo pred sodišča. Kakor preje "živel Hitler," odmeva po tej državi "živel Stalin." Kakor pod Hitlerjem, se maršira in paradira pod Stalinom. Z vidika, da je bila Vzhodna Nemčija leglo tako nemškega plemstva, nemške reakcije v polnem pomenu te besede, nemškega militarizma in he-gemonizma in za vidika, da gre za socialno revolucijo po geslu internacionalnosti "delavci vsega sveta, združite se," bi bili ti pojavi razumljivi. Ponovimo pa vprašanje, ali jih sovjetska zveza hoče imeti kot take, ki naj bodo omejeni na Vzhodno Nemčijo, ki je pod njeno okupacijo, ali pa gre njena politika za tem, da se prenesejo tudi na Zapadno Nemčijo, s tem pa sprožijo težko mednarodno krizo.
Zunanje politični opazovalci trdijo, da so vse parade, vsi pritiski, vse obodoržene sile Vzhodne Nemčije, namenjene enemu samemu cilju: Opomin zapadnim Nemcem, naj ne pristopijo s svojim številom večine nemštva 50 milijonov v zapadni blok, ker bi sicer med Nemci tekla kri v državljanski vojni.	L.C.
Težave v osrčju Afrike
Pred kratkim se je v Londonu končala konferenca, na kateri so razpravljali o ustanovitvi ro-dezijske federacije. O načrtu ustanovitve federacije v Centralni Afriki že dalj časa pišejo mnogi angleški in drugi listi nadvse pohvalno. Zamisel sama morda res ni slaba, vendar pa stoji pred njeno uresničitvijo resna ovira: afriški prebivalci odločno nasprotujejo; zakaj, bomo najlažje razumeli, če spoznamo nekaj podrobnosti iz življenje črnca v Južni ali v Severni Rodeziji; manj v Njasi, kjer so črnci, dasi revni, več ali manj svobodni.
V južni Rodeziji mora vsak delavec črne polti imeti stalno s seboj kar tri legitimacije: potrdilo, da je registriran, delavsko knjižnico in potni list za vsako mesto. Brez enega izmed teh treh dokumentov ga lahko policija aretira. Nezaposlenim je bivanje v mestih prepovedano. V Severni Rodeziji mora črnec imeti posebno dovoljenje "samo" če obišče evropske dele mest. V Južni Rodeziji so prepovedani črnski sindikati; tudi pismeni dogovori med belimi de lodajalci in črnimi delavci so na sodiščih brez vrednosti. (Seveda črni delavci nimajo pravice pristopati v sindikate belih delavcev).
Obstojajo še druge razlike v pravicah belih in črnih delavcev: povprečna plača prvih je 100 funtov na mesec, drugi pa tri funte mesečno (!) V Južni Rodeziji tudi izvajajo zloglasni "apartheid; po zakonu iz leta 1930 je točno določeno, v katerih delih pokrajine smejo črnci prebivati. Najbolj hinavska je trditev beUh voditeljev, da v Južni Rodeziji ne poznajo rasnih omejitev za pridobivanje volilne pravice. Rasnih morda ne, vendar pa premoženjske, ki veljajo ravno toliko: vsak volivec mora imeti premoženje vredno 500 funtov in 240 funtov letnih dohodkov, poleg tega pa mora polagati posebne izpite.
Redki so črnci, ki navedene pogoje izpolnjujejo. V Severni Rodeziji je položaj nekoliko boljši; seveda so tudi tam razlike, zlasti premoženjske (na primer na vsakega belca pride 283, na vsakega črnca pa 39 akrov zemlje), vendar je življenje v primeru z življenjem v Južni Rodeziji, še celo pa v Južni Afriki, znosno.
Upoštevajoč vse to, n» nič čudnega, da je načrt, o katerem so razpravljali v Londonu, naletel na hudo nasprotovanje v vodilnih črnskih krogih Severne Rodezije in Niase. V obeh pokrajinah je afriški kongres (glavna črnska stranka, ki jo podpirajo tudi afriški sindikati Severne Rodezije in Niase), imenoval "vrhovni komite odpora," ki naj bi vodil splošno stavko, če bo vlada vztrajala pri svoji zahtevi, naj se federacija ustanovi.
Afriški sindikati so zlasti močni v področju rudnikov bakra in ni dvoma, da bi stavko v resnici lahko izvedli; že pred meseci so vsi črni delavci poslali svoje družine domov na deželo, da bi bile v primeru stavke na varnem in da bi sami laže stavkali. Komite odbora je, pričel izdajati svoj list "Freedom Newsletter," ki zagovarja načrt stav-kanja, afriški kongres pa je poslal v London svojo delegacijo, ki naj tam v imenu domačinov protestira.
Odgovor na ukrepe afriškega kongresa je zelo značilen; dva vidna člana komiteja sta bila aretirana (eden izmed njiju je belec) in obsojena na prisilno izselitev iz dežele! Celo južno afriški konservativni list "Rand Daily Mail" je moral priznati, da so bile obtožbe proti njima "zelo šibke in neprepričljive."
Da je to dejanje še povečalo slabo voljo med črnci, je jasno Celo konservativni list "The Economist," ki ponavadi ni na strani kolonialnih narodov, je bil mnenja.
ti rodezijskim črncem nekaj pravic, katerih se bodo poslužili le nekateri šolani in bogatejši črnci" (!) in s tem preprečiti resne nemire v tej za Anglijo tako važni deželi.
Četudi bi bilo za komentiranje konference dobro počakati na belo knjigo, ki jo bodo o sklepih izdali v Londonu, lahko naredimo določene zaključke že iz poteka konference same in iz osnutka njenih sklepov. Konferenca je zasedala 14 dni, vodil jo je governer Južne Rodezije, sir Godfrey Huggins. Prisotnih bi moralo biti tudi 10 Afričanov, od teh pa je osem afriških delegatov iz Severne Rodezije in Niase konferenco bojkotiralo. Navzoča sta bila samo dva Afričana iz Južne Rodezije, ki pa sta po poročilih sodeč, bila med zasedanjem več ali manj tiho. Oba je določil za delegata sir Huggins.
Med zasedanjem konference za afriško federacijo je pripotovala v London delegacija Afrikan-cev Severne Rodezije in Niase. Za potne stroške te delegacije so zbrali med afriškim prebivalstvom obeh dežel v mestih in na deželi, nad 4,000 funtov šterlin-gov, kar je spričo revščine tamkajšnjega prebivalstva zelo veliko. V delegaciji so bili vidni predstavniki Črncev iz severa kot na primer Čitimkulu, poglavar Čemba črncev, ki so med
najbolj številnimi rodovi Afrike, Katilungu, predsednik sindikata afriških rudarjev, ki ima 25,000 članov, Nkumbula, predsednik severnorodezijskega afriškega kongresa itd.
Razen tiskovne konference, ki jo je imela za novinarje, ni bila delegacija sprejeta nikjer, niti ni imela dostopa na konferenco. Vendar pa je postalo jasno njihovo mnenje; z vsemi silami bodo nasprotovali afriški federaciji; vsaj v sedanji obliki in misli, da bi bila ustanovljena v bližnji bodočnosti.
Konferenca je v glavnem izdelala osnutek bodoče države in določila, kdo in kako bo deželo upravljal. Afriška federacija bo imela vlado in zakonodajno telo, skupščino in vrhovno sodišče.. Določili so tudi, da bosta Severna Rodezija in Niasa še nadalje ostali protektorata. Južna Rodezija pa bo imela samoupravo. Zanimivo določilo pa je, da bosta v skupščini po dva afriška poslanca iz vsakega ozemlja, to je po dva predstavnika črncev, ki jih je tam desetkrat več kot belcev. To so med sklepi konference s samozadovoljstvom objavili na zelo vidnem mestu. Sklepi konference se končajo z ugotovitvijo, da osnutek v polni meri zagotavlja blaginjo in ohranja pravice vseh prebivalcev, vseh treh ozemelj. Belo knjigo bodo izdali v drugi polovici letošnjega leta.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
Edvard Pajnič:
PALME

Svilorejci na Primorskem so dosegli lani odlične uspehe
v našem Slovenskem Primor-ju imamo vse pogoje za smotrno svilorejo. Vendar moramo priznati, da smo storili doslej vse premalo za razširitev te važne panoge gospodarstva. Saj je uporaba praVe svile vedno in povsod zelo cenjena. Potreba po svili se kaže posebno v zadnjem času, ko primanjkuje našim mlinom svilenih sit, ki jih moramo uvažati iz tujine.
Če hočemo dvigniti svilorejo, rabimo murvine nasade. Toda prav tu se začenjajo težave. V zadnji vojni so utrpela na Primorskem poleg raznega sadnega drevja tudi murvina drevesa veliko škodo. Razen tega so kmetje sami prav po mačehovsko zanemarjali ta drevesa. V mnogih krajih niso več hoteli saditi, ker se jim trud ni poplačalo. Te razmere so se izboljšale šele po priključitvi Primorske k naši matični domovini. Tako so začele gozdna uprava v Rožni dolini, drevesnica pri gozdni upravi za pogozdovanje Kiasa v Sežani in gozdna semenarna ter drevesni-za nove nasade.
Poscbi)o lepe uspehe je ddsegla drevesnica v Komnu, ki jo vodi to vališ Avgust Kofol. Ta bo Ž6 ca v Komnu zopet gojiti murve letos (iala prve divjake, s katerimi bi bilo treba pomagati posebno naši Tolminski zaradi škode, ki so ji jo prizadeli zimski plazovi. Tudi pri pogozdovanju Krasa ne bi smeli pozabiti na murvina drevesa, saj se prav dobro obnesejo na obrobnih zemljiščih in ob poteh. Izkušnje namreč povedo, da so murve zelo odporne, saj jim niti kraška burja ne pride do živega.
Sviloprejna postaja v Novi Gorici, ki jo vodi inženir Evgcn Meyer, je razdelila lani svilo-prejcani 97 unč sviloprejkinih jajčec, po domače semen italijanskega izvora. ( Na eno unčo 28.34 gramov gre 20,000 do 40,000 jajčec). Od teh jajčec so pridelali svilorejci nad 5,000 kilogramov kokonov in sicer 97' f prvovrstnih. Če vemo, da da ena unča jajčec povprečno okrog. 46 kilogramov kokonov, potem jo lani na Primorskem doseženo povprečno 52 kilogramov vsekakor odličen uspeh. Sviloprejcem so odkupna podjetja lani plačala kokone v tekstilnem blagu, kar 80 le-ti sprejeli z velikim zadovoljstvom.
Da bi se sviloreja še bolj utr-da bi bilo dobro da- dila in razširila, je okrajni ljud-
ski odbor v Gorici že predlanskim na pobudo svilorejne postaje v Novi Gorici prepovedal sekanje murvinega drevja in strnjenih murvinih nasadov. Predlog za tako prepoved je takrat poslala omenjena postaja tudi okrajnima ljudskima odboroma v Sežani in Tolminu. Za prestopke so bile doMčene stroge kazni. Letos, ko je tekstilnega blaga vsakomur dovolj na razpolago, bodo plačala podjetja svilorejcem kokone v gotovini. Najvišja cena za en kilogram kokonov bo 750 dinarjev.
V načrtu je, da bi prejeli svilorejci, ki se s to panogo kmetijstva posebno marljivo bavijo, še izredne nagiade. Lani sta pokazala posebno zanimanje osnovni šoli v Šempetru in Solkanu. Tudi ekonomija gradbenega podjetja "Primorje" pri tem ni zaostajala. Manj zanimanja pa je bilo na žalost med kmetijskimi zadrugami in pri državnem posestvu v Ajšivici.
Svilopreja je potekala lani normalno, brez kakršnih koli pojavov kužnih bolezni. V nekate-lih krajih na Krasu in v Brdih je bilo težko za murvino listje. Lanske izkušnje so pokazale, da zahteva p r a vi 1 n o izvajanje okrajne prepovedi o sečnji murvinih dreves strožjo in stalno kontrolo. Krmljenje sviloprejk se je končalo v prvih dneh meseca junija, ko se je začel tudi že odkup, ki je trajal vsega 18 dni.
Tudi letos goji lahko svilo-prejko vsakdo, kogar to veseli, če ima le dovolj murvinega listja. Cena tega listja zavisi od kakovosti in stane 1 do 2% dinarja en kilogram. Sedaj so sviloprej-ke že valijo in sicer pod stalno kontrolo ljudi, ki razumejo ta posel.
Podamo naj samo še to, da je obiskal zastopnik sviloprejne postaje v Novi Gorici tovariš Mikluž letos spomladi nekatere filande v Banatu in Srbiji. Na tem poučnem potovanju je govoril z raznimi direktorji in tehničnimi voditelji, ki so se zelo laskavo izrazili o kakovosti goriških kokonov. Zelo so se čudili, ko so izvedeli, s kako skromnimi sredstvi deluje ta edina sviloprejna postaja v Slovenskem Primorju.	K. B.
Don't gamble with fire— tlie odds are against you I
Pri tem imenu imej pred očmi visoka, pa tudi nizka drevesa (cele rastline brez debla), ki nimajo vrha z vejami, temveč je deblo kar razraščeno v velike sestavljene pernate ali pahljačaste liste, palmova mahala! Sicer pa kaže velika in stara družina palm v svojih" več kot 2,500 vrstah po obliki in lastnosti toliko različnosti, da bi napolnili njih podroben opis debelo knjigo. Palme so enokaličnice, večinoma enodomne z velikimi loče-nospolnimi razcveti. Plodovi so razne velikosti in oblike, so lahko koščičasti ali se prikazujejo tudi v jagodah z drobnejšimi semenskimi zrni.
Večina palm zraste v pokončna lesnata debla, a njih debelina v raznih vrstah Jcoleba med !4 do %.metra. Poznamo pa tudi palme pritlikavke, katerih deblo se stisne kar v obseg svinčnika, če tu o deblu sploh moremo govoriti. Te palme imajo neznatno višino, nekako višino naših praproti. Najvišje palme se dvigajo v mogočne stebre od 20 do 40 metrov. Palme mnogovrstnega plemena "rotang" pa včasih po 100 do 200 metrov dolgih ovi-jalkah (lianah) napravljajo ne-prodirne gozdove jugovzhodne Azije in Polinezije.
Po arabskem pregovoru mora nogo palme oblivati voda, nje glavo pa žgati sonce. Vendar palmam, navezanim vobče na topli pas, ni toliko potrebna velika vročina, temveč talna vlaga v milem podnebju. V Evropi so palme v prirodnem razvoju bolj redkost, pretežno jih goje v okras parkov in cvetličnjakov. Ponekod uspevajo kar na prostem, tudi naš jug ni brez njih. Ostanki in odtisi izumrlih, pa tudi še sedaj rastočih vrst v arktičnih skladih zemeljske skorje, na primer v Greenladiji, kažejo na njih nekdanjo razširjenost.
Danes pa ima največ vrst tro-pični pas južne in srednje Amerike, zatem prihajajo v poštev kot domovina palmske flore zahodnoindijski otoki, jugovzhodna Azija ter otočje Indijskega in Tihega oceana. Istovrstnost mnogih palm na medsebojno zelo oddaljenih otokih kaže baje na nekdanjo povezanost teh otokov v obširne kontinente. Vendar je treba omeniti, da je pri večini palmskih vrst sicer kalji-vost semen razmeroma kratka, ker so zelo občutljiva za toploto in vlago. Nekatere palme—predvsem palme kokos—pa imajo v svojih, s trdo luščino obdanih plodovih precejšne votline. Ta okolnost usposablja plodove teh palmovih vrst iz obmorskih krajev, da jih zanašajo morski tokovi na siln3 oddaljene bregove, kjer utegnejo zrasti v nova drevesa.
Po tem splošnem opisu di uži-ne palm naj omenim tiste vrste raznih plemen, ki niso človeku samo po svoji lepoti in slikovitosti prijetne, temveč mu nudijo tolikovrstne koristi, kakršnih ne dosežejo zlepa rastline diugih družin in vrst.
Najbolj so pri nas znane palme z mesnatimi plodovi, podobnimi jagodam ali slivam. Med seboj se razločujejo najbolj po listih. Ti listi so ali velika mahala z lihopernato poraslimi lističi (Phoeniceae), pri drugi skupini (Sabalaceae) pa tvorijo lističi na konceh dolgih pecljev velike pahljače. Datljevk (Phoenix) je dvanajst vrst, doma so v Afriki in v južni Aziji. Najznamenitejša med njimi je prava dati jeva palma, dvodomna Phoenix dac-tylifera. Zraste v 10 do 20 metrov visoko drevo z veličastno krono velikih mahal. Upravičeno razlikujejo dve zvrsti, ki ju je večtisočletna kultura vzgojila iz divje rastoče Phoenix abys-sinica. Ena teh rodi sgčne in sladke plodove, ki imajo 5i'/c sladkorja in 7^6 beljakovine, druga pa nekaj večje, nekako
močnatomesnate plodove. Plo dovi druge zvrsti so glavna hrana domačinov v Arabiji, širni Sahari, Mezopotamiji, Egiptu, Perziji in Palestini.
Tamkaj je tudi število palm, ki jih ima kak posestnik, podlaga za obdavčevanje. Datljevka je izmed palm skoraj najbolj odporna zoper lahek mraz. Južno-evropski obmorski kraji goje posebno to vrsto palm, a skoraj izključno samo v okras pokrajine. Le v južni Španiji (Eleche) dat-Ijevska v redu rodi, drugje se pač pokažejo plodovi, a ne utegnejo dozoreti. Morda bi datljevka rodila tudi v Dalmaciji, recimo na Pelješcu pri Orbiču ali na Visu pri Komiži, pa tu bi bilo treba prav posebne nege. Za vrte in parke je priljubljena vrsta Phoenix canariensis, ki jo večji del leta opazujemo celo pri nas na prostem.
Palm z jagodastimi plodovi, ki nosijo pahljačasto sestavljene liste (Sabalaceae), je kakih 20 vrst. Rastejo pa v severnem predelu južne Amerike, v tropič-ni srednji Ameriki, na zahodnoindijskih otokih, po jugovzhodni Aziji ter v območju Tihega oceana. Najbolj znana je pritlikava Chamaerops humilus, ki jo vidimo pogostoma v cvetličnja-kih, poleti pa tudi na prostem-Na francoski rivieri je že kar podivjala, v Alžiru jo imajo celo za nadležen plevel. Omenjam kot posebnost pahljačasto palmo talipot (talpat pomeni v nia-lajščini dežnik) ,ki jo znanstveniki imenujejo Corypha umbra-culifera.
Palmica Livistona chinensis iz južne Azije se tu in tam v Evropi goji v loncih. Več vrst teh palm šteje južna Amerika. Enai Copernicia cerifera, daje "na gvojih mladih listih neki vosek čeara; druga, Sabalera palmetto, nudi v tkivu svojih listov snov za vrvi in vreče in celo za klobuke. V tropičnem predelu južne Amerike je precejšne važnosti "ohrotova" palma (Euterpe oleracea).
Konice mladih ženskih raz-cvetij nudijo namreč kuhinji izborno zelenjavo. Sledi teh palm so našli v terciaru srednje Evrope, a sedaj jih goje na francoski rivieri, pa tudi na vrtovih in v parkih ob Jadranu (Miramar pri Trstu, Testeno pri Dubrovniku).
(Dalje prihodnjič)
UREDNIKOVA POŠTA
Pozor, kdor gre na obisk v domovino
CLEVELAND, Ohio—Spodaj podpisana sem pi-ejcla od rojaka Leopold Prostor iz Trate, pO" šta Gorenja vas, Slovenija, sledeče pismo:
"Kdor namerava letos obiskati Slovenijo in si ogledati posamezne slovenske kraje, sem jaZ in moj avto na razpolago pod pO' go jem, če mi pošlje ali prinese, ko pride v Jugoslavijo avto pncumatiko, to se pravi pet komadov plaščev tire size 5.25-27'' 17, pet komadov zi-ačnice—tub® 5.25-27x17.
"Lahko bi to poračunal z vožnjo eventualno bi plačal v dinarjih. Mogoče bi se kdo našel, ki to sprejel, ker bi to bilo ^elo ugodno za njega; jaz bi ga lah' ko peljal na vse strani in mU vse razkazal.
"Za informacije se lahko obrnete direktno na mene, ali pa Mrs. Mukso Strel, 4215 McGregor Ave., Cleveland 5, Ohio, tele" fon DI1-7176."
Maksa Stn'l-
#
Dqn't gamble with fire ' '1 fh# odds are against you I
'sk
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Fran Milčinski:
Cvetje in trnje
ZLOČINCI
(Nadaljevanje)
"Lovil sem torej ribe in vmes -žulil svoj cviček s slanino. Živo se spominjam vsega, kakor da je bilo nocoj. Tri mrene sem ujel in eno pečenko—pa so tudi lipa-ni v Ljubljanici, da veš, celo kako postrv naletiš včasi! Med tem se je dodobra znočilo, pustil sem ribe in slonel kar tako v oknu, dihal hlad in dremal. Kar me vzdrami krik in šum, prihajal je od mostu, ki mi ga je prikrival ovinek hiše: 'Kaj je to?' pravim —časa sem imel dovolj, pa stopim doli po svojih stopnicah in čez kamenite plošče ob bregu v svoj čoln—odtod se je videlo na most.
"Na razsvetljenem mostu črna gneča. Kaj vpijejo, se ni dalo razločiti, predaleč je bilo. Stojim, gledam—eno minuto, dve— tačas nekaj zadene v moj čoln, komaj sem se ujel, toliko da se nisem prekopicnil v vodo.
"Šine mi misel v glavo—počenem, pogledam—res: že sem držal za suknjo človeka, ki ga je voda tiščala ob čoln.
"Lep plen!
"Kaj sem hotel! Pri jemljem, dvigam in čudni ta plen počasi in previdno ob čolnu izvlečem na breg. Dedec je bil nezavesten; ali živ ali mrtev—kaj sem vedel.
"Komaj sem ga imel na kopnem, reveža, in sem še preudar-jal, kaj in kako bi z njim, že se je pričel daviti in bruhala je iz njega voda, kakor iz tiste kamenite glave pri cerkvi Sv. Flori jana. Držal sem ga, brisal mu obraz, težko je sopel, koleni sta mu klecali, drugega ni zmogel,
%egO zamrmral je nekaj, ■ taeas sem mislil, da zahvalo, morebiti pa je bila kletev. Radoveden sem bil, kako bitje sem prav za prav ohranil človeštvu.
S trudom sem ga zrinil po stopnicah navzgor v sobo, prislonil sem ga ob steno, pregrnil sem divan z rjuho in ga posadil nanj. Potem sem natočil konjaka in mu ga vlil v usta.
"Požiral ga je, zamižal je, potem pa rekel: 'Se!'—No, torej!
Spoznal sem, da utegnem opraviti svoje rešilno delo brez padarja. Natočil sem mu še kozarček, veselilo me je, kako je z očmi spremljal natakanje— skratka: vidno so se mu vračale telesne in duševne sile. še en kozarček, pa je že razločno zaklel —hvala Bogu!
"Bil je bolj majhne rasti, malo skrivljenih nog, koščenega, golega obraza, kakih 45 let star,
oblečen po meščansko—ali dobro, ali slabo, se ni ločilo, ker je bil moker, da se je kar cedilo od njega—in pa narodni znak je imel pripet na suknjo.
"Mislil sem, ali bi mu še skuhal čaj; pa sem preudaril, da ne. Toliko se je že zopet okrepil, da ga bp lahko odpraviti domov, doma so morebiti v skrbeh—torej#/ voz z njim, pa domov! Naj se še doma z njim malo pozabavajo! Jaz sem bil ves moker, in v sobi so mi stale luže.
"Imel pa nisem nikogar, da ga pošljem po voz—saj veš, samec sem imel le postrežkinjo, posteljo mi je prihajala postiljat in čevlje snažit in prah je včasi malo pobrisala, če jo je bila volja. Stanoval sem v onem koncu hiše nad vodo sam, treba torej, da grem čez dvorišče v spodnji konec ob cesti, tam že dobim človeka, ki ga poprosim, da mi stopi po izvoščka.
"Dedca mi nikdo ne ukrade, če ga pustim za hip samega, sem si mislil, pa grem tak, kakršen sem bil, kar v copatah iz stanovanja. Ali ko pridem na dvorišče, se spomnim: Kam pa naj pelje iz-vošček dedca, morebiti niti tukaj ni doma, ampak je tujec.
"Vrnem se torej, da ga vprašam, kdo je in odkod, odprem duri—ali ti ne drži dedec steklenice s konjakom pri ustih, in požira in požira!
"'No, živio!' sem rekel in si mislil: Temu niti ne bo treba voza, ta peš tudi najde svojo pot.—
"Moj gost na divanu je široko upiral oči vame, odstavil pa ni steklenice, še je lok—lok—lok teklo vanj, predno jo je dal od ust. Zdaj se je globoko oddahnil in rekel: 'Prokleto je dober!'
"'Kako se počutite?' sem ga vprašal in zdaj me je pričelo jeziti, da sem si z njim onečistil sobo, in zakaj ga nisem pustil v veži, pokore! 'Ali naj pošljem po voz? Kje pa stanujete?'
"Mokri prijatelj se je oziral po sebi, okoli sebe, po sobi in skozi okno. 'Potegnili ste me iz vode—skoraj sem gagnil . . .' Kimal je z glavo, zmigaval z njo, potem je skremžil obraz in rekel z jokavim glasom: 'Ljubi moj gospod, žalostno je, da človeka krivica in obup poženeta v vodo in v bridko smrt, olikan človek— ich kann auch deutsch, mein lieber Herr, mich verfolgt ein Unglickstern.' Pričel je glasno ihteti.
(Dalje prinodnjiC)
V vsak? slovenski družim, ki se zanima za napredek m razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
O SLOVENSKEM LOVU V PRETEKLOSTI
Tudi zgodovina slovenskega lova je del zgodovine slovenskega naroda.
Ohranjenih je nekaj splošnih podatkov o lovu v posameznih zgodovinsko pomembnih obdobjih. Gotovo pa je še mnogo gradiva o slovenskem lovu, ki bi ga bild treba zbrati in objaviti, da se otme pozabi. Mnogo zapiskov o slovenskem lovu je v avstrijskih lovskih publikacijah, mnogo je še živih v spominu starejših lovcev, ali pa so živi kot ustno izročilo iz pretekle dobe. V posameznih delih slovenskega ozemlja so v zgodovini ohranjeni naslednji podatki:
Kočevska in njen lov
Kočevska deželica je bila od leta 1630 dalje v pretežni večini last rodbine Auerspergov, ki je upravljala svojo obširno graščinsko posest nad 300 let do leta 1945, ko je bila kot veleposestvo nacionalizirana in je postala državna oziroma obča ljudska imovina. Prvotno ogromno graščinsko gozdno posestvo je bilo še v predvojni Jugoslaviji z zakonom o agrarni reformi zelo okrnjeno, vendar je obstajalo še vedno kot graščinskp posestvo z nekaj tisoč hektari zemlje.
Ozemlje Kočevske je gozdnato s čisto kraškim značajem. Na zahodu pri Gotenici dosežejo vrhovi višino 1,291 metrov; Frid-rihštajn je visok 1,075 metrov, na vzhodu pa Rog z najvišjo vzpetino 1,100 metrov. Kot pretežno gozdnato ozemlje je Kočevska že od nekdaj imela obilo divjadi, vendar so v 18. stoletju prevladovale roparice.
V	letih 1768 do 1778 je bilo v lovišču takratnega kočevskega gospodstva uplenjenih 15 jelenov, 14 košut, dve teleti, šest srn, šest velikih petelinov in 35 jerebov, od roparic pa 25 starih medvedov, 62 volkov, 106 lisic, en jazbec, štiri kune, devet podlasic, pet divjih mačk, dva planinska orla in 3,992 drugih ujed. Koristne divjadi bi lahko bilo najmanj 80-krat toliko, če ne bi bilo roparic. Pa tudi ogromno število medvedov je uničilo precej koristne divjadi, dasi je medved tudi rastlinojed.
Z odstrelom in uničevanjem roparic se je število koristne divjadi polagoma dvigalo. Tako izkazujejo odstrelne listine od leta 1794 do 1808 že nekoliko ugodnejšo sliko. V teh letih je bilo odstrel jenih 15 jelenov, štiri košute, tri teleta, 11 srn, 211 zajcev, trije veliki petelini, 89 jerebov, sedem kljunačev ter 24 starih medvedov, trije mladi, dva risa, 79 volkov, 191 lisic, 20 kun, 35 podlasic, 30 divjih mačk.
V	letih 1839 do 1852 se je stanje v prilog koristne divjadi docela spremenilo. Uplenjenih je bilo v tem razdobju 73 jelenov, 18 košut, devet telet, 97 srn, 888 zajcev, 27 jerebov ter trije medvedi, en rus, en volk in 196 lisic. Tako se je stanje koristne divjadi z odstrelom in uničevanjem roparic zelo dvignilo.
Revolucionarni leti 1848 in 1849 sta koristno divjad zopet zdecimirali, jelenjad pa docela uničili. Po zapiskih kočevskega graščinskega arhiva je namreč v marcu 1852 graščinski uslužbenec ujel zadnjega živega jele-na-šilarja in košutico; oboje so
GIVE
m ITO CONQUER
CANCER
AMERICAN X CANCER. II	SOCIETY I
prodali v Ljubljano. V teh letih je pač lovil vsak, .Jidor je imel orožje. Kar niso uničili samozvani upravičenci, je postrelilo lovsko osobje, da se čim bolje okoristi. Šele v letu 1849 je cesarski patent od 7. marca lov-' stvo zopet uredil. Vendar je bila jelenjad do takrat na Kočevskem in tudi drugod v Sloveniji že po večini iztrebi jena.
Po letu 1858 se je stalež koristne divjadi. V 40 letih, to je od 1853 do 1892 leta je bUo uplenjenih 1,524 srnjadi, 1,544 zajcev in 199 jerebov. V letih 1893 do 1908, torej v 15 letih pa 7,302 srnjadi, 933 zajcev, 79 velikih petelinov in 747 jerebov. V letih 1898 do 1908 so bili uplenjeni v loviščih kočevskega graščin-stva trije medvedi. Zadnji ris je padel leta 1840 in se od takrat ni več pojavil na Kočevskem. Tudi volkovi od leta 1870 dalje niso več stalna divjad kočevskih gozdov.	^
Lovske razmere v loviščih graščinstva Planina •
Druga obsežna graščinska posest je bila v Planini in njeni okolici, last rodbine Windisch-Greatz. Že leta 1874 je objavil gozdar planinske graščine v "Hugosche J^dzeitung" članek o kapitalnih jelenih graščinskih lovišč, posebno onih iz lovišča Javornik. Pisec tega poročila navaja, da je leta 1848 tudi tukaj uničilo jelenjad in da je bilo po tem letu uplenjenih le še nekaj jelenov. Od leta 1907 dalje pa se nahaja v teh loviščih zopet jelenjad, ki se je doselila iz sosednjih snežniških lovišč. Lovišče Planina je obsegalo takrat 13,160 hektarov, poleg tega pa mu je bilo priključenih še okoli 30,000 hektarov zaščitnih zakupnih lovišč.
Do leta 1907 so lovili v območju graščinstva Planina z braki. V ta namen je vzdrževala uprava trop 25 do 30 pasemskih psov istrijancev, brakov—jazbečarjev in jazbečarjev. Ker pa je že tedaj prodrlo stališče, da bra-kiranje na srnjad iz gojitvenih razlogov ni primerno, je lastnik ta način lova z goniči opustil in pričel loviti z gonjači in na zalaz, ker je na ta način selekcija pri odstrelu veliko lažja.
V zakupnih loviščih so bile na slovenskem ozemlju brakade na srnjad še desetletja v navadi. Srnjad je bila v teh loviščih krepka in zdrava z lepim rogov-
jem. Dobro zastopana sta bila v prvem desetletju tega stoletja tudi veliki petelin in jereb, pa tudi štiri do pet medvedov je bilo v tem lovišču. Zabeležena v spominski knjigi na Javorniku nam tudi pove, da je bil leta 1862 opažen še ris, ki je iz kočevskih lovišč izginil že dobrih 20 let prej. Volk v tem razdobju ni bil več stalna divjad, pač pa se je pojavljal pozimi v večjem številu.
Lov v loviščih graščinstva Snežnik
Ogromni kompleksi gozdov, ki pričenjajo pod Triglavom in se razprostirajo preko Trnovskega gozda in Hruške planote proti Hrvatski in Bosni, obrobljajo slovensko zemljo na jugu. Južni del teh gozdnih kompleksov v Sloveniji tvori snežniški gozdni masiv s Snežnikom (1,796 metrov.)
V začetku tega stoletja je gnezdil v snežniških gozdovih planinski orel, sivi orel, črna štorklja, ob Cerkniškem jezeru pa ribji orel. Izredno mnogo je bilo v tem razdobju v snežniških loviščih velike kuretine, mnogo tudi jerebov, v kraškem predgorju pa mnogo ketorn. Tudi medved je bU stalen, toda. manj številen, ker so ga lovci oi^oli-ških zakupnih lovišč zaradi visoke premije, ki jo je razpisala deželna vlada bivše Kranjske na medvedovo kožo, hudo preganjali. Zadnji ris se je v snežniških gozdovih pokazal v sredini 90 let prejšnjega stoletja.
Mnogo je bilo tedaj tudi divjih mačk. Srnjad je bila zdrava in močna. V zadnjih 10 letih pred letom 1909 je padlo na lovih preko 2,000 srnjadi. Divji prašič in volk ob koncu prejšnjega stoletja in v prvem desetletju tega stoletja nista bila stalna divjad. Volk se je pojavljal le pozimi.
Nikjer n* nudi slovenska zemlja ugodnejših življenjskih pogojev za srnjad in jelenjad, kakor ravno na Kočevskem in na Snežniku z obsežno okolico, redko naseljenostjo ter prostrani-
mi če naravnimi gozdovi ter planinskimi košenicami in travniki. Gornji podatki se nanašajo le na našteta graščinska samo-lastna lovišča, ki so bila v tedanji dobi zgled lovsko pravilnega gospodarstva in gojitve divjadi.
(Slovenska izseljenska matica)
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 V2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski* čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je
16 in pol in 43 je 17.
$
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po
ameriški meri; 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
"THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
€ENA KNJIGI JE $5.00

mi
Courtesy The Sto/H/ard Oif Co. (Ohio}
King's Palace'^ and Garden at (Zoar*
^GERMANS" IN OHIO ^
■"German ' pioneers crossed the 'Appalachian Mountains^ at ^the ;earliest opportunity. ^ _ 2... jThe first Germans to penetrate I the Ohio country were noted for I exceptional services in Indian af-j fairs, Conrad Weiser and Christian 'Frederick Post. They f^ere con-! cerned not with settling the coun-■try but almost entirely with mis-jsionary work among the Indians. I# The first German settlement was }at Columbia, now part of Cincinnati. It was founded (1788) by I Major Benjamin Steitz, an officer ■of the Revolution. By 1792 the i settlement had 1100 inhabitants. 1» Another early German colony was established on the banks of the Little Miami by Christian Waldschmidt in 1795, near the present postal station of Milford.
On the Upper Muskingum, the Pennsylvania German, Ebenezer Zane (Zahn) founded Zanesville. To pay for his lands he contracted to cut a pack horse trail from Wheeling to Chillicothe to Mays-ville, Ky. Mail was first carried over the Zane Trail in 1797. The same year Zane laid out New Lancaster (now Lancaster). 4 The first German newspaper west of the Alleghenies, printed in Pennsylvania Dutch, appeared in New Lancaster in 1807. « ^ Steubenville, named for General
Steuben, and New Philadelphia were established in 1797. _
Real German colonization followed the successful Ipdian campaigns of General "Mad" Anthony Wayne. Today a German township appears in almost every Ohio county. Towns with scriptural names—Bethlehem, Salem, Nazareth, Goshen, and Canaan were chiefly settled by German Moravians, Dtinkers and Amish. Germans settled in Cleveland when the Ohio Canal was opened. Canton, Massillon, Alliance and Minerva were developed by Germans. Their industrious hand transformed the countryside from wilderness to rich farm lands. Their skill and enterprise quickened the development of industries.
One of the most notable of all the Ohio German settlements was Zoar, founded by 225 German Separatists in 1817 under the leadership, of Joseph Binder.
The group purchased 5500 acres of land in Tuscarawas county. All property was owned in common.
The society remained intact until 1898 when it disbanded and some $2,500,000 worth of prop-
erty was divided among the members. The "King's Palace," Biner, ler's home, is now a museum out of the jurisdiction of the Ohio State Historical Society^and__is
open to the public. __ _j
The Zoar flower garden is also notable. '	- !
The first mayor of Cincinnati, David Ziegler, was a German. His exploits against the Indians made him particularly beloved by early settlers. One of the state's merchant princes, Martin Baum, was a German. In 1810 he brought the first iron foundry to the west, built the first Ohio sugar refineries and established textile mills and other factories. _	_ • •
^e also aided in introducing sailboats on the Ohio, supplanting
flat and keel boats. ___"
The Methodist preacher, Hein-rich Bohm, born in Pennsylvania in 1775, of German parents, preached throughout Ohio in German. His was the first German sermon heard in Cincinnati, In September, 1808. "The village," he wrote in his journal, "promises to grow very rapidly. It alread;^ has 2000 inhabitants.'^	'
(Clip and save for yoiir 1953 Ohio Sesquicentcnnial Scrapbook)
DOBROIDOČO DELIKATESNO
trgovino v sredi slovenske naselbine se proda. Nahaja se nasproti cerkve in šole. Tedenskega prometa nad $1000. Se proda radi bolezni v družini.
Za podrobnosti pokličite GL 1-7487
POZOR!
Zidan trgovski prostor z groceri-jo in mesnico je naprodaj v središču slovenske naselbine v Collin-woodu. V tem prostoru se trguje že nad 20 let. Podrobnosti poizve-ste ako pokličite
GL 1-6316
KRASNA NOVA HIŠA
6 sob, "ranch" tipa se proda. 4 spalnice, "tile" kopalnica. Nahaja se na lepi loti na Bishop in White Rd. v Cfiardon, O.
, Za podrobnosti pokličite KE 1-2466
V NAJEM
se odda lepo stanovanje s 4 opremljenimi sobami. Kopalnica in vse najboljše urejeno. Prednost imajo novoporočenci ali odrasla družma.
Poizve se na 955 E. 76 St.
HIŠA NAPRODAJ
Za eno družino, 7 sob, poleg lote 40 čevljev. Blizu cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Se mora videti, da se lahko oceni. Cena zmerna.
Z glasite se po 5. uri zvečer na 683 E. 157 St„ od Holmes Ave.
Farma naprodaj
Naprodaj je poznana FELIX SURTZ-ova farma, obsegajoča 135 akrov. Za pojasnila se zglasite na 19901 Pawnee Ave.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
IŠČEJO STANOVANJE
Ženska srednjih let
išče stanovanje od 3 do 5 sob. Ima stalno delo podnevi. Mirna in poštena plačnica.
Pokličite IV 1-2452
DELO DOBIJO MOŠKI
TEŽAKI
.J ,_j
ZA
livarsko delo
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Vidite Mr. Wilsona osebno v našem uposljevalnem uradu na ENGLE RD., južno od Brookpark Rd.
FORD MOTOR CO.
17601 BROOKPARK RD.
CLEVELAND, OHIO
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 dragih zobozdravnikov v tei naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahajala svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Zypnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dofrovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicotl 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVEST
(Nadaljevanje)
Volkun ga je kaj kmalu pri-vedel do pogrešanih jarcev, ki so celo pred svojim psom varuhom odskočili, tako so bili preplašeni. Ko je Marko z Volkunom preiskoval, ce še kje tiči kaka žival, je naletel na čednega koštruna s pregriznjenim vratom. "Volk," je takoj iz pre videl ovčar. Od njega pa je peJjala še krvava sled v goščo. Volkun je silil za njo, pa mu Marko ni pustil, kakor bi mu bil rad p ni mogel čez dan pogrešati psii.
Krave so bile še pri kočah, ko je Volkun prignal izgubljeni tropic pred stajO'- Marko pa je privlekel na vlaki, s trto zvezani, mrtvega koštruna pred kočo, ga pustil na njej in odšel štet jarce. Manjkalo mu je samo eno lansko jagnje.
"Bal sem se hujšega," je povedal planšaricam, ki so radovedne čakale, koliko je škode. Brez kosila bi bil gnal past, če bi ga ne bila opomnila Franca, da ga čakajo žganci in mleko.
Še koštruna bi moral prav za prav odreti, preden grem," se je domislil Marko.
"Kar ženi, ga bom že jaz," se je ponudila Mica.
"Kaj misliš, Marko^ kdo ti je izpustil jarce?" je vprašala Trle-jeva Meta.
"Nič ne mislim, vem in ve tudi, če niste slepe."
"Pa kdo?" je vpraša joče po vseh pogledala s svojimi modrimi očmi Frčejeva Rezka, ki v svoji otroški duši ni nikogar dolžila. "Res ne vem."
"Če res ne veš, ti pa povem:
Have you heard
the W news?
\
A NEW LAW ME^NS YOUR SERIES E BONDS CAN NOW GO ON EARNING^ mnREST AFTER THEIR MATURITY DATE
lea years ago, did you go to the defense of your country with the purchase of U. S. Defense Bonds? If you have kept those bonds hereCs good news for you.
Conyess has passed a law which makes it possible, now, for your bonds to go on paying you interest longer than was originally plarmed—with no effort on your part.
You need not exchange the bonds you have. Ton need not sign any paper, fill out any form. You simply keep your bonds as you have been keeping them.
You may still redeem any Series E Bond at any timetafter you've owned it for sixty days. But holding on to your bonds is the smart thing to do if you can. Your government i bonds are as safe as America itself.
' And don't forge* that the money you put into bonds regularly and leave there is steadily growing into a larger and larger sum. Before you know it you'll have money enough for a home, a business, a retirement fund, an education for your children, or whatever really big thing is your personal dream. Now, remember, your Series E Bonds earn 3% interest compounded semiannually when tiiey're held to maturity.
Bonds are safer than cash, too. For if your bonds are lost or accidentally destroyed your United States Treasury will replace them at no cost or loss to you.
So if you have bonds which are coming due this month, remember the new money-making chance your government is giving you. Just hold onto your bonds and they'll go on earning for you. In the meantime keep up your regular saving with more bonds— through the Payroll Savings Plan where you work. It's the easy, systematic saving plan that lets you save before you draw your pay. Thousands say it's the one sure way to save!

3 NEW MONEY-MAKING OPPORTUNITIES FOR YOUl
New Series H, J, and K Defense Bonds pay 2.76% to 3%l
If you want to get the hiterest on your bonds in the form of current income, or it you want to invest more than the annual limit for E Bonds, ask at any Federal Reserve Bank or Branch about these new bonds:
Series H. A new current income bond, available in denominations of $500 to $10,000. Sold at par. Matures in 9 years, 8 months and pays approximately 3% interest per aimum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. Annual limit, $20,000 maturity value.
Series J. A new 12-year appreciation bond, available in denominations of $25 to $100,000. Sold at 72% of par value. Pays 2.76% compounded semiannually if held to maturity. Annual limit, $200,000 issue price jointly with Series K Bonds.
Series K. A new 12-year current-income bond in denominations of $500 to $100,000. Pays interest aemiannually by Treasury check at the rate of 2.76% per annum. Sold at par. Annual limit, $200,000 issue price jointly with Series J Bonds.
Now even better-invest more in Defense Bonds!
The U. S. Oovemment doet not pay for fhh The Treasury Department Quxnkt.for their patriotic donatjomj Ik4 Admrtiiing Coumii OM
ENAKOPRAVNOST
Podvihani palec! — Ali sedaj ves?"
Kakor bi zarezgetala kobila se je zasmejala Mica in za njo še dekleta.
"Boljšega pritikljaja mu nisi mogel dati. 'Podvihani palec' naj bo, vsaj ne bo vedel, kdaj se o njem pogovarjamo. Če bo pa le izvohal, se ga bomo pa vselej lahko hitro iznebile." Tako je bil všeč to jutro Marko Brkovčevi Franci, da, če bi Miha ne bil Miha—? Seve, Mica bi pa obdol žila razcvetele pl^ .nve sleča.
Marko je odgnal svoj trop.
Pred kočo pa je stcpila Mica, napravila z dlan ni trobilo, poklicala črednika, ki je s tretjine kom gnal krave na Basališče in mu zakričala: "Lukaaa! Nič ni hudegaaa. Samo eno lansko jagnje manjkaaa. Pa še tisto je bilo grintavooo." Oooo, ooo, ooo, se je odzval odmev.
"Da ne bo 'Podvihani palec' mislil, kako je Marku skljubal," je povedala Mica dekletom, na-brusila nož in se lotila koštruna.
Vsi so ga jedli zvečer in še
drugi dan, tudi Tevž.
*
Pastirji so zjutraj naglo odganjali trope na pašo, se poraz gubili vsak v svojo stran, pod noč pa so počasi prizvonkljali z živino nazaj h kočam.
Planšarice pa so imele največjo zadrego zjutraj in pod noč; čez dan so posnemale, širile in medle, hodile druga k drugi v vas in se največkrat sešle pri izkušeni Mici.
Brkovčeva je stopila v rodin-sko kočo: "Zadnje dni sem nečesa pogrešila v planini, pa se nisem mogla spomniti, česa manjka. Sedaj vem. Mežkov Joža je utihnil in nič več ne poje." '
"Saj res," ji je pritrdila Meta. "Ga bomo morale prositi, naj nam še kaj zapoje. Lep glas ima in toliko pesmi Zna, da mu jih nikoli ne zmanjka."
"Morebiti je bolan," je sočustvovala z njim Frčejeva.
"Pa še hudo jje (bolan; na srcu," je vedela Mica.
"Kaj ga mar dekle ne mara? Pa je dober fant."
"Saj nobene nima."
"Ga bo že minilo. Potem bo pa spet pel."
"Meni se pa smili,'" je sočustvovala z njim Reza.
"Pa se mu ponudi. Preklicano bi bila lačna. Na pesmih kuhan sok je redek," jo je zavrnila Mica "Bi pa se 'Podvihani palec' za bolj gostega zaslužil, kakor je malo prida."
"Ppdvihani palec!"
Hi, hi, hi, so zahihitale in odšle vsaka za svojim delom.
Tudi pastirji so začeli zvečer, ko so zaprli živino, zelo pogosto obiskovati planšarice.
Tevž je ogledal, da je Brkovčeva Franca sama doma, pa je stopil v Podlipnikovo kočo:
"Kaj sta te kar sama pustila Marko in Jok."
"Saj me ni strah."
"Pa bi jti vsaj kratek čas delala, tako brhkemu dekliču kakor si ti."
"Boš pa ti kaj povedal, da bo prej noč."
"Prav gotovo ti je po Mihu dolgčas."
"Kaj mi bo dolgčas, saj mi ga ti krajšaš."
"Veš, Francka, jaz bi vsak dan prišel k tebi v vas, pa ne maram zaradi vašega ovčarja."
"Kaj pa Marka briga; saj ni moj fant."
"Ti ni treba biti žal, če ni. Metlo bi ti pa lahko vendarle novo naredil, ko je ta že obrabljena."
"Saj jo je nameraval, in to prav ono jutro, ko je šel pod Javor jarce iskat. Sedaj pa noč in dan išče tistega, ki je takrat bos hodil po njegovem tamoru. Sled si je dobro ogledal in jaz tudi. Takoj bi ga spoznala."
"Koga išče?"
"Podvihani palec."
Tevžu je kar sapo zaprlo. Franca pa se je vstopila predenj, ga porogljivo gledala in mu še
nagajala: "Tevž, zdi se mi, da se ti noge pote. Prav dobro de, če jih v mlačni vodi izplakneš. Ti bom vlila kropa v pomijnik." In preden je tretjinek utegnil odpreti usta, je že postavila pomijnik pred njegove noge: "No, kar seziij se."
"Ne, ne. Ne utegnem," je za-jecal Tevž in se podvizal iz koče.
Franca pa za njim na prag in ga je prav sladko vabila: "Nikar še ne hodi. Še dolgo ne bo noči in meni bo dolgočasno. Saj ne bom Mihu povedala, če se ga bojiš, da sva se tudi midva malo rada imela v planini."
Tevž se je naredil gluhega. Ko pa se je spomnil, kako neumno se je bil izdal, je zaklel predse: "Prekleta baba, hudičeva."
Od tistega večera se Tevž nikoli ni preobul vpričo drugih in tudi nog ni šel nič več v roso hladit.
*
Konjarja Tomaža je zadnje dni vsaka pot peljala k Bajtniko-vi Mici. Mica se je tudi kar nekako pomladila in je govorila kakor najbolj razcvetelo dekle o rožah in o sleču, ki je res tisto leto žarel kakor že davno ne.
In stari kirasir se je odločil. Še nobena taka ga ni tako skrbela. Dolgo je molčal pri ognjišču, potem se mu je pa kar odtrgala beseda: "Mica! Morebiti bi
pa le ne bilo preveč neumno, če bi se mirva vzela."
"Sedaj v teh letih?"
"Bolj prav je, če v sivih letih skuhava trmo, kakor če bi je nikoli ne. Vsak nekaj imava in ti še stanovanje; kar lepo bi bilo."
"Prepozno si se spomnil." Mica se ni norčevala.
"Otrok bi res ne bilo več. Pa zavoljo naju dveh."
"Če bi mi bil ti to povedal kadar koli, še pred štirinajstimi dnevi, bi bila kar gotovo rekla: 'Pa se vzemiva!' Sedaj pa ne več."
"Da si se v dvajsetih letih vprav zadnjih štirinajst dni tako premislila, mi kar noče v glavo."
Mica mu je pa na uho pošepe-tala: "Tomaž! Jaz imam otroka."
Konjar je odskočil, tako se je začudil: "Ti, Mica, otroka. Kje?"
"Pri sebi. V planini. Na Jezercih."
"Kje?"
"Frčejevi Rezki, ki je tako sama, sem se ponudila za mamo in deklič me je z veseljem sprejel."
"A tako.—Prav si naredila."
"Kajneda."
"Pa tudi to je prav, da sem povedal, kar sem. Laže nama bo odslej."
"Saj je bilo dolga leta dovolj hudo. Tebi in meni."
(Dalje prihodnjič)
Dobri stari ali dobri novi časi
Dostikrat slišimo pogovore o dobrih starih časih. Ali so bili tisti časi res tako dobri, ali so bili res boljši od sedanjih? Ako gledamo po svetu z odprtimi očmi, ako nekoliko poznamo zgodovino in ako hočemo misliti s svojimi možgani, bomo prišli do prepričanja, da se življenje povprečnih ljudi neprestano izboljšuje, da je življenje prebivalstva na splošno boljše kot je bilo v preteklosti.
Res je, da nimamo mi niti državljani katere koli druge dežele vse, kar bi želeli in tako kot bi želeli. Neštete izboljšave so potrebne pri nas in drugod. Prav je, da jih želimo in jih zahtevamo. Prav je, da smo do neke mere nezadovoljni z obstoječimi razmerami, kajti to je pogonska sila, da zahtevamo izboljšanja, ki so zaželjiva in izvedljiva.
Nikakor pa ni prav, če zagazi-mo tako globoko v nezadovoljnost, da sploh pozabimo na izboljšanja, ki so se izvedla v stoletjih in desetletjih in mnoga celo v časih, ki se jih mi spominjamo. S tako totalno nezadovoljnostjo nikomur ne koristimo, istočasno pa škodujemo sebi, ker ne uživamo udobnosti, ki nas obdajajo. Ne uživamo jih, ker jih nečemo videti, in to je čista izguba.
Pomislimo nekoliko na "dobre" stare čase. V štirinajstem stoletju je črna kuga razsajala po Evropi in pobrala 25 milijonov ljudi; po nekaterih krajih je pobrala četrftno prebivalcev. Velika kuga v Londonu leta 1664 je razsajala tako, da so mrliči ležali po cestah, ker ni bilo ljudi, da bi jih pokopavali. Umrljivost porodnic in detet je bila nekoč ogromna. Koliko ljudi so v mladosti ali najboljših letih pobrale bolezni kot davica, pljučnica, koze in druge!
Moderna znanost je silno zmanjšala število smrtnih žrtev, gori navedenih in drugih bolezni. In leto za letom novi izumi rešijo več in več življenj. Za časa Shakespeareja je povprečna starost ljudi znašala 3U do 40 let. Danes se računa povprečna starost moških v tej deželi nad 65 let, ženskih pa nad 71 let. V pri merih bolezni ali "poškodb imajo danes povprečni ljudje neprimer no boljšo postrežbo in boljše zdravljenje kot so si to nekoč mogli privoščiti kralji in cesarji in drugi bogataši.
Lakota je nekoč pobrala več ljudi kot vse vojne. Sicer se še danes pojavlja lakota v nekaterih zaostalih deželah, toda sistem pridelovanja živeža se izboljšuje leto za letom. V bolj razvitih
deželah splošna lakota, kot nekdaj, ne pride več v poštev. Ako naravne katastrofe v kakem delu dežele uničijo živežne pridelke, se ljudstvo preživi z živilskimi pošiljkami iz drugih krajev; to omogočajo dobre transportne zveze, ki jih nekdaj ni bilo.
Dandanes lahko pripadamo kateri koli veri ali pa nobeni; nekoč so krivoverce trpinčili in sežigali na grmadah. Komaj pred dobrimi 300 leti so celo v Ameriki obešali čarovnice!
Povprečni delovni ljudje imajo dandanes udobno moderno pohištvo, peči na plin ali elektriko, električne hladilnice in pralne stroje, avtomobile, radijske in morda celo televizijske aparte. Tega nekoč niti kralji niso imeli. Farmerjem so stroji zelo olajšali delo; istotako industrijskim, stavbinskim in drugim delavcem.
Delo v rudnikih je še vedno težko in nevarno, toda dosti lažje in manj nevarno kot je bilo nekoč. Na primer, še pred tremi ali štirimi desetletji so bile eksplozije v rudnikih, v katerih je bilo ubitih po več sto ljudi, skoro nekaj običajnega; dandanes so take katastrofe redke, to vsled boljših varnostnih naprav in kontrol. In s takimi izboljšavami se še nadaljuje. Dandanes je prepovedano porabljati nedoraslo mladino za industrijsko delo; nekoč tega ni bilo. Dalevci so nekoč delali po 10 in 12 ur in več na šiht; danes delajo 8 ur ali manj.
Nekoč je bil industrijski delavec, ko je bil izčrpan, vržen na cesto in je bil za preživljanje odvisen od javne dobrodelnosti. Dandanes imajo mnoge družbe in korporacije za svoje delavce pokojninske sisteme.'Poleg tega imamo federalni sistem socialnega zavarovanja, v fond katerega plačujeta delavec in delodajalec, kar zagotavlja nad 65 let staremu delavcu, ki preneha delati, vsaj nekaj penzije. Res je, da te pokojnine niso velike, toda nekaj je. Še pred par desetletji ni bilo nič.
Prav je, da hočemo doseči še večja izboljšanja na mnogih poljih, in prav je, da v tem smislu delujemo potom delavskih organizacij in raznih postavodaj. Napačno pa je, če omalovažujemo vse udobnosti in dobrine, ki si jih je ljudstvo priborilo tekom let in desetletij, stoletij in ker to samo greni življenje nam in drugim. Da, korakajmo naprej k še večjemu napredku, k še večjim izboljšavam, pri tem pa ne pozabimo tega, kar je dobrega prav pred nami in okoli nas!
—NOVA DOBA

V blag spomin
sedme obletnice smrti blagega in nepozabnega soproga in pčeta
JOSEPH ADAMITGH
ki je umrl 20. junija 1945
Dragi soprog in ljubljeni oče, hitro, prehitro nas gi zapustil, že je minilo sedem let,
odkar Te med nami že nič več ni.
Grenka žalost nam polni srce, a po licih pa tečejo grenke solze, vedno žalujemo mi vsi za Teboj, a Ti želimo večni mir in pokoj.
Žalujoča ostala:
MARY, soproga JOSEPH, sin
Cleveland, O., 24. junija 1952.
VAŠI ČEVLJI
16131 ST. CLAIR AVE.
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034



GLAVNI STAN ZA
volneno blago za pošiljke preko morja
Najboljši nakupi v mestu Vse, volneno blago za
moške in ženske obleke
tudi
60-inčev Rayon gabardine blago primerno za moške in ženske snits, snknje, obleke in krila.
S. Lleberman Woolen Co.
1446 WEST THIRD ST. tel. CHerry 1-6067
Odprto od ponedeljka do soboto od 9. do 5.30, ob nedeljah od 9. do 12.
CAREER with a FUTURE!
you CAN HAVE SECURITY, an assured income and almost unlimited opportunities if you choose nursing as your career I Why not enroll as a Student Nurse and receive one of th« finest Professional Education* -one you can afford 1 Here is a truly rewarding career I You can find out all about it from the Director of Nurses at your local hospital or your School Guidance Counselor.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
COOK WANTED — In lovely home, Catholic Rectory. Stay, own room. Good salary.
1526 East 84th Street, Call REgent 4-2300, for appointment.
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Adult Couple urgently need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location W., prefer S. of 12th or W. of Garfield. Moderate rental.
SAcramento 2-5680
RESPONSIBLE Mother, German extraction, 2 school age children being evicted, desperately need 4-8 room unfurnished apartment. N. or N.W. preferred. Moderate rental. Call anytime.
EDgewater 4-2154
ENAKOPRAVNOST
YOUNG Responsible Couple, baby, need 3-4 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
KEystone 9-8970
BEING EVICTED Responsible Electrician, wife, 2 school aged children, need 2 bedroom, 4-5 rooin unfurnished apartment. Any good location N. of Foster. Moderate rental.
ARdmore 1-1968
RESPONSIBLE Couple, 2 children, urgently need 5-6 room unfurnished apartment. Good location N. or N.W. Moderate rental.
SUnnyside 4-1089
YOUNG Responsible Couple, ^ month old twin boys, urgently need 2 bedroom unfurnished
apartment. 4-6 rooms. Any good location N.W. Moderate rental-To $55.00 month.
Klldare 5-7932
BUSINESS OPPORTUNITY
ROADSIDE RESTAURANT $15,000 building and equipment. Going business. Living quarters-Light food, ice cream. Fast turnover. Small town in Michigan. $10,500 for quick sale. Must sell in next 20 days.
William JarchoW, .SPaulding 2-4280
Good Chance to Buy — Loop RESTAURANT. Well established trade. Selling due to owner s death. Just ideal for couple. Long lease. Low overhead. Closed evenings, Sundays and holidays.
WEbster 9-8435
Good čhance to Buy — SANI^ WICH SHOP with fountain and candy. Real money maker right party. Seats 26. Living quarters in rear. See to appreciate.	.
5110 W. Irving Par^ or AVenue 3-9860
Good Buy — CABINET SHOP for sale with or without brick build' ing. Best offer. See to appreciate-SAcramento 2-0780
Good Chance to Buy RESTAl^ RANT and CAFETERIA. Good steady trade. Well established Fully equipped. Excellent Nortn side location. Business district-Seats 58. Fine for couple. See to appreciate. Real value.	. ^
7627 North Pauline, LOngbeach 1-4577 of ROgers Park 4-7870
.[■|ii|«|ii|wii|«|ii|«|ii|»|iiM|ii|«|ii|«|iip[ii|«|n|"4!!|^
Zastopniki
^^Enakopravnosti'' e
Za St. clairsko okrožje: |OHN RENKO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
e
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 #
Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenu«
Diamond 1-8029