Poblithed and distributed trader permit No. 728) aatKor. by tibie Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster Gen.
the only slovenian daily between new york and chicago
the best medium to reach 180.000
SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
' Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible wn h liberty and justice for all."
'OLUME rv.—LETO IV.
CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY), AUGST 30th 1921.
gT. (NO.) 203.
I* Copy 3c.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
m DELAVCI PRIPRAVUENI BRANITI REPUBLIKO.
USTOPNIKI 11,000.000 ORGANIZIRANIH DELAVCEV JE OBVESTILO KANCELARJA, DA SO PRIPRAVLJENI, BORITI SE PROTI POSKUSOM REAKCIJONARNIH ELEMENTOV, KI BI RADI, DA BI SE ZOPET UVEDLA MONARHI-J JA. — EBERT JE IZDAL DEKRET ZA PREPREČEN JE REVOLTE.
. Berlin, 29. avgusta, — Nemško organizirano de-^v^tvo, Tbroječe 11,000.000 članov, pripa'dajocih raznim zvezam, je danes popoldne informiralo kan-^larja Wirtha, da je pripravljeno oditi na fronto v o-''ambi republike.	■
, Tudi večinski in neodvisni socijalli^ti so poislali h '^ancelarju deputacijo, ki gaje dbvestila, da obe Stranki |%evata, da vlada brez strahu nastopi proiti elemen-ki so odgovorni za proti-republiikaneke demonstra-in mahinacije, katerim se pripisuje tudi atentat na ^^bergerja.
Ta deputacija je zahtevala v imenu radikalnih fundamentalne reforme v civilni dužbi in v pra-^O'Sodju. Izraža se mnenje, da javnost sumi, da pravo-^^^je ne postopa dovolj strogo v obrambo demokratičnih I^^ricipov.
, Predsednik Ebert je še preje tekom dneva izdal de-glasom katerega se prepoveduje vsa dejanja, ki bi podžigati izdajalska gibanja. Dekret je bil po-notranjemu ministrstvu z naročilom, da se ga takoj %ravi efeiktivnim.
Po današni kabinetni seji je predsednik Ebert izdal dekret, v katerem se prepoveduje vsa zborovanja, We, demonstracije in objave publikacij in pamfletov, % požigali izdajalska gibanja.
Vlada je naznanila, da bo z železno roko zatrla vse 5 oziroma poskuse, da se moti javni red iin mir. V proklamaciji, ki se joje izdalo v zvezi z vlaldno od-%)o, se izraža resno vznemirjenje nad propadanjem morale v Nemčiji, ki "grozi izpodmakniti temelje ^aive."
"V Času, ko bi morala biti vsa življen'ska sila naroda pečena popravi moralne, socijalnim i'n ekonomskim
700 indijskih upornikov ubitih.
Culcut, Indija, 29. av#. — V bojih med angleškimi četami in domačini je bilo ubitih skoro 700 Članov uporniških čet, ki so vprl. zarjale nemire v okrajih južno in jugovzhodno od tega mesta.
Ubitih je bilo tudi več Evropejcev, medtem ko se pogreša tudi 70 mož Lrinster ipolka in 17 policistov-domačinov. Masakri-ranih je bilo tudi veliko Hindu-sov.
London, 29. avg. — Naznanja se, da se obisk angleškega prestolonaslednika v Indiji vsled nemirov ne bo 'odlomil. Nocoj je bil objavljen uradni seznam raznih irskih princev, ki bodo spremljali prestolonaslednika na potovanju v Indiji.
-o-
— Za delegate in zastopnike društev S. N. P. J. iij S. D. P. Z. v Clevelandu in okolici. V četrtek, dne 1. septembra se vrši seja delegatov in zastopnikov društev, oiz. tpripravljalnega odbora za konvencijo v Slov. Nar. Domu. Pričetek ob 3. uri zvečer. Naj bo vsak navzoč, da se ukrene vse potrebno, kar je še treba za konvencijo. Dolžnost vsakega društva je, da pošlje svojega delegata ali zastopnika na to sejo, kajti naša dolžnost je, da sprejmemo naše delegate primerno in jim postrežemo po naši najboljši moči. Torej vsi na sejo. Bratski pozdrav. L. Medvešek, tajnik.
—' Miss Marie Nemick, stanujoča na 3400 E. 62nd Street toži TomaSa Wilsona, 1775 E. 63 St. ker pravi, da jo je naj prvo povabil naj «:e pelje z njim domov v njegovem avtomoibilu, na sredi pota ipa jo vrgel iz avtomobila. Wilson pravi, da dekličina izjava ni resnična.
„. -sodbam, katere je zadala vojna," pravi proklamacija, nebrzdana agitacija odprto prizadeva izpddkopati f^^^itične ustavne temelje, na katerih se ima graditi re-
"Qlas časopisja, ki podpira ta zlobna prizadevanja, v'^taja z vfea;kim dnem jasnejši, in odkriva določen na-brezvestnih elementov, ki sodelujejo pri strmoglav-kons^tituMnega zakona in reda. Narodna nevar-zahteva, da se proti tem brezvestnim in zapeljanim ^^entom nastopi z železno roko.
"Vlada je torej trdno odločena, da p odvzame kora-3 ki jih napravljajo okolščine ure in izzivanje sovraž-imperativnim. Vlada bo nastopila z neodpufetl'iiVo
O Cy/\Ict4'iiy^	»*T/^ rt 1	1 l;r/-\'11 t T v\V»Vi/\(o(4n "liVl	'TTfl'T ^
0}.;
Boji med Madžari in Avstrijci.
Dunaj, 29. avg. — 'Glasom poročil, ki so dospela semkaj danes, so Avstrijci pri zasedbi malega kosa zapadne Madžarske, katerega je mirovna konferenca določilo Avstriji, naleteli na odpor Madžarov.
V nedeljo zvečer se je pojavil v Odenburgu poročnik He j j as, eden izmed monarhističnih voditeljev eapadjne Madžarske, vodeč precejšno četo oboroženih mdž, ter je zasedel železniško postajo, nato ipa napolnil ulice z u-niformiranimi nerednimi vojaki, ki so bili dbord^eni z revolverji.
En oddelek, pbstoječ iz 170 mož, je medtem odkorakal proti kafeldu. ter spirejel avstrijske čete, ki so prihajala, da zasedajo ozemlje z ročnimi granatami in strojnimi puškami.
Poroča se, da nosijo Hej j as in drugi madžarski častniki polno vojaško uniformo. Govori se, da se je z Avstrijci nahajal tudi en zavezniški častnik, ko so Madžari vprizorili napad.
Ako zavezniki ne preprečijo zasedbo Burgenlanda od strani Madžarov, tedaj bodo proti temu protestirali tudi Cehi. Znano je, da imajo Cehj v bližini Pressbur-ga celo divizijo vojaštva.
Avstrija bo zdaj apelirala na zaveznike, da prisilijo Madžarsko v spoštovanje mirovne pogodbe ter se umaknejo iz Bugenland o-kraja.
GOODYEAR DRUŽBA ZNIŽA PLACE.
Akron, O., 29. avg. _ Goodyear Tire-Rubber Co. je danes naznanila, da bo s 1. septembrom odredila 12-procentno znižanje plače.
ene atmosfere, povzročene vsled Erzbergerjevega atentata, nezmožna preprečiti tako debato.
A'ko bi se Sklicalo parlament, bi nacijonalisti pričeli taikoj z napadom na vlado, ker je sprejela 281. paragraf mirovne pogodbe, v katerem je Nemčija sprejela odgovornost za vojno.
h]
^8'oistj'o proti vsakršnikoli upornoisti, in pozi VI je vse gane zakona in reda, da zvaja to o^dredbo trdno, toda
nsko."
||,v kabinetni seji se je razmotrivailo le politični po-dežele, ki je zadnje dni postal kaij refeen. Seji, ki se v soboto, je predsedoval predsednik Ebert. Po-Y 'Seje je bil tak, da je bilo jasnOj da je ministrstvo ^emirjeno nad položajem.

Vlada se nahaja v izredno težavnem položaju. Or-
Da bo parlament odobril pogodbo, je skoro gotovo, kajti zanjo bodo glasovale tri koalicijske stranke in neodvisni socijalisti, ki imajo skupaj 277 glasov od vseh 469.
Toda navzlic Vsemu temu si vlada ne želi izročiti pogodbe parlamentu v sedanjem položaja, k j ti boji ase, da bi se zbornica nemudoma spremenila v pravcato bojišče.
Medtem pa se boj časopisja radi smrti Erzbergerja nadaljuje s povečano napetostjo. Duetsches Tages-Zeitung tožijo klerikalni organ Germania, ker se je nazva-lo omenjeni organ pan-germanov tn agrarcev "sindikat narodnih morilcev".
Berlin, 29. avg. — (Poroča Kari H. von Wiegand.) Ali se je
delavstvo, podprto tudi od Boci'jaliisltov in ko j^^^i'stov, zahteva definitivno zatrtje aktivnosti in mahi- v Nemčiji zopet ustanovilo sred-pan-germanov. Ta stranka je 'bila zadnje case iz- ."i^vesTci tajni tribunal, ki je bil
aktivna. Obdržavala' je obletne slav^moteti raznih ^ ' opganizovala telovadna društva in zborovanja ne-Jj,^^jih vojakov, ki so vedno vneti za monarhijo. Ob ta-}|. slavnostnih sta bila ponavadi navzoča general von v.J.^^nburg, general Ludendorff in drugi bivši vojaški
lucije na Bavarskem, je bil u'sltre-Ijen od nekega mladega junkerja, ki je bil član neke patrijotične organizacije.
Ko so reakcijonarni elementi iztrgali Monakovo delaVski vladi so ustrelltev osmih talnikov grozno maščevali s tem, da so usmrtili več kot 550 radikalcev. Od tistega časa je Bavarska zopet na/jbolj konzervativni del Nemčije.
Po smrti Eisner j a se je dalo Erzbergerju ime glavnega 'Reichs verderberja", kajti on je bil tisti, ki je ponesel maršalu Fochu belo zastavo, in ki se je boril za odobritev mirovne pogodbe v parlamentu.
Zdaj, ko je odstranjen Erzber-ger, kažejp znamenja na Maksi' milijana Hardena, katerega smatrajo nacijonalistični krogi za "Reichsverderberja". Spilošno se poznan pod imenom "Vehmgori-j govori, da je Harden prihodnja chte? — To vprašanje se danes žrtev skrivnostnega tribunala, in stavi v Nemčiji v Vsej resnosti to se posebno, odkar je Harden,
Jugoslovani so se u-maknili iz Baranje.
Belgrad, 24. avgusta. — (Zakasnelo.) — Umikanje jugoslo-vanafkih čet iz province Baranje se je pričelo 19. avgusta. — Do-zdaj so izpraznjene že dve zoni; prva, ki drži ob meji Pečojii in Pečraro in druga pa od omenjenih mest pa do Vel'lany in Čikloč.
Umikanje povzročilo veliko nereda med katoličani in ko so ne-katoiliški prebivalci hoteli bežati, jim je to preprečila tolpa oboroženih Madžarov, ki so najprej streljali za njimi, nato pa zaprli v neko hišo, katero se nato skušali zažgati.
Nekemu mladežniču se je posrečilo zbežati na koinju, nakar je obvestil žandarmerijo v Pečoni, ki je nato prišla na pomoč. Do-šla se še ravno pravočasno, da je rešila begunce pted napadom množice.
Prihodnjega dne se je vse ne-katoliške družine pod protekcijo orožnikov prepeljalo v oni del Baranje, ki je izročen Jugoslaviji. Begunci so seveda morali pustiti za seboj vse svoje žitne zaloge in vso svojo živino.
V Semdljdge je četa Madžarov ubila Srba Mata Vuja'kovica. V vasi Biriami je množica streljala na ne-katoliške prebivalce. Prebivalci sbrskih vasi v zoni, ki so jo imele jugoslovanske čete zapustiti, so izjavljali, da ne marajo vdrugič priti v madžarsko suž-njost.
Na tisoče be^ncev se nahaja v naravnost brezupnem položaju. V številnih vaseh vprizarjajo Madžari grozovita zločinsfcva. Neki srbski orožnik je bil najden mrtev.
V Satorichte je bil zažgan most, da se prepreči prevoz žita. Za vse nerede je odgovorna k«*nisija, ki je imela nadzirati iz-praznenje; bila je ustanovljena ze preteklo leto, toda ni izza svoje ustanovitve obdržala niti ene same seje.
Belgrajski vladi in pa zavezniški vojaški misiji v Pečoni se je poslalo poročilo o izvršenih grozodejstvih.
Belgrad, 25. avg. — Feld-maršal Franchet d'Esperney, izredni poslanik francoske republike, je izročil včeraj ministrdtemu
Izobrazba v Rusiji.
New York, 29. avgusta. (Piše Louise Bryant, žena zinanega a-meriškega radikalca in pisatelja John Reed-a, ki je umrl za tifusom v Moskvi.) "Myne zanikava-mo, da je Rusija lačna, in da je bila lačna že leta,'' se je izrazil A. Lunarharski, minister izobrazbe pod sovjetsko vlado, "toda mi zanikujemo, da si nismo v največji meri prizadevali, da obdržimo kulturo v Rusiji pri življenju in da izoibrazimo ljudstvo. Da ohranimo znanost, smo ustanovili 5000 akademsikih živilskih deležev za znanstvenike. Vi veste kaj to pomeni; to pomeni, da morajo ti ljudje dobivati dovolj hrane brez ozira na to, koliko pomanjkanje mora trpeti ostalo prebivalstvo."
Lunarharsiki je bil že dolgo pred revolucijo poznan kot učenjak. Napisal je več krtjig pesmi in nekaj iger. Lenin je napravil imenitno izbero, ko ga je nastavil ministrom za vzgojo, kajti Lunarharski poseduje oni potrebni takt, ki je omogočal kon centriranje velike armade temperamentnih igralcev, kajti pod njegov delokrog ne pridejo samo šole in univerze, temveč tudi gledališče, muzeji in umetnost sploh.
Vprašala sem ga o učiteljih, in kako mu je mogoče dobiti dovolj učiteljev za nove šole. Dejal je:
"Seveda, treba nam je bilo u-stanoviti nove učne štabe. Tako smo organiizovali kratke kruze za učitelje. Leta 1920 smo ustanovili preko 98 takih kratkih kurzov za učitelje. Akoravnb to število še nikakor ni zadostno, pa predstavljajo kvaliteta naše najboljše vzgojevalno osobje.
"Poleg teh kratkh učiteljskih kurzov smo ustanovili vseučilišča v Paroslavu, Veronezu, Kastromi, Astrahanu, Samari in v Turkesta-nu, nadalje tudi v Uralu, Rosto-vu, v Kubanskem in D vinskem gubernatu. Vzdržavali smo stare univerze v Moskvi in drugih mestih ter otvorili inštitut za jezike in geografični zavod v Pe-trogradu. Otvorili smo 15,506 novih knjižnic.
"Vi sami vidite učinek naših šol za odrasle, ker ste bili tukaj leta 1917. Analfabetstvo je bilo vedno prekletstvo Rusije. Organizirali smo komiteje, da se bo-
predsedniku Pašiču lastnoročno rimo proti temu zlu kot bi se bo-
Uradnika rudarske unije obtožena umorov.
Williamson, W. Va., 29. av-. gusta. -— Posebna velika porota? ki je zborovala tukaj, je izrekla obtožbe proti C. F, Keeneyju in Fred Mooneyju, predsedniku in tajnku organizacije United Mine Wor'kers of America za okraj št. 1 7., in pa proti C. H. Worthma-nu, organizatorju rudarske unije.
Obtožbe so izročene v zvezi s smrtjo Ambroža Goosline-a in Dan Whiteja, ki sta bila ubita tekom tridnevnih bojev, 'ki so se vršili v okraju Mingo sredi meseca maja.
Poleg omenjenih treh je bil obtožen v zvezi s smrtjo državnega miličarja William McMullena tudi rudarski organizator Davis E. Robb.
Prosekutor Stokes je nocoj izjavil, da je odposlal zaporna povelja za Keeneyja in Mooneyja šerifu Kanawha okraja. Postavljena bosta na zagovor, ko se o tvori redno zasedanje sodnije, to je 5. septembra.
Poleg tega se naperja napram unijskim voditeljem še 18 drugih obtožb.
Charleston, W. Va., 2. avg.— E. F. Morgan je opolnoči poslal predsedniku Hardingu brzojaven apel, da odpošlje državne čete v Zapadno Virginijo.
Glasom poročil ,ki jih je prejel danes zvečer urad governer-ja Morgana, se pri Paint in Cabin creeku zbirajo oboroženi rudarji iz drugih akrožij ob Lens creek med Kanawha refko in Ma-diaonom.
Washington, 29. avg. — Vojni tajnik Week« je po konferenci s predsednikom Hardingom izjavil, da se v Wes:t Virginijo ne bo odposlalo zveznih vojaških čet, ako državne oblasti še enkrat ne pošljejo prošnje za zvezne vojake.
Državni department je izdal poročilo, ki temelji na preiskavi, ki jo je izvedel general Band-holtz v prizadetem okraju. Gen. Bandholtz je prišel do prepriča-njcl, da si državne oblasti dozdaj še niso zadosti prizadevale, da bi ustavile uporniško gibartje, ki je privedlo do nameravanega pohoda v Mingo okraj.
■bi;
Vsa ta zborovanja so bila običajino proti-repu-^iiskega značaja.
.3^1ada se mora v teku bodočih par dni odločiti, da-li
-
zborovanje parlamenta pred 27. septembrom, datum je bil zdaj določen. Kot izgleda, ni kance-^Posebno naklonjen prejšnjemu sklicanju parlamenta, hoče izogniti debate glede separatne mirovne po-sklenjene z Ameriko, predno i^te ne odobri senat Njenih držav. Vlada bi bila vzpriča razvnete politi-

vpričo umora Erzbergerja, sledeč umoru socijaJistcJv Kur*t Eisner j a in Garaiesa v Monakovem.
Izraža se mnenje, da se je tudi v Nemčiji organizovala neke vrste organizacija, podobna a-meriški Ku Klux Klan teroristični organizaciji, katere člani se smatrajo za super-patrijote, in ki izrekajo ter izvajajo obsodbe nad nezaželjenimi osebami kot je delala organizacija "Vehmgorichte" v 14. in 15. stoletju.
Eisnerja, ki je bil vodja revo-
izjavil, da namerava odpotovati v Združene države, ter tu obdr-žavati predavanja. Nacijonalistični listi ga silno napadajo kot izdajalca, zaveznika sovražnika in narodnega skazarja. Harden sam pričakuje napada na svoje življenje vsak čas. Izjavil je, da je prejel že več groženj, toda izjavil je, da vsled tega ne bo ypu-stil svoje ameriške ture.
Hellmut von Gerlach, vodja nemških pacifistov, je tudi dobil svarilo, da je obsojan.
pismo francosikega predsednika Milleranda, naslovljeno na kralja Aleksandra. Millerand izraža v pismo svoje simpatije v zvezi s smrtjo kralja Petra ter obenem tudi prepričanje, da bodo vezi med Jugoslovaji in Francijo v bodoče ravno tako tesne kot dozdaj.
Pašič se je feldmarsalu zahvalil za pismo in ga je zagotovil o srbski zvestobi in prijateljstvu napram Franciji.
Zavezniki določili albansko mejo.
Washington, 29. avg. — Glasom informacij, ki jih je prejel albanski komisar za Zedinjene države, C. A. Čekrezi, so Anglija, Francija in Italija prišle ko končnega sporazuma z ozirom na vse albanske meje.
Mr. Čekrezi pravi, da zavezniški sporazum potrjuje albanske meje, ki so bile določene leta 1913 na poslaniški konferenci v Londonu, ter da daje Albaniji provinci Gorica in Argyrdka'stron katere je zahtevala Grčija, kot tudi ozemlje na severu, katero je zahtevala Jugoslavija.
-O-
rili proti kugi. V letu 1920 se je v okraju Tambov na primer naučilo čitati in pisati 40,000 o-sdb. To je precej prinivren vzgled.
"In v Ameriki laWto ^oveiste, da smo boj proti analfabetstvu po mestih že zmagali . V rdeči armadi je danes samo se 25 procentov analfabetov, medtem ko je v bivši carski armadi samo 1 5 procentov vojakov znalo čitati in pisati."
Vprašala sem ga, 'koliko šol se vodi v Moskvi. Posegel je v predali svoje mize in odgovoril.
"Pred sabo imam številke za mesto. V mestu samem je 700 šol in 600 pa v distriktih. V teku tega leta smo naučili 80,000 oseb čitati in pisati."
Ko sem čakala Lunarha^skija v sprejemni sobi, sem govorila z nekim kmečkim fantom, ki mi je povedal, da je Lunarharski poslal ponj v nefko oddaljeno provinco, da bo pohajal v šolo v Moskvi. Lunarharski je čital nekaj njegovih pesmi, in se je zelo zanimal zanj. Name ao njegove pesmi napravile poseben vtis, kajti ena izmed nI jih je bila po-
— Prihodnja seja direktorija I svečena spominu John Reed-a. S. N. Doma se vrši jutri, dne 31. Ko sem se o tem omenila Lunar-au'gusta, 1921. Pričetek ob 8. url harskimu, mi je dejal, da je bilo zvečer.	vedno njegovo načelo, dajati po-
gum talentom med kmeti, nakar je pričel govoriti o gledališčih za kmete in vojake.
"Število teh gledališč samo v okraju Kastraroa je večje kot število vseh gledališč v Franciji. Šte vilo registriranih kmečkih gledališč je danes 4000.
"Kaj pa z umetniškimi šolami?" sem vprašala.
"V umetniških šolah je več kot 7000 dijakov, kar sicer ni veliko, toda vseeno štirikrat toliko kot pred vojno.
"Tudi število muzejev se Je znatno povečalo. Pred revoluci-o jih je bilo 31, zdaj pa je število doseglo že 119. Kot dokaz ljudskega zanimanja v muzeje, je statistika, ki izkazuje, da je v Moskvi več kot pol milijona oseb obiskalo muzeje.
Tudi potom premičnih slik se izobrazuje in propagira v Rusiji. Navzlic težavam pri dobavi materij al za izdelvo premičnih slik se je izdelalo precejšno število propagandističnih, novinskih in vzgojnih filmov.
"V početku sem se moral Vsepovsod boriti s sovražnostjo učiteljev proti sovjetski vladi," je pripovedoval Lunarharski, "toda v teku treh let je ta sovražnost skoro popolnoma prešla."
STRAN 2.
»ENAKOPRAVNOST*
AOGUST 30th, 1021.
44
EHnakopravnost**
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
I ' ■	————----•	""	"	'
Owned and Published bv: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5,50, 6, mo, $3.00, 3 mo, S2.00
Cleveland, Collinwood. Newburjth by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
3 m<5. $2.00.
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75, 3 Ao, $«..00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c.
Lastule in izdala ca
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družbo.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551._6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno no uredništvo, ne uoravniStvo,
CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY), AUGST 30th 1921.
ZA RAZOROZENJE,
James W. Gerard, ameriški iposlani'k v Nemčiji med leti 1913 in 1917 je napisal o razorožitvenero vprašanju zanimiv članek, katerega je prinesel new-yorški socijali-stična dnevnik "The Call".
Mr. Gerard je videl rezultat vojaške pripraVljenoisti V Nemčiji, in se zaveda usode dežele, ki sledi principom militharizma.
Zato pa pravi: "Edina pot za dosego razoroženja je razoroženje. Po njegovem prepričanju se mednarodnega miru ne da doseči z večanjem armad in mornaric. Njegovo prepričanje ni, da se bo potom vojaškega vež-banja ustvarjalo pacifiste.
Mr. Gerard je bil tekom vojne v Evropi, in'kot uradni zastoi>nik Zedinjenih držav je imel priliko opazovati posledice militarizma na neposreden način. In tako je prišel do prepričanja, da je vojna zlo, in da se to le z razoroženjem zasiguralo konec vseh bodečih vojen.
V svojem članku apelira Mr. Gerard na ljudstvo Zedinjenih držav, da deluje za takojšno razoroženje. On pravi o vojni in o vzrokih skoro iste reči, radi katerih je bil Evgen V. Debs obsojen v desetleten zapor, ker si jih je drznil reči za časa, ko je bila vojna v teku.
članek Mr. Gerarda se glasi:
Človeku bi se zdelo, da bi po svetovni vojni sploh ne bilo treba apelirati na narode, da bi napravili konec vojni. Orožje dela vojno. Cisto naravno je, da se oboroženi narodi bojujejo. Nemčija je to dokazala. Starodavni Rim je propal vsled militarizma, in Francija je pod Napolenom iz istega vzroka zadela velika nesreča. Zgodovina še ponavlja skozi vsa stoletja in nauk je bil vedno eden in isti. Celo naša mehanična civilizacija se je pričela zavedati, da je napredek le v miru mogoč.
Toda navzlic temu slišimo danes argumente za gigantska oboroženja. Zdi se, kot da hočejo narodi, nahajajoči se na robu popolne propasti, kateri bo komaj ušli, znova suniti drug drugega v ogenj začetnega kaosa.
Ali zaslepi j a ljudi blaznost, glupost in pohlepnost onih, ki delajo orožje? — Kajti ljudje sami ne žele vojne, pa naj govore državniki, ki baje govore v njini imenu, ka'kor hočejo.
mere, zakaj da naj bi se narodi ne bojevali, je ravno toliko, kdt če hotel človek braniti deset božjih zapovedi. Toda navzlic temu se zainteresirani krogi, pijani moČi, priSiadevajo povleči človeštvo po široki cesiti, ki vodi na Golgato. Po večletnih bojih, v katerih se je vršila naj-silnejša svetovna vojna v zgodovini, zahtevajoča 10,-000,0000 mrtvecev in več kot 35.000.000 ranjencev in bol-ni'kov, medtem ko je morajo dobesedno na stotine milijonov nebojevnikov — povečini žen in itrok — trpeti kužne bolezni in lakoto; potem ko je bilo na stotisoče kvadratnih milj rodovitne zemlje uničene in napravljene neuporabnim; potem ko se je noi*malni tek človeškega prizadevanja izrabljalo za nejTroduktivne namene: potem ko se svet še vedno zvija v bolečinah, 'ki jih je zadala vojna, po vsem tem se najdejo ljudje, zahtevajoči nadailjne bojne ladje, večje armade — nadaljne vojne. Neki grški pregovor pravi: "Kogar hočejo bogovi po-gubiti, tera napravijo blaznim'', in v resnici se zdi danes, kot da se nahaja človeštvo na robu blaznosti.
In svet ne trpi danes le na vojni s svojimi mrtveci in ranjenci, temveč svet ječi tudi pod starim bremenom vojnih priprav. Ta bremena onemogočaijo narodom, da bi se postavili zopet na noge ter se ozdravili bolezni, katere je puštila vojna, da bi se ozdravili one vročice, na kateri trpijo tja od onega usodnega 31. julija, 1914, Vladarji bi se morali nekaj naučiti.
Ni moj namen, da bi preiskoval, kdo je povzročil vojno, kajti o tej toči sem že ponovnokrat govoril pred javnostjo. Vojna je končana. In hvala Bogu, da je; Premimi dan s svojim glasim veseljem in divjim praznovanjem pri vseh narodih bi moral naučiti vladarje, da ljudstva raznih narodov ne žele vojne. Toda 'kot se zdi, se je ta nauk preslišalo; ušesa mož, ki vodijo narode, so očividno zamašena. Stare, reakcijonarne, vojno ustvarjajoče sile, dobro organiziranj zmožno vodene, edine in čuječe, so že zopet začele stegovati svoje roke in vleči za niti, ki bodo prinesle propast moderne civilizacije.
(Dalje prih.)
Opekline so bile tako hude, da so ga morali poslati v bolnišnico, kjer je po težkih mukah preminul.
— Rojak John Jursinich, 109 Indiana St., je bil odpeljan v bolnišnico sv. Jožefa v sredo, ker je nerodno padel in si zlomil nogo in zvinil roko, ko je razobešal vrv za sušenje perila.
—r V četrtek sta si izposlova-la ženitno dovoljenje g. Mihael Krajcar in gdč. Mary Krajcar, bi-
tipkarske stavke so škodovani delavci
najbolj o- j razpustila vojsko. Danes na Bal-—črkostavci kanu ni nobene tako slabotne dr-
in strojniki. To pa raditega, k^r so tri tiskarne proglasile odprto delavnico, med katerimi je Ger-lach-Barklow-Calendar Co., ki daje zaslužek večjemu številu strojnikov, kakor vse druge tiskarne. Ni se šlo toliko za plačo kot za 44 ali 48-urni tednik.
Obsojen radi Vidovega dne.— Dr. Milovan Ženič v Novi Gradi-ški je na Vidov dan razobesil na
vajoča na 1154 N. Hickory St. | svojem stanovanju iz kljuboval-Tako si pri tej priliki nevesta nelnosti črno zastavo. Radi tega je
bo izpretnenila imena.
— Delavske razmere v našem mestu se nekoliko izboljšujejo. Stavka stavbenskih delavcev, ki je trajala izza 31. marca, se je konečno končala. Zmagali sta obe sporni stranki. Koritraktor-ji so morali nekoliko večjo plačo obljubiti, kakor so ponujali v začetku stavke, a delavci, pa so se morali zadovoljiti z nekoliko nižjo mezdo, kakor so zahtevali v začetku stavke. Vsekakor pa sta obe stranki bili oškodovani, posebno pa nedolžno občinstvo in delavci, ki so radi stavke veliko utrpeli v vsakem oziru.
Jeklarski trust je zopet znižal
došlo do demonstracij, ki so bile naperjene proti Žaniču. Posredovala je policija. Končno je bil dr. Žanič obtožen in pretekli leden obsojen na 14 dni zapora.
-O--
Cle veland-CoU inwo od.
15. avgusta se je vršil v veliki dvorani SI. doma javmi ljudski shod, katerega je sklicalo več državljanov z namenom, da se Slovenci združimo v politič. klub, kjer bomo kot celota imeli moč zahtevati kar nam gre. Shoda
se je vdeležilo nad sto rojakov, mezde jeklarskih delavcev za zo-! Po kratki diskuziji se je odločilo, petnih 20 odstotkov . Do sedaj i da bode klub popolnoma neodvi-so v jeklarni služili navadni delavci po 37c na uro, a pričetkom prihodnjega meseca se jim bo
Iz slov. naselbin
Joliet, 111.
vdova za pok. Johnom Bahor, 904 N. Hickory St., ki je pred^ dobrim letV">m odopotovala v staro domovino na obisk, se je pred nedavnim vrnila, ker se ji ameriško življenje mnogo bolj dopade, kakor ono v okolici Črnomlja na Belokranjskem. Pred-no se je podala na pot, si je kupila nekoliko srebrnih kron, ■ za katere je plačala po i 6 papir natih,
—	G. John Papich in soproga, 1607 N. Broadway, sta se odpeljala minulo nedeljo v bližno mesto Aurora, kjer sta kumovala p;-i poroki ondotnega rojaka g. Nikolaja Obcrmana z gdč. A. Kcstelec, ki je pred nekolikimi tedni dospela iz Vidošič pri Metliki. Po poroki se je razvila lepa domača zabava na ženinovem domu. Bilo srečno!
—	Mat. Vranesič, 124 Woodward Ave., je prejel o dvojnih oblasti naznanilo, da bo v bliži-
njegovega sina Matije, ki je na ! francoskih poljanah daroval svo-—	j je življenje za uspeh zvezdnate
Mrs. Ana Bahor, zastave.
— Poroki. V" sredo sta sklenila dosmrtno zvezo g. Fred ICore-vec in gdč. Zofija Polmin. Že-rfin je sin g. Antona Korevec,
mezdo znižalo za 7c na uro. — Vkljub nizki plači, je še veliko
zave v vojaškem oziru kakor je Bolgarska, ki je brez vsake organizirane moči. Menila je da bo z razpustom vojske ddbila zaupanje velikih in malih držav radi svoje miroljubne politike, sedaj pa meni, da so v nevarnosti njeni narodni interesi. Bolgarska zahteva zaščito zveze narodov. Razoroženje je daneis pravica zmagovalca in kazen za prema: ganca. Konvencija, ki se je podpisala dne 7. junija med Jugoslavijo in Romunijo, je jeusen dokaz za ti. Mala ententa obdaja vse majhne narode, katere smatra za sovražnike, z obročem in jih hoče stem oplašiti. Jasno je, da je Bolgarska brez vsake moči in da ne more izvršiti nikakega napada več. Javno mnenje Bolgarske je bilo prevarano in vsi napori vlade, da se približa Bel-gradu, so se izjalovili. Še več nezaupanje napram Bolgarski je postalo še večje. Vse to kaže na to, da je bila bolgarska zunanja politika napačna.
Dvoženstvo v Romuniji. "Beo-gradski Dnevnik" priobčuje tole vest iz Bukarešte: Neka skupina' poslanikov je vložila v parlamentu zakonski predlog, naj se uvede dvoženstvo v Romuniji. Ute-predlog, se po-
sen, da ima vsaka stranka pravico izrekati svoje mnenje oz. agi-' meljevaje svoj tirati v svoj prospeh, članstvo pa slane sklicujejo na slučaj rumun-bode samo odločalo, kaj je do-]skega prestolonaslednika. Ko se bro, kaj ne. V odbor so se iz-j je oženil a neko dvorsko damo
oddelkov jeklarne v počitku, ali volili: M. Lah preds., Mr. Pego-j proti volji kraljevske rodbine, se
Tomažič, Eržen, J. Boldin so bili izvoljeni nadzorniki. Vpisalo se je 59 članov. Ime kluba je Slovenski politični klub 32. warde z okrajšavo S. P. Club 32.
vsaj ne poslujejo niti s polovično silo.
E. J. & . železnica tudi slabo obratuje v svojih velikih šopah.
Niti polovico toliko delavcev nima vposlenih, kakor jih je imela lansko leto. Ker je ta zelez-1 Ward, ki se lahko rabi v obojnih niča v rokah jeklarskega trusta, j jezikih. Vstopnina je 25c. Vsak zato se najbrž obotavlja radite-j Slovenec in Slovenka, državljan ga, da bo znižala place in strmo-j ali prijatelj, ima vstop, obenem glavila železničarsko unijo pred-j pa tudi dolžnost, kajti znano je, no vpokliče svoje izpuščene de-1 da smo Slovenci v Collinvvoodu 105 Indiana St. a nevesta pa je lavce. Trust že ve kako se ta I zelo raztreseno volili, zato je nas
hčerka g. Johna Polmin, 1408 Clement St. — Istotako sta se poročila v sredo g. Jernej Mihe-vec in gdč. Ana Horvat. Bilo srečno mnoga letal
—	14-letni Rudolf Fink, 604 Charltfsworth Ave., in njegov tovariš sta bila zasačena v spanju na posestvu Illinois Steel kompa-wije. Odvedena sta bila na policijski magistrat.
—	Neki Nick Božič v Home-woodu je tako surovo postopal s svojo boljšo polovico, da ga je ista naznanila šerifu, ki ga je na to odvedel v okrajno ječo.
—	V sredo je umrl 12-letni Jac. Žugel, sin g. Martina Žu-ge, 810 N. Bluff St. Deček se je minuli teden opekel s kropom, ko je mislil odmekniti pisker, a
Apelirati za razoroženje ter podajati moderne pri-j ni bodočnosti dospelo truplo'je padel iz razlik krop po sebi.
stvar izpelje v njegovo korist.
Superior Chemical kompanija, ki že dolgo let posluje v svojih tovarnah med podkvarno in tovarno za vžigalice, si je pred nedavnim postavila novo tovarno na južni strani našega mesta. V novi tovarni se je pričelo delati začetkom tega tedna. Nova tovarna bo dala zaslužka mnogim delavcem.
Tiskarska stavka v našem mestu je bila minuli teden skončana. Prišlo je do sporazuma med unij-skimi črkostavci in lastniki nekaterih tiskarn, da se bo plačalo za 44 ur dela na teden po približno isti ceni na uro, kakor pred stavko. Ako pa bodo delali po 4 ure več, bodo tiskarji zaslužili primeroma toliko, kakor so prej v 48. urah enega tedna. Glede
rele, podprcds., A. J. Žužek taj., | je prestolonaslednik poročil v
drugif z grško princezinjo Jeleno, ne da b se ločil od svoje prve žene, kar je parlament s speci j al-nim zakonom sankcijoniral. Kakor vse kaže, se bo v Romuniji' uvedlo dvoženstvo, ako se parlament pridruži predlogu imenovane skupine poslancev.
Zverinski čin macedonskega Turčina. Iz Skoplja javljajo, da je v bližnjem Selu neki Turčin ubil štiriletno deklJco, hčerko u-čitelja Davčiča. Turčin je deklico zaklal, jo onečastil, nato razkosal in jo zagrebel v gnoj. Ko je pravoslavno prebivalstvo zaznalo za zverinski čin Turčina, je v Selu nt"stalo veliko ogorčenje proti tamošnjim turškim prebival cem. Turčin je po nečloveškem činu pobegnil v gore, kjer ga zasledujejo.
Prijeti tat kolesa. Iz veže p"' sestnika in gostilničarja Alojzija Koprivca je zmanjkalo kolo, vre' dno približno 2500 K. Orožniški narednik Ogrizek je v zadevi pO' izvedoval in ugotovil, da je kolo vzel Lojze Premk iz Male ZaU' ne. Premk je nekaj časa trdil, da on ni vzel kolesa, končno je P® povedal, da je res vzel kolo, toda ga je nameraval vrniti. Kolo
vseh dolžnost da se pripravimo, da izvolimo	kar je najbolje
za nas. Prihodnji 'shod bode naznanjen v listih. Za odbor
M. Lah. -o-
Bolgarska—prevarana. —Bolgarski list "Neodvisnost" organ bivšega ministrskega predsednika dr. Radoslavova, in ki je danes v opoziciji proti vladi Stambolij-skega, je priobčil konvencijo med našo državo in Romunjjo in jo komentiral na uvodnem mestu,
kjer i/Evaja med drugim: Bolgarska, ki je podpisala neuilleko pogodbo, se ni obvezala, da jo bo izpolnila. Pa vendar vodi Bolgarska miroljubno politiko in je t se je našlo skrito v koruzi.
o<><><>oooooo<>ooo<>ooo<^<><^<><^,;^^
Kmetski triumvirat.
Historičen roman. — Spisal Anton Koder.
><^<><><><><X>0000000000<XXXX*^^ "Mojster jn voditelj naš, tudi ti nas za'puščaš v zadnjej sili?" vpraiša Guzetič ipo dolgem molčanji 111 jo Gregoriča.	i: '
"Kako bi mogel ostati hladnokrven v trenotku, ko ,se govori smrtna sodba bratom, ki so prelivali z nami kri za narodove pravice?"
"Ne verjemi, mojster, besedam krvoločnikov! S teboj hočejo pogubiti vse ostalo naše ljudstvo!" čujejo se zdaj mnogi moški glasovi. Ob enem pa obstopijo zbrani tovariši svojega poveljnika, kakor da bi mu hoteli s silo aabraniti — nedvomno zadnji njegov pot. A ponosno se vzpne v tem trenotku Ilija Gregorič sredi svojih tovarišev in reče:
"Bratje, zaupanje sem imel v vas, da nie umejete. Pustite mi to trdno vero do zadnjega trenotka! Moje delovanje med vami vas je, mislim, prepričalo, dovolj, da darujem rad svoje življenje za našo sveto stvar in za vsakega njenega boritelja. Priložnost se mi ponuja sedaj dokazati svoje načelo-tudi v poslednjem. S sramoto bi se Za ^se čase omadeževalo naše podvzetja, ko bi čitali naši vnuki nekdaj: V nepremišljen boj zapeljal Ilija nesrečne kmete, a jih-zapustil v največji sili, da si reši lastno življenje. Prepričati se hočem torej sam o osodi naših ujetih, bratov in o možatosti naših slavnih zmagovalcev."
S solzami v očeh so poslušali možje navdušene Ili-jeve besede. Ugovarjati si niso upali takim načelom, kajti predobro ao poznali nepremakljivost Ilijevih enkrat izgovorjenih sklepov.
Slovesen je bil ta -trnotek v zadnjem zboru nekdanjega kmetskega triumvirata. Jokali so v orožji in
bedi utrjeni kmetje, videč svojega nekdanjega voditelja poslavljati se. Ko so ga še isto noč spremili daieč proti severovzhodu po skrivnih gozdnih potih, poljubil Jo Ilija vsakega zapored in mu stisnol desnico reko;: "Pobratim, ne preklinjaj svojega nesrečnega vojvodo, če je tudi zakrivil toliko nesreče nad ubogim narodom !"
Devetnajsto poglavje.
Ulja und einer aus dem Triumvirat Michael Guzetič wurden nach langem Herumirren in den Waeldern gefangen und nach Wien gebracht. . Dimitz. Bilo je tri dni pozneje. V Cel j i je bil razburjen dan, da zgodovina ne pomni enakega v njegovem ozidji. Razglasilo se je namreč javno po gosposki, da se vrši drugo jutro smrtna sodba nad obsojenimi kmetskimi uporniki. Hitelo je tedaj kmetsko ljudstvo iz okolice in celo iz oddaljenih krajev, da bi še eden pot videlo tega in onega nesrečnega sorodnika ali prijatelja ter se poslovilo cd njega na zadnjem potu^
Ob mestnem ozidji slonel je isti večer tudi sivolas slepec poleg svoje mlade spremljevalke.
Poslednja ise je ozirala pazljivo proti mestnim vratom, kakor da bi težko pričakovala nekoga, ki se ima vrniti iz mesta. Ko se je pa jelo med tem mračiti, postal j al je starec vedno bolj nemiren in vprašal je pogo-stoma:
"Jela, ali ni vide'^-i Ilije?"
Ko je molčala deklica ali odgovarjala a tolažilnimi izgovori, da se oče Še lahko vrne in da ga zadržuje le njegov prevažni posel, stresal je slepec z^ glavo in zagotavljal:
"Nebo, zakaj si poslalo še to zadnjo in največjo kazen nad glavo najbolj nesrečnega človeka na svetu? Zakaj sem mu moral naznaniti goljufije poveljnikovc obljube! Le zvabiti ga je hotel k sebi, da se maščuje ob enem nad ljudstvom in njegovim voditeljem."
"Saj 80 nama oče obljubovali, da se varujejo in da
hočejo le oipazovati dkoliščine, ali še pomoči nesrečnim bratpm in da se ne dado spoznati nikomur," pristavi 's tresočim glasom deklica, in jok jo posili med govorico.
Molčal je slepi Marko Gregorič potem. Odkrivati ni, hotel nesrečnemu otroku črnih slutenj zaradi svojega sina, ki je bil že zjutraj odšel v mesto, da bi smrti rešil svoje tovariše.
Temna noč je legla med tem na zemljo in daniti se je jelo že zopet jutro, ali Ilija se še ni bil vrnil k svojim tovarišema, ki sta ga s težkim srcem pričakovala zunaj mesta.
Stoprav ko je vzhajalo solnce in je postajal šum v mestu vedno živahnejši* strpel ni slepec in njegova mlada spremljevalka dalje na prejšnjem mestu. Pridružila sta Se oba silnej množici, ki je hitela v mesto gledat, kako se bodo kaznovali kmetski uporniki.
Popisovati nočemo le obče znani zgodovinski čin, da je bilo pet sto kmetskih ustašev vpričo njihovega • poveljnika Ilije Gregoriča usmrtjenih, akoravno je likri-vaje poslednji radovoljno ponudil svoje življenje za ni-hovo svobodo zatrjujoč, da je le on sam uzrok njihove krivde.
Še tisti večer, ko je padlo na glavnem trgu v Cel ji pet sto kmetskih glav, razširila se je novica, da je tudi ujet triumvir Guzetič, ki. ge je v mestu izdal s tem, da je občeval s sle:^im Markom Gregoričem in njegovo mlado vnukinjo.Ze drugi dan naznanil je mestni stotnik radovednej mndžici, ki je pozvedovala po Ilijevej in Gu-zetičevej osodi, da ima povelje poslati oba v Beč, kjer se bo deta sodila pri ondotnej vojne j sodbi.
Poslednja žalostna novica pa je odločilno uplivala na kmetsko usta jo. Ka so zvedeli to nesrečno vest po-•samezni ustaški oddelki, ki so se bili po izgubljenem boji pri Sv. Petru umaknili v oddaljene gozde ali celo čez meje deželne, upadlo jim je srce in pogum ter so se razkropili na razne strani. Le dve osebi izmed nekdaj na tisoče broječih kmetskih ustašev jn prijateljev nista izgubili zadnjega upa. Že drugi dan po teh dogodbah videli so potniki na celjsko-dunajskej cesti slepca Mar-
ka Gregoriča in njegovo vnukinjo Jelo potovati proti daljnemu glavnemu mestu našega cesarstva.
Žalostni časi so prišli po teh dogodkah kmetoin v slovenskih deželah.-Eno leto je skoro minolo, kar se bile jele pripravljati skrivne priprave za kmetsko usta j o, ki je prelila toliko krvi brez najmanjšega peha. Kmetsko delo ni le samo mnogo krepkih rok po' grešalo, temveč ljudstvo je bilo vseskozi zbegano.
Opustošena je bila vsa kmetija in obrtni j a. Vsak je le računal na boljšo bodočnost, ko bode živel — svoboden brez davkov, brez tlake v popolnej aterijalneJ obilosti. V takih nadah živel je kmet le od danes do jutri, ali na to, kaj bode pozneje in ipotem, ako ga vse nade ogoljufajo, niti mislil ni. Tem strašnejše pa je bi^o prepričanje po vseh izgubljenih bojih, da se po P"'''^ lastne sile ne hodi ne k sreči niti k blagostanju.
Kakor,čez noč bila si je go^,poska zopet v svesti svoje prejšnje moči, ko je bila raibita prj Sv. Petru sai--nja ustaška voj'ska. Strašni dnevi povračila so sedaj počili za pregreho svobodnih kmetskih idej. Kar niS" )aničili gos.poski in kmetski vojniki drveči od sela sela, terjal je zdaj zopet grajščak za zaostale davk«' opuščeno tlako itd. Kdo bi se bil tudi branil po takw vojnenesreči ukazom vsemogočnega go&podstva. Nai'^^" no je bilo tedaj, da je divjala strašna lakota po dolei^-J' skih in spodnjeištjerskih okrajih, med tem ko je , ska gospoda s krasnimi veselicami'praznovala slavo zmago nad sužnim kmetstvom.
Z nepopisljivo strogostjo se je po gosposki val zadnji po kmetih dolžni vihar že zaradi tega,
toliko jasneje pokaže, kje je zagotovljena moč za večne čase, in kje naj vlada pokorščina in sužno • Polne knjige bi se mogle napisati posameznih grozode stev, ki so se vršila po gosposkej zmagi nad kmetstvom, a proti vsemu nasilstvu ni bilo niti P)"' be niti pomoči, kajti zlomljena je bila za vselej —-di \'Zibujena zadnja kmetska sila.
(Dalje prlh.)
\
^UST 80th, 1921.
••ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
HARRY F. CLICK
SLOVENSKI ODVETNIK
Se priporoča rojakom za vse slučaje, kadar potrebujejo zmožne odvetniške pomoči. Njegova pisarna se nahaja
V 102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio.
IVAN CANKAR:
SREČA.
.OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
mnBiiiBiiifflinstiitonraiiitaRiistinanmainCTn^
Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690 f
iJoliLn. L-i. IVIiHelicH
SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA:
6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R.

d
Kristjan Lozar
1100 GLASS AVE. IN VOGAL E. 63. ST.
KROJAČNICA
Izdelujem najboljše obleke, jih popravljam, likam in krpam. Kadar kaj potrebujete, se obrnite na mene in naredil vam bom dobro delo po nirfd ceni. V zalogi imamo tudi nove vzorce, katere Som ravnokar dobil. Cene so različne.
Se vam priporočam za obilen obisk.
I
Hi
i e
Hi



ZA ZABAVO IN POUK
— čitajte —
V močvirju velemesta^^
Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50f.
Naročite pri Ameriško-Juffoslovanska Tiskovna Družba PUMHy PilS ST. OEAIR AVE._
Mir
W
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. % Permanent Bldg. 746 Euclid ave, vogal E. 9tb St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7.* uro 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.

Ravnokar je izšla
knjiga
l^zkrinkani Habsburžani

$
katero je izdala Ameriško-Jugo-slovaiiska Tiskovna Družba.
Knjigo je izpisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike,, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa.
Knjiga jc jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
(Dalje.)
Martin je vzdignil glavo in je ugledal pred sabo režečo lobanjo Zgodilo se je čudo: zasijal je plamen iz globokih votlin, vzdignil se je glas iz širokih ust: _ "Kaj torej ?"
"Živeti! Goreti kakor poleno, ki ga je bil pozabil pastir v žerjavici, ko je odgnal živino brez oil j a in brez koristi, dokler ne u-gasne in ne razpade;"
"Žival! In zdi se ti, da živiš! Poglej mojo lobanjo, moje oči — ti misliš, da gleda smrt iz njih? V mezincu mojem je življenja več nego v celi prostrani pokrajini! Videl sem danes svoje življenje in krasno je!"
Natočil je kozarec in je izpil. "Ti si še- zmirom pesnik, Fran!"	' i t
Tudi Francu se je zjasnil o-braz, (prikaizale so se rdeče ustnice na golih zobeh lobanje.
"Brez verzov!"
Martin se je začudil.
"Nič več literat?"
"Črtaj to strašno besedo! Ni na svetu nepotrebnejših in o-studnejših ljudi! Suženj ljudem, alj sebi suženj — on pa je suženj, kamor ga primeš! — Ne maram več orožja iz tujih arze-nalov, rrfd bi si izkoval svoj meč!"
Nasmehnil se je Martin; ozrl se je morda za trenotek po cesti, ki j;o je bil preromal in ki se je že izgubljala v mrak; zato jc bil nevesel njegov nasmeh.
"Kaj nameravaš ob tej pozni uri?"
"Videl sem zadnjič nekaj strašnega: vzdignilo se je bilo tam izza kraških brdov, kobalilo je nerodno preko solnčne pokrajine in jaderno je hitela, silna sen. ,ca pred njim, nad njim, skoraj se je že nagibala nad Karavanke. . Rad bi se poizkusil z njim." "Kaj nameravaš?"
"In jezi me, da je naš smrtn' angelj tako neroden, skoraj smešen. Malo časti je.:v taki smrt' v takem boju malo časti. Ne mo re človek drugače, nego da se o skruni; če umrje' ne more drugače, nego da žalostno segnije Videl sem, kako je zatemnek solnčna pokrajina; ne v silnem viharju, v tuleči divji noči: leno je legel nanjo zaduhel mrak. Nc bi rad, da bi tako zatemnela, tako bi jaz sam ne umrl rad. .."
"Mislil sem, da' si se bil že u-dal. Saj gi že ležal in pozabili sme nate; kako da ai vstal?"
"Zas(pati nisem mogel od samih hudih sanj. Sredi sanj pk j t I potrkalo na okno, poklicalo ;t". je, kakor spomin ponoči. In takrat sem spoiznal, kje je življenje, kje je sreča. Glej, zmirom še vidim znamenja življenja in tako se vrača življenje tudi vame. Zmirom še se oglasi glas sredi tišine, zasveti se zlat žarek na zatemneli pokrajini. In jaz bi ne živel, dokler ne ugasne poslednji žarek, dokler ne bo noč in tišina vsenaokoli? Poklicalo me je in tako sem vstal." "Blagor ti, ki si slišal!"
Martin je sklonil glavo... Tja v leni mrak se izgublja cesta, porojena iz veselih višin. Kako bi nazaj, kako bi naprej ?....
beziii, a tako majhna" in iplašna je tvoja ljubezen! Zaprta v ozki kletki frfota 'z boječimi, nevajenimi perotnicami in se ^adigniti ne more! — O, jaz bi ljubeni, ki bi vzdignila preko gora, do neba na mogočnih orlovih krilih!...
Odiprld se je okno, nekdo se je bil oprl s komolci nanj in je sklonil glavo.
"Pozdravlj ena, Barica!" Kaj se ni zdajle morda zganilo v tvojem srcu, kaj niso morda pogledale plašne, dbjokane oči preko vode, šumeče v noč, tja preko tihih poslopij, v mraku težke sanje sanjajočih? Ta ogled tvoj, Barica, je bil šele odgovor mojemu, ne tisti plašni, udanosti polni, ki me je prosil oipfoščenja, zato ker sem te bil razžalil! Zdaj si razumela — kakor daljni blisk Se je zasvetilo za obzorjem, u-gasnilo je... Zafrfotale so plašne peroti v kletki, niso se mogle vzfiigniti. ..
Okno se je zamrlo, zatemnelo je za hip, senca je šla mimo...
t m... Komaj da. sem se zavedal prej svojega življenja, nisem ga videl, ne mogel bi ga otipati. Zdaj pa sem ga ugledal nenadoma objel bi ga lahko in poljubil. In" krasno je, kakor si nisem mislil. Oči — veliva dva temna kresova, visoko plapolajoča v daljavi, Za večernimi sencami. Pod težkimi, rjavimi lasmi kloni glava, kloni beli obi'az, smehljajo se ustnice nezavedno — narahlo, kakor se zganejo na oltarju ustnice Matere božje, kadar se ozre nanjo plaho oko... In tako sem vstal in sem šel za njim, kamor so ga vodili koraki...
(Dalie prih.)
-O-
40 milijonov frankov ukradel.
771etni Mary Renaud je v svojem življenju ukradel 40 milijonov frankov kot ravnatelj raznh bančnih podjetij. Prvič je prišel v Pariz po francosko-nemški vojni kot ubog neznaten potnik, čez tri leta pa je bil že posestnik palače v Bois de Boulogne ter ravnatelj neke banke, ki je pa po dveh le-Franc se je naipotil v svojo iz- tih ''likvirirala". Renaud a so za-
berg je dobil zato poziv, naj se pri županstvu izkaže z listinami, da^ ni Žid ali pa naj letovišče za-puiti. Schoenberg je dokazal* da je protestant, ter je nato Mat-tsee zapustil. Avatrijsika letovišča radikalno antiaemiteka, tudi to je nov pojav. Gp^tovo imajo povodov za tako. stališče proti ju-dom, ki največ zahtevajo^ najglasneje kriče, a naj manj e dajejo zaslužka. Zidje so nadležni s svojo vsiljivo govorico in s svo-
jira vedenjem po vseh letoviščih. Toda Jugoslovani so tolerantnej-ši kot Nemci. Na pr. na Bledu.
Opera 12-letnega Mbzarta. —< 2. oktobra letos se bo v bad-en-skem deželnem gledališču prvič izvajala opera "La finta sempli« ce," ki jo je komponiral 12letni Mozart po nalogu cesarja Jožefa II. Izvirni tekst opere je napisal Italijan Marco Coltellini.
Oglašujte v "Enakopravnosti!"


I
h,
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI;
.. SLAD — HMELJ — SLADKOR
in vse druge potrebščine.
Poskusite in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
NaroČila dostavimo po pqsti točno in v vse kraje.— Grocerjjam, sladščlčarnam, železnim trgovinam, primere^ Popust pri večjih naročilih. Pišite po informacijo
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
cn 9i
i iš
PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St Clair Ave.
Franc se je vračal, vesel je bil in velik. Kakor ogromna črna g ra Se je vzdignila hiša ob vodi.
"In to je moj dom- To je moj grob? Drugačnega doma si želim in drugačnega groba!"
Vsa okna 36 gledala top,i, Irne oči iz teni'j Ali tanj se je svetilo, tam jo bil šel nekdo po sobi irimo Bvotttiga okna, vrnil qe jo in je maio postal in pogledal na ulico.
"Pozdravljena, Barica!"
Ti, ki ti je srce tako veliljo in tako majhno obenem! Kaj si na zaželiš nikoli reko ceste, tja preko onih gorah, ki se svetijo v daljavi? Kaj se ne ozreš nikoli s hrepenečimi očmi izpod križa, k'i tišči uboge mlade rame in ki si ga bila zadela radovoljno? Tako
bo, postavil je luč poleg postelje in je legel. Toda brati ni mogel; govoril mu je iz knjige tujec, jecaje in nerazločno; vse močnejše mu je bilo živo srce, vse nemirnejše so bile misli, iz gorice krvi porojene, in odložil je knjigo. ..
Kdo Si ti, ki sem bil umeril svoje korake po tvojih, ki sem si bil začrtal svojo pot po tvoji volji? Tako majhen bi bil in tako otročji, ko bi te ljubil, Helena, kakor sem ljubil ženske!... Se govoriti ne morem s teboj: če bi govoril s tabo, zdj ise mi, da bi te ne bilo več; prestrašil bi se tvojega glasu, tresel bi se pred tabo!...
Omahnil sem, ko je bil legel prvikrat tvoj mirni pogled na moj obraiz; omahnil sem in reka življenja se je izlila v moje srce. Takrat sem te spoznal, takrat sem vedel, kdo si ti! Umeril sem svoje korake po tvojih, brez volje in zelo naravno, tako kakor 3e vrti zemlja okoli solnca in tako, kakor me uboga brez volje noja senca...
Še nobene pesmi ti nisem zložil na čast, '•Helena! Kako žalostna bi bila ljubezen, ki bi se izlila v obcestni jarek! AH zložim ti pesem, kakor je ni še videl svet;zdaj, ko bodo dejanja meja moji verzi!...
"Ali že ispiš, Franc?"
Vzdramil se je iz polsna, ozrl se je začuden in zlovoljen. "Prinesla sem ti čaja."
Umorili me bodo s čajem in z ljubeznijo!
"Postavi na stol. Lahko noč! V belem predpasniku je stala Barica poleg postelje, zmirom šc so bile na lahko zatekle njeie o;\ "Slab si nocoj, Franc, in blerl!" Domislil se je nečesa, prijel jo je za roko.
"Ali nisi stala ob oiknu prej ?" "Da, Franc!"
"Gledala sj preko vode in tja reko poslopij — kaj si mislila, Barica?"
Sklonila je glavo in ni odgovorila.
"Da bi šla z menoj,) Barica! Daleč ven, tja, kjer siju solnce! To si mislila, glej, in še zdaj to je sjjrah tiste misli. Kako si ti majhna in plašna Barica!"
Izlpustil je njeno roko; tresla se je pred njim in je klonila glave.
"Reci zdaj, poreci mi eno samo besedo! Samo z očesom treni, da bom vedela, če ^i sprejel mojo udano ljubezen!"
"Lahko noč, Barica!"
Sla je s tihimi koraki preko sobe in tiho je zaprla -duri. Franc je popil čaj in je upihnil luč...
In kmalu, ko je upihnil luč, jc prišel do zanimivega spoznanja. Kdo si ti, Helena?
Zgodilo se ^e nekaj civ 'neixa i. menoj. Okostnik brez življenja romam po ulicah pijem čaj, berem celo knjige pri luči. Moje življenje, kolikor ga je še bilo, Pa se je poslovilo od mene ter se odpravilo po stopnicah na ce-; sto. Tako jo zdaj moja naloga,
prli, obsodili, toda v zadnji instanci je bil oproščen. Nato ae je preselil v Bruselj, ustanovil "Credit International", ki, pa je 1904 tudi "likvidiral." Renaud je zbežal v London, odkoder so ga privedli po prijavi pred pariško sodišče. Na nepojasnjen način je zopet zbežal. L. 1906 je ustanovil narodno banko in to je bil njegov zadnji ''finančni trik". Pariška javnost, ki se zelo zanima za to afero, je prepričana, da bo Renand tudi to pot na skrivnosten načii ušel svoji usodi.
Proslava Dantejeve GOOletnice v nemških šolah. Pruski minister za prosveto je odredil, da se morajo vršiti meseca septembra v vseh višjih šolah in učiteljiščih spominske proslave 6001e!tnice Dantejeve smrti.
Židje v letoviščih. Mattsee pri Salzburgu je letovišče, čegar občinski zastop je sklenil, da židovskih letoviščarjev ne trpi. — Znani skladatelj Arnold Schoen-
priredi
seotembra
orostonh
OB T3J PRILIKI SE BO IZŽREBALO PLAYER PIANO, CEKIN IN POSTELJO.
Igrala bo godba "BLED" ter nastopila bodejo razna pevska društva. Zabave bo v izo-bi'lici pri različnih igrah in tudi za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno.
DR. RAY SMITH
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATEUE O
ZOBOZDRAVNIKU
na 6701 .St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih.
American-Jugoslav Ftg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovenskb unijskp podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jam ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. list prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste narpč-nik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podietja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
veliko je tvoje srce in polno lju- \ tla hodim za njim, da ga ne i«gr€-
THE AMERICAN-lUGOSLAV PRINTING & PUBlIStttNG CD.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE;
OTRAN 4.
•TENAEGPRAVNOffT'
AUGUST 30th, 1921.
Oevelandske novice,
'— Mati Wilfreda W. Slya, Mrs. Mary Sly, je umrla zadhjo soboto na domu svoje hčere Mrs. Maude S. Hoffman, 1041 Forest CHff drive, Lakewood, t. j. ra\Tio v času, ko je morilec njenega sina, Frank Motto, čakal usmrtitve. Njena hčer se je izjavila da je glavni vzrok njene smrti u-mor njenega sina. Mater so silno zanimale obravnave roparjev, ki so umorili njenega sina in pa George Fanner j a in njena edina želja je bila, živeti toliko časa, da bi bili vsi sokrivci smrti nj«s nega sina obsojeni na smrt.
—	Včeraj zgodaj zjutraj je zapazil neki policaj, da gori v Grays Armory na 12334 Bolivar Rd. in poklical požarno brambo. Na mesto sta prihitele tri kom-panije. Toda ko so skušali og-njegasci gasiti ogenj od znotraj, so se morali umakniti, kajti zaloga municije, ki je tam spravljena, je pričela eksplodirati. Po« dvournem gašenju se jim je vendar posrečilo napraviti konec ognju, ki je že dosegel drugo nadstropje ter pričel uničevati uniforme, katere so tam spravljene. Škoda ni velika — od $500 do $1000 — toda požar je bil pa precej nevaren za ognjegasce.
—	Rojak Feliks Prelogar, 659 E. 160 St., je vložil včeraj na sodni j i tožbo napram Ruple C e Co. 783 E. 152 za $50.000 odškodnine, ker 'ga je družbin tovorni avtomobil povozil in ga notranje poškodoval.
—- Na »led se je prslo trem moš-i kim, ki so mislili v kratkem izda. ti za več sto tisoč dolarjev čekov železniških dru%b v Clevelan-du Baltimorju in jPittsburghu. Policija je dobila enega izmed
se bo koncem sprejelo od druž- jstvu, nikdar ne zgubi svojega a-
be j>redlagano ceno, češ storili smo vse, kar je v naši moči, a se ni dalo drugače storiti kot da smot sprejeli njih pogoje. In ljudstvo jim veruje ter je prepričano, da drugače menda res ne more biti.
— V soboto se je skušal zastrupiti Fred Hein, star 50 let, zunaj na cesti, na E. 101. St. in Euclid Ave. Kot se poroča, je prišel Hein v petek iz Pittsbur-ga le še s par centi v žepu. Uro za uro je hodil po mestu, iskajoč dela in ko ga ni dobil, si je kupil za zadnje cente, katere je se mei, strupa, in ga zavžil. Prepeljan je bil v M t. Sinai bolnišnico, kjer pravijo zdravniki, da bo še okreval.
Umrl je v Kamniku nadučitelj v pokoju g. Jernej Cenčič, star 77 let, oče "Slovenčevega" soured nika. Zapušča še dva sinova nadučitelja in hčerko učiteljico. V Kamniku je živel okoli 40 let.
-O-
Rusija išče posojilo za živež.
Riga, 29. avgusta. — Ruske sovjetske avtoritete so ponudile dr. Fritjordu Nansenu prvo za-dolžbo vsega ruskega narodnega premoženja kot varščino za 10,-000.000 funtov šterlingov (približno $40,000.000) posojila evropskimi narodi, s katerim bi se vršilo rešilno delo v onih o-krožjih Rusije, v katerih vlada glad.
Kot se govori, je sovjetska vlada tudi privolila v razpravo priznanja dolgov bivše ruske vlade.
Dr. Nansen izjavlja, da je resna' želja sovjetske vlade, da po-
moških, ko je menjal enega takih j.sveti vse vsoje energije rešilne-Čekov, nakar je zvedela od nje- j mu delu, napravila nanj jako ve-
ga, da delajo trije moški skupaj, in da se jim je posrečilo v zadnjih dveh tednih, odkar so pričeli s tem poslom, izmenjati že Za kakih $30,000 teh čekov. Are. tirani se piše J. W. Purdue iz Pittsburgha in bil je nekdaj u-služiben tpri Baltimore & Ohio železnici kot kurjač. V torek so imeli zmenjati v Pittsburghu za $20,000 ponarejenih čekov. Pur-duejeva tovariša g ta se baje mudila za časa njegove aretacije v Cleveland, toda ' sta se poskrila. Načrt za te ponaredbe je bil narejen v Pittsburghu v nekem sa. Ionu v bližini skladišč Baltimore & Ohio železnice. Gostilničar je imel spisanih že več imen družtoinih uslužbencev, in tako so skupno napravili načrt, kako bi se dalo ponarejene čeke izmenjavati v Washingtonu, Clevelandu in Baltimorju. V gostilni so si postavili tiskalni stroj, preskrbeli 80 si klišeje družbinih čekov ter tudi izkazila, katere morajo imeti vsi družibenci, kadar men-ju jejo čeke.
—	Ker jo je zapustil fant, se je skušala včeraj usmrtiti 24-letna Mary Doras iz 1739 E, 21 St. Prepeljana je bila v Lakeside bolnišnico, kjer pravijo zdravniki, da bo še okrevala.
—	Za mrtvoudom je umrl An. ton Celhar, 1046 E. 61 St. Pokojni je doma iz St. Petra na No. tranjske, kjer zapušča mater, sestro in brata. Tukaj pa žaluje to za njim žena in ena sestra. Bil je član dr. št. 1, S. D. Z. Pogreb se vrši pod vodstvom Jos. Zeleta v torek zjutraj iz hiše žalosti. Prizadetim izrekamo naše iskreno sožalje.
—	Lakewoodska mestna ijpra va je sklenila z plinovno družbo pogodbo, za dobavo (plina, East Cleveland si bo tudi v kratkem
zasigural plin za zimo, le Cleve-landska mestna uprava čaka, da
bo zapadel sneg, potem pa bo pri pravi j ena sprejeti kakoršnokoli pogoje, ki ji bo nudila družba. V tem, da neče mesto dovoliti zvišanja plinovni ceni, ima prav kajti nižajo se plače in se torej cene potrebščinam ne smejo višati. Toda vprašanje nastaja, če ni to ravnanje mestne vlade samo pesek v oči prebivalstvu, in
lik vtis. Izrazil je tudi mnenje, da ako bi se Rusijo oprostilo izoliran j a, v katerem se nahaja, tedaj bi bila dežela kmalu na poti k normalnosti.
V ta namen nujno priporoča, da v tej krizi vse evropske vlade podvzamejo skupno akcijo, ter olajšajo trpljenje skoro 35,-000.000 ruskega prebivalstva v pokrajinah ob Volgi.
Dr. Naansen je dejal, da sicer Hoover jeva rečilna akcija zasluži vsega priznanja, da pa to ne bo dovolj za preprečenje silne revščine, ako vlade ne pridejo Rusiji na pomoč z darili ali pa posojili.
Glasom številk, podanih ameriški administraciji od strani sovjetske vlade, je slednja v stanu skrbeti za prevoz 300 vagonov med Rigo in Moskvo vsaki dan.
Neka brzojavka iz Moskve pravi ,da je sovjetska vlada razpustila Gorkijev gladovni komitej, ker ni hotel upoštevati odločitve vlade, ki je naročila komiteju, da naj ne odhaja v inozemstvo, temveč v prizadeto ozemlje. Rešilno delo ameriške rešilne administracije je že v teku.' Prva pošiljate v, sestoječa iz 600 ton riža in sladkorja, ki je namenjena za mo »kovake otroke, je že dospela danes iz Gdanskega v Rigo na neki nemški ladji. Sovjetske oblasti so tako brzo preskrbele za razložitev s parnika, da je 12 vagonov že nocoj odšlo proti Mo-skv.i kamor bodo najbrže dospeli že do četrtka.
-O-
merjškega državljanstva, razun ako po dopolnjenem 21. letu za-priseže vernost kaki drugi državi.	^ J f
Oseba, rojena v Ameriki in nastanjena v inostranstvu more — ako hoče — spremeniti svoje državljanstvo po dovršenem 21. letu starosti, ali, ako tega ne stori, ostane ameriški državljan brez ozira na to, kako dolgo stanuje izven jurisdikcije Združenih držav.
Glede dece ameriških državljanov, rojene v inozemstvu, zakon določa sledeče:
'Vsi otroci, že rojeni ali ki se bodo vbodoče rodili izven mej in jurisdikcije Združenih držav, ko-jih očetje so bili za časa njih rojstva državljani Združenih držav, proglašajo se za državljane Združenih držav; ali državljansko pravo ne prehaja na deco, čigar-očetje niso bili nastanjeni v Zdr. državah."
Daljne določbe zakona odrejajo, da otroci, nastanjeni v inozemstvu in ki so ameriški državljani, "morajo v svrho, da" vži-vajo zaščito te vlade, po dopolnjenem 18. letu starosti izjaviti pri ameriškem konzulatu svoj namen, da postanejo stanovalci in ostanejo državljani Združenih držav, in morajo nadalje po doseženi polnoletnosti zapriseči vernost Združenim državam."
V zvezi s tem bo umestno, naj navedemo še sledeče določbe zakona, ki se tičejo spremembe državljanstva:
Glede naturaliziranega državljana, ki se je izselil iz Združenih Držav, pa zakon določa sledeče: Ako se je isti izselil iz Združenih Držav in stanuje skozi dve leti v državi, od koder je prvotno prišel, ali skozi pet let v kaki drugi inozemski državi, predpostavlja se, da je prenehal biti ameriški državljan: to domnevo pa more on izpodbiti s tem, da diploma-tičnim ali konzularnim zastopnikom zastopnikom Združenih Držav predloži zadovoljujoča dokazila. Predpogoj pa je. da se nobeden ameriški državljan ne sme ekspatrijirati (odreči svojemu državljanstvu) ako je domovina v vojnem stanju.
Inozemska žena, ki je postala ameriška državljanka potom poroke z kakim Amerikancem, o-atane Amerikanka tudi po koncu zakonskega razmerja, (to je po soprogovi smrti ali razporoki), ako še nadalje ostane v Združenih državah, razun ako se formalno odreče temu državljanstvu pred sodiščem. Ako je nastanjena v inozemstvu, more obdržati svoje ameriško državljanstvo, ako se tozadevno izjavi pred konzulatom tekom enega leta po koncu zakonskega razmerja.
Amerikanka, pa, ki se poroči z inozemcem, prevzame njegovo državljanstvo. Po 'koncu zakonskega razmerja pa more nazaj dobiti svoje ameriško državljanstvo, s tem da se tekom enega leta izjavi pred ameriškim konzulom, ako živi v inozemstvu; ako pa se vrne nazaj v Združene države oziroma ako stanuje v Zdr. državah ob koncu svojega zakon skega razmerja, postane zopet a-meriŠka državljanka že s tem, da tukaj stanuje.
Otrok rojen izven Združenih držav od roditeljev, ki so bili ino-zemci ob njegovem rojstvu, se smatra apieriškim državljanom, ako se ti roditelji naturalizirali ali pridobili nazaj ameriško državljanstvo tekom njegove malo-letnosti. Toda ameriško državljanstvo začne še le tedaj, ko se ta maloletni otrok preseli v Združene države in začne tu stanovati.
ROJAKI POZOR!
Banket v počast delegatom S.N.P.J. in S.D.P.Z. povodom združevalne konvencije se bode vršil v SOBOTO dne I 7. septembra v dvorani Sever & Nagode (prej Grdina) na 6021 St. Clair Ave. Vse cenjene rojake naj-uljudneje vabimo, da se vdeleže v obilnem številu tega banketa. Vstopnice se bodo dobile do 1 3. septembra pri sledečih osebah: L. Medvešek v S. N. Domu ob pon-deljkih, sredah in petkih od 7. do 8. ure zvečer, pri Frank Cei;-ne-tu, 6033 St. Clair Ave. pfi Frank Somrak— Elyria Auto Repair &c Welding Co., 6524 St. Clair Ave. in uredništvu Enakopravnosti, za Coll. pa V Slov. Domu na Holmes Ave. pri Vinko Blaško 643 E. 160. St. in v gostilni br. Modic pri mostu na E. 152. St. Preskrbite si pravočasno vstopnice in pridite vsi na ta banket.
Vožnja z avtomobili po mestu se ne bode vršila v sredo dne 1 4. septembra ampak v NEDELJO dne 1 8. septembra popoldne. Zbi rališče avtomobilov pred S. N.
ob 2. uri popoldne. Za
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
^POŠLJANJE^V ^ DENARJA X
POŠLJANJE DENARJA
po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA; 1597 2nd Avenue. New York City
omom
pripr. odbor.
L. Medvešek.
PRODA SE sladičičarna (candy store) 3 cigarami, cigaretami, itd. Naslov se poizve pri upravi tega lista.	(205
GLAVNI URAD:
\10 E. 22nd Street. ^ PODRUŽNICA: ^ 1597 2nd Avenue. ^ New York City
Cenjenim naročnikom in rojakom v EVELETH, MINN.
iiumiJiiiuiiiiaiiumuiiiuiiiuiiiuiiiuiiiuiiiuHruinHHiiitiiyHiittitumiitiiuiiuiiuiuiiiiiiiiiiimiiHiiHimDJi
MALI OGLASI
^■niiHinmi!:ijiiiiiiiiiiiiiii!i!iiii[tiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiuiiiitiiiniiiiimtHtiiiiHtiiutiiHWinmn!!iiiiiiiti!!it'iiiiiiiiiiii»iiinitiiiiini'iniii-ii.iiii!iii[iiiiimiiiiiiniiii:tiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiHi
ENCH LINE
'r,%pagnie Generale Transatlantique t
\	Hxprcso Postul Scn'icit
NEW YORK-HAVRE PARIZ
Direktne železniške zveze z Jugoslavijo. — Sijajna nova ladja
PARIS
33,700 ton 45.000 konjskih sil
ODPLUJE
17. AUGUSTA in 14. SEPTEMBRA
Izvrstne udobnosti za potnike tretjega razreda, kabine z 2, 4, 6, in 8 posteljami za družine. Za nadaljne informacije se zglasite pri lokalnemu zastopniku FRENCH LINE.
Slovenski plumberji
MILAVEC & BUNOWITZ CO. 1043 E. Gist St.
Izvršujemo vsa plumberska dela, napeljavo kopališč, sinkov, stranišč in drugo, napeljavo kanalov, (sewer work). Vse delo je prvovrstno in cene so jako
zmerne.
DOBROIDOČA krojačnica in čistilnica oblek v sredini slovenske naselbine, se proda po nizki ceni radi odhoda v stari kraj. Zglasite se takoj na 15710 Waterloo
Rd.
(193
PRODA SE gostilna z mehkimi pijačami, na prometnem kraju v sredini slovenske naselbine. Proda 'se radi odhoda iz mesta. Zgla-siti se je na 16119 Waterloo Rd., Collinwood.	(205
NAZNANILO
Izšla je ravnokar druga skladba "BLEŠKI VALOVČKI"
zložil Viktor Lisjak. Izšla bo tudi druga izdaja prve skladbe — "MIR.AMARSKA", kjer bodo popravljene prve tiskovne pomote. Prodajale se bodo po vseh boljših muzikalnih trgovinah, kakor pri May Co. v basementu, v Arcade, za Newburčane pri S. J. Baata, 5929 Broadway, za Col-linwoodčane pri Dietrich Sons, 781 E. 162nd St. in pri založniku Viktor Lisjak, 1070 E. 66th St. Cena je 30. ena, obe za 50c Vsaka družina naj bi kupila en izvod.
naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list za dotični okraj
g. Otto Majerle
trgovec v Evelethu
katerega upravništvo tega lista toplo priporoča tamošnjim Slovencem.
Želimo, da mu gredo rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino za naš list pri njem.
Upravništvo.
GOTOVINA ZA LIBERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, srebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znamke, živo srebro, magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik ^ Ohio Smelting and Refining Co. soba št. 216 Lenox Bldg. vogal 9 th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer.	(x
SLOVENEC ŽELI dobiti stanovanje za 2 osebi, 1 sobo s kuhinjo ali dve mali sobi s kuhinjo, rncd 61. in 72. cesto med St. Clair jem in Superior. Kdor bo imel kaj sličnega do 1. septembra. naj sporoči na 1 142 E. 66. St. (zadaj) od 4. ure popoldne naprej.	(203
VELIKO KANARČKOV.
Okrog petdeset izvrstnih pevcev je naprodaj. Kdor želi v hiši lepo ptičje petje, naj se zgla-
si na 1384 E. 53. St. (204
50 KANALCKOV NA PRODAJ!
Cena od $5 naprej za samce in od $1 naprej ea samice. Vprašajte na 1419 E. 51 St.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm. Sitter
tsos ST. CLAIB
AVENUE Cleveland, O.
Uitav/I pri loj url in ■(e om pravem pro«toru
NAŠ ZATOPNIK ZA PUEBLO, COLORADO, in okolico g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v.tamoš-nji naselbini, katerega jim toplo priporočamo. Zastopnik g. KraU je zaveden delavec in želi, da se na naš delavski list naroči sleherni Slovenec v Pueblo.
Upravništvo.
ZAKAJ TRPETI?
ALI VESTE KAJ JE TO?
Ljudje bi ne mogli uganiti, da je trakulja, ki povzroči toliko trpljenja taka kot jo vidite na tej sliki.
Moške ženske in tudi otroke, ki tr-oijo se ^ zdravi brezuspešno za ka-'{šno drugo boleznijo, ko je njiti resnična nadloga prašičja, goveja, koničasta, okrogla ali zatakljiva trakulja. " Znak da imate prav gotovo trakuljo je ako vidite delca zajedal-ca v blatu. Če pa zgubljate tek do jedi, in vas le včasih napade huda


POBLAŠCEN ZASTOPNIK ZA NAŠ LIST ZA NASELBINE
NOTTINGHAM, EUCLID in NOBLE OHIO
— je —
g. Vincenc Koller
ki bo obiskal vse tamkajšnje rojake in agitiral za naš list.
Želimo, da se sleherni naroŽ' ali pa plača zaostalo naročnino za naš list gori imenovanemu z«' stopniku.
UPRAVNIŠTVO.
C
miSioah so hitro odpravljene s primemd uporabo
*^PAIN-EXPELLERJA^
TvomlAka znamk* reg. t pat. ar. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—slavnega že več kot SO let.
Največje, nyhitrejSe ladje na
svetu. • S potniki se postopa nadvse prijazno. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik.
V Jugoslavijo, Bolgarijo, na
Romunsko in Madžarsko
preko Cherbourg:
EMPRESS OF INDIA..7. sept.
AQUITANIA........13.
BERENGARIA......23.

Ameriško državljanstvo.
Nedavno je Foreign Launguage Information Service dobil vprašanja z razne strani, da-li se oseba, rojena v Združenih Državah, ki se preseli, ko je že maloletna, v inozemstvo in tam odrase, sme smatrati za ameriškega državljana ali ne. Mora-li taka ostba, ko se zopet povrne v Združene države in se tu nastane, preskrbeti si ameriško državljanstvo po redni proceduri?
Ta vprašanja so bila predložena na Department of State, ki je dal sledeča razjašnjenja:
Oseba, rojena v Združenih državah in nastanjena v inostran-
oao
Q
Vabilo na VESELICO
u
o
katero priredi
Q
r
JUGOSLOVANSKI ŽENSKI KLUB
v WEST PARK, OHIO,
na Labor Day dne 5 sept. 1921
v Jugoslovanskem Delavskem Domu
Ker se bliža poletje h koncu in se nam bliža starka zima, se pridružite k drugim in prdite na to veselico. Za lačne želodce in suha grla bo dobro preskrbljeno, kakor tudi za plesaželjne pare, da se bodo lahko dovolj vr-tili. Torej na svidenje. Vas vabi	«
JUG. ŽENSKI KLUB.
požreSnost, imate bel jezik, imate b.WI.« v žeM«. i„ čutit, po črevesju kot bi nekaj lezlo, imate zaprtje v grlu, če morate neprestano pljuvati, ste zaprti ,imate bolečine v hrbtu in po celem telesu, ste nervozni, vas boli glava, se počutite slabe kadar imate prazen želodec in vam oči upadejo, je to lahko tudi znak. Zahtevajte SIDRO trornlSko znamko, j da imate trakuljo. Mnogokrat je
tudi ztiak da imate trakuljo, ako vas napada božjast ali se polasti človeka blaznost. Med otroci je splošno znamenje, da imajo trakuljo, če si manejo nos, nečejo spati, glayobol, zguba apetita, bled upadel obrazek in če nima otrok nikakega veselja, da bi se igral z drugimi otroci. Laxa-todes je namenjen, da izžene trakuljo iz sistema in ker se to zdravilo vsesplošno uporablja v Evropi, ni nikakega dvoma, o uspešnosti zdravila. Če sumite, da "imate trakuljo, si v prid svojega zdravja takoj naročite skupno zdravilo Laxadotes, ki velja deset dolarjev in oseminštirideset centov. Polovico zdravila, šest dolarjev in 75 centov in pošiljatev se vam takoj odpošlje kakor hitro prejmemo denarno nakaznico ali bančni ček. Prodaja se le pri Marvel Med. Co. SLV —9, B-9G3 Pittsburgh, Pa. Zavarovalnina od zavoja znaša 5c.
D
[Q]
■mi
IBl
[OEO
OGLAŠAJTE 7 "ENAKOPRAVNOSTI'
■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■M
POZOR! PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slovenci, Hrvati in dru^ Slovani kadar potrebujete dobreg? plumbarja v vaši niši, pridite k m®" za vsako delo, katero vam garantir®"" da bo izvršeno dobro.	. .
Postavljam stranišča, bane, sin* ' kotle za gorko vodo, vodne kanal®« (sewer work) itd.
Zfneme cene
Nick Davidovich
6620 ST. CLAIR AVE. „8
Tel. Princ't. 1852-W. Randolph 1»^°
oi









k.

Vk
Dnevnik Enakopravnost
ŽICA
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje dolo ceno mesto liki tele