M zi sama. I UMM i nm*0& 1 MIMO 1910. ura. teu. .Slovenski Narod* vel j*: v Ljubljani na dom dostavljen v apravntStvu prejemati: čelo leto pol leta četrt leta na mesec K 24-. 12-. 6— - 2— celo leto pol leta četrt leta na mesec 22-11 — 550 1-90 Dopisi naj se trankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s Enaflova ulica it 5, (I. nadstropje levo), telefon *t Inserati veljajo: peterostopna petit vrst* za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin , za trikrat ali večkrat po 10 vtn. Pri večjih inseretjah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka vetja ta .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo : celo lc*o.......K 25 — Celo leto.......K 28 - pol leta........13 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. telesa« si. S5. četrt leta na mesec 650 2-30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30 — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. nllca Si. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Defela — minister? i Neue Freie Presse« je svoj vče-r jšnji članek posvetila vesti, da js bivši deželni glavar kranjski Oton plem. D e t e 1 a izbran, da postan" kot zastopnik Jugoslovanov delavski minister. Naravno je, da je , Neue Freie Presse« nastopila vehementno zoper to, da bi postal Detel a minister i: privlekla je iz svojega arzenala najstarejše lonibarde. iz katerih streha, a vodilna misel njenega boja j«* r le ta, da Jugoslovani sploh ne smejo dobiti svojega zastopnika v kronskem svetn, naj mu bo potem že * *>da ime ali kako drugače. V ten' n iru bi bilo pač vsako polemiziranje :>er »Neue Kreie Presse« popoin^-n:a brezplodno, kajti na kako spora- - ljenje v tem prineipijelnem vpra ,Hlapcev« 2 zavestjo, da nimaš opraviti z otroci Cankarjeve fantazije, nego da imaš pred sabo delo, v katerem se zrcalijo veliki dogodki našega časa. Kakor kažejo pisateljevemu očesu Res so »Hlapci« drama iz sedanjih dni, igra, v kateri je Cankar realne osebe in njih slabe in dobre lastnosti izrisal tako, da .>o postali tipični reprezentanti stru j in stremljenj in lastnosti, delo, ki ima po svoji vsebini, po vsem dejanju in nastopajočih osebah precej izrazit slovenski značaj ter se po tem bistveno razlikujejo od drugih Cankarjevih spisov, v katerih je navadno prav malo specifično slovenskega. V kolikor se je ta drama Cankarju v tehniškem, oziroma teatra ličnem oziru posrečila, to se kakor pri vsakem dramatičnem delu pokaže šelrt pri predstavi. Drame, ki so pri čita-njn napravile mogočen utic, so v gle-I dališču že dostikrat žalostno propadle, nasprotno pa jc že mnogo dram ua odru doseglo sijajne uspehe, dasi pri čitanju ne najdeš v njih ničesar posebnega. In ker se nečem prenagliti, ne bomo danes izrekli nobene sodbe o gledališki vrednosti »Hlapcev«. Dejanje igre se vrši v naših časih in je vzeto iz najnovejših kranjskih političnih razmer. Cankar biča v tej igri slovensko nemoralnost in brezznačajnost in jo kaže kot eksem-pelj na preobratu, ki se je izvršil med učiteljstvom, čim je klerikalna stranka dobila na Kranjskem oblast v roke. Brez ugovora. in brez odpora, da z neko brezstidnoaijo, ki je ta- d i kruhoborstvo ne more opravičiti, je en del učiteljstva obrnil plašč po vetru in preskočil takorekoč čez noč v klerikalni tabor. Krivo bi bilo misliti, da so je tak preobrat 7godi I samo med enim delom učiteljstva. Ne! Tudi v različ-j nih drugih stanovih ne manjka usko kov, kakor jc sploh povsod po svetn dovolj ljudi, ki nimajo niti ponosa niti prepričanje in slepo drve za vsakim, kdor jim more kaj koristiti. Ko bi Cankar globlje videl, ko bi bolje poznal domače ljudi, bi lahko dobil uprav klasične eksemplare takih brezznačajnežev in bi lahko varijt-ral znani Peelov izrek: Klerikalci na Slovenskem so liberalci, ki bi radi prišli do polnega korita, Cankar do Kazuje v svoji drami, da smo Slovenci narod brez značaja in brez prepričanja, narod hlapcev, ki je na prodaj vsakemu in ae da zasužnjiti kakor kdo hoče ter izvaja it tega, da je vse slovensko gibanje brezupno, vsak boj v nape j brezuspešen in končni poraz neizogiben in s patozom kliče: »Da sa časa proti reformacije so polovico poštenih ljudi pobili, druga polovica pa je pobegnila; kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal in mi smo vnuki svojih dedov.« Cankarjev bič poka v »Hlapeih« kar se da; srdito bije in kar okrog sebe na vse strani, todo. pred kritiko zdrave pameti razpade jo vse njegove rakete in paradokse v nič in ostane le utis: Cankar je streljal daleč čez cilj. Ne hodi nam na misel, da bi polemizirali proii Cankarju in pobijajoč njegove nazore skušali dokazati, da je napravil napačno sliko. Priznavamo vsakemu popolno suvereuiteto Čustev in absolutno pravico svoje mnenje o svetu in o ljudeh povedati. Ravnotako pa imamo tudi mi pravico povedati, Ja je Cankarjeva slika našega časa iu naših razmer falsifi kat in da »Hlapci« nikakor ne odgovarjajo na čelu knjige postavljenomu motu. Ljudje so pač povsod ljudje, vsi so pod kožo krvavi in ni ga pod božjim solncem naroda, ki bi mogel o sebi ivci, da je popoln v značajnosti in v dragih dobi i h lastno stih. Večji narodi, stoječi na veliko višji kulturni in moralni stopnji kakor Slovenci imajo prav vse tist* slabosti kakor Slovenci, dostikrat še v večji meri. Zaradi naših slabih lastnosti nam ni treba so prav nič obupa vat i, zaradi njih šc dolgo niso resna in utemeljena Cankarjeva pro-rokovanja. Kar navdaja Cankarja s tolikim gorjupim zaničevanjem do vsega naroda in mu narekuje tako bridka očitanja, ni navsezadnje nič kakor posledica kulturne in moralične zaostalosti in vladajočih socijalnih razmer ter nam kaže le eno: Koliko ogromnega dela je še treba, da pride slovenski narod n? višji nivo. Že Coleridge je rekel: Ne sodi nobenega človeka po njegovih knjigah, ker je človek večji iu boljši kakor so njegove knjige. Tudi za vsak narod se lahko reče: Ne sodi nobenega naroda po pojavih v njegovem javnem življenju, ker je vsak narod večji in boljši. Rekli smo zgoraj, da je Cankar v svoji drami izrazil svoje zaničevanje do vsega slovenskega naroda. To pa velja z neko omejitvijo: pišate'i Cankar je namreč napravil socijalne-mu demokratu Cankarju koncesijo ter izrekel upanje, da bo proletarijat regeneriral slovenski narod. Torej vendar nekaj upanja — bodi Cankarju v njegovem pesimizmu ohra njena vsaj ta iluzija. Čitatelji >Hlapcev« se bodo pri Cankarjevih satiričnih udarcih gotovo spominjali dragih del istega pisatelja in če jih bodo pregledali, bodo našli, da je Cankarjeva poza v »Hlapeih« ista, kakor v različnih dragih njegovih spisih. Cankar je podoben tistemu italijanskemu slikarju, ki je trideset let Mikal samo podobe Neapolja: Neapolj ob zori, Neapolj ob mraku, Neapolj dopoldne, ee, da m bo rekonstrukcija kabineta izvršila le v najskromnejši meri. Imenovan bo samo češki minister-rojak in poljedelski minister, tudi Čeh. Niti prvi niti drugi pa ne bo iz parlamentarnih krogov. Nori hrraild kan. O svojem programu se je novi hr-viški ban Tomašio izjavil korespon-dentu lista »Neues Wiener Tagblatt« sledeče: Prvi njegov cilj bo vpeljati na Hrvaškem zopet ustavne razmere. Potem hoče izpeljati volilno reformo in slednjič rešiti vprašanje službene pragmatike železničarjev. Ko bo vso to izvršil, se bo umaknil in napravil prostor drugemu. Ban Tomasič pravi, da se bo v kratkem izvršila fuzija hrvaško - srbske koalicije in hrva ških narodnih strank. Hrvaški sabor bo po več kot dveletnem presledku zopet sklican. Vlada upa v njem dobiti večino. Ogrsko. Predsednik ogrske gosposko zbornice grof Desewffy jo demisijoniral Cesar ga je poklical na Dunnj in mu je izrazil svojo nevoljo nad tem, da je gosposka zbornica označila otlgo-ditev parlamenta kot proti ustaven čin-Grof Dese.wffy je iz te cesarjeve graje izvajal konsekvence in je demisijoniral. Kreta. Situacija na Balkanu vsled energičnega nastopa velevlasti - pokroviteljic proti Grški ni več tako nevarna. — Nekaj laških vojnih ladij je dobilo povelje, da so pripravljene voak trenotek odpluti iz laškega vodovja h Kreti. — V zadnjem franco-m ministrskem svetu je povedal zunanji minister Pichou. da so bili povsod sprejeli predlogi, ki jih je podal peirograškemu, londonskemu in rimskemu kabinetu glede na razreš-tev konfliktov med Turčijo in Grško vsled Krete. Te predluge bodo velevlasti pokroviteljice oficijelno na-rnanile krečanskemu izvrševalnomu odboru. Dnevne vesti. — Detela minister?? Ni še dolgo tega* kar smo obširno dokazovali in za vse raznmiie ljudi tudi dokazal?, da bi Jugoslovanom z resortnim ministrom ne bilo nič pomagano in da bi bil minister-rojak za Jugoslovane najvažnejša pridobitev. Zdaj. ko kroži vest. da postane stari gospod Oton pl. Detela delavski minister opozarjamo čitatelje na takratna naša izva janja, ki so bila tako tehtna., da jim klerikalci niso mogli ničesar ugovarjati. Klerikalci zahtevajo resortnetra ministra, ker so jim narodne koristi Jugoslovanov deveta briga, Resort-ni minister jim lahko v svojem delokroga pomaga z denarjem m pri njih strankarskih pri2adevanjih. To je za klerikalce tako merodajno, da zahtevajo resortne^a ministra in se brani jo ministra - rojaka, ki o i mogel sicer mnogo koristiti v narodnem oz:-ru, ki pa bi me denarja m? imel .i" razpolaganje. Vsa klerikalna politika meri na to, dobiti kar mogoče denarja za svoje organizacije in naprave, da tako utrde svojo stranko in temu žrtvujejo vse narodne in politične in srospodarske koristi Jugoslovanov. Zato naj go«pod Oton pL DetMa postane na stara leta. ko resnega de-ia od njejra nihče ne more zahtevati — delavski minit ter. »C:? je Gess-mann v tej lastnosti za idrijske nune dobil tisočake, koliko tisočakov bo nakazal šele J3etela klerikalnim zavodom in napravam« tako govore ■ T _T~T ■ TTl~ r**gmm^B&đm*m&!g_ ilJT ~MiJ! '' " i " Neapolj popoldne, Neapolj ob solnč-nem svitu, Neapolj v dežju, Neapo!j od desne, Neapolj od leve . . . Tudi Cankar vidi v vseh ljudeh same lumpe m brezznacajnežo in jih -lika v najrazličnejših razsvetljavah iu kostumih. To je pa naposled postalo nekoliko dolgočasno. Če je že prepričan, da je vse tako slabo, pokvarjeno in neumno, kakor se njemu zdi, naj mu ostane to mnenje, a vsaj naj ne pozab i modrega nauka onega nemškega pesnika, ki je pisal: Die \Vahrheit bab stets zum Panier d'r erkoren, — Ihr mutig zu folgen, darfst immer du wagen, - - Doch ha*,' mal ein Esel so reeht lange Ohreu, — So brauchot du das doch nicht ihm taglich zu sagen. Bili so časi, ko 60 Cankarjevi satirični spisi — satirični v pravem pomenu te besede pač niso — vzbujali veliko ogorčenje in provzročali viharje. Ti časi so minuli. To je gotovo znamenje napredka. Ljudje prenesejo danes tudi take vehementnost% s kakršnimi deluje Cankar, ker so postali kritičnejši in pravičnejši v svojih sodbah. Citali bodo tudi »Hlapce- z mirno krvjo — če jim knjiga ne bo predraga — in bodo imeli svoje veselje na tem, kar je v knjigi Cankarjevega umetniškega talenta. —s— klerikalci in ae vesele ▼ naprej, da postane Oton pl. Detela minister! + Slovenska abstrakcija v štajerskem deželnem zboru. V soboto jo imel deželni s bor zopet sejo, v kateri; so pa bili taki viharji, kakortaih sta i jerski deželni »bor še ni videl. Preti sejo je slovenske poslance draiil sla-boglasni ptujski Ornig s i it i si »Štajerca«. Takoj po otvoritvi seje se oglasi k besedi dež. odbornik KobiČ, ki slovesno protestira proti kršitvi poslovnika, ker so se v Šolskem odseku obravnavali zakoni o šolskem nadzorstvu ne da bi se bili prej v zbornici vložili ali pa vsaj naznanili članom šolskega odseka. Le govorniku so potisnili načrt v roke. Govornik imenuje tako postopanje nepar iauientaričiio in odločno protestira Odgo\arjal jo nosi. Wastian, in sicer v takem tonu, da je morala zavreti kri tudi najmirnejšemu človeku. Na slovenski strani je nastal velik hrup in skoraj se je ze zdelo, da se nemški poslanci,- ki -o Slovence obkladali z najnesramnejsinii psovkami, in slovenski poslanci dejansko spopadejo. V tem prekine predsednik eejo. Ko je nastal mir je posl. Wastian nadaljeval svoj odgovor. Nato je dež. odbornik Robič svoj-3 prvotne trditve o postopanju v šolskem odseku še enkrat ponovil. Ko se je Robič vračal na svoj sedež, so se čuli s slovenske strani živahni živijo-klici. — Ob 11. uri je začel posl. Novak z nadaljevanjem svojega obstrukeijskega govora. Konec seje ob \ ^12. Prihodnja seja v torek dopoldne. 4- Učni uspehi škofove gimnazije. Dva dijaka, ki sta s prav dobrim uspehom dovršila IV. razred škofove gimnazije v St Vidu, sta zaiss* kom letošnjega šolskega leta prest o-pila v V. razred na nekem tukajšnjem gimnazijskem zavodu. Uspevala sta tako »dobro«, da so jima nrofesorji svetovali, naj se vrneta nazaj v IV. razred. Dijaka sta sama uvidela, da imata premalo znanja za V. razred ter sta sC ravnala po nasvetu profesorjev. A tudi v IV. razredu, ki sta ga že absolvirala z dobrim uspehom na škofovi gimnaziji, jima prede tako slaba, da je veliko vprašanje, ako bosta dobila prvi red v zimskem tečaju. To dejstvo osvetljuje dovolj vrednost škofovih zavodov v št- Vidu. Prepričani smo, da slučaj, ki smo ga navedli, ni osam-jen, rnarvee da se je enakih slučajev prigodilo že nebroj. Čudimo se, kako je mogla učna uprava podeliti škofovim zavodom pravico javnosti vspričo takih, eklatantno slabih učnih uspehov. Zato pravimo: Kdor hoče vzgojiti svoje sinove v nevedneže in v duševne revčke, ta jih naj da v škofove šentvidske zavode! -f- Hrvatsko-srbska koalicija iu poslanec Supilo. Znano je, da je poslanec Supilo 2 ozironi na svojo afero z baronom Chlumeckim v Friedjungovem procesu izstopil iz •jrvatsko-srbske koalicije. O tem izstopu koalicija v plenarni seji Še ni razpravljala. Sele te dni je sklicala ^ejo, na katere dnevni red je dala kot prvo točko razpravo o pismu, s katerim je prijavil poslanec Supilo svoj izstop. Z ozirom na to je poslal poslanec Supilo v soboto predsedniku hrvatsko-srbske koalicije Grgi Tuškanu pismo, v katere izjavlja, da se ne strinja z najnovejšo politiko koalicije, ki se je z narod: o stranko /vezala in s tem pripomogla, da zasede bansko stolico vodja madžaro-nov dr. Nikola pl. T o ni a s i č ter v-ded P'ga prosi, naj plenarna seja koalicije vzame na znanje njegov izstop. — S tem je koalicija izgubila enega izmed svojih najsposobnejših in najagilnejših članov, ki ga l>o zc-]j težko pogrešala. Nadejamo pa se, da med Su pilom in hrvatsko-srbsko koalicijo ne bo nastala ona odurna borba na nož, ki je sicer v navadi na Hrvatskem, ker bi s tem trpela samo narodna stvar, kateri po našem globokem prepričanju služita tako hrvatsko-srbska koalicija kakor poslance Fran Supilo. — Slovensko gledališče. V soboto je prišla na oder že silno stara, toda za čas i>redpustne razposajenosti prav primorna burka > Robert in Bcrtram«. pravzaprav grozno glupa stvar, pri kateri pa se j?, občinstvo prav od srca nasmejalo ter glavnima »junakoma« ^g. Povhetu in Bohu-slavu prirejalo takorekoč ovacije, katerih je bil deležen tudi g. Danilo. V nedeljo popoldne so peli opereto »Valčkov čar <, zvečer pa je bila premijera francoake igre »Gola žena«. Kdor se je dal po naslovu premotiti in je pričakoval kdove kako pikantnih prizorov se je kruto zmotil. »Gola žena« je jako resna igra, ki je vzbudila veliko senzacijo, ko so jo 1. 1901 prvič predstavljali v Parizu. Gola žena — to jc duša ljubeč* ženske, ki jo je zapustil ves svet in »avrgel njen mož. V bedi in zapuščenosti se zateče Lujisa Cassagne k ljubimcu izza svojih prvih časov, ko jc stala model slikarju Bernierju. Dejanje je preprosto in skoro vsakdanje; od Mnrgerja do Batailleja so to misel v raalifaih vargaotah v romanih in v dramah obdelovali raslični pisatelji. Dataille je posvetil glavno skrb psi-hologični strani tega problema in jo izvedo! s čudovito finostjo in duhovitostjo, tamo konec jo nekoliko prenagljen. V ocenah, ki so dodane kujiž-ni izdaji te drame« je čitavi, da je bil pisatelj pri si lje u, črtati neke prizora in da jm vsled toga konec premalo utemeljen. Sinočna predstava te igre je bila vobče vzeto ena najboljših v letošnji sezoni. Gdč. Winierova, ki vzbuja sploh vse večjo pozornost se je z veliko vnemo zavzela sa svojo vlogo. Rasla ;*a takorekoč od dejanja do dejanja in vprav pretresljivo izražala vsa čustva ljubeče, a od vsega sveta trpinčene ženske. Vlogo knegi-nje De Chabran je igrala gdč. Kau-dlcrjeva z vso njej lastno vervo iu jo spretno karakterizirala ter opremila z detajli, razodevajočimi njen lepi talent Slikarja Bernierja je igral g. Nučič. Ustvaril je jako karakteristično figuro in zlasti spretno izvedel nasprotje v njegovi duši, izvirajoče iz tega, da ljubi knjeginjo IX Chabran, a vender ne more pahniti od sebe zveste Lujize, njegove ljubimke izza bo-hemskih časov*. G. Bohusiav je zdaj že drugič presenetil občinstvo s svojim lepim predstavljanjem karakternih vlog. Igral je kneza De Chabran z diskretno umerjenostjo in z igro in masko, sploh c vsemi dejanji in neha-nji,ustvaril tipičen značaj. Lepa predstava bi bila pač zaslužila boljš! obisk. — »Sokolova« maskarada. Dodatno k našemu sobotnemu poročilu pripomnimo, da se bo jutri, na pustni torek, točila na »Sokolovi« maska-radi pristna dolenjska kapljica iz kleti priznane, stare narodne vinske trgovine gospoda Josipa Lenčeta, posestnika in občinskega svetovalca v Ljubljani. Ime samo tako renomirani; trgovine nam je porok, da bo vino žlahtna kapljica, ki nam zadnji večer osladi prehod iz kratkega pred-pusta v dolgi, spokorai post. Pripomnimo še,da se bodo vstopnice prodajale razven v že navedenih trgovinah v torek popoldne od 2. dalje tudi v restavraciji »Narodnega doma«, kjer se bodo dobila tudi razna pojasnila in navodila in kjer naj blagovolijo skupine prijaviti svoje prihode, da napravijo reditelji prostor- — »Sokolova maskerada«. Kdor vstopi jutri zvečer v »Sokolovo« telovadnico, ne iznozna je, tako so jo izpremenile pridne roke, da narede iz nje sijajno torišče vesele zabave. Pretvorjena je v nekak šotor, velikanski, pa lahen šotor, kakor stkan iz mesečine in pomladanskih meglic. Vkljub svoji lahnosti nosi še kupolo, iz katere se bodo izlivale luči in barve v najkrasnejše učinke. Fin arhi-tektoničen dovtip je, obstoječ v tem, da navidezno že tako nikjer podprta lahna streha nosi se lahno, žarno kupolo. Dekoracija je skoro izključno delo društvenih članov, ki so se zadnje večere pozno v noč neumorno trudili ob njej. Saj ima ljubljanski »Sokol«, demokratično društvo v pravem pomenu pojma, v svoji sredi pripadnike vseh stanov, slojev in poklicev, ki more mod nje razdeliti najrazličnejše delo, pa je združiti k skupnemu velikanskemu uspehu. Požrtvovalno so člani svoje znanje in spretnosti posvetili društvu, da s tem lepše uspe tudi letošnja, že 46. njegova maskerada, in v ničemur ne zaostane za mnogoštevilnimi prejšnjimi, ki tvorijo del slave ljubljanskega »Sokola«. — Skupina na »Sokolovi maske rad i«. Naznanili smo že prejšnji teden neknj večjih in manjših skupin in ozuačili bolj ali manj jasno njih značaj, ali, če hočete, bolj ali manj temno, saj ima vsaka odpust-ljivo težnjo se šele na maskeradi sami pokazati v vsi svetlobi iu sijaju. Izvedeli smo zopet za nove, pa moramo biti tiho. Razume se pa, da tudi -Sokoli«, ki se že lep čas trudijo, da svoj i ni gostom čim težje narede slovo od predpnsta, tudi na maskeradi sami ne bodo držali rok križema. Pripravljajo več skupin, med njimi tudi veliko telovadsko, h kateri so bili takorekoč prisiljeni, ošabno izzvani od skupine inozemskih telovadcev, naj pokažejo, če so jim kos na gladkih tleh plesišča, na lahkem orodju, ki komaj nahaja opore na tleh. Novo orodje, pri nas še nikdar ne v rabi! Stvar ni lahka. Polne roke dela, pa Še tekma, pa še novo orodje! No, ki se jih tiče to, niso navajeni dolgo premišljevati sitnosti položaja. Možje so odločnosti in dejanja. Orodje se je naročilo ekspresno, vadilo se je ekspresno, danes je že vse v redu, tudi obleka, lepa je, zelene barve, barva samozavestnega upanja, inozemci pa so si izbrali belo, ki je barva domišljave nedolžnosti. — Danes ae vrti v veliki dvorani »Mestnega doma ob pol S. sveeer drailaaki večer »NDO.«. Na sporedu je polog tamburaških točk, ki jih izvaja tambaraški sbor »Vajenske shapiMii, tudi kuplet: »Pep-čok, občinski tepček«, in velika Fin*- garjeva ljudska igra v štirih dejanjih: »Divji lovec«, ki je izvrstno naštudirana. Družinski večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Preskrbljeno ja la dobra okrepčila. Po predstavi ja pmta zabava, Upamo da te slav. občinstvo, slasti še narodno delavstvo in narodno ženstvo, v kar najobil-nejiam številu udeleži današnjega družinskega večera ter s tem izkaže simpatije, ki jih goji do narodnega delavstva in zlasti še do napredujoče »Vajenske skupine«, ki se je potrudila, da danes kar najbolje iznenadi slavno občinstvo s svojim nastopom. — Vstop Je prost* — Torej, kdor se hoče danes, predzanji dan letošnjega predpusta, prijetno pozabavati, pride gotovo ob pol 8. zvečer v »Mestni dom«! — »Slavčeva maskerada« v hotelu »Union« se je završila tako, kakor ni mogel pričakovati niti največji optimist. Splošna sodba je, da je maskerada visoko nadkHlila vse dosedanje ljubljanske predpustne prireditve. Natačnejše poročilo priobčimo jutri. — Redni občni zbor društva kr. zemljemerskih nradnikov za Kranjsko, se je vršil dne 7. t. m. v prostorih ljubljanskih evidenčnih uradov. Predsednik g. nadgeometer Cermak pozdravi navzoče člane, prebere opravičevalna pisma in brzojave zadržanih društvenikov, ter omeni v svojem govoru, da je podružnica srečno prestala krizo in so vkljub raznim neprilikam lepo razvija. Na c. kr. finančno ministrstvo je poslal centralni odbor memorandum, ki navaja vse želje in zahteve posameznih podružnic. Predsedniki podružnic so dobili zaupno poročilo o avtorizaciji, ki se bode sporočilo gosp. članom. Pristopilo je 10 članov, izstopilo pa 5. Obžalovati je, da izstopajo skoraj vedno društveuiki, ki dobe zlat ovratnik. G. geometer Hrovatin pove, da se je ravnal pri seji centralnega odbora na Dunaju dne 27. marca po navodilih, ki mu jih je dal občni zbor. Ustanovitve samostojnega društva galiških zemljemerskih uradnikov se ni moglo preprečiti, pač pa je dosegel, da ostaneta obe društvi v prijateljskih odno-^ajih. Glede podeželjenja skupnega statuta, kar bi posebno škodovalo geometriškemu naraščaju v malih deželah, so sklenili predlagati resolucijo, v kateri se finančno ministrstvo nap>rosi, naj ne uveljavi dotične uredbe- Kakor je iz letošnjega državnega proračuna razvidno, se je nam ugodilo, ravno tako tudi prošnji o povečanju sist. višjih mest. — Glede memoranda čeških zemljemerskih uradnikov o protežiranju tehničnega osobja pri novem merjenju sem se ravnal po sklepu občnega zbora. Vsakemu evidenčnemu geometru naj se nudi pogosteje prilika izvrševati dela nove meritve. Državnemu poslancu, višjemu geometru Tonelliju, je izrekla podružnica zahvalo za njegovo podporo. Poročilo g. delegata se je vzelo pohvalno na znanje. G. nadgeometer pl. Gspan je poročal kot blagajnik o financi-jelnem društvenem stanju. Skupni izdatki do 31. decembra 1909 so znašali 541 K 3 vin., dohodki pa 943 K 12 vin., tako, da ima društvo 402 K 9 vinarjev prebitka. Revizorja predlagata za g. blagajnika absolutorij s pohvalo. Predlagata tudi, da se izreče gosp. geometru Hrovatinu zahvala za minimalno odškodnino, hi jo je zahteval od društva za stroške povodom konference na Dunaju. Enoglasno sprejeto. Pri slučajnostih utemeljuje geometer Zupančič v daljšem lepem govoru sledeča predloga: a) Ustanovitev strokovne knjižnice; b) znanstvena popularna strokovna predavanja. Po daljši debati, v kateri se je posebno povdarjal ne-dostatek tehničnih pripomočkov pri evidenčnih uradih in po zatrdilu gospoda višjega nadz. pl. Jezerskega, da bode vedno podpiral stremljenja c. kr. evidenčnih uradnikov, se sprejmeta soglasno. Gospod Kult in g. Gustinčič priporočata občnemu zboru, naj se ta zavzame za tehnično oso bje pri agrarskih operacijah na Kranjskem, ki je skoraj v obupnem položaju. Sklene se, da predložijo gospodje agrarci memorandum društvu, katero bode po možnosti podpiralo njihove zahteve. Predlog geometra Đojca, da se da gospodom, ki so iz svojega kupili drage instrumente, letno odškodnino za njih obrabo, kakor tudi predlog o enkratni dnevni frekvenci, se sprejmeta enoglasno. Ko se je uredilo vprašanje plačevanja članarine, je zaključil g. predsednik občni zbor z željo, da bi bil prihodnji občni zbor še bolje obiskan. — Na večmesečni dopust Je šel deselnoaodni svetnik dr. B o s c h e k radi — nervoznosti. — Skupščina odposlancev »Zvese sloveaakib pevskih duštev« se vrši v nedeljo, dne f» sašca ltlO, ob 1*. ari dopoldne v pevski dvorani »Glas* bone Mattos« s naslednjim dnevnim sporedom; 1. Ogovor predsednika. 2. Poročilo tajnikova 3. Poročilo • blagajnikovo za preglednikov raču* nov. 4. Pročilo o stanju, delovanju in potrebah posameznih društev. 5. Eventualna predavanja. 6. Obravnava pismeno naznanjenih predlogov. 7. Določitev časa in kraja pri, hodnje redne skupščine. 8. Določitev letnega prispevka za prihodnje leK 9. Volitev upravnega odbora: predsednika, pevovodje, pevovodje namestnika, 8 odbornikov in 4 namest-nikov in 2 pregledovalcev računov, 10. Slučajnosti. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Mesečna seja bo v četrtek, dne 10. febmauja, ob 6. zvečer v prosekturi deželne bolnice. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva, 2. Demonstracije. Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški: Slučaj s popol. nim Situs viscerum inversus. — Dr. Ivan Plečnik: Iz patologične anatomije. 3. Slučajnosti. — Plesni venček društva trgov« skih sotrudnikov v Ljubljani minolo soboto je v moralnem oziru uspel si jajno. Velika dvorana »Narodnega doma« je omogočila, da so elegantne dame pokazale vso svojo spretnost tudi v najtežjih plesih. Zlasti »Besedo« so plesali tako, da je nudila največji užitek ne samo plesalcem, marveč tudi gledajočim neplesal-cem. Plese je zelo spretno vodil g. A. Selak. Tudi »Slov. Filharmonija« je popolnoma zadovoljila plesoe? svet. — Izpraznjena srednješolska me* sta. Od 21. januarja do 3. februarja so bila razpisana za šolsko leto 1910/11 sledeča mesta: Ravnateljsko mesto: Nikolsburg (g. 12. II.), Ljubno na štajerskem (g., 22. II.), Iglava (g., 22. II.). — Verouk : Nikolsburg (r., 28. EL), Dunaj VII. (g., 22. II.). — Klasična filologija: Ljubljana (I. g., L. G. si., 28. II.). — Modernafilo-1 o g i j a : Dunaj IV. (r., Fr. D., 20. III.), Ljubljana (r. Fr. D., 10. III.), Prostejev (r., Fr. D., 15. III.), Dunaj (Fr. Josip real. g., Fr. L., 28., II.), Dunaj II. (2. r., E. fr. d., 28. II.). -Zgodo v. - z e in 1 j e p i s j e : Dunaj VIII. (r., H. d., 25. II.). — M a-tem. - fiz. skupina: Dunai XX. (r., M. NI., 10. III.), Ljubljana (L g., M. NI., 28. II.). — Prirodo-p i s : Dunaj VIII. (r., C. ng„ 20. II.), Dunaj IX. (r., Ng. m. nI., 28. II.). — Telovadba: Dunaj IX- (r.. T.. 28. II.). Kratice in znaki kakor navadno. — Poročil se je danes notarski kandidat gosp. dr. Janko Kersnik z gdč. Pavlo Knezovo. — V soboti, se je poročil g. profesor dr. Milan Š e n o a iz Zagreba, sin rajnega znamenitega hrvatskega pisatelja, z gdč. Vero Vencajzovc , hčerko odvetnika g. Vencajza. Podivjanost Zabretovih ljudi. Ni dolgo temu, kar je znani farovški kričač Padovšek peljal s par konji po cesti slamorezni motor. Kdor pozna težo tega motorja, pač ve, da ga ima par konj še na lepi cesti dovolj peljati, kaj pa še le zdaj, ko je toliko snega. Zato ni čuda, da so mu konji v snegu obtičali. A namesto da bi šel iskat pomoči, jel je z lopato udrihati po konjih ter pri tem tako ostudno klel in se priduševal, da so se mimo idoči ljudje kar zgražali in začeli pljuvati predenj. Neki napredni mladenič, to videvši, pristopil je k njemu ter ga svaril pred takim početjem. To pa ga je raztogotilo še bolj. Začel je še ostudneje kleti ter tako tolči po ubogih konjih, da je zlomil težko in močno lopato. O Za-bred, ali tako učiš svoje backe krščanske usmiljenosti ? Je pač res kar pravi sv. pismo: »Po njih delih jih boste spoznali«. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi svoj XXVIII. redni občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob 2. uri popoldne v dvorani »Društvenega doma« z običajnim dnevnim redom. — V nedeljo 20. t. m ob 8. uri zvečer pa priredi v gornjih prostorih »Drištvenega doma« sijajen koncert z izbranim sporedom. Po dolgem presledku nastopi zopet mešan zbor s tremi točkami, dva samospeva, sekstet iz »Prodane neveste«, Čveteroročno igranje na klavirju in igranje na vijolino. Moški zbor bo pel med drugim »Junakovo svatbočuki«, na -sveti dan na tesče po polnoenici — uboj. Odbor »Dolenjskega pevskega društva« v Novem mestu naznanja svojim članom, da se vrši dne 12. t. m. občni zbor v »Narodnem domu« z naslednjim sporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; J. poročilo blagajnika; 4. volitev novega odbora in 5. slučajnosti. Izžrebani porotniki. Za novomeško poroto, ki se začne 28. t. m., so izžrebani sledeči porotniki: Perpar Anton, posestnik na Dobravi, Klobučar Ivan. posestnik v Jelševniku, Lo-kar Anton, posestnik in župan na Polju. Panjan Peter, posestnik in gostilničar v Dragovanji va>i. Starih?1 Matija, posestnik v Kašči, Arko Anton, mizarski mojster v Ribnici, Vidmar Leopold, posestnik na Straži, Majzelj France, posestnik in župan v Belicerkvi, Zevnik Ivan. posestnik v Dol. Skopicah, Majcen Ivan. po>est-nik na Bistrici, Jonke Jožef, trgove* v Gornjem Mozlju, Oražv m Jakob, ključavničarski mojster v Ribnici, Bartnij Ign:ir-i\ gostiInieai v Ribnici. Rnech Franc?, posestnik in ki? parski mojster v Kostanjevici. Suh.r Anton, posestnik v Trbinen, Pehanl France, gostilničar v Žužemperkn. Š tej Jure. posestnik in trgovec na Brezovici, Volovec Martin, trgovce in p- - «tnik v Šentjerneju, Kn-^z Alojzij, posest »lik in župan v Skovui-ku, Miiller I^rincij, trgove* v Črnomlju, Štefane France, posestnik na Ra-*ežu. Doganoč Ferdo, trgovec v Vel. ah, Rezek Jož<\ posestnik v Božanji vasi, Fugina Jurij, trgovec v m trgu, Kek Jože, posestnik in župan v Pljuski, Lackuer Andrej nosestnik in hotelir v Črnomlju, Jaki Jože, posestnik in gostilničar v Št. Rupertu, Glnidovee Jo/: . posest nik v Vel. Lipovcu, Simončič Ivan ni k v Hoiemežu, Zossar France. -nik in trgovec v Krškem, Sitar Ivan. posestnik in gostilničar na To-plicah, Lovšin Anton, gostilničar v Ribnici, Potečar France, posestnik v S*ari vasi. Stnrm Otmar, posestnik v Metliki. Samide Ivan, posestnik in - stilničar v Starem lo:ru, Krhin an, posestnik v Gor. Gradišču. --- Nadomestni porotniki so: Konds France, trgovec v Novem mestu Mura Gustav, posestnik 5i svečar v Novem mestu, Kastelie France, po- - »tnik v Št. Joštu, Dular Ivan, po- - -*nik v Val t i vasi. Kos }Vanee. go stilničar v Novem mestu, Pausei Adolf, posestnik v Novem mestu, Berlec France, p sestnik v Kundiji, Pavček Ivan, poso>tnik na Cegelnici in Hočevar Anfo?i, posestnik in tovarnar v Novem mestu. Nezgoda ua železnici. Iz Jesenic ce nam poroča z fine 5. t. m.: Dan*v ponoči so se med vožnjo poštnega vlaka št. 17 1/. Celovca v predoru odprla vrata nekega vagona, treščila ob steno pr* dnra, in razbita padla ne tla. Velika sreča je, da ni vsled tega vlak skočil v predoru s tira. Tudi pogodovali ni nikdo. Ali je učitelj uradna oseba? Naj sodišče je v soboto razpravljalo o ničnostni pritožbi posestnika ? s. Pliberška iz Dobrne na Štajerskem. Fčite!iiea je njegovega sina. ker y bil nore<'"n, zaprla. Plihers>k je nato prišel v šolo ter odpelja1 ljub oprovo-o učiteljiM' svojega sina iz šole. Na potu je srečal nadut itf^JJa Ivana Volprlarja, ki mu je dobrohotno iiasvetoval, naj dečka pu>ti v >oli. Kfr je Pliheišek jel zabavljati, je iKidučitelj j>rijel dečka za roko in izjavil, da vzprieo očetove nasilnosti mora ostati v šoli, da pre-i svojo kazen. Pliherš* k je nato dečka s silo iztrgal nadučitelju iz rok ter ga odvedel domov. Okrožno sodišče v Celju ie Pliherška obsodilo radi hudodelstva javuejra nasilstva, češ, da je nadueitelj uradna oseba in da se je obsojenec upiral uradnemu poslovanju. Proti tej razsodbi je Pli-heršek vložil ničnostno pritožbo na najvišje sodišče, češ da je učitelj uradna oseba s imo v šolski sobi. Naj-vi-je kot kasačijsko sodišče je Pli herškovo ničnostno pritožbo zavrnilo neutemeljeno ter izreklo, da ie učitelj, oziroma nadučitelj uradna oseba ne samo v šolski sobi, marveč povsod i, kjer nastopa proti učencem kot šolski vodja. Čedni Mariborčani. Nemški mariborski list se jezi, da imajo lastniki psov to grdo navado, da dajejo po gostilnah svojim kužetom jesti iz isteira krožnika, iz katerega so sami Jedi L Krožnik se ootein tako slabo iaplak- ne, da dobi drugi gosi navadno atiaa na ajem. Nekalari ao celo tako čedni, da obrišejo svojim psetom gobec s — servijeto, s katero si poznaje drugi gosti brišejo ustnice. Bes čedni so ti nemški Mariborčani in dober želodec morajo imeti! »Sokol« v Šoštanja. Občni zbor tega društva je sklenil, da si svoj čas postavi lastni uom. Obrača se do vseh narodnih dobrotnikov in prijateljev sokolstva s posnjo, naj s prostovoljnimi prispevki podpirajo to važno narodno podjetje. Vipavska narodna Čitalnica v Vipavi je na obenem zboru dne 28. prosinca t. 1. izvolila v odbor sledeče gospode: Predsednik: Anton Bojen, c. kr. geometer; podpredsednik: dr. Pavel Kane, okrožni zdravnik; tajnik: Ivan Metelko, pomožni uradnik; blagajničar: Ivan Može, trgovec; knjižničar: Rado Grum, učitelj; pre-gledovalca računov: Friderik Pan-lin, c. kr. asistent, in Franc Tonian, c. kr. evid. elev; vsi v Vipavi. »Kuietsko izobraževalno društvo« v Vrh pol ju pri Vipavi je priredilo dne 2. svečana t. 1. prav lepo uspelo veselico. Predstavljali sta se enodejanki: »Brat Sokol« in ^Damoklejev me č«. Od teh se je posebno druga vsem prikupila; vzbudila je mnogo smeha in burno ploskanje je bilo v pohvalo igralcem. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu zares mnogobrojna, pa zakaj tudi ne, saj vrli, dobro znani kmetski diletanatje so spolnih kakor vedno, tako tudi to pot, vestno svojo nalogo! Žal samo, da so imeli na razpolago nekoliko pretesno dvorano. Iu tako je prav, s prireditvami <<% kaže, da društvo živi in se samima za. \se, kar je iepo in koristno! Živeli torej vrli igralci. Le tako naprej, da se povzdigne čast društva, na katerega smemo res biti ponosni. Eden navzočih. Samomor nernarja zaradi 70 K. Pri »lovcu« v Trstu se prejšnji teden ustrelil v glavo vojak c. iu kr. mor aariee Marko Ke£ič, vkrcan na tor-nedovki »Kukuk«, ki je vsidrana v tržaškem pristanu. Kešiču so bili njegovi 6tarši izročili 70 K, da jim nekaj nakupi, a fant je ves ti denar zaigral v neki gostilni in se vsled tega ustrelil. Poveljstvo imenovane torpe-lovke je Kešiča popisalo kot vzornega in vestnega vojaka. Policija je are-*ovala nekega 291etnega Luko Vln-lića iz Siska, ker sumi, da je pri igri Kešiča ogoljufal ter ga je izročila dež. sodišču. Dva samomora na en dan. V pe-'ek se je v ljudskem prenočišču v Tr-tu zastrupil 531etni kurjač Ahil ^rlando. Istega dne se je zastrupil 12-'etni dečko Gvidon Bradjovin, sir igledne družine, baje ker je imel razne predsodke o življenju!! Tragičen konec poštnega tajnika dr. Slejka. V soboto proti večeru so našli redarji v gozdiču Boschetto< ori Trstu v krvi ležečega moža s pre rezanim vratom. Ranjenec je še dihal, a ko so dospeli na lice mesta zdravnik in policijski uradniki je bil že mrtev. V rokah je držal britev, p katero si je p/erezal vrat, in bil jr ves zalit od krvi. V žepu je imel listnico, v kateri je bilo 400 K in več vizitk, glasečih se na ime dr. Ivan Slej-ko. Pozneje so konstatirali, da je samomorilec r^s dr. Slejko, tajnik post nega ravnateljstva v Trstu. Pokojnik, ki je svoja akademična leta pre-stradal in sedaj v najlepših letih vze1 tako žalosten konec, je bil že dlje čaar melanholičen in se je ogibal vsak« večje družbe. Ko so njegovo soproge i obvestili, da se ji je mož usmrtil, j* reva omedlela. Hudodelstvo v Scsljanu zna postati za Italijane to, kar je bil sluča.« Bratuša za Nemce. Kakor so takrat Nemci kričali o slovenskih kaniba-lih in ljudožreih, ravnotako kriči zdaj italijansko časopisje. Takrat *e se grozovito blamirali nemški zdravniki - izvedenci, ki so spoznali svinjske kosti ze človeške, ravnotako so s< pa tudi blamirali nemški sodniki, so obsodili na smrt človeka, ki je jedel prašičje meso, češ, da je snede1 svojega lastnega otroka. Kakor takrat ni bilo nobenih dokazov zm krivdo zakonskih Bratuša, ravno tako še do danes ni niti najmanjšega dokaza, da bi bila Frančiška Lebnn in njen ljubimec sežgala dva nezakonska otroka. Cela stvar se bo naj brž izkazala kot sad neumnega otroškega blebetanja, katero so pograbili osebni sovražniki Frančiške Le ban. To domnevanje utrjujej zlasti dejstvo, da stanovanje, v katerem je prebivala Lebanova v kritičnem času, nima nikake peci! Upati in želeti je, da se v najkrajšem času dožene popolna resnica. Tržaške podružnice »Slov. plan. društva« občni zbor bo dne 22. t. m. ob polu 9. zvečer v gornjem restavracijskem prostoru hotela »Balkan«. Dne 13. t. m. priredi ta podružnica zimski izlet v Bohinj. »Kras,« društvo slav« agr. m Dunaju, javlja, da priredi svoj IV. rodni občni zbor dne 7. t. m. v zvuu 91 • v Kis* štev. teJmikev v Prsff ns- pradavanje V. Avg. Deiele — patosstb«, ki se vrti v ponedeljek 7. t ». ob 8. zvečer ▼ restavraciji g. Kettaorja na Vinogradih. — Slavenske Mslno gledališče. Is pisarne: Jutri v torek ob 5. popoldne sa igra is ven abonamonta (za lote par) Raedcrjeva barka v 4. oddelkih »Robert in Bertram« s petjem iu godbo. Opozarjamo, da se začne pred stava ob 5. popoldne in bo gotovi pred pol 8. zvečer. Drastičnokomič-tia ta burka, s knpletnimi vložki in godbo je najprimernejša za pred-pustno razpoloženje. Javne zabave v Ljubljani. Kakor v Italiji smo se veselili včeraj in predvčerajšnjim v našem mestu. Dolgčas ni bilo treba biti nikomur, kajti veselja jc bilo po vseh delih mesta v obilici. Vštevši gledališče je bilo v soboto in nedeljo kar 50 večjih in manjših javnih zabav, tedaj število, kojega Se letos nismo dosegli. Vse veselice in plesni venčki so se izvršiti v najlepšem redu. Z glavo skozi zid. 2e smo opetovano svarili, da voznikom po tiru električne železnice ni samo prepovedano, marveč tudi nevarno voziti. A ne pomaga nič. Danes zjutraj je peljal po Dunajski cesti zopet nek voznik po tiru voz moke. Kolo mu je ostalo v relzu in ko je hotel kreniti na stran, se mu je sfcrlo ter nekaj vreč moke zdrčalo z voza. Bode pač imel ta slučaj za šolo. Prepir as cesti. Včeraj okoli 5. zjutraj je nastal na Kongresnem trgu silen krik in prepir med dvema civilistoma in dvema podčastnikoma tukajšnjega 27. pešpolka. Posredujočemn stražniku sta civilista izpovedala, da jc pri srečanju pred »Tonhalle« eden izmed vojakov, ki je pozneje tudi hotel potegniti bodalo, civilista tako sunil, da je odskoči! v zid, potem ga pa opsovai z »windischer Hund!« Stražnik ie prepirajoče Še pravočasno pomiril. Nesreča. Danes ponoči je v obližju kemične tovarne vla podrl 281etnega železniškega delavca Ivana Zabavnika in ga tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 76 Macedoncev in 7 Hrvatov. — Včeraj je Šlo v Ameriko 40 Macedoncev in 30 Hrvatov, nazaj je pa prišlo }6 Hrvatov in 25 Macedoncev. V Heb ie šlo 25. v Buks 37, na Westfalsko pa 26 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Sluga Matija Rodič je našel zlat prstan. -Dijak Janko Piljak je našel srednjo vsoto denarja. — Stražnik Fran Okič-ki je našel ročno torbico z zdravniškim orodjem. — Natakar Jožef Ču-Far je našel denarnico s srednjo vsoto lenarja, — Delavka v tobačni tovarni je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Marija Kunčeva je našla denarnico z srednjo vsoto denarja. Drobne novice. * »Krematorium«, društvo za vpepeljevanje mrtvih, začne izdajati svoj mesečnik istega imena. Predsednik društva je dramaturg »Nar. di-vadla«, pisatelj Jaroslav Krepil. Društvo obstoja šele eno leto, pa ima že nad 400 članov. * »Jednota českyeh novinaru^, društvo čeških časnikarjev, je imelo te dni občni zbor. Izvoljen je bil stari odbor; predsednik je urednik Joc. Miškovskv v Češkem Brodu, podpredsednik posl. in uredn. K. St. Sokol v Pragi in tajnik urednik Ad. Kunta v Libnji pri Pragi. * Pariz za Cehe. Dno 29. jan. je imel v Parizu na visoki šoli socialnih znanosti prof. Kene Henry slavnostno predavanje o češkem narodu; udeležba je bila zelo mnogobrojna in po slušale i so izražali tople simpatije češkemu narodu. * Grof O. Harrach in društvo »Komensk^«. Nemški listi so zadnjič enkrat z velikim veseljem oznanje-vali, da je srrof Oton Harrach, sin nedavno umrlega grofa Jana Harra-vha odklonil sprejeti po svojem pokojnem očetu protektorat društva »Komensky« na Dunaju in tudi ni dovolil, da bi se neka šola tega društva imenovala po njegovem očetu Društvo »Komensky« pa naznanja, da o tem prav ničesar ne ve — Nemci menda res ne znajo ničesar drugega več kot lagati in samo lagati! Razne tirat * Za iznajdbo pivnika se imaa.o zahvaliti malomarnosti nekega delavca v neki angleški tovarni papirja. Delavec jc pozabil pridati surov: papirnati tvarini potrebni Um. Lastnik tovarne je bil ves divji, ko je vi del cele skladovnice skaženega pa-pirja. Malomarnega delavca je takoj zapodil iz služba. Pozneje je tvorni aar opazil, da popije skaiani papir črnilo, na te bi se razmazalo. Vpri-zoril je takoj velikansko reklamo aa novo iznajdbo, ki mu je dcnaiala tolikšen dobiček, te je odslej izdeloval samo — pivnik. * Madžarska senitna slavnost. Na ogrskem se zdaj mnogo govori o velikanski pojedini, ki jo je napravil bogati kmet ilordi v Fegvverneku povodom poroke njegove hčere. Pripoveduje se, da je izdal nevestin oče samo za jedila in pijačo ogromni znesek 7000 K. Gostov je bilo trideset in so pojedli oziroma popili: enega vola, 440 parov kokoši, 160 rac in gosi, 140 sodov vina in piva, 280 kg množino domačih, pri nas neznani?, močnatih jedil in slodkarij in večjo jedil. Gostija je seveda trajala nekaj dni. Dogodilo se je pa tudi, da je mlada žena porodila, predno je bilo konec pojedine. Cez dva dni je bil krst in pojedina se je zopet nadaljevala Da so porabili tudi kakega pol stota paprike, je ob sebi umljivo. BjBrnstlerne BiOrson t Iz Pariza se poroča, da je tam v noči od sobote na nedeljo umrl veliki danski piatelj in pesnik Bjorn-stjerne Bjornson. Ta vest ni prišla nepričakovano, kjer je Bjornson že dolgo zelo bolehal, vendar je pre-bridko zadela ves omikani svet. Bridko pa je zadola predvsem vse tlačene in teptano, vse one ki so se borili z mogočnimi svojimi neprijatelji: Bjornson je bil njih neutrudni zagovornik. Kar j*- storil za tlačeno Slovake, za Hrvate, Srbe itd. ne bo pozabljeno nikdar. — Prepuščamo v tem trenotku oceno Bjornsonovega dela poklica nejšemu peresu in se omejujemo le na kratke životopisne podatke. Bjornson se je rodil 8. de cembra 1. 183k2 v Oesterdalu kot sin pastorja. Svoje literarno delovanje je zač>l s kritikami, feljtoni itd. Le«;r 1857. je prišel kot gledališki ravna-tel v Bergen. Pa kmalu je odpotoval v* Rim, na Francosko in na Nemško, da bi dobil časa za svoja literarna dela. Od 1. 1865. do 1867. je vodil gledališče* v Kristijaniji. L. 1873. se je zopet umaknil na Nemško in v Rim. L. 1875. je kupil posestvo Gndbran^-dal in je odslej živel deloma tu, deloma pa v Parizu. Ibsen je Bjornsna karakteriziral v nekem dopisu, ki mu sra je pisal tako-le: »V literarni zgodovini stoje Tvoja dela v prvi vrsi i in bodo ved u o tam stala. Če bi pa imel določiti, kakšen napis naj dobi svojčas Tvoj nagrobnik, bi izvolil besede: »Njegovo življenje je bilo njegova najboljša pesnitev«.:. Zdaj je tu »velika kraljevska duša« — kakor ga je nazval Ibsen — ugasnila za vedno, ostane pa za njim neminljiv spomin. Telefonsko !n brzojavna poročilo. Parlamentarna pogajanja. Dunaj 7. februarja. Včeraj je prišel v parlament načelnik „Kola poljskega*1 dr. Glombinski in je kon-feriral s češkimi poslanci Mastalko, Udržalom in Zazvorko.. Popoldne je imel daljši razgovor s predsednikom »Zveze južnih Slovanov" dr. Plojem. Zvečer je zopet konferiral z Mastalko. Vse te konference so imele informativen značaj in so veljale zgolj parlamentarnemu položaju. Radi južne železnice. Dunajy 7. februarja. Pod predsedstvom ministrskega predsednika ba rona Bcnertha se je danes sestala konferenca, ki bo razpravljala o sredstvih za saniranje južne železnice. Dr. Orabmajer zopet kandidira. DnnaJ 7. februarja. Član gosposke zbornice dr. Grabmayer, ki je svoj čas igral veliko vlogo v parlamentu, kandiduje za državnega poslanca v kmetskih občinah meranskega volilnega okraja. Oral Aekrenthal v Monakovam. DnnaJ 7. februarja. Minister grof Aehrenthal potuje 27. t. m. iz Berolina v Monakovo, da se pokloni princu regentu Luitpoldu. jejo Mamci obstrukcijo. Dežalai zbo bo najbrže le danes odgođen. nloe. 7. februarja. Cesar je imenoval na mesto odstopivšega grofa Dessewffyja za predsednika magnatske zbornice grofa Čsakvja. Fasjajanja med nemškimi naeie-smM In hrtf snthlmf nacionalni DnnaJ 7. februarja. Včeraj so imeli zastopniki nemških svobodomiselnih strank in krščanskih sodalcev v parlamentu konferenco, na kateri so razpravljali o zakonu Kolisko. Sklenili so, da se stvar izroči posebnemu pododseku. _ 7. februarja. .Narodni Listy# javljajo, da se sestane poslanska zbornica zopet dne 22. februarja. 7. februarja. V dsasiajl seM češkega _ Jta, 7. februarja. Napram uredniku .Budapesti Hirlapa- se je izrazil neki član ministrstva, najbrže ministrski predsednik grof Khuen sam, da si je nova vlada pridobila veliko zaslugo za Ogrsko s tem, da je približala prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda Ogrski. Nadvojvoda bo odslej večkrat prišel v Pcšto, da se natanko pouči o ogrskih razmerah. Dunaj, 7. februarja. Jutri prideta semkaj ministrski predsednik grof Khuen in novi hrvaški ban dr. To-mašič v svrho, da se novi ban predstavi vladarju in da položi v njegove roke prisego. Pri zaprisegi bo interve niral grof Khuen. Afera Hofriohter. DnnaJ, 7. februarja. Zdravniška komisija je danes pričela z opazovanjem duševnega stanja nadporočnika Hofrichterja. Iz zanesljivega vira poročajo, da so malodane vsi sumi proti Hofrichterju postali brezpredmetni. Moravski dež. zbor proti zlorabi vere. Brno, 7. februarja. Moravski deželni zbor je sprejel z veliko večino glasov sledečo resolucijo: »Vlada se poživlja, da z vsemi zakonitimi sredstvi prepreči zlorabo vere, verstva in cerkvenih uredb, predvsem zlorabo prižnice in nedovoljeno kolportažo v volilne in politične namene.« London za Pariz. London 7. februarja. Tu so na« brali za žrtve vodne katastrofe v Parizu 1 milijon 300.000 frankov. Prispevki še vedno naraščajo. Požar v Hew Torku, Mew Tork 7. februarja. V voja* škem oskrbovališču, kjer je bilo tričtrtine vojnih potrebščin, je včeraj izbruhnil požar, ki je vpepelil vse. Škode je nad 1 milijon dolarjev. Umrli so v Ljubljani: Dne 3. februarja: Jera Teran, gostija, 66 let, Sv. Petra cesta 58. Dne 4. februarja: Anton Vider, železniški uslužbenec, 43 let, Orlova ulica 5. — Hermina Ventunni, ravnateljeva hči, 10 let, Streliška ulica 15. — Andrej Mahnič, c kr računovodja v p., 84 let, Sv. Jakoba tr# 2. — Edvard Vi-demšek, krojač, 62 let, Radeckega cesta 11 V deželni bolnici: Dne 31. januarja: Josip Anzelc, posestni* kov sin, 9 let, — Fran Kobal, hlapec, 30 let — Anton Brežic, delavec, 26 let V hiralnici: Dne 1. februarja: Marija Šimovc, delavka, 74 let. Dne 2. februarja: Josip Pipan, delavec, 47 let. — Marija Šveler, kovačeva žena, 74 let cene v Budimpešti. Dne 7. februarja 1910. Termin. Pšenica za april 1910 . . Pšenica za oktober 1910 . . R2 za april 1910 . . Koruza za maj 1910 . . . Oves za april 1910 .... Efektiv. 5-10 vin. ceneje za 50 kg 14-0& za 50 kg 1184 za 50 kg 935 za 50 kg 6-60 za 50 kg 7'4€ HeteorolosiHno poročilo. Visina Bid ■•rjca Mf'3. Srednji znčni tlak 736'tn. Stanje baro- Čas v mm t— = Vetrovi Nebo 5. ž-pop' 731 9! 23 , I 9. sv. 7361 j 12 6. 7. zj. 737-6 2*0 si. svzhod sl. sever slab jug 2. pop. 9. zv. 7.zj. 7370 7358 732-3 52 sl. jvzhod 1*2 sl. svzhod oblačno sk. obla£ jasno oblačne — 0 7 sl. vzhod mt gla Srednja predvčerajšnja temperatura 1-3% norm —12a in včerajšnja 28, norm —1-1°. Padavina v 24 urah 03 mm in 0*0 mm. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja ob bo« lezni in smrti mojega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, sina brata, svaka in strica, gospoda Andreja Oblaka trgovca In aoaaatalka izrekam vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem pre-častiti duhovščini, gasilnim društvom v Skofji Loki, njega načelniku gosp Ivanu Debelaku, dalje v Stari Loki, Žabnici in Sori, gg. zdravnikoma dr. Karlu ZakrajŠčeku in Ivanu Hubadu sa požrtvovalno zdravniške pomoč, gg. uradnikom, gg. trgovcem za častno spremstvo, izobraževalnemu društvu ter pevcem, vsem darovalcem krasnih vencev, slednjič vsem, ki to spremili rajnkega k zadnjemu počitku. Končno ae zahvaljujem vsem, ki s mano sočustvujejo, in kf so mi osebno ali pismeno izrazili svoje sočutje. 478 Škof ja Loka, e. februarja 1910, Stanovanje s sobo, kuhinjo in pntiklnami i Odda stranki brer. otrok m ■tli Pri«ve se pn upravniŠtvu »Slov. Naroda«. 473 Strni*!*! hlapec sarrec **i oženjen brez mainn'h otrok. se sprejme takoj v graščini Lesne brdo pri Vrhniki. 431 Dekle poštenih staršev te sprjme take} kot učenka ▼ trgovini z mešanim blagom na dežtli. Naslov pove upravmšivo »SI »ven skrpa Nareda«. 475 ▼ solnem legi. obstoječe iz 3 >ot\ kuri nje in pnt khn kakor tudi pc»aeha>»fra vrta s paviljonom vred 8 0 O d da mirni stranki 479 od 1. maja t 1. naprej. Po 7V^b v hi£i št 21 na Khu- nc Vl CGSti P1" hipnem p«»*e-Tn-- u Prodajo se cb povelj, pogojih ti-le nihalni valjec i Pendeiwaize , stroj za valjanje usnja fLr^evauma sen n-) izpahovalni stroj Au^nss masehint), strojarski sodi (\V*U- ia>-er) najnovejše G S«f rj« vc kon?t'uk oje p- eg ra\en spadaj<-cih transmistj I formacije \.ti u£.-ratniš;\u »Slov Naroda«. 350 ISLovci!! Zimske lisičje kože s Kranj-—skega in Koroškega - kupuje komad najmanj po 13 K, kože od gozdne kune po 40 K, tsrn»m magistra u ljuM a* «Vf»n je por** liti za tekoče 'eto afOS. Subnla ustanovo z* vojaška s*rou v z utrka 9U K Pravico do te ustanove in ajo u Loge sirote vojaškega rodu. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za podelitev te ustanove je vlagati do 28. februarja t. I. V mag stratn m vloznem /a lisaSta, Mestni magistrat ljubljanski dne 1. februar a 1910 Vončina 1 r 474 tjpaojv namestnik. Prilircnlts.» 1 4*80 do 24 kron, o ravsititt« ieleznito vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljub-ljani *- fi'«e nm | ■ m iS vinarjev« mesto kina i* Ir/.nac ga vina, ki ne vsebuj** v«S kVa. kot navadno vino o t o , m., m /pt aden do pet litrov na dan, a m u* »vedli organizmu po trebno množino žel. za. ! kar bi pa bilo ra*S al k«h<.i» b Škodljivo. «/, 1 stekl Piccolijevega železnatega vina 2 K. — Naročila proti povzetju Učenca sprejme tvrdka L Pordl ri >k\m blagom \ t r»»ms s špece 472 ;tenosrofo in strojepisca išče 412 notar Bai ¥ Celju. VFflll 1 n GODI JU na ffm se odda na februar ali maj. V č po»e D. Rovšek, Kolodvorska ulica štev. 35 v Ljubljani. 452 nonovoDje s tremi sobam' v I. nad*tro^j»i n pr;-tiL-pnjimi se odda v Vrhovčevi ulici št. 14 za majev termin. Iz e se ist««tarr\ niti je (i^n-» 465 Kontorlst z lepo m hitro pisavo, dober kores pondent, ki govor tar 13 do 15 let, poštenih staršev, s primerno šol-ko iz< b^azbo, 80 Sprejme t'g vino nfipnfga blaja p Ivanu Razboršku v Šznartnem pri Utifi. Oddati je v vili na Erjavčevi oesti itev. 14 s ma|niiktm terminom s L stanovanje ag*555 iz 4 sob, pre>1s< bt\ kopa.t. ce in z dru-g'rnt f>r tik I nami vred II. stanovanje ZJ!£m sob in kuhinje P -ja-nila se dobe v vili v I nad-st»"or»Mi, pIi na r rvsarni notarja Hi" dovemlka v LJubljani. 403 V Seže ni bolnici v f jnbljani se sprejme zprcfcn kurječ ter 5t ojni strežnik S to službo so spojeni začetni pre-j* mki letmh 1060 K t« r prosto srano vanje, pro>ta kurjava in razsvetljava. Prosilci naj *e takoj z glasijo pri opraviteljslvii deželni';! doar odelnib zavodov. O.iraio se b« d** le na zdrave in fi ično sposobne r. fl J-ta n te. 44$ s l/22 lerno sodro in l/i2 .etno notar sko \ ral so, zm *en vs» j -o' Ctatorskih "ei, ište službe s L marcem v o a >ki ali ouvetmski pisat m vsied ■ choda svoj* ga dO"iedam#gi s f i. p ntdb. na c kr. notarijat v Kostanjevici. 469 Naznanilo. Na dan 15. februarja t. L Ho ^^n' obrni h * „Kmetske fOCO- jilnlce na Vrhniki11 e z .si m jnt v rum reo# m - t p ^ e prelc i< na dan 17. re?rnar]a t. L ob 3. popoldne, ki s b< d vršil v zadružui p saru 1 i^te posoi»lnic • Nace stvo. Rovoma ,Leon' do Storem trgu Jt. 30. le bokor ncvntfco \ vso noč odprto. m m s 3' a m — V kavarni je električni klovlr. Lso ar Faii Pofačsik. T 3C Pustni torek, 8. februarja velika v hotelu „UNION". Vstopnica za Ksaskevani in aoSke aaske 1H zeoske saške sa ntipalie pivsti Začetek ob 8. zvečer. ;. IbiH maska dobi darilo 5 steklenic iaipania. :. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi raraaleljstro. 462 te izmjena prad?Ialka želi sli.be v mestu aH na deželi. Na>lo ' pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 410 Lepo stanovanje a 4 sobami in prltibllnatnl so odda takoj ali pn a 1 majem t L stanarina 700 K. 417 Ki« po\e uprav. »Slov. Naroda.« Oekrbniitvo graščine Rakovnik pri SL Rupertn na Dolenjskem Ima naprodaj več477 goueje žlulne m s cer krave, |unce In teleta ne- lanske pasme, oelon a za pU me, deloma ra mesarja. C^ne po dogovoru. Cenjenim svoiim oHjeffftelc* m na znaniam. da irram od dan C 8 naprej trgovino v LJubljani 46i im u MSm trga 3 Ker imam v tej svoji trgovini jako majhne stroške, prod »jal ^bodem po zelo nizkih cenah ter prosim za radajno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Dobro vpeljana, 10 let obstoječa e 44 Pozor! Podpisani na?nanjam cenj. občinstvu otvoritev moje nove restavracije pri „Kolodvora na posaji JKoicronog - JJistrica (Šent Jantke teleznice) kjer razpolagam z v^emi potrebnimi udobnostmi kak^r: s prenočišči, vožnjami, hlevom, tehtnico za živino itd. Zagotavljaj« točno in solidno postrežbo se za mnogobromo naklonjenost najudaneje pripor« Č m Anton Zaje, 395 reatavrater. ki nese letno 25.000—30.000 kTOB čistega dobička, so proda s hiše vrad. Dokazi na razpolago. Vprašanja na upravništvo »Sloven skega Naroda«. 421 Sprejme so liurjen železnlnar. Vstop takoj. — Plača po dogovoru. P nudhc na našlo* : FRANC OMERSAp trgovec v Kranju. ^99 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dal" matinske vino 372 Kuč. najboljše sredstvo. Br. Novakovič, Ljubljana. Pozor trgovci I V najem ae da ali proda staroznana dobro vpeljana trgovina v večjem prometnem mestu na Go renjskem. Ponudbe pod „Veletrgovina' na uprav. »Slov. Naroda«. 43' Elegantno stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalnice in vseh drugih pritiklin, ležeče na volneni strani s krasnim ra/gledom, ao da Z majnikovim terminom v najem. Oddajo ae tudi takoj v najem lepi lokali primerni za trgovino ali pisaiHO« Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 435 Puncetta Pasini je zadosti samo 40 gramov na */s l*tra zavrete vode in najboljši punč je narejen. Neprimerno dobrega okusa in slasti. Dajati mu le prednost pred vsem pijačami. Pr znano najboljša znamka. Uvedeno povsod. 4550 Dobi se v vseh boljših delikatesnih trgovinah, kavarnah, restavracijah in gostilnah. Naročila na izdelovalca FaustO Pasini v Tnentu, Tirolsko ali pa na giatn<> zastopstvo za Ljubljano ia Kranjsko Janko Trauu. IV 8 g; 94 127 VIII. 38* Dražbenl oklic. Na predlog lastnikov /emlji^ča vlož. Štev. 170 davč. obč Studenec, in scer Angolo Oerbec omož. Kovač n mladoletne Karollne Oerbeo n Iga, štev 92 n kateremu sp»d^io njivo, travniki« gozdovi, mlin in taga z d<«bro vodno silo, s potre >n mi gijnsdaraklml poslopji t r hišo štev. 92 na Igu se prodajo v celoti potom Javne prostovoljno dražbe, katera se določa na dan 17. februarja 1910 ob 9. dopoldne pri o. kr. okrajni sodni]! v Ljubljani, soba itov. 39. I/.klcna cena zna>a 40 801 kron. Ponudniki moraio založiti pred začetkom dražbe v sodne roke 10% izklicne cene kot vaščino. Dražba se bode zaključia na dan prodaje. Draž eni P°g<>ji se lahko vidijo pri navedeni sodniji, soba štev. 39 C kr. okrajna sodnija v £jnbljani, oddelek Vili., dne 28 januarja 19 0. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. D«i»i*fca .i»»nic> k t.oss.sss. Stritarjeva alica stav. 2. Rumui f*n. sso.ooo k- Poaražnlce v Spljeta, Catovca, Trata ta Sarajeva. Sprejem vloge u kijižice it aa tektfi ribm Ut Jfe 14 14 obrestaje a tac Tw|e pa Bsta f Japajc la prodaja srefte ii vrttaostac papirje vseh vrst pa iaevBeai kara. ladajatelj is odgovorni urednik B.»tO P.otokl.&i.L letnim, ia Mm* »Mumb tt^juroo 00 G0 57