2? Anica.
V velikim gozdu je stala sainotna gozdarjeva.koCa. Gozdar je imel jedino hčerko Ljubico po imenu, ki je bila komaj kakih dvanajst let stara. Ljubica se je zel6 dolgočasila. In kaj bi se ne, saj ni imela nikogar, s komur bi se bila mogla igrati in kratkočasiti. Nikdar ni bilo nikogar k njej, ker bližnja vas je bila dobre pol ure daleč od gozda.
Necega dne najde Ljubica ubogo deklico, ki je borovnice brala v gozdu. Deklica se jej dopade. Popr6si jo, ne bi li jo hotela časi obiskati in se ž njo malo poigrati.
nDa," reče Anica — tako se je uboga deklica zvala — ,,ako mi moji starši dovolijo, pridem."
nDobro," reče Ljubica, ,,ne storiš mi tega zastonj. Dobila bodeS pri meni jesti in piti, in tudi svojo obnošeno obleko ti bodem darovala."
Tretji dan uM pride Anica. Bila je to zel6 priljudna in tiha deklica. Ljubici je bila kmalu najboljša prijateljica.
Už6 vse leto je hodila Anica vsak teden po dvakrat k Ljubici, ki je vselej komaj dneva pričakovala, da jo je Anica obiskala.
Necega dne ste se igrale v sobi. Še le na vecer se vrne Anica dom6v. Ko otide, pogreši Ljubica svojo rudečo svilnato ruto. Vse kote preišče, ali rate ni nikjer. Da je ruto še pred jedno uro imela, to je Ljubica dobro znala. ,,Kam se je ruta izgubila? Nikogar razven Anice ai bilo v sobi. Nihče drugi je nima nego ona. Sirivaj si jo je vzela in odnesla. Fej, to je grd6!"
Ne da bi bila kaj druzega mislila, kako bi se bila ruta lehko izgtitoila, ostala je Ljubica pri tej misli, da je Anica tatica. Tak6j druzega dnč jej pise, da jej ni treba več priti, ker ona svojo rudečo svilnato ruto od sinoči pogreša.
Ko Aniea to pisemce prebere, zel6 se ustraši terpostane jako jako žalostna. Zeld jo je bolelo, da jo Ljubica ima za tatico. Zna se, da je od^lej ni več obiskovala.
Kacih štirnajst dni pozneje dal je gozdar sobo pobeliti. Pri tem opravilu je bilo treba vse pohištvo premakniti, tako tudi Ljubičino omaro. Ali kako se Ljubica ustraSi, ko zadaj za omaro ugleda svojo rudečo svilnato ruto.
nOj ti uboga Anica!" reče ,,kako veliko krivico sem ti storila. Zakaj nisem uže poprej poglfdala za omaro, predno sem kaj hudega mislila o tebi ? — N«, ti moraš uže jutri zopet k meai!"
Ljubica se tak6j vsede k mizi ter piše listek do Anice. Milo jo prosi odpušfienja ter jo z najprisrčnejšimi besedami vabi, da naj pride zopet k njej v vas. Ali Anice ni bilo nikoli več. Poslala je Ljubici sledeči listek:
^Draga moja Ljubica!                                                 »
Marsikatero dobroto si ini skazala in niarsikatero veselo uro sem pri tebi imela. Vse sem hvaležno sprejela, ker sem, kakor znaš, ubožna deklica. Ali ti si me tudi hudo razžalila, ko si me sumničila, da sem ti jaz ruto ukradla. Jaz sem ubogo dekletee ter nimam druzega kot svoje pošteno src6. Ti si mi poštenje vzela in ž njim vse, kar sem imela. Veruj mi, draga moja Ljubica, da mi ubogi otroci iuaamo tudi cut požtenja v sebi. In moj oče te prosijo, da bodi v prihodnje previdnejša, ker sumničenje se lehko bitro pokaže, ali težko se zopet popravi.                                                            Anica."
Lehko si mislite, otroci, kako je bilo Ljubici pri srci, ko je to pisemce
prebrala.       ^                                   ________^                               Tone Brezovnik   .