y

List sa korit« delev-•k«ftl|u4«tvi. D»Uv. ei eo opravičeni do kar produclre|o.
Thia paper ie devoted to the tntereete of the working cleee. Work-ere ere entitled to ell what thev produce.
■emai. Dm. «, iwt, al »h« post offke. «t Chicago 111. ubd«i the Act of Caagmm of March Srd. IN7»
Office: 2146 Blue Ieland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na Številko v oklepalu ki ae nehe|e poleg ve. šoge neelova. prilepile, nega apodaj ali	v
ne ovitku. Ako ( 127 '
|e Številke . V tedaj vem e prihodnjo številko natege liete po-teče naročnina. Proei. mo ponovite |o takoj.
Stev. (No.) 126.
■k:
Chicago, 111- 8. februarja (February). 1910.
Pozor agitatorjil
Našim zastopnikom in vsem ti-itim, ki iščejo novih naročnikov sa "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki pošlje pet novih oeloletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNGEL sastonj. . Poiurite se! Dšungel je velika povest, v lepo vezani knjigi. Če hočete imeti drugi teden to povest, ki je zajeta iz delavskega življenja in spisana po znanem aoc. avtorju U. Sinclair ju, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje sastonj ns vaš dom.
Hočete knjigo Džungel sastonj?
Splošen pregled.
—	Kdo podpira avstrijsko monarhijo? Nezavedno ljudstvo, ki je podobno ameriškim nezaved-nežem, ki podpirajo ameriško plu-tokracijo.
e	e
e
—	Pri zadnjih volitvah na Angleškem so liberalci dobili večino mandatov, dasi se je število glasov skrčilo! Socialistični glasovi so se pa pomnožili in socialisti- so priborili en mandat več.
Na Angleškem se bo torej vladalo v znamenju kapitalizma. Angleški narod je volil za kapitalistično sužnost, logično mora biti s s užnjoetjo tudi zadovoljen. ,
—	V Zanesville, Ohio toši neka ženska svojega soproga - umetnika za ločitev, ker se je skazal kot pravi pohotnež. V pohotne namene je izrabljal modele. Ta umetnik odločno trdi, da ni socialist, ker hočejo socialisti vničiti dru-
.JBoelft življenje.
e	e*
e
—	Da imamo v Ameriki najboljši bančni zistem. dokazuje bankrotiran je banke "Citizen's National Bank v Evansville Ind. Vlagatelji bodo zgubili $1,400.000.
, Ali naj obžalujemo te vlagatel-
Zakaj?
Saj ameriško ljudstvo noče državnih poštnih hranilnic, v kterih
bi bil denar varno naložen, e	e
—	Gospa Keppel v Londonu je ravnokar dobila v dar po J. Pier-pont Morganu en milijonček .vrednih delnic trnsta za jeklo in železo. To žensko morajo povabiti povsod, kamor zahaja kralj. Ako jo ne povabijo, odreče kralj svoj poset.
Ali se naj kdo čudi, če socialisti trdijo hudobno, da so taki nastopi "svobodna ljubezen."
—	John D. Rockefeller, mlajši je šel med reformatorje. Uničiti hoče belo sužnost.
Stari in "pošteni" John pa upa, da bo njegov sin s temi odvrnil od njegovih izkoriščevalnrh manipulacij na industrielnem polju ljudsko pozornost.
• •
e
—	Trust za olje je kupil ves naravni plin v West Virginiji, ki je baje vreden $200,000.000. Trust mora nekam z dobičkom. Zato kupuje industrijo za industrijo* Kje bo konec t
V revoluciji? Ali v razlaatenju kapitalistov mirnim potom in v obratu industrij za splošno ljudsko dobrot
Ena ali druga pbtt To bo pri-hodnjost razkrila.
e	•
a
, — The Portland, Oregon, Journal je prinesel vest, da so zaprli zasebnega uradnika, ker je svojemu delodajalcu
ukradel $27. U-radnik je izjavil pred sodiščem, da plača za hrano in stanovanje $21. in da delodajalec zahteva, tla se čedno oblači.
Ta mladenič-tat je še vseeno boljši človek kot tisti, ki ga je prisilil, da je ukradel.
Meščanski moralisti bodo pa rekli: Mladeniču ni bilo treb» krasti. Odpovedal bi bil lahko delo in šel delat kam drugam.
Seve, lahko bi bil odpovedal delo brez centa v žepu, da bi kaane-
Leto (VoL) V.
je poginil gladu za plotom, da tisti, ki ga izkoriščajo, še toliko ložje sedé na prvih cerkvenih sedežih in polnih loncih mesa.
Naravno je, da bo človek kradel, ki noče na ljubo kapitalistom skočiti v reko.
—	John Hayes je delal v neki opekarni v Virginiji. Delo je ponehalo in John je bil na cesti brez centa v iepu. Ko je iskal delo, so ga zaprli zavoljo vagabondaže. Po prestani kazni so ga po zakonu poelali tje, od koder je prišel. I-skal je delo in policija v Catakil-lu ga je zopet aretirala zavoljo vagabondaže, ker ni imel potrebnega drobiža v žepu. Dobil je 6 mesecev. Po prestani kazni so ga zopet aretirali zavoljo vagabondaže, ker je ¡«kal delo in mu prisodili tri mesece. Pri zadnji aretaciji je bil njegov edini imetek — oguljeno sv. pismo. Človek, ki nosi po takih skušnjah in nesrečah se sv. pismo v svojem žepu, stoji na višjem moralnem stališču kot tisti, ki so ga aretirali in aodili. Ko pride John iz zapora, ga čaka zopet zapor. Družba ga je obsodila v dosmrtno ječo, ker je zakrivil edino hudodelstvo — rodil se je kot siromak.
Fej Mki družbi l
e - „ e*
—	Časniki prohibicionistov (ljudje, ki hočejo z zakoni zabraniti vživanje opojnih pijač: piva, vina in žganja,) poročajo, da je "pošteni" in stari John D. Rockefel-ler daroval pet milijonov dolarjev, da se v Virginiji in Floridi ustanovijo prohibieionistični časniki, da v obeh državah nastane boj za prohibicionizem, ki se ima kaimeje zanesti tudi v druge države.
Mi se ne varamo, da je stari John radi tega odvezal svojo dobro rejeno denarno mošnjo, da bi splošno pozornost odvrnil od kaj druzega. Ako se ljudstvo prepira glede prohibicionizma — največje bedastoče, kar jih je rodila današnja doba, tedaj se pusti ljudstvo ponižno odirati po tmstu za olje in drugih kapitalistih.
Z zakoni se ljudstvo ne prisili do spltmnega vzdržavanja opojnih pijač. To je neumnost. Zato je treba zvgoje.
Sploh bi bilo pametno, če bi A-meričani imeli šolo. kako je treba piti. Američan, pa tudi Anglež ne bo okusil opojne pijače po cel teden. Kadar pa prične piti, pa spije v enem dnevu več žganja in piva, kot ga spijejo vsi šnopsarji ene vasi na Kranjskem tekom e-nega tedna. To je fakt.
Kedar so pa Američani okusili mačka z vso grozoto, tedaj pa obljubijo, da tolikointoliko dni ne bodo okusili opojnih pijač in se vsaki dan veselč, da kmalu poteče obljuba, da si kupijo novega mačka.
Ako je prohibieionistom res do tega, da zginejo hu<k*ielstva iz človeške družbe, potem naj primejo za ušesa v prvi vrsti milijarderje, ki so največji kriminalci
sedanje dobe.
e	e
e
—	Zadnji teden so sumili Ta-fta, da je napovedal vojno, odprto vojno vsem trustom.
To snrnnjo pa odločno odklanja od sebe ponočni čuvaj kapitalistov.
Mi nismo nikdar dvomili o tem, da Taft ne bo ubil kapitalizma. Saj Taft tudi kaj tacega zvršiti ne sme. Ako bi se spozabil tako daleč, da bi snedel besedo, ktero je dal ljudem, ki so ga posadili na prestol, rekli bi ti ljudje, da je figa mož.
Pa tudi kaj takega ne zahtevamo od Tafta. Trusti so postavno rojeno dete kapitalističnega razvoja, in ljudi, ki so predsedniki ameriške plntokratične republike, vendar ne moremo siliti, da naskočijo kapitalizem.
Podpirati kapitalizem in raz-djati trnste je pa utopija, navadna in gola domišljija. Kapitalizem se ne da z najvišje stopnje razvo-
ja potisniti nazaj na prvotno stopnjo.
Taftu se kot zagovorniku tru-stov ne more odrekati pameti.
—"Svobodna" Amerika ne more živeti brez policije. Nikjer v nobeni deželi na svetu ne krpa poli-cajski duh tako obširno na vseh pojavih in stvareh kot pri nas: v " najsvobodnejši deželi.''
Vprašanje: je li za človeka koristno, da pije opojne pijače, je rodilo že take bedastoče, da bi kamenje jokalo.
Ker se ljudje nočejo odvaditi pijači, se jih hoče z zakoni priučiti "treznemu" pij an če vaji ju.
Seve, ne sme zvršiti to potom poduka! Policija naj podučuje.
V	Haverhillu, Maas. v mestu a-meriških mislecev je vstal mož, ki misli rešiti to vprašanje. Walter S. Hogaon se imenuje ta duševni velikan. Z zakoni hoče odpraviti pijančevanje.
f Njemu je 16 igračka, kot je bila igračica Krištofu Kolumbu, da je jajce postavil na ost. Predlagal je, da gostilničar sme le vsake tri ure natočiti gostu pijačo.
Na daljnem zapadu je pa nek drug veleum iznašel "vspešno" sredstvo.
Po njegovem nazoru bi moral vsak pivec napraviti izpit, koliko prenese. Za izpil pa dobi knjižico — nekak pos, koliko prenese. Gostilničar pa sme njemu le toliko natočiti vsak dan, kolikor je vknjiženo, da prenese.
Kdor zdaj ne verjame, tla živi mo v največji blazniei, temu ni pomagati.
a	•
*
—	Franklin A. White, strokovnjak na Harvard univerzi za die-tiko, trdi, da vsak delavec lahko živi z 20e. na dan zelo udobno. Ljudje danes radi tega potrebujejo več, ker žive narobe. Po nazorih Whita so koruzna moka. umetno maslo, cenen sirup, posebno pa slaniki in krompir najbolj tečna hrana.
Temu strokovnjaku priporočamo, da prične sam tako živeti. Seve je potrebno, da si naj prvo poišče delo v plavžu, rudniku ali premogokopu. Ko bo imel delo, naj pa jč umetno maslo, slanike, krompir, koruzno moko in cenen sirup. Tako življenje mu priporočamo za leto dni. Ako pa "učeni" strokovnjak s poskusom noče dokazati, da so njegove trditve neizpodbitna resnica, tedaj ga pa smatramo za navadno reklamno trobilo ameriških kapitalistov ali pa za agenta izedovalcev ponarejenih živil.
e	e
e
—	Uradno poizvedovanje o pre-življenju delavcev v Yorku na Angleškem dokazuje, da užije neiz-učen delavec 29 odstotkov manj hrane kot kaznenec v jeei.
V	Ameriki se do danes še niso uvedla taka uradna poizvedovanja. No, pa razmere niso tukaj nič boljše kot na Angleškem. Dokler je dandanes človek pošten, se ne briga država za njega, temveč ga prepusti kapitalistom, da ga izrabljajo in izkoriščajo poljubno. In če človek ne more prenašati trti muk in postane tat ali celo morilec, tedaj pa država takoj po očetovski skrbi za njega.
Iz tega zopet sledi logično, da je kapitalistična država orodje ve-letatov in veleroparjev, ki se za človeka brigajo še le takrat, ko postane majhen tat.
Ker pa vsi revni ljudje nimajo talenta za tatvino, priporočamo vsem revnim ljudem, da se združijo m organizirajo. Ako se vsi revni in pošteni ljudje združijo, jim bo igračica vzeti veletatovom in veleroparjem moč v državi in ustanoviti človeško družbo, v kateri ne bo treba krasti in ropati nikomur,
—	Zopet nov milijarski trust. Truatjanom se je posrečilo združiti vse kapitaliste, ki se pečajo z dobavo bakra. Neki gospodarski list poroča, da znaša kapital tega trnsta 1—2 milijardi dolarjev.
Truetjanski kralj Morgan je ze-
lo navdušen za nov ¿rust in obljubil je, da bo financiral novo podjetje.
Vsak nov truat ali več trustov v enega pospešuje razdor med trust janskimi kralji in vlado, ki mora biti navsezadnje vsled osredotočenja podjetij tako velik, da mora priti do odločitve med obema faktorjema.	. _
In takrat bo pa proletariat nastopil svojo dedščino.
e	•
a
—	V deželi neomejenih čudežev ne kradejo le ozemlja, nepregledne šume, železniške zisteme, patente, marveč tudi reči, o kterih bi še tat v Evropi ne sanjal, da se jih splača ukrasti.
V Lancaster-u, Pa. je neki kmet dal kovati konja s patentiranimi podkovami, Ko je drugo jutro hotel vpreči konja, je opazil, da je nek dolgoprstnež ukradel patentirane podkove. Kmet se je začudil, da mu ni ukradel tudi konja.
No, kmet naj se ne čudi. Morda, enkrat kasneje ukradejo tatovi v cilindru in fraku kmetu s konjem in njegovim posestvom. Tak« tatvine smo že doživeli. Ne bila bi prva, pa tudi ne zadnja v
kapitalistični družbi.
e	•
—	Madriz, novi predsednik Ni-karague izjavlja, da bo vse strogo kaznoval, ki ao obsodili Američana Cannona in Groceja kot p¿ii-tarja na Bmrt. Dal je že nekaj o-seb aretirati.
Vse je pa navaden diplomati-čen trik, ki irna pomagati dvema:
Vla<ii Zdr. drž. in Nikaragui.
a	e
e
—	Na Španskem so zaprli več častnikov, ki so hoteli strmoglaviti liberalno vlado. Klerikalcem ni všeč liberalna vlada, dasiravno se prav nič ne loči od klerikalcev, kar se tič«> gospodarskega vprašanja in delavcev.
Klerikalci so navaroo nasprotniki vsake revolte napram vladi, dokler se pod vlado masté in debelé. Kadar jim pa vlada vzame najmanjši privilegij, takrat pa po> hlevni in zakon ljubeči klerikalci takoj priporočajo, če je treba tudi krvavo revolucijo.
Klerikalci st) klerikalci. Nimajo zastonj tega imena.
e	a
*
—	Blazne slavnostne pojedine ameriških milijonarjev posnemajo že tudi v Evropi.
Neki Kessler sila bogat človek
v	Londonu je priredil pojedino za 30 ljudi, ki je stala petnajst tisoč dolarjev. Dvorana je bila spremenjena v krasno severno pokrajino. Sredi dvorane se je dvigal med umetnim ledom severni tačaj. Stene so pokrivale snežno bele kri-zantene. Natakarji so bili oblečeni kot Eskimi. Stole in mize je pa pokrivala umetna snežena plast.
Tako žro kapitalisti? Kako pa
vi	jeste delavci, ki si morate vsak grižljej kruha zaslužiti v potu svojega obraza???
SODRUG EUGEN DEBS
bo obdržaval javna predavanja:
V	soboto, dne 12. febr. ob osmi uri zvečer v Oleveland, Ohio.
V	nedeljo, dne 13. febr. ob osmi uri zvečer v Steubenville, Ohio.
V	pondeljek, dne 14. febr. ob osmi uri zvečer v Youngstown, Ohio. '/
V	soboto, dne 19. febr. ob oemi uri zvečer v Allegheny, Pa. Predavanje se vrši v Carnegie Music Hali.
V	pondeljek, dne 21, febr. ob osmi uri zvečer v Reading, Pa.
- Vsem slovenskim delavcem, ki so zmožni angleškega jezika, priporočamo, da gredo poslušat najboljšega socialističnega govornika v Ameriki.
Bojkot mesa.
Marsikdo misli, da bo bojkot mesa zadel mesarske kralje? Kaj še?
Z delavske mize je tudi v Ameriki že zginilo meso, ne da bi se jim bilo treba prostovoljno vzdržati mesa. Kmalu bo tako kot v Avstriji.
Ako se hoče zadeti mesarske kralje, je treba že druzih sredstev kot bojkot. Ako se bojkotira meso, bodo mesarski kralji naravno manj proizvajali. In posledica? Odpustili bodo delavce iz klavnic in mesnie. V prvi vrsti bodo trpeli delavci. Mesarski kralji bodo vzlic bojkotu živeli udobno in razsipno. Tekom let so izprešali toliko milijonov iz ameriškega ljudstva, da se jim ni treba bati prihodnjoati.
Že v mejah današnje družbe se lahko pride v okom izsesavanju ameriškega ljudstva po mesarskih kraljih. Ako se to izsesavanje že popolnoma ne da odstraniti, se pa vsaj lahko omeji.
Vsaka državna zbornica naj sprejme zakon, da meso, divjačina, ostrige, jajca, zaklana perutnina in ribe ne smejo ležati več kot trideset dni v ledenici.
Vsako večje mesto naj osnuje občinsko klavnico in mesnieo in naj preskrbuje občane z mesom m mesnimi izdelki.
To bi pomagalo več kot sto bojkotov.
Današnji bojkot pa mesarjem direktno koristi. Živino bodo pokupili, po ceni, češ, nihče ne jč mesa. Meso bodo pa obesili v ledenice in čakali, da se poleže razburjenost. In imeli bodo dvojen dobiček.
Zadnje sredstvo je pa, da pošlje zvezno sodišče mesarske kralje za nekaj let v ječo, ker so z zaroto podražili meso. Vsaj tako pravi zvezni sodnik Landis. Seve bi ječa ne po cenila mesa, a vseeno bi bila pa dobra lekcija ža mesarske trustjane.
J. L.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "RadniČko Stražo," edini hrvatski socialistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chicago, 111.
Kdo je kriv draginje mesa?
Mesarski kralj Swift se je izrazil: "Ljudstvo živi preveč razkošno (luksurijozno); zahteve po lepih kosih mesa so vedno večje. In drugi mesarski kralj Armour je dodal: "Mesa se ne producirá toliko, kolikor ga pa ljudje zahtevajo." K ti dvojici se je pa pridružil še katoliški nadškof Ire-land iz St. Paula, Minn.. in pobožno vzdihnil: "Mi uživamo preveč mesa, zato je tako drago." (Nadškof je nedvomno mislil sebe in uživače svoje vrste.)
Mesarski tmst dolži ljudstvo in farmerje. Prvo, da preveč mesa poje, a zadnji da zredijo premalo klavne živine. Mesarji na drobno dolže obratno trust, tarif in železnice. Ljudstvo, ubogo, izžemano delavsko ljudstvo pa trdi popolnoma upravičeno, da ne uživa dosti mesa —- posebno "boljših" kosov in izrezkov v mesnicah da kupuje prokleto malo, kajti cena teh kosov ne odgovarja zaslužku povprečnega delavca.
Tisto "ljudstvo" torej, ki poje najlepše dele goveje živine in pre-šičev, je "higher up" v razredu kapitalistov, gotovanov. Kaj vodo Swift, Armour ali kakšen nadškof, kako se hrani proletarsko ljudstvo 1
Trditev, da produkcija mesa ne doseza zahtev odjemalcev, je tudi debela laž. Mesarski trust ima po vseh mestih, kjer so večje klavnice, velikanske ledenice, v kterih je naloženega tisoče in tisoče ton mesa. To meso — goveje, prešičje, bravina in perutnina — leži na ledu včasih po več mesecev. Čemu ta postranska zaloga mesa? I zato, da Čaka ugodnih cen na trgu! To je tisti "trick" mesarskih ba^ ronov, da poljubno dvigajo cene odjemalcu, a ob enem potiskajo nazaj prodajalca klavne živine, farmorja, kteremu zopet poljubno narekujejo kupne cene. - Mesarski trust grabi profit; železnice, ktere prevažajo živino in
Kapitalistični umori.
Mlini Bfamona meljejo...
Zadnji teden ao se zopet izvršili štiri veliki kapitalistični umori. V jednem samem tednu je bilo zopet na štirih različnih krajih u-morjenih 189 delavcev.
31. jan. v Primero, Colo., eksplozija plinov v rudniku "Colorado Fuel and Iron" - kompanije, Rezultat: 75 rudarjev umorjenih.
1.	feb. v Drakesboro, Ky., eksplozija plinov v Browder rudniku. Rezultat: 35 premogarjev u-morjenih.
2.	feb. v Palau - rudniku v drža. vi Coahnila, Meksika, eksplozija plinov. Rezultat: 68 premogarjev umorjenih.
5. feb. eksplozija plinov v rovu "Jefferson & Clearfield Coal k Iron"-koinpanije v Ernestu, Pa. Rezultat: 11 premogarjev umorjenih.
Med žrtvami je spet veliko tudi slovenskih premogarjev.
Tako se vlečejo krvave številke. Toliko da je izpuhtela gorka kri tristoterih mezdnih sužnjev na tnorišču Mamona v Cherry, — že puhti sveža kri proletarska na novo!
In ljudje se čudijo — .časopisi imajo svoj "futer" o "nesrečah" — in solzavo sožalje, kajpada! — kapitalisti molče in preštevajo
profit--a kapitalistični mo-
loh pa žre in žre brez prestanka . . . Včeraj tu, danes tam — straho-ma čakamo, kje bo jutri.
Profit je več kot pa življenja delavcev! Zato pa delavci umirajo, in bodo umirali posamezno m v manjih ter velikih skupinah — dokler bo obstal profitni sistem!
Delo, ki bi imelo nositi srečo in blagoslov, je danes prokletstvo!!!
obratno mesarske izdelke, grabijo profit; državni mesogledi in drugi strokovnjaki" v nadzorovanju mesnih jestvin, hočejo podkupnino; mesarji na drobno gledajo zopet za profit — na celi vrsti vse je za profit! Ljudstvo je pa ogoljufano dvakrat: prvič drago plača, drugič pa dobi preležano, sprijeno in večkrat smrdečo meso, kterega ne bi človek jedel niti zastonj, ko bi vedel, kakšne lumpa-rije se vrše v klavnicah in ledenicah.
Tako se vrti mašina. Glavno, in
največje zlo cele draginje je--
sveti profit!
POZOR!
.. V soboto večer, dne 12, febr. t. L priredi soc. stranka v Oook Countiju veliko maškaradno veselico v 7 th. Armory Hall 33 Str., in Wenthworth Ave, Začetek ob 8 uri zvečer. Ustopnina 25 c. od osebe.
NAfi TISK.
"Sbobodna Misel," decembers-ka številka. Vsebina: Osebna in družabna higijena. <*— Ivan Lah: Genealogija Ilirca. — Občan Jeglič, katolafri škof in knez, porno-graf? — risih^ Amabedova (konec). — Mirja Mihajlovna: Ida Črtica. — Razno.
Vsak sodruj? in somišljenik bi moral čitati in razširjati jedino protiklerikalno revijo "Svobodna Misel". Naročnina za celo leto štiri krone (80 centov). Naslov: Svobodna Misel, Praga, Vinogradi, Češko, Avstrija.
Sodrng Frank Petrič, zastopnik "Proletarca" bo obiskal v kratkem rojake na Zapadn: Indiana, Kansas, Oolorado i. t. d. Njemu naj se izroča stara in nova naročnina in uravna vse zadeve, tičoče se "Proletarca" in slov. soc. organizacije v Ameriki. Naše somišljenike se prosi, da mu gredo na roke.
Podpirajte socialistično časopisje I Naročajte, čitajte in Mrtte 'Proletarca'! Priporočajte hrvatskim delavnem 'RadniČko Stražo'.
P ROLETARBO
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laataik te UdajaUlj;
Jaraslovaatka del« t »k* tiskovna dražba v Chicago, III.
Ifarotatea: Za Amirico $1 SO t« calo lato. 7Sc «a pol teta. la Evropo 12 aa calo lato. Ilaa pol lata.
Ofitti pO
/vi un I i . T» (tHpmHIfm tudi S TA M/ Mate».
PROLETARIAN
Ovmad aad pabUahad Evaat Tumoat by
SH(k StaHc Workmen'» PuWteklsf Com pa« y
C h ka j; o. ¡.IteoU. _
Glasilo Slovenske socialistične
organizacije v Ameriki._
JSsTealh, I'r^i-ieutj
~ John Fotrlch, Sacratary;
Trank	Treaaurar
kimcMmoN aaTaat Uaitad Statt« aad Caaada. UM a jaar. 7Jc ter half «Mr. Forafen count na« «I a y aar, $1 (or hall yaar. aavaansiMO «aras oa afraaaaat.
NASLOV < ADDRESS) t
"RROL1TAREC"
8146 Blue Island ave. Chicago, III.
Dani set
Večkrat se naseljeni delavci pritožujejo, da strokovne organizacije v Ameriki niso tako čvrste in krepke kot v Evropi, da« so delavci organizirani v večjem in obširnejšem številu.
Ako to trditev damo na kritično rešeto, najdemo le malo jedra v nji. Do danes v plačah in delavniku evropejske organizacije Še niso dosegle toliko kot ameriške. V socialni zakonodaji so pa dosegli več evropski delavci.
V enem imajo pa kritičarji, oziroma so imeli prav. Ameriški vodje so bili do danes skozinzkoz konservativni. Bile so med njimi res posamezne izjeme, ki pa niso imeli moči vplivati na spremembo taktike. Ali brutalni nastop kapitalistov v zvezi s sodišči, je pričel zadnja leta vplivati na mišljenje organiziranih delavcev v «plodnem. Z druge strani so pa visoke cene za živila spametovale marsikterega, ki je sanjal še o harmoniji med delom in kapita lom.
Me Donald predsednik organiziranih premogarjev za državo Illinois je ¿ekel te dni na zborovanju premogarjev v Indianapo-lisu :
Konvencija naj imenuje odbor, ki ima stopiti v dogovor z bratov-skimi organizacijami železničarjev, da se jih privede v vrsto, če pride do industrialnega štrajka za zboljšanje položaja.
Kako se danes štrajka T Kedar štrajkajo premogarji, takrat železniške organizacije prevažajo stavkokaze (skebe), kedar pa štrajkajo železničarji, takrat mi kopljemo premog za skebe, ki so nadomestili štrajkujoče brate. Ja čas je, da spremenimo in uredimo taktiko po naši potrebi."
Mc Donald je s temi besedami povedal, da so stari nazor» — vsaka organizacija za sebe — premi-noli in se umikajo novim. Seveda, ni s tem rečeno, da bodo že jutri' vse delavske organizacije enega | mišljenja glede taktike. A značilno je, da se taki nazori rodé v or- f ganizacijah, kterih delavci pripadajo k strokam, ki so neobhodno potrebne za obstoj moderne človeške družbe.
Brez obrata, premoga, luči ne more obstati moderna družba.
Tudi v Ameriki nastaja z vsakim dnem večje nasprotstvo med delom in kapitalom. In delavci pričenjajo umevati, da med njimi in kapitalisti zija širok in nepro-mostljiv prepad, da so interesi delavcev povsem različni od kapitalističnih. In to nasprotstvo bo naraščalo z vsakim dnem, ki mora slednjič prinesti odločilno bitko med delom in kapitalom.
Kje in kedaj l^o bitka pričela, ne more povedati nihče. V Ameriki ali v Evropi! To so danes še sama ugibanja.
Mi vidimo, da se za to bitko pripravljajo povsod. Združujejo se kapitalisti, a dani se povsod v delavskih vrstah. Vrše se majhni predboji, praske med predstraia-mi, parcielni in lokalni splošni štrajki in izprtja.
Vsak štrajk — dobljen ali zgubljen— vsako izprtje, budi le zaveti msd delavci, odpira jim oči, da spoznavajo svojo silo in moč. Z druge strani se pa uče, da med
delavci iu kapitalisti ne more obstajati prijateljstvo, ker sta si oba razreda sovražna in nasprotna kot ogenj in votla. Dani sei
J. Z.
-O-
"KRITIKOM!"
Vsakdo, kdor danes lahko da pred svoje ime dr.—črki pl. tako ne more postaviti pred svoje ime, ker so imena a predčrkami pl. zelo redko sejana med Slovenci—» si domišljuje. da je s črkama dr. pridobil pravico soditi vsa umetniška delp, ktere stvarijo pojedin-ci v slovenskem narodru, kot so imeli svojedobno pravico soditi roparski vitezi slovenske tlačane.
To je bolezen! Vzgojna in domišljava bolezen. Ljudje, ki imajo pred svojim imenom dr, si domišljajo, da lahko sodijo talente in ienije, dasi ne morejo ločiti talenta od ženija, in niso sami ne eno ne drugo.
Hodili so nekaj let v šolo, kot se rokodelski učenec uči nekaj let rokodelstva. Po djovršeni šoli pa hočejo — dasi so ostali glede svoje in splošnih strok duševni pritlikavci— soditi delo talentov in lenijev, kot hoče soditi pritlikavi rokodelski pomočnik delo samouka — talenta, ženija.
Bolni nazori med slovenskimi olikanci morajo naravno roditi le bolno šepavo kritiko o duševnih delih talentov in ienijev.
Patentirani dr. slovenski kritiki so zašli že tako daleč, da trdijo, če je ženij izklesal iz kamna umotvor— boginjo Venero, da v drugič ni več umotvor, če se enkrat izkleše iz kamna Venero, kot jo je izklesal prvič. V tej kritiki se zr*ali vsa plitkost slovenskih dr. kritikov. In ti ljudje so Se tako smeli, da ponosno trdijo v svet: pišemo kritiko, da poboljšamo talente in ženije.
Med temi smeleži, ki niso talenti in ženiji, ki imamo spričevalo, da so hodili mnogo let v šolo je tudi dr. L. L., ki hoče spokoriti Cankarja, s svojo pritlikavo kritiko v "Dom in Svetu", s ktero dokazuje določno, da čevljev soditi ne more vsak kopitar.
Dr. L. L. hoče Cankarju vsiliti, kaj naj piše, kakšni naj bodo njegovi umotvori. Smešno! I)r. L. L., ki so ne zaveda, da ženij hodi svojo pot, da ne gleda na levo in desno, hoče poboljšati ženije po svojem okusu! č> se pa ženij neče u-kloniti, ga pa tlenuncira, dasi bi mogel vedeti po njegovih dovršenih študijah, da ženij vzlic denu-cijaeijam hodi svojo pot. Saj o Kristu mu bo to znano.
In dr. L. L. je padel res tako nizko v kritiki o Kurentu, kjčr Cankarja po svoji domišljiji in slepem strankarstvu denuncira avstrijskim oblastim za anarhista.
Taka pt>dla kritika o umotvoru je res mogoča le v pritlikavem narodu. če bi gosptnl dr. L. L. živel v dobi Krista, bi tudi njega de-nunciral za nevarnega anarhista, kterega je treba pribiti na križ. In to bi izvršil, ne da bi ga pekla vest, s vest si, da je pomagal pokopati ženija in farizejstva do moči in veljave.
Kako nizek in plitek je dr. L. L. v svoji kritiki, dokazuje qajbolj, da je v enem odstavku napisal, da Cankarju manjka popolnoma pozitivnih idej, iz njegovih spisov zeva nasproti velika praznota, v drugem odstavku pa trdi, da so Cankarjeve misli popolnoma anarhistične. Ali ni anarhizem pozitivna ideja? Mar je anarhizem praznota T
Ako je anarhizem praznota, je logično praznota tudi socializem, tudi liberalizem in klerikalizem — praznota je vsaka svetovna ideja.
Ni moja naloga, da bi kot socialist učil " veleučenega" doktorja kritičarja, kaj je anarhizem. Priporočam mu paf spise anarhistov v proučevanje, d^ v prihodnji kritiki zopet ne bo osmešil patenti-, rano doktoraštvo.
Ni me sram povedati odprto, da Kurenta še nisem čital. Ali iz kritike, ktero je napisal "velcučeni" doktor črpam, da je Cankar v Kurentu fotografiral mogoče doktor-jeve tovariše — klerikalce, ki s slabo glasbo vlečejo slovenski narod za nos, ker je gospod kritičar tako hud.
Nevedno dr. L. Tj. ni tako strog, posebno če je treba oceniti proizvode, ktere je založila Katoliška Bukvama. In to da misliti. To po-vf, da se dela pesnikov in pisateljev ocenijo s strankarskegr
stališča, da kritičar razmrcvari vsakega neusmiljeno, ki ni za privesek njegovi stranki. Taka kritika pa vodi do klikarstva. Klika ocenjuje in mrcvari, klika priporoča ali odklanja dela pesnikov in pisateljev, klika izdaje leposlovne časnike in odloČi glede smeri, stru-je in gradiva. In to je slovenski narodni greh, krvaveča rana našega naroda.
V Ameriki sodijo leposlovja dela s povsem druzega stališč*. Tudi tukaj imamo novostrujarje: Jack London, TTpton Sinclair in drugi. Ti nbvostrujarji so večinoma socialisti. V svojih delih slikajo življenje takšno, kakeršno je. Bičajo grehe bogatinov iu današnje družbe. Vzlic temu jih pa kritičarji sodijo nepristransko in leposlovni listi (magazini), ki so lastnina kapitalistov, se trgajo za njih dela. V Ameriki sodijo umotvor kot u-motvor. Politično prepričanje ali svetovno naziranje pisatelja ne vplivata na kritičarja. In to je pravilno.
Ako se dela umetnikov sodijo s strankarskega stališča se prizna vsakega mazača, ki je popackal platno umetnikom, prave umetnike pa mazačem.
In na Slovenskem bodo kritičarji kmalu take daleč, ako se pri sestavu kritičnih spisov ne otresejo slepega in strastnega stran-karstva.
J. Z.
"svete vere" osrečuje delsvstVo in proletarijat vobče, naj gre v Španijo in tamkaj dodobno prouči delavski "paradiž". Prepričani smo, da bo potem drugače sodil v delavskem vprašanju.
Povodom štrajka delavcev pri Standard Steel Car Co. v Ham-mondu, Ind., je šerif ondotnega countija, Grant, zaprisegel v Ilo-bartu, Ind., šestdeset mož, kteri so imeli kot pomožni šerifi skrbeti za "mir in red" v okolišu štrajkar-jev. Ko so pa ipožje zvedeli, v kakšno svrho jih hoče šerif porabiti, se jih je petdeset naenkrat odreklo polieajski službi in odšlo domov. Serif Grant se je nato žalostno izjavil, da v celem štraj-karskem okraju ui mogoče dobiti deputy - šerifov, ker brez izjeme vse prebivalstvo simpatizira s štrajkujočimi delavci. — Jasni se, jasni!
"Rev." James Kage, pastir dvo-nožnih ovac v Oak Parku, 111., je v zvezinem zaporu v Letfvenjvort-hu, Kans., radi ponarejenja jeden-dolarskih bsnkovcev. Ovce so se prvi hip vsled začudenja križale in tužno blejale, da s pomočjo advokata rešijo "prečastitega" lopova. Bedaste ovce! Ne morejo živeti, da jih ne bi kdo molzel in str igel. Pa glej spaka: ne prosijo boga, da bi pomagal popu, raje iščejo pomoči pri advokatu . . .
Časniško poročilo se glasi, da se je nek nemški baron oženil s 50 ženami razkropljenimi od jednega konca dežele do drugega. Ta baron je pravi kapitalist: — mono-polizirati hoče ženske. Seveda žlahtni baron je strašni nasprotnik socializma, kajti socializem, pravi on. bi razdrl — rodbine!
Chikaško zvezino sodišče zopet nastopa proti mesarskemu trustu. Takih sodnih procesov smo že tako navajeni, da jih več ni vredno omenjati. * Pravosodna komedija! Prosimo vas, kdaj je še vrana vrani izkljuvala oči?!
Ako meni boss danes poviša plača za $ procentov, a jutri mesar, grocerist, prodajale«" obleke itd. istotako poviša ceno živežu in drugim potrebščinam za 10 procentov, tedaj moja plača i^i povišana, temveč je faktično — znižana za 5 procentov. Ce fcem„, recimo jaz gospodar klavnice in me obide "veliko usmiljenje", da povišam delavcem plačo za 5 procentov, a na drugi strani podražam meso za 10 procentov, tedaj dobim onih 5% v dvojni meri nazaj. Zgube ni torej nikakršne, pač pa še — nov dobiček. Zapopadete? Tako delajo kapitalisti na celi črti. Tako sistematično se znižavajo plače dan za dnevom, leto za letom, med tem ko mislijo delavci, da so — povišane. Nepremišljeni, otrpnjenik tje-vendanživeči mezdni sužnji se veselijo in pltmkajo 'dobrim časom' kadar jim boss zviša plačo, A pri tem pa ne pomislijo, da morajo plačevati povprečno še enkrat več za živež in obleko kot prej. Kak-	a
šno korist imajo torej od poveča-	Seattle, Wash, 18. jan.
ne mezde? O, ko bi delavci — iz-j y ned»]j0, 16 t m ba je ^ koriščani, teptani in od jutra <lo,nami v geattle znani Mehikanski večera varani delavci samo malo revolueionarec — socialist Gutie-pomislili!	rrez tle Lara,'in govoril na shodu
*	| ifctega dne. Velika dvorana se. je
Nadškof Ireland, milijonar - na- . napolnila do zadnjega prostora tu-slednik siromašnega Nazarenca. ki kajšnjih socialistov, kateri so ga ni imel kam položiti svoje glave, V8j navditeeno pozdravili, ko je je nedavno poveličeval umrlega j stopil na govorniško mesto, in mu kronanega krvoloka v Belgiji, Le- i aplavdirali skozi ves, dve uri tra-oplda. Kralj Leopold, kterega ne- jttjoči govor. De Lara je pojasnil
Poleg drugih špeeijalitet živimo danes tudi v dobi cementa. Ni čuda torej,- da imajo kapitalisti srca, a delavci pa glave iz — cementa.
Dopis.
izbrisni krvavi čini v Congu so pretresli ves civilizirani svet, je
bil poleg ruskega "očke" največji kronani hajduk svoje dobe, javni vlačugar in imetelj — debele denarne mošnje. In to je ravno, kar je navdušilo nadškofa Irelan-da kakor tudi papeža, da ga pe-reta in poveličujeta po smrti l Ker je imel rejeno mošnjo, je bil kralj kljub vsem svojim zločinom — dober katoličan! O sveta, sveta, čez vse sveta denarna mošnja! — Reqoiescat in pace mošnja!
mnogo iz zgodovine Mehikanske vlade in ondotnih razmer proletar-cev in intelektualnih boriteljev proti Diazovi avtokratieni, krvoločni vladi in tamošnjih roparskih kapitalistih sužnodržcih. Dejal je, da je bil dvakrat prijet in aretiran po ukazu Diaza od ameriške vlade in pahnen v ječo, kjer je mogel vsega skupaj blizu tri leta presedeti zato, ker se je boril za pravice in svobodo zatiranega naroda v Mexiki. Nad 80 ubežnikov denarna j je ^ aTn(Jn^ka vlada vrnila nazaj v Mexiko, je dejal, kateri vsi so -"	I zapadli smrti na Diazovih vislicah.
Župan v Indianapolisu je po ča- j Diaza vsi ljudje v Mexiki sovra-sniških poročilih sklenil zvezo z1 Hj0 razun 58 kapitalistov, »užno-lokalnimi cerkvami v svrho kon- držcev. Volilno pravico je imelo po troliranja -ondotnih salunov. P" ustavi 15.000 ljudi, mesto, da bi jo njegovem ukazu morajo baje vsi,p0 pravici moralo imeti tri mili-gostilničarji ob nedeljah zapreti' jone ljudi. Ko se jc s silo odpravi-
svoje gostilne in iti v cerkev, a duhovniki imajo pa igrati vlogo.
la telesna sužnost v Mexiki, so ondotni kapitalisti s pomočjo vla-
policajev in gledati, da sc gostil-j de tnlvzeli s silo zemljišča nascl ne res zaprte. Mi težko verjame- jeneem; enkrat jc bilo nad 4.000, mo, da je kaj takega mogoče. Ako drugič 6.000 ljudi umorjenih, ker je pa to le resnica, potem je to s0 branili pred veleroparji svoj škandal vseh škandalov in kruto d,>m. dom od pradedov. Vse to se žaljenje ameriške ustave! Najbol- lj0 vršilo v imenu Boga m sv. cerk-je bi bilo, da kompetentni fak-1 ve< Vsi tisti ljudje, ki so zgubili torji temu županu odmah preišče-1 Rvojo posestvo in kar ni bilo u-jo možgane, kajti revežu sc je naj-1 morjenih, so postali mezdni au-brž zmešalo!	žnji, in so od pričetka dobivali
$3 na, kasneje pa, ko so se delavne moči množile, so jjm pa plačo zniževali od #3 do 25 ct. Mi nimalna plača je sedaj 40 ct. na dan. Cerkev, je dejal De Lara, je bila ves čas na strani avtokratične vlade in je še danes na strani za Diazovo morijo in klanje zatira nih ljudi, farji pa delajo na vse
"Clevelandska Amerika" obdeluje v dolgih klobasah delavsko vprašanje. Obdeluje ga po znanem v klerikalnih listih že stokrat pre-mletem receptu apostola "krščanskega socializma" dra. Kreka. You bet — krščanstvo bo pa rešilo delavstvo mezdne suinosti! Ako urednik "Cl. Amerike" Se ne ve, ka7 ko klerikalizem pod banderom
njaštvo. Rad bi vedel, je šaljivo pripomnil De Lara, ali je Taft, ko je bil na obisku pri Diazu pohru-stal 30 funtov težkega purana tudi v imenu boga.
Ječe so v Mexiki vedno polne intelektualnih boriteljev za emancipacijo trpinčenja naroda, ki zdi-huje pod krvoieljnim tiranom Di-azom.
De Lara je jako energičen in aktiven delavec za socializem, zato so ga pa tudi preganjali in držali po ječah, ker nevstrašeno biča in slika gnjili in kurumpirani današnji red, Mehikanski kakor ameriški, kar je res sramota 20 stoletja. Le naprej sorug De Lara, mi smo s teboj!
V	Seattle je bilo lansko leto 852 oseb aretiranih brez povoda, 650 od teh bilo jih je popolno po nedolžnem aretiranih, za katere policija ni mogla nobene obtožbe podati. Aretirani so bili seve le slabo opravljeni delavci, sumljivi policiji za ."nevarni element". Po obravnavi na policiji in 24 urnem, ali tudi več zaporu, bili so izpuščeni. Ostalih dve sto je bilo ob točenih malih pregreškov, in prejeli malo kazen, ali pa tudi bili o-proščeni, ker policija ni mogla med njih časom bivanja v ječi, nič slabega poizvedeti od njih.
25. in 26. m. m. v Božiču bilo je aretiranih 90 oseb, (Drugi are-tiranci niso prišteti temu številu) mislim da zato, ker so svoj zaslužek pustili v mestu, in preveč salone "cenili*. Človek, če se natrka ameriške strupene brozge,- ni le samo bolan, amrpak se strezni v ječi in mora povrh tega še $10 kazni plačati. Ce je oienjen, seveda še več.
Neki delavec, ki preživlja ženo in družino z delom tvojih rok. se je vpijanil na plačilni dan, bil je a-retiran in kaznovan na policiji za $100 globe. Sodnik J. B. Gardon je dejal, da taka kazen ni prevelika za človeka, ki zanemarja družino. Sodnik Gardon pa menda ne ve, da j« s tem povzročil revni družini še toliko večje pomanjkanje.
Ameriški policist si menda vsaki misli, da ni nič manj kakor ruski ear. Preti par tetini sta dva policaja, Mc. Grath in Tom Walah streljala za bežečim mladim Ita-ljanom Portopilom ker se je baje nekaj preveč usiljeval nekemu de-klbtu. Portopilo je čez par tednov oil krogi je ¿aret v hrbet v bolnišnici« po hudih mukah umrl. Policaja trdita sedaj, da sta streljala v zrak, in da je nekdo drugi v tistem trenotku ustrelil na Italijana, priče so pa potrdile, da isti čas ni bilo nobenega človeka med bežečim fantom in policajema. I-talijanski konzul v Seattle bode sedaj zadevo naznanil italjanski vladi. Ameriški policaj je prelen, da bi tekel in ujel bežeeega, marveč ga raji ustavi s kroglo. To ni prvi slučaj v Seattle, kar je meni znano. Mesto Seattle vzdržuje 302 teh lovcev za — nered.
'Grand Jurij je m. m. v Seattle 8 policajev in tri saržne suspendiralo od službe, ker se je dokazalo, da so kolektirali denar od proste-tutk, da so smele na skrivnem prakticirat svoj "business" po hotelih, katere pa niso plačevale, so jih pa takoj aretirali. Sef policije pa sedaj sprejema one policaje nazaj v službo. Policaji so izjavili pri "Grand j uri j", da so imeli tako naročeno iz glavnega stana.
V	King County sodišču v Seattle, bilo je 15. t. m. 36 parov zakonskih ločitev. To je največje število v King County na en tian. Pa vsaj vendar nimamo še socializma kateri pravijo, bode rušil zakon.
Toliko "Slavonjanov" še nikdar ni bilo skupaj v "City hall" kakor 15. t. m. Šef policije, Irving Hard, je poklical več policajev skupaj, ker se je resno bal, da ta "druhal", kakor jih je imenoval, Uprizori kake izgrede. Stvar je bila namreč ta:
Dne 13. jan. je neki Tomvič prav pošteno naklestil nekega Po-poviča zaradi tega, ker je Popo-vič pred enim letom ves čas ob Času štrajka v Predwell rudniku v Douglas Island, Alaska, pošiljal skabe tja z namenom, da bi uni čili oni štrajk od W. F. of M. in kjer so bili po največ Slovani upo aleni in istočasno na štrajku. Dal matinci so bili tako razjarjeni nad garjevim, Popovičem, ko so zvedeli kje je, da so kar od kraja pridrli skupaj na policijo, in bi
ke, da itn* ni Šef dal dva varu< ha, ki sta ga poteiu spremila na kolodvor. Sodnik na policiji je to- 4 iitelja kakor toženca oba kazni o-prostil. Najbrž« je sam privoščil tožitelju, da je zaslužil kar js staknil.
Otroke stariši v Seattle ne sinejo kaznovati s klofuto, ali tako, kakor neporedne otroke stariši kaznujejo na kmetih, čudo toraj ni, da so otroci po mestih toliko bolj izprijeni, kakor na kmetih, ker jim celo sodišče daje potuho. Ne dolgo tega, ko je neki oče klofut-nil svojega 11 let starega sina pred hišo na ulici. Na to je bil aretiran in obsojen na policiji na $100 globe. Kdo bi dvomil, da ni bilo sodniku več za $100. kakor za neubogljivega paglavca t Moje mnenje ni, da bi morali otroke kaznovati s pretepavanjem. Zavedni stariši vedo za boljše sredstvo.
Dne 11. jan. bila sta na policiji v Seattle kaznovona T. Iwainoto in H. Koyama dva Japonca vsaki na $50 globe, ker sta imela brez dovoljenja samokrese v žepu. Drugi slučaj; strmite. Drugi dan potem bila sta pa aretirana Harry Wheaton in T. A. Roe ker sta nosila v žepu, in pretila ž njim nabasan« revolverje in sta opravljala skabsko delo svichmanov. Policiji jih je javil nuijski štrajkar -svitehman in sta bila seveda tudi aretirana. Ko so železnični oficia-li zaznali za to vest so takoj iz-poslovali na policiji, da so jih takoj izpustili iz zapora, brez sod-nijske obravnave, brez kazni, jima dovolili nosit sai^okrese, nabasane revolverje in brez sodnijskega dovoljenja. • Nepotreben vsak komentar.
Po novem letu je Lucius Pascal Sagesse, „ prejšnji katoliški far, o katerem sein že svojecasno poročal v Proletareu, ki je "farja" vrgel v staro šaro in se oženil ter potem odprl svoj " moving picture" gledališče v Seattle in dela sedaj denar, da je grdo. Ko sem šel slučajno memo njegovega gledališča in opazil njegovo ime nad ustopoin gledališča, sem iz radovednosti ust op i 1 vanj, in našel natlačeno polno ljudstva v njem. Mrs. Sagesse, prejšnja aktresa, katero je poročil,' je sedela* f^t " jiani, igrala in pela. Enkrat pri vsakem ponovnem perforuiencu pa tudi ort pristopi za par minut in pojeta oba v italijanščini. Sagesse ima uposlene tri druge osebe, da mu pomagajo. On namerava sedaj vpisati, po želji nekega večjega gledališča v mestu, igro o svojem romantičnem življenju, kjer bode feam in soproga stnlelovala pri vprizoritvi igre.
Iz škofije se ni nič več culo o njegovem vkrepu. Morda sprevi-dijo. da je boljši da kar molče.
Nič druzega nimam več dodati o njih, kakor sem ji-h že prej naslikal, kakor more biti to, da sta srečna in delata denar, veselo in svobodno življenje. Kdo jima' b0-T de zavidal?
Skozi ljudsko delavsko posredovalnico za službe v Seattle, je zadnjih šest mesecev prejelo delo 25,671 oseb. V tej posredovalnici se oddajajo službe brezplačno.
Po časniski objavi so dosedaj v državi Washington 13 osebam vzeli življenje na vislicah. Tudi v slovenski javnosti naj ostane to pribito.
Iz celega tega dopisa vsak či-tatelj lahko sprevidi, kako potreben bi. bil že — socializem.
Tista angleška prisloviea, ki jo socialisti tolikokrat ponavljajj), bode tudi tu na mestu, glasi se: Vi ste slepili (farji in kapitalisti) mnogo ljudi mnogo časa. mnogo ste jih slepili vedno, ampak vi ne morete slepiti vse ljudi, vse čase, in ta čas prihaja.
J. š.
moči, da obdrže ljudi duševno su žnc, nezavedne za rimsko mrač- ga bili ubili, da so ga dobili v ro-
SLOVENSKI DELAV0I1 Naročajte knjigo Upi. Sinclaira:
"DŽUNGEL"
največji socialni roman 20. stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja.
Cena s poštino vred $1.25. Naroča se pri upr. "Proletarca", 2146 Blue Island a ve., Chicago, Illinois.
Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"! — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
rHOLETAKKO
KITA IK DVA.
Nagsjka ** Je	1 modrim
^^^Jeem mastne ustnice in brado in ae naslonil na mi-par obrazov je gledalo vanj, Nagajka je pričel naglo govo-
1 4 jI •
Spominjam se prav jasno dni, o hočem pripovedati, dani je minilo že dvajset let. Kako ><nu ialsl v ono dolgočasno in moriliu» ffsjbico, ni zanimivo.
namreč pri knjigove-ju v nk. Mojster moj vek velike postave s n, naprej molečim tre-. Bil je popolnoma obrit, kak duhovnik, in surovega ja. On je bil precej imovit, ker je D°dedoval po svojih starših nekaj tisočakov, katere je vedel množiti na ta način, da je pogojeval denar na obresti od pet-detttt do sto odstotkov in zaostalih obresti obresti.
Njegova delavnica je bila majhna, štirikotna luknja. Na eni strani je bilo okno, ki je puščalo vanjo svetlobo, toda tudi neprijetni duh, ki navdaja dvoritte. Na policah ob steni so ležali zaprašeni zaboji papirja in knjig, največ molitvenikov z zlato obrezo. Orimčar je tudi razpečaval mo4it-venike, velike in male, z zlato o-brezo in navadne, * božjimi podobami in s podobami svetnikov ter slabe svinčnike in peresa.
Dela ni imel posebnega. Nobeden njegov učenec ni postsl knjigovez. Vezanje koledarjev, molitvenikov in knjig nabožne vsebine je bilo vse. Vstajati sem moral za rana ter pomesti delavnico in prodajalno, prinesti vodo, umiti in obrisati okno, pripraviti pitno vodo ter osnažiti orodje. Pometal n osnažil sem površno, ker me ni nihče nadziral. Ob sedmi uri je prihajal mojster smrdeč po brinjeveu .na kar sem morad po zajutrek. Po zajutrek sem hodil v neko gostilniško kuhinjo, kjer so me dobro poznali kot I*'malega knjigoveza" in se Šalili i menoj.
Potem sva delala do dvanajste ure. Imel sem poleg okna dolgo, ✓-"•^pobarvano mizo, kjer sem zgi-~Ti>al tiskane pole molitvenikov, ki so prihajale iz tiskarna. Mojster je rezal z mašino, zlatil platnice ter barval. Navadno sem bil tako truden in zaspan, da sem se komaj držal na nogah. Delal sem vedno eno in isto. Najprvo sem zgibal velike pole, potem sein jih sesival. Roke so se mehanično premikale, oči strmele v mizo kakor otrple. Časih se je glava u-trujena nagnila na prsa, oči so se zatisnile in naslonil sem se na mizo. Roke sO ne premikale se nekaj časa mehanično in potem tudi polagoma obstale.
"Vidiš trota, zopet dremlje!" je zahnunel za mojim hrbtom mojstrov glas. 44Poglej, kako šivaš!" Iztrga mi delo iz rok in para zrahljane šive.
"Vedno ti roji kaj neumnega ) po glavi, le delo ti ne diši." Temu je sledilo par gorkih zaušnic, in potem sem nadaljeval svoje delo hitro in neprestano. Pred očmi se mi je vrtolo, roke so me v pregibih bolele in glava mi je lezla navzdol.
Na oskem dvorišču, tlakovanim z neenakimi kamenimi kroglami je bilo pusto in prazno. Visoko zgoraj na nasprotnem zelenkastem zidu se je lovil solnčni žarek. Ča«ih so se odprla bela vrata v nasprotnem zidu ter se je pokazala starka s skledo pomij v rokah, ki jih je zlila sredi dvorišča. Vsaka ura je bila večnost. Vlekla se je brez konca in kraja. Vsak četrt ure Sem slišal biti v zvoniku cerkve tam nekje zadaj.
Ko je zazvonilo poldne, sem moral mojstru po kosilo. V pol', Časih četrt ure sem se vrnil, spe-han in lačen. Kadar sem bil >«lo lačen, sem vstopil v kkko zadu-vežo, vzel od mojstrovega ko-dva, tri kose. Juhe se nisem nil, ker sem se bal onesna-Žlico. Potem sem trepetal po rcm telesu strahu. Časih je po-fem mojster godrnjal, da je vedno manj kosila, rekel pa vendar ni ničesar. — Jaz pa sem hodil kosit v /rostilno. V veli me je na rogl/mizi čkalo v veliki skle-i malo juhe. krompirja, časih di salata. Ob eni uri sem bil pet v delavnici, zroč na pusto In umazano dvorišče, zgibajoč pole, šivajoč m zopet zgibajoč. Ob uri, časih tudi pozneje, je
mojster odšel, jaz pa sem prižgal luč in delal naprej . Delal T
Ne. Kadar ni bilo mojstra v delavnici, sem poskočil veselja, odprl okno, vzel stol in sedel. Potem sem navadno zaspal z odprtimi očmi kakor zajec. To mi je dAlo tako dobro, da nisem Želel ničesar drugega, misleč, da je to najlepše na svetu. O, če bi smel vedno tako sedeti in spati z odprtimi očmi! Ko se je vrnil mojster, me je našel spečega na mizi; zato me je opsoval, in pretepal.
"Tako delaš? falot!" .... je zasoplo kričal.
— Moje življenje se je vrstilo vsak dan enako, tako da sem postal pri živem telesu mrtev. Le trije trenutki v dnevu so bili le-pi.
Tam na dvorišču iz beiih vrat, odkoder je prihajala štirikrat na dan stara žena s pomijami, je hodila tudi njena hči Mira ter šla mimo mojega okna. Ob o*ini uri zjutraj je odhajala, prišla opoldne zopet ter se potem vrnila zvečer. To je bila visoka dama, blon-dinka, opravljena vedno črno. Tudi njen slamnik je bil črn in o-brobljen s črnim trakom. Bila je zelo lepa ter imela polne kodre, na katerih je po strani čepel slamnik. Njen obraz je bil bled in njene oči plave in velike. Ko je šla mimo mojega okna, se mi je vedno nasmehnila in lahno pomi-gala z glavo. Mnogokrat je šla tudi brez tega 1 pozdrava, nemo mimo okna. Takrat sem bil neizmerno žalosten. Vse je bilo tedaj ničevo, malenkostno in žalostno. Opoldne sem jo čakal v veži, gre-doč po kosilo. Prijela me je za glavo in se nasmehnila: Mireš po kosilot"
*4Da. gospodična t>fcra!" *\>-tem sem šel tako lahno, kakor srna in vsa utrujenost je izginila. Miro sem ljubil najbolj izmed vseh žensk. Tedaj se te svbje ljubezni nisem zavedal. Na njo nem čakal sleharni dan s težkim srcem in njenega pozdrava sem bil vesel v dno duše in raje bi prejel sto mojstrovih zaušnic, kakor izgubil en sam njen pogled tn nem pozdrav z glavo.
Mira je bila blagajničarka v manufakturni trgovini. Oče ji je umrl pred meseci. Živela je z materjo od svojega zaslužka, ki je znašal menda 30 kron mesečno.
('asih je prinesla svoje knjige vezat. Pri takih prilikah je obstala pod oknom ter govorila z mojstrom, iu mojster je govoril z njo, toda vse drugače kakor z menoj. Jaz sem jo gledal v bledi obraz z zaspanim smehljajem, dokler ni zagriUel mojster:
44Zijalo toeumno! Zopet lena riši"
Žalost m<e je obdala in jeza, ker me je ponižal in osramotil pred njo. Strašno bi se maščeval, če bi se mogel. Mira pa me je zagovarjala: 4 4 Pustite ga, naj malo poči je, revež!" in obrnila se k meni, stegnila roko skozi okno in me pocukala za lase. In bilo "me je potem še bolj sram.
To so bili lepi trenutki in pozabil sem na vse drugo. Nekoč je prišla Mira zvečer celo k meni v delavnico in vprašala po mojstru. Hedla je in govorila sva.
44 Kakšen je tvoj mojster T"
44Saj ga poznate, gospodična!"
Ugriznila se je v ustnice in rekla: 44Dobro!" Pri tem je zardela ter se igr»la s kravato. * 44Ali te pretepa?" 4 4 Tudi!"
44Ali hna denar?" vpraša tišje ter vstane zroSa črez me na dvorišče.
4 4Seveda ga imal" 1
Potem je šla. Vse trpljenje tistega dne je vzela s seboj in mojo utrujenost, zaspanost in mojo ne-voljo. Veroval sem. v njo kakor v Marijo. Kaj bi bil brez nje? Moje trpljenje — zgodnje vstajanje, pozno delo pri luži, mehanično premikanje rok — je osladila ona in mi ga napravila veliko in veličastno. Jasno se tega tedaj nisem zavedsd. Bil sem kakor človek, ki je za£el, ki ne zna razločevati slabega od dobrega in ki ne čuti potrebe raziskavanja stvari okrog sebe, temveč vzpre-jema vse po vrsti, kar polagajo drogi predenj, grenko in sladko in pusto.
Nekega večera me je poslal mojster nenavadno zgodaj domov, dasi smo imeli dosti dela. V veži sem čakal na Miro, da jo pozdravim in vidim, in ker je ni bilo, sem šel na ulico v smeri, od
koder je prihajala. Ni je bilo. Sel sem zopet nazaj in bil sem žailo-sten, ker je nisem* videl. Na dvorišču ni bilo nikogar. Tiho sem stopical po kamenih kroglah in zadrževal sapo, da bi me ne slišal mojster. V delavnici je gorela še vedno luč. Na senci na dvorišču je bilo videti premikanje oseb in trkanje velikih glav, spajajočih se v nepravilen kolobar. Vzel sem tnado, ki je stala v kotu na dvorišču med ubitimi posodami ter jo zvalil pod okno,. Moj prvi pogled skozi me je onemil.
V delavnici sta sedela drug nasproti drugemu Orimčar in Mira. Mpjster mi je kazal hrbet. Potem je vstal, nervozno se premikajoč, pokazal polovico svojega ostud-nega, obritega obraza ter jo poljubil. Hotel sem zakričati, a nisem mogel. Ves sem otrpnil. Vse, kar sem nosil v prsih, se je pogre-znilo, je izginjalo. Postalo je pusto in prazno v moji duši. Zopet golo, suho trpljenje, pretepava-nje, pometanje, mučna zaspanost, zgibavanje tiskanih pol in Šivanje in pretepavanje in pometanje.
Stal sem na tnali kakor kip. Oči so se izbulile in postale težke kakor svinec, srce je bilo kakor kladivo, vse žilice v glavi so se premikale in trepetale in bile.
44Lopov," sem si mislil. MDeliš mi zaušnice, dasi nisem poleg." Telo mi je trepetalo in se treslo; od česa tedaj še nisem vedel. Noge so se mi tresle kakor mrzlične .. .
Prijel je Miro in jo objel. Vzdignil jo lahno kakor perje in položil na mojo mizo ter jo zakril s svojim starim, brezkrvnim, nervozno trepetajočim telesom. Gleda?! sem jih Čisto od blizu, kakor bi jih imel na dlani. Tresel sem s» vedno bolj, gledajoč to bore-nje strasti, to sopenje in njen resni obraz z zaprtimi velikimi očmi.
"Lopov!"
Ta trenutek mi je podrl vse. Z enim surovim, brezobzirnim inah-ljajem je bilo podrto, kar je bilo sezidano v tolikem trpljenju in v tolikih mukah, tako fino in lepo in čisto, da se ni smela približati nobena tuja roka.
Hodil sem nestrpen po veži. ho-teč jo počakati. — Po stopnicah je pribežala trideseHetna ženska upadlega lica in krvavih oči. To žensko.sem sovražil najhuje v življenju; ne prej ne pozneje nobene tako zelo.
4'Kje je kak zdravnik?" je
vprašala zasopla s proseči m, ponižnim pogledom.
44Kaj hočete?" sem odvrnil hladno, gledoč jo satansko.
44Otrok mi umira! Kje je kak zdravnik tu okoli?" ponovila je strastno svoje vprašanje ter me stresla za jopič.
"Čemu bo zdravnik, naj umre," sem rekel. Ženska ni odVrni-la ničesar, a «njen pogled je bil tlako strupen in prodirljiv, da me je pretresel. Pohitel sem za njo na ulico in jo ulovil za roko.
44Peta hiša od tu na desni strani," povedal sem osramočen, ne da bi se ji upal pogledati v obraz ter se vrnil. Med tem so se vrata delavnice v veži nalahno odprla, začul se je šepetajoči in grgrajoči gla* mojstra in zašumelo je žensko krilo. 44 Mira.'"
Gledal sem jo naravnost v oči. Bila je vsa razgreta in rdeča v o-braz, lasje so ji uhajali na ramena in na črni obleki se je poznal prah moje mize ....
"Ti si videl?" je vprašal mojster z osornim glasom ter gledal v tla. Ona je postala še bolj rdeča in stekla po dvorišču domov. Slišal sem vršenje njene obleke, videl kako je zaloputnila vrata in izginila.
44Ali se ne spominjate nič»-gospod mojster?" vzkliknem nenadoma in mu pljunem na čre-velj.
Stegnil je roko, prijel me za lase in krepko butnil v zid.
"Hinavec!"
Opotekajo^ sem taval skozi vežo na ulico z neštetimi električnimi svetilkami in ravnim, gladkim tlakom — a vrnil se nisem več v ono trpljenje.
Slovenskoangleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar sa samo $1. — pri V. J. Kubelka, 538 W. 145 St. New York, N. Y.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristpo in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1243 W. 18th S t. Chicago, HL
Halo, Johny!
Kje si ps bil včeraj ? Saj vei kje, tim kjer je največ zabave. Ali le ne veA da je nnjveč zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
1807 8o. Centre Ave. Chicago, HI.
SSM
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAH
1010 W. 18th St. Chicago, DI
In» ▼•šjo salofo ar, veritte, pa*» nov in dragih «kafotin. Isvrlsjo Ml vsakovrstna popravite v tej stroki ps zelo nizki eesd.
Obiščite ga t
Dnxfttvsns recalls, kn#s, itd.
za alovenaka drnAtva najbolje preekrM
Emil Bachmati
1719 So. Centre ave., Chicago, 111.
Slovencem in Hrvatom!
obleke,
da ji v delokrog oprava Pridite is Ifl^Ja si S ms
kroju. Uaijsk» deèe; le tuda
KAKO 80 NASTALE VERE IN BOGOVI?
Ta interesantna razprava iz pod peresa slavnega Ingersola se dobi v slovenskem prevodu sedaj za samo 15 centov! Pišite na izdajatelja IVAN KAKERJA, 1922 S. Laflin St., CHICAGO, ILL.
KDOR HOČE IMETI
dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri
MIKE KASTRUN-U, krojač na 1843 So. Center Ave., Chicago, IU. Izdeluje tudi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in poglejte!
FRANK UDOVIfi,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
pri Bine Ialand Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite ae ori oiem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
»eeeeeeeeoeoeeoeeeoo»»oe»e»eeeeee»»ee»e»ofr»<

SLOV. SOG. KLUB ST. 1
-V CHICAGU--
priredi letos veliko elavnost
PARIŠKE KOMUNE
Ta slavnost se vrši v nedeljo, dne 20. marca 11. v veliki hali
NARODNE DVORANE jj
1802 So. Center Ave.
«►
Na programu bo igrokaz slavnosten govor, tamburanje \\ \ [ in prosta zabn va. Natančncji program se objavi pozneje. < ►
,	ODBOR. o
; lees»eeeeeeeeeeeeeeeeee:eeeeeeese+e»e»e»»e»ee»o»»»»e
POZDRAV V SEZONI
ŽENINOM I NEVESTAM V NOVOM LETU.
Ženitev je najvažnejši korak v našem življenju, vsled tega želi vsak, da mu od tistega dne ostane trajen spomin.
ŽENITOVANJSKA SLIKA, IZDELANA PO
IZKUŠENI FOTOGRAF je naj primirneja. Zmerne cene in delo naj bolje.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOOALU 14. PLACE.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO IMS.
obleke po meri po $20. $22, $25.
Izdelujemo Prodajemo
Imamo	zal°g° modernih Ttlo-
llliaiUV bukov v najraznovrstnih bojah.
V 7 5) I ft fti ¿mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-f ¿aiujjl vat.jank, spodnjih hlač, opank, it. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča IV IT) T MAilTV
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI IN/tlFUjA,
1724 S. Centre Ave.9 Chicago, 111.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
ČE RABITE EXPRESS
kočlfo, seno za živino In sploh 1 reči, lcl spadalo v s!a|no stroko ---se oglasite pri-!—
W. J. BRENNAN,
La Salle, I1L
1132 - 1st St.
TELEPHONE 380 R.
(RAZŠIRANJE
Varicocele, Hydrocele Ztl
O t« Ira vim vaaeega, kdo» trpi na Varieoceli, Strieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zaatruy'enje, livčne nezmoftnosti, vodenico in bolezni tičočih ee molkih.
Ta prilika je dana tiatim, ki eo izdali te velike svot* zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pe-kazati vsem, ki ao bili zdravljeni od tucator sd ravnik o« brezuepetno, da poeednjem le jas edino aredatvo, a kteri» zdravim vapeAno. Za nerapetao zdravljenje nI treba plakati—le ta vepetoo. Ozdravim pozitivno ftelodečne bolezni,, pljučna, na jetrik ln ledvicah ne glede kako stara je bolezen.
Tajne molke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, ftiviene onemogleeti, alaboet, zguba kreposti, napor, zaetrnplenje in zgnba voda Pijača, nadnho, Bronchitis, srčne bolezni in pljnine zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... ženske bolezni v ozadju, beli tok In druge zdravim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge koine bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—-Močni to* in druge bolezni. PreiMe in svetuje zastonj.
DE. ZIN8, 41 SO. CLARE 8Tn CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uradu je: od 8 ure zjut. do 8. nre zveter. V nedeljo: od 8 ure z ju t. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj^—
sodoviet* mineralne vode in rtz-nih neopojnfh p(jač.
1837 So. Pisk St. Tel. Canal 1405
Jako važno vprašaafe?
14 Ali sem že poslal zaostalo naročnino" na "Proletarca"! As ne I —
Zdravnik.
Spisal N. Falejsv. Joie Zavertnik. -,
Poslovenil
Povaod tihota. Bivala je za yratmi celie in se razprostirala doli po stopnjieah ječe— mir velika hite; kot bi kdo v jel zrak in stoji tu in molči ...»
Bolnik se vzbudi in vidi vselej, kedar odpre oči, bele stene in vodilno cev. V vratu ga mudijo bolečine, lučica blišči in pod nogami leaketa rmeno opazovalniško oko s vrat. Oko mežika, je veliko in neumno in gleda v celico in skozi okno, za kterim gineva temna noč.
Ko pa ječanje prodre na hodnike in se prikaze vajo na obrazu bolnika bolestne poteze, zgine oko in vrata se odpro.
Vojak vstopi, dotakne se rame bolniku in zašepeta:
4'To ne gre! V ječi je treba — molčati. Kaznuje se s poostrenim zaporom."
Ali joČauje ne preneha. Ustnice bolnika se skrižijo in zobje škripajo tako glasno, da stisne vejak ustnice in položi roko na usta.
"Ta je zopet . . .Kedar se zbudi! — je tih, kadar zaspi — pa je Či. To ne gre ... TU je ječa .
Silno ae dvigajo prsi bolniku in jeiijo sa obrvi
"tUiaite . . . gospod . . . Obr nite se! Vi stokate in ječit* ker ležite slabo."
. Bolnik odpre oči in njegov o-braz zareži.
"Koliko je uraf Kje sera . . .t'
"Tretja menjava straže. Blizo štirih."
j Bolnik opazuje vojaka, kot da ne razume, kaj hoče. Vojak se preetopa z noge na nogo, neve, kako stopati in boji se obstati. Za trenotek gledata drug drugemu v oči.
"Tu se dobi v jutro čaj iz melise," spregovori vojak. "Zdravnik je to zapovedal, za bolezni .... Tudi vi ga dobite. Odleglo vam
bo . . ."
"Melisa."
"Da ..."
Še le sedaj se spominja vojak, da ne sme govoriti s "političnimi kaznenci". Privzdigne brado, na-ježi obrvi in stopi na hodnik.
"Povelje se glasi: molčati! Tukaj je ječa.
Vojak zgine za vrati in takoj prične zopet lesketati in preiska-vati rmeno oko, kot bi se hotelo zabosti v možgane.
2.
Bolniku je boljše. Bolečina je odnehala ... Če bi se le mogel ozreti! Za njim je okno, nizko in nalašč visoko. Ali njega vežejo obveznice, rane. Obrača oči nazaj, pa ne vidi nič kot strop, sivo čum-nato.
Če bi se mog[el ozreti in videti le košček neba, ne pa vedno zemljo z njenimi mrtvimi lučicami. Da bi le nekrat svetovi občutili, tam kjer poneha človeško, kjer ni rme-nih oči, obveznic, bolečin .... Kdor se briga, da na velikem telesu — zemlji — leži in trpi mikro-skopično majhno bitje.
3.
Zjutraj vstopi zdravniški pomočnik v celico, za njim pa paznik.
"Ali je spal!" vpraša tiho pomočnik. "Blodilt"
"Spal je slabo. Po noči je bil razburjen in škripal je z zobmi ."
"Živčna razburjenost." Pomočnik se pripogne na postelj, prime za roko in šteje udarce žile.
Bolnik odpre oči in jih takoj zopet zapre.
"Slab je . . . Zgubil je preveč krvi."
Vojak hoče nekaj reči, pa le maha z roko in stoji trdo kot čok: zdravnik vstopi v celico.
"Zdaj spi," pravi pomočnik. "V noči je pa stokal in blodil."
"Tako, tako ... To ni dobro, to je slabo . . . Od veži obvezo!"
Mejtem, ko pomočnik odvezuje obvezo, se zdravnik prime za liee, kot bi imel zobobol, in gladi si čelo.
V začetku bela, potem rjava in nazadnje rdeč a obveza pade na tla in se pred nogami pomočnika zvije v klopčič. Pomočnik jo sune z nogo do vrat. Zdfavnik gleda za njo. skomigne z ramenami in prične preiskovati rano-. iz rane kaplja, videti je rdeče m>'ace, kite in kost.
Bolnik zaječi. Na njegovem o-brazu, blizoči blišče modri madeži, krvi prazne uatnice se pa stiskajo. Znnaj je svitloba. in vsled
tega se prikazeva spodnji del o-braza teman in mrtev.
Zdravnik preišče rano. Mejtem te obudi življenje v ječi, čujejo se glasovi, voda teče po eeveh, ikor-nji se drsajo, kriči se in zvoni.
Zdravniku kalijo pogled rdeče sence, njegove roke preiskujejo nervozno bolnika. Vstane in stopi v teman kot.
"Obvozi ga," reče pomočniku. "Danes ne morem."
Pomočnik počene in prične počasi z obvezo.
Bolnik ječi in stoka glasno, zdravniku pa je, kot bi nekaj zatrepetalo v njein. "Previdno!" Pomočnik vzdihne. "V bolnico mora. Potrebuje <>>krbe. In ttt . .
"V bolnico praviš?" Zdravnik premišlja. "Treba bo prositi ravnatelja."
Začuje se ponovno stokanje. Pomočniku oraahneti roki; obveza visi doli.
"Bodi previden . . .! Zakaj sei vznemirjat"
Zdravnik maje glavo, pristopi h postelji in ga prične obvezavati. f "Le m4reta, miren bodi . . i Bolnik ni prišel več k zavesti.-^ Napočil je dan; zunaj vihra belo sneženi vihar. V celici se pa razprostira vonj močnih zdravil ... i 4. * -Pomočnik je pobral orodje in stopa skozi vrata. Za njim prihaja zdravnik, glavo ima povešeno. Ko zaškriplje ključavnica, obstane, o-koli usten mu zaigra skrivnosten smeh. "Zakaj to?" "IJkažKe — !"( 4'Zakaj zapirate, vprašam?" 4 4 Celice morajo biti vedno zaprte. Izvzeti so le slučaji, če—."
Zdravnik ve, kaj mu bo pazuik povedal, da sc jetniške celice tukaj, da jih zapirajo, a vseeno ga prekine: 44Zakaj zdaj zapirate?" Vojak molči. 44Torej ostane zaprta?" 44Na povelje ... po predpisu." 4 4 Ah! Moram ga videti! Odpri!'' Vstopi z nova v celico. Pa ne vč zakaj. Zopet vidi dvoje senc mesto oči. Odide zopet na hodnik in smehljaje posluša, kedaj bo zaškripal zapah.
FBOLITAIIO
4Ti zloniek," je klel Tone in sel Zdaj več potnikov hoče zgrabiti zarežal hudobno. 4 4 Tega mi pa ni Toneta, ki je na vse strani deli povedal ta zlodji železničar. Pri- krepke udarce, tisnein naj na papir in vlak se bo I "Mir, gospoda T' se oglasi revi vstavil na Otočah?"	zor. 4 4 Ta je miren in posten kmet.
"Seveda," mu je pritrjeval o- Ta ni zvršil roparskega napada!" brtnik. "Pritisniti moraš in vlak Obrne se proti Ljubljančanu, bo vstavil."	.	I 44Vprašam vas zadnjikrat, zakaj
Ljubljančan je ogorčeno pogle- ste dali znamenje? Nas ne bodete dal obrtnika. Najbrž se mu je do- vlekli za nos! Gospod, nosili bode-zdevalo premalenkostno, da bi se te posledice!" vmešal v pogovor in skril je svoj "Nisem, pa nisei»—" vpije Lju obraz za časnikom.	bljančan v sveti jezi.
44Ali je pa tudi tiskano tam go- 44Pritisnil sem jaz," mirno pori, da lahko pritisnem, kedar ho- jasni Torve.
čem?" je vprašal Tone po kratki 44Zakaj?" zarjove vlakovodja. pavzi.	44Ker bi šel rad ven!"
44Da, da. Saj lahko čitaš," mu 44To pa ne gre," se zadere revije odgovoril obrtnik. x	zor.
"Ne, tega ne znam čitati. To je 44Zakaj ste pa dali tiskati, da slovensko. Poznam le stare kranj- se sme pritisniti?,t| ske črke," je spregovoril Tone. 44Tega ni gori," seže vmes re-
V Kranju se je obrtnik poslovil vizor. pri Tonetu in zapustil vlak. Tone 44Seveda je gori," odgovori je sedel nasproti Ljubljančanu in Tone. pazno zrl v noč.	4 4 Ali ste ga vi podučili, da naj
Ko je vlak priprhal v PodnartIda znamenje?" vpraš revizor Lju-in je Tone zagledal platd, ki se bljančana. dviga slikovito ob levem bregem 4 4 To si prepovem," ogorčen Save, je postal razburjen. Ko jo spregovori Ljubljančan. "Zahte-na to vlak zapustil postajo in vo- vam knjigo za pritožbe. To je ne-zil preko ogibališč, bi bil kmalu Ču veno J" padel v naročje Ljubljančanu. 4 4 Ta gospod mi je še branil, ("Sedite vendar!" je jezno de- pojasnuje Tone. 44Pa ni poma-jal Ljubljančan. "Saj imate čas!"|galo!"H


MTi meniš, da v bolnico?" je zdravnik vprašal ranocelnijsa Treba bo povedati ravnatelju." (Še pride.)
44Zdaj bom kma»lu doma," j« odgovoril Tone.
44Neumnost," je rekel Ljubljan. čan.
44Zapustim vlak na Otočah," je
4Sunil me je v trebuh," jezno poroča Ljubljančan.
44Vas bodo zaprli," tolmači vlakovodja Tonetu. "Oha," odgovori Tone. "Zdaj
ZNAMENJE V SILI.
Spisal Rud. Oreinz. Predelal J. Z.
siknil Tone in pazno gledal skozi	bom zapustil vlak. Vi mi morate
okno, roko je pa stegnil proti ška-	dovoliti to. Tako mi je povedal
tljici na steni.	gospod, ki je zapustil vlak v Kra-
44 Vi menda ne bodete —"	Rekel mi ¿e> da nai pritisnem
Bom, bom, drugače pa vlak	ako hočem ostaviti vlak."
ne vstavi."	"Kdo jebil ta gospod?" vpra-
44To ne smete! To je prepove- & revizor. (|ano»»	I "Fin in uljuden gospod," po
Tone ga ni poslušal. Roko je j «s™ Tone. imel stegneno, v luninem svitu se ^Saljivec," trdi Ljubljančan, je pa prikazal ozek, lesen most I "Ime?" preko Save.	"Nevem!"
Ljubljančan je postal nervozen. "G« tudi ne poznam," pravi To-Sedite vendar, ker bodpte padli ne in hiti proti vratam, ko opazi na mene."	r*a 80	Nakrat je bil zunaj.
Že pazim," je za godrnjal To- ^ n* Otoiah je riniajno po-r	'znal Toneta. Po daljšem razgovo-
Čujete! Ne «mote pritisniti! I«P™1® m zapi«li nje-To je ostro prepovedano!»	fove	Bevlzof knitatiraJ
'Ne verjamem! Tu gori je tia-M» f vlak naPrftvl1 10 m,not ** kano "	Imude.
^Ne! Tu je tiskano, da smete	»e i* zopet pričel pomikati
le V največji potrebi pritisniti." [¿^ železniško osobje pn vla
4'Vidiš," se je nasmejal Tone ku P*	d° za<i"
in oko mu je zaiskrilo. 4'Zdaj po- nje kosti	.
1 Za te kletvice se pa Tone ni
ne.
<i
trdiš sam. Ali ni to potreba, če moram zapustiti vlak." 44Ne, to ni potreba!"
zmenil. Snel je klobuk z glave in
mahal lokomotivi in vlaku. Ko se
, ,, v	,je pa prikazal srditi obraz Lju-
Tone je vrgel biM«o eez ™mo	ob ^ oknu kupc.
(Konec.)
Tone se je popraakai za ušesi in potegnil iz žepa kratko pipico, v kteri je bilo še malo tobaka. Tone je parkrat potegnil dobro, Ljubljančan je pa pričel kašljati.
4 4 Kakšen gnoj pa pušite?" je vprašal ogorčen.
44Klobaso," se je rezal Tone.
4 4 Nehajte, smrdi grozno. Sploh je pa ta kupe j za nekadilce."
"Ali ne smem kaditi?" je po-prašal Tone.
"Ne!"
Tone je zopet potrpežljivo vtaknil pipo v žep. Mejtem je prišel sprevodnik z voznim listkom in Tone je stokajoč odštel denar, potem se pa zvedavo, kot bi mu odleglo pri srcu, ozrl po kupe ju.
V kupeju je bilo marsikaj, kar je bilo vredno občudovati. Nakrat je obviselo njegovo oko na škatlji-ci na steni, na kteri je bilo nekaj zapisanega.
4'Kaj pa je*to le?" je vprašal zvedavo.
4'To je znamenje v sili!" je odgovoril drug gospod, kterega je bilo soditi po govorici in obleki, da je obrtnik iz Kranja.
4 4 Na znameje v sili se pritisne, raztrga se tale papir, če se nekaj potrebuje."
4'Kaj, pritisniti je treba?" je rekel Tone in hotel je takoj poskusiti."
4'Opustite to," mu je prigovarjal Ljubljančan.
Tone se je vsedel, pa zrl na znamenje v s»li.
44Kako je pa treba pritisniti?" je Tone po kratkem molku vprašal gospoda iz Kranja.
4 4 Ti pritisneš na ta le papir, ki se pretrga in vlak se pa vstavi," mu je pojasneval obrtnik.
"Ce le res obstane?" je vprašal Tone. 4'Kaj pa potem?"
"No, potem pa pride sprevodnik in te vpraša, kaj hočeš," ga je podučeval obrtnik.
in stegnil zopet roko. 44Bodite vendar pametni! "Presneti gosposki škric, daj mi mir," je zarežal Tone. Porinil je z levico Ljubljančana
ja, je pa Tone glasno dejal sredi ropota koles in pihanja lokomotl ve:
44Nič za slabo, gospod! Srečno!' Vsa zadeva se je kasneje 5e en
na stran, z desnico je pa z vso si-Lpat ponovila y malem pri okraj.
ROJAKI
v VVaukeganu!
če kočete piti dobre pijače in se za ha vi ti po domače pojdite k
B. Mahnlch-u,
714 Marke! Streel, tfsukegsn.
Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepifa.
Slovenoem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chieago, 111.
Nsjboljia in najfinejša obleke
so po nizki ceni na prodaj pri H. 80HWARTZ,
16—18 N. Halited St., Chieago. Velika zaloga klobukov, čepie, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
Tvr.Richter'Q
/^pain-A
I EXPELLER"
Kaj ti koristijo močne milic«, {« trpil na revmatizmú.
PAIN-EXPELLER
dobro »(JriruHno. ti takoj oí«)«» bohrflse \m od m» ni njih »trnke. Po »o lu Mte » vMfa l#k»ro»b
F. ki. Kiebtir à C«.. 216 Piirl St.,
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Bzpel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 oentov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
1802 S. Centre Ave. Chieago, m.
M. Â, Weisskopf, M. D.
Iskalca sdravnik.
Uraduje od ft—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, III

Joseph Kratky,
1645 W. 21st Pl., Chicago, HI.
Izdelovalec najfinejših cUçar vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Sveti kruh in fino peeivo dobit« Tedne v hrvatsko slovenski pekarni
Curi« i R&dakovič
i458 So. Centre Ava. Vosi tudi na dom	CHICAGO.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
8 A L O O N
s moderni si kegljittes
Breie piro r eodêkih in ImUljkafc in droge raí o vrstno pijaAe tar uaijake amodke. Potniki dobe iüée la.nink»
Poetrasba totea ta is
Vsem Bloveaeeu in drugim ae toplo priporoéa
MARTIN POTOKAR,
1625 8o. Centra Ave. Chicafo
Podpisani naznanjam rojakom ▼ Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.
7Ï
U Salle, 111
Toa v», gostilni podrejene pájaée im priporoča rojakom na obtian obisk.
lo pritisnil na papir.
nem sodišču, kamor ga je nazna*
Začuli so se kratki žvižgi, zavo- l.|a fclezni¿ft	a g^če je
re so zaškripale in vlak je obstal. Lprogtilo ^^ ker ge ni dalo
V'lak je bil v Otočah.
dokazati, da je z hudobnim name-
Sprevodnik, vlakovodja in revi-1 vgt;vil ^ pra a bjvct zor. ki je dan«, slučajno «premljal nimajo d&oe<| vlak, so vdrli v vo*. v kterega hodniku je mirno stal Tone in ča-
kal, da se mu odpre.	I	Qlavno P1*^0-
Sprevodnik je porinil Toneta na , »» si življonje ola^amo in po
stran in urno stopil v kupej, v kte- M^™«. mora»>« »led>t. glavne-
rom je sedel Ljubljane«,, rdež je- H P™^"' to J'.. «PU^t, vsako
1 nezmernoBt, pa naj se imenuje ka-
"Kdo je dal znamenje t" je sr-|*orkoli- T»1"1 nezmemost zapu dito vprašl sprevodnik. "Vit" Ma	tu M Jan, v telesu,
"Jaz. . .» Ljubljančan je ta>mP»k ns^n.f> ^^ kl ,rP' ko razkačen, da ne more ziniti kaj Bo ežlno »h	'mo
ze.
jed nam ne dim, skratka, nič nam ni prav. Potem je potrebno, privoščiti želodcu popoln počitek ter uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo podeli nove moči onemoglim organom, izpodbudi žleze k novi dela v-
y .nosti ter usposobi telo prejemati -Ako niste v sili — ' poaeie zo-L prebftvljAti tečno hran0 uživa.
pet vmes revizor. Zakaj ste dali L. w moraU kftdftr ^ ne ^
druzega.
V hodniku je vse polno potnikov.	.
14Zakaj ste dali znamenje?1 rjove zdaj revizor.
Kadar ae brijete ■ topite redno v brivnieo I. ra sreda, to je pri
Louis Polka,
1215 W. 18th St., Thalia Hill Bldg.
CHICAGO, ILL.
"To vas bo nekaj kundira vlakovodja.
stalo,
znamenje, gospod? Bodite tako prijazni in govorite 1M
"Nisem dal znamenje,'' razka Čen odgovarja Ljubljančan. "Taka surovost."
čutimo slabe, utrujene, potrte, ob
izgubi slanti in ob neprebavnosti.
To zdravilce lahko prenaša naj-
občutnejai želodec, ker ne vsebuje
,	... .niti najmanjše primesi kacega Sko-
"Vi, gospod! Bodite previdni v dljWwi leka ftH zeliWa v lekar.
besedah, ' se den> revizor, na nje-l^ Joc Trine^ 1333.1339 So.
govem debelem obrazu se pa pri- Ashland % chicado, 111. Krasni
kaže dvoje izbuljenih OČI.
"Zapustiti hočem vlak," se na
krat oglasi Tone na hodniku.
"Ta le---ta le," težko so-
peč kaie Ljubljančan na Toneta.
"Kaj je s tem? Roparski na
pad?M# spregovori vlakovodja in
^grabi Toneta za tilnik.
Potniki se boječe umaknejo z| hodnika.
Ali me pustite ven," zavpije Tone in suni vlakovodjo pod re bra s tako silo, da hi bil kmaíu te •lebrril na tla.
stenski koledarji za 10 ct. v znamkah.
Aka hočei dobro naravno vino piti, oglaai ae pri
JOS. BERNARD-U
1908 Bine Island Avs.
Telefon Canal 842	CHICAGO
Pri njemu dobil najbolja kallfornij-aka in Importirana vina.
-n ^ ZAPOMNITE 81!
Zmožnost Angleščine Vam pri merno delo dobi. Kako se pa priučite angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovenske Angleške Slovnice,, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da se lahko vsakdo brez velike milje toliko potrebne angleščine privadi.
Knjiga v platno .vezana stane samo $1. — in je dobiti pri '* V. J. KURELKA 538 W. 145 th. St. New York, N. Y Mite po cenik knjig!
John Mio
2236 So. Wood St.
jBSÉ&i
Chicago
Leopold Saltiel
ODVZTXnC v kaaenekih in eivilnih aadmà. Auto Pkone 6065.
Offiee Phone lUin S065
Eenidenee Pkone Irwing 41T6
URAD: 87 METROPOLITAJff BLOCK
Sevaroaap. ogel Raadolpà in La Salle nliee
Stanovanje: 1817 Sheridan
HALO! HALO!
Kam paf — >» avale pivo in ëaèe dobrega vina k
Frank Mladiču 1832 S. Centre Avs.
tam aa bomo imeli po domnée. ' ' ^ To je pogovor a eeete, ki priêa e mojem aaloonu.
Frank Mladič,
1832 S. Centre Ave., Chieago.
Dr. W. C. Ohlendorf, M, D.
Zdravnik sa notranje bolera! la
Indraivniika preiskava bresptafcao—pis» ¿ati je le sdavila, 1084-86 Blas Island ▲vsw Chicago. Za dne ure: Od 1 do I po pol. Od 7 do 6 sveéer. laven Ohieafe iiveéi bolniki naj piftdo
1^1
SAMI?
Mi Vam ofertramo britev sa S&.00 iadelane in najboljiega materijala, ki se prodaja sa 64.00. T» nam zagotovi in nrineae 100 novik odjemaleev k tisočem druaih, kterim smo prodajali ed leta 1876—to je 33 let pod tvrdfco Joa. Kralj. Td U so isnaili, da ao nal« britve is najboljiega mate-rijala in da jih najbolj sadovole. Vaaka naftk britev ie garantirana in mi damo v alotajn, da ni komu britev po volji, damo popolno sadoMeajt dotiiniku. Ni Me ne mora oeeniti britve prodne le ni rabil. Ker vemo, da ao nafte britve dobre, jtfc lahko tudi garantiramo. Osna tem britvam Ja li 82.00. Bruaioo tudi atare britve, sa kar ratnaama £6e. sa Chieago. Za isven meeta ja plačati 5c veft sa pefttnine. „ • M
1147 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL