Konec ugibanj; Viimitsa inšpekcijski Šrot najavil nadzor asfaltne kandidaturo Stran 3 baze Siran 2 Št. 70/ Leto 61 / Celje, 5. september 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR A Ü □ OUgovwna uredolca NT Ta^na Cwim 9770353734020 Pravila za spremljanje volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2006 V skladu z zakonom o volilni kampanji objavljata Novi tednik in Radio Celje pravila za izrabo časopisnega prostora oziroma programskega časa za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. V časopisnih prispevkih v torkovih in petkovih izdajah ter y radijskih informativnih oddajah o predvolilnih dejavnostih bomo enakopravno obravnavali vse kandidate, politične stranke in druge predlagatelje kandidatov. Oba medija bosta svoje bralce in poslušalce seznanjala z volilnimi aktivnostmi za volitve na lokalni ravni po na-Celu nestrankarske opredelitve. Časopis in radio bosta po svojih zmožnostih spremljala predvolilne aktivnosti, še zlasti, ker pokrivata kar 33 občin celjske regije, v katerih delujejo odbori različnih strank. Zato bodo uredništvi zanimala predvsem stališča strank in seveda tudi neodvisnih kandidatov do pomembnejših vprašanj in problemov. Po potrditvi zakonitosli vloženih kandidatur bo Novi tednik s fotografijo, osebnimi podatki in 15 vrsticami teksta s poudarki iz programa predstavil vse županske kandidate v vseh 33 občinah na Celjskem. Za tiste občine, kjer bo potreben drugi krog za izvolitev župana. bomo predstavitev po dveh kandidatov, ki bosta prejela največ glasov, ponovili tudi pred drugim krogom glasovanja. U uredništvih Novega tednika in Radia Celje bomo v celoti spoštovali določila zakona o volilni kampanji, kar med drugim pomeni, da po 15. oktobru ne bomo več povzemali rezultatov javnih raziskav, spoštovali bomo volilni molk in dan pred glasovanjem in na sam volilni dan objavljali zgolj servisne informacije, povezane z izvedbo volitev. Takoj po zaprtja volišč v nedeljo. 22. oktobra, po 19. ari pa bomo v programu Radia Celje objavili prve neuradne volilne rezultate. Neuradne volilne rezultate bodo bralci Novega tednika lahko prebrali v torkovi izdaji. 24. oktobra. Enako velja tudi za spremljanje drugega kroga žu-občinah, kjer u prvem krogu ne bodo ukih volite izvolili župan V Novem tedniku predlagatelji, politi nine kampanje pro\ sporočila za predst m Radiu Celje pa lahko kandidati, stranke in drugi organizatorji rati plačilu objavljajo volilna propagandna ivitve kandidatov, strank in programov. Ta sporočila plačujejo naročniki po veljavnem ceniku oglasnih sporočil. Uredništvo Novega tednika jih po lektorsko popravilo in po lastni presoji razvrstilo po straneh, pri čemer bodo v okvira možnosti upoštevane želje naročnikov. Objave v obeh medijih bodo označene kot na- ročen, Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Gradijo plinovod Energetika Celje je sredi avgusta začela graditi plinovodno omrežje na Lopati pri Celju. Po zaključku del bodo lahko 86 gospodinjstvom v tem delu Celja omogočili, da bodo za ogrevanje in druge potrebe uporabljala plin, ki velja za najčistejši, vsestransko uporaben in cenovno ugoden vir energije. Zaradi del, vrednih 48 milijonov tolarjev, je delno oviran promet na Cesti na Lopato, zato občane pozivajo k strpnosti in razumevanju. Nadaljujejo pa tudi lani začeta dela pri gradnji plinovoda v Zagradu. Ta faza gradnje je vredna 42 milijonov tolarjev, omogočila pa bo priključitev na plinovodno omrežje 140 gospodinjstvom. Energetika gradi plinovode tudi drugod, v nekaterili ulicah na Ljubečni in Zelenici, vendar gre za manjša dela. Na Zelenici bo na plinovodno omrežje kot prvi priključen Šolski center Celje, kjer so se odločih za zamenjavo stare kotlovnice in za priključitev na okolju prijaznejši energent. Te naložbe bodo Energetiko stale 10 milijonov tolarjev. Če se občani odločijo za priključitev na plinovodno omrežje v času gradnje plinovoda, plačajo plinski priključek po nižji ceni kot po izgradnji. BS r DOGODKI '."»v Učinkovit servis Gregor Virant: »V najbolj impozantni upravni stavbi v državi bodo laliko storitve občanom prijaznejše.« Mir a ja^ in celjski župan Bojan Šrot sta včeraj slavnostno odprla prizidek k Narodnem domu, v katerem je svoje nove pro-išla celjska uprav- na enota. Z domis. so se sprel" dovii jritvi 11 skozi zgo-jravnih postopkov 1 tem območju, ki so se ičeli že v Kelei, pred Kri-usom. »S prostori, kakr-li po svoji impozantnosti imajo primerjave v Slove-iji, pa je sedanja državna vo Gregor Vira da so kakovost v katerih se tako zaposleni kot stranke počutijo dobro, pomemben element kako- Slovesne otvoritve so se (z leve) ob županu Šrotu, ministni Virantu in načelniku Vrečk^te^ županih Dobrne. Štor in Vojnika udeležili tudi številni gospodarstveniki, predstavniki javnih zavodov in kulture ter častni )sti upra storitve ii em sodijo v kontekst izbolj- jan Šrot, ki !vanja javne uprave, da bo valil vzorr I bolj prijazna učinko- Novih sodobnih prostorov se veselijo tudi delavci upravne enote, je povedal načelnik celjske upravne enote Damjan Vrečko, ki ni pozabil povedati, da so lani v enoti opravili 110 tisoč storitev za občane. Dogodka se je veselil tudi župan Celja Bo- posebej pohvalil vzorno sodelovanje med državo v podobi upravne enote in lokalno oblastjo, ki imata zdaj vsaka svoje prostore, s čimer sta opravila tudi hmkcioi ko da bodo tudi bolj jasno loče v. čin o in državo 3 ločitev, ta-i občani zdaj 3žba je držav tala 680 miliji larjev, pri čemer je država financirala nekaj več kot 52 odstotkov vrednosti. Upravna enota se je v nove prostore preselila 24. julija, za notranjo opremo so odšteli 50 milijonov tolarjev. S preselitvijo je upravna enota izpraznila 1.317 kvadratnih metrov prostorov in zdaj razpolaga z 2.082 kvadratnimi metri prostorov. V izpraznjene prostore se bodo •eselile vse tiste strokov-' službe Mestoe občine Ce-ki so imele sedaj pro-ore na drugih lokacijah, enutno se pripravlja pro-ktna naloga za obnovo ostorov, v teku pa je tudi zpis za izvajalca obnove, katero naj bi začeli jese- BRANKO STAMEJCIČ Foto: GREGOR KATIC Občina Laško na podlagi 8. člena Odloka o preoblikovanju JP Komunala Laško, P.O. (Ur. list RS, št. 60/95), 30. in 31. člena Statuta JP Komunala Laško, razpisuje prosto delovno mesto direktorja Javnega podje^a Komunala Laško, d.o.o. Na javni razpis se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom In drugimi predpisi, izpolnjujejo še naslednje pogoje: - imajo najmanj visokošolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri, - imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na področju opravljanja vodstvenih del na podobnih področjih, - imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, - imajo državljanstvo Republike Slovenije. Poleg dokazil o Izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev, morajo kandidati svoji prijavi priložiti: - žlvIjenjepisznavedCiospIošnlhpodatkovo izobrazbi in delovnih izkušnjah, - dokaziio o izobrazbi, - vizijo razvoja in program dela podjetja, - dokazilo o državljanstvu. Izbrani kandidat bo imenovan z. ri leta. Kandidati naj pošijejo pisne prijave skupaj z dokaziji o izpolnjevanju pogojev vzaprti ovojnici na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »Ne odpiraj - razpis za direktorja JPKL«, in sicer v roku 8 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po odločitvi o izbiri. OBČINA LAŠKO Za bazo kriva občina Gregor Virant: »Država lahko poskrbi le za učinkovit inšpekcijski nadzor.« Minister za javno upravo Gregor Virant si je med včerajšnjim obiskom Šentjurja ogledal tudi sporno asfaltno bazo v Planinski va- Kot je znano, proti njenemu delovanju odločno protestirajo Civlhia iniciativa za varstvo okolja iz Planinske vasi, gibanje za pravičnost in 1 Zveza ekoloških gi- lokalne samouprave. Povedal sem tudi osebno mnenje, da se sam na mestu takramih-ob-činariev< ne bi odločil tako. razvo) II banj. Minister Virant je povedal, da si je v ponedeljek tudi osebno ogledal lokacijo asfaltne baze in se pogovoril z investitorjem in s krajani. »Pojasnil sem predvsem, da je lokacijsko odločitev o tem, da se asfaltna baza legalizira, sprejel leta 2003 občinski svet in da je zato to občinska pristojnost in problem lokalna zadeva, v lokalni pristojnosti, in država se vanjo ne more mešati.« Drugače pa je z dnevnim obratovanjem baze, ki mora tudi po pridobitvi dovoljenj za obratovanje, delovati zakonito in v skladu z okolj-skimi standardi in predpisi. »Krajanom sem obljubil, da se bom angažiral, da bo inšpekcija, če bo tak interes, opravila korekten pregled, nadzor, tudi nenapovedan. Če bodo mejne vrednosti prekoračene, bodo sledile ustrezne sankcije,« je bil odločen min BS 14. u^ tehime zreče ~ nagrade in glasbeni gostj m lODKI la prostoru, kjer bodo kmalu začeli graditi prizidek k Osrednji knjižnici Celje, so v polnem teku in naj bi jih končali v mesecu in pni. Knjižnica bo Celju v ponos Prizidek naj bi začeli graditi še pred volitvami - Študijski oddelek bodo selili Vse kaže. da se bo gradnja prizidka k Osrednji knjižnici Celje in obnova obstoječih prostorov začela še pred koncem oktobra. Tako 80 povedali predstavniki občinskega oddelka družbenih dejavnosti na nedavni novinarski konferenci, ko so potrdili, da za arheološke raziskave območja, kjer bo stal prizidek, ne bo potrebnih napovedanih 70 dni, ampak bo zadostoval mesec dni in pol. Zasluga za to gre dobrim in temeljitim predhodnim raziskavam terena. »Sondiranja so pokazala, da ni pričakovati kakšnih posebnih najdb, saj je večina površine naplavina,« je povedal direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Goropev-šek. ..Arheologi so sicer pričakovali najdbo srednjeveškega obzidja, a doslej nanj niso naleteli. Če bodo, ga bomo ohranili v novih prostorih, kot to predvidevajo načrti.« V knjižnici se zelo veselijo skorajšnjega začetka gradnje, saj bodo s prizidkom in prostori, ki jih bo izpraznil pokrajinski muzej, slednjič rešili prostorsko stisko te pomembne območne kuhurne ustanove. Seveda pa se bo Ure-ba na gradnjo temeljito pripraviti, saj bodo delali tik bb gradbišču in se že med gradnjo samo pripravljali tudi na selitev. «Prizidek bo vkomponiran v obstoječo stavbo, pri čemer smo na malo več hrupa pripravlje- BrankoGoropevšek ni, težko pa je reči, kako bo po izgradnji prizidka tekla dinamika selitve in obnova obstoječe stavbe,« pravi Go-ropevšek. Že zdaj so imenovali dve skupini strokovnjakov, ki pripravljajo vse za selitev. Študijski in domoznanski oddelek s fondom približno 250 tisoč knjig pripravljata novost. V novem prizidku bo ta fond namreč večinoma prosto pristopen in le del ga bo v skladišču. Skupini že danes pripravljata nov postavitveni red, ki bo pogoj za razvrščanje gradiva. »Nekaj ga bo šlo v odpis, saj bomo združevali gradivo iz različnih oddelkov, ostalo gradivo pa bo dobilo nove dekodacijske podatke oziroma nov status,« pravi Goropevšck. Največja sprememba bo začasna preselitev študijske- ga oddelka. Za zdaj še ni jasno, kam in kdaj se bo ta selil. »Možnosti sta zaenkrat dve - v novem prizidku ah. kot se pogovarjamo te dni, v Celjskem domu. Je pa obseg in rok preselitve oddelka odvisen predvsem od dinamike gradnje in začetka obnovitvenih del v obstoječi stavbi.« To seveda pomeni, da bo izjemno pomembna dejavnost študijskega oddelka vsaj za krajši čas ovirana. Računajo pa, da to ne bo trajalo bistveno dlje od pol leta. Trenutno je v izdelavi zaključni del investicijskega načrta. Gradnja prizidka in obnova obstoječih prostorov bo stala okoh 1,3 milijarde tolarjev, znesku pa bo treba dodati še stroške potrebnih začasnih in stalnih selitev knjižnice in uprave pokrajinskega muzeja. Država naj bi k tej naložbi prispevala okoli 400 milijonov tolarjev iz sredstev, zbranih s pomočjo kulturnega tolarja. Po izgradnji prizidka in obnovi bo knjižnica razpolagala s približno 4.700 kvadratni- mi metri prostorov oziroma dobrih 2 tisoč kvadratnih metrov več kot doslej. »Nova knjižnica bo ena najsodobnejših v Sloveniji, saj bomo z inovativnim pristopom pri postavitvi gradiv uporabnikom omogočili, da bodo sami našli kar največ gradiva, notranja organizacija dela pa bo takšna kot v zahodnih knjižnicah,« obljublja Goro-pevšek. V knjižničarstvu se je v zadnjih 15 letih zgodilo veliko sprememb zlasti zaradi razvoja informacijske tehnologije. Knjižnica bo zagotavljala nadaljnji razvoj informatizacije, omogočili bodo brezžične povezave tistim, ki bodo v knjižnico hodili z notesniki, ob bližnji gradnji bodo poskrbeli za namestitve opdčnih kablov, kar bo zagotovilo hiter internet, v ponudbo bodo vpeljan čim več baz podatkov, slovenskih, lastnih in tujih ... »Zato zagotavljamo, da bo Celje ponosno na svojo knjižnico,« pravi Goropevšek. BRANKO STAMEJČIC Foto: ALEKS ŠTERN www.radiocelje.com r. VOLITVE »Nisem nepopisan listfc Bojan Šrot bo za celjskega župana kandidiral še v tretje - Pričakuje podporo strank Celjski župan Bojan Šrot je v ponedeljek na sedežu mestnega odbora Slovenske ljudske stranke objavil svojo kandidaturo za župana IWestne občine Celje in s tem prekinil ugibanja o tem, ali bo po osmih letih uspešnega županovanja poskusil še tretjič. »Za menoj sta dva mandata prepoznavnega županovanja, med katerim je Celje naredilo velik korak naprej, vzpostavilo pa tudi pomembne regijske povezave,« je povedal Šrot, ki si želi, da bi se v boj za županski stolček vključili tudi kandidati drugih mestnih strank. Ob tem je poudaril, da ni nepopisan list in da bo v volilni kampanji volivcem imel kaj pokazati. Če bo izvoljen, bo funkcijo opravljal profesionalno, a nepoklicno, kot se je izrazil. Povedal je še, da je bila odločitev za kandidaturo težka, saj se zaveda, da je to zaveza za naslednja štiri leta, v katerih bo treba v občini še veliko postoriti. V ponedeljek je, potem, ko se je o tem že dalj časa šušljalo, od svoje kandidature za župana Celja odstopil podjetnik Cveto Kavka, ki je sicer svojo kandidaturo objavil že spomladi. Odločitve za to potezo ni komentiral, bržkone pa ni uspel pridobiti najavljene podpore nekaterih strank. »Čeprav je za nami dolg in laporen investicijski krog. bo treba narediti še marsikaj. Končati bo treba naložbe v šolski prostor, kjer nas čaka še gradnja prizidka k polul-ski šoli in gradnja telovadnice pri I. osnovni šoli, vse pa je pripravljeno tudi za začetek gradnje prizidka k Osrednji knjižnici Celje. Najpomembnejša bo naložba v do-gradnjo ekoloških objektov - regijskega centra za ravnanje z odpadki in toplarne, ki bo stala kar dobrih 11 in pol milijard tolarjev, pri čemer smo zagotovili več kot 10 milijard denarja od evropske unije, države in občin, ki sodelujejo v projektu. Pozabiti ne smemo še na obnovo tržnice, na naložbe v cestno infrastrukturo in še kaj,« je svoj program vsaj v obrisih napovedal že ob najavi kantlida- O tem, ali bodo imeli na letošnjih volitvah svojega kandidata za župana tudi člani celjskega LDS, bo mestni odbor razpravljal danes zvečer. Iz kuloarjev smo izvedeli, da se bodo odločali o tem, ali bi kandidirali Zdenka Podlesnika ali pa podprli kandidaturo Bojana Šrota. Bojan Šrot je za zdaj kandidat Slovenske ljudske stranke s podporo Zelenih, pričakuje pa, da bodo v naslednjih dneh njegovo kandidaturo podprli še v nekaterih večjih celjskih političnih strankah. BRANKO STAMEJČIC Končujejo obnovo otroškega dispanzerja v otroškem dispanzerju v Zdravstvenem domu Celje končujejo obsežna obnovitvena dela, ki so jih začeli sredi maja. Dispanzer od takrat deluje na nadomestnih lokacijah. Tehnični prevzem prostorov naj bi bil danes, potem bo sledila selitev, odprtje obnovljenega otroškega dispanzerja pa napovedujejo za konec Kratka zamuda je nastala bitvi inštalacije v pri dve. «Predvideni na 105 milijonov tolarjev, ki Zdravstveni dom Celje. Glavn Celje, pohištvo in ostalo oprt Celje,« je povedal vodja OE nemedi že Blazinšek. Zaposleni v dispanzerju z veseljt Ijene prostore, saj je ta obnova prv Kot navaja vodja otroškega dispan; si, dr. med., bodo z obnovo pridobi Ijenih ambulant. Dve ii bej namenjeni obn idi zapletov pri posodo-na katero sta vezani še tne naložbe ocenjujemo ih bo v celoti prispeval izvajalec del je Remont pa bo dobavil Mizar ike dejavnosti Jo- 1 pričakujejo obnov-v 30 letih delovanja, rja Mojca Jereb Ko-pet sodobno opremita ločeno čakalnico in sta pose-bolnih otrok. Novi prostori bo- do klimatizirani in tako bolj prijazni za uporabnike, predvsem najmlajše. Poleg tega so posodobili sanitarije za bolnike in uredili vhod v otroški dispanzer, tako da bo vanj mogoče vstopati neposredno z zadnjega parkirišča, namenjenega uporabnikom zdravstvenega doma, še posebej tistim, ki se težje gibajo. MBP :^pPODARSTVO Od aparatov k obutvi Matjaž Lenassi iz nazarskih Hišnih aparatov je prevzel vodenje Alpine Kakor smo napovedovali, je zdaj že nekdanji direktor BSH Hišni aparaü v Nazarjah Matjaž Lenassi v petek prevzel vodenje Alpi- Matjaž Lenassi je poudaril, da je vodenje Alpine zanj predvsem velik in nov izziv. »Največji izziv je popeljati tako veliko in uveljavljeno slovensko podjetje s tradicijo in 2 vrsto dobrih blagovnih znamk na pot novih uspehov, rasti in novega razvojnega zagona. Kljub temu, da je obutvena dejavnost težka predvsem zaradi hitro rastoče konkurence z Daljnega vzlio-da, se v njej da veliko narediti. Po mojem prepričanju sodi Alpina med bolj inova-tivna slovenska podjetja in prav to je eden pomembnejših elementov, ki jih želim izkoristili kot enega temelj- nih generatorjev nove rasti in razvojnega zagona tega obutvenega velikana slovenske industrije.« V podjetju BSH Hišni aparati, ki ga je Lenassi vodil od julija 2000, je 650 zaposlenih. Lani so dosegli 120 milijonov evrov prihodkov, od tega so beležili 18,8 milijona evrov bruto dobička. Dodana vrednost na zaposlenega znaša kar 66 tisoč evrov, kar je veliko tudi v svetovnem merilu. Nazarski BSH velja v celotnem nemškem koncemu za eno najuspešnejših, pod vodstvom Lenassija pa se je prebilo tudi med 50 najbolj uspešnih podjetij v Sloveniji. Kot eden redkih tujcev je bil Lenassi prisoten v milnchenski upravi družbe. Od lani je tudi vodi! skupino Food & Beverage (mali gospodinjski aparati za pripra- Kdo bo Lenassija nasledil v Nazarjah, zaenkrat v koncemu BSH, ki je popolni lastnik Hišnih aparatov, še nočejo povedati, šlo pa naj bi za človeka izven podjetja. Več znanega bo verjetno v soboto, ko v nazarskem podjetju pripravljajo že tradicionalni dan odprtih vrat, namenjen predvsem zaposlenim in njihovim družinam. Matjaž Lenassi se je med vo hrane in napitkov), ki poleg nazarske vključuje še tovarne v Nemčiji, Španiji, na Češkem in Kitajskem, Matjaž Lenassi je za leto 200S prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. US družino iz Maribora S sejmom spet tudi zlatarska razstava ladan. m sej- M©S 39. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM NA OGLED EVROPA iN SVET Celje, 6.-13. september 2006 MOS prinaša: 19 razstavnih dvoran preko 1500 razstavljavci Eko atrij - V sozvočju z naravo Finančno orena - rdeča nit letošnjih predavonj bodo pokojnine igrolni kotiček za zabavo otrdc v hali N glasbeni in plesni nastopi, nagradne igre... Oeiovni čfls sejmo: 9. - 19. ure, zadnji dan sejmo • sreda, 13. september: 9. - 18. ure Prodojo vstopnic za sejem tudi na www.eventim.sil Zlatarna Celje bo i ko bodo na celjsk. mišču odprli Mednarodni obrtni sejem, oživila že pozabljeno tradicijo In v mestu ob Savinji na ogled spet postavila tudi svoje izdelke. Razstava bo v Narodnem domu, z njo pa, kot pravijo v zlatarni, želijo tudi širšemu krogu ljudi povedati, da so spet veliki. Po finančnem krahu, ki ga je doživela sredi 90. let prejšnjega stoletja, je namreč Zlatarna Celje z novim lastnikom spet postala eden največjih proizvajalcev nakita v Evropi. Poleg tega se uspešno bliža zastavljenemu cilju - imeti sto trgovin na ozemlju nekdanje Ju. isla\ Samo v Sloveniji ima že več kot 70 lastnih prodajaln, še vedno prepoznavno ime pa ji je pripomoglo ustvariti uspešno mrežo tudi na Hrvaškem, kjer ima svoje trgovine že na 16 lokacijah. V preostalih državah bivše Jugoslavije se Širi zlasti v Srbiji, kjer je pred kratkim odprla kar tri nove trgovine. Zlatarna Celje je vse bolj prisotna tudi na vzhodnoevropskih trgih, ki so trenutno med najbolj rastočimi in perspektivnimi. V Minsku v Belorusiji je ustanovila pod-jetje in začela tudi s proizvodnjo, tako da je na tem tržišču med redkimi tujimi podjetji s tovrstno dejavnostjo. Poleg Belomsije, kjer načrtujejo kar 20 prodajaln, so celjski zlatarji prisotni še v Rusiji, veleprodajno mrežo pa imajo tudi na Češkem ter v Švici in ZDA. JI Precenjena pričakovanja Vso bolečino precenjenih pričakovanj so lahko občutili vlagatelji na Ljubljanski borzi, ki so v torek, dan po razkritju podrobnosti v zvezi s partnerstvom med Lu-koilom in Petrolom, kupovali delnice Petrola. Družbi Petrol in Lukoil sta podpisali namero o ustanovitvi skupne družbe, ki bo tržila naftne produkte na območju jugovzhodne Evrope. Skupna družba bo imela ob ustanovitvi več kot 500 bencinskih črpalk, do leta 2009 pa nameravajo več kot podvojiti to število. Dokaj številni kupci so po objavi novice kot kaže popolnoma pozabüi, da se je cena delnice Pelrola v letošnjem letu povzpela že za več kot polovico. Cena delnic se je že »dan potem« spustila na nivo iz konca preteklega tedna, najnižji posli tedna pa so se sklepali tudi pod lOS.OOO SIT. Nekaj vlagateljev se je za prodajo delnic Petrola kol kaže odločilo tudi zato, ker so pred tem špekulirali na prevzem podjetja in jih je dogodek vsaj začasno pustil na cedilu. Proti koncu tedna so sG strasti in tudi trgovanje nekoliko umirili, tudi cena delnic pa je počasi znova pričela naraščati. PHECLEO TEČAJEV V OBDOBJU iMED 28.8. in 1.9.2006 Oznaka Ime Enotni tečaj PrometvmSIT %spr. CiCG Cinkarna Celje 24.510.10 23,84 CETG Cetis 21.617.00 0.13 0,00 CHZG Comet Zreče 2,036,00 0,10 0,00 GRVG Gorenje 5,489,35 115,00 0,53 PILR Pivovarna Laško 8,086,15 74,15 -1,87 JTKS Juteks 26,000.08 0,00 FTOG Etol 49,653,08 4,27 2,32 V prvi polovici tedna je močno poskočil tudi obseg sklenjenih poslov, ki je krepko presegel milijardo tolarjev, torkov vrhunec se je približal celo 2,5 milijarde tolarjev, vendar pa se večina poslov sklene z delnicami Krke in Petrola, medtem ko je trgovanje z večino ostalih delnic v okviru počitniškega povprečja. Vpliv padca delnic Petrola je imel sredi tedna negativne posledice tudi na nekatere druge delnice borzne kotacije in prostega trga, kjer pa je večinoma šlo za unovčevanje dobičkov. Tako so se spustile tudi delnice Krke, ki so še v ponedeljek dosegle najvišji nivo preko 160,000 SIT, v drugi polovici tedna pa se jih je dalo dobiti tudi 5.000 SIT ceneje. Podobno kot delnice Petrola pa so si tudi delnice Krke zadnji dan tedna nekoliko opomogle. Inileks SBI20 4.509,30 118.35 0,26 Zaradi unovčevanja dobičkov so tako v tem tednu najvišjo rast dosegle delnice Luke Koper, ki so se v prvih treh dnevih tedna podražile za več kot štiri odstotke, njihova ra?t pa se je oh več kot porlvnjenem običajnem promeni ustavila nekaj nad 9,000 SIT Kupci teh delnic verjetno računajo, da bo tudi Luka Koper sodelovala pri poslu naftnih podjerij, čeprav tega v zadnjih dnevih ni nihče izrecno omenjal, vendar pa so si vlagatelji kot kaže zapomnili, da je raski velikan v prejšnjih obiskih načelno zanimal tudi za storitve edinega slovenskega pristanišča. Ob koncu tedna so še zadnje družbe borzne kotacije objavile poslovne rezultate za prvo letošnje polletje. Med njimi je Mercator v prvem polletju povečal prihodke od prodaje za 16 odstotkov na 225 mrd SIT, Dobiček skupine se ni bistveno povečal in je dosegel 4 mrd SIT Po navedbah uprave je bistveni razlog za zastoj dobička sanacija podjetja Era, ki ga je Mercator kupil ob koncu preteklega podjetja, KAREL LIPNiK, borzni posrednik, Ilirika d.d., Trdinova 3, Ljubljana, Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana ŠTAJiRSKIVAL Norda Je vaša pot namenjena prav k nam! l&Yolite naŠ0 vizitHef Vsi na sejem Rdeča nit letošnjega MOS-a bo uvedba evra - Okvirji za rast gospodarstva postavljeni, ukrepov za večjo konkurenčnost še premalo Jutri se v Celju začenja 39. Med narodni obrtni sejem. Do 13. septem bra bo svoje znanje in izdelke pred stavljalo več Icot 1.50Ü razstavljav cev iz 35 držav. Slovenska in tuja javnost se bo z mnogimi srečala prvič. Zanimanje za celjski sejem, ki je že zdavnaj presegel obrtniško zasnovo in postal najpomembnejši gospodarski dogodek v Sloveniji in v tem delu Evrope, je namreč tudi letos zelo veliko. V času sejma se bodo zvrstila številna mednarodna poslovna srečanja ter razprave in posveti o aktualnih gospodarskih temah. Samo Obrtna zbornica Slovenije pripravlja kar 16 strokovnih delavnic o temah, ki najbolj pestijo njihove člane, poleg tega bodo pripravili še štiri okrogle mize - o plačilni nedisciplini, vstopanju mladih v obrt in podjetništvo, internacionalizaciji podjetij in uvajanju evra. Ker bo prav uvajanje evra letos tudi rdeča nil sejemskega dogajanja, smo direktorje nekaterih podjetij na Celjskem vprašali, kako so pripravljeni na novo valuto, predvsem pa, kako ocenjujejo trenutne gospodarske razmere v Sloveniji. stina olajšave za investicije, saj so razmere na tem področju celo slabše kot včasih- Država bi morala nujno razlikovati med podjetji, ki se razvijajo in odpirajo nova delovna mesta, in tistimi, ki te^ ne počno. Prvi bi, seveda, morali biti deležni davčnih olajšav. V nasprotnem jih bo vse več odšlo tja, kje je gospodarsko okolje bolj zanimivo. Večina držav v Evropski uniji nudi za širitev na tuje trge najrazličnejše finančne olajšave in podpore. Tega pri nas, žal, ni. O uvedbi evra menim, da bo zlasti v prvi fazi povzročil kar nekaj preglavic, čeprav so banke, kot ugotavljam, »teren« zanj dobro pripravile. Evro bo vsekakor olajšal naše poslovanje, bo pa prinesel težavo, ki se je večina še ne zaveda. Ponarejene bankovce, namreč. na politika, saj so sedanje obremenitve previsoke. Pa tudi cena energije bi lahko bila primernejša. Ob uvedbi evra ne pričakujem večjih problemov, vsaj v gospodarstvu ne. Bi pa bilo modro uvesti kakšne posebne mehanizme za bdenje nad cenami v storitvenih dejavnostih. Bojim se namreč, da bodo ušle z vajeti, to pa bi gotovo negativno vplivalo na poslovanje proizvodnih podjetij. Aleksander Svetelšek, direktor En-grotuša: Bancm, zavarovalmški ter ostali okvirji za rast gospodarstva so vzpostavljeni, tudi kluna za rast malih m srednjih podjetij je pozitivna. Sta pa dve težavi, ki se iu vlada ne uspe ah pa ne želi lotiti t administrativne ovire, ki otežujejo delo malim in srednjim podjetjem in so tudi finančno zahtevne, ter davčna politika. Tu mislim zla- Marjan Mačkošek, generalni direktor Štore Steel: Čeprav so trenutno razmere v naši branži na svetovnem in še zlasti na evropskem trgu ugodne in čeprav je država že nekoliko spremenila odnos do gospodarstva, bo treba čim prej sprejeti še kakšne druge ukrepe za razbremenitev podjetij. Če slovenski jeklarji, ki smo večinoma vezani na izvoz, ne bomo zadosti konkurenčni, nas bodo »povozili« tujci. Pa ne tisii z vzhoda, ampak predvsem Nemci, Francozi in Italijani. Država nam mora torej zagotoviti konkurenčne pogoje gospodarjenja, da bodo cene naših izdelkov takšne, da jih bodo tuji kupci pripravljeni priznati. V Sloveniji se morata predvsem spremeniti davčna in plač- BÄR GRADBENIŠTVO d.o.o. 3212Vojnik Tel: 041/643 433, 6431: Fax: 03/577 29 57 - izEfjjiiiNJHESi, pločmv, pummišč - ZIHUNJE UREDnVE INDIVIDUjlUlH SBJOdOV -SINANJA PLAZOV ! - TIMBVAUE S llAKOVei, (ÜUMTIIM, LIIMUENCI - USLUGE Z GRMIIfflOliBMMUGkN) -USLUGE PREVOZOV VoJuc .tukJnice LANCMAN™ HidravJični cepilniki drv - velikosti: 6/8/10/13/16/22 - elektrižni In/ali kardanski " VODNE STISKALNICE I IZDELKI IZ ü NERJAVNEGA JEKLA Žagar Bogomir ORODJARSTVO KLJUČAVNIČARSTVO s.p.. Tovarniška cesa?, 3312 Prebold TeL: 03/705 34 70 Fax: 03/705 3471 Gsm: 041 681 214 - sliskalnice za "prešanje" sadja velikosti 120 in 1601. - nagibna varianta-enostavno polnjenje in praznjenje - kvalitetna izdelava, ugodne cene • izdelana iz nerjavnega jekla_ Roman Matek, direktor Zdravilišča Laško: Gospodarske razmere se izboljšujejo, naša država, na splošno, beleži relativno ugodno rast. Res je sicer, da zaostaja za novimi članicami EU z vzhoda, vendar je v primerjavi s starimi članicami «hitrejša«. V Zdravilišču Laško poslujemo v okviru pričakovanega. Slab začetek leta, ki je bil posledica omejevanja napotitev zdravstvene zavarovalnice, rešujemo z dobro poletno sezono. Vse več je namreč gostov, ki pridejo v Laško zaradi naše wellness ponudbe. Za v prihodnje pričakujem, da bo država čim prej uveljavila tržne principe tudi v javnem sektorju, saj bi na primer konkurenca na področju zdravstva prinesla veliko pozitivnega tudi za naše zdravilišče. O uvedbi evra pa menim, da pomeni nova valuta veliko dobrega tudi za naš sektor. Ne samo, ker ne ho več treba menjavati denarja, ampak ker bodo tujci lažje primerjali cene in bodo ugotovili, kako ugodno je letovanje v slovenskih zdraviliščih. JANJA INTIHAR Foto: GK ■-maUislopar.lkesiol.BBt } aix/TK'iHti Isnjifiifio ' (^jj,'. i-.'. iuHji.t: novitednik WWW.nOVitedllik.com www.radiocelje .com NXJ«; :^TUALNO Zvenket evrov glasnejši Poznate vse podrobnosti v zvezi z uvedbo evra v Sloveniji? - Prednosti in pasti Belgija, Francija, Nemčija. Italija, Irska, Luksem-burg. Nizozemska, Avstrija, Portugalska. Finska in Španija-greza prvih enajst držav, ki so z začetkom januarja 1999 uvedle evro kot knjižni denar, natanko dve leti kasneje se jim je pridružila še Grčija. Trinajsta zapovrstjo se bo evra kot uradne valute poslužila tudi Slovenija. Evro je trenutno druga najpogostejša valuta na svetu. Uporablja se kot trgovinska, naložbena in vse pogosteje tudi kot re- Slovenija bo evro uvedla kot prva od desetih novih držav EU, pri čemer bo uvajanje potekalo po načelu velikega poka. To pomeni hkratno uvedbo knjižnega denarja in gotovine s kratkim obdobjem dvojnega gotovinskega obtoka, ki bo trajalo od 1. do 14. januarja. V tem času bomo lahko plačevali blago in storitve s tolarji in z evri, medtem ko bo vračilo gotovine potekalo izključno v evriK. Potrošnikom naj bi uvedba evra prinesla vrsto ugodnosti, saj bo pripomogla k večji preglednosti cen in možnosti primerjave z državami, ki prav tako uporabljajo evro. Poleg tega bosta potrošnikom na voljo večja izbira različnih oblik varčevanja in lažje najemanje posojil na večjem in likvidnejšem finančnem trgu, pri čemer bo prednost Slovenija bo dala v obtok približno 75 ton evro-bankovcev v skupni vrednosti 850 milijonov evrov in tisoč ton evrokovancev v skupni vrednosti 80 milijonov evrov. Evroban-kovce si bo država v prvem obdobju izposodila iz evrosistema, nacionalne evrobankovce pa bodo skovali na Finskem. Pomembnejši datumi iformativnega dvojnega ozna-' nepreklicnega tečaja tolar/ • 1. marec 2006: začetek čevanja cen . 11. junij 2006: določit • 1. januar 2007: evro bo postal naš denar, začetek obdobja dvojnega obtoka 2007: konec dvojnega obtoka 1. c 2007: konec r ) predst Ijala tu-/ zaradi nedv di odprava stroško menjave denarja in težav z iskanjem menjalnic pred potovanji, lovati kot razpo bol Evrope, mo staven za zapis 5 r bodo morali podjetja in trgovine v evre prevesti vse cenike, tudi v Sloveniji obstaja bojazen prikritega dvigovanja cen zaradi preračunavanja iz nacionalne valute v evro in zaokroževanja navzgor. Po izkušnjah držav evroobmočja so se zvišale predvsem cene izdelkov in storitev, ki jih potrošniki kupujejo pogosteje in so zato za cenovne skoke doj^mlji-vejši (cene v restavracijali. cene osebnih storitev, vstopnic). Z dvojnim označevanjem cen naj bi preprečili takšne podražitve, ljudje pa naj bi se v tem času privadili na novo merilo vrednosti. Nadzor nad pravilnim zaokroževanjem in preračunavanjem bo poleg inšpekcijskih služb opravljala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. V simboliko zavita podoba evra Uradni grafični simbol skupne evropske valute je €. Oblika spominja na grško črko epsilon, kar se navezuje na staro Grčijo kot zibelko evropske civilizacije ter na prvu črko besede Evrupa. Dve vodoravni in vzporedni črti predstavljata stabilnost skupne valute. Evropska komisija je grafični simbol za evro oblikovala na podlagi treh kriterijev, in sicer mora de- Evrski bankovci so v vseh državah območja evra enaki. Izdani so bili v sedmih raz-hčnih vrednostih: S, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. Vsak prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov: klasika, romanika, gotika, renesansa, barok in ro-kuko, arhitektura železa in stekla ter sodobna arhitektura 20. stoletja. Na sprednji strani so upodobljena okna in vrata, ki simbolizirajo evropski duh odprtosti in sodelovanja, 12 zvezd Evropske unije pa predstavlja dinamiko in harmonijo sodobne Evrope. Na hrbtni strani so upodobljeni mostovi, ki simbolizirajo komunikacija med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim sve- ki, medtem ko evrski kovanci ohranjajo nacionalne posebnosti. Sprednja stran, ki označuje nominalno vrednost, je poenotena, hrbtne strani kovancev pa je obUkovala vsaka država članica po svoje. Grčija, Avstrija, Italija in Slovenija so izbrale lastne nacionalne simbole, medtem ko se v ostalih članicah evroobmočja motivi na kovancih ponavljajo. Al' prav se piše euro ali evro? 15. in 16. decembra 1995 so šefi držav in vlad takratnih petnajstih članic unije potrdili, da bo ime euro enako zapisano v vseh uradnih jezikih in bo nadomestilo generični izraz ECU, ki se je uporabljal kot obračunska i» -'I:-liL enota. Na zasedanju so se dogovorili, da bodo dovolili eno in edino odstopanje, in sicer Grčiji zaradi drugačne abe- :ede. Dei eje tako v vseh članicah zapisana enako, čepravje vstop novih držav v unijo leta 2004 tudi na to področje vnesel nekaj jezikovne raznolikosti. Štiri nove članice namreč v pogovornem jeziku uporabljajo razhčne nazive, in sicer Latvija (eiro), Litva (eu-ras). Madžarska [eurö) in Slovenija (evro). Zakonodaja sicer določa, da se v formalnih dokumentih ter na evro-gotovini evro piše z u, medtem ko se v ostalih primerih beseda evro v Sloveniji piše v skladu s slovenskim pravopisom. MAJA RATEJ Evrski bankovci s državah območja e v vseh Od 1. januarja 2007 se bomo prebivalci z evrsko gotovino Uhko oskrbeli na naslednje načine: - v poslovnih bankah in hranilnicah, kjer bo potekala brezplačna menjava tolarske gotovine za evrsko gotovino vse do 1. marca 2007; - preko bankomatov, ki bodo od !. januarja 2007 izplačevali le evrske bankovce, in sicer bankovce za 10 in 20 - v Banki Slovenije, ki bo po 1. marcu 2007 brezplačno menjala tolarske bankovce brez časovne omejitve, tolarske kovance pa do 31, decembra 2016. Slovenski evrski kovanci Danes tolar, jutri evro Slovenci skupno evropsko valuto, ki jo uporabljajo v dveh sosednjih državah, Italiji in Avstriji, dobro poznamo. Večina se je z evrom že srečala in čeprav njegov prevzem večinoma podpiia, uvedbo mnogokrat spremljajo tudi bojazni. Martin Majer, Celje: »Sem proü uvedbi evra v Sloveniji, to se mi zdi negativno za nas. Mislim, da nas bo streznilo, ko bomo videli svoje plače v evrih.« RomanaJanjič, Celje: »Mislim, da je uvedba evra v Sloveniji zelo v redu, zdi se mi pozitivno za nas, na dvojno označevanje cen sem pa tudi že pozorna. Mislim, da se bomo kmalu navadili, saj smo že večkrat menjali denar.« Marko Upovšek, Vransko: »Z uvedbo evia v Sloveniji se strinjam, saj je denarna enota povsod enaka, kar pomeni, da ni ti'eba vedno iskati druge valute. Mislim, da je to pozitivno za nas, na dvojno označe vanjecen sem že pozoren, ved no preračunam oziroma po gledam obe ceni.« Saška Založnik, Celje: »Ni sem ravno za uvedbo Sloveniji, čeprav misl je to pozitivno: se bt)mo moral dvojno označe» pozorna, saj di m, da , ampak idiü. Na • trgovi-ANJA LAZAR M IZUMIH KRAJEV Kozjansko -oživljen ptič Feniics Letos že sedmi Kozjanski sejem - Z domačimi podjetniki in obrtniki se je srečal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak «Včasih je bolje, da začnemo na pogorišču starega popolnoma na novo, kot da delavci delajo v agoniji,« je župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman v soboto na srečanju kozjanskih obrtnikov in podjetnikov z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom optimistično začel svoj govor. Kozje je namreč nedavno dobilo dva težka udarca, saj sta stečaj Monta in preselitev proizvodnje Iz Dekorja v matično podjetje v Rogaško Slatino ob delo spravila veliko število tamkajšnjih delavcev. A vendar se na konferenci, ki je bila nekakšna uvertura v kasnejši dvodnevni Kozjanski sejem, ni pretirano otiralo solz za starim. Nasprotno, padale so nove ohrabrujoče spodbude ter ideje. Župan Kozjega Kocman je za dobrodošlico pohvalil delo sedanje vlade, saj »lahko po njeni zaslugi Občina Kozje izvaja nove investicijske projekte, česar drugače nebi mogla.« Po njegovem govoru sodeč bi bilo o Kozjem soditi kot o ptiču Feniksu, ki se vz lastnega pogorišča ponovno rojeva. Tako je opozoril, da že snujejo novo obrtno cono na območju Dekorja, kjer je že mogoče kupiti parcelo, v nastanku pa je tudi idejm zasnova cone ter prostorska strategija. Tudi minister Vizjak je bil radodaren z nasveti: «Ključno za Občino Kozje je, da izko- Maks Resnik iz podjetja Makop iz Domžal namerava v pol leta v Koz- nejših plastičnih delov za potrebe jih razpisali, je prispelo desetkrat več prošenj. Pri srcu me stiska, ko vidim, koliko ljudi ne bo dobilo dela.» rišča koiikurenčne prednosti, ki jüi ima. Veliko laJiko obeta Kozjanski park z novimi gospodarskimi aktivnostmi, dane omenjam malih obrtnikov in storitvenih dejavnosti. Občina mora ob vsem skupaj zagotavljati tudi dobre prostorskem infrastruktumepogoje.« Na koncu svojega govora je spodbujajoče nagovoril Koz-jance v lastno inovacijo rešitev: »Ne pričakujte, da vam bodo iz uradov v Ljubljani svetovali, kaj storiti. Projekti morajo biti zastavljeni tu. Če bo- do ti konkurenčni, verjemite, da se bo zanje našel tudi de- Ni govora o krizi Prisotni podjetniki in obrtniki so kot največji problem izpostavili pojav bega možganov. »V občini je veliko mladih z ustrezno, celo zelo visoko izobrazbo, ki ne najdejo prairenje perspektive v Kozjem. Denar za njihovo šolanje gre iz družinskega in občinskega proračuna, na koncu pa se z njimi okoriščajo vsa večja slovenska mesta,« je poudaril An- Srečanje so končali s spodbudo, da v Kozjem nikakor še ni govora o »krizi«, kakor mediji radi negativistično opisujejo zdajšnje stanje. Minister je ob tem celo optimistično primerjal stanje Slovenije z ostalimi državaini Evropske unije in poročal, da so pri nas v primerjavi z nekaterimi dnigimi članicami opazno manjše razlike viazvitosti posameznih ob-moaj države. A pri problemu pogojev za razvoj podjetništva v posameznih regijah je (islal realističen. «Ti so od pokrajine do pokrajine različni, zato mora gospodarska politika delati v smeri, da ti pogoji postanejo med seboj konkurenčni,« Sejem vsestransico presenetil Po formalnem srečanju z domačimi podjetniki in obrt- niki je minister odprl že sedmi Kozjanski sejem, Kot so poudarili organizatorji, sta bila glavni namen letošnje prireditve predstavitev in promocija domačih in okoliških obrtnikov in podjetnikov ter prikaz proizvodov in inovativ-nih dosežkov delujočih društev, Med kopico razstavljavcev ni manjkalo ekoloških kmetovalcev, vinogradnikov, gobarjev in slaščičarjev. Velikega zanimanja je bila deležna tudi Slovenska vojska, svo- jevrstno občudovanje pa so poželi Kozjanski letalci, ki so sejemsko prizorišče preleteli üb njegovem odprtju. Organizatorji so pripravili pester program, namenjen vsem generacijam in okusom. Od Pike Nogavičke in lončarske delavnice za najmlajše do »bi-dklfajta« in tekmovanja v vožnji z nakupovalnim vozičkom za pogumne. Pridih k dediščini Kozjanskega so dodali tudi domači folkloristi in prikaz predelave volne. Ne glede na pisano sejemsko dogajanje je obiskovalca največje presenečenje čakalo na poti domov. Dolge jesenske sence, raMo porumenili vrhovi krošenj in slap energije, ki ga je izžarevala neokrnjena krajina, so povedali svoje. »Tu je naravnost prelepo,« se začudi popotnik, »industrija bi naravnost pohabila to ljubko ravnovesje med naravo in človekom.« MAJA RATFJ CASINO FARAON CELJE NAGRAJUJE IGRALNI SALON v w p kuponček la nagradno igro Zlata deteljica Casinoja Faraon ^ ADAMAS^, Vpiši številko karte |1-32|, pod katero se skrila Zlati deteljica! ... ' " Jij iJOUliUJTJl/ mÖJiiilJjliJJÖJiJl 00 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ß i;j n^s^s 'j iij M ;ij 'is aI!*.!*! * I*. «^Iai aiIa Ia:|* Andrej Kolar, minister Vizjak in župan Kocman ob odprtju sejnta 8 iZilMlH KRAJEV Zbornik, ki ga slišimo in beremo Zbornik Občine Zreče 2006 ob 800-letnici prve pisne omembe Zreč Egidija 250-letnica župnije sv. v okviru prireditev ob 800-letnici prve pisne omembe kraja Zreče in 250-letnici samostojne župnije so v petek predstavili Zbornik Občine Zreče 2006. Pri oblikovanju je sodelovalo 16 avtorjev, priprave pa je vodil uredniški odbor, ki ga je imenoval občinski svet. V njem so bili Martin Mrz-dovnlk, Zdravko Ivačič, Jolanda Lorger in Andrej Gro-belnik. Končno podobo je uredil Drago Medved. Zbornik je obsežen, saj ima 460 strani, izšel pa je v nakladi 500 izvodov. Priloženo ima tudi zgoščenko, na kateri so originalni posnetki ansambla Zreški kovači iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in članek o značilnem zreškem govoru. Oboje je tudi del ■ T bogatega zbor ka, ki ki obra izlični i član-/idike življenja v občini v preteklosti in sedanjosti. Časovno sega v pradavni-no, osvetljuje stavbno dediščino Zreč in Pohorja, zgodovino nastanka zreškega grba, zgodovino zreške župnije, gospodarski razvoj, de- mografska gibanja po letu 1991, razvoj turizma, šolstva in športa. Zanimivi so tudi prispevek o gozdovih na Zreškem nekoč in danes ter v pisni in zvočni obliki predstavljen zreški govor ter znameniti ansambel Zreški kovači. Uvodno besedilo je prispeval zreški župan Jože Košir. «Vesel sem, da so v občini zbrali potreben pogum za izdajo celovitega zbornika. Zbornika, ki ga slišimo in beremo in ki bo brez dvorna pritegnil pozornost ne le Zre-čanov, temveč znatno širše, saj je zakladnica podatkov. Lahko rečem, da je prava nadgradnja monografije Zreč in priložnostnih brošur, ki so izšle v preteklih letih,« je zadovoljno ugotovil urednik Drago Medved. Zbornik je s posebnim poudarkom na zgodovini zreške župnije v petek po slovesni maši predstavil tudi naddekan Andrej Grobelnik. Osrednja prireditev ob 250-lelnici župnije pa je bila v nedeljo, na farni dan. Župnija je pripravila slovesno mašo in slovesnost, ki jo je vodil mariborst metropolit dr. Franc Krai; berger, sodelovali pa so v di predstavniki zreške občir z županom Jožetom Koši novo je poleg krajanov riborske škofije finan še ministrstvo za kulti :iralo ro,ki ov tolarjev. Slavje so nadaljevali v športni dvorani, kjer so pripravili pester kulturni program. MILENA B. POKLIC Promenadni koncerti v Žalcu Pred petimi leti sta Mestna skupnost in Kulturno umetniško društvo Žalec v poletih koncertov, na katerih so nastopile glas- m parku, lani pa so se odločili za promena-ih dopoldne na žalski glavni ulici živahno, -eč mestih po Šlandrovem in Mestnem trgu, nedeljo so se predstavili člani Godbe I.ibo-i še godbeniki iz Vaške godbe iz Hramš in nem času začela c >rganizacijo promenai bene in plesne ski ipine iz občine. Na začetku so k< mcerte izvajali v mest do po mestu. Take ) je tudi letos ob ned( Koncerti godb so r ned 10.30 in 12. uro n zaključilo pa jih pi :ed žalskim hotelom.' ie, prihodnji nedel In pa se bodo predsta Pomoč očeta pri dojenju Počitnic je konec in Skupina za podporo dojenja ponovno začenja s svojimi rednimi mesečnimi srečanji. Septembrsko srečanje bo v četrtek, 7, septembra, ob 16. uri v prostorih JZ Socio-PE Projektna pisarna Celje, zdravo mesto, Slomškov trg 4, Celje. Tema meseca je Pomoč očeta pri dojenju. Vabljeni vsi, ki vas tema neposredno zadeva ali zanima. CS Rumena vreča za vso embalažo v Slovenskih Konjicah so ta teden začeli poskusno zbiranje odpadne embalaže v gospodinjstvih po sistemu rumena vreča. Gre za sistem ločevanja embalaže, ki v Sloveniji predstavlja novost. Z njim želijo dokazati, da popolnega ločevanja 1Ü količino mešanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče, za 75 odstotkov, Poskusno zbiranje sodi v okvir izvedbe pilotnega projekta okoljskep informiranja in svetovanja. ki ga izvaja okoljsko raziskovalni zavod ob podpori ministrstva za okolje in prostor ter v sodelovanju s konjiškim komunalnim podjetjem. 5 jih so že do-, v katere odpadno steklene, v vrečah in pripra- Gospodi vključili v projekt bila rumene vreče bodo zbirala vso Vsebino embalaž» bodo presortiraii vili za reciklažo v centru za ravnanje z odpadki. Poskusno zbiranje bo trajalo do konca septembra, vanj pa so vključena gospodinjstva v Sp. Prelogah, Prelogah, Polenah, Zečah in na ulici Toneta Me-live v Slovenskih Konjicah. Kot poudarja vodja projekta dr. Marinka Vovk, je ena izmed bistvenih prednosti sistema rumena vreča ločevanje embalaže na kraju nastanka. S tem je količina mešanih odpadkov bistveno manjša, kar bo vprihodnosti pomenilo velike prihranke. MBP OBČINSKIH SVETOV Visoke obletnice BRASLOVČE-Svetniki so se odločili, da zaradi izjemno visokih obletnic društev predlagajo tri zlate plakete in nobene srebrne. Zlato plaketo s cekinom bodo tako prejeli gasilci iz Letuša, Partizan Braslovče in Einilijan Ribič, bronasti) plaketo s cekinom pa Darko Žerdoner, Danijel Pantner in Mešani cerkveni pevski zbor Gomil-sko. Častni znak občine prejmejo Marija Rančigaj, Peter Serdoner in Marija Frančiška Sovine. Priznanja bodo podelili na slavnostni seji 22. septembra ob 19. Investicije In nagrade POLZELA - Svetniki so na zadnji seji soglašali z izgradnjo pločnika ob regionalni cesti v naselju Breg pri Polzeli v sklopu rekonstrukcije križišča, ki je, kot ugotavljajo, zaradi varnosti vseh nujno potreben. Vrednost izgradnje znaša dobrih 19 milijonov tolarjev, v celoti pa jo bodo izvedli prihodnje leto. Sočasne bodo pristopili tudi k izgradnji javne razsvetljave in obnovi nizkonapetostnega voda na tem odseku. Projektantska ocena naj bi znašala 16 milijonov tolarjev Občinski grb bo v okviru praznika prejel Mešani pevski zbor Oljka za 15-letno uspešno delovanje, plakete pa naj bi prišle v roke Martinu Steinerju za aktivno delovanje v gasilskem društvu Ločica, družinama Čremožnik, Likeb in družinama Satler, ker so varovale orožje v času vojne: nijo. Lovski družin za 60 let aktivnega nja in Angeli Košmi lo v borčevski organizaciji. Občinska priznanja bodo podeli 22. septembra ob občinskem prazniku na slavnostni seji ob 18. uri. V vrtcu ukinjajo program POLZELA - Odslej bosta v polzelskem vrtcu in v oddelku v Andražu ukinjena poldnevna programa v oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja. Združitev otrok in oblikovanje kombiniranega 4- do 6-urnega oddelka bi bil velik strošek, saj bi bilo treba zaposliti Polzela delova-i za de- 0 pomočni .. Z vidika cionalnega gospodarjenja se svetnikom zato omenjena rešitev ne zdi sprejemljiva, saj bi bilo treba za to zaposliti še dve delavki. Valerija Pukl, ravnateljica OŠ Polzela, pravi, da je ekonomski ra/Jog na prvem mestu, in pojasnjuje, da je omenjeni program premalo cenjen, zato se strinja z odločitvijo svetnikov. Število zaposlenih ostaja enako, mesečno in let-pa bodo s tem pridobili več s MJ IZ NAŠIH KRAJEV Mogočna kašča grofov Attemsov je v senci gradu Podčetrtek, ki mu je vedno pripadala. Poslopje je ob vznožju gradu, Od Attemsov do Občina Podčetrtek bo mogočno kaščo gradu Podčetrtek, ki od daleč prav tako spominja na grad, razglasila za kulturni spomenik. Občina in zavod za varstvo kulturne dediščine sta začela s postopkom razglasitve, ki bo med drugim omogočil, da bodo lahko kandidirati za državna in evropska sredstva za obnovo kulturnih spomenikov. Kašča ob vznožju gradu je tako kot propadajoči grad v lasti srbskega poslovneža Zečevlča, ki živi v zahodni Evropi ter se po dolgih letih lastništva za obnovo še ni odločil (Ze-čevič je, skupaj s še enim srbskim poslovnežem, tudi solastnik šmarskega dvorca Jelšingrad). Grajska kašča, ki je bila Laščanke med najboljšimi v Evropi Mažoretke iz Laškega pod vodstvom Majde Marguč so se minuli konec tedna udeležile evropskega prvenstva v italijanski Vincenci. Za laskav naslov evropskih prvakinj se je potegovalo kar 20 ekip z vsega sveta. Najboljše sd bile mažoretke iz Osije-ka, na drugo mesto so se uvrstile Zagrebčanke, na tretje mažorete iz Vukovarja, Laščanke pa so osvojile peto mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev. Uške mažoretke, ki so se doslej z evropskih prvenstev vrnile že s tremi petimi mesti, so se tovrstnega tekmovanja udeležile že sedmič zapovrstjo. BA Upokojenci so med nami v Laškem se je včeraj začel 28. teden upokojencev in invalidov laške občine. Prireditve se bodo vrstile vsak dan do sobote. Upokojence in invalide je najprej sprejel župan Jože Rajh, še pred tem pa je Društvo upokojencev iz Rimskih Toplic ' laški Hiši gen( del. V torek ob 9. i strelišču v Rečici, invalidi lahko bali sluhnili predavanju :ij odprle bo sledilo tek sredo dopold. ročnih in liko' zstavo vanje v streljanju I bodo upokojenci v Zidanem Mostu, popoldne pa pi problematiki ožilja v Hiši gt mdi četrtek in petek bosta športno obarv; tek ob 7. uri v Radečah začenja športi bo v Hrastniku keglj, kulturna prireditev, r ko j ene e v in invalidov tiji v Trobnem Dolu. spremljajoče priredit' keglj, 1, saj s v četr- . - . 'I^pa V petek bo v Hiši generacij še adtem ko bo zaključek tedna upo-soboto ob 15. urina turističnikme-'oleg omenjenega pripravljajo tudi kot so pohod na Kopitnik, rusko nje, razpis za fotografsko razstavo na temo Upoko-io med nami ter obisk starejših na domu in v domo-ikrbovancev. BA VOLITVE SDS na Kozjanskem i Slovenske demokratske stranke s o to nedeljo med drugim obiskali ;mo potujočo kavarno opazili v Rc s svojo potujočo .idi-Kozje. Minuli pred nacionalizacijo v lasti grofov Attemsov, je bila zgrajena v 18. stoletju. Občina Podčetrtek jo bo razglasila za kulturni spomenik /. novim občinskim odlokom, v katerem so navedeni različni naselbinski, arheološki, umetnostnozgo-dovinski in drugi spomeniki te turistične občine, ki so si jih strokovnjaki s področja spomeniškega varstva pred tem podrobno ogledali. Vsi ostali, z izjemo kašče, so bili razglašeni za kuhurni spomenik že v času nekdanje skupne smarske občine. Tako so strokovnjaki na terenu le preverili njihovo stanje. BRANE JERANKO Praznovanje v Rogatcu v Rogatcu so praznovaU občinski praznik. V petek je bila na gradu Strmol slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili tudi občinska priznanja. Plaketo Občine Rogatec je dobil Josip Kunej, priznanji občine sta dobila Igor Prah in Jožef Mordej, denarno nagrado pa je dobilo Planinsko društvo Sloga. Praz.no-vanje se je nadaljevalo v soboto, ko je v Rogatec iz Savinjske doline prispel muzejski vlak. Pripravili so nogometnt) tekmo med poslanci državnega zbora in župani občin savinjske regije. Rogačani so se zabavali zvečer, ko so nastopile skupine M}2, Delikt, Črni les in Humski. ŠO Pomembnih 900 metrov v soboto so namenu predali novozgrajeno lokalno cc-sto Vršna vas-Brezje pri Lekinarju. Omenjena cesta povezuje zibiško dolino s cesto Šmarje pri Jelšah-Sveti Štefan. Gre za zelo pomembno povezovalno cesto, zato bo novih 900 metrov krepko izboljšalo prevoznost. Naložba je vredna 12,5 milijona tolarjev. Od tega so tri milijone zbrali krajani, ki živijo ob tej cesti, 3,4 milijona tolarjev je prispevala Krajevna skupnost Zibika, občina je zagotovila tri miliji tolarjev, še tri milijone tolarjev za fino asfaltno prevleke bo občina prispevala prihodnje leto. 'fo v duilu predlogov in seznanitev Glede na predlagani dnevni red na seji občinskega sveta v Braslovčah ni bilo pričakovati večjih nesporazumov iu ne-strinjanj. A se je pri potrditvi zapisnika prejšnje seje in poročilu o realizaciji sklepov le te kmalu izkazalo, da ni tako. Tamkajšnja svetnica Mateja Perger je opozorila, da iz sklepa niso razvidni viri financiranja za posamezne naložbe v občini, in na nepravilno formuliranje zapisnika, saj se o rebalansu na prejšnji seji ni glasovalo, kot je bilo to zapisano v zapisniku. Po uvodnih nesporazumih so svetniki v prvo branje prejeh odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo v Šma-tevžu- Območje opremljanja meri približno tri hektare, pri čemer skupni stroški invesiicije znašajo dobrih 152 milijonov tolarjev. Vsa predvidena infrastruktur bi bila izvedena od leta 2007 do 2012, medtem ko bo dinamika vlaganj določena v načrtih razvojnih programov, ki jih bo občina sprejemala letno za vsaj dve leti naprej. Predlog sklepa so svetniki dah v 30-dnevno javno obravnavo. Pri tem so se seznanili tudi s pripravami strategije prostorskega razvoja in reda v občini. Namen druge prostorske konference, ki bo 13- septembra, je tako pridobiri in uskladiti priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in javnosti, kjer bo potrebnih še kar nelcaj usklajevanj predvsem na področju naravovarstva in kulturne dediščine, ki omejujeta posege v prostor. Sledita javna razgrnitev in nato javna obravnava. MATEJA JAZBEC - Št. 70-5. s ^WH KRAJEV Obnovljena srednjeveška zidanica Na vrhu Skale, obdana i. vinogradi, že od nekdaj privlači poglede srednjeveška zidanica, znana kut Vinogradniški dvorec. Propadajoči objekt je v celoti obnovil Zlati griC in v njem uredil apartmaje, ki so pomembno dvignili raven turistične ponudbe na Konjiškem. Preurejena, več kot šest stoletij Stara zidanica, bo prve goste lahko sprejela šc ta mesec, slovesno pa so jo odprli prejšnji teden po golf turnirju ob 860-letnici prve pisne omem-beSlovensldh Konjic. To je bila tudi priložnost za preizkus posodobljenega, za 300 metrov podaljšanega golf igrišča. Kot jevsvojem nagovoru ob odprtju obnovljene zidanice poudaril konjiški župan Janez Jazbec, je obnovljena zidanica pomemben korak k vrhunski turistični ponudbi. Obnova je bila zahteven zalogaj tako zaradi starosti stavbe kot tudi njenega dolgoletnega propadanja. Po drugi svetovni vojni so bila najprej v njej stanovanja, potem je bila vrsto let zapuščena. Stavba je opredeljena tudi kol kulturni spomenik. Del denarja, 11 milijonov tolarjev, je zato za njeno obnovo prispevalo tudi ministrstvo za kulturo- Sicer pa so za gradbena dela porabili skupno 44 milijonov tolarjev, v opremo pa so že vložili 7 milijonov. >>Da bo vse tako, kot želimo, bo treba vložiti še približno 3 milijone tolarjev,« je ob odprtju ocenil direktor Zlatega griča Janko Lešnik. Tako kot so pri obnovi stavbe obudili nekdanj o podobo zidanice, so jo tudi opremili s starim (obnovljenim) pohištvom. Uredili so tri apartmaje z zgovornimi imeni: Trta, Rozga in Vi-tica. Apartmaji so veliki in namenjeni predvsem poslovnim partnerjem in igralcem golfa. »Naložba šeni povsem končana, saj želimo v kleti urediti še vinski tabemakelj in družabni prostor. Sicer pa nas v Škalcali za preureditev v apart-majske hiše čakajo še štiri zidanice...«je napovedal Janko Lešnik. MILENA B. POKLIC Javni zavod Socio, Projektna pisarna Celje, zdravo mesto, bo jutri v največjih celjskih nakupovalnih središčih v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije izvedel obveščanje potrošnikov v trgovinah o evropski informativni in izobraževalni kampanji Eurocompact. Vse obiskovalce velikih nakupovalnih središč želijo seznaniti s prednostmi novih pral- Tamburaši ob žabjeicih v krasnem nedeljskem popoldnevu so se v Blateh, v neposredni bližini Rečice ob Savinji, predstavili tamburaši s Poüele. Nedeljsko popoldne je poleg številnih obiskovalcev, ki so se na prizorišče podali peš, razveselilo tudi organizatorje, Kud Utrip ter rečiške lovce in gasilce, saj so morali prejšnjo nedeljo koncert odpovedati. Tokrat pa je zven tamburic zelo razveselil, sploh ker v pristnem naravnem okolju zvenijo malo drugače. Polzelski tamburaši so bili dejavni že pred vojno, nato je njihovo delo zamrlo, v zadnjem času pa spet pridno vadijo in nastopajo pod vodstvom Mije Novak. Poleg različnih nastopov vsako leto pripravljajo tudi druženje z naslovom Ko tambu-rice zazvenijo. Prostor v Blateh, kjer so v manjših ribnikih našle zavetje predvsem žabe in dnige manjše živali, so uredili predstavniki nazarske enote zavoda za gozdove, o pomenu naravnega okolja, ki ga poleg šolarjev vse pogosteje obiskujejo različni sprehajalci, pa je v imenu zavoda spregovoril Rudi Mutec. Med nastopam članic iz Andraža nad Polzelo Prehodni pokal Andražankam Prostovoljno gasilsko društvo 1'olzela je minulo soboto že devetič pripravilo tradicionalno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Polzele v vaji z motorno brizgalno. Tekmovanja se je udeležilo 13 tekmovalnih enot iz gasilskih zvez Žalec, Prebold in Zgornje Savinjske doline. V kategoriji gasilk članic so prvo mesto že tretjič zapored osvojile gasilke iz Andraža nad Polzelo in-s tem pokal dobile v trajno last, druga je bila enota iz PGD Parižlje-Topovije in tretja iz Latkove vasi. Pri članih je prav tako zmagala enota iz Andraža nad Polzelo pred Rečico ob Savinji in Dobrovljami. TT Bazen zaprt Po vsega 70 dneh obratovanja so v nedeljo zaprli letno kopališče v Celju. Zadnji kopalni dan so na svoj račun prišli prav vsi kopalci, saj je bilo kopanje brezplačno. Še vedno pa so na kopališču, ki bo prihodnje leto dočakalo častitljivo 50-letnico, aktualne druge športne aktivnosti, predvsem odbojka na mivki in košarka. V letošnji čudni sezoni s hladnim začetkom, z enim vročim mesecem in s čemernim avgustom so na kopališču našteli več kot 22 tisoč kopalcev. Večina je bila zadovoljna s posodobitvami, ki so jih letos namenili zlasti mladim in otrpkom. Z^adili so nov otroški bazen z otroško plažo in igrali, pa tudi dvojno vodno drčo v velikem bazenu. Še več novosti napovedujejo za prihodnjo sezono. BS V Celju o Eurocompactu Polzelski tamburaši so naitopib v malce drugačnem okolju kot ponavadi. v r POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CEUE WŠJ4 STROKOVNA ŠOLA Kosovelova 4. 3000 Ce«e nih navad. Pralna sredstva, označena z znakom Eurocompact, namreč prinašajo prednosti pri varovanju okolja, prinašajo prihranke pri porabi energije, prispevajo k zmanjševanju količine odpadkov, hkrati pa pri pranju perila zagotavljajo enako kakovost. Obveščanje bodo izvedli ob 15.30 v City-centru, Mercatorju in Planetu Tuš. BS mesta za drugi prijavni rok za redni in izredni študij v študijskem letu a pridobitev višje strokovne izobrazbe v Celju In Rogaški Slatini. Zadnji dan za oddajo daige prijave je 6. september 2006, Prijavite se na obrazcu DZS 1,254, v katerem so razvidna prosta vpisna mesta za posamezne programe. VASE SKRITE ZELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Iz letala vrtoglavo v globino Želja po letenju, strast avanture in čar neznanega sta Izi in Tomažu odprla nebo Skok s padalom je doživetje, ki ga ne pozabiš kar tako. V to sta se nedvomno prepričala Iza Petelinšek iz Dra-melj in Tomaž Popovič iz Le tuša. Mlada vzgojitelja sta se na pobudo sodelavke Špele Ljubej preizkusila v športu, polnem adrenalina. Doživela sta nepozabno izkušnjo, zaradi katere sta svet videla iz popolnoma nove perspektive, Nam pa je bilo v čast, da sta v naši akciji doživelo nepozabno. Špela, ki je svoj odmerek adrenalina dciživela in iispe-šno preživela v jadralnem padalu varno v tandemu v nebu nad Dobrovlja-mi, je svojo izkušnjo želela deliti še s Matej trdno na tleh. »Nic več se ne bojtrn višine,« pravi Iza. kom. In ni dolgo oklevala. Pisala nam je polna vtisov in dodala, da isto želi svojima prijateljema in sodelavcema, s katerima si delovne urice z otroki krajša v Vrtcu Anice Čer-nejeve v Čopovi ulici v Celju. Takoj smo se spomnili na Letalski center Maribor, na pa-ddsko sekcijo Skydive Maribor, kjer so se fantježe veselili srečanja in novih izkušenj z nami. Pa smo odšli. Pot iz Celja do Maribora je bila ravno dovolj dolga in kratka hkrati, da je Izi in Tomažu adrenalin hitreje stekel po žilah In da sta našla vzpodbudne besede za bodrenje drug drugega. Za sproščeno vzdušje naj bi skrbel Tomažev 3,5-letni sin Maks, ki je kot naročeno načel večno vprašanje o življenj u in smrti. A se je očka spretno izogibal temi, ki mu je tisti dan šc lüilco rojila po glavi. Pa je Maks ob pogledih na letala in padalce le pozabil spraševati in oddahnili smo si, saj s skupnimi močmi nekaterih odgovorov pač nismo našli. Tomaž se je pridno ravnal po M< Gremo! Kn smo spoznali vse padalce in pilota tandema Mateja, s katerimi sta si Iza in Tomaž delila nebo in še prej prostor na letalu, je napočil čas za akcijo. Še prej so nam Slavko, Peter in Rado, vsi izkušeni padalci, z žarom v očeh povedali, da je pri prostem padu pri dvesto kilometrih na uro mogoče na nebu izvajati različne figure, in ju pomirili s podatkom, da so nesreče na nebu zelo redke, pa še te zakrivi človek in ne tehnika, ki zelo napreduje. Pri tem so padalci s svojo sproščenostjo in humorjem ter o dogodivščinah z neba in krstih po tem Izi in Tomažu omilili strah pred skokom, Iza je celo povsem pozabila, da se boji višine. Matej ju je pred sko-komnatančno poučil o oilsko-ku, letu v prostem padu, o aktiviranju padala in jadranju pod razprto kupolo ,.,ln, šlo je zares! Prvi je v letalo odšel Tomaž, saj je navsezadnje moral pokazali, da si upa in da je v naših, predvsem pa v Maksi-jevih očeh, heroj, Matej ga je pa je budno spremljal vsako očkovo potezo. pripel, kar mu je omogočalo varno sedenje pri odprtih vratih letala in nepozaben razgled s ptičje perspektive, in poleteli so 3800 metrov visoko, Maksi je ob tem jokal in jokal ,„ «Nisem imel časa oklevati, ko so se odprla vrata letala in so padalci drug za drugim po-skakali v globino, sem vedel, da je prišel tisti čas ,„« je še poln vtisov pripovedoval Tomaž, »Kilometrska globina je vabila in obenem >nafaijala< adrenalin. Srce pa je bilo sto na uro „.«je trdno na Üeh po-doživljala dogajanje Iza. »Z vrtoglavim pospeškom sva slabo minuto drvela 200 na uro, na nič nisem mislil... Bilo je noro...« še v isti sapi in malce zasanjano pove Tomaž. »Pri višini 1500 metrov je Matej odprl padalo in zdelo se mi je, da bom poletela med vesolj-ce,«opisuje Iza občutke pri odprtju padala. Svet na dlani Pri tem sta se oba strinjala, daje občuteklebdenja nad širno prostranostjo neponovljiv in celo zelo romantičen. »Zdi se ti, kot da imaš ves svet na dla- ni, in hiške, polja, ceste in ljudje pod tabo so majhni in nepomembni, saj lebdiš in uživaš ...« sta skorajda dejala v en glas, potem ko sta varno in precizno z Matejem na hrbtu pristala v pesku padalskega kroga. Ostalo je le še, da si sežeta v roke in si čestitata za pogum in hrabrost. »Ničesar več me ni strah. Še bi šla,« je dejala Iza, Špela pa se je le zadovoljno namuznila. Maksi pa tudi ni nič več jokal, spet so ga zanimala večna vprašanja. A so bili odgovori tokrat bolj jasni. Ne le v Maksijevih očeh, Iza in Tomaž sla odslej tudi med otroki v vrtcu pravi zvezdi. Ne zgodi se namreč vsak dan, da bi njihovi vzgojitelji kar »padli z neba«. Da bodo še nekaj časa govorili o nepozabnem doživetju visoko nad oblaki, pa nas tudi ne čudi. Če bi tudi vi radi podoživljali vesele trenutke, nam pišite, saj veste, Novi tednik in Radio Celje izpolnjujeta Vaše skrite želje. Več o doživetjih z neba si oglejte na naši spletni strani www.radioce-lie.com. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATiC Posadka padalcev, s katerimi si je Tomaž (na sredini) delil prostor na letalu in nebo. - Št 70 - 5. s PadalBcSlavkoje bil üsti,ki seje izkazal zot^anizacijskimi >zijebilkambinezonresdanialceprevelik.ajeac sposobnostmi, tako da smo bili na koncu vsi zadovo!|ni. remrtaza Ob skladbi Šnapi krokodil nas je Klavdija Winder - Katrca naučila, kako se pleše levo. pa v desno, nato pa odrini vodo pred sabo... Saj gre, le malce se je treba posulHi na soncu, da baloni med nogami ne zdrsi|o. Hočeš, nočeš, čofotati moraš! Radio Celje se je na pni šolski dan odpravil čofotat v Zdravilišče Laško. Lep sončen dan, radijska ekipa v živo rumenih majčkah, dobro razpoloženi kopalci in glasbeni gostje so bili pravi aduti za to, da smo skupaj ustvarili izjemno zabavo. 6Pack Čukur, sredin večerni voditelj na Radiu Celje, je priredil nekaj skladb za kopalce v Laškem in med drugim povedal, da je bilo to prvič, da so mu ploskali kar iz vode. Kopalci so lahko spoznali tudi mane-kena in pevca Bena Brodeja. Izjemno navdušenje je požela Klavdija Winder - Katrca, ki je prav v.Laškem in v neposrednem prenosu na Radio Celje predstavila novo skladbo Avtopralnica. Skladba ho prav gotovo velika uspešnica, zato lahko zaželimo Klavdi-ji le, naj dobro vozi in pere svojo »katrco«, ki jo vsako nedeljo zvečer pripelje na Radio Celje, da lahko vanjo preko naših valov sedete tudi vi! Zabavah smo se ob vrtenju kolesa sreče Pivovarne Laško, plesali z baloni, se igrah vodno košarko, sicer pa tudi mi, nekateri prostovoljno, drugi znova ne, dobesedno čo-fotali v vodi. 6Pack Čukur je že ob prvih taktih dobil plesalko Nino. To pa je prava zabava in za piko na i še osvežitev, prislužena ob vrtenju kolesa sreče, Za vas smo v Laškem čofotali - Mi^ Miklavc. Katja Bučar, Aljoša Bončina. Nina Pader. Bojan Pišek, Marjan Brečko, Simona Brglez in Daiii liijevec. RiPORTAZA 13 Lokomotiva je iz Velenja skoziC la proti Rogatcu, vmes pa je bilo treba še malce »podmazatin. Dolg niz vagonov so polnili izletniki vseh generacij. Vozi me vlak v daljave... Z muzejskim vlakom iz Velenja v Rogatec - Invazija na Obsotelje Vožnja z vlakom iz Velenja do Rogatca ne bi bila nič posebnega, če ne bi šlo za muzejski vlak in če se ne bi nanj vkrcalo več kot petsto izletnikov iz najmanj devetih občin, med njimi tudi nekaj županov, članov občinskih svetov in poslancev v državnem zboru. Predvsem pa se je na pot iz Velenja proti Rogatcu podala pisana druščina razigranih izletnikov vseh generacij, željna dogodivščin in spoznavanja širne domovine z drugačne perspektive. Izleü z muzejskim vlakom so postali že tradicionalni in če so se izletniki na poti po Sloveniji običajno podali v času praznika osamosvojitve, so letos nekoliko zamaknili datum. Občina Šmartno ob Paki, ki se organizacije loteva skupaj s tamkajšnjim turističnim društvom, je tokrat želela obeležiti tudi 115 let savinjske železnice in 750-letnico prve omembe farne cerkve sv. Martina v občini. Zanimanje izletnikov iz Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mozirja, Nazarja, z I.jubncga, iz Uič, Gornjega Grada in Žalca pa je bilo tolikšna, da so karte dobesedno razgrabili. Pa smo se neskončni kompoziciji vagonov pridružili tudi mi in se pustili popeljati najstarejši lokomotivi, kar jih vozi po naših tirih. Za pot do Rogatca in nazaj so neu tnidni kurjači v peč nametali okoli 3 tone premoga. Vclenjčani, na daleč jih je bilo mogoče prepoznati po rumenih majicah in kapicah, so se pri tem pošalili: »Si predstavljate, da bi ravno nam zmanjkalo premoga?« Pot Toliko Savinjčanov naenkrat zagotovo ni še nikoli bilo v Rogatcu. je bila predvsem zaradi prečudovitega razgleda na pozno poletno pokrajino kratkočasna in kot bi mignil smo prisopihali do Rogatca, kjer so nas s pesmijo in plesom pričakali člani folklorne skupine, prijazne domačinke pa so poskrbele, da smo si privezali dušo in se pripravili na nove izzive. Za nemoten sprehod po središču Rogatca je bilo treba angažirati kar prostovoljne gasilske sile, da so usmerjale promet, pot pa nas je vodila skozi trg proti lepo obnovljeni farni cerkvi in nato .'5e do dvorca Str-mol, 7. informacijami o zgodovini in /.animivosti kraja pa so ob tem postregle lokalne vo-dičke. Končno postajo sprehoda je predstavljal tamkajšnji muzej na prostem, kjer smo se prestavili za kar nekaj krepkih desetletij v preteklost in obdani s primerki obnovljene in oskrbovane podeželske arhitekture spoznavali stare običaje in obrti. Najbolj utrujeni pa so že posedli v blagodejno senčico, medtem ko so na mizo letele porcije golaža in le spretnosti ter urnosti gospodinj gre pripisati, da je bilo več kot 500 želodcev v hipu potolaženih. Pa rudi sicer so neutrudno skrbele, da mize in kozarci niso ostali prazni. »Veste, v naših krajih bi bil 10 že malodane greh,« se je pošalila ena od njih. S športnim spektaklom sta gledalcem postregli nogometni ekipi, sestavljeni iz poslancev in županov; v bele drese so se odeli Savinjčani, v rdečih pa so se razgibavali lokalni veljaki. Sopihanje po igrišču standardnih razsežnosti je pripeljalo do rezultata, ki se je prevesil na stran rdečih, pri tem je treba priznati, daje bila teža tako po kilogramih kot po »emšu« na strani belih. Poraz so prenesli športno, zato se je vzdušje na vlaku nazaj grede lahko le še stopnjevalo. Izletniki so si bili edini, da se je vse skupaj čisto prehitro končalo, pozabili pa niso niti na namige gostoljubnih Rogačanov, da bi želeli obisk vrnili in spoznati lepote Savinjske doline, morda ravno iz perspektive muzejskega vlaka. POLONA MASTNAK Foto: GAŠPER GOBEC Prava pravcata invazija Rogatca, kjer so izletnike pričakali člani folklorne skupine. -^- Št. 70 • 5. s V muzeju na prostem je poleg stare r 2006 - ia RiPORTAZA 101; 'm. Dobitnik dveh glavnih nagrad je letos odlični harmonikar Matjaž Polja nše k iz Kamnika, •IInI--jtIM ■••JllIrM!.' Ji. kU*. IHlI -l I. k ............ .............. ........■........ .....................jev, Drugič dvojni zmagovalec Zlate harmonike Na maratonskem tekmovanju zmagal Matjaž Poljanšek iz Kamnika, ljubljenec občinstva Matija Veninšek z Rečice ob Savinji Zlata harmonika Ljubeč-na 2006 je znova potrdila, da je vodilna tovrstna prireditev ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu, saj se lahko enakovredno kosa z mnogimi podobnimi »svetovnimi prvenstvi«. Po enajstih predtckmovanjih, na katerih je nastopilo 409 harmonikarjev, in treh predfinalih s 105 udeleženci se jih je v veliki finale uvrstilo 35 in 22 harmonikarjev veteranov. Maratonsko tekmovanje se je začelo v zgodnjih dopoldanskih urah v obnovljeni dvorani kulturnega doma na Ljubeč-ni in končalo v sobotnem večeru na ploščadi pred gasilskim domom na Ljubeč-ni. Tudi tokrat je finaliste spremljalo veliko družinskih članov, prijateljev in drugih ljubiteljev harmonike, srečali smo tudi nekatere znane har- monikarje s prejšnjih tekmovanj. Že dopoldne je prišel dvakratni zmagovalec omenjene prireditve (1998,1999) Primož Kelenc iz Gorišnice, ki je s seboj pripeljal mladega fanta, ki naj bi v naslednjih letih tudi nastopil v finalu. »Naj vidi, kako to izgleda, in pride ter osvoji pokal, kot sem ga jaz,« je dejal vedno nasmejani Primož, ki ima zdaj tudi svoj ansambel. Med obiskovalci je bil tudi eden trenutno najbolj popularnih slovenskih harmonikarjev Robert Goter iz Velenja, ki je fotografiral vsakega posameznika v finalu in pisno beležil oceno njegovega nastopa. Leta 1994 je na Zlati harmoniki osvojil nagrado občinstva, majoliko NT-RC. Hkrati je inovator, ki je »pogruntal« učenje liarmonik s pomočjo računalnika, kar bo tudi predstavil na sejmu v Celju. Gre za svetovni izum! Med mehom • Največ venčkov je za sodelujoče v finalu napisal Toni Sotošek s Senovega - za 2. starostno kategorijo osem in dva za 1. kategorijo, skupaj deset. Najbolj je izstopal ven-ček z naslovom Partizanska zgodba z odlomki partizanskih pesmi, ki ga je uspešno izvajal dvanajstletni Žan Bre-gar. • Mlada harmonikarka Nika Rutar, ki je osvojila zlato, je prišla iz Tolmina: stanuje v Rutarjevi ulici in je igrala na Rutarjevo harmoniko! • Na vseh dosedanjih Zlatih harmonikah se še ni zgodilo, da bi kateri od tekmovalcev odstopil med igranjem obvezne skladbe. To se je tokrat prvič zgodilo Martinu Percu iz Sevnice. Komisija je odstop ocenila kot dober, saj je bolje tako, kot da se izvajalec muči na odru. • Najmlajši udeleženec je bil Mitja Jeram iz Slapa ob Idrijci, ki je 18. julija dopolnil enajst let. Na Zlati harmoniki je bil prvič, v popoldanskem delu pa je navdušil z izvedbo še vedno popularne Marine. • Prvič je na Zlati harmoniki zaigral tudi Jure Zaje, vnuk znanega slovenskega glasbenika, žal že pokojnega Nika Zajca (z njegovim ansamblom sta prepevala Majda Korošec in Boris Kopitar). Za popoldanski nastop je izbral de-dijevo skladbo Ples komarjev Niko Zaje je vnuku Juretu kupil harmoniko nekaj mesecev pred svojo prezgodnjo smrtjo. Ljubečno je obiskal tudi Zoran Lupine iz Trsta (absolutni zmagovalec Zlate harmonike 1987}, ki je za finaliste napisal veliko venčkov. Iz Švice je prišel Andreas Vi-dečnik, ki se je v Zürichu rodil slovenskim staršem iz okolice Zreč in ima tudi svoj ansambel. Za nastop na Zlati harmoniki ga je navdušil slovenski prijatelj Jure Vučič, ki je na letošnji Zlati harmoniki osvojil zlato medaljo. Organizator je poskrbel za prijetno presenečenje, ko je na oder povabil domačina iz Tomaža pri Ljubečni, 77-letnega Jožeta Stepišni-ka. ki je izročil majoliko in čestital zmagovalcu med harmonikarji veterani Jožetu Dolencu. Jože Stepi-snikje namreč tisti harmonikar, ki je na prvi Zlati harmoniki prvi stopil na oder in zaigral prvo melodijo. Še vedno vitalni in veseli Jože Stepišnik je letos z ženo Marijo praznoval zlato poroko, štirje otroci pa so mu za darilo kupili novo harmoniko, na katero je na Ljubečni tudi odlično zaigral. Škoda, ker ni nastopil med veterani. V sobotnem revijalnem delu so se predstavili mlada pevka iz Šempetra v Savinjski dolini Anja Ropotar, ansambel Mladost, trio Rober iz Polj-čan in družina Ferme, še posebej pa je navdušil lanski svetovni prvak z diatonično Na 26. Zlati harmoniki je organizator podelil po 11 bronastih in srebrnih plaket ter kar 14 zlatih, ki so jih prejeli; Matjaž Štrasber-ger, Matic Štavar, Aleš Stropnik, Nika Rutar, San-di Ravbar, Lenart Oblak, Janez Lekše, Jure Vučič, Matija Veninšek, Matjaž Poljanšek, Kristina Pahor, Anže Osolnik, Uroš Hribar in Žan Bregar. Letos je v finalu nastopilo rekordno število hi hannoniko Andreas Oberleit-ncr iz Avstrije, ki je v petek zvečer nastopil na predstavi-ivi zgoščenke Jerneja Brile-ja in njegovih harmonikarjev na Planini pri Sevnici. Tako je bila po svoje letošnja 26. Zlata harmonika tudi mednarodna. Strokovna komisija - Zoran Kolin (predsednik), Tomaž Guček in Zmago Stih ter predstavnica Radia Slovenija Jasna Vidakovič - je odločila, da je najboljši Matjaž Poljanšek iz Kanmika, ki je osvojil dva najbolj laskava naslova: plaketo Avgusta Stanka in absolutnega zmagoval- ca. Tako je ponovil uspeh Jureta Cibra, ki mu je takšen podvig uspel leta 2000. Med enaindvajsetimi harmonikarji veterani je po osem harmonikarjev dobilo bronaste in srebrne medalje ter pet zlate: Jože Dolence, Ludvik Žiberna, Stanko Vrčkovnik (manjkal je samo na dveh Zlatih harmonikah) , Vinko Ušeničnik in Frane Lukman. Občinstvo seje tako kot lani odločilo za Matijo Veninš-ka z Rečice ob Savinji, ki je dobil nagrado medijskega po- krovitelja NT-RC, med enaindvajsetimi veterani (manjkal je lanski najboljši ljudski godec Anton Springer iz Novega mesta) pa je bil najboljši Jože Doleneciz Škofje Loke. Organizator KUD Ljubečna z vodilnima Janezom Šab-cem in Martinom Groskom se je tudi tokrat putiudil, da je finalno srečanje najboljših slovenskih harmonikarjev uspelo. Če bodo do priliodnje Zlate harmonike uspeli odpraviti nekaj pomanjkljivosti, bo prireditev naravnost vzorna. TONK VRABL Foto: GREGOR KATIC drugič zapored osvojil nagrado občinstva, majoliko M-RC (levo) in 2006, Jožeta Dolenca izŠkofje Loke (desno), št. 70 - 5. sentember 200S Piti 1 jSf. KULTURA 15 r'OKOlTl se imenujE ResIJevi uliDi > CElju tEČE mimo objektE« KIssia in Engrotuši. Od Ressla do Drobnica Prejšnji teden smo vas v tej rabriki vprašali, po kom se imenuje Resljeva ulica, ob kateri sta v Celju podjetje Klasje in uprava podjetja En-grotuš. Pravilno ste odgovorili vsi, ki ste zapisali, da je bil Josef Ressel gozdar, izumitelj ladijskega vijaka, gospodarstvenik. Josefa Ressla (pri nas ime pogosto sloveniino kot Reselj) in njegove zasluge si, zaradi časa in prostora v katerem je živel in delal, lastijo tako Celli kot tudi Slovenci, Avstrijci, Hrvati, Italijani in Nemci. Rodü seje vnemško-češki družini (oče Anton Hennan je bil sudetski Nemec, mama Marjana pa Čehinja), šolal in prvo zaposlitev je dobil na Spodnjem Avstrijskem, nato pa je živel in delal na Slovenskem, v Istri in Trslu. Po mačem kraju t naziji v Linzu s šolanju v dokončani gim-je Ressel vpi- Josef Ressel i topničarsko šolo v Češ-kihBudejovicah. Ker iz zdravstvenih razlogov ni mogel postati aktivni vojaK, je v letih 1812-13 nadaljeval z rednim študijem knjigovodstva, kmetijstva in farmacije ter z izrednim študijem mehanike, hidravlike in civilne arhitekture, v letih 1814-15 pa še z dveletnim študijem na gozdarski aka-demiji- Marca 1817 je bil imenovan za okrožnega gozdarja na državnem posestvu v Pleteijali na Dolenjskem, po štirih letih je postal ilirski gozdarski pod-mojster pri upravi državnih posesti v Ljubljani. Leta 1821 so ga poslaU v Trst, kjer je hitro napredoval v (primorskega) gozdarskega mojstra [1825).Vtej službi je ostal do leta 1832, ko so ga premestili kot višjega gozdarskega agenta v istrski Motovun. Znanje in izkušnje so mu pomagale, daje leta 1838 postal predstojnik mornariške gozdne agen-ture za Istro in Krk, ki je oskrbovala avstrijsko mornarico z ladjedelniškim lesom, v letih 1843-48 pa je bil tudi predstojnik vojaškega arzenala v Benetkah. Bil je izjemno izobražen in delaven mož. Spoznanja in vedenja je objavljal v številnih spisih. Med najtehtnejša Resslova znanstvena dela sodi v nemščini pisana razprava iz leta 1842, v kateri natančno predstavlja svoja videnja, kako ponovno načrtno pogozditi Istro. Razprava je predvidevala obnovo preko 132.000 ha opustošenih istrskih gozdov. Predlagal je številne izboljšave v poljedelstvu, čebelarstvu, živino- KUPON Motednik (w. ce .sik. si/domprojeklhtm Ime in priimek ........... Naslov........................... Kraj in poštna številka Ulica/stavba se imenuje po ki je bil ..................... reji in takrat aktualnem svi-logolstvu. Ressel je bil vsestranskiznans-tvenik in izumitelj. Izdelal je tudi načrteza namakanje egiptovskih ravnin z Nflom, načrte za izsuševanje obdonavskili logovpri Dunaju, regulacijo delte Neretve, beneških lagun. Ljubljanskega barja ... Načrti niso vsebovali samo tehničnih rešitev, ampak so bili podprti tudi s predvidenimi stroški in kalkulacijami rentabilnosti. Plod Resslovega raziskovanja so številni predmeti za vsakdanjo rabo (npr. brezsmradno stranišče), vojaški predmeti (netrzajnitop), kmetijski stroji (sejalnik), valjčne stiskalnice za grozdje, olje in sadje... Razvijal je merske naprave, izboljšal kompas in kronometer. V času gradnje prvih železnic (1830-40) je načrtoval železnice brez tirov in koles s pnevmatičnim pogonom, cestne avtomobile na paro, pa tudi naprave zaprenos informacij (npr. prenosni optični telegraf). Med ljudmi je najbolj znan po izumu ladijskega vijaka, s katerim je povsem spremenil morsko plovbo. Ladijski vijak, s katerim se je Ressel začel ukvarjati že leta 1812, je dobü svojo dokončno obliko kot izum med njegovim službovanjem na Slovenskem. Najprej ga je leta 1827 patentiral kot vodni vijak na podlagi Arhimedovega brezkončnega vijaka, in ga nato še večkrat izpopolnil. Leta 1851 ga je ponovno patentiral kot ladijski vijak na način ribjega repa. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Drobničeva ulica v Celju. Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Med pravilnimi odgovori smo tokrat izžrebali Ivano Kruleč iz Pečov-nika, ki bo po pošti prejela hišno navado Nove^ tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica a-lje. Odgovore pošljite do ponedeljka. 11. septembra, slov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pr Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o Josefu Resslu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Dva zanimiva glasbena večera v atriju Savinove hiše sta bila minuli konec tedna dva zanimiva glasbena večera, ki ju je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. V prvem večeru so z Glasbeno romanco v slikah z godalnim orkestrom Ad ci-botum poslušalcem predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, ki jo je dopolnjeval program novejših skladb tujih avtorjev. Glasbo sta spremljala ples in film, ki sta ga s kombinirano tehniko snemanja in fotografiranja ustvarila Ju- re Kravanja in Boris Goru-pič. Drugi večer pa je bil večer akustične glasbe. V uvodu se je predstavila skupina Alet-heia, ki je predstavila avtorske pesmi Danija Bedrača na svež in dorečen način. Prireditev je bila nekakšen miniaturni remake nekdanjih tradicionalnih festivalov akustične glasbe, ki so se dogajali v Žalcu v letih od 1979 do 1984. Kot je v uvodu povedal Dani Bedrač, ki v skupini igra kitaro, večer ni bü samo poklon zgodovinskemu spominu in nostalgiji. temveč želijo tovrstno dogajanje oživiti. V Žalcu sta nastopila še Veno Dolenc, pesnik, glasbenik, slikar in vodja nekdanje skupine Sedmina, ki je predstavil lastne skladbe ob spremljavi skupine Aletheia, in Klarisa Jo-vanovič, uveljavljena umetnica s področja ljudske glasbe, ki je ob tej priložnosti predstavila pesmi španskih Židov, spremljal pa jo je izraelski kitarist m skladatelj Dror Orgad. Oba večera sta bila posvečena prazniku občine in Mestne skupnosti Žalec. TT Danijel Bedrač. violistka Katja Žekar i Žovneških ne bo Iščejo nove pevce Za nocoj napovedana preds loga in pogovor z avtorjem n neški iz dežele, ki je ni v Gale umetnosti Celje odpadeta, so Zavoda za kulturne prireditvi Celeia Celje. avitev kata- Pevci Akademskega pevskega zbora Celje zstave Zov- vabijo vse, ki jih veseli zborovsko petje in riji sodobne so radi v prijetni družbi, da se oglasijo na sporočili iz avdiciji za nove pevce. Avdicija bo vsak po- ■ in turizem nedeljek in petek ob 19. uri na Srednji stro- BA kovni šoti v Celju. BA •-•VI Briljantina, stolp in vrtnica Predn nikin večei lije še zadnji Ve- st. 70 ■ 5. s letu, ko bo organizator, podjetje Fit media, tudi podelil nagrade sponzorjem, to je Friderikov stolp in Ve-nmikinu vrtnico. V četrtek ob 19,30 bo tako Šentjakobsko gledališče v Member 2006 - SLO Celje upnzorilo muzi-kal Briljantina, Kot je zapisano vgledališkem listu Šentjakobskega gledališča, Briljantina ni ljubezenska zgodba, ampak je zgodba o odraš- čanju, lake. Prv post vvayu vztrajala dolgih osem let. Leta 1978 so po gledališki predlogi posneli še film, Friderikov stolp za stalno sponzorsko sodelovanje na Veronikinih večerih bo prejel Aerodrom Ljubljana, Ve-ipa SKB ban- ana Broad- ka, OE Celje BA Rumeno-zeleni novi »junaki Vitranca« - Peričevi soigralci nemočni brez Lazarova in Gala strelci za CPL v finalu: Bru-raen 9 (2), Kokšarov 6, Gajič, Harbok, Sulic 4, Špoljarič, Špi-ler, Natek 3, Kozlina 2, Lesjak, Stojanovič 1. je spet prikupil, saj je prav vse povabil na pijačo v bližnji lokal. Zagreb v Radečah Najboljši vratar turnirja je bil Dušan Podpečan, za najboljšega igralca pa so izbrali Matjaža Brumna, ki je Fotexu nasul 9 golov, 7 iz igre. Zmaga je zelo dobrodošla, kajti vse bolj so se razširjale govorice o »padcu kvalitete«. V petek se bodo Celjani v Radečah pomerili z Zagrebom, dotedaj pa bodo ostali v Kranjski Gori, V Ceije seje vrnil športni direktor Slavko Ive-zič: »Proti Bologni smo odigrali pod svojo običajno ravnijo, a Italijani so kasneje namučili tudi Zagreb. Fotex ima moštvo, ki naj bi se borilo za evropski vrh. Mi smo odigrali najboljšo tekmo v novi sestavi. To je razveseljivo zaradi raznoraznih dejavnikov glede bližnje prihodnosti, tudi za dvig samozavesti. Privajanje na nove soigralce bo pri nas potekalo še nekaj časa, kar je razumljivo.« Go-razd Škof, ki je leta 2004 presenetljivo dobro nadomestil nenadkrilji-vega Periča, po poškodbi že vadi s polno močjo, torej brani na treningih, a ga še nočejo izpostavljati na tekmah, da bi se popolnoma pozdravu in da bi bil nared do lige prvakov. Ce se je izjemno uspešno po posegu dr. Matjaža Sajovlca vrnil Brumen, potem se bo tudi vselej s pozitivno energijo nabiti Škof... DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Na Hitovem turnirju prvakov v novi dvorani Vitranc v Kranjski Gori so rokomeUši Celja Pivovarne Laško osvojili prvo mesto, potem ko so imeli precej težav v polfinalu z neuveljavljeno Bologno (32:29; 16:17), tretjeuvrščeno ekipo italijanskega prvenstva, in ko so v finalu pomen-drali Fotex iz Veszprema, Izid boja za 1. mestojebil kar 40:28, celjska ladja je le zaplula s polno močjo, k visoki zmagi pa je pripomoglo tudi dejstvo, da so Madžari že pred odmorom ostali brez poškodovanega Kirl- la Lazarova, najboljšega strelca zadnje lige prvakov, in krožne^ napadalca Gyule Gala, ki sta ga izključila sodnika Repenšek in Požežnik, saj sta opazila umazan prekršek nad Sergejem Harbokom. Celjani so imeli gol naskoka, v 2. polčasu pa je pred vrata stopil Aljoša Rezar in v »Peričevem slogu« nanizal kar 14 obramb. Dejan Peric se je pred vrati Fotexa izkazal v polfinalu proti Zagrebu, še posebej, ko je po neodločenem izidu pri izvajanju sedemmetrovk obranil dva od treh strelov Hrvatom. Florijanom se W' - Optimistični start, a brez Levaniceve v ekipi Celeie Žalca se enajst dni pred začetkom nove rokometne sezone soočajo s težavami. Poškodovala se je namreč novinka Romana Levanič. Čeprav bodo v Žalcu štartali brez nje, je cilj tako kot lani uvrstitev od 2. do S. mesta. Oktobra jih čakajo tudi kvalifikacije za ligo prvakinj, njihove nasprotnice pa bodo skoraj zagotovo igralke hrvaške Podravke. Ekipo ZaJca so po lanski uspešni sezoni zapustüe Špela Cerar, Bilja-na Lakič in Petra Skočir, prišle pa so Petra Kobal iz Polja, Romana Levanič iz zagrebške Lokomotive, Jasminka Pilepič iz reškega Zameta ter igralke Celja Celjskih mesnin Ula Toplak, Annemarie Grčar, ki sta že bili v ekipi v prejšnji sezoni, in Zala Bojovič. «Za Špelo Cerar smo vedeli, da nas bo zapustila, saj je za nas predraga igralka. Tako smo poiskali zamenjavo pri Petri Kobal in Romani Levanič, ki pa se je na žalost poškodovala,« pravi žalski trener Aleš FUipčič. «Delamo pospešeno, treniramo dvakrat dnevno. Prijateljske tekme, za nami jih je približno deset, smo igrali večinoma s hrvaškimi ekipami. Moja ekipa je pred prvenstvom solidno pripravljena, res je, da nas tarejo poškodbe, vendar mislim, da bo vseeno vse v najlepšem redu.« Razpored uvoda v DP ni ugoden, saj bodo Žalčanke najprej gostovale na Ptuju pri ekipi, ki je letos zagotovo največji favorit za drugo mesto, potem pa bo na sporedu že lokalni derbi s Celjem Celjskimi mesninami. JASMINA ŽOHAR Dragan Gajič je bil najboljši celjski strelec : igre v dvorani Vitranc, Njegovo akcijo čin Carles Perez. Srebotni žogici do Najboljša slovenska teniška igralka, Velenjčanka Katarina Sre-botnik se je prvič v karieri uvrstila v tretji krog odprtega prvenstva Združenih držav Amerike, potem , ko je z 2:1 premagala Rusinjo Je-katerino Bičkovo. V šestnajstini finala pa je bila pred velikim skalpom, a sc ji po dramatičnem in izenačenem obračunu ni uspelo uvrstiti med 16 najboljših. Vnovič jo je premagala Američanka Lindsay Davenport, deseta nosilka tekmovanja, s 3:6, 6:3 in 7:6 (5). Prvi niz je Srebotnikova dobila po 29 minutah igre. V podobnem slogu je nadaljevala dvoboj in v drugem nizu povedla s 3:1. Za končno veliko zmago bi tako morala osvojiti le še tri igre, a je v nadaljevanju povsem popustila in bila slabša karv sedmih zaporednih igrah. To je pomenilo, da je drugi niz izgu bila s 6:3 in v tretjem zaostajala že: 2:0. A Katarini je uspel nov preohra in pri izidu 6:5 in 40:15 je imela dve žogici za zmago, ki pa ju, tudi zavoljo Monika Zupane med nastop Najboljš Na travniku pri Novem Kloštru konjenica Polzela pripravila tekm preg, ki je štelo za točke voznik, meddruštveno tekmovanje v spreti toplokrvnih in hladnokrvnih konj Skupaj je nastopilo 34 tekmovala tekmovalci iz Konjerejskega dništva C preg sta zmagala Andrej Pišek in Sat (KD Celje), v spretnostnem jahanji njem Lotta iz Malteške konjenice konj Sandi Glažar s konjem Djin mančnik s konjem Učenberg iz potekalo v okviru praznika Občine lo približno 500 gledalcev Šenfjulju še drugi ] JUTEKS JUTEKS d.d. Ložnlca 53/A, 3310 ŽALEC Nogometaši Šentjurja so v 4. krogu 3. SNL - vzhod še drugič zapored ugnali lokalnega tekmeca. Po Kovinarju iz Štor (1:0) je s 3:1 padla še ekipa Šmarja pri Jelšah. Za veselje domačih je že v 8. minuü poskrbel Venčeslav Novak, tik ob koncu prvega polčasa pa dvakrat Blaž Doli-nar, najprej iz igre in nato še iz najstrožje kazni. Vnadaljevanju so imeli domači še kar nekaj priložnosti, vendar jih niso izkoristili. So pa zato vsaj častni zadetek tik ob koncu dosegli gostje, za končnih 3:1 je zadel Boštjan Hemavs. Šentjurčani so bili z zmago seveda zadovoljni, optimistično zrejo naprej, najprej bodo skušali ugnati Dravograd, ki jih čaka v prihodnjem krogu. Tokrat je zmaga ostala v Štorah, nogometaši Kovinarja so bili namreč z 2:1 boljši od Palome. Štorovčani Št. 70 - 5. september 2006 - so premoč kronali že v pi-vem polčasu. ko sta zadela Matevž Čater in Andraž Timotej Klinar. enkrat so bili natančni tudi gostje. 3:0 že ob polčasu šentjurčani so tako kot pred tednom dni, ko je proti Kovinarju zadel Ismet Ekmečič, tudi tokrat prvi zadetek dosegli v 8. minuti. Strelec dveh zadetkov je bi! Blaž Dolinar: «Prikazali smo svojo značilno igro, ki nas letos krasi. Nadgradili smo jo s tremi zadetki, v drugem polčasu sicer nekoliko popustili in dopustili, da so nam gostje ob koncu zabili gol. vendar štejejo točke, igra se pozabi. Pred tekmo so za manjše favorite veljali Šmarčani, saj so bili tretji na lestvici. Toda sezona se je šele začela, pred nami je še veliko tekem in upam, da bomo na koncu mi pred njimi.« V nadaljevanju so imeli Šentjiir-čani znova premoč na igrišču, a tega niso znali kronati še s kakšnim zadetkom. Eden najizkušencjših igralcev v ekipi Šmarja Primož Kidrič je po srečanju povedal: «Čestitam ekipi Šentjurja, ki je prikazala zelo dobro igro, predvsem v prvem polčasu, ko nam je zabila tri zadetke. Naš cilj je še vedno sredina lestvice oziroma da si čimprej zagotovimo obstanek v ligi. V naslednjem krogu nas čaka še ena težka tekma. Vemo. da so bili Štorovčani lani v igri za drugo ligo, vendar so imeli smolo, da je bila v tretji ligi takrat tudi Mura. Igrali bomo seveda na zmago, kdo je boljši, bo pokazala tekma.« Lokalni derbi med Šmarjem iii Kovinarjem bo v nedeljo ob 16.30, dan prej se bodo Šentjurčani pomerili z Dravo- kova dve senzacije Katarina Srebotnik nikakor n ključka do ožjega vrha si odličnih serasov tekmice, ni izkoristila. Podaljšana igra je ponudila novo dramo. Katarina je zaostajala že s 6:3, znižala na 6:5, nato pa po natanko dveh urah igre dokončno klonila. DS i Celjani / Založah pri Polzeli je Malteška »vanje v spretnostni vožnji dvov-leta Konjeniške zveze Slovenije, ostnem jahanju in galopsko dirko ■, pri Čemer so imeli največ uspeha Ije. V tekini spretnostne vožnje dvov-di Glažar s konjema Djino in Cigaro bila najboljša Monika Zupane s ko-zela, v galopski dirki hladnokrvnih ri toplokrvnih konjih pa Dušan Ir-■ečke konjenice. Tekmovanje, ki je >la, si je v sončnem vremenu ogleda- TONE TAVČAR Načrt je zgornji del lestvice Košarkarice Kozmetike Afrodite se vneto pripravljajo pod strokovnim vodstvom Priprave na novo sezono so začele tudi igralke Kozmetike Afrodite iz Rogaške Slatine, ki bodo zaigrale v prvi državni Ugi. Klub z istim imenom (zdaj je to KD Janina, ki nosi pri članicah ime sponzorja) je do leta 1995 igral v prvi državni ligi in nato ugasnil, zdaj pa se po enajstih letih vrača na sceno. Trener Milan Bastašič ni ničesar prepustil naključju, dodobra je okrepil ekipo - tudi zaradi nerazumljive odločitve Košarkarske zveze Slovenije, da lahko v članski konkurenci igrajo le tri kadetinje ali mlajše igralke. Ker je bil vzrok za ustanovitev članske ekipe odličen rezultat mlajših kategorij KD Janina v nekaj zadnjili sezonah, so igralke večinoma še premlade za nastopanje v članski konkurenci. A Bastašič ni izgubljal časa. Že lani je v Rogaško Slatino pripeljal kot svojo pomočnico Julijo Perlič, nekdanjo igralko celjskega Merkurja, ki se je reakti-virala, potem ko se je preselila v te kraje. Nato je h košarki vniii prav tako nekdanjo igralko Merkurja Matejo Knez, s čimer je osnovo ob domaČih mladih igralkah že imel. Sodelovanje z Merkurjem A ambiciozni Bastašič se ni ustavil. V klub je vrnil domačinko Matejo Baloh, ki je igrala v Slovenskih Konjicah, in nato izkorisül sodelovanje s celjskim Merkurjem. Bastašič je bil namreč nekoč trener v tem klubu, s katerim je ostal v odličnih odnosih. Zato sta se obe upravi hitro dogovorili o sodelovanju, tako da bodo nekatere kadetinje Janine igrale za Merkur v novi sezoni v kadetski ligi, medtem ko so iz Celja na posodo v Kozmetiko Afrodito prišle Živa Zdol-šek, Ana Pliberšek, Eva Grm, Anja Lesjak in kot zadnja Sandra Bukvi-č, sicer soproga trenerja Celjank Dra-gomirja Bukviča. Iz Šmarja pri Jelšah je Bastašič pripeljal še Katjo Stra-šek in Tjašo Kampoš ter tako izpopolnil ekipo, ki bo do začetka prvenstva vadila v Rogaški Slatim na zunanjih igriščih in v lastni dvorani Janina, kjer ima odlične pogoje. Prvič se bo domačim gledalcem predstavila 12. septembra, ko bo gostila državne prvakinje iz Celja. Košarkarice Sposobni za zgornjo polovico Milan Bastašič je ob prvem treningu povedal: »Sestavili smo zelo solidno ekipo, ki bi lahko izpolnila naš načrt. Ta je uvrstitev v zgornjo polovico lestvice ter s tem tudi v razigravanje za naslov prvakinj. To nam namreč prinaša neposreden obstanek v ligi, kar je tudi osnovni cilj prve sezone, pri čemer sem prepričan, da bomo prava popestritev lige. Želimo si, da bi igrali hitro, atraktivno košarko in s tem privabili gledalce v dvorano. Prepričan sem, da si Rogaška Slatina želi in zasluži dobro žensko košarko, kakršno smo pred več kot desetietjem že imeli. Spomnili se boste, da je bila takratna osnova članske ekipe generacija, ki je leta 1980 osvojila naslov slovenskih prvakinj pri pionirkah, : trenerjem Milanom Bastašičem medtem ko tokratno osnovo predstavljata, čeprav še nekoliko v ozadju, dve generaciji, ki sta osvojili dva naslova prvaka ŠKL ier še nekaj naslovov pri mlajših kategorijah- Bazen od Šentjurja do Rogaške Slatine in Slovenskih ' Konjic je zelo bogat z nadaijenimi dekleti za ta šport. To moramo znati izkoristiti. Če bomo pri tem imeli še takšno pomoč celjskih državnih prvakinj, kot jo imamo zdaj, potem lahko Rogaško Slatino v ženski košarki kmalu vrnemo na položaje, na katerih je v omenjenih zlatih letih že bila. S tem mislim med najboljše tri slovenske klube. Če bo razumevanje okolja dovolj dobro in tudi ekonomsko podprto, nam vsekakor lahko uspe, zato je ta naša piva sezona samo korak do želenega cilja.« JANEZ TERBOVC lokalni derbi Uvrstitev v I.A-ligo! Kljub temu, da se prvenstvo v 1. B slovenski košarkarski ligi začne lele 14. oktobra, se Hopsi s Polzele že pripravljajo. Novi trener Hopsov Boštjan Kuhar bo priprave opravil na Polzeli in v bližnji okolici, V tem obdobju bodo Hopsi skušali odigrati čim več prijateljskih lekem. Moštvo je okrepljeno s štirimi novimi igralci. Cilj je visok, uvrstitev v 1. A slovensko ligo! TONE TAVČAR g 1 N K k g t ke. čeprav vemo. da je bil Dravo-id še lani drugoligaš in o njem vemo veliko. Dobro poznam svo-fante, so dobro nogometno pod-vani in na tekmo gremo samo s zitivnimi mislimi,« pravi trener Igralec Šentjurja Damjan Ro-ih. JASMINA ZOHAR . - 1] m. .-,^1. \ R k 1 Izidi 4. kroga 3. SNL; Novi člani Hopsov z leve proti desni so Boštjan Štraus. Banijel Vi Peter Jovanovič. n MA KRATKO Polavderjevi srebro Vinkovci: Judoistka celjskega Sankakuja Lucija Polavder je na svetovnem vojaškem prvenstvu na Hrvaškem osvojila srebrno medalj o v kategoriji nad 78 kilo^amov, potem ko je v finalu klonila proti kitajski predstavnici. Urška Zol-nir se tokrat ni uspela prebiti na zmagovalni oder med posameznicami, zato pa je s Polavderjevo in Ljubljančanko RaŠo Srako osvojila elapni bron. Izčrpana, a še na rekord Padova: Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu v Italiji na zadnji tekmi letošnje serije EAA v teku na 800 m zasedla Šesto mesto (2:01,68). Zmagalaje svetovna prvakinja Kubanka Zulia Ca-latayud (1:59.55). »Že po prvih 200 metrih sem imela občutek, kot da bi imela na nogah uteži. Pozna se mi naporna serija petih tekem v dveh tednih ter poti nanje. Veseli pa me, da sem kljub nepopolni vadbi zaradi poškodbe in operacije v začetku sezone zdržala ritem do konca ter da sem ostala zdrava. Čaka me še finale slovenske velike nagrade v Celju, kjer bom skušala izboljšati slovenski rekord na eno miljo, dotlej pa slaba dva tedna priprav na ta nastop,« je povedala Ce-plakova. Na celjskem mitingu, ki bo v sredo, 13. novembra, bo naskakovala rekordno znamko, ki jo je postavila Helena Javor-nik. Zadnji v Grenoblu Velenje: Rokometaši velenjskega Gorenja so francosko turnejo začeli s tekmo v Parizu z Ivryjem, ki se je končala s 33:33 (Baškin 8, Mlakar'5, Vukovič, Sovič 4. Bedekovič 3). Nato so sodelovali na turnirju v Grenoblu, kjer jih je v poifinalu premagal kasnejši končni zmagovalec Monpelher s 33:27 (Baškin 7, J. Dobelšek 6, Mlakar 3). V boju za 3. mesto je Gorenje izgubilo še z B-selekcijo Tunizije s 30:27 (Bedekovič, Sirk 5, Baškin 4, Kavaš, Mlakar 3). Borut Piaskan, pomočnik trenerja Lar-sa Waltherja, je priznal, da strokovno vodstvo trenutno ne ve, kje je moštvo glede pripravlje-nosri v primerjavi s slovenskimi tekmeci, saj je doslej igralo večinoma prori tujim klubom: »Vsekakor imamo še 14 dni časa za stopnjevanje forme do začetka državnega prvenstva. V Franciji smo z vrhunsko igro nadi-grah Ivry, tudi prvi polčas prori Montpellierju je bil odličen, preostalih odigranih 90 minut pa povsem drugačnih!« Kra0e!j končal na sedmem mestu Bern: Na zadnji letošnji dirki svetovnega prvenstva v motokro-su razreda MX3 v švicarskem Rog-genburgu je slovenski dirkač Sašo Kragelj iz Avto-moto društva Feroda Celje osvojil peto mesto, skupno pa je sezono končal na sedmem. Na zadnji dirki je zmagal domačin Marc Ristori, prvak pa je postal Francoz Yves Demaria. Kragelj je tekmoval prav na vseh letošnjih dirkah in je vselej dosegal uvrstitve med najboljšo pet-najsterico. (DŠ) Št. 70 • 5. september 2006 NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA Kupujejo ugodno s kartico NT Ceneje pridejo do i knjig, kijih izdaja NT&RC VEDO VEČ Inugo brezplačno čestitko na Radiu Ce^e in tri brezplačne male oglase IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika K. Reportaža 19 Staneta (latja sta spremljala sin David s kolesom in žena Danica v avtomobilu, ki na cilju ni mogla skriti solz sreče in olajšanja. Drugouvrščeni Jiri Krejci si ogleduje svoja ežuljena stopala, Tretji je bil Nemec Tersten Benig, Krasno vreme za rekordno trumo sodelujočih Novomeščan Stane Ilar obranil lansko zmago od Celja do Logarske doline - Od Luč krenilo »vse živo« 75 kiUinicti sko progo jc drugk Zdiuiretl najhttro)« pretekel NovomoACan SUtte Ilar (S;4n.l7), Cfli.i .linia Krojcija je iiRn.il /d dulircfitin inmtite. licMn po hil Nemec loislen Bonig, deich BT.ivk>vidn n.iny Smodiš se ne da /.nwgov.di i na kraiSih proR,ih so hili^i.' Siihji iz Tol- ^1,1 (4. N.iMÄa Robnik - (.die.. Ve^iiid in N-let^Sajevpi 1. ^Stöiiskihlbphf^d t>lie).n3 12 fciktineiiuv uhlumi^ hdJikii f»in,.i 1/ Fo'-loini- Ik k?nj Itobnil. liiCf^^ ifan« cu/ii (.Pl{<) m Robert Sm.ik fji RihiiuWS Inniinhial \i>lfHHcl naa" KiUimeitfiv / Liifb:«' ga-jer Mojca i Suzan,.! /jvsek - Mnarmo T Hn 4 Mirta C ii^ar in n.inii.in Slapnik StijJicwice m r kilonitfti@SiC|? iti^» lonii poiimfo "ili^-rairrantSmoai-^if-wUiti iv iiihI\ The tiT, /awo H putiuiHifal mdiii kn 11 lv Prcilscdnik I )ružttf«.maratoncev in puhadnikuv Simonie u ti Jui dru pioi fictekd (ckMno luiso \ Mihntn /iif" tr.ii [1.1 si' je poča.si ponukal po iiiin in nadzoroval (iogodkc; "Mvan su tekle zek) dobro. NSi ene pripombe tiismo dobili oil pobudnikov oziroma !ek>ičev. Vtisi so odlic'iii. svoje |i? seveda dodalo \reiiie Res po le di st bomo s jiiulsfivriiki Slovinske \oi>ki.iiK)ralidugtnoiili kiksuoho tevdopohodiiiko, i/luč< / nuni se-h; s'trniial p^^vedsedniktirnstva Ivan/aberl. Organi/3I0111 sogii 1)1 iib/dijvm^kiälii/'bipi\^'l|i polivi Im nC-iitulnibkn ekipo lucski s&iwkom Auibrti^om Zmat^ovalec Stane Ilar fina leulj ze vso maratonsko mel": »Začel seiTiia%) pH^si. s tSyjiim.tympt)«!, da sem trosil k' m.iscobo m di s«i! hi iiifl«Kngt|,^Ktt cas le hßW-,^^^ ^.g^^-moL^neise ko ritem'i»Sff Niso« najbdje at- mijiki iomi^retip ni «?tanetd iiarberj.i, ki oseriiKi •Taliko-Ba^iiohi ' tuni Misfim/tki lo ne tn'^Wa Vyf^ te?,iva." ic ^t sanioaavewno Pöi^avil jH) prepnolira ztii^h"^' . ■ ,Ä!«l!sk! intialon y Mijziiii se ottsiei iiiitiuiie po jyrivokiein ^^ ml. I -I «tnibkevoiski'lj<;^wiu&e{amt«pp[dGvU|uoliDyiii, kiipim. Plačilo v golovini. Telefon 041 672-374. 62»7 ODDAM ŽALEC-conler, eddomo pisarniški preslor, 25 m', mesečne nejemnine 200 EUR/ 47.92B,0DSIIin,o5lovniprBler60ni", s»nl>.na,s.ras.oallpedobn.dei.f nosi. «osečnn nniemninn 720 EUR/ l72.S40,10SII-Ielelon 041318-125, P,P Nepremičnine, ll.b,o.n23/n Cello. CEUE-ton TEUCO simontalke, bto|o 8 mesecev, težko 550 kg, ptodomolelefon 031 768-175. 5444 PRASKE težke od 20 do 80 kg, prodom, lelefo. 041 797-052. sms MENJAM IE1IČR0,200kg,men|omiobreioteliro. Ielele.0415BMIl6. 6452 i. 0,80 em Sil OOHAČkos niik.prostom10Sm",toi.S,i,.rn, k.l,inininsnnit.ni.shmmta,meseč.o nniemnino 1.050 E0R/251.622Sfr.^ IfiFon 041 368-625, P^P N6pr6nii(ninfi, Dobrova 23/fl Celje. NA ljubljanski cesti 66 a v Celiuoddomo poslovne prostore. Telefon 041 775-315. POSlOVHCkkladiščne prostore, novogrod-nja, 400 m', v bližini Rogaške Slatine, dojemvnajem.Telefon (03) 5824-281, 041992-701. 5467 mmia PRODAM PREBOLD, okolica, prodorno več novih sto-nevanj s parkirnim mosfom, vsi priključki, vseljfva takoj. Informacije no www.pgp-nepreniicnine.com, PgP Ne-premičnine, Dobrova 23 a, Celje. n iiflkupinizaBotovino,Telefon041 352-267. 5297 ENOSOBNOstanovanjesteraso, relacija Pe-1rovče4(asaze, oddom v nojem. Telefon 041961-882. 2549 OPRENIA PRODAM POHIŠTVO za spalnico in dnevno sobo, pro-dam.Telefon 041813-860. S4S5 NOVO spalnico, dnevno sobo in kuhinjo, prodam. Vse informacije po telefonu 041 876-316. 5460 REGAL in sedežno garnituro za dnevno sobo,prodom.Telefcn 041 693-692. 5530 DVA barvna televizorja znamke Philips, staro 2 meseca, prodom. Telefon 041 876-316. 5460 IMMJMI PRODAM BIKCA simentako, 180 kg,prodom.Telefon 5772-362. 5490 PRAŠIČE, 80-120 kg, prodom. Telefon 041 708-154. p SIVEGA edroslena osla prodamo. Telefon (03)5443491. 5467 KOBILO - (tilsino prodorno po zelo ugodni cenLTelefon031 783-636. 5451 BIKCA simentolca, storego 4 mesece, prodamo. Telefon 031646-047. 5449 SEATcordobavario, karavan l.9sdi, letnik 2001 in avto prikolico no letnozovoro, prodom-Telefon 041 876-316. 5442 INVALIDSKIvozičekskutef, prodam. Plačilo podogovoru. Telefon 031 539-716. KMETIJSKI üiüiAajiiii PRODAM prodam.Telefon (03) 5774-133. 5474 HALE silažne, okrogle, velike, balitetne, pradom.Telefon040524-780. 5468 GROZDJE, belo in rdeče in vino, ugodno prodani.Telefon041 382-735. 5520 ŽE KITNA posredovalnica Zaupanje posreduje za vso starostno obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319,031 505-495. Leopold Grešnik $. p.. Dolenjo vas 85, Pfebold. n 55-LETNi Drago bi lod spoznal žensko do 55 let, resno, iskreno in pošteno. Javijo noj5esonioresne.Telefon051 363-576. IŠČEM žensko, brez obveznosti, staro od 45 do 55 let za skupno življenje. Telefon 041 746-892. Š1026 STAKEJŠI moški išče starejšo vdovo žensko z monjšo kmetijo, do bi prišel živet k njej. Ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro:OBOJESIRANSKAPOMOČ. ssos ZAPOSLITEV NUDIMO pošteno delo za pošleno plačilo. Demon s. p., Parižlje 145 o, Broslovče, telefon (03) 7050-800,040431-561. GOSTIŠČE Jana Zaleznik s.p., Križevci 1, Stranice, zoposh dekle za strežbo.Tele-fon 041 748-905. p PARKETARNAJnger,Proseni5ko 14, zaposli 2delQvcoza delo na lesnoobdelovolnih strojih in žensko za delo za tekočim trokom. Pogoj: spretnost. Infonnacije po telefonu 041654430 oli osebno od 7. PRODAM STISKALNICI 30 in 801, ovna, jagnjeto ter nož za ročno rezanje travne silože, pro-dam.Telefon031 731-350. liois ENORGČNO sanitarno armaturo Armal -dolgi izliv (kombinirana), ugodno pro-dani.Telefon03U30-838. 5506 GUMI voz, zavore spredoj in zadaj, prodam ali menjam za tele ali prašiča. Telefon 03! 327-065. 5495 MOTOR skulerBaotion, star I mesec, 1 leto garancije, nlorm, dnijinec, obs, kotali-zalor, prodam za 220.000 SIT, otroški voziček,lleto star zalS.OOO SIT,televizor Gorenje, ekran 54, star 10 let, za 6.000 SIT, vinogradniške kodi 500 in 2501, za 10.000 SIT, vhodne stopnice, dolžine 3,16 m in širine 65 cm, za 30.000 SIT, hladilnik Zanussi, star 3 leto, vi^ne 85 cm, širina 55 on, globina 60 cm, prodam za 30,000 SIT. Telefon 031 896-340. 5471 RABUENOpeč,toplotni kotel pas, drva, olje in gorilec z opremo, prodam. Telefon 031 5707-375. Ž54i DVE gorski kolesi, ugodno prodam.Telefon 041 763^46. L1C09 RAZNO okovjezo mizarske storitve (za dina, vrata...), prodom. Telefon 041 451-606. l1005 SILAŽNO koruzo na povreini «a 3 ho in kloftrska drvn, prodam. Telefon 041 649414. S1025 MEŠANA drva (4 m') in cisterno z 2001 kurilnego olja, prodam. Telefon 041 876-316. 5460 DVE bombi (kiuk in plin) in 2 kosilnici ter eno motorno žogo, prodom. Telefon 041 876-316. 5480 MOŠKO kolo, znamke Rog, rdeče barve, ugodno prodam.Telefon 041 717-902. 5448 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre SLAVICE TUCHTER iz Tmovelj pri Celju se iskreno zafivaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ler sosedom za pomoč. Hvala g. župnitai, govorniku Dušanu, Dializnemu centru, zdravniški ekipi ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli. Žalujoča n 11 brat V SPOMIN 9. septembra 2006 bo minilo eno leto, karnasje v 17. ietuvpromel-ni iiesreči zapustil naš edini sin DARKO BLAGOJEVIČ Zafivaljujemo se vsem, ki prinašate cvetje in sveče in z lepo mislijo postojite pri njegovem mnogo prezgodnjem grobu. Neutolažljiva ali in mamica nas je tragično zapustil naš prijatelj VLADO PERKOVIČ vsestranski športnik iz Celja. Od njega se bomo poslovili v sredo, 6. septembra 2006, ob 14.30 na Mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 10. ure napi ej v mrliški vežici številka 3. Maša za pokojnega bo 1 uro po pogrebu v farni cerkvi v Celju. Cvetje hvaležno odklanjamo r korist fundacije vzdrževanja njegovega groba i ohranjanje spomina. PRUATEUl Celje, 5. september 2006 ZAPOSUMO voznika c in e kategorije, za prevoze na relaciji Slovenijo - Madžarsko - Slovenijo. Telefon 041 707-828, Greto Pašnik s.p., Ivenco 30, Vojnik. r VOZNIKA komiona c, e kategorije za prevoze po Sloveniji, zaposlimo. Telefon 041 639-533, fajdigaJoze5.p.,Drešinjn vos 48,Petrovče. 5448 ŠIVlUO z izkušnjomi za samostojno in kreativno delo zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov Qick-šiviljsWaRutik, Španlvon, Gosposko 16, Celje. •mlin za ročni 23m00 al (97.60«! ■posoda za vino in« 20 mOOiit 187,58 rol _.pwkadJSDlSmiMaiaMleBl tob pna 14.8128 5?69fl,0S al 1218,87«] "•pretnazzalesStoll2490,aiwH1.39w] PROSIM žensko, ki mijevtrgovini Čeveljček po pomoti vzelo dežnik, da mi ga vrne proti nagradi. Pokliče noj na telefon 031 600-630. 5477 roSEL-zelo dobro vpeljano dščenjeobjek-tovoddam.Telefon041 876-316.5460 Ostala je praznina, ki zelo boli. Še večja bolefina, ker zelo trpela ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama in stara mama MARIJA PONDELAK rojena Lorger iz Babiie Gore 17 (7.12. 1931-25. 8.2006) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste jo pospreinih na njeni zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Ivanu Smrekarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, pogrebni službi Gekott, Al-pos-Alu in kolektivu Dinos Celje. Še posebej hvala Bojani, Jožetu in Petru za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: mož Anton, sin Tone, hčerki Gizela in Brigita ter vnuki Erik, Ttja, Nika in Sara Kako boli in duša trpi, ko ad bolezni usihajo življenjske moči, veš n in uemo vsi, ki smo bili nb tebi zadnje trpeče dni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. ostala je praznina in večna bolečina, ki vsak dan bolj boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi Ijtibega moža, očeta, starega očeta in pradedka JOŽETA VINDERJA iz Velike Pirešice (7.2.1929-28.8.2006) se iskreno zahvaijujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste p v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam v najtežjih irenutllje; j markeüngu, strateško na- Kljtičavničar Prodajal ec vodj a vptsmka; do 5. ije; do 8. 9. 2006; Manpo- tiik gradbene mehiinizu- izdelava ventila prodajah ;c v tehnif :ni trgovini. Okroži 10 sodišče v Celju Okrajno J.Ü., Podružnica Celje, St.v cije čavračarska dela; : do a. 9. 2006; strankam sodišč. ; Celje. Prešernova ulica 22, netova ullca 4, 3000 Celje; iik TGM; do 16. 9. 2006; Napret Vekoslav - ključavnlčars- in prodaja !■ :delkov, del. 3000 C nčnik 11; do 5. 9. 2006; Trbovc Darko s.p., Cradbena me- plovodnih nap.. }lju; vloge sodt li zapi.5nikar; do 5 . 9.2006; Okrožno sodišče v Celju, Prešer- hanizac ija. Huda Jama 18, 3270 Hohkrautova ulic a 1, 3000 Celic. Trenkwaldt •r d.0.0.. SI Okroži 10 sodišče v Celji 1, PreSer- ilica 22. 3000 Celje. Laško. Oblikovalec kovin 2000 Mari t. 9. 2006; ilica 22, 3000 Cel Dipi 1. ekonomist (vs) Vozn ik avtomehnnik ovodne opreme Leskoškova vodj avpi.snika,pravos otini sve- v proizvodnji in r la terenu; do 14. 9 e. 1000 L jubliana.' :; do 5. 9. 2006; Okroži 10 sodišče v Celju.'prešer- 2006; T LS d.o.o., Trubarjeva uli- 9. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko Kuhar sodišči ; v Celju, Prešern. ilica 22, 3000 Celje. >70 Ijško. Podružnica Ce- 00 Celje. Unh f. dipl. pravnik Kuha Ije, Ulica XIV div lzije 6, 3000 Ce- 9. 2006; Delta 2000 Zdravstveni tehnik kovni sodelavec, višji pra- ;torit\'e. Po- Ilcinska sestra; c ll svetovalec; do 5. 9. 2006; 2006; Z upaačič Milan s.p., Pivni- Orodjar horska ulic a 5, 3000 2006; Contraco - Špesov dom Voj- Okioži 10 sodišče v Celju Okrajno ca Pačn ik, Aškerčev trg 10, 3270 orodjar, iščemi .o.,CestavTomaž sodišči ; Celje. Prešernova uhca22. Uško. nesljive osebe za pohranje in ob- strežba 1 Vojnik 3000 C Računalniški tehnik delovanje plastike; d Manpuwer d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje. Klepar-krovec kiepar-krovec; do 8. 9. 2Ü06; Robačor Ivan s.p.. Domo linal, UUca bratov Jančarjev 11, 3212 Vojnlk. Strojnik ževanje gradbenih strojev, delo na gradbiščih, druge naloge; do 8. 9. 2006; Manpower d.o.o., Podniž-nica Celje, Stanetova ulica 4,3000 monter vodovodnih in plinskih Adecco h.r. Kadrovsko sveti d.o.o.. Podružnica Celie, Ulli divizije 6, 3000 Celje; elekirikar energetik, delo illkal- I. 2006; Deltč stvo in storitve. Pohorska uli- 3ÜÜÜ Celje; aiakar; do 5. 9. 2006; Druš-moiorlstov in kamplstov, Uli-. Celjske čele 29, 3230 Šent- oraoč pri strežbi pijač; do 8. do 5. 9. 2006; Podružnica Cera 4, 3000 Celje; d.o.o.. Podružnica Celie, S va ulica 4, 3000 Celje. Elektrotehnik polaganjckablov, spajanji Inž. strojništva vodja proizvodnje, planiranje in (nntrola dela v proizvodnji, koor-Jinacija dela, nadzor nad izvaja- hero ranje vodja programa prodaje vo: do 12. 9. 2006; Avlo Celje d. Poslovna enota Celje. Ipavčeva i ca 21, 3000 Celje; vodja prograc spremljanje zakonodaje in aplikacija v prakso, priprava različnih pogodb, sodelovanje pn' javnih naročilih, pri delovno pravnih vprašanjih; do 12. 9. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova tilica 5, 3000 Celje: spoznavanje zakonodaje in a-pllkacija v prakso, priprava različnih pogodb, sodclovanjcprl javnih vprašanjih, pripravnik; do 12. 9. 2006; Splošna bolnišnica Celje. Oblakova ulica 5. 3000 Ce- Dipl. , oslovna 2006; en. skladiš-da zlaganje, prebiranje in nabiranio blaga, dc-lozviličarjem.doS 9.2006;Man-power d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; proizvodni delavci: delo v večji proizvodnji, delu s »troji, razrez PVC profilov, razrez železne ojačitve, varjenje P\'C profilov, okova-nje kril. vijačenje železne ojačitve, vrtanje PVC profila; do 5. 9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. <:delkov in polizdel- Manpower ružmca Celje, Staneto-3000 Celje; i električne napeljave, sistemov, razdelilcev ter JI napeljav . 2006; f enota ( 3000 C •o celje d 1 Celje-Medl renu; do 8. 9. 2006; I 1.0.0., Podružnica Celji ^a ulica 4, 3000 Celje. Elektromonter anpoi Kanalizacija d Celje. mon s.p., Elektro klima Stagoj, A Elekiroinilalaler ■ elektro instalacij ska dela na K sistemu, priklopi in odklopi in d go po sistemizaciji dela; do 5 2006; Hektro Tunišek d.o.o., f riborska cesta 86, 3000 Celje Kerum pola! 2006; ' e kera like; > dljlv in predan delu, delo bi obsegalo pomoč pri izdelavi reklam- montažo Izdelkov; do 8. 9. 2006; Manpower d.o.o., Podnižnica Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje. Gradbeni delovodja vodja sradbišča;do 30.9.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Želc7x-u-ska cesta 9. 3220 Što- Gradbeni tehnik ■41 komeniidno de-vodja programa za gospodar- Ijiidi. konrro n^log in ostak komercialist (vsš) ambiciozne in zmage željne kandidate, ki imajo močno razvito pod-ictniško žilico, jim prodaja storitev pomeni izziv, so pripravljeni v Dli Vojnik patronažna služba; do 12.9.2006; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5. 3000 Celje; izvajanj e zdravstvene nege v negovalni enoti; do 5. 9. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica S, 3000 Celje. üoktvr medicine specialist splošne medicine zdravnilc specialist družinske medicine ali zdravnik speclalizant družinske medic' ' ' avlliščeLaSko d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Inž. grafičarstva komercialist, do 19. 9. 2006; Radeče papir muflon d.o.o., Titova uUca 99, 1433 Radeče. Uipl. fizioterapevt (vs) iiziolerapevt, pripravnik; do 12. 9. 2006; Zdravilišče Laško d.d., Zdravili-ška cesta 4, 3270 USko. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji, delo v e. Stane i ulica' Jffvni v, do 8. 2006; Prodajalec prodajalec na terenu; do 8. 9. 2006; Srnovršnik Barbara s.p., Demon, Parižlje 145, 3314 Braslovče. Srednja poklicna izobrazba natakar; do 23. ? ------ b Savii Wzka 2 2 Reči- nsko d 2006; 1 kretarka general o 10. 9. 2006; Caji 42. 3000 C UPRAVNA ENOTA LAŠKO Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delili; t 10. 9. 2006; Urankar Pavle s.f Gradbene izolacijelnkrovstvo,P na grad S, 3270 Laško. »fsfca izobrazba UPRAVNA ENOTA StOVENSKt KONJICE Pomožni delavec d.d. Zreče, 3214 Zreče. Oblikova kleparska del.' reh; do 8. 9. 2 o. Loče, Žiče računalnikom, a •la; do 5. 9. 200i izniške storit\¥ d pomoč pr ■trežbi mje dela v'pisarni ca 25, 3212 Vojnik. Št. 70 ■ 5. september 2006 Radečah Deržič aMopark in part-1., Bar Old pub, Starograj- Avtoklepar avtokleparsl 2006; Fndau 7 mm: m: mRZADELA 31 - Avtomehanik mehanik ionetijske ali grabene mehanizacije; do 6. 9. 2006; Klas d.o.o.. Tepanfe 71, 3210 Slovenske Konjice; ličar gradbene in kmetijske mehanizacije; do 6. 9. 20Ü6; Klas ske Konj kules, osebnih avtomobilov, tovoi njakov; do 8. 9. 2006; Kmetijski gozdarska zadruga, Oplotniška a sta 1, 321Ü Slovenske Konjice. Hlekrrikar energeiik elektrikai energetik, delo v pro. zvodnji v dopoldanskem času, o ie elekin v, elek- venske . 2006; J vska u delo Jerotlr režbl; harii .., Bo- čev; vest Gimnazijska pomožni zavarovalni zastopniK, kanje morebitnih zavarovancev a premoženjska in življenjska za-arovanja, območje Slovenske Ko-jice; do 16. 9. 2006: Generali za-arovalnica d.d. Ljubljana. Krži-1000 Ljubljana. :rednja strokovna ali splošiui pomožni zavarovalni zastopnik, kanje morebitnih zavarovancev a terenu; do 30. 9. 2006; FX in-Iričeva cesta 26,2204 iklavž na Dravskem polju. Magister farmacije • f registra 24. 9. 2006; N če. Dobrava UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU pomoC pri gradbenih delih: u; dol obdelovalneii 2Ü06; Ui-lep Da n cementninarslvo, Cesta Kozjan-kega odreda 29. 3230 Šentjur Natakar s(režba hrane in pijač; do 23. 9. 2006; Jug Jožica s.p.. Gostilna in trgovina Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18, 3230 Šentjur: strežba hrane in pijač; do 5. 9. 2006; Tanja Lovše s.p.. Restavracija Pivnica, Okrepčevalnica Pivnica, Ulica Dui^ana Kvedra 12.3230 Šentjur. Ginuiazi)ski maiurani pomožni zavarovalni zastopnik, za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 16. 9. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3. 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba ). 2006; aškace- poi lOžnizavai e morebitr topnik, 9. 2006; Manpower nižnica Celje, Staneto-3000 Celje. Prodajalec prodaja goriva, pranje, vzdrže-lobilov in pomožna de- ), 3210 Slovenske Konjice. samostojna priprava inpeka pic; do S. 9. 2006; Hotel Pod Roglo d.o.o., Boharina 2. 3214 Zreče. Nataka 4 Zreče; delo v strežbi; do 9. 9. 2006; Mernik-Kralj Blanka s.p.. Prevozi, supermarket, veleprod., bistro. Liptovska ulica 9, 3210 Slovenske Konjice. Geodetski lehnlk geometer: do 20. 9. 2006: Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Gostinski tehnik samostojna strežba jedi in pijač; do 5. 9. 2006: Hotel Pod Roglo d.o.o., Boharina 2, 3214 Zre- esto; S iletje, sekanje, pol-obešanje, dimljenje, paki-do 8. 9. 2006; Mesni-0.0. Rogatec, Strmol-3252 Rogatec. ka, čiščenj a, oblik , do 5. 9. ., Dom pe- 2006; 1 a peka do obdel, vic; kupcev; do Štel popi ob- opera nijel b.,,., ... ...... del. in grad. strojev, Dubovec pri Ponikvi 4, 3232 I^onikva. Voznik autorant-rc.si; E-mi tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorni (03) 49 00 ko. Špela Oset, Ro; AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja; Franček Pungerčič. Propaganda: Vc^ko Grabar, Zl.itko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušck, Marjan l3rečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZANIMIVOSTI Zlata Anica in Jože obdana s svojo številno družino v domači cerkvi v Libojaii Srečna sedmica Sredi junija sta ponovno, tokrat pred oltar libojske cerkve, stopila Anica in Jože Gominšek iz Kasaz oziroma Porenc, kot pravijo domačini prijetnemu zaselku nad keramično tovarno v Libojah. 69-lctna Anica hiti pripovedovati, da sta se z Jože-tom, ki je sedaj star 75 let, spoznala na delu. Oba sta si namreč denar služila v bližnji Keramični industriji in Jože pravi, da mu je kaj kmalu »oko padlo nanjo«. Jože, rojen v Drešinji vasi, ni dolgo oldeval in se je preselil k Anici v Porence, kjer sta si ustvarila svoj dom. Poročila sta se 16. junija leta 1956 in oba imata lepe spomine na tiste čase. V en glas nam povesta, da je bilo življenje težko in ni jima ni z niCemer prizanašalo, a sta ju ljubezen in volja kljub temu držala skupaj, v dobrem in slabem. Anica je povila kar sedem otrok in enega teh naj bi ce!u prinesla pustna maska. Sosedova Jelka je v pustni opravi namreč k njim prišla ravno v trenutku, ko je na svet prijokal eden izmed šestih Štajnerjevih fantov, kot se po domače reče pri Gominškovih. Da pa fantje ne bi bili sami, sta Anica in Jože povila še hči in hiša je bila kmalu prepolna za Tudi sedaj nista sama, saj .su otroci bhzu in jih imata vse enako rada, kot še pravita v en glas in prav vsi zelo radi pridejo k njima. Še posebej pa se k dedku in babici pridejo »pockrljal« vnuki, ki jih je prav tako sedem: Klara, Patricija, Meta, Matija, Suzana, Urban in Nina. Sedmica je pri Gominškovih torej zapisana v zvezdah, za katere zla t oporočen ca upata, da jima bodo še dolgo naklonjene. Jože je že 11 let priklenjen na invalidski voziček in vedno ni lahko, kot pravita. Vendar Anica kljub hišnim opravilom in delu na zemlji zaenkrat še zmore veliko volje in pozornosti za svojega moža, ki pa ji to hvaležno vrača, pa če tudi le s kratkim, a pristnim nasmehom. MArtJA JAZBEC Mariji Zorin je ob 101. rojstnem dnevu stisnil roko tudišmarski župan Jože Čakš. Veselje ob 101. rojstnem dnevu Mai^a Zorin iz Pečice je te dni prazoovala svoj-101. rojstni dan. Ob jubileju so Mariji prišli voščit župan Šmana prt Jelšah Jože Čakš, predstavniki KS Sladka Gora, KO RK Sladka Gora, Društva . upokojencev ŠmarTe.pri Jelšah in predstavnik Zveze-združeni borcev Šmarje pri Jelšah'. Marija, ki ji sicer pravijo ZoHnova Micka,, se 4e. obiska razveselila in se rada »nastavila« tudi fotoaparatu. Kako.tudt. ne, če:pa jih kaže dosti manj in ne več kot 100 let... .. Foro; JOŽE STRNISA Zlatoporočenca Atlič s svati Nevesta za več kot 140 tisočakov Marija in Martin Arlic iz Šentruperta pn Laškem su si 29. julija, na isti dan icot pred petdesetimi leti, na gradu Tabor in v cerkvi svetega Ruperta v Šentru-pertu vnovič obljubila zvestobo. Z njima so se veselili tudi sorodniki, prijatelji, sosedi in znanci. Martin se je rodil pred 75 leti na Kamenem pri Šentjurju, Marija pa je pred ravno toliko leti na svet privekala v Šentrupertu. Njune poti so se srečale, ko jima je bilo 25 let. Martin se je moral že kot mlad fant zaposliti na železnici, po odsluženem vojaškem roku pa si je kruh služil v šlorski železarni. IXj je spoznal sodelavca Jureta iz Šentruperta, od koder je bila tudi Marija. Jure ju je nekega dne .seznanil in ... preskoala je iskrica. Po poroki se le Martm preselil na Marijin dom, od koder je moral sedem dolgih let vsak dan peš v službo v osem kilometrov oddaljene Štore - dokler ni naposled začel voziti avtobus. V zakonu se je Mariji in Martinu rodilo šest otrok: Marjan, Srečko, Janko, Alojz, Jože in Marica. Vse sta z veseljem sprejemala. Bili so srečni, saj je bila pri njih vedno doma ljubezen. Pa tudi žalost, ko jima je kruta usoda vzela komaj 22-leUiega Marjana. Medtem ko je Martin hodil v službo, je Marija skrbela za majhno kmetijo, dom in otroke. Zdaj se oba veselita skupnih trenutkov z vnuki, deset jih imata, in s pravnukinjo. BA Anita Orehovec in Martin Slapnik iz Prapreč sta se s pomočjo novoustanovljena folklorne skupine Vransko na svoji poroki doživela šranganje na star način. Šranganje je vodil »ceremonjer« Jože Križnik. Ko so prišli svatje do šrange, so jim folkloristi, ki jih vodi koreografinja Slava Škrabar, najprej zapeli pesem Nevesta le jemlji slovo, nato je Križnik ženinu zastavil številna vprašanja, na katera je moral seveda pravilno odgovoriti, folkloristi pa so ta čas opravljali razna stara kmečka dela, kot so bnišenje in klepanje kose, predenje ... Vmes so šrangarji svatom postregli z velikim izborom pijače in sladkarij, ženin je moral prežagati hlod, da je lahko peljai nevesto skozi, folklorna skupina pa je ob koncu zašila »koulrc« (prešite odeje) in zaplesala »pouštertanc«. Sledila je predaja darila in šopka, nato pa so se po skoraj eni uri svatje odpeljali k poroki. Še pred tem se je v posebej pripravljeni posodi od šrange nabralo več kot 140 tisoč tolarjev.